Z vozilom za odpad, PROGETTO 3000 SRL Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Z vozilom za odpad, PROGETTO 3000 SRL Primorski TOREK, 4. MAJA 2010 Št. 104 (19.811) leto LXVI. Grška kriza je nova priložnost za Evropo Vlasta Bernard Grčija, drugo dejanje. Že od izbruha krize v Atenah je bilo jasno, da rešitvi južnobalkanske države, ki je sicer s svojimi 11 milijoni prebivalcev razmeroma obvladljiv finančni zalogaj, ni nobene alternative. Od v nedeljo sprejetega 110 milijard evrov vrednega triletnega programa pomoči bo 80 milijard odpadlo na Evropo oziroma na 16 držav območja evra, ki bodo morale odobriti posojila iz lastnih državnih blagajn. Vlada premiera Papandreua pa bo morala v zameno sprejeti ambiciozne ukrepe za sanacijo svojega dolga in za izvedbo strukturnih reform. Če se bo Grčija, tudi ob visoki socialni ceni, izvlekla iz krize, pa čaka Evropo še težja naloga dokončanja zahtevnega procesa, ki se je začel z uvedbo skupne valute. Z njenim prihodom je bila sklenjena monetarna unija, Evropska centralna banka je prevzela monetarno politiko območja evra, države članice pa so še naprej vodile svoje - nacionalnim interesom povr-žene - ekonomske in fiskalne politike. Nadzorovanje javnofinan-čnih ravnanj posameznih držav je slonelo na zaupanju, brez neposrednega preverjanja proračunskih gibanj, poldrugo leto gospodarske krize pa je neusmiljeno razgalilo posledice nepreudarnega, kratkoročno naravnanega upravljanja z državnimi financami. Poleg monetarne mora območje evra nujno dobiti tudi skupne ekonomske in fiskalne politike, EU pa vzpostaviti kredibilne institucije in učinkovite postopke. Čeprav je star že deset let, je namreč evro še vedno občutljiv za otroške bolezni. Zdaj je res skrajni čas, da mu Evropa zagotovi prehod v zrelo dobo. /\ ž / I dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Sum korupcije in nakupa hiše na črno Minister Claudio Scajola zaradi preiskave v precepu Opozicija ga napada, on govori o medijskem linču 1. MAJ - Povorke in shodi na Tržaškem in Goriškem Prvi maj za delo Sindikati Cgil, Cisl in Uil zahtevajo od javne uprave ukrepe za preporod gospodarstva TRST, GORICA - Mnogo ljudi se je udeležilo prvomajskih sprevodov in shodov, ki so jih pod geslom Delo, zakonitost in solidarnost enotno priredili sindikati Cgil, Cisl in Uil v Trstu (na sliki), v Miljah ter v Na- brežini in Križu. Vsi govorniki so posegli v imenu vseh treh sindikatov. V Trstu je na Velikem trgu govoril deželni tajnik sindikata Uil Luca Vi-sentini, v slovenščini pa je posegel Igor Castellani iz sindikata Cgil. Ta- ko na Tržaškem kot na Goriškem so bile tudi številne kulturne prireditve po vaseh. Ponekod so zagoreli kresovi, drugod so praznovali obletnico osvoboditve. Na 5. in na 24. strani RIM - Položaj italijanskega ministra za gospodarski razvoj Claudia Scajole je vse manj trden. Preiskava o civilni zaščiti, nepravilnih zakupih in podkupninah ga je oplazila, sam pa z nastopom pred parlamentom in javno razlago afere o nakupu hiše z denarjem gradbenega podjetnika Diega Ane-moneja odlaša. »Najprej bom govoril na avdiciji državnega tožilstva v Perugii,« je dejal minister. Opozicija medtem brusi nože, Italija vrednot že pripralvja nezaupnico, Demokratska stranka pa vztrajno poziva Sca-jolo, naj pojasni svojo vpletenost v zadevo. Na 28. strani Ajdovščina: 65-letnica narodne vlade Na 3. strani Slovenija mora utrditi javne finance Na 4. strani Pohod mimo pečin, zaklonišč in bunkerjev Na 6. strani Posledice razburkane noči v Zabrežcu Na 7. strani Na Goriškem aretirali dva razpečevalca Na 23. strani Bodeča neža se iz Belgije vrača z zmago Na 25. strani Predstavili nov roman Alojza Rebule Na 27. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO REVisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t. motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. Dragulj arna Skerlavai Trst, Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012 i ti i n n n Ii junu Vanja Devetak I oi i n i i i o i r M 11 i IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in obnovljivi energetski viri 'i* Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva,pellet...) znamke ^rr=\* ŠEMPOLflJ 1/D6, TS TEL. 040-200312 MOB. 347-6282079 2 Torek, 4. maja 2010 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Prvi maj priložnost za protestne shod Miro Kocjan_ Prvi maj so letos na Hrvaškem praznovali nekoliko drugače kot prejšnja leta. Marsikje so sicer bili kresovi, godbe na pihala so korakale po mestih, toda ozračje je bilo drugačno. Odločno je prevladovalo geslo »Protest«, protest za to, da ne bi ubrali smeri, kakršno so ubrali v Grčiji, marveč da bi se oblast resno lotila problema zaposlovanja in sploh vprašanj, ki zadevajo gospodarsko in kajpak socialno recesijo. Finančni minister Ivan Šuker je dejal, da je sreča v tem, da je Evropska unija vsekakor za to, da se Hrvaški pomaga, da se ji pri tem nudijo dobri pogoji, da se dejansko omogoči, da ne bi letos ostalo brez dela spet kakih 50 tisoč delavcev. Tudi zborovanja v Istri in na Kvarneru, v Pulju in na Reki, so izhajala iz potrebe, da, kakor je v prvomajski poslanici dejal predsednik Hrvaške Ivo Josi-povic , »ustvarimo nova delovna mesta in zagotovimo primerne plače«. Predsednik Ivo Josipovic je namreč ob prvem maju bil v Ma-tuljah, Lovranu, Moščenički dragi in Omišlju ter obelodanil misel, da je sicer razumljivo, če začnemo reševati probleme pri slabše stoječem sloju, da pa bi bilo po njegovem treba začeti pri tistih, ki so nosilci kapitala. Pri prvomajskih zborovanjih so kajpak imeli osrednjo besedo sindikati, v Istri in na Kvarneru konkretno Bruno Bulic, predsednik teh skupnih sindikatov. Kjerkoli je govoril je naglasil, da se mora oblast enkrat za vselej zavedati, da ne more reševati problemov na delavskih ramenih. Čas je, da se sliši glas delavcev. Njihovo sporočilo pa mora biti nesporno. V protestno kampanjo je stopila tudi cerkev, ki je mnenja, da je zdajšnja kriza predvsem moralna in da je pomanjkljivost v tem, da namenjamo premalo pozornosti »družini», ki da je le jedro družbe. Predsednik države Josi-povic pa je bil 30. aprila tudi v Po-reču, kjer so praznovali Dan mesta in svobode. Med drugim je tudi uradno odprl enološko razstavo »Vinistra«, kar v bistvu pomeni »Vini Istra«. Zraven so bili predsednik istrske regije Ivan Ja-kovčic in druge istrske osebnosti. Ob tej priložnosti pa so predali namenu tudi Klub upokojencev, o katerem trdijo, da je pomembna socialna pridobitev kraja. Petega maja pa bo Dan mesta tudi v Pulju, kjer bo seveda slavnostna seja mestnega sveta v glavnem gledališču. Dan bo sicer ves v znamenju kulturno-umetniških predstav, na katerih bodo sodelovale zlasti organizacije, ki združujejo mladino. Za številne nastope so letos nedavno namenili pol milijona kun, nato pa so se, v duhu recesije, dogovorili za 300 tisoč kun. Poudarek pa med drugim zasluži, da bodo v gledališču odprli fotografsko razstavo Duška Ma-rušica, ki jo je namenil mestu Tre-biri, to pa je nemško mesto, ki je najstarejše pobrateno mesto s Pu-ljem. Glede Pulja velja tudi poudariti, da se italijanska skupnost temeljito pripravlja na bližnjo skupščino Italijanske unije, ko ima v svojem glavnem odboru šest mest rezerviranih za Pulj. Na dosedanjih srečanjih so poudarili (to pa bodo seveda naglasili tudi na preostalih sestankih) zlasti dvoje: da je razvoj manjšine odvisen od mladih, zato naj se prav mladi resno pripravljajo na vodilne funkcije v skupnosti in da bo treba v Pulju, pa tudi drugod, kjer je manjšina, dati večji poudarek »vidni dvojezičnosti«. Italijanska manjšina v Pulju pa si že kar ne- kaj časa prizadeva za to, da bi si zgradili poseben dom za starejše člane. Zadnje čase kar optimistično razmišljajo o tej pobudi. V Bariju je bila osma regionalna konferenca Jadransko - Jonske iniciative, na kateri sta se srečala predsednik italijanskega parlamenta Gianfranco Fini in predsednik hrvaškega sabora Luka Be-bic. Tako na uvodnem pogovoru kakor na konferenci so med drugim obravnavali problematiko sodelovanja med Hrvaško in Italijo na področju energetike, transporta in kajpak zaščite jadranskega morja. Stiki med dvema državama, sta dejala, ki sta poleg tega v bistvu sosedni, se morajo razvijati v luči kulture, ne pa spopada med dvema civilizacijama, Mimogrede sta načela tudi možnost, da bi se reška luka tako rekoč še bolj odprla južno - italijanskemu blagu, namenjenemu srednji Evropi. V Bariju so potrdili tudi novico, da bo Gianfranco Fini 21. septembra na uradnem obisku na Hrvaškem. Iz pogovorov v Bariju izstopa tudi zamisel, ki je menda spet Finijeva, da bi se opredelili, vendar brez birokracije, za nekako Evro-sredozemsko unijo kot za novo široko regionalno organizacijo, ki pa naj ne bi bila namenjena svobodni menjavi, marveč preprosto spodbujanju sproščenih stikov med severno in južno Evropo. Javnost v Istri je kar na tekočem z dogodki v Furlaniji Julijski krajini, ki zadevajo zahodni Balkan. Tako časniki kar pišejo o prizadevanjih, da bi pospešili, in to ne čez čas, gospodarske odnose FJK s Srbijo. Uvodno je naročilo FIAT tovarni v Kragujevcu za skupno izdelavo motornih vozil. FIAT je pri Zastavi v Kragujevcu investiral kar 700 milijonov evrov, kar je rekordni znesek v Srbiji. Kot je dejala deželna odbornica Furlanije Julijske krajine Federica Seganti, bodo sledili še drugi poslovni stiki s srbskimi partnerji. Gospodarska delegacija FJK se že pripravlja na odhod v Beograd. Na dlani je, da je politični odtenek še kako prisoten v teh naporih med FJK in Srbijo. Napotilo je »Srbija v evropsko smer«. Pa še o italijanskem državljanstvu za manjšince v Istri in na Kvarneru, ki ga zahtevajo. Ustrezni tržaški urad je zaprosil ministrstvi za notranje in zunanje zadeve, da se pospeši izdajanje državljanstva, ker zdaj vsi postopki potekajo z zamudo. Poročajo, da je manjšinskih prošenj več kot 6.000, rešenih pa jih je bilo nekaj nad 2.000. Poročevalci menijo, da je to najbrž treba pripisati krčenju osebja, ki se v Rimu ubada s tem vprašanjem. Na pomenu pa očitno pridobiva znana »Ambasada lokalne demokracije« v Brtonigli, ustanova, ki je že povezana s številnimi lokalnimi oblastmi v Istri in na Kvarneru ter se nekako »ambasa-dorsko« ukvarja z vrsto drobnih življenjskih vprašanj. Zanimivo je, da je ta ambasada že povezana tudi z nekaterimi bankami, med njimi s Privredno banko, s Panonsko banko, Banco d'Intesa in drugimi, ki ustanovo v Brtonigli očitno jemljejo že kot poluradno. Obveščeni krogi vedo povedati, da se njeno delo povečuje, zlasti zdaj v pričakovanju vključitve Hrvaške v Evropsko unijo. Na poti rešitve je med drugim prošnja pri banki CEB (Razvojna banka Evropskega sveta), da bi odobrila vrsto mi-krokreditov za mikro podjetja. Omenjena »ambasada« ima stike tudi z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. JEZIK NA OBROBJU Prejšnji torkov kotiček se je končal z dvema predlogoma z enakim pomenom, spričo in zaradi. Danes prevladuje drugi, kar nam potrjujejo tudi mnogi zgledi v SSKJ. Najpogosteje uporabljamo zaradi za izražanje vzroka. Zgledi: Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zelo povečal, zato (pri nas: spričo tega) je vlada omejila izvoz. Bili so slabo pripravljeni, zato so tekmo izgubili. (Naši pisci radi pozabijo, da je zaradi tega treba združiti in zapisati zato). Ko gre za izražanje namena, pa je že potrebna pozornost. V povedi Govoril je z ljudmi zaradi volitev je predlog neustrezen, ker ne gre za vzrok pogovora, ampak za namen izvedeti kaj več o volitvah ali kandidatih. Zato: Govoril je z ljudmi glede volitev. Pri nas se še vedno namesto predloga zaradi uporablja spričo. Srečujemo pa tudi zvezo z ozirom na kaj, ki smo jo prevzeli od Nemcev. Zabeležil jo je že Pleteršnik pred več kot 100 leti. Danes jo opuščamo. Namesto z ozirom na dejstva (pri nas: spričo dejstev) je to mogoče, bomo danes rekli: Glede na dejstva je to mogoče. Namesto: v marsikaterem ozi-ru dati komu prav, bomo zapisali: Dati ko- mu prav v marsičem. Pa še: v nobenem oziru ne prekaša sodelavca, bomo danes rekli: V ničemer ne prekaša sodelavca. V tem oziru (pri nas: spričo tega) je boljši od drugih bomo spremenili: V tem pogledu (glede tega) je boljši od drugih. Glede (nepravi predlog ali prislov) se le počasi uveljavlja v naših medijih, skoraj nikdar pa ga ne slišimo v govoru. Ko gre za izražanje pojasnila ga prevajamo z riguardo a, in merito a, quanto a, circa su, saj prave vzporednice nima. Zgledi: Glede teh vprašanj so mnenja različna - ital.: Riguardo a tali questioni le opinioni divergono. Predpisi glede dohodnine pa so le norme sul reddito. Lahko pa glede izraža tudi presojo stališča, npr. glede nadarjenosti presega vse sošolce - ital. come talento supera tutti i compagni di scuola. S prislovom glede na kaj (ital. quanto a, ri-guardo a) izražamo stališče presoje. Zgledi: Preizkus materiala glede na odpornost. Glede na to, da je cesta slaba, vozi previdno! Glede na kaj uporabljamo tudi, ko gre za primerjavo ali nasprotje (v ital. ri-spetto a, dato, malgrado). Zgledi: Število naročnikov je glede na (rispetto a) lansko leto zelo padlo. Glede na (malgra- do) neizkušenost se je kar dobro uveljavil. Zgledi so vzeti iz Šlenčevega Slov.-ital. slovarja, ki dosledno upošteva SSKJ in tudi najnovejši SP. S prislovom glede na kaj pa izražamo tudi stališče, ki se ne upošteva, npr. Tiskajo vse, ne glede na to, ali je kaj vredno. Predlog ne glede na se rabi tudi namesto bolj ustreznega nepravilnega predloga kljub z dajalnikom. Zgledi: Ne glede na različnost mnenj (ali: kljub različnosti mnenj) je sodelovanje dobro. Sprejet je bil ne glede na to, da je mlad (ali: kljub mladosti). Uveljavil se je ne glede na mladost (kljub mladosti). Prav bi bilo, da bi naši pisci in govorci, pa tudi šole pogosteje uporabljali glede česa in glede na kaj namesto zdaj prevladujočih zvez spričo česa, z ozirom na kaj, ne oziraje se na kaj in podobnih. Lelja Rehar Sancin ODPRTA TRIBUNA Vpliv slovenske šole v Italiji na okolje Udeležila sem se zadnjih pobud v zvezi s slovenskim šolstvom v Italiji: SKGZ-jevega srečanja Italijanski starši v slovenski šoli, posveta Kakšno šolo hočemo? v organizaciji nekaterih mladinskih organizacij in predstavitve 8. zvezka Podoba našega otroka, za katero sta poskrbela Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski raziskovalni inštitut SLORI. Rada bi izpostavila nekaj misli o obravnavanih vprašanjih in dilemah, ki so se mi porodile ob in po poslušanju tamkajšnjih prispevkov. Pišem kot mama učenke prvostopenjske srednje šole pri Sv. Ivanu in kot raziskovalka, ki se z izobraževanjem v slovenskem jeziku ukvarja poklicno. Moj pogled je pogled osebe, ki opazuje dogajanje na šolskem področju ter razmišlja o njem na osnovi osebnih in poklicnih izkušenj. Ko govorimo o slovenski šoli v Italiji, posvečamo veliko pozornost vprašanjem o (ne)znanju slovenskega jezika in utrjevanju slovenske narodne identitete. Težave in dileme, ki se porajajo, izhajajo iz spreminjanja narodnostne in jezikovne strukture populacije v slovenskih šolah. V zadnjih dvajsetih letih se je namreč prisotnost otrok mešanih in neslovenskih zakonov močno okrepila. Vedno večje zanimanje neslovenskih družin za slovenski jezik in slovensko kulturo sprejemajo nekateri predvsem kot izziv, drugi kot problem, tretji pa ga doživljajo kot nevarnost za obstoj Slovencev v Italiji. Vprašanje je že dolgo na dnevnem redu in mogoče bi bilo res dobro, da bi se od soočanja posameznih stališč prešlo k oblikovanju skupnih strateških smernic. Obravnava slovenske šole v Italiji je s tega vidika pogosto zreducirana na razpravo o odprtosti oziroma zaprtosti slovenske manjšine in njenih ustanov. Osebno bi jo raje povezala s potrebo po bolj konstruktivni obravnavi manjšinskih vprašanj oziroma po sodobnejšem pristopu preučevanja njenih družbenih dinamik. Zato bi poleg pozornosti, posvečeni izboljšanju učnih dejavnosti in obogatitvi šolskih pobud, razmišljala tudi o potrebi po spreminjanju vzgojnih in učnih prijemov z iskanjem in uvajanjem novih. Izboljšanje in spreminjanje sta pojma, ki se ne izključujeta. Slednje, torej spreminjanje, pa obenem ne predvideva spreminjanja ciljev, ki jih zasleduje slovenska šola. Slovenska šola v Italiji tako kot katera koli druga šola deluje v določenem okolju: ožjem in širšem. Podvržena je njegovim spremembam, ki nanjo lahko učinkujejo različno. Integracijski procesi tako na evropski kot na krajevni ravni so pripomogli k pozitivnemu razvijanju medkulturnih odnosov in opuščanju logike ločevanja med tu živečima skupnostma, kar je privedlo do sprememb pri vpisih v slovensko šolo v Italiji. Njena populacija postaja vedno bolj izraz okolja, v katerem deluje, in torej izraz njegove narodne, jezikovne in širše družbene strukture. To pomeni, da vpliv slovenske šole na okolje ni omejen na pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot se je dogajalo v preteklosti, ampak zaobjema tudi pripadnike večinskega prebivalstva. To je lahko velika prednost. Razred, v katerem so prisotni otroci različnega jezikovnega, narodnostnega ali kulturnega izvora, ni ne pozitivna ne negativna okoliščina; vse je odvisno od pristopa, ki ga privzamemo, ciljev, ki si jih zastavimo glede dela v razredu, ter načina, kako želimo razred upravljati. Tudi v večjezičnem in večetničnem ali večkulturnem razredu se otrok, če mu je dana ta možnost, nauči razvijati in uveljavljati svojo narodno identiteto, spoštovati in sprejemati identiteto drugih in oblikovati ustrezne instrumente, s katerimi bo lahko kos tudi kateri koli situaciji izven šolskega okolja. Razred, sestavljen iz otrok samo slovenskega narodnostnega izvora, še ni jamstvo za oblikovanje narodno samozavestnih Slovencev. Mislim, da vsak ve za primere, ko oseba, ki je odraščala v »zaščitenem« slovenskem okolju, ob soočanju - zaradi službe, ljubezni ali prijateljstva - z večjezično ali večnarodnostno situacijo v njej ni zmogla uveljaviti svoje slovenske pripadnosti. Slovenska šola v Italiji lahko pripomore k utrjevanju narodne zavesti, če razvija sposobnost sobivanja in interakcije med osebami različnega jezikovnega, narodnostnega in kulturnega izvora, spodbuja k iskanju motivacije za medkulturni dialog, izpostavlja pomen ohranjanja lastne narodne identitete in spoštovanja narodne identitete drugih ter opozarja na vlogo ma-ternega jezika pri osebnostnem razvoju. S temi sporočili lahko šola pomaga otroku, da ta oblikuje svoj »narodnostni profil« v skladu z jezikovnimi, etničnimi in kulturnimi značilnostmi lastnih družinskih korenin in ta »profil« nenehno nadgrajuje in utrjuje ob soočanju s pripadniki drugih jezikovnih in kulturnih skupnosti. Šola mora otroka spodbujati, da ta razmišlja o svojem odnosu do narodnostne identitete in do jezika oziroma jezikov, s katerimi prihaja v stik, ter mu omogočati, da ta odnos doživlja pozitivno in ga razvija sproščeno, brez pritiskov in vsiljevanj. Vpliv slovenske šole v Italiji na okolje je povezan tudi z njenim odnosom z ustanovami in organizacijami, ki delujejo v njem. Sodelovanje s slovenskimi društvi in z organizacijami ter s slovenskimi šolami v Sloveniji je večinoma ustaljeno in redno. Manj izrazito in razširjeno pa je sodelovanje z italijanskimi šolami. Obstajajo primeri dobrega in konstruktivnega sodelovanja med italijansko in slovensko šolo, a tudi primeri, ko se otroci oziroma učenci ene in druge šole, ki delujeta v isti stavbi, ne srečujejo. Osebno menim, da nam ne sme biti vseeno, kako italijanska šola razvija svoj odnos do okolja - zlasti v času, ko se zaradi priliva otrok priseljenih družin tudi sama sooča s pojavom večjezičnih in večetničnih razredov tako na krajevni kot na vsedržavni ravni in ko med Italijo in Slovenijo potekajo procesi čezmejnega sodelovanja in načrtovanja. Obravnava vprašanja izobraževanja v večjezičnem in več-kulturnem prostoru je lahko za italijanske šole dobra priložnost za vključevanje tem, povezanih z zgodovinskimi manjšinami, kot je naša. Spoznavanje značilnosti slovenske kulture in učenje slovenščine kot jezika okolja oziroma soseda je lahko osnova za konkretno sodelovanje med slovensko in italijansko šolo. Mislim, da gre primer italijanske prvostopenjske srednje šole Iqbal Masih v Trstu, ki je v sodelovanju s slovensko prvostopenjsko srednjo šolo s Kati-nare med kurikularne dejavnosti vključila pouk slovenščine, v to smer. Skratka, ko govorimo o slovenski šoli v Italiji, ne moremo mimo analize okolja, v katerem ta naša izobraževalna ustanova deluje in se razvija; in čeprav je slovenska šola v Italiji zaradi svojega manjšinskega značaja bolj občutljiva in izpostavljena spremembam tega okolja, mislim, da lahko nanj vpliva tudi sama, če zna te spremembe »interpretirati« in upravljati v svojo korist. Norina Bogatec n.bogatec@slori.org Nekaj bibliografskih napotkov: Bogatec N., Bufon M. (1996, Novi položaj slovenske manjšinske šole v Italiji - La nuova situazione della scuola slovena in Italia. Zvezek Slori 126, Slori, Trst. Bogatec N., Kravos M., Lokar V. (ur.), (2008): Projekt Mo-zaik/Progetto Mosaico. Učinki večetničnega okolja na osnovno šolanje / Effetti dell'ambiente multietnico sull'istruzione primaria. Sklad / Fondazione Libero in Zora Polojaz, Šolska mreža Projekt Mozaik / Rete di scuole Progetto Mosaico, Slovenski raziskovalni inštitut SLORI / Istituto sloveno di ricerche SLORI, Trst / Trieste. Mikolič V., Pertot S., Zudič Antonič N. (2006): Med kulturami in jeziki - Tra lingue e culture. Annales, Koper. Pertot S. (2004): Dvojezični otrok. Priročnik za starše - Il bambino bilingue. Manualetto per i genitori. SLORI - Trst, Zavod za slovensko izobraževanje - Špeter. P. S. Na Slovenskem raziskovalnem inštitutu SLORI je na voljo še drugo raziskovalno gradivo o slovenski šoli v Italiji in o izobraževanju v manjšinskem jeziku nasploh. / ALPE-JADRAN Torek, 4. maja 2010 3 AJDOVŠČINA - Proslava oib 65. obletnici ustanovitve slovenske narodne vlade Borut Pahor: Brez Kidričeve vlade tudi Peterletove ne bi bilo Slavnostni govornik na nedeljski slovesnosti je bil pisatlej Boris Pahor AJDOVŠČINA - V Ajdovščini so v nedeljo s proslavo obeležili 65. obletnico ustanovitve slovenske narodne vlade. Predsednik vlade Borut Pahor je v nagovoru poudaril, da brez prve povojne narodne vlade Borisa Kidriča, ustanovljene v Ajdovščini 5. maja 1945, tudi ne bi bilo prve slovenske vlade Lojzeta Peterleta. "Mednarodne okoliščine so nas takrat Primorce postavile v položaj, ko smo bili v veliki meri odvisni od drugih, kaj se bo zgodilo z nami. Čeprav smo si - in tega nikoli ne pozabimo - našo svobodo priborili sami. Nihče nam je ni podaril," je poudaril predsednik vlade. Obrambna ministrica Ljubica Je-lušič je spomnila, da v narodni vladi leta 1945 ni bilo obrambnega ministra, ker je bil glavni štab partizanskih odredov in NOB Slovenije takrat že neposredno podrejen vrhovnemu štabu jugoslovanske armade. "Primorci smo tako v času največjih diplomatskih preizkušenj, ki so potem sledile, ostali brez lastne narodne vojske," je dejala. Poudarila je, da je sedanja Slovenska vojska moderna, dobro organizirana in mednarodno priznana sila. "Izgubimo jo lahko le, če tako želimo sami," je opozorila. Slavnostni govornik je bil pisatelj iz Trsta Boris Pahor. Poudaril je, da bi morali tudi italijanski politiki priznati izsledke, ki jih je v končno poročilo zapisala slovensko-italijanska zgodovinska komisija, in z njim seznaniti italijansko javnost. "Ni sprejemljivo navajati zločinov, ki so bili storjeni nekomu, ne da bi navedel tudi kriminalna dejanja, ki jih je prej izvršil on sam," je poudaril. Ajdovski župan Marjan Poljšak pa je dejal, da je "s proslavo na osrednjem ajdovskem trgu 5. maja 1945 nova slovenska revolucionarna elita Italiji in vsemu svetu razglasila, da je Primorska slovensko narodno ozemlje ter sestavni del slovenske države". Ob 65-letnici ustanovitve slovenske narodne vlade je v avli dvorane prve slovenske narodne vlade na ogled razstava fotografij, ki so nastale na dan ustanovitve te vlade, 5. maja 1945. Ta dan je sicer tudi praznik občine. Zakon o narodni vladi je izdal Slovenski narodnosvobodilni svet, izbira Ajdovščine, ki je bila kot ostala Primorska tedaj še formalno pod Italijo, pa je imela tudi simboličen pomen pokazati, čigava je Primorska. (STA) Pisatelj Boris Pahor in predsednik vlade Borut Pahor v pogovoru pred slovesnostjo STA SLOVENIJA - HRVAŠKA - Izredna seja DZ o arbitražnem sporazumu Poslanske skupine podprle zahtevo za referendum in pozvale volivce k udeležbi LJUBLJANA - Vse poslanske skupine so v predstavitvi mnenj na včerajšnji izredni seji DZ napovedale podporo zahtevi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Ob tem so volivce pozvale k udeležbi na referendumu, koalicijski poslanci zato, da arbitražni sporazum podprejo, opozicija pa zato, da ga zavrnejo. Poslanci SD razpis referenduma podpirajo, ker menijo, da je prav, da se o arbitražnem sporazumu in načinu postopka razreševanja skoraj dve desetletji trajajočega spora o meji s Hrvaško neposredno izrečejo volivke in volivci. Po besedah Darje Lavtižar Bebler želijo na ta način tudi ugotoviti, ali državljani želijo v doglednem času priti do končne razrešitve problema meje. Razsodba arbitražnega sodišča bo po njenih besedah pomenila dokončno rešitev spora. Tudi večina poslancev LDS bo razpis referenduma podprla, je napovedal Anton Anderlič, ki se sicer osebno ne strinja s prelaganjem odgovornosti na volivce. Anderlič še pričakuje, da se bo referendum odvil v strpnem dialogu ter da bodo v ospredju argumenti. Poslanska skupina Zares po besedah Cvete Zalokar Ora-žem meni, da je prav, da o tako pomembni zadevi odločajo volivci. Treba se je držati dejstev, zaključek spora o meji je v interesu vseh - tako gospodarstva, kot širitve EU, stabilnosti v regiji, kakovosti življenja ob meji ter krepitve ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti. Volivce je pozvala k udelež- bi na referendumu in glasu 'za' za končanje dolgoletnih napetosti med državama. Po besedah Antona Urha (DeSUS) bo 6. junij "zagotovo vpisan v zgodovino Slovencev z veliko začetnico". "Volivke in volivci bomo takrat oddali glas za eno izmed najpomembnejših državotvornih odločitev," pravi Urh. Poslanci DeSUS so arbitražni sporazum podprli soglasno, zato upajo, da bo referendumski izid prižgal zeleno luč "za dokončno zaži-vitev arbitražnega sporazuma, ki je plod dobrih odločitev in v dobrobit naši in sosednji državi". Po mnenju Jožeta Tanka (SDS) pa je referendum potreben, ker glede arbitražnega sporazuma niso bile izrabljene vse notranjepolitične in strokovne možnosti. Za opozicijo je po njegovih besedah referendumska zavrnitev arbitražnega sporazuma zadnja priložnost, da se preprečijo škodljive posledice za Slovenijo. Radovan Žerjav je v imenu poslanske skupine SLS obžaloval, ker breme tako pomembne problematike prelagajo na volivce, dodal pa, da še ni prepozno, da ta za Slovenijo škodljiv sporazum na referendumu zavrnejo. Po prepričanju Zmaga Jelinčiča (SNS) pa bi s potrditvijo arbitražnega sporazuma izgubili velik del ozemlja Slovenije. Sporazum po njegovem mnenju namreč ne bo zaščitil vitalnih interesov Slovenije, pač pa Hrvaške. Napovedal je, da bodo na referendumu glasovali proti sporazumu. (STA) Lojzka Bratuž kandidatka za osebnost Primorske KOPER - Med kandidati za naziv aprilske osebnosti Primorske, ki jo izbirata Radio Koper in Primorske novice, je tudi goriška kulturna in prosvetna delavka Lojzka Bratuž. Glasovanje je možno do srede do 12. ure, tako da pošljete izpolnjeno glasovnico, ki je objavljena v Primorskih novicah, do srede opolnoči na avtomatski telefonski številki 090/936-096. Vsak dan je možno tudi glasovanje v živo ob 11. uri ali s SMS sporočili na številko 031/636-999. Glasuje se tudi po elektronski pošti na naslov osebnostprimorske@rtvslo.si. V Lipici v soboto pričakujejo 430 konjenikov LIPICA - V Kobilarni Lipica ob koncu tedna na prvem vseslovan-skem Festivalu konjeništva pričakujejo 430 konjenikov. Organizatorji med drugim pripravljajo mimohod konj, konjenikom in voznikom različnih konjskih vpreg pa pripravljajo pestro dogajanje in tekmovanje preko celega dneva. Festival konjenikov, ki ga pripravljajo v Lipici v soboto, je dogodek v sklopu praznovanja 430. obletnice Kobilarne Lipica. Po besedah direktorja Kobilarne Lipica Tomi-ja Rumpfa je bil cilj prireditve, da bi v Lipici, kot centru Slovenskega konjeništva in matični kobilarni lipicanca, zbrati 430 konjenikov. Po dosedanjih prijavah pa bodo to število presegli, saj se vsakodnevno prijavljajo nove skupine konjenikov in konjskih vpreg. Že v petek pa bo v Lipico prispela konjska vprega, ki bo pripeljala 32 metrov dolg jambor. "Prevoz jambora je nekaj posebnega, saj se tu pokaže največje možno sodelovanje med konji in ljudmi," je povedal predsednik Društva DOLI iz Lokavca pri Ajdovščini Boris Blažko. V Lipici naj bi bili okrog 17. ure, na zadnjem delu poti pa se jim bosta pridružila še dva vozova s konjsko vprego - voz za prevoz vina, ki bo tudi prevažal sode z vinom iz Vipave in Sežane, ter naborniški voz iz Vipavske doline. Na pot z "dolgim lesom", kot so nekdaj imenovali tovrstne prevoze, se bodo podali tri dni pred dogodkom iz Senožeč in preko Što-rij jambor pripeljali v Lipico, je še napovedal Blažko. "Jambor bomo ob postavitvi tudi ceremonialno krstili, ob njem razbili steklenico penine, in tako na pravi konjeniški način obeležili pomen obletnice Lipice tako za zgodovinsko izročilo kot tudi za strokovne prispevke na konjeniškem področju," je še povedal Blažko. (STA) KOROŠKA - Predstavljen program proslavljanja 90- obletnice plebiscita Marjan Sturm govornik slovenske manjšine Sicer pa je program izrazito nemško obarvan - NSKS na pogovore o oblikovanju obletnice ni bil povabljen - Proslava bo stala 1,2 milijona evrov CELOVEC - Program jubilejnega slavja ob letošnji 90. obletnici koroškega plebiscita je očitno dokončen in po besedah koroškega deželnega glavarja Gerharda Döflerja na včerajšnji predstavitvi jubilejnega programa v Celovcu široko usklajen - tudi s predstavniki koroških Slovencev. Čeprav le z nekaterimi, ne pa z NSKS. Osrednje praznovanje bo trajalo tri dni, geslo 90. obletnice pa bo enojezično-nemško »Unser Kärnten - gestern, heute, morgen« (Naša Koroška - včeraj, danes, jutri). Na osrednji proslavi 8. oktobra v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu, katere se bosta udeležila tudi avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer in socialdemokratski zvezni kancler Werner Fay-mann, naj bi za slovensko manjšino spregovoril predsednik ZSO Marjan Sturm, sodeloval pa naj bi tudi neki mladinski zbor, ki naj bi zapel tudi eno slovensko pesem. Kar zadeva usklajenost z manjšino, je zadeva očitno dogovorjena le s predstavnikoma ZSO in SKS, kajti Narodni svet koroških Slovencev na pogovore o oblikovanju sporeda ni bil niti povabljen, o tem, da bo Sturm na osrednji proslavi nastopil kot govornik manjšine, pa je NSKS včeraj izvedel iz medijev. Sodeč po predstavljenem programu (Dörfler, deželni svetnik Dobernig in glavni organizator Moser sta tiskovno konferenco priredila pred kuliso severnih sten Karavank, ki so meja s Slovenijo) se praznovanje 2010 v ničemur ne razlikuje s praznovanjem 80. obletnice leta 2000. Nemško nacionalnega naboja velike večine prireditev ni mogoče spregledati in se je morda celo še okrepil, le govornik slovenske manjšine je bil pred desetimi leti drugi - Bernard Sadovnik (tedaj še NSKS). Da bodo nekateri predstavniki slovenske manjšine očitno vnovič igrali le vloge figovega lista za uradno koroško (in tudi avstrijsko) politiko, je razvidno tudi iz dejstva, da slovenska beseda na ostalih uradnih prireditvah v okviru predstavljenega sporeda nikjer ne bo javno prisotna. Edino izjemo predstavlja »Praznik kulture in vere« katoliške cerkve v celovški stolnici. Organizatorji pri raznih prireditvah tudi niso pozabili na za slovensko manjšino sporne osebnosti iz časa t.i. obrambnega boja oz. časa prve republike in kasneje. Prav tako je v programu močno upoštevana skrajno nemško-nacionalistična zveza koroških brambovcev, koroški Heimatdienst in še druge organizacije, ki so znane po delovanju Marjan Sturm proti slovenski manjšini na Koroškem. Napoved, da bodo v praznovanje bolj vključili mladino, tudi iz sosednjih dežel, pa je mogoče tolmačiti s tem, da hočejo organizatorji vsaj deloma prikriti slej ko prej provincialni duh praz- novanja v Evropi 21. stoletja. Praznovanje bo koroške davkoplačevalce stalo kar precej. Čeprav je deželna blagajna povsem prazna in zadolžitev deželanov zdaleč najvišja od vseh avstrijskih zveznih dežel, bodo 90. obletnico plebiscita praznovali razkošno in zanjo porabili približno 1,2 milijona evrov! Finančni referent dežele Koroške Harald Dobernig je ob tem sporočil, da bodo stroški pokriti iz deželnega proračuna, deželni glavar Dörfler pa je pristavil, da je deželna vlada zaprosila tudi Republiko Avstrijo, da - kot že leta 2000 ob 80. obletnici plebiscita - odobri deželi Koroški jubilejno finančno darilo, del darila pa naj bi prejela tudi manjšina. Dunaj se na to prošnjo doslej še ni odzval, je še pristavil Dörfler. Kot je znano, se bodo na proslavah ob letošnji 90. obletnici plebiscita spomnili 10. oktobra 1920, ko je večina prebivalstva južne Koroške (cone A) glasovala za tedanjo republiko Avstrijo (Deutschösterreich) in s tem proti priključitvi k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kasnejše strokovne analize plebiscita so pokazale, da so prav koroški Slovenci odločali o izidu plebiscita. Ivan Lukan 4 Torek, 4. maja 2010 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po analizi marčne številke Gospodarskih gibanj inštituta EIPF Slovensko gospodarstvo poganja le tuje povpraševanje Domače povprašavanje ostaja šibko, tako kot poraba prebivalstva in države LJUBLJANA - V Sloveniji ostaja domače povpraševanje šibko, kar velja posebej za investicije, a obenem tudi za porabo države in prebivalstva. Gospodarsko okrevanje tako zaenkrat zares omogoča le krepko tuje povpraševanje, ugotavlja Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete (EIPF, na posnetku sedež) v marčni številki publikacije Gospodarska gi-banja.V februarju je skupni slovenski izvoz sicer znašal 1,32 milijarde evrov (2,9% več kot v enakem mesecu lani), uvoz pa je bil z 1,407 milijarde za štiri odstotke višji kot februarja lani. Primanjkljaj je tako znašal 87 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 93,8-odstotna. V menjavi s članicami EU je od-prema blaga znašala 969 milijonov evrov, kar je bilo za 6,9 odstotka več kot februarja lani, prejem blaga pa je dosegel 1,069 milijarde evrov (+3,6%). Primanjkljaj je dosegel 100 milijonov evrov. V menjavi z nečlanicami EU pa je bil izvoz februarja 350 milijonov evrov (-6,7%), uvoz pa 338 milijonov evrov (+5,3%). Presežek je dosegel 12 milijonov evrov. V prvih dveh mesecih je celotni izvoz dosegel 2,541 milijarde evrov (+2,3%), uvoz pa 2,662 milijarde evrov (+1%). Razdelitev na trgovino z EU in z nečlanicami EU je dala podobne rezultate kot za februar. Kot poudarjajo avtorji publikacije, je dolgoročna trendna rast izvoznega povpraševanja januarja dosegla tri odstotke, februarja pa že kar sedem odstotkov. Po drugi strani pa podatki o skupnem domačem trošenju (ti so sicer dostopni le do januarja) še naprej kažejo na padanje domače porabe. Tudi januarja je bila najbolj šibka investicijska poraba, ki je v medletni primerjavi nižje za desetino. Povpraševanje po storitvah gradbeništva je bilo januarja nižje za 11 odstotkov, februarja pa naj bi se kriza še poglabljala. V začetku leta se je tudi poraba države zmanjševala bolj kot sezonsko, trošenje prebivalstva pa je januarja v medletni primerjavi še naraščalo (+4%), a manj kot decembra. Tudi za vnaprej ostajajo pričakovanja za gibanje domačega povpraševanja veliko bolj šibka kot pričakovanja za izvozno povpraševanje. Avtorji Gospodarskih gibanj sicer ugotavljajo, da se gospodarsko razpoloženje izboljšuje, še posebej v predelovalnih dejavnostih (krepi se tudi industrijska proizvodnja), vendar v storitvenem sektorju ostaja precej pod dolgoletnim povprečjem, pretirano optimistična pa podjetja niso niti pri svojih pričakovanjih. Zaupanje medtem še naprej kopni v gradbeništvu, ki je v hudi krizi. Po oceni avtorjev se sicer počasi umirjajo tudi neugodna gibanja na trgu dela. Pri javnih financah se gospodarska gibanja kažejo v še naprej nižjih prihodkih. Marca so bili tako skupni javnofinančni prihodki na letni ravni nižji za 8,9 odstotka, zmanjšala pa se je tudi bolj dolgoročna dinamika. Največji upad med neposrednimi davki beležita dohodnina in davek na dohodke pravnih oseb, katerih izplen je bil na letni ravni nižji za 12,8 odstotka. Prispevki so se medtem znatno povečali. Marca se je zmanjšal izplen iz davkov na blago in storitve. Država je marca na letni ravni pobrala za tretjino manj davka, v prvih treh mesecih pa za 2,7 odstotka več. Zaradi dviga cen nafte so se znižale trošarine, zato je bil izplen iz te posredne davčne oblike manjši. Februarja se je nekoliko povečal obseg posojil podjetjem in gospodinjstvom, dinamika pa je boljša kot v celotnem območju evra. (STA) KRIZA - Po oceni direktorja Umarja Boštjana Vasleta Slovenija razmeroma daleč od grškega scenarija, a mora ukrepati LJUBLJANA - Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je ob včerajšnji predstavitvi Poročila o razvoju, s katerim Umar spremlja uresničevanje Strategije razvoja Slovenije dejal, da je Slovenija sicer daleč od grškega scenarija, a je opozoril, da je konsolidacija javnih financ v Sloveniji sedaj resnično nujna. Predvidena pomoč Slovenije Grčiji (384 milijonov evrov ali 0,48-odstotni delež skupnega usklajenega posojila držav evra) se mu zdi velik zalogaj, možnosti za nadaljnje pomoči pa so, kot je dodal, zelo omejene. »Na račun pomoči Grčiji bo verjetno treba rezerve poiskati drugje,« je ocenil in pojasnil, da pri tem ne gre za nova sredstva, temveč za prenos sredstev iz obstoječih programov. Grški scenarij ima po Vasletovem mnenju v ozadju dva dejavnika: izredno poslabšanje makroeko- nomskih razmer, k čemur je največ prispeval izbruh mednarodne gospodarske krize, in veliko povečanje dolga v enem letu na eni strani, po drugi strani pa zavajanje javnosti oziroma, milo rečeno nepravilno prikazovanje podatkov (za notranje volilne potrebe, saj se je pred slabim letom v Grčiji zamenjala vlad). »Tega drugega dejavnika zaenkrat v Sloveniji še ni, poslabšanje javnofinančnega stanja v državi oziroma delež dolga pa je kljub močnemu povečanju ostal relativno nizek,« je ocenil direktor Umarja. Vasle je ob tem povzel, da gre slednje dejstvu pripisati dobremu izhodiščnemu stanju oziroma nizkemu deležu dolga v bruto domačem proizvodu, ki ga je Slovenija imela pred krizo. Ob tem je Vasle hkrati opozoril, da je bilo povečanje javnega dolga lani med največjimi v EU. GIBANJA - Uresničevanje razvojne strategije Umar opozarja na nujnost konsolidacije javnih financ LJUBLJANA - V Poročilu o razvoju, s katerim spremlja uresničevanje Strategije razvoja Slovenije, je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotovil, da je lani prišlo do poslabšanja stanja na področju gospodarskega in socialnega razvoja, do izboljšanja pa na področju okolja. »Poslabšanje je posledica strukturnih neprilagojenosti,« je dejal direktor Umarja Boštjan Vasle in dodal: »Opozarjamo, da moramo biti v razmerah, ko se je zaostril dostop do virov financiranja, pazljivi pri javnih financah, zato mislimo, da je konsolidacija, na katero opozarjamo že dalj časa in do katere še ni prišlo, sedaj postala resnično nujna.« Vasle je prepričan, da bo »treba bolj korenito zarezati v državni proračun, predvsem na strani izdatkov«. Med priporočili ekonomski politiki je Vasle omenil nujnost izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva, resnega soočanja s problemi staranja prebivalstva in izboljšanja javnih financ. Slovenija mora povečati delež visoko tehnoloških proizvodov v izvozu, kjer zaostaja za EU. Na področju staranja prebivalstva v zadnjih le- tih ni prišlo do uresničitve nobenega od predlogov za zajezitev njegovih učinkov, stanje na trgu dela pa kaže, da je obdobje aktivnega dela še vedno razmeroma kratko (dolg študij in hitro upokojevanje). Na področju javnih financ so ključne težave poleg problema staranja prebivalstva tudi povečanje zadolženosti, do katere je prišlo lani, ohranjanja proračunskega primanjkljaja in povečan obseg plačila obresti, ki bo vedno bolj zajedal v tisti del izdatkov, ki bi bili lahko namenjeni za razvoj, je nanizal Vasle. »Plačilo obresti na javni dolg je leta 2008 znašalo 412 milijonov evrov in bo v letu 2013 zraslo na 900 milijonov evrov,« je pojasnil. Boljše rezultate je Slovenija dosegla na področju sonaravnega razvojnega cilja oziroma uveljavljanja načela trajnosti. Izpusti toplogrednih plinov in njihova rast v prometu so lani v primerjavi z letom prej padli. Raba obnovljivih virov energije je bila predlani po večletnem upadanju višja, ravnanje z odpadki se izboljšuje, čeprav zelo počasi, problematična pa je kakovost zraka glede onesnaženosti s trdimi delci. (STA) Mladi podjetniki z dijaki tržaških višjih srednjih šol TRST - V AREA Science parku bo jutri zaključno srečanje četrte izvedbe pobude Podjetnik v razredu (šolsko leto 2009-2010), ki jo je organizirala skupina maldih industrijcev pri tržaškem združenju industrijcev Associazione degli industriali di Trieste. Projekt Podjetnik v razredu se je rodil za seznanjanje šolarjev z vrednotami podjetniškega poklica in za širjenje kulture dela, zasnovane na podjetnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti. Po ciklu srečanj, ko je podjetnik prišel v razred, bodo zdaj dijaki stopili v okolja, v katerih poteka raziskovanje in inoviranje, kjer se projektirajo in realizirajo nove tehnologije. Okrog 120 dijakov tržaških višjih srednjih šol se bo tako jutri (začetek ob 9. uri) srečalo z mladimi podjetniki in si ogledalo nekaj podjetij, ki delujejo v tržaškem znanstveno tehnološkem parku. Generali na Kitajskem prva tuja zavarovalnica na področju življenjskega zavarovanja MILAN - Tržaška skupina krilatega leva je v prvem četrtletju potrdila in utrdila svoj položaj največje tuje zavarovalnice na področju življenjskega zavarovanja na Kitajskem. V letošnjih prvih treh mesecih je zbrala za 344 milijonov evrov premij, kar je za 46,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Generali ima danes na Kitajskem 5500 zavarovalnih agentov v vseh največjih mestih. Julija lani je tržaška zavarovalnica kupila 30-odstotni delež kitajske družbe Goutai, ki se ukvarja s podjetniškim svetovanjem. Lani manj plovil v slovenskih marinah LJUBLJANA - V slovenskih marinah je bilo lani nameščenih 7330 plovil, kar je po podatkih državnega statističnega urada 6 odstotkov manj kot leta 2008. Med 5365 plovili s privezom v morju je bila dobra tretjina slovenskih, ostala so bila iz tujih držav. Prevladovala so plovila, ki plujejo pod zastavo Italije (1706), Nemčije (662) in Avstrije (584). EVRO 1,3238 $ -0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. maja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 3.5. 30.4. ameriški dolar 1,3238 1,3315 japonski jen kitajski juan 124,95 125,81 ruski rubel mniickn niruia 9,0352 38,7800 58,8900 9,0878 38,8390 59,0650 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntsncrU'! ti int 7,4425 0,86800 7,4425 0,87030 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 9,6095 7,8395 u,o / VJ _> VJ 9,6217 7,8445 1 1UI VCjKa IVI Ul 1 a češka krona 25,570 1 4328 25,527 1 4341 jviv.aiji\i Malin estonska krona m^HTarcki TArint 15,6466 268,03 15,6466 266,82 1 1 la