Namesto nogometnega igrišča v Sovodnjah parkirišče in zelenica Avtohtona zgodovinska vina ne bodo imela znamke DOC Friuli Ji. j... ■ I. ■ ■ ■ 1 ' . v ■ -1 ■ - 1-' • vili zbornik , kih poteh r8 Primorski Polom nogometa ogledalo mesta? Dušan Udovič Stečaj Triestine je žalosten dogodek. Kot Tržačanu se mi od nekdaj zdi nepojmljivo, da naše mesto ni sposobno postaviti na noge kompetitivno nogometno ekipo. Sicer ne gre le za nogomet, saj tudi košarka ne blesti. Nad tem se je vredno zamisliti in se vprašati, kje so vzroki za tako klavrno stanje. Imamo imenitno športno palačo in poleg nje sodoben nogometni stadion, vreden A lige in pomembnih mednarodnih srečanj. Bil sem na odprtju tega objekta pred dvajsetimi leti, ko se je tržaškemu nogometu pompozno napovedovala svetla prihodnost. Napovedi preporoda v nogometu je z odprtjem športne palače sledila še vizija uspešne poti v košarki. Od vsega tega se ni uresničilo nič, krivulja teh športov, ki naj bi v Trstu končno postala paradni špici, je od tedaj samo padala. Športna palača in nogometni stadion ostajata le kulisa, simbol nepotešenih želja in nerealnih ambicij. Tako kot so groteskna kulisa umetne figure gledalcev, s katerimi so napolnili tribune nogometnega stadiona, da bi »nadomestili« pomanjkanje živih, pravih navijačev. Dejstvo je, da nobena, še tako prestižna infrastruktura ne more zagotoviti športnega uspeha, če zraven ni potrebnega prepričanja, samozavesti, zaupanja vase in strokovnega načrtovanja. Še zlasti v profesionalnem nogometu pa je potrebna trdna gospodarska podlaga, seveda poleg primerne doze navdušenja, za-nesenjaštva in smisla za tveganje. Kaže, da je takšnih rekvizitov v mestu vse manj. Bojim se, da je stečaj Trie-stine na nek način tudi ogledalo mesta in njegovih šibkosti, ki se jih že dolgo ne more znebiti in pod varljivim bliščem počiščenih neoklasičnih fasad tiho drsi v zaton. Grenka je ugotovitev, da Trst že vrsto let ni sposoben zagotoviti svoji nogometni ekipi ustreznega zaledja, ki ga lahko jamčila le trdna gospodarska naveza. Tako kot se dogaja v drugih, od Trsta tudi veliko manjših in manj pomembnih krajih v Italiji. Kako je mogoče, da je v tem mestu toliko egoizma in brezbrižnosti, tako malo ponosa in vitalnosti, da mora usoda domače nogometne ekipe padati v roke neodgovornim avanturistom, špekulantom nejasnega profila in dvomljivega slovesa. Ostaja upanje, da bi stečaj Triestine prispeval k streznitvi, zanjo je namreč vedno čas in priložnost. dnevnik ČETRTEK, 26. JANUARJA 2012 Št. 21 (20.344) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Predsednik vlade nastopil v parlamentu Monti vidi prve obrise izhoda iz krize Medtem pa se v državi množijo in zaostrujejo protesti TRST - Včeraj zjutraj na sodišču epilog krize nogometnega kluba Stečaj Triestine Že drugič v dvajsetih letih - Odhod predsednika Alettija - Giovanni Turazza začasni stečajni upravitelj TRST - Tržaški sodnik Giovanni Sansone je včeraj zjutraj odredil stečaj nogometnega kluba Triestina, potem ko je postalo jasno, da predsednik Sergio Aletti (na sliki KROMA) nima zagotovil o potrebnem denarju za poravnavo dolgov. Aletti je sodnijo zapustil skozi stranski vhod in se izognil razjarjenim navijačem, prav tako je zapustil open-ski hotel Daneu, kjer je prebival. Klub zdaj vodi začasni stečajni upravitelj Giovanni Turazza, komer- cialist iz Tržiča, ki bo moral poskrbeti, da bo Triestina dokončala letošnjo sezono, v tem času pa upajo, da se najde nov investitor, ki bi bil pripravljen prevzeti klub. Na 5. strani RIM - V območju evra se rišejo obrisi izhoda iz krize, je včeraj poudaril predsednik vlade Mario Monti, ki vidi pozitiven razvoj dogodkov v Nemčiji glede vprašanja krepitve stalnega mehanizma za stabilnost evra. »Okvir se vzpostavlja. Obrisi možne poti iz trenutne hude krize, ki pretresa Evropo, se začenjajo kazati. Nekateri delčki mozaika počasi padajo na svoje mesto,« je Monti poudaril, ko je včeraj v obeh vejah parlamenta predstavil politiko vlade na evropski ravni. Medtem pa se v državi množijo in zaostrujejo protesti. Trenutno so na bojni nogi še zlasti avtoprevozniki in ribiči. Na 3. strani Potočnik in Clini o plinskih terminalih Na 2. strani V Zgoniku najnižja možna obdavčitev Most čez Kanal še buri duhove Na 6. strani Na 7. strani Številne prireditve ob dnevu spomina Na 10. in 18. strani Goriški čezmejni EZTS je na tem, da shodi Na 14. strani Mlad ropar grozil zlatarju z nožem Na 14. strani LJUBLJANA - Podpisali koalicijsko pogodbo TRST FILM FESTIVAL - Sinoči nagrajevanje Pet strank predlagalo J. Janšo za mandatarja Pevčeve Aleksandrinke najboljši dokumentarec LJUBLJANA - Predsedniki strank SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi so včeraj v državnem zboru podpisali koalicijsko pogodbo, ki so jo poimenovali Pogodba za Slovenijo 2012-2015, prvaka SDS Janeza Janšo pa tudi uradno predlagale za mandatarja nove vlade. Predsednik republike Danilo Tiirk pa se je odločil, da ne bo predlagal nobenega kandidata za mandatarja. Pod Janševo kandidaturo se je podpisalo vseh 50 poslancev strank. Tudi za koalicijsko pogodbo, ki po besedah Janše predstavlja vsebinsko osnovo za vrnitev Slovenije na pot normalnega razvoja, stoji 50 poslancev oziroma skoraj 600.000 glasov volivcev. Janšo bosta v soboto na glasovanju v DZ podprla tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, če bosta s prihodnjo koalicijo dosegla dogovor glede manjšinskih vprašanj, je za STA dejal poslanec madžarske narodne manjšine Laszlo Goncz. Koalicijsko pogodbo bodo podpisnice javnosti posredovale šele v soboto. Iz besedila, ki ga je pridobila STA, pa izhaja, da nameravajo ohraniti ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Število ministrstev bodo sicer zmanjšali s sedanjih 15 na 11. 2 Četrtek, 26. januarja 2012 ALPE-JADRAN / SDS, LV, SLS, DeSUS in NSi LJUBLJANA - Pet strank v Državnem zboru včeraj podpisalo koalicijsko pogodbo IMENOVANJE Žbogar predstavnik predlagale J. Janšo za mandatarja eu Predsednik republike Danilo Türk ne bo predlagal nobenega kandidata za mandatarja na Kosovu LJUBLJANA - Predsedniki strank SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi so včeraj v državnem zboru podpisali koalicijsko pogodbo, ki so jo poimenovali Pogodba za Slovenijo 2012-2015, prvaka SDS Janeza Janšo pa tudi uradno predlagale za mandatarja nove vlade. Predsednik republike Danilo Türk pa se je odločil, da ne bo predlagal nobenega kandidata za mandatarja. Pod Janševo kandidaturo se je podpisalo vseh 50 poslancev strank. Tudi za koalicijsko pogodbo, ki po besedah Janše predstavlja vsebinsko osnovo za vrnitev Slovenije na pot normalnega razvoja, stoji 50 poslancev oziroma skoraj 600.000 glasov volivcev. Janšo bosta v soboto na glasovanju v DZ podprla tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, če bosta s prihodnjo koalicijo dosegla dogovor glede manjšinskih vprašanj, je za STA dejal poslanec madžarske narodne manjšine Laszlo Göncz. Po besedah Janše je koalicija po svoji naravi in po svojih ciljih »proti-krizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z ideološkimi oznakami«. V ospredje prizadevanj koalicije bo po besedah Janše blaginja ljudi, »zavedajoč se, da samo zdrava gospodarska rast in no- va delovna mesta prinašajo realno podlago te blaginje«. »Pot neznosne lahkosti zadolževanja države je končana,« je ob tem napovedal Janša. Najtežje naloge koalicijo po oceni predsednika SDS čakajo v prvih 18 mesecih, ki bodo hkrati tudi odločilni. Pri tem bo zelo pomembno sprejemanje in uresničevanje rebalansa proračuna, pri čemer se bo treba po Janševih besedah odpovedati vsemu, »česar ne bomo mogli financirati s tem, kar ustvarimo«. Ob tem je dodal, da bo koalicija naredila vse, da bo ta korak narejen ob upoštevanju načela pravičnosti. V koalicijski pogodbi imajo po besedah Janše vsi partnerji realen delež tako glede vpliva kot glede odgovornosti. Lista Virant po besedah njenega predsednika Gregorja Viranta v koalicijo vstopa brez evforije, saj vedo, da jih čakajo težki časi in trdo delo. Kot skupni imenovalec dela je izpostavil ponoven zagon gospodarstva, uravnoteženje javnih financ in povrnitev pravne države. Kot predsednik DZ je tudi povedal, da so roki nastavljeni tako, da bi lahko država vlado s polnimi pooblastili dobila že 10. februarja. BRUSELJ - Srečanje komisarja in ministra Potočnik in Clini o plinskih terminalih Corrado Clini ansa Janez Potočnik ansa BRUSELJ - Evropski komisar za okolje Janez Potočnik in italijanski okoljski minister Corrado Clini sta se včeraj v Bruslju na kratko pogovarjala o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu. Potočnik je pozval k oživitvi dialoga, Clini pa je izpostavil potrebo po skupni energetski viziji na Jadranu in tako nakazal, da se morda obeta sprememba načrtov Italije. Glavna tema pogovorov komisarja in italijanskega ministra je bil problem s smetmi v Neaplju, a na kratko sta se dotaknila tudi plinskih terminalov, ki jih načrtuje Italija v Tržaškem zalivu, Slovenija pa jim nasprotuje in razmišlja celo o tožbi proti sosedi na Sodišču EU. Potočnik je pojasnil, da je italijanskemu ministru posredoval dve sporočili. Prvo je, da želi ponovno spodbuditi obe državi, naj oživita dialog in poskušata skupaj najti rešitve, sprejemljive za obe strani, ki bodo upoštevale okoljsko občutljivost Jadrana. Državi imata namreč po komisarjevih besedah v tem času - potem ko je Italija dobila novo vlado in ko se nova vlada kmalu obeta tudi Sloveniji - novo priložnost, da oživita pogajanja o vprašanju plinskih terminalov. Drugo Potočnikovo sporočilo Cliniju pa je bilo, naj vse države, ki si delijo Jadransko morje, torej Slovenija, Italija in Hrvaška, začnejo skupaj razmišljati o tem, kako se strateško in odgovorno soočiti z izzivi na severnem Jadranu, tako da bodo upoštevani interesi vseh držav in tudi okolj-ska realnost. »Severni del Jadrana je brez dvoma plitek in izjemno ekološko občutljiv, zato je primerno vsa ta vprašanja nasloviti bolj dolgoročno in strateško, tako da bi pravzaprav tudi okoljska vprašanja dobila primerno težo, ker si jo v tej regiji in na tem območju zaslužijo,« je poudaril komisar. Italijanski minister Clini pa je dejal, da se strinja s komisarjem »glede potrebe po regionalni viziji«. Ob tem je izrazil pripravljenost na pogovore s slovensko in hrvaško stranjo o viziji energetske oskrbe na severu Jadrana. »Menim, da moramo nadaljevati pogovore s slovenskimi in hrvaškimi oblastmi, da bomo imeli vizijo o sistemu energetske oskrbe na severu Jadranskega morja, upoštevajoč energetske politike, zaščito okolja ter stališča lokalnih in regionalnih oblasti,« je dejal Clini. Italijanski okoljski minister je prepričan, da bodo lahko z novo slovensko vlado in hrvaškimi oblastmi zelo kmalu zagnali razpravo o tem s ciljem, da na konkreten način pogledajo, kaj se lahko stori in kako naprej. (STA) Predsednik SLS Radovan Žerjav pa je poudaril, da z vstopom v koalicijo stranka uresničuje zavezo, da je pripravljena prevzeti odgovornost za vodenje države. Izrazil je tudi prepričanje, da bo potrebno sodelovanje ne samo v koaliciji, ampak tudi med vsemi strankami. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je poudaril, da so se v stranki za sodelovanje v koaliciji odločili, da bi deblokirali politični pat položaj, ki je nastal po 4. decembru. S koalicijsko pogodbo so v stranki zadovoljni, saj so prepričani, da so z njo uspeli zaščiti interese upokojencev in tistih, ki so odvisni od socialne države. S podpisom koalicijske pogodbe NSi po besedah njene predsednice Ljudmile Novak uresničuje svojo obljubo, da bo vstopila v koalicijo, v kateri bo imela večino desna sredina. V koaliciji in družbi si sicer po besedah Novakove na splošno želijo dialog. Koalicijsko pogodbo bodo podpisnice javnosti posredovale šele v soboto. Iz besedila, ki ga je pridobila STA, pa izhaja, da nameravajo ohraniti ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Število ministrstev bodo sicer zmanjšali s sedanjih 15 na 11. Državni zbor bo novelo zakona o vladi, s katero bi določili ministrstva, na njihovo zahtevo na izredni seji obravnaval že v četrtek, saj si želijo, da bi postopki oblikovanja nove vladi stekli čim prej. Če bo Janša s kandidaturo uspel, vlade ne bo vodil prvič. Triinpetdesetletni diplomirani obramboslovec je bil predsednik vlade že med letoma 2004 in 2008. S politiko se ukvarja že več kot dvajset let, leta 1989 je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske demokratične zveze, leto kasneje pa je bil izvoljen za poslanca. Janša očitno protikandidata ne bo imel, saj predsednik republike Danilo Türk za mandatarja za sestavo nove vlade v drugem krogu ne bo predlagal nikogar. Kot je ocenil, kandidatura Janše nima polne legitimnosti, saj ga »bremeni pravnomočni obtožni predlog v kazenskem postopku«. Pojasnil je, da je stranke na posvetovanjih seznanil s to svojo oceno. Po njegovih ocenah namreč noben kandidat, ki ga bremeni pravnomočna obtožnica ali pravnomočni predlog, ne more veljati za kandidata s polno legitimnostjo. Če bi bil Jankovic obremenjen s pravnomočno obtožnico ali obtožnim predlogom, ga tako »prav gotovo ne bi predlagal za mandatarja«. Po predsednikovih besedah je tudi volilni rezultat pokazal, da med volivci ne obstaja pričakovana raven zaupanja v Janšo kot možnega kandidata za man- datarja, saj ni bil relativni zmagovalec kljub temu, »da se je to močno pričakovalo«. »Deficit legitimnosti« pa se po Türkovem mnenju lahko postopoma odpravi s kakovostnim delom vlade. Türk je na novinarski konferenci poudaril, da z njegove strani v postopku posvetovanj in predlaganja manda-tarskih kandidatov ni bilo zavlačevanja. Kot je dejal, se je s poslanskimi skupinami posvetoval ob prvi priložnosti, 27. decembra, in takrat so mu predstavniki strank predlagali, naj za mandatarja predlaga predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovica. To je tudi storil, a njegov predlog ni dobil podpore. Koalicijske pogodbe, ki jo je včeraj podpisalo pet strank, Türk ne pozna in je zato ne komentira, ga bo pa ta zanimala, ko bo proces končan. Nastop predsednika republike je komentiral tudi Janša in dejal, da s predsednikom ne želi polemizirati. Poudaril pa je, da se mu zdi neprimerno novinarsko konferenco, na kateri za mandatarja Türk ni predlagal nikogar, izkoristiti »za napad na vlado, ki še ni nastala«. Prav tako po oceni Janše to ni neka državniška gesta. V največji parlamentarni stranki Pozitivni Sloveniji kljub drugačnim napovedim včeraj niso dajali izjav, v SD pa so že pred časom napovedali, da svojega kandidata ne bodo predlagali. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je v odzivu na podpis koalicijske pogodbe petih strank povedal, da bo SD svoje delo nadaljevala kot »izkušena, močna in državotvorna opozicija«. Najverjetnejšemu mandatarju Janši je sicer žal, da v koaliciji ne sodeluje tudi SD, čeprav je dobila povabilo na pogajanja. Strankama SD in Pozitivna Slovenija pa bodo poslali ponudbo za sodelovanje v partnerstvu za razvoj. Veber o tej ponudbi pravi, da se jim zdi dovolj sodelovanje v okviru obujene koordinacije parlamentarnih strank. Obudili so jo pretekli teden v Ljubljani, ko so parlamentarne stranke dosegle dogovor, da bodo v DZ vložile ustavne spremembe, s katerimi bi v ustavo zapisali zgornjo mejo javnega dolga. Veber meni, da jo »to ena od oblik, ki jo je možno nadgraditi tudi pri ostalih vprašanjih«. Podpis koalicijske pogodbe pa je pozdravil predsednik največje politične skupine v Evropskem parlamentu Evropske ljudske stranke, Wilfried Martens. Veseli ga, da so v SDS, SLS, NSi, DeSUS in Listi Virant v teh »težkih časih« dosegli dogovor o oblikovanju desnosre-dinske vlade. (STA) BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je bil včeraj v Bruslju imenovan za posebnega predstavnika EU na Kosovu za obdobje od 1. februarja letos do 30. junija 2013 z možnostjo podaljšanja. Odločitev je sprejel Svet EU in s tem je postopek imenovanja končan. Že decembra je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton Žbogarja imenovala za vodjo urada EU na Kosovu s štiriletnim mandatom. Žbogar bo tako na Kosovu nosil dva klobuka, kar naj bi bistveno okrepilo tamkajšnjo prisotnost EU. Ashtonova je ob imenovanju poudarila, da se veseli tesnega sodelovanja z Žbogarjem, ki je »s temeljitim poznavanjem regije in širokimi diplomatskimi izkušnjami odlična izbira za to ključno vlogo«. Imenovanje Žbogarja na ta položaj je po njenih besedah »asno znamenje tega, kako pomembna je evropska prihodnost regije za EU. Žbogar si bo kot posebni predstavnik EU na Kosovu prizadeval za stabilno, mirno, demokratično in ve-četnično Kosovo ter obenem prispeval k stabilnosti in regionalnemu sodelovanju na Zahodnem Balkanu, so v EU pojasnili ob imenovanju. Njegove delovne naloge bodo vključevale svetovanje v političnem procesu, krepitev prisotnosti EU na Kosovu ter zagotavljanje njene koherentnosti in učinkovitosti. Podpiral bo napredek Kosova na poti v EU ter prispeval k razvoju in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin na Kosovu. V EU so ob imenovanju izpostavili, da je Žbogar diplomat s 24-le-tnimi izkušnjami na ključnih strateških položajih, vključno s Kitajsko, ZN v New Yorku in Washingtonu. Izpostavili so tudi, da je vodil priprave na slovensko predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter pogajanja za vstop v zvezo Nato, prav tako pa je bil član skupine za pogajanja z EU. Položaj na Kosovu je za EU eden ključnih na Zahodnem Balkanu, poleg položaja v Bosni in Hercegovini. Urad EU na Kosovu z okoli 85 ljudmi je eden večjih, ki jih ima unija, in tudi njegov proračun je razmeroma velik. Sedaj ima EU na Kosovu začasnega posebnega predstavnika, Italijana Fernanda Gen-tilinija, ki se mu mandat izteče konec meseca. (STA) devin - Jutri prvi dan kongresne skupščine in novoletni sprejem Virant in Tondo častna gosta na kongresu Slovenske skupnosti DEVIN - Renzo Tondo, predsednik Dežele FJK, in Gregor Virant, novoizvoljeni predsednik Državnega Republike Slovenije bosta glavna gosta na jutrišnjem prvem dnevu 14. deželnega kongresa Slovenske skupnosti, zbirne stranke Slovencev v Italiji. Udeležbo na kongresu so še napovedali devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, načelnik deželne svetniške skupine Demokratske stranke - v katero spada tudi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec -Gianfranco Moretton, več predstavnikom političnih strank iz Slovenije in FJK ter nekateri slovenski in italijanski poslanci. Prvi kongresni dan na devinskem gradu bo označevalo politično poročilo, ki ga bo podal deželni tajnik stranke Damijan Terpin. Ob zaključku leta 2011 je nastopil trenutek obnove statutarnih organov Slovenske skupnosti, ki imajo za sabo triletno intenzvno in uspešno politično delo, piše v vabilu na kongres. Deželni kongres SSk bo stopil v živo v soboto v Bazovici, kjer se bodo zbrali delegati treh pokrajin. To bo pomemben trenutek politične sinteze glede doseženih rezultatov in analize trenutnega stanja na krajevni, državni in mednarodni ravni. Obenem bo to odskočna deska za določitev programskih točk za prihodnost in za izvolitev novih vodstvenih or- ganov za triletje 2012-2015. Med prvimi pomembnimi izzivi za SSk so upravne volitve v občinah Devin-Nabrežina, Gorica in Krmin, medtem ko bodo leta 2013 volitve za obnovo deželnega sveta. Prvi kongresni dan se bo zaključil s tradicionalno družabnostjo SSk ob pričetku novega leta. Drugi dan v Bazovici pa bo namenjen notranji razpravi, ki bo imela kot osnovo poročilo deželnega tajnika Terpina in posege glavnih političnih predstavnikov zbirne stranke Slovencev v Italiji. Polega deželnega svetnika Gabrov-ca ima Slovenska skupnost med svojimi izvoljenimi upravitelji še tri župane (Fulvia Premolin v Dolini, Marko Pisani na Repentabru in Franka Padovan v Štever-janu). Njim je treba dodati še prvega podžupana v občini Dreka, Miho Korena, predsednika pokrajinskega sveta v Trstu Maurizija Vidalija, podpredsednico Pokrajine Gorica Maro Černic, več rajonskih predsednikov v Trstu in Gorici ter približno dvajset občinskih svetnikov na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Slovenska skupnost se predstavlja kot edina, avtonomna politična stranka slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njen deželni kongres, piše še v vabilu stranke, predstavlja temeljni trenutek za poglobitev številnih odprtih vprašanj in pomembnih tematik, ki zadevajo krajevno in širšo raven. / ITALIJA Četrtek, 26. januarja 2012 B parlament - LS, DS in tretji pol podprli vladno politiko na evropski ravni Monti vidi prve obrise izhoda iz dolžniške krize Zavzel se je za krepitev mehanizma za stabilnost evra - Merklova svari pred finančnim izčrpavanjem Nemčije RIM - V območju evra se rišejo obrisi izhoda iz krize, je včeraj poudaril predsednik vlade Mario Monti, ki vidi pozitiven razvoj dogodkov v Nemčiji glede vprašanja krepitve stalnega mehanizma za stabilnost evra. »Okvir se vzpostavlja. Obrisi možne poti iz trenutne hude krize, ki pretresa Evropo, se začenjajo kazati. Nekateri delčki mozaika počasi padajo na svoje mesto,« je Monti poudaril, ko je včeraj v obeh vejah parlamenta predstavil politiko vlade na evropski ravni. Premier je izpostavil predvsem »pozitiven razvoj dogodkov« v Nemčiji in nekaterih drugih članicah območja evra glede finančne krepitve stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Po njegovi oceni so znaki popuščanja Berlina tudi posledica italijanskih prizadevanj za stabilizacijo javnih financ in zagon gospodarske rasti. Italija je s sprejetimi ukrepi po Montijevem prepričanju vzor za preostalo Evropo, država pa je postala primer članice, ki lahko prispeva k rešitvi krize v območju evra in ni glavna nevarnost. PREMIER MARIO MONTI ansa »To govori v prid premiku, ki ne more biti drugačen kot postopen in počasen, v smeri manj togega stališča, ko gre za finančna sredstva obrambnih mehanizmov za evro,« je menil prvi mož italijanske vlade, ki je obenem za petek napovedal sprejem novih vladnih dekretov. Tokrat naj bi ti omogočili debirokratizacijo države, ki je znana po zapletenih birokratskih postopkih in neučinkoviti državni upravi. Monti je spet podčrtal, da bi bilo treba ta obrambni mehanizem opremiti z zadostnimi finančnimi sredstvi. Če je še nedavno govoril, da bi bilo treba posojilni po- tencial ESM, ki bo začel delovati že letos, okrepiti s 500 na 1000 milijard evrov, pa sedaj podpira vsaj prelitje okoli 250 milijard evrov neporabljenega finančnega potenciala trenutnega začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) v stalni mehanizem, tako da bi se njegova finančna moč povečala na 750 milijard evrov. V Berlinu so doslej jasno zavračali zamisel o povečanju finančnega potenciala ESM na več kot 500 milijard evrov, saj kot glavni vzvod za stabilizacijo evra še vedno vidijo javnofinančno konsolidacijo, ukrepe za povečanje konkurenčnosti in tesnejšo javnofinančno ter gospodarsko povezanost članic območja evra. Britanski časnik Financial Times je v torek sicer poročal, da naj bi bili v Berlinu v zameno za še strožja pravila glede fiskalne discipline pripravljeni pristati na povečanje sredstev ESM na 750 milijard evrov, a so v nemški vladi zanikali tovrstne načrte. Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj opravila pogovor za več evropskih časnikov. V njem je v luči pozivov \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali podpirate liberalizacije vlade Maria Montija? O Da O Ne £ Nisem seznanjen(a) z vsebino ukrepa stavka avtoprevoznikov - Tudi včeraj prometne blokade Znižane cestnine za tovornjake Protestom so se pridružili ribiči RIM - Stavka avtoprevoznikov se je tudi včeraj nadaljevala v velikem delu Italije, kljub nastopu policije pa so stavkajoči marsikje še naprej ali znova blokirali promet. Tako je ponekod prišlo do incidentov, npr. v Turinu, Livornu in Termoliju, kjer je bil tovor-njakar napaden. Policija je aretirala sedem protestnikov.Avtopre-vozniki protestirajo zaradi podražitve pogonskega goriva in cestnin ter sploh proti vse težjim razmeram, v katerih delujejo. Minister za gospodarstvo in infrastrukture Corrado Passera je včeraj v odgovoru na nujna parlamentarna vprašanja v poslanski zbornici dejal, da je vlada že odobrila vrsto olajšav za to-vornjakarje. Tako bodo avtoprevozniki plačevali nižje cestnine, za kar je vlada namenila 170 milijonov evrov za to leto. Poleg tega bo vlada v kratkem porazdelila 400 milijonov evrov prispevkov za ta sektor, k čemur je treba dodati 30 milijonov »spodbud« za uporabo »plovnih poti«. Po novem pa bodo tovornjaki lahko krožili tudi v predprazničnih dneh. A ni gotovo, da se bodo avtoprevozniki s tem zadovoljili. Včeraj so v Palermu, kjer se je protest pričel, priredili množično demonstracijo skupno s kmetovalci, ribiči, študenti in pristaši gibanja »kmečkih vil«. Ribiči so sicer včeraj protestirali tudi pred poslansko zbornico v Rimu zaradi dragega goriva in vse zahtevnejših evropskih norm. Med protestom je prišlo tudi do spopadov s policijo, v katerih so bili trije ribiči ranjeni. Stavka in protesti seveda ovirajo dobavo blaga, zaradi česar se marsikje police trgovin praznijo in cene dvigajo, nekatere tovarne pa so morale prekiniti proizvodnjo zaradi pomanjkanja surovin. Ranjen ribič med protestom pred poslansko zbornico v Rimu Za predsednika republike Napolitana delo ne sme za večjo solidarnost in krepitev ESM jasno posvarila pred pretiranim finančnim izčrpavanjem Nemčije. »Pri vseh mili-jardnih pomočeh in reševalnih skladih moramo tudi mi Nemci paziti, da nam na koncu ne zmanjka moči, saj naše zmožnosti niso neskončne. Če bi se Nemčijo preveč obremenilo, to Evropi ne bi pomagalo,« je bila jasna Merklova. Pozive k povečanju ESM je spet zavrnila. »Nima smisla obljubljati vedno več denarja in se pri tem ne spopasti z vzroki za krizo,« je poudarila. Pri tem je zatrdila, da morajo biti članice sicer med seboj solidarne in si pomagati, vendar pa se ne smejo izogibati težkim ukrepom. »Če se bomo izogibali ukrepom in bomo samo prijazni drug do drugega ter pristajali na bolj mile reforme, potem bomo gotovo storili medvedjo uslugo Evropi,« je zaključila. A Monti namerava vztrajati na svojem stališču. V tem smislu ga obvezuje tudi resolucija LS, DS in tretjega pola, ki je bila včeraj odobrena v obeh vejah parlamenta pred evropskim vrhom 30. t. m. RIM - Delo ne sme biti privilegij, ampak normalnost, predvsem za mlade, je zatrdil predsednik republike Giorgio Napolitano na slovesnosti ob podelitvi nagrad Leonardo 2011. Pri tem se je nanašal na misli, ki jih je malo pred njim izrekla mlada nagrajenka, ko je dejala, da se »čuti privilegirano, ker ima zaposlitev«. Potem je Napolitano svoj govor razširil na Italijo in vztrajal predvsem pri dveh točkah - raziskovanju in inoviranju, ki sta vitalna dejavnika za oživitev italijanskega gospodarstva. Predsednik države je vztrajal tudi pri vključevanju priseljencev, za katerega se že dolgo zavzema, in za vzor postavil odločitev Pokrajine Pesaro-Urbino, da simbolno podeli častno državljanstvo v Italiji rojenim potomcem priseljenih staršev. Denar za pokojnine s podražitvijo cigaret RIM - Parlamentarni komisiji za ustavna vprašanja in za proračun sta včeraj prižgali zeleno luč za t.i. dekret Milleproroghe (tisoč podaljšanj), v katerega je vlada vnesla dve glavni novosti. Prva je podražitev cigaret, druga pa umik predloga za oprostitev glob za nezakonito politično oglaševanje. Podražitev cigaret je sicer nadomestni ukrep za prvotno predvideno zvišanje stopnje pokojninskega prispevka avtonomnih delavcev, tako da bodo stroške za ukrepe v korist zgodnjih delavcev krili z - dimom. Glede političnega oglaševanja na nedovoljenih mestih pa je vlada črtala odpust, ki so ga v dekret vnesli poslanci. Antonia Di Pietra je obšla slabost RIM - Vodjo Italije vrednot Antonia Di Pietra je včeraj dopoldne v poslanski zbornici obšla slabost. Najprej so mu nudili zdravniško pomoč v ambulanti palače Monteci-torio, potem ga je poslanec Antonio Palagiano pospremil v bolnišnico Gemelli na temeljitejši zdravniški pregled. Kaže, da je Di Pietro na tešče zau-žil antibiotik proti gripi, kar naj bi povzročilo slabost. V bolnišnici so liderju Italije vrednot opravili elek-trokardiogram, opravili so še druge potrebne preglede in analize, ki so izključili možnost infarkta. V bolnišnici je ostal na opazovanju do večera. Med tistimi, ki so se pozanimali za njegovo zdravstveno stanje, je bil tudi predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. potres - Pri Reggiu Emilii sunek z magnitudo 4,9, priVeroni s 4,2 Na severu Italije so se tresla tla Žrtev ni bilo, gmotna škoda omejena REGGIO EMILIA - Na severovzhodu Italije so se včeraj dopoldne močno stresla tla. V več mestih, tudi v drugem največjem mestu v državi Milanu, je potres z ma-gnitudo 4,9 ljudi pognal na ulico. O morebitnih žrtvah in škodi ni poročil. Središče potresa, ki je ljudi presenetil ob 9.06, je bilo v bližini mesta Reggio Emilia, navaja italijanski Nacionalni inštitut za geofiziko v Rimu. Pičlih 20 minut pozneje, in sicer ob 9.24, je tla stresel še sunek z magnitudo 2,3. Epicenter se je obakrat nahajal v občinah Poviglio, Brescello in Castelnuovo di Sotto. Kot je povedala civilna zaščita, sunka nista zahtevala žrtev in niti večje gmotne škode. Nekaj ljudi se je ranilo, a to zaradi paničnega bega. Take primere so zabeležili v Milanu, kot je povedal krajevni poveljnik gasilcev Luca Cari. Marsikje so tudi iz previdnosti zaprli šole. Sicer pa se je zemlja stresla že v noči med torkom in sredo. Ob 0,54 so potres z magnitudo 4,2 zabeležili na območju v bližini Verone, ki mu je zjutraj sledil popotresni sunek z magnitudo 2,9. Epicenter se je nahajal v občinah Ne-grar, Marano di Valpolicella, Grezzano in San Pietro in Ca-riano. O morebitni večji škodi tudi od tam ne poročajo. Iz Nacionalnega inštituta za geofiziko v Rimu so pojasnili, da potresa na območjih Reggia Emilie in Verone nista povezana, saj gre za različni tektonski razpoki. Pristavili pa so, da so dokaj verjetni dodatni sunki. Tudi učenci v Vareseju so iz previdnosti zapustili šolo ansa costa concordia - Predsednik Foschi Družba Schettinu ni dala dovoljenja za »poklon« PORTO SANTO STEFANO - V javnost so prišli posnetki telefonskega pogovora, ki ga je kapitan Coste Con-cordie Francesco Schettino opravil po brodolomu, nekaj ur preden so ga aretirali. Takrat je bil na policijski postaji v Orbetellu, kjer je pojasnjeval dogajanje na nesrečni petek 13. Močno pretresen kapitan je v pogovoru za nesrečo posredno okrivil vodstvo družbe, ki da je vztrajalo, naj se približa otoku Giglio. »Tam so bile čeri, a me navigacijske naprave niso opozorile nanje,« je med drugim dejal. »Zaupal sem kartam in Palombiju, ki me je klical,« je še povedal sogovorniku. Ali je govoril o upokojenem kapitanu Palombu, ki živi na toskanskem otočku Gigliu in zaradi katerega naj bi se tudi tako zelo približal obali, ni povsem jasno. Še bolj zanimiv pa je del pogovora, v katerem prizna, da je zapustil ladjo. »Ko sem ugotovil, da se ladja nagiba, sem odšel,« je dejal. »Ponosen pa sem, da smo rešili vse ljudi, razen tistih (žrtev) ...« Mislil naj bi na manever, s katerim je ladjo močno približal obali. Da je prav to rešilo številna življenja, meni tudi Moldavijka Domni-ca Cemortan, ki so jo tik pred nesrečo opazili v njegovi družbi. V intervjuju za informativno oddajo televizije Sky Italia ga je znova zagovarjala. »Je najboljši kapitan, kar jih ima ta družba. Obtožbe, da je med prvimi zapustil ladjo, so neresnične. Sama sem odšla z ladje okoli polnoči in on je še vedno bil na krovu. Schettino obvlada svoj posel. Ladjo je uspel približati obali, res moraš biti dober, da ti uspe upravljati ladjo v takšnem stanju,« je dejala. Prvi mož družbe Costa Crociere Pierluigi Foschi je včeraj na zaslišanju v senatu zanikal, da bi družba dala Schettinu dovoljenje za »poklon« otoku Gigliu, vodja civilne zaščite Franco Gabrielli pa je praktično izključil možnost, da bi našli še kakega pogrešanega pri življenju. Pogrešanih je včeraj bilo 22, mrtvih pa 16. 4 Četrtek, 26. januarja 2012 GOSPODARSTVO VINO - Konzorcij DOC Collio-Kras se ni pridružil novemu Konzorciju DOC Friuli Avtohtone sorte ne smejo utoniti v poplavi povprečnih vin Pogovarjali smo se s podpredsednikoma Markom Primosigom in Sandijem Škerkom TRST - V Vidmu pripravljajo novo deželno zaščitno znamko za vina, ki se proizvajajo v Furlaniji-Julijski krajini, za kar je bil ustanovljen nov »konzorcij konzorcijev« DOC Friuli. Tega sta deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino in generalni direktor agencije Er-sa Mirko Enzo Bellini v torek predstavila v Vidmu in ob tem izrazila upanje, da bodo kmalu vanj vstopili vsi deželni konzorciji. Za sedaj jih je namreč šest, manjka pa konzorcij DOC Collio-Kras. Violino je ob tem poudaril, da »je prevladala želja po vzpostavitvi novega instrumenta, ki bi bil lahko koristen za promocijo vin Furlanije-Julijske krajine«, zato je pozval predstavnike novega konzorcija, naj bodo »maksimalno pripravljeni na morebiten pristop konzorcija DOC Collio-Carso/Kras«. Toda zakaj se proizvajalci vrhunskih vin, ki so vključeni v ta goriško-trža-ški konzorcij, nočejo pridružiti novi pobudi? Za odgovor smo se obrnili na oba podpredsednika konzorcija DOC Col-lio-Kras, Sandija Škerka, ki je pristojen za DOC Kras, in Marka Primosiga, ki je pristojen za DOC Collio. »O tem vprašanju smo razpravljali že na skupščini za združitev obeh konzorcijev in odgovor članov je bil takrat odklonilen. Če govorim za DOC Kras, lahko povem, da člani sicer ne nasprotujemo uvedbi znamke DOC Friuli, vendar je ne bomo nikoli rabili. Mi take znamke ne potrebujemo, ker imamo majhno proizvodnjo visoke kakovosti. Skupna deželna znamka bi lahko ustrezala samo kot osnova, ne more pa predstavljati visoko kakovostna vina. Nižina namreč ne more proizvajati kvalitete, to dobiš samo na višjih legah,« nam je povedal Škerk. Podobno oceno je izrazil tudi Marko Primosig. »Združitev konzorcijev je uspeh enega dela deželnega vinorodnega ozemlja, tistih šestih konzorcijev, ki so sprejeli vse pogoje. Sicer pa konzorcij kot tak nima bistvene operativne vloge. Mi se o deželni zaščitni znamki pogajamo že dve, tri leta, vendar naši pogoji niso bili uslišani,« pravi naš sogovornik. »Zaščitna znamka, ki nosi ime dežele, ne bi smela biti preveč komercialna in naravnana kratkoročno. Denar za promocijo bo zagotovila Dežela, zato bi mi želeli, da gre ta denar za promocijo take znamke, ki bo usmerjena v kakovost. Druga bistvena stvar pa je, da deželna zaščitna znamka ne more veljati za sorte, ki so tradicionalne in danes tudi strateške za že obstoječe za- DEŽELA FJK Morda poskusno znižanje cen motornih goriv TRST - V dogovoru s podpredsednikom deželnega odbora Ci-rianijem je deželna odbornica za finance Sandra Savino včeraj dala pristojnim deželnim uradom mandat, da preverijo možnost začasne uvedbe t.i. emergenčne korekcije, s katero bi kompenzirali zmanjšanje prihodkov od porabe motornih goriv v obmejnem pasu FJK. Poskusna doba naj bi trajala največ en mesec. »Ob polnem upoštevanju trenutnih ko-njunkturnih razmer na ozemlju in še posebej v obmejnem pasu, in glede na to, kar je rimska vlada neformalno že priznala, skušamo oceniti, ali in v kolikšni meri bi uvedli ta emer-genčni korektiv. Ob tem se dobro zavedamo, da se mora vse zgoditi ob strogem upoštevanju proračunskega ravnovesja, zato tehniki zelo pozorno in skrbno tehtajo kompatibilnost zamišljenega izrednega ukrepa tudi glede na potrebna finančna sredstva,« je povedala odbornica. ščitne znamke. Vitovska npr. ne more biti DOC Friuli.« Primosig zato ocenjuje, da vse avtohtone sorte, ki niso internacionalne (kot npr. tokaj), ne bi smele preiti pod zaščitno znamko DOC Friuli. Za primer je navedel rebulo, ki je zgodovinska sorta in nima nič skupnega s penečo se rebulo, ki je izrazito komercialna. Obstaja namreč nevarnost, da bi zgodovinske avtohtone sorte, iz katerih člani konzorcija DOC Collio-Kras pridobivajo visoko kakovostno vino, postale plen velikih proizvajalcev, kot se je že zgodilo s proseccom. Nov zakon za DOC Friuli oziroma nov konzorcij bo rebulo predstavljal le kot penino. Skratka, na pogajanjih ni bilo posluha za visoko kakovostno in nišno vinsko proizvodnjo. Naši proizvajalci enotni deželni zaščitni znamki ne nasprotujejo in tudi razumejo potrebo po količinsko veliki in torej komercialno donosni proizvodnji. Vendar postavljajo pogoj, da se vzporedno ohranijo tudi zgodovinske sorte, ki so jih vzgojili in ohranili naši predniki in so zato last ozemlja. Logično je zato, da mora imeti od njih korist ravno ozemlje, iz katerega izvirajo. (vb) SEJMI V Vidmu se jutri začenja 47. Agriest VIDEM - Jutri ob 9.30 bo na videmskem sejmišču odprl vrata 47. kmetijski sejem Agriest, ki ima letos za cilj predstaviti novo vizijo primarnega sektorja za preseganje krize in za ponovno uveljavitev njegove središčne vloge pri zaščiti in ovrednotenju ozemlja in agroživilske verige. Na sejmišču se bo do ponedeljka, 30. januarja, predstavljalo 250 razstavljalcev, v spremljevalnem programu pa je enajst posvetov in tematskih srečanj. Eden izmed njih bo namenjen bioplinu in ovrednotenju kmetijskih podproizvodov. Posvet, ki bo v soboto ob 9. uri, prirejata agroe-nergetski okoliš severozahodne Italije EnergEtica in videmsko stanovsko združenje Confagricoltura. PRISTANIŠČA V Tržiču podprli osnutek zakona o pristaniščih FJK TRŽIČ - Predlog deželnega zakona, ki urejuje pristaniški sistem v pristojnosti Dežele FJK, je po soglasni odobritvi sveta lokalnih avtonomij včeraj v Tržiču dobil še zeleno luč lokalnih uprav in vseh subjektov, ki so zainteresirani za razvoj tamkajšnjega pristanišča. Sestanka, ki ga je sklical predsednik tržiške pristaniške uprave in goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, so se med drugimi udeležili deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi, trži-ška županja Silvia Altran in predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta. Luka Koper lani s 13-odstotno rastjo prihodkov KOPER - Prihodki družbe Luka Koper so lani dosegli 134,43 milijona evrov in bili za 13 odstotkov višji od predlanskih. Skupni ladijski pretovor v pristanišču se je povečal za 11 odstotkov in lani dosegel 17,05 milijona ton. Najbolj se je povečal kontej-nerski pretovor, ki je znašal nekaj več kot 5,33 milijona ton. Tudi obeti za letos so v segmentu kontejnerjev dobri. »Zdi se, da bodo kontejnerji vsem mogočim krizam navkljub ostali eden najbolj učinkovitih načinov prevoza. Sodeč po napovedih specializiranih analitskih podjetij bodo še naprej rasli,« piše v elektronskem časopisu družbe. Kot navajajo, analitiki v naslednjih letih pri prevozu z Daljnega vzhoda, ki je za Luko Koper najbolj zanimiv, napovedujejo rast tako severnoevropskim kot sredozemskim pristaniščem. »Kljub ugodnim napovedim splošne rasti pa se je za vsak kontejner treba boriti,« opozarjajo v družbi in za letos napovedujejo zmernejšo rast pretovora kontejnerjev, ki bo odvisna od svetovnih gospodarskih razmer. BLAGOVNE ZNAMKE - Po raziskavi društva potrošnikov si.Brand Radenska na vrhu lanske lestvice najboljših blagovnih znamk v Sloveniji LJUBLJANA - Društvo potrošnikov za izvajanje potrošniških raziskav si.Brand je včeraj objavilo lestvico 50 najboljših blagovnih znamk po izboru slovenskih potrošnikov v letu 2011. Na vrh lestvice, ki jo društvo objavlja drugo leto zapored, so se uvrstile blagovne znamke Radenska, Fructal in 1001 cvet. V prvo deseterico so se uvrstile še blagovne znamke Spar, Mercator, Paloma, Gorenjka, Adidas, Coca Cola in Kras. V raziskavi so sodelovale domače in tuje blagovne znamke, izbrane na osnovi opravljene podraziskave. Med zanimivejšimi rezultati raziskave so izpostavili upad popularnosti znamk družb oziroma podjetij v državni lasti. Nova Ljubljanska banka (NLB) in Slovenske železnice sta tako občutno zdrsnili po lestvici navzdol, Adria Airways in Aerodrom Ljubljana pa se nista uspeli obdržati med 50 najboljšimi. Trend upadanja popularnosti in zaupanja potrošnikov je mogoče zaslediti tudi med znamkami s finančnega področja. Največjo slovensko banko NLB najdemo šele na 27. mestu, eno od večjih zavarovalnic Adriatic Slovenica pa zasledimo skoraj na dnu lestvice. Nezaupanje in upad popularnosti finančnim institucijam (in njihovim znamkam) je pokazala tudi predraziskava za letošnji si.Brand T0P50 2012, saj se ni uspelo uvrstiti niti eni znamki z bančnega ali zavarovalnega poslovnega področja. V raziskavi, ki je na internetu in terenu potekala od 28. februarja do 10. decembra 2011, sta sodelovali 1102 osebi. V vprašalniku so potrošniki odgovarjali na vprašanja o zavedanju, priljubljenosti, prepoznavnosti, všečnosti in uporabnosti znamk. Vprašalnik in točkovanje sta vsako leto enaka zaradi primerjave rezultatov. Lani so se na vrh lestvice uvrstile blagovne znamke Fructal, Paloma in Radenska. (STA) EVRO 1.2942 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. januarja 2012 valute evro (povprečni tečaj) 25.01. 24.01. ameriški dolar 1,2942 1,3003 japonski jen 101,02 100,89 kitajski juan 8,1713 8,2062 ruski rubel 39,7886 40,1911 indijska rupija 65,1520 65,1520 danska krona 7,4343 7,4352 britanski funt 0,8320 0,8346 švedska krona 8,8506 8,7940 norveška krona 7,6825 7,6390 češka krona 25,371 25,422 švicarski frank 1,2075 1,2065 madžarski forint 298,38 302,38 poljski zlot 4,2966 4,2984 kanadski dolar 1,3114 1,3164 avstralski dolar 1,2367 1,2429 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3492 4,3430 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6978 0,6977 braziljski real 2,2830 2,2923 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3660 2,3767 hrvaška kuna 7,5728 7,5685 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 25. januarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,27630 0,56010 0,79275 0,03667 0,06167 0,10917 0,764 1,168 1,460 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.937,76 € +1.107,49 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. januarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,11 IMTTTDCI IDDDA 1 -2,12 +0 38 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,50 +1,02 +2 44 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,40 140,00 170 00 +1 80 TELEKOM SLOVENIJE 69,00 +1,47 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 11,50 AERODROM LJUBLJANA 11,60 DELO PRODAJA 24,00 rrm 1 -a Ann +5,45 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 17,90 +5,29 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,60 3,02 +3,59 -2,58 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,00 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 9,51 518 -- PROBANKA SAI MS IIURI IANA 9,90 -- SALUS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATFŽ 250,00 12,00 178 00 +0,42 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 74,00 11,00 +1,37 +4,76 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. januarja 2012 -0,55 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,70 84,6 1217 -0,99 -0,47 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,18 -0,65 +11,69 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,29 0,39 +7,83 +2,20 EDISON ENEL ENI 0,82 3,04 1683 -0,48 -1,36 FIAT FINMECCANICA 4,56 -0,22 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,54 12,35 -0,56 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,44 12 75 -0,34 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 24,69 +2,49 +3,00 -1 75 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,24 4,91 1 44 -1,82 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,15 11 44 +0,21 +1 24 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 35,38 -0,51 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,39 5,17 +0,95 -2,82 TENARIS TERNA 0,76 15,09 -2,47 -1,95 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,74 0,03 +0,29 UNICREDIT 3,46 3,8 +3,34 +1,28 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 99,63 $ +0,23 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. januarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 584,06 +0,93 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.723,41 818 37 +0,45 FIRS, Banjaluka 1.696,11 AT, IZ. -0,26 +0,80 n n7 UtlCA 1 J, UOjyiOU -T! TV,U/ SRX, Beograd - - BICY 1 çn^Q/l _i_n/lQ un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.931,32 -0,61 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.716,35 2.462,24 +0,32 +1,16 S&P 500, New York 1.314,09 -0,10 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.237,12 6.421,85 5.751,90 -0,45 +0,04 -0,53 CAC 40, Pariz 3.312,48 -0,31 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.047,80 945,8 2.432,07 -1,88 -0,17 -0,38 Nikkei, Tokio 8.785,33 +0,22 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.849,38 20.110,37 2.319,12 +1,36 +0,84 +1,00 Sensex, Mubaj 17.077,18 +0,48 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 5 Četrtek, 26. januarja 2012 APrimorski ~ dnevnik ŠPORT / TRIESTINA - Včeraj zjutraj odločitev tržaškega sodnika Giovannija Sansoneja Že drugi stečaj v dvajsetih letih Klub bo vodil začasni stečajni upravitelj Gre za komercialista Giovannija Turazza - Predsednik Aletti se je izognil razjarjenim navijačem - Odzivi občinske uprave in političnih sil Tržaški nogometni klub Triestina je doživel svoj drugi stečaj v zadnjih dvajsetih letih. Včeraj zjutraj ga je na tržaškem civilnem sodišču odredil sodnik Giovanni Sansone, ki je tako ugodil zahtevi tožilca Federica Frezze: slednji je namreč zahteval stečaj zaradi ugotovitve dolga v višini šestih milijonov evrov, na včerajšnji obravnavi, ki se je je udeležil tudi predsednik Triestine Sergio Aletti, pa je sodnik Sansone ugotovil, da denarja za poravnavo teh dolgov ni, saj ni prišlo do do-kapitalizacije, zato je odredil stečaj, ki pa - menda prvič na Tržaškem - izjemoma predvideva imenovanje začasnega upravitelja kluba. To je tržiški komercialist Giovanni Turazza, ki je bil v preteklosti že stečajni upravitelj košarkarskega kluba Pallacanestro Trieste, njegovo vodenje pa naj bi omogočilo dokončanje sezone, pa tudi to, da se v naslednjih mesecih pojavi morebiten posameznik ali skupina, ki bi bila pripravljena prevzeti klub. Na potezi je zdaj komercialist iz Tržiča Včerajšnja obravnava je bila zelo kratka, pri čemer je treba povedati, da so na sodišču »prelisičili« novinarje: obravnava je bila napovedana za 9.30, začela pa se je pol ure prej in je trajala vsega skupaj četrt ure, zatem so udeleženci zapustili urad sodnika Sansoneja. Na voljo novinarjem je ostal le odvetnik Giancarlo Mu-ciaccia, ki je dejal, da je sodnik ugotovil, da Aletti ni prinesel potrebnih zagotovil o denarju za kritje dolgov. Odv. Muciac-cia je dejal, da si je sodnik pridržal pravico, da odloči, vendar je pri tem dodal, da je stečaj skoraj gotov. To je prav kmalu potrdil sam sodnik Sansone, ki se je poleg stečaja odločil tudi za nekaj izjemnega, ki za Trst menda predstavlja precedens: imenoval je začasnega stečajnega upravitelja, ki bo moral poskrbeti za nadaljevanje prvenstva do konca sezone. To je kot že rečeno komercialist Giovanni Turazza iz Tržiča, ki je podobno vlogo odigral tudi pred leti ob stečaju tržaškega košarkarskega kluba Pallacanestro Trieste. Njegova naloga bo upravljati klub z uslužbenci vred ter se pogovoriti z igralci, ki lahko do 31. januarja izkoristijo možnost prehoda h kakemu drugemu klubu oz. vrnitve k matičnemu klubu, ki jih je posodil Triestini. Za odhod se je prav včeraj odločil srednji igralec Francesco Evola, pri čemer je Triesti-nin trener Giuseppe Galderisi dejal, da je to od začetka leta že četrti igralec, ki odhaja, poleg tega od oktobra dalje nihče ni prejel niti evra plače, medtem ko se trosi ves denar brez nobene organizacije in jasnosti. Prav tako je Galderisi izrazil na- Avtomobil s predsednikom Triestine Sergiom Alettijem je sodnijo zapustil skozi stranski vhod in se izognil razjarjenim navijačem kroma sprotovanje morebitnim novim žrtvam za ekipo na ekonomskem področju. Z začasno upravo je sodnik Sanso-ne želel preprečiti izgubo pravic do nastopanja v ligi in nogometašev ter zagotoviti nadaljevanje dejavnosti, dokler se ne bo našel nekdo, ki bi prevzel tržaški klub ali pa ga vsaj vzel v začasen najem. Za to je po sodnikovem mnenju torej še čas, njegova odločitev pa omogoča tudi odmrz-nitev premoženja Triestine. Aletti pobral šila in kopita Kaj pa predsednik Aletti? Po sodnikovi odločitvi je molče zapustil sodni-jo v družbi nekaterih sodelavcev in policijskih agentov: šel je k stranskemu vhodu v Ul. Coroneo, kjer ga je čakal avtomobil znamke fiat punto temne barve, v katerega je vstopil in se odpeljal. Na ulici ga je čakala večja skupina navijačev, ki so ob pogledu na avtomobil začeli vpiti in skušali ustaviti vozilo, vendar so jim policisti to preprečili. Skupina navijačev je demonstrirala tudi pred glavnim vhodom na Trgu Foro Ulpiano, kjer so razvili transparent z napisom »Triestina je last tistega, ki jo ljubi ...naša!« Pred sodnijo je bilo polno pripadnikov sil javnega reda, da bi preprečili izgrede, ravno tako je bilo precej policije tudi pred hotelom Da-neu na Opčinah, kjer je prebival Aletti. Od včeraj pa ga ni več, kar nam je potrdil hotelir Edi Daneu: okoli 12.30 se je Aletti javil v hotelu, vzel svoje stvari in odšel, v openskem hotelu pa ni več nobenega predstavnika Triestine, nam je po- vedal Daneu, ki se je ob stečaju tudi znašel med upniki. Pred nedavnim je v pogovoru za naš dnevnik dejal, da mu klub dolguje med 60 in 70.000 evri. Zdaj se bodo verjetno obrnili na odvetnika in sodišču predstavili fakture, pri čemer imajo kot hotel pri morebitnem izplačevanju prednost pred ostalimi upniki. Odziv politike Na odzive ob novici o stečaju Triestine ni bilo treba dolgo čakati. Zaskrbljenost je izrazil tržaški župan Roberto Cosolini, ki je v tiskovnem sporočilu napovedal, da bo občinska uprava poskusila vse za rešitev položaja nogo- metnega kluba ob upoštevanju dejstva, da so za to potrebna sredstva podjetnikov, ki jih bo spričo sedanje težke gospodarske krize veliko teže najti. Tisti, ki so v prejšnjih dneh upali v poseg institucij za rešitev krize Triestine, pa so zahtevali nemogoče, saj je bila do včeraj vsaka obveza v pristojnosti družabnikov, se pravi predsednika Alettija, Občina pa ni mogla na noben način pomagati, še najmanj ekonomsko spričo popolnoma nezanesljive uprave kluba, je zapisal Cosolini. Stečaj kluba je za že viden film označil namestnik pokrajinskega koordinatorja Ljudstva svobode Piero To-noni, ki občinski upravi očita, da ni blestela po verodostojnosti. Tononi je kritičen zlasti do odbornika za šport Emiliana Edere (njegovo izjavo objavljamo na drugem mestu), ki bi bil moral po mnenju predstavnika LS uradno opozoriti Alettija o njegovi moralni odgovornosti do mesta. Od župana Cosoli-nija Tononi pričakuje, da bo vodil postopek prehoda lastništva na novega subjekta, zato da se prepreči nazadovanje kluba v kategorije amaterjev. Na novico o stečaju Triestine se je odzval tudi vodja Drugega Trsta in občinski svetnik Franco Bandelli, ki je v sporočilu za javnost pozval celo nekdanjega predsednika Amilcareja Bertija, naj se vrne in da novega zagona Triestini ter pripravi velik projekt. (iž) Policija je včeraj stražila tudi hotel Daneu, kjer je prebival predsednik Aletti kroma PO STEČAJU - Odbornik Edera zmerno optimističen Občina išče rešitev Prejšnji lastnik Fantinel razočaran, team manager Cernaz se že dogovarja s stečajnim upraviteljem Stečajni postopek Triestine je bil neizbežen, to se je razumelo že pred neuspešno skupščino, na katero je Aletti prišel z ničemer drugim v žepu kakor s figo, ki jo je naj -brž imel tudi med vsemi tistimi tiskovnimi konferencami, ko je napovedoval napredovanje v A-ligo v samih dveh letih ali gradnjo športnega središča najkasneje (!) do 1. aprila 2012. Nekdanji predsednik kluba Stefano Fantinel nam je po telefonu odgovoril z glasom, ki je bila mešanica med žalostjo, razočaranjem in jezo: »Do zadnjega sem upal in mislil, da ne bo prišlo do takega epiloga. Zelo sem žalosten, a po drugi strani še toliko bolj jezen. Upam, da so še možnosti, da se Triestrino reši pred najhujšim, da se dobi osebo, ki vsaj prepreči nov padec med amaterje. Včeraj (v torek, op.p.) sem odšel na skupščino, ker sem želel dati Alettiju še zadnjo priložnost, da dokaže, da je mož beseda. A vse je bilo zaman. Nikoli si ne bi mislil, da se lahko nekdo tako in toliko laže. Prišel je v Trst in začel obljubljati, da mu bo uspelo narediti to, kar meni ni. Prepričal me je in nato vztrajal z obljubami in megalomanskimi načrti. Bril je norca iz mene, a se še toliko slabše ravnal z navijači. Kdo bi si mislil, da bi mu uspelo v samih petih mesecih uničiti Triestino. Res mi je težko to prebaviti.« Fantinel je vsekakor izključil možnost, da bi se sam vrnil za krmilo kluba. Odbornik za šport na tržaški občini Emiliano Edera je bil nekoliko bolj optimst glede bodočnosti Triestine: »Res je, prišlo je do stečaja kluba, a z določenega zornega kota je morda to dobra novica. Zaradi Stefano Fantinel kroma stečaja je namreč 'cena' prevzema Triestine nižja, saj je treba prevzeti le športne dolgove (ti naj bi znašali okrog 2,5 do 3 milione evrov, saj je Aletti izplačal tri mesečne plače igralcev, op.p). Mislim, da je sodnik Sansone klub dal v prave roke, saj je Turazza izkušen stečajni upravitelj, ki je v preteklosti že imel opravka s stečajnim postopkom košarkarskega kluba, tako da pozna tudi situacijo znotraj profesionalnih klubov. Tudi občinska uprava sledi s posebno pozornostjo zadevi in bo naredila vse, kar je v njenih močeh, da Triestini pomaga zabroditi iz krize.« Sušlja se, da je že prišlo do določenih stikov med županom in možnim novim gospodarjem, a gre za zelo delikatno zadevo, tako da ostaja ime oziroma imena možnih kupcev še neznano. Glas znotraj kluba je tisti team menadžerja Marca Cernaza, ki je bil poleti na tem, da prestopi k Albino-leffeju, a je ponudbo zavrnil, ker je želel v prvi osebi slediti dogajanjem znotraj Triestine. Zaradi te odločitve je verjetno zamudil priložnost, da bi prestopil v veliko bolje organiziran klub, ki bi ga vsaj redno plačeval. Tako pa se je Cernaz znašel, kot vsi ostali uslužbenci Triestine, brez vsakršnega dohodka. Od julija Emiliano Edera kroma meseca je namreč prejel le eno plačo. Cernaz je moral ravno včeraj na sodišče na razgovor s sodnikom Sansonejem in stečajnim upraviteljem Turazzo: »Moral sem se z njima pogovoriti, da sploh lahko organiziram nedeljsko tekmo. Stečajni upravitelj je namreč zdaj oseba, ki odloča o vsem. Brez njegovega privoljenja še papirja ne moremo kupiti. On bo moral tudi dati dovoljenje za prodajo ali nakup igralcev. Seveda bo moral za to pooblastiti kako osebo, ki bolje pozna zadevo, saj mora biti nujen cilj pri teh premikih, da so z ekonomskega vidika opravičljivi in ne ustvarijo novih 'lukenj'. Nogometaši so v vsakem primeru kriti, tu pa je problem drugih uslužbencev. Teh je okrog petnajst, nekateri so brez prave pogodbe. Doslej niso videli niti evra, a se morajo na nek način preživljati. Sam ne slišim oziroma vidim Alettija od prvega januarja, ko je izbruhnila afera v zvezi s 14.000 €, ki sem jih dvignil na banki. Te sem nesel Alettiju v bolnico prepričan, da bo z denarjem vsaj delno izplačal sodelavce mladinskih društev, ki so bili res z vodo v grlu. Ko je prišlo na dan, da se je denar zgubil neznano kam, sem s predsedniklom imel vroč razgovor, od takrat pa se me je izogibal.« (I.F.) 6 Četrtek, 26. januarja 2012 ŠPORT / ZGONIŠKI OBČINSKI SVET - Odobritev z glasovi levosredinske večine Zgonik, v proračunu 2012 najnižja možna obdavčitev Novi davek na nepremičnine Imu naj bi lastnike prvih hiš bremenil manj kot davek Ici Nobenega povišanja davkov in drugih dajatev ter na novo uvedeni davek na nepremičnine Imu na najnižji, osnovni stopnji. To sta - za zgoniške občane davkoplačevalce - najbolj pomembni značilnosti občinskega proračuna 2012, ki ga je na včerajšnji seji z glasovi levosredinske večine odobril občinski svet. Občinski upravi je obenem uspelo ohraniti sedanjo raven javnih služb in storitev, kar predstavlja v sedanjem obdobju hude druž-beno-gospodarske krize pravi čudež. Podrobneje. Uvedba novega davka na nepremičnine Imu je predstavljala za upravo pravo neznanko. Nekdanji zakon na nepremičnine ICI je v zgoniški občini znašal 5 promilov. Uprava je morala upoštevati dejstvo, da bo letos prejela od Dežele 5 odstotkov manj sredstev kot doslej. Obstajala je nevarnost, da bo treba z novim davkom Imu kriti primanjkljaj. Sardoč in njegovi odborniki so se odločili za drugačno izbiro. Pri pripravi Mirko Sardoč kroma proračuna so si zadali načelo: občane je treba čim manj obdavčiti, ker bodo že itak na drugih področjih občutili težo gospodarske krize. Zato so za davek na prvo hišo (in ustrezne ohišnice) izbrali najnižjo osnovno obdavčitev: 0,4 odstotka. Za drugo hišo (ali stanovanje) za zazidljiva zemljišča in za proizvodne dejavnosti pa so tudi uvedli najnižji možni davek: 0,76 odstotka. Sardoč je takoj opozoril, da bo polovico zneska od tega davka »pobrala« država. Nadalje je uprava za kmetijske objekte za proizvodne namene izbrala davek v višini 0,2 odstotka. Zgoniška uprava je tudi izkoristila olajšave, ki jih omogoča zakon o novem davku Imu. Tako bo od dolžnega zneska za glavno stanovanje (in ustrezne ohišni-ce) možno odbiti do skupno 200 evrov, ta odbitek pa bo možno povečati še za 50 evrov za vsakega sina (ali hčerko), mlajšega od 26 let, pod pogojem, da redno sta- nuje v glavnem stanovanju. Po zakonu znesek tega odbitka ne sme preseči 400 evrov. Občinski tehnični uradi so pripravili nekatere simulacije, da bi ugotovili, kaj bo to dejansko pomenilo za zgoniške davkoplačevalce. Lastniki prvih hiš (oziroma stanovanj) naj bi po teh izračunih plačali (s predvidenimi odbitki, ki so višji od nekdanjega odbitka davka ICI, 103 evre) celo nekaj manj od tega, kar so plačali pred leti, ko je bil še v veljavi nekdanji davek Ici. V proračunu je predvideno, da bo davek Imu nanesel skupno 516.200 evrov. Občinska uprava je za letošnje leto potrdila isto davčno osnovo in iste tarife, ki so bile v veljavi že lansko leto. Tako bo občina od davka za odvažanje komunalnih odpadkov (Tarsu) »iztržila« 265 tisoč evrov, s čemer bo krila 87 odstotkov celotnega stroška za odvoz odpadkov (304.561 evrov). Proračun 2012 zgoniške občine je vreden skupno 3 milijone 377 tisoč 699 evrov. Skupni tekoči dohodki in stroški znašajo nekaj manj kot 2 milijona 400 tisoč evrov, dohodki in stroški za investicije pa znašajo 478 tisoč evrov. Med prihodki gre (ob prilivu sredstev iz davka Imu in davka na odpadke) omeniti tekoče in druge deželne prispevke v višini 963 tisoč evrov. Med stroški gre omeniti prispevke za osebje (857 tisoč evrov), za javno vzgojo (233 tisoč evrov), za kulturo in šport (176 tisoč evrov) ter za socialne službe (319 tisoč evrov). Sardoč je izrecno podčrtal, da je uprava od tekočih stroškov namenila kar 13,31 odstotka sredstev za socialne službe in 17,09 odstotka za javno vzgojo, kulturo in šport. Zgoniška uprava je predvidela 318 tisoč evrov za javna dela. Ta so namenjena predvsem urejanju obstoječega premoženja, za izboljšanje uslug in znižanje stroškov. Več kot dve tretjini predvidenih javnih del bo občina krila iz preostanka iz prejšnjih let (230 tisoč evrov), kar spet kaže na dobro gospodarjenje občinske uprave. Obračun je bil odobren z glasovi levosredinske večine. Vodja svetniške skupine Slovenske skupnosti Dimitrij Zbogar je poudaril, da ceni opravljeno delo, napovedal je vzdržanje, glasovanja pa se ni udeležil noben svetnik Slovenske skupnosti. Tako se je vzdržal le svetnik Severne lige Gianfranco Melillo, medtem ko sta svetnika Ljudstva svo-bode-UDC Denis Zigante in Pietro Ge-remia glasovala proti. M.K. OBČINSKA SEJA - Minuta tišine Poklon svetniku Srečku Štolfi Zgoniški občinski svet se je na včerajšnji seji poklonil spominu Srečka Štolfe, nekdanjega domačega občinskega svetnika, ki ga je pred nekaj dnevi v starosti 72 let premagala bolezen. Na začetku seje se ga je spomnil vodja svetniške skupine Slovenske skupnosti Dimitrij Žbogar. Štol-fa je bil kmetovalec, znan in priznan v zgoniški občini in vsem kraškem okolišu. Bil pa je tudi politično angažiran pr i Slovenski skupnosti, saj je bil kar štirikrat izvoljen v občinsko skupščino, obenem pa je bil tudi član in več časa odbornik pokrajinskega vodstva Zveze neposrednih pridelovalcev Coldiretti. »Bil je človek pokončne drže, zelo pozoren do sočloveka, bližnjemu je vedno pomagal in imel veliko prijateljev,« je poudaril Žbogar. Bil je deležen dobre družinske vzgoje, v življenju je imel jasno prepričanje; po družinski tradiciji je pristopil k Slovenski skupnosti, bil v njenih vrstah aktiven ter ji ostal zvest do konca, je spomnil Žbogar. Srečko Štolfa je bil neposreden, jasno je povedal, kar je mislil. To njegovo iskrenost so v Zgoniku in na Krasu ljudje spoštovali. »Z njim smo izgubili človeka, ki je bil s svojim delom bogato soudeležen pri razvoju kmetijstva in sploh občinske stvarnosti,« je ob koncu povedal Dimitrij Žbogar. Občinska skupščina je počastila spomin svojega dolgoletnega svetnika z minuto tišine. M.K. KONCERT - Po nezgodi v športni palači Jovanottijev koncert bo v petek, 2. marca Pred dnevi je italijanski pevec Lorenzo Cherubini - Jovanotti v oddaji Le invasioni bar-bariche napovedal, da ne bo njegova turneja startala iz Trsta, njegove besede pa so bile včeraj tudi uradno potrjene. Iz tržaške športne palače namreč še vedno odstranjujejo strukturo, ki se je zrušila in ocenjujejo škodo, tako da ne bi bila nared do 2. februarja. Lorenzo bo zaradi tega svojo turnejo začel v Bologni 4. februarja, v Trstu pa jo bo zaključil v petek, 2. marca. Jovanotti pa je včeraj prek Twitterja napovedal, da bo v spomin na pokojnega Francesca Pinno nastalo združenje svojcev in prijateljev. Fiom: V Trstu 4-urna stavka Pokrajinski sindikat kovinarjev Fiom-Cgil je sinoči oklical 4-urno stavko, ki bo 8. februarja v okviru državnega protesta proti izključitvi sindikata Fiom iz družbe FIAT. Pokrajinski Fiom je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi zelo hude krize, v kateri je tržaška industrija. Odobrili bilanco Rossettija Skupščina članov Stalnega gledališča FJK, v kateri so ob Deželi in Občini Trst še Trgovinska zbornica, banka Unicredit in štiri pokrajine v FJK, je soglasno odobrila proračun za leto 2012. Predsednik Paris Lippi je zadovoljen in ugotavlja, da so člani pozitivno ocenili prizadevanje uprave za krčenje stroškov. Kriza težko pogojuje gledališče tako s krčenjem prispevkov kot tudi z omejevanjem finančne razpoložljivosti gledalcev. Razstava o ženskah in pošti Na sedežu Poštnega in telegrafskega muzeja na Trgu Vittorio veneto 1 bodo danes ob 11. uri odprli razstavo Donne di Posta (Ženske pošte). V sklopu razstave, namenjene prikazu vloge žensk v poštnem svetu, so prisotne z lastnim panojem tudi Hrvaške pošte in slovenski Muzej pošte in telekomunikacij, ki je del Tehniškega muzeja Slovenije. Razstavo so pripravili na pobudo raznih združenj žensk povezanih pri omizju Ženske Evrope. Dopisi Slataper - Prezzolini Kulturni in umetniški krožek CCA vabi danes ob 17.30 v dvorano Ba-roncini na sedežu zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, kjer bodo predstavili publikacijo o dopisovanju med Scipiom Slataperjem in Giuseppejem Prezzolinijem v letih 1909-1915. Ob urednici prof. Anni Storti s Tržaške univerze se bosta predstavitve udeležila še Silvana Ta-miozzo Goldman in Elvio Guagni-ni, docenta literature na univerzah v Benetkah oz. Trstu. Kontrole na tovornjakih Policija je v teh dneh poostrila nadzor nad vozniki tovornjakov zlasti na območju pristanišča. Med kontrolo so tako ugotovili, da sta dva turška voznika, 58-letni S.R. in 38-letni Y.A.I., ki sta upravljala tovornjaka dveh turških avtoprevoznikov, bila brez veljavnih dokumentov za začasno bivanje v Italiji. Ker sta se pripeljala iz Slovenije, so ju na Pesku izročili slovenski policiji. Pri kontroli nizozemskega tovornjaka pa so ugotovili nepravilnosti pri prevozu tovora cementnih blokov. Vozniku, Nizozemcu V.D.K.-ju, so naprtili globo v znesku 600 evrov. ŽELEZARNA - Sindikati še naprej na delu PREFEKTURA - Priznanja 26 možem Problemi še niso rešeni J^s«*« »sl«!Pe finančne stražnike Zadoščenje tržaškega škofa Crepaldija - Lauri (Sel) zahteva odprtje državnega omizja Torkovemu burnemu dogajanju v zvezi z usodo železarne je včeraj sledila javna skupščina v škedenjskem obratu, na kateri so Enotno sindikalno predstavništvo zaposlenih Rsu oziroma zastopniki panožnih sindikalnih organizacij Fiom-Cgil, Fim-Cisl, Uilm-Uil in Failms seznanili vse delavce z med družbama Lucchi-ni in Elettra doseženim sporazumom. Stavke, sprevoda po mestnih ulicah od železarne do Velikega trga in demonstracije se namreč vsi delavci niso mogli udeležiti, ker je treba pač zagotavljati neprekinjeno delovanje železarne. Poleg tega so sindikalisti že včeraj očitno razpravljali o prihodnjih korakih in o morebitnih dodatnih pobudah za ohranjanje delovnih mest, saj so bili njihovi telefoni ugasnje-ni ali so brneli v prazno. Kot smo poročali, zagotavlja sklenjeni dogovor nadaljevanje proizvodnje, toda zaenkrat do konca februarja. Do takrat se morata Lucchini in Elettra še srečati z namenom rešitve spora, sindikati pa se bodo v kratkem tudi sestali z vodstvom družbe Lucchini. Od njenega vodstva nameravajo izvedeti načrte za prihodnost po sporazumu z Elettro in ali bodo v prihodnosti redno prihajale v Trst surovine, ki bodo zagotavljale nemoteno delovanje plavža. Sporazum je včeraj »z zadoščenjem« pozdravil tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi. »Nadškof je hvaležen Deželi FJK, Pokrajini Trst, Občini Trst in sindikalnim organizacijam, ki so pokazale čut za odgovornost in sposobnost sinergičnega delovanja v tem hudem trenutku,« je povedal Crepaldi in izrazil upanje, da se bodo vsi skupaj konkretno zavzeli za ponovni razvoj lokalnega produktivnega sistema. Dogovor je pozitivno ocenil tudi deželni koordinator Levice, ekologije in svobode Giulio Lauri, ki pa je opozoril, da je rešitev začasna. Zato je pozval deželnega predsednika Renza Tonda, ki »štiri leta ni storil ničesar«, da zdaj nadaljuje po tej poti. Za rešitev vprašanja je poglavitno državno omizje, je še povedal Lauri, ker bo sprememba dejavnosti železarne mogoča le s pomočjo države. A.G. Aretirali Iranca Policija je predvčerajšnjim dopoldne aretirala 50-letnega iranskega državljana, sicer azilanta v Italiji a z začasnim domovanjem v Avstriji. V pisarni socialnega konzorcija CSI je nasilno zahteval izplačilo prispevka, do katerega ni bil upravičen. Uslužbenci so ga sprva skušali pomiriti, nazadnje pa jim ni preostalo drugega, kot da so poklicali policijo. Agenti so ugotovili, da je moški oktobra 2009 že bil z razsodbo tržaškega sodišča obsojen na sedem mesecev zapora in 550 evrov globe prav tako zaradi žalitev, groženj in motenja javnega miru. Razsodba je medtem postala pravnomočna, zato so iranskega državljana pospremili naravnost v koronejski zapor na prestajanje kazni. Prefekt Alessandro Giacchetti je včeraj podelil prizanja kar 26 finančnim stražnikom tržaškega pokrajinskega poveljstva. Priznanja so šla možem, ki so zaslužni za uspešne akcije zatiranja finančnega kriminala, carinskih prekrškov kot tudi mednarodnega trgovanja z orožjem in mamili. Poleg teh sta posebni priza-nji prejela marešalo Gino Roberto Iacono, ki službuje v Miljah, za 20-letno poveljevanje in podporočnik Pasquale Acampora, ki je postal vitez republike. / ŠPORT Četrtek, 26. januarja 2012 7 ZDRAVSTVO - Tržaški občinski svet skoraj soglasno sprejel resolucijo proti Tondovi reformi Ali bodo tudi v deželi FJK uvedli »model Formigoni«? Znižanje kakovosti storitev bo še kako spodbudilo razvoj zasebnega sektorja Tržaški občinski svet je na torkovi seji skoraj soglasno sprejel urgentno resolucijo, v kateri je skupščina izrazila popolno nasprotovanje združitvi vseh 6 podjetij za zdravstvene storitve v enotno deželno podjetje, ki jo je predlagal predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Predlog sploh ne upošteva značilnosti oz. specifičnosti posameznih območij, še predvsem pa ga ni Tondo izdelal v sodelovanju z lokalnimi upravami odnosno zdravstvenimi podjetji, pravijo občinski svetniki. Enotno podjetje in ukinitev lokalnih je skratka Tondo odločil enostransko, novo telo pa bo v prihodnosti ogromen birokratski aparat, ki ne bo sposoben ponujati kakovostnih storitev, če ne s pomočjo zasebnega sektorja. Tondo uvaja torej nov model zdravstva v deželi FJK, ki je zelo podoben tistemu v Lombardiji, bolj poznanem kot »model Formigoni«. Vsebino resolucije, ki so jo sprejeli v noči na sredo ob 2. uri, so predstavili včeraj popoldne na tiskovni konferenci številni občinski svetniki levosredinske večine in opozicije. Resolucijo, ki jo je vložila občinska svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Cogliati Dezza, je namreč občinski svet sprejel z glasovi vseh občinskih svetnikov leve sredine, podprli pa so jo tudi Prihodnost in svoboda, Drugi Trst in Severna liga. Dokument je podpisal tudi Roberto Antonione, ki je pred kratkim prestopil v mešano skupino. Občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis Stefano Patuanelli sta se vzdržala. Edini, ki niso glasovali, so bili občinska svetnika Liste Dipiazza in člani Ljudstva svobode. Teh je zdaj ostalo skupaj 6, med razpravo in glasovanjem pa so bili le v treh, je obsodil svetnik Cosolinijeve liste Roberto Decarli. Sploh pa so bile ostre kritike na račun Ljudstva svobode. Če niso sposobni ničesar na lokalni ravni, kaj lahko storita Pie-ro Camber in Maurizio Bucci (ta je zapustil dvorano tudi na ponedeljkovi seji med glasovanjem resolucije o železarni) na deželni ravni? so vprašali. Franco Bandelli (Drugi Trst) je v tem smislu izrazito kritiziral Tonda in poudaril, da deželni upravi tudi tokrat ne bo uspelo zrušiti tržaškega zdravstva. Deželni svetnik DS Sergio Lupieri se je medtem odzval na tiskovno konferenco tržaških primarijev, ki so kritizirali razmere v bolnišnici na Katinari. Lupieri je z njimi soglašal in poudaril, da se je deželna vlada v bistvu odrekla upravljanju zdravstvenega sistema, Tondo pa je že preveč zatopljen v svojo predvolilno kampanjo. A.G. Tiskovna konferenca na tržaškem županstvu kroma OBČINA - Projekt Urbi et Horti za konkretno pomoč okolju Prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v mestu prek smotrnega upravljanja javnih zelenih površin je namen novega občinskega projekta Urbi et Horti. Pri pobudi sodeluje vrsta združenj, društev in gibanj, v tem okviru pa bodo lahko obdelovali vrte, ki so občinska last, in z njimi upravljali mnogi subjekti. To so t.i. socialni mestni vrti, za katere bodo lahko v prihodnosti skrbeli priletni, družine, šole, združenja, fundacije, socialne zadruge, združenja prostovoljcev in še drugi, je včeraj na predstavitveni tiskovni konferenci povedal pristojna občinska odbornica Elena Marchigiani. Namen pobude Urbi et Horti je spodbujati kulturo upoštevanja okolja in spoštovanja zelenih površin. Občinska uprava bo zdaj ugotovila, katere površine bo treba upravljati, nato bo mogoče vložiti ustrezne prošnje. Priredili bodo tudi temu namenjene tečaje in tehnične seminarje, ki jih bodo vodili strokovnjaki, pri konkretni obdelavi vrtov pa bo pomagal kmetovalec, ki bo nudil vse potrebne informacije in pomoč. Baileyev most, ki so ga pred slabimi štirimi leti začasno namestili čez Kanal kroma Tržaški pokrajinski svet na svoji ponedeljkovi seji ni samo počastil dneva spomina na holokavst, o čemer smo že pisali, ampak je tudi sprejel program sodelovanj za leto 2012. Šlo je za izrazito tehnično zadevo, o kateri je poročala od-bornica za finance Mariella De Francesco: v bistvu je moral pokrajinski svet vključiti v proračun tudi okoli 200.000 evrov za sodelavce za določen čas, ki bi sodelovali pri nekaterih deželnih projektih na področju dela. Gre predvsem za univerzitetne diplomirance in specialiste (npr. psihologe), ki bi za določen čas (leto dni, šest ali devet mesecev itd.) delovali v uradih pokrajinskega odbor-ništva za delo, kjer bi nudili pomoč iskalcem dela, skrbeli za srečevanje med ponudbami in povpraševanjem po delu, za ponovno ciljno vključitev v svet dela oseb, ki pripadajo t.i. »zaščitenim« kategorijam, delovali pa bi tudi pri t.i. okencu za negovalke. Program mora Pokrajina posredovati deželni upravi in če bo slednja odobrila in financirala projekte, bodo slednji lahko stekli. Sklep je bil sprejet z glasovi levo-sredinske večine, medtem ko so proti glasovali svetniki Ljudstva svobode in Se- TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Obravnava peticije občanov, ki nasprotujejo gradnji Most čez Kanal še buri duhove Občinska skupščina je peticijo zavrnila, ker je postopek za gradnjo mostu čez Kanal že stekel za časa Dipiazzove uprave Nov most čez Kanal, ki bo povezoval Ul. Cassa di risparmio z Ul. Trento, mnogim ni po godu. Skupina Tržačanov je že pred tremi leti ustanovila odbor »proti mostu«, ta je izdelal peticijo, ki jo je podpisalo kakih 2 tisoč ljudi. Peticija je bila na dnevnem redu torkove seje mestne skupščine. Predstavila sta jo član odbora Roberto Sasco ter pokrajinska predsednica Italia nostra Giulia Gia-comich Burresi. Dokument v prvi vrsti zahteva, naj se občina odreče gradnji mostu, če pa to bi ne bilo mogoče, predlaga, naj bi most zgradili kakih 50 metrov proti nabrežju. Tako naj bi ob sedanjem mostu na nabrežju stal še drugi most, ki naj bi služil pešcem in kolesarjem. Zadeva je kočljiva. Postopek za gradnjo novega mostu čez Kanal je že stekel marca lani. Delo je bilo oddano v zakup, občina je prejela ministrska sredstva za kritje stroškov. Ko bi se odrekla mostu in preklicala gradnjo, bi to sprožilo pravni spor s podjetjem, občina pa bi morala tudi vrniti prispevek ministrstvu. V razpravi je svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar spomnil, da je Co-solinijeva uprava »podedovala« gradnjo mostu od prejšnje Dipiazzove uprave. Delo mora dokončati, sicer bi se zapletla v dolgotrajno sodno dogodivščino, v kateri bi skoraj gotovo potegnila krajši konec. Zato ji ne preostane drugega, kot da sporno podedovano delo izpelje do konca. Podobno so menili tudi številni drugi svetniki levosredinske večine in desno-sredinske opozicije, z izjemo dveh svetnikov Ljudstva svobode: Maurizia Buccija in Paola Rovisa. Oba sta poudarila, da bi morali prisluhniti ljudem in da bi morali dobiti tako rešitev, ki bi jih zadovoljila. Na primer prav premestitev mostu proti morju. Njuna posega sta bila paradoksalna. Bucci in Rovis sta predstavnika tiste desne sredine, ki je v pretekli mandatni dobi pripravila sporni načrt in ga tudi odobrila. Rovis je bil celo odbornik v Di-piazzovi upravi. Takrat se ni javno izrekel proti gradnji mostu ali se od nje ogradil. Zakaj se je premislil? Očitno se bližajo deželne volitve in tako Bucci kot Rovis skušata pridobiti konsenz med tistimi, ki nasprotujejo mostu, je bilo slišati v dvorani občinskega sveta. Tako se je zgodilo, da je bila peticija zavrnjena z glasovi leve sredine, Di-piazzove liste, Unaltra Trieste, Fli, ligaša Ferrare in štirih svetnikov Ljudstva svobode, podprla pa sta jo je Bucci in Rovis, s čemer sta ponovno potrdila razkol v Ber-lusconijevi stranki. M.K. POKRAJINA - Še s ponedeljkove seje pokrajinskega sveta Dvesto tisoč evrov za program sodelovanj Solidarnost delavcem škedenjske železarne verne lige, predstavnika Liste Dipiazza in svetnik Giorgio Ret pa so se vzdržali. S široko večino prisotnih pa je bila sprejeta nujna resolucija o škedenjski železarni, ki jo je predložil svetnik Demokratske stranke Matteo Puppi in v kateri se izraža solidarnost delavcem železarne in njihovim družinam, od državne vlade pa se zahteva, naj v sodelovanju z deželno upravo najde hitro rešitev glede možnosti zaprtja obrata v luči spremembe namembnosti. Besedilo Puppijeve resolucije, o kateri smo prav tako na kratko že pisali, so svetniki dopolnili z amandmajem načelnika Drugega Trsta Francesca Cervesija, s čimer so dodali tudi zahtevo, naj državna in deželna vlada pripravita poseben zakon za železarno, v katerem naj se ugotovi birokratski in upravni postopek ter sredstva za spremembo namembnosti območja. Ko je bilo treba glasovati, so predstavniki Ljudstva svobode zapustili dvorano, saj se niso strinjali z besedilom resolucije, ki je bilo po njihovih besedah preveč splošno. Ostali so soglasno glasovali za sprejetje resolucije, ki je tako prodrla z glasovi levosredinske večine, Drugega Trsta, Severne lige, Liste Di-piazza in Giorgia Reta. Bassa Poropatova pri Fundaciji Luchetta Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je včeraj obiskala zavetišče Fundacije Luchetta Ota DAngelo Hrovatin v Ul. Valussi, kjer se je dalj časa zadržala v razgovoru z otroki in mladimi, ki tam živijo skupaj s svojci. Srečanje, so sporočili iz pokrajinske uprave, je bilo priložnost za izmenjavo informacij o delovanju fundacije, kot znamenje pozornosti pokrajinske uprave pa so otrokom prinesli hrano in darila. 8 Četrtek, 26. januarja 2012 ŠPORT / SKUPINA 85 - Predstavili večjezični zbornik Po aleksandrijskih poteh Kmečke rute so zamenjali klobuki, Kraševke so postale Aleksandrinke V bogati publikaciji tudi o tržaških arhitektih in trgovcih - Migracijski tokovi so danes obratni Aleksandrinke, vse tiste ženske, ki so predvsem med prvo in drugo svetovno vojno zapustile Kras in Vipavsko dolino, da bi služile vsakodnevni kruh v Egiptu, so v zadnjih dneh v Trstu posebno aktualne. Na tržaškem filmskem festivalu so v nedeljo zavrteli dokumentarec Metoda Pevca, ki je sinoči odnesel prvo nagrado (pogovor z njim objavljamo na kulturni strani). V dvorani Tessitori pa so včeraj predstavili zbornik Le rotte di Alexandria - Po aleksandrijskih poteh. Kot sta pojasnila urednika Franco Pero in Patrizia Vascotto, so v zborniku zbrali akte mednarodnega simpozija, ki je v Trstu, na pobudo Skupine-Gruppo 85 in Pokrajine Trst, potekal decembra 2008. Pero si je takrat zamislil tudi gledališko predstavo, posvečeno temu migracijskemu fenomenu, ki je slovenski javnosti dokaj poznan, italijanski (celo zgodovinarjem) pa skoraj povsem nepoznan. Besede se ohranijo le, če ostanejo nekje zapisane ali posnete, zato je zbornik o tržaškem posvetu še kako koristen. O tem so prepričani pri tržaški univerzitetni založbi EUT (Edizioni Universita di Trieste), ki jo je sinoči zastopal prof. Euro Ponte. Podčrtal je raznolikost zbornika, ki bralcu predstavi različne vidike »italijanske« migracije v Egipt; to so bili delavci in inženirji, ki so gradili sueški prekop, trgovci in podjetniki, ki so v tisoč dvesto morskih milj oddaljeni Aleksandriji ustvarjali dobiček, arhitekti, ki so soustvarjali novo podobo mesta v razcvetu. Tu sta se na primer rodila italijanska literata Filippo Tommaso Marinetti in Giuseppe Ungaretti, v čigar delih se zrcalita tudi aleksandrijsko sonce in morje; o tem in še marsičem lahko beremo v prispevkih dveh italijanistov univerze v Kairu. In tu so seveda delale in živele Alek-sandrinke, slovenske ženske s Tržaškega in Goriškega, a tudi Furlanke, ki so v Egiptu služile kot dojilje, varuške, spremljevalke. Bile so priljubljene, ker so bile delavne, poštene in relativno izobražene. V Aleksandriji so se dejansko osamosvojile domače patriarhalne kmečke družbe, »rute so zamenjali klobuki, zato pa so nanje, ob povratku domov, gledali zgrda«. Izid večjezičnega (slovensko-italijan-sko-angleškega) zbornika sta pohvalili tudi podpredsednica deželnega sveta Annamaria Menosso in pokrajinska odbornica Roberta Tarlao. Danes potekajo migracijski tokovi v obratni smeri, je poudarila slednja, naše sprejemanje afriških mož in žensk pa je bistveno drugačno od tistega, ki so ga bili Italijani in Slovenci deležni v Aleksandriji. Iz preteklosti bi se lahko marsikaj naučili ... (pd) Od leve: Pero, Vascotto, Tarlao, Menosso in Ponte med včerajšnjo predstavitvijo kroma GLEDALIŠČE ROSSETTI - V koprodukciji s SSG Konec dober konec Včeraj premiera, danes ob 18. uri srečanje z režiserjem Marinuzzijem in igralci Sinoči je v mali dvorani tržaškega gledališča Rossetti zaživela premiera predstave Bene finisce bene/Konec dober konec, ki bo na sporedu do 30. januarja. Predstava je rezultat gledališkega laboratorija, ki je nastal na pobudo zavoda Enfap kot koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča in Stalnega gledališča FJK Il Rossetti. Zaradi čisto posebnega režijskega prijema, se predstava nenehno prenavlja z novimi interpretacijami rotacijske zasedbe. Delo sloni na priredbi komedije »All's Well That Ends Well« Williama Shakespearja, za katero je poskrbel režiser in pedagog Alessandro Marinuzzi. Danes ob 18.uri je v dvorani Bar-toli predvideno tudi srečanje, na katerem bodo o posebni, dvojezični delovni in umetniški izkušnji spregovorili režiser Alessandro Marinuzzi in igralci Paolo Fagiolo, Xenia Bevitori, Omar Scala, Irene Serini, Lorenzo Zuffi, Lara Komar in Elena Hussu. OPČINE - Nocoj Psihoterapevt Bogdan Žorž o vzgoji otrok Društvo Finžgarjev dom na Opčinah vabi nocoj na tretje predavanje iz ciklusa o vzgoji v družini in družbi. Tokrat bo predaval v Sloveniji in v zamejstvu znani in priljubljeni psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Zorž. Kljub izredni zaposlenosti je povabilo sprejel in bo nocoj ob 20. uri predaval na temo, ki je obenem naslov njegove zadnje uspešnice, Razvajenost: rak sodobne vzgoje. Tema predavanja bo torej segala na področje vzgoje otrok in najstnikov, a bo tudi vodilo za odrasle, ki so iz kakršnihkoli vzrokov v stiku z razvajenimi otroki, morda pa jih tudi na splošno zanimajo psihološka vprašanja v razvojni in kasnejši dobi. Kdor je kdaj poslušal dr. Bogdana Zorža, ve, da imajo njegove besede strokovno podlago, poleg tega pa temeljijo na bogati poklicni izkušnji. Zorž je psiholog in psihoterapevt, predsednik slovenskega društva za terapijo gestalt; je tudi avtor strokovnih in poljudnih člankov in mnogih knjig-uspešnic, kot so na primer Stiska je lahko tudi izziv, Biti z naravo, S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg in - kot že rečeno - Razvajenost: rak sodobne vzgoje. Več let je vodil in delal v Centru za socialno delo občine Nova Gorica, skupaj z ženo je vodil zasebni zavod, kjer so pomagali otrokom, mladostnikom in družinam v stiski. Poleg tega pa ima Zorž značilnost, ki je ni opaziti pogosto: svoje delo jemlje kot poslanstvo. Doslej je pomagal mnogim mladim in odraslim, svoje profesionalne pomoči zlepa ne odreče potrebnim. Udeleženci večera mu bodo lahko postavili vprašanja o čisto običajnih vzgojnih problemih otrok in odraščajočih mladih, npr. vprašanja, kako reagirati ob trmici malega otroka, ki noče jesti ali iti spat; ali ob zaprtosti najstnika, ki odklanja dialog z odraslimi; ali kako najti pri vzgoji pravo ravnovesje med doslednostjo in popustljivostjo, kako se ogibati togosti in rigidno-sti; kako biti pri tem dosledni, ne da bi otroka poniževali, postavili pa mu bodo lahko tudi osebna vprašanja, ki jih zanimajo in ki zadevajo razna življenjske aspekte. Skratka, privoščite si zanimivo predavanje in dobrega predavatelja! (A.P.) GLEDALIŠKI VRTILJAK - V Marijinem domu pri Sv. Ivanu prva predstava v letošnjem letu O poteku igre so odločali kar mali gledalci Gledališče na vrvici iz Nove Gorice je občinstvu postreglo s predstavo Kaj se je Sneguljčici zares zgodilo - Prihodnja predstava bo 26. januarja, v gosteh bo Mini teater iz Ljubljane Potek prve predstave Gledališkega vrtiljaka ob obnovitvi abonmajske sezone 2011/2012 v novem letu so krojili - mali gledalci sami. Tako je občinstvo lahko izvedelo, kaj se je Sneguljčici zares zgodilo. Tako se je namreč glasil naslov predstave, s katero je v dvorano Marijnega doma pri Sv. Ivanu prišlo v goste Gledališče na vrvici iz Nove Gorice ter malim gledalcem in njihovim malo večjim spremljevalcem ponudilo svetovno znano pravljico bratov Grimm o Sne-guljčici v predelavi Emila Aberška, ki je delo tudi režiral. Zgodba je znana: na dvoru vase zagledane kraljice, ki je za to, da jo imajo vsi za najlepšo v kraljestvu, pripravljena storiti marsikaj in iti tudi v skrajnosti, živi njena lepa pastorka Sneguljčica. Zrcalo jo razglasi za najlepše dekle v kraljestvu, kar kraljico neznansko razjezi, zato jo da zapoditi z dvora in pozneje poskuša tudi umoriti v hišici sedmih palčkov, kamor se je bila zatekla, na koncu pa se vse lepo izteče: Sneguljčica se prebudi iz spanja, v katerega je padla zaradi zastrupljenega glavnika, ki ji ga je bila dala kraljica, in postane ona kraljica na dvoru. Zgodbo o Sneguljčici je podalo novogoriško Gledališče na vrvici kroma Do tu nič posebnega, zanimivo pa je, da so potek dogajanja lahko določili otroci sami z dvigom gledaliških listov: če so pokazali tisto stran lista, ki je pobarvana v oranžno, je zgodba šla v eno smer, če so pokazali stran, obarvano v zeleno, pa v drugo, pri čemer je ključno vlogo odigral originalni profesor z imenom Resnevem, ki se je pojavil ob že znanih likih kraljice, Sneguljčice in sedmih palčkov. Tudi tako pa se je zgodba končala tako, kot se mora, se pravi s srečnim koncem, saj so se otroci vselej odločili prav, ker, kot piše v gledališkem listu, »vsi vemo, da otroci edini točno vedo, kako kakšna pravljica poteka.« O vsem tem je tako govorila predstava, v kateri so nastopale Anuša Kodelja, Tinkara Komel, Maja Petrovič, Ana Belingar in Barbara Skočaj, ki so tudi izvajale plesne in glasbene točke, za katere sta poskrbela ko-reografinja Vanessa Benak-Cvijanovič in skladatelj Matej Petejan, medtem ko so bile lutke sedmih palčkov delo Polone Zbogar, bogati kostumi pa Svetlane Znidarčič. Otroci, ki imajo tudi priložnost sodelovati na likovnem natečaju Moj najljubši gledališki junak, si bodo naslednjo predstavo v okviru abonmaja Gledališkega vrtiljaka ogledali 26. februarja, ko bo gostoval Mini teater iz Ljubljane s predstavo Medvedek zleze vase. Pred predstavo bo, tako kot v nedeljo, tudi krajša animacija v priredbi Študijskega centra Melanie Klein. (iž) / ŠPORT Četrtek, 26. januarja 2012 9 Včeraj dan es Danes, ČETRTEK, 26. januarja 2012 PAVLA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01 -Dolžina dneva 9.27 - Luna vzide ob 8.41 in zatone ob 20.52 Jutri, PETEK, 27. januarja 2012 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro sever, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. CI3 Lekarne U Kino rana 2: 18.15, 20.30, 22.20 »Underworld 4 - Il risveglio (dig.) 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.40 »La talpa (dig.)«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Immaturi - Il viaggio (dig.)«; Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.15, 22.15 »Shame«. V zimski noči je Federico in Aljošo razveselil mali Ruben Srečnima staršema čestitamo, novorojenčku pa zaželimo vso srečo v življenju. Družini Maar in Milič □ Čestitke Do sobote, 28. januarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.05, 22.15 »La talpa«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.30, 18.50, 20.00, 21.15, 22.15 »Benvenuti al Nord«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Underworld 4 - Il risveglio 3D«; 21.50 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 16.10, 18.05 »Alvin Superstar 3 -Si salvi chi puo«; 16.30, 20.00, 22.20 »Immaturi, il viaggio«; 18.50, 21.45 »J. Edgar«; 16.30, 19.05, 21.40 »La talpa«; 16.20, 18.10, 20.00 »Succhiami, la vera storia di Edward e Bella«; 16.30 »L'in-credibile storia di Winter il delfino«. FELLINI - 18.15 »Almanya - La mia fa-miglia va in Germania«; 16.00, 20.00, 22.15 »J. Edgar«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Nord«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.00, 20.00, 21.50 »E ora dove andiamo?«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.05, 22.00 »Shame«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50 »Alvin in ve-verički 3«; 17.00, 19.10, 21.20 »Angleška pita«; 18.40, 21.10 »Misija: Nemogoče -protokol duh«; 16.00, 18.30, 21.00 »Sher-lock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.15 »Pisma sv. Nikolaju«; 16.05, 18.05 »Alvin in veve-rički 3«; 20.00 »Muppetki«; 16.30, 18.50, 21.10 »Tihotapci«; 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 »Obuti maček 3D«; 15.10, 17.10, 19.10 »Obuti maček (sinhr.)«; 19.30, 21.30 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 15.00, 18.00, 21.00 »Grivasti vojak«; 21.20 »Parada«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.15, 19.15, 21.15 »Benvenuti al Nord«; 18.30 »The Artist«; Dvorana 2: 16.45, 20.30 »La chia-ve di Sara«; 17.00, 19.30, 22.00 »The Help«; Dvorana 3: 17.50 »Midnight in Paris«; 22.15 »Non aver paura del buio«; Dvorana 4: 16.30, 20.45, 22.15 »Underworld 4 - Il risveglio«; 19.20 »L'ora nera«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvo- Danes praznuje naša mala LIZA 5. rojstni dan. Z veseljem jo pozdravljamo in ji želimo, da bi vedno ostala tako ljubka in nasmejana deklica. Nona, mama Katja, papa' Robi, brat Matteo, teta Martina, teta Neva, Sara in Robert. 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH, Nanoški trg 2, sporoča urnike informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: Šola P. Tomažič (Trebče) 30. januarja ob 15.00; Šola A. Gradnik (Col) 6. februarja ob 15.00. Dan odprtih vrat za otroški vrtec A. Fakin (Col) 30. januarja 10.00-11.00. Vrtec J. Košuta (Križ) bo imel samo informativni sestanek za starše danes, 26. januarja, ob 16.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča, da bo dan odprtih vrat COŠ S. Grudna v Šempolaju danes, 26. januarja, od 11.00 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 28. januarja in 11. februarja od 8.30 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. Informativni sestanki: OV Palčiča Ricmanje 8. februarja, ob 11.00; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski 8. februarja, ob 17.00. Prošnje za vpis dobite na spletni strani ravnateljstva www.didol.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽI NI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da 20. februarja zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.preseren.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja. M Izleti NA OGLED JASLIC v Mokronog, Šentjanž, Boštanj in okolico se bomo podali v soboto, 28. januarja. Avtobus bo spremljal udeležence po ustaljeni navadi. Imeli bomo tudi sv. mašo in dobro kosilo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 347-9322123. SKD VALENTIN VODNIK - planinski odsek organizira v nedeljo, 29. januarja, pohod na vrh Slavnika nad Podgorjem. Zbirališče v Dolini pred zadružno gostilno ob 10.00. Pohod ni naporen in je primeren tudi za otroke, kosilo v nahrbtniku. Info: 346-9707776 (Alen). KRUT - na razpolago še nekaj dodatnih mest za voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villi Manin in ogled bližnjega mesteca Portogruaro, v soboto, 4. februarja. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 13 Obvestila SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisova- nja na info@skdevin.it ali na tel. 3358180449 (Erika). TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec se je začela. Za informacije in vpis pokličite tel. št. 335-8045700 (Albert). Kombi odpelje ob 8.45 izpred gledališča v Boljuncu, sledi postaja Bor-štu, avtobusna postaja na trgu v Ri-cmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora agrarne skupnosti danes, 26. januarja, ob 20. uri na sedežu na Padričah v sejni dvorani Mirka Špacapana. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 26. januarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi danes, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje« zbirališče ob 17. uri (stadion Grezar). Odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci vabljeni da prinesejo s seboj cvet, v poklon žrtvam Rižarne. ARGENTINSKI TANGO - prva brezplačna lekcija bo v petek, 27. januarja, ob 19.30 pri SKD Igo Gruden v Nabrežini. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS s sodelovanjem Centra za prostovoljne dejavnosti vabi v skupino za samopomoč ob izgubi drage osebe, ki jo vodi psihologinja in psihoterapevtka dr. Marzia Rucli v petek, 27. januarja, ob 17. uri v prostorih CSV (centro servizi volontaria-to), galleria Fenice 2, 3. nad., (TS). Informacije na tel. 328-3717147. LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje v soboto, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah. PRAVLJIČNA URICA pri SKD Igo Gruden bo v soboto, 28. januarja, ob 15.30; sodelujejo baletke plesne šole iz Sežane. SKD IGO GRUDEN vabi na družabni večer, ki bo v soboto, 28. januarja, ob 20. uri; večer bodo popestrili pevski zbori in pevka Laura. ŽUPNIJA SVETE TROJICE na Katinari vabi v nedeljo, 29. januarja, na umestitev novega gospoda župnika patra Rafka Ropreta pri maši ob 9. uri. Umestil ga bo tržaški škof, nadškof Giam-paolo Crepaldi ob prisotnosti vikarja za slovenske vernike gospoda Toneta Bedenčiča. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 29. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 3355476663 (Vanja). SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na ogled mladinske igre »Razbojnice« v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Patrizia Jurin-čič in Maruška Guštin. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 29. januarja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Maz-zini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. januarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na kramljanje o matematiki s prof. Dragom Bajcem. Začetek ob 20.30. KRUT vabi na predstavitveno srečanje o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola, ki bo v torek, 31. januarja, ob 18. uri na društvenem sedežu. Informacije v Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmentacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja. Za dodatne informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, Trst (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). AD FORMANDUM prireja brezplačni tečaj (po diplomi) »Marketing za promocijo turističnih storitev« namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Izbor kandidatov bo 1. februarja. Informacije na tel. št.: in-fo@adformandum.eu, tel. 040-566360. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste, ki bi se radi včlanili, na redni občni zbor, ki bo v sredo, 1. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. ŠKK KOMEN prireja začetniški tečaj poslušnosti za pse od 4. do 7. meseca starosti. Začetek tečaja v četrtek, 2. februarja, ob 18. uri na klubskem vadbiš-ču v Komnu. Za informacije pokličite: +39339-2863299 ali +386-41887272. SKU PI NA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v petek, 3. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča predavanje univ. dipl. inž. živilske tehnologije Marije Merljak o zdravi prehrani. Vabljeni. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja vodeni ogled razstave »Ekspresionizem«, Vila Manin, v nedeljo, 5. februarja. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 0402602395. TEČAJ COUNTRY PLESA za odrasle (posameznike ali pare) v večnamenski dvorani Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, na Ul. Ginnastica 72, ob torkih od 20.00 do 21.30. Prvo srečanje v torek, 7. februarja, (predvidenih 8 srečanj). Plesno predznanje ni potrebno. Vpis in informacije: 040-573141, petra.peki73@gmail.com! Plesni tečaj vodi Sonja Covolo. SLOVENSKI KLUB IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prirejata delavnico Kako promoviramo društveno delovanje - pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, II). Delavnica je namenjena tistim, ki se v društvih ukvarjajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Vodi jo novinarka Poljanka Dolhar. Ob zaključku je predvidena družabnost. Prijave do vključno 10. februarja na tel. št. 040-635626, info@zskd.org. IS Prireditve OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: danes, 26. januarja, »Diamant v snegu«; četrtek, 16. februarja, »Nekoč je bila...«; četrtek, 15. marca, »Kukavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA - v petek, 27. januarja, v prostorih Slovenske pro-svete v Ul. Donizetti št. 3 v Trstu, srečanje namenjeno mladim z naslovom »Dileme bioetike - presenetljiva razpotja sodobne medicine«. Uvedel ga bo dr. Tadej Strehovec, profesor moralne teologije v Ljubljani. Začetek ob 18.00. Vabljeni mladi! SKD TABOR - Ob dnevu spomina v petek, 27. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predvajanje dokumentarca Deželnega sedeža »Rai Por-rajmos« - holokavst Romov v drugi svetovni vojni. Predstavitev Eva Ciuk. KD FRAN VENTURINI DOMJO organizira v nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri v centru A. Ukmar Miro pri Domju družabnost za tretje življenjsko obdobje. Vabljeni prebivalci občine Dolina, ki so dopolnili najmanj 75. leto. Člani društva bodo poskrbeli za pogostitev in kulturni program, vabila lahko dvignete na sedežu društva v soboto, 28. januarja, od 14. do 17. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v soboto, 28. januarja, na Dan slovenske kulture. Nastopili bodo Ne-diški puobi - MVS iz Slovenske Benečije. Priložnostna misel prof. Duša Ga-brijelčič. Začetek ob 20.30. SKD TABOR vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opči-ne na predstavo »Quelle (belle) parole (Tiste lepe besede)«, režija Sandro Rossit, v izvedbi gledališke skupine Teatro incontro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Pro-seku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, God- beno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Komen. SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni! PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: sobota, 4. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, koncert Mešanega Zbora Cantate Nobiscum Že-lezničarskega Kud T. Rožanc iz Ljubljane, dirigent Jelka Kovačič, sodeluje Nomos Ensemble; sreda, 8. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: glasbena predstava Črni saksofon, v izvedbi Glasbene mladine Slovenije; nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni po-klon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa; nedelja, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu. 0 Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. DIATONIČNO HARMONIKO prodam za 1000 evrov; tel. 335-5387249. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu blizu Devina, dajem v najem. Cena 420,00 evrov mesečno (v ceno niso vključeni stroški za ogrevanje in vzdrževanje). Tel. 040-208989. ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. IŠČEM DELO kot negovalka (5 dni tedensko v jutranjih urah). Tel. št.: 3899619888. PRODAM - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo ter štirikolesni voziček, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM AVTO renault new megane 1.6 atractive, letnik 2011, prevoženih 3.000 km, kovinsko sive barve z alarmno napravo in drugimi dodatki. Informacije na tel. št. 040-212228. PRODAM 50 special, letnik 1980 v zelo dobrem stanju za 900,00 evrov. Tel. št.: 327-0538277. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. Hi Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhi-njah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. št. 040-229586. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Prispevki V spomin na Marčelota Žerjala daruje družina Milkovic (Trebče) 130,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob izgubi drage mame in žene Mirjam Vremec darujejo prijatelji Ranica, Sandi, Daniela in Maurizio 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. Ob 67. obletnici smrti brata Stojana Pla-hute, padlega na Pedrovem, darujeta Janka in Tatjana 100,00 evrov za Dijaški dom S. Kosovel, 50,00 evrov za ANED in 50,00 evrov za Krut. SiVince Tutto25 januarja 2012 Super Enalotto št. 1 2 7 38 70 77 88 Nagradni sklad 7.708.832,50 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 332 dobitnikov s 4 točkami 4.532,42 € 10.862 dobitnikov s 3 točkami 356,98 € 158.550 dobitnikov z 2 točkama 14,67 € 10 Četrtek, 26. januarja 2012 ŠPORT / DAN SPOMINA - Matineja za dijake v gledališču Basaglia Ne sovraži, ker je sovraštvo pripeljalo do tega Dijaki šole S. Gregorčiča iz Doline so se gledali v kratkem filmu, ki so ga posneli v Rižarni Ob dnevu spomina na holokavst, ki ga bomo obeležili jutri, 27. januarja, so se tudi včeraj nadaljevale prireditve namenjene šolam v gledališču Basaglia v svetoivanskem parku. Tako kot že torkov dopoldan je bil tudi včerajšnji namenjen dijakom nižjih srednjih šol. Osredotočili pa so se na nastanek zgodovinskih dokumentarcev o holokavstu. Pred projekcijo treh dokumentarnih filmov so režiser dokumentarca La risiera di San Saba Gianpaolo Penco, realizator dokumentarca FKL: Frauen Konzentrationslager Marco Coslovich in režiser kratkometražnega filma Il cuore di nascosto Giuseppe Carrieri obrazložili, kako so sploh nastanejo take vrste filmi. Penco je dejal, da je njegov dokumentarni film nastal iz dejstev in čustev preko pričevanj oseb, ki so dogajanja v koncentracijskih taboriščih doživele. Coslovich je zbral nekatera pričevanja preživelih, tistih, ki so se že kot otroci soočili z življenjskimi odločitvami in plačali res visok davek. Svoj poseg je zaključil z dejstvom, da se bomo v bodočnosti spomnili le nekaterih grozljivih dogodkov iz 20. stoletja: to so prva in druga svetovna vojna, Auschwitz, komunistični gulagi in morda atomski bombi na Hirošimi in Nagasakiju. Carrierijev film pa govori o seda- Filmski ustvarjalci in zgodovinarji so nagovorili dijake kroma njosti, ki se sreča s spominom. V njem so nastopali tudi nekateri dijaki (Martin, Nastja, Nika in Matteo) iz nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline, ki so si včeraj lahko ogledali svoj nastop v kratkometražcu. Projekcijo treh dokumentarnih filmov je uvedel prav kratkometražni film Il cuore di nascosto. Slednjega so snemali v Rižarni in sta v njem svoji žalostni zgodbi povedala Riccardo Gorup-pi in Atonio Comin, ki sta nekoč bila zaprta v tistih celicah. Film je neke vrste srečanje med preteklostjo - bivšima de-portirancema in sedanjostjo otrok, ki so v filmu prebrali nekatera pričevanja biv- OPČINE - Dan spomina jutri pri SKD Tabor Film o genocidu Romov O dokumentarcu in romskem vprašanju bo spregovorila novinarka Eva Ciuk Pri Skd Tabor bodo, kot že večkrat, počastili dan spomina. To se bo zgodilo prav jutri, 27. januarja, v večernih urah s predstavitvijo dokumentarnega filma Porrajmos - holokavst Romov v drugi svetovni vojni, produkcija RAI - Deželni sedež za Furlanijo-Julijsko krajino. Gre za televizijsko varianto gledališke drame, v kateri igra Pino Petruzzelli, o Ansi, zadnji Romki iz Auschwitza. V času nacističnega holokavsta je umrlo pol milijona Romov, morda celo več. Po nekaterih ocenah naj bi pod nacisti umrlo kar 80% vseh evropskih Romov, v Italiji so bili priprti v taboriščih Agnone, Berra, Bojano, Bolzano, Ferramonti, Tossicia, Vinchiaturo, Perdasdefogu, v Gonarsu in na otokih Tremiti. Kot je napisal Marcel Šte-fančič ml. v mladini 26.11.2006 »Eksperti za romsko problematiko sicer pravijo, da se je zgodba o porrajmosu »izgubila« zato, ker je romska kultura oralna, ker je romska skupnost nepovezana in preveč razpršena, ker so Romi nepismeni, ker nimajo stika z dominantnimi kulturami, ker se ne menijo za zgodovino in ker so tradicionalno nagnjeni k »pozabljanju« spominov na slabe, mučne, travmatične reči, toda zgodba o porrajmosu se je »iz- gubila« predvsem zato, ker je ni hotel nihče slišati. Niso Romi pozabili na porrajmos, ampak je povojna Evropa pozabila na holokavst Romov. In ko je pozabila na por-rajmos, je pozabila tudi na Rome. To, da je povojna Evropa pozabila na porrajmos, je zelo vplivalo na povojno življenje Romov. Pogubno. Diskriminacija Romov, ki se je začela že dolgo pred II. svetovno vojno in se je pred II. svetovno vojno stopnjevala ter se med II. svetovno izpolnila v vsej grozljivosti, se je po II. svetovni vojni nadaljevala - kot da se ni nič zgodilo. Kot da ni bil porraj-mos le nadaljevanje tega, kar so z Romi počeli od 15. stoletja. V njih so še vedno, tako kot pred holokavstom, videli le kriminalce, ki niso upravičeni do nobene kompenzacije. Nemški uradniki so celo oznanili, da Romi ne morejo veljati za »žrtve nacizma«, to pa zato, ker jih nacisti niso preganjali zaradi njihove rase, ampak zaradi njihove kriminalnosti in antisocialnosti«. Predvajanje bo ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. O dokumentarcu in romskem vprašanju bo spregovorila časnikarka Eva Ciuk, ki bo predstavila zgodbo o velikem violinistu Bertu: bil je Sint in so ga na Krasu vsi poznali (kot »berto giostra«). ših deportirancev. »Ne sovraži nikoli, ker je sovraštvo pripeljalo do tega, kar se je dogajalo v Rižarni in drugje.« S tem stavkom oz. sporočilom se zaključuje 8-minutni kratkometražec. Sledil je dokumentarni film o Ri-žarni in nemški okupaciji Trsta nasploh. V Italiji so za časa nacizma in fašizma obstajala štiri koncentracijska taborišča, samo eno pa je imelo tudi krema-torij in sicer tržaška Rižarna, ki je na pobudo oficirja SS Odilija Globočnika tako postala uničevalno taborišče. V njem so sežgali na tisoče političnih nasprotnikov ter slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov. Zgodovinski dopoldan je sklenil dokumentarni film FKL: Frauen Konzentrationslager o ženskah v koncentracijskih taboriščih. Svoje zgodbe so pred kamero izpovedale Savica Rupel s Proseka (med fašizmom je postala Sa-vina Rupelli), ki so jo deportirali v edino žensko taborišče Ravensbrück, Aurelia Gregori, bivša deportiranka v Auschwitzu, kjer je tudi rodila svojo hčerko Aurelio, Rosa Cantoni, ki so jo odpeljali v Ravensbrück, Marta Ascoli, bivša deportiranka v Auschwitzu ter Bianca Torre, ki je preživela Ravens-brück. Njej je tudi dokumentarni film posvečen, kajti je preminila leta 2005. Vse so povedale, kako so jih aretirali in odpeljali v zapor na ulici Coroneo ali v Rižarno, od koder so potem z vlakom z glavne postaje odšle v taborišča. V službo, so jim rekli. Posebno ganljiva je zgodba gospe Savice Rupel, saj je bila deportirana v Nemčijo, 90 kilometrov od Berlina, na dan svoje poroke. Andreja Farneti VLAK SPOMINA - Od 3. do 9. februarja Potovanje skozi spomin Evrope Poučno potovanje v nacistični taborišči Auschwitz in Birkenau na Poljskem -150 mladih iz naše dežele - Odhod iz Rižarne Obisk taborišča Auschwitz-Birkenau d.bellomi Tako kot iz vseh koncev Italije bo v petek, 3. februarja, proti Poljski odpotovalo tudi 150 mladih med 15. in 22. letom starosti iz naše dežele. Vlak spomina jih bo že sedmo leto zapored popeljal na ogled koncentracijskih taborišč in drugih nekdanjih prizorišč nacističnega uničevalnega nasilja. Potovanje prireja združenje Terra del Fuoco v sodelovanju s številnimi društvi, organizacijami - predvsem borčevske organizacije, združenja nekdanjih deportirancev in judovske skupnosti - ter krajevnimi upravami. S pobudo si prizadevajo, da bi mlade rodove seznanili z grozotami preteklosti, s krutostjo, ki je je bil sposoben človek. O letošnjem potovanju je včeraj tekla beseda na sedežu pokrajinske uprave z odbornico za mladinsko politiko Roberto Tarlao in njeno občinsko kolegico, odbornico za vzgojo in šolstvo Antonel-lo Grim. Potovanje se bo tako kot vsakič simbolično začelo v Rižarni, kjer se bo- do zbrali mladi iz vse dežele, od tod bodo nadaljevali proti videmski železniški postaji in nato Krakovu. Med samim potovanjem bodo vzgojitelji-spremljevalci zanje priredili več delavnic, pravzaprav debat o deportaciji, rasnih zakonih in njihovih posledicah za judovsko skupnost. V Krakovu se bodo morali soočiti s trpljenjem, spoznali bodo gorje milijonov, ki so tu izgubili življenje. Obiskali bodo krakovski geto in tamkajšnjo Schindler-jevo tovarno, naslednjega dne pa se bodo z avtobusi odpeljali še v koncentracijsko taborišče Auschwitz in Birkenau. Ogled se bo zaključil na t.i. »apel platzu«, kjer bodo udeleženci na glas prebrali imena deportirancev in jim tako simbolično povrnili identiteto. O svojih doživljanjih in občutkih ob obisku teh krajev trpljenja se bodo pogovarjali na skupščini. Domov se bodo vrnili 9. januarja, z zaprisego, da bodo tudi sami pripomogli pri ohranjanju spomina na našo preteklost. Baklada TPPZ za spomin, mir in sožitje Tako kot je že tradicija, bo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič danes priredil baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče bo ob 17. uri pri stadionu Grezar, odhod tihega sprevoda pa je predviden ob 17.30. Baklada se bo vila po ulicah Valmaura in Ratto della Pileria, zaključila pa v Rižarni, kjer bodo pevke, pevci in orkestraši pod taktirko Pie Cah zapeli nekaj priložnostnih pesmi. Partizasnki pevci vabijo vse udeležence, naj s seboj prinesejo cvet, ki ga bodo položili na mesto, kjer je nekoč stala krematorijska peč, v poklon žrtvam nekdanjega nacističnega taborišča. Osrednja komemoracija ob dnevu spomina bo jutri v Rižarni ob 11. uri. O programu bomo še poročali. Fahrenheit v živo jutri iz Narodnega doma V sklopu pobud, ki jih ob dnevu spomina prireja tržaška občina v sodelovanju s številnimi združenji, velja opozoriti predvsem na jutrišnji popoldan. V Narodnem domu se bo ob 15. uri začelo srečanje, ki ga bo v živo po frekvencah Radia 3 prenašala radijska oddaja Fahrenheit, ki jo vodi Marino Si-nibaldi. Pri njej bodo s svojimi pričevanji sodelovali nekateri preživeli de-portiranci Bruna Sevini, Maddalena Werczler, Riccardo Goruppi in Eno Mucchiutti. Njihovo pripoved bodo uokvirili krajevni zgodovinarji Tullia Catalan, Marco Coslovich, Tristano Mat-ta in Raoul Pupo ter pisatelji Mauro Co-vacich in Livio Sirovich. Tržaški igralec Giulio Cancelli bo poskrbel za branje nekaj odlomkov o dnevu spomina. Za glasbeno kuliso o Rižarni in rasnih zakonih bo poskrbel Alfredo Lacose-gliaz s svojim Patchwork Ensemblom. Vstop je prost - samo do 14.45. Drevi film Akropolis o zgodbi Helene Jarc Kinematografski krožek Charlie Chaplin in Multikultura center v sodelovanju z Odborom za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci prirejata zanimiva filmska srečanja v Ulici Valdiri-vo 30 v okviru dneva spomina. Dre-vi bosta na sporedu dva filma, in sicer Akropolis furlanskega režiserja Ivana Gergoleta (2006) in Rižarna pri Sv. Soboti. Tajna zgodba lagerja Andree Prandstrallerja (2010). Dokumentarni film Akropolis se dogaja leta 1944 v Doberdobu. Helena Jarc je stara 22 let. Njenega očeta zaradi napake (primer omonimije) odpeljejo esesovci, obtožijo ga, da je partizan in ga ustrelijo na trgu, pred hčerkinimi očmi. Zanjo je to začetek neskončne odiseje od fašističnih zaporov do internacije v Auschwitzu. Koncert Taraf de Gadjo jutri v Devinu Ob dnevu spomina bo Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju z društvom Honorable Order of Kentucky Colonels, Jadranskim zavodom združenega sveta in društvom Pro Loco Mitreo priredila koncert ansambla Taraf de Gad-jo. Glasbena skupina iz Abrucev bo postregla s skladbami, ki zaobjemajo razne glasbene zvrsti - od klezmer do ciganske glasbe in pa od gipsy jazz-a do romskih skladb. Ansambel, ki je sicer nastal leta 2006, nastopa na koncertih in festivalih po vsej Evropi, saj je njegov prvi namen širiti vzhodnoevropsko romsko glasbo. Sestavljajo ga Domenico Mancini (violina), Giuseppe Mof-fa (kitara in harmonika) in Guerino Ta-resco (kontrabas). Večer bodo popestrili študentje Jadranskega zavoda, ki bodo v hebrejšči-ni, italijanščini in angleščini podali nekaj odlomkov iz mojstrovine Prima Le-vija Ali je to človek (Se questo è un uo-mo). Nastop bodo sklenili s pesmijo iz hebrejskega ljudskega izročila, ki jo bodo tudi zapeli v izvirnem jeziku. Koncert bo jutri ob 20.30 v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu. Vstop je prost do zapolnitve razpoložljivih mest. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. januarja 2012 1 1 GLOSA . Ä. Ameriški veleposlanik glavni akter dogajanja JoZe Pirjevec_ Zgleda, da bo Slovenija ta teden po igri zmešnjav, ki traja od volitev 4. decembra, le dobila novo vlado. Načeloval ji ne bo Zoran Jankovic, kot smo pričakovali, temveč Janez Janša. Vprašujem pa se, ali ni glavni akter klavrnega dogajanja, katerega smo bili priča, nekdo drugi. Namreč veleposlanik ZDA v Ljubljani Joseph A. Mussomeli. Kdo je ta gospod? Na spletni strani ameriške ambasade o njem piše, da se je rodil leta 1952 v New Yor-ku in da je tam obiskoval katoliško višjo šolo. Njegov priimek in to dejstvo mi pravita, da je torej italijanskega izvora. Po maturi se je vpisal na univerzo Rutgers zvezne države New Jersey, ki je ena najstarejših v Ameriki, a tam ni dolgo vzdržal. Ker je bil nemiren mladenič, jo je že po dveh letih zapustil, se izučil blazinjenja pohištva, nato pa nekaj mesecev s štopanjem potoval po Evropi. Ko ga je srečala pamet, se je vrnil domov, se vpisal na Trenton State College in tam leta 1975 diplomiral. Tri leta kasneje je tudi doktoriral iz prava na svoji prvi univerzi. Najprej je skušal narediti kariero na sodišču v New Jerseyu, po dveh letih pa je presedlal na zunanje ministrstvo, ki ga je poslalo najprej v Kairo, nato pa v Manilo, Colombo, Rabat, Bahrain in Phnom Penh. Na tej poti, ki so jo, kot je navada, prekinjala obdobja v domovini, je napredoval do ranga veleposlanika. V Ljubljano je prišel iz Kabula, kjer je bil pomočnik šefa tamkajšnje ameriške misije. Zakaj sem posvetil tolikšno pozornost karieri gospoda Mussomelija? Ker se mi zdi, da je služil predvsem v državah, ki so politično ali gospodarsko močno odvisne od ZDA , in v katerih ima ameriški veleposlanik veliko besedo. Zgleda, da v to družbo spada tudi Slovenija, saj si je novopečeni vele- poslanik dovolil, da se pred volitvami in po njih vplete v politično igro na dokaj izrazit način. Na tako izrazit, da me je spomnil na Lawrenca Silbermana, ki je bil leta 1975-1976 ameriški veleposlanik v Beogradu. Slednji je šel tako daleč, da je postal na Titovo zahtevo persona non grata in moral zapustiti svoje mesto že decembra istega leta, komaj 18 mesecev po svojem prihodu. Izgovarjal se je sicer, da ga je takratni državni tajnik Henry Kissinger poslal s takimi napotki v Jugoslavijo, »in jaz sem jim sledil«. Ta incident je za krajše obdobje ohladil odnose med Washington in Beogradom, a ne za dolgo. V času Carterjevega predsednikovanja proti koncu Titovega življenja so postali znova zelo prisrčni. Toda do leta 1980 je imela Jugoslavija na krmilu ljudi drugačnega kova od sodobne Slovenije. Saj ne rečem, da tudi pri nas ni prišlo do protestov zaradi Mussomelije-vega vmešavanja v naše notranje zadeve. Najbolj pokončno je nastopil v tem smislu Janez Stanovnik na svečanosti v Dražgošah. A tiste stranke, za katere je navijal veleposlanik, se nad njegovim početjem niso zgražale, temveč so ga celo odobravale, češ da je legitimno. In ambasador sam je reagiral kot Silber-man. V intervjuju za ljubljansko televizijo je dejal, da so mu iz Washingtona sporočili: »Joe, go ahead!« Upam, da bo Joe »šel naprej« tudi tako, da bo narekoval novi slovenski vladi politiko, ki jo je v torek napovedal predsednik Obama v svoji poslanici ameriškemu kongresu. Dejal je, da s bo boril za socialno pravičnost, za razvoj znanosti, za zaščito okolja, za splošno modernizacijo družbe. Če bo Janševa vlada znala udejanjiti isti program tudi pri nas, mi ne bo nič žal, da smo postali ameriški protektorat. VREME OB KONCU TEDNA Zima bo postopno pritisnila iE^iH Darko Bradassi_ Kaže, da smo vendarle prišli do neke mejne točke, ki zaključuje letošnje zmerno toplo in povečini dokaj sušno zimsko obdobje. Odslej se bodo stvari vendarle začele spreminjati. Doslej so letošnjo zimo spremljale za več stopinj Celzija nadvpovprečno visoke temperature in zelo skromne količine padavin. V naših gorah je snežna slika komajda zadostna, v nižinah pa zime sploh nismo občutili. Odslej bo drugače in bo zima pritisnila. Največje spremembe se dogajajo nad dalj-njim celinskim severovzhodom, ki ga je v teh dneh zajel velik mraz in se še nadalje ohlaja. Tam nastaja nad Rusijo zelo soliden aniticklon, v slogu rusko-sibirskih anticiklonov, o katerih se morda spominjate, smo pisali pred kakimi desetimi leti. V svojem središču bo, ko bo na višku, dosegel kakih 1060 hektopaskalov, kar je izjemno solidna vrednost. Zimski celinski anticikloni so nas sicer v preteklih desetletjih kar navajali na podobne vrednosti. Gre namreč za območja zelo mrzlega in težkega prizemnega zraka. Severovzhod bo, kot kaže, v nadaljevanju zime odigral bistveno vlogo. Zelo obsežno območje mrzlega zraka se bo namreč postopno spuščalo proti jugozahodu in bo ob koncu tedna in v začetku prihodnjega zaobjelo celoten evropski zahod in del osrednje Evrope. Obrobje ledene zračne mase pa se bo spuščalo do Sredozemlja. Mrzel zrak bo oplazil tudi naše kraje, ki bodo, kot kaže, vsaj občasno kar blizu najhladnejšega celinskega jedra. Vremenska slika bo postopno vse bolj severovzhodna, pihala bo šibka do zmerna burja, temperature pa se bodo spuščale. Sredi prihodnjega tedna se bo po vsej verjetnosti živo srebro spustilo pod ledišče ponoči tudi ob morju, ponekod pa bodo lahko temperature negativne tudi podnevi. Od severovzhoda bo pritekal povečini suh zrak, ki sam povečini ne bo prinašal ne vlage in ne oblakov. Prevladovala bo torej v glavnem sončna, toda mrzla in vetrovna vremenska slika. Toda ne gre prezreti možnosti, da bo občasno lahko hkrati pronical proti nam od zahoda tudi bolj vlažen atlantski zrak. Kaže namreč, da bodo vsaj občasno zahodni atlantski tokovi obšli anticiklon nad južnim Sredozemljem, kar naj bi privedlo do nastanka posameznih sredozemskih ciklonov. Zmes med nizkimi temperaturami in padavinami bi lahko bila v tem primeru primerna tudi za sneženje. Zaenkrat kaže, da bodo morebitna poslabšanja možna predvsem nad južnim ali morda osrednjim Sredozemljem, torej precej južneje od nas, vendar moramo upoštevati, da je časovni termin še zelo oddaljen in da so v taki fazi presenečenja vse prej kot nemogoča. Do nedelje bo medtem vremenska slika umirjena in pod okriljem anticiklona povečini sončna, toda že nekoliko hladnejša. V nedeljo pa se bo našim krajem od severozahoda približala vremenska fronta, ki bo sicer najbolj aktivna na severni strani Alp, bo pa tudi pri nas prinesla manjše poslabšanje. Možne bodo občasne rahle padavine, povečini kot rahlo sneženje. na reki - Jutri ob 20. uri premiera v Art-kinu Croatia Celovečerni dokumentarec o taborišču v Gonarsu V petek, 27. januarja (jutri) bo v Art-kinu Croatia na Reki (Krešimirova 2, www.art-kino.org), premiera celovečernega dokumentarnega filma Onstran žice-Oltre il filo-Iza žice režiserja in scenarista Do-rina Miniguttija. Celovečerni dokumentarni film je nastal v italijansko-slovensko-hrvaški koprodukciji, prvič pa se bo predstavil javnosti v kvarnerski prestolnici. Film odkriva pretresljiv in na filmu še ne zabeležen trenutek zgodovine 20. stoletja, ko je sredi strahot 2. svetovne vojne veliko odraslih in otrok slovenske in hrvaške narodnosti bilo zaprtih v koncentracijskem taborišču v Gonarsu. Od pomladi 1942 pa do padca fašizma septembra 1943 je v vasi sredi furlanske nižine v sedanji Furlaniji Julijski krajini bilo aktivno taborišče, od katerega ostajajo sedaj samo betonska stranišča na koruznem polju. Impresije dogajanja pa so dokumentirane v spisih in risbah otrok (pa tudi odraslih), ki so bili v njem zaprti. Sedemdeset let pozneje je Dorino Minigutti zbral na ekranu gan- Risba iz publikacije Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 - 1943), uredili Metka Gombač, Boris Gombač, Dario Mattiussi (Gradisca d'Isonzo 2005) ljive zgodbe prič, ki obujajo spomine preživelega trpljenja, izgube lastne identitete in človeškega dostojanstva. Hkrati pa je to zgodba o pogumnih posameznikih, ki so našli moč, da so pozneje odprli novo poglavje v svojem življenju. Film, ki že ima tudi krajšo tv različico, je nastal v koprodukciji produkcij Agherose, Zavod Kinoate-lje & Kinoatelje in Focus Media. Ob režiserju je delovala mednarodna ekipa, ki jo sestavljajo direktor fotografije Bruno Beltramini, montažer Sanjin Stanič, glasbenik Aleksander Ipavec in pomočnici režije Maja Stegovec in Ivana Paškvan. Film so sofinancirali Fondo Audiovisivo FVG, Hrvatski audiovizualni centar, Comune di Gonars, Grad Rijeka in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Premiera celovečernega dokumentarnega filma Onstran žice-Oltre il filo-Iza žice v petek, 27. januarja 2012, se bo v Art Kinu Croatia na Rijeki pričela ob 20. uri. PISMA UREDNIŠTVU Zakaj Alto Adige? Triestina igra, kot vemo, v drugi (B) skupini I. divizije italijanskega nogometnega prvenstva. V isti skupini igra (in je trenutno na 4. mestu) tudi južnotirolska ekipa Sud Tirol. Zelo sem radoveden, zakaj je to moštvo na lestvici, ki jo objavlja državni te-letekst RAI, navedeno s pravim, pristnim imenom, in zakaj so ga na lestvici, ki jo pokaže športno uredništvo deželnega tele-dnevnika RAI3 FJk ob nedeljah oziroma ponedeljkih, preimenovali v Alto Adige! Tega ne maram komentirati, rad bi pa odgovor. Hvala za gostoljubje. Drago Gašperlin Opravičilo V intervijuju, ki sem ga opravil po telefonu med intenzivnim opravljanjem svoje poklicne dejavnosti in sočasnim pritiskom ostalih slovenskih medijev, ki se zanimajo za stanje okoli nastalega spora med ekipo Tine Maze in Smučarske zveze Slovenije, mi je pri odgovoru na vprašanje zakaj je predsednik Lovše tako reagiral ravno nekaj dni pred Zlato lisico "ušla" neprimerna žaljivka na račun Predsednika SZS, kar iskreno obžalujem in se opravičujem. odv. Damijan Terpin tiskovna nota - Deželni svetnik I. Gabrovec »Glede ukinjanja avtonomije niso vse šole dale soglasja« »Popolnoma razumem odločno in po svoje zelo pogumno kritiko, ki jo je na občinske uprave naslovil kolega v skupini deželni svetnik Demokratske stranke Franco Codega«, pravi v tiskovnem sporočilu deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec. »Sam tematiko šolstva zelo dobro obvlada, saj je po poklicu šolnik in je bil do nedavnega tudi ravnatelj italijanskega liceja v Trstu. V svojem sporočilu je Codega izrazil začudenje ob zadržanju Občin, saj je Dežela prav v sodelovanju z njimi in Pokrajinami pripravila načrt o preureditvi šolske mreže. Glede Občin je kolega DS Codega dejal, da »namesto da bi branile avtonomijo svojih šol, so se večkrat odločile za ukinitev te avtonomije in združitev v večje šole. Tako imamo 23 šol manj medtem ko bi jih lahko mirne duše imeli 20 več«. Na Tržaškem je prišlo tako skoraj do razpolovitve ravnateljstev. Resnici na ljubo pa se niso vse občinske uprave obnašale enako kratkovidno. Naj navedem specifičen primer Občine Dolina, ki je edina (!) na Tržaškem dejansko izrazila Pokrajini negativno mnenje. O tem priča sklep občinskega odbora 31. oktobra 2011, ki ga prilagam. V svojem sklepu je dolinski občinski odbor vzel na znanje mnenje, ki ga je dostavilo Didaktično ravnateljstvo v Dolini z dopisom z dne 26.10.2011 in ugotovilo, da zakon za zaščito slovenske manjšine 38/2001 v 11. členu določa, da avtonomijo slovenskih šol urejajo predpisi O.P.R. št. 233/1998 in da bi zato prilagoditev zakonu 111/2011 privedla do nasprotujočih določb/odredb. Glede opredelitve političnih strank pa je Slovenska skupnost večkrat, javno in včasih tudi polemično zagovarjala stališče, da (vsaj) šolam s slovenskim učnim jezikom sploh ni treba, da si same zavijejo zanko okrog vratu. Imamo številne argumente, ki utemeljujejo obrambo naše specifike in nam zagotavljajo pravico do odstopanja od številčnih parametrov. To so mednarodne pogodbe in šolska zakonodaja, ki jih je uresničevala. Ni nam bilo treba avtomatično sprejemati uvedbe večstopenjskih šol in to še zlasti tam, kjer to privede do združitve prevelikega števila šolskih enot na obsežnem teritoriju. Kako bo s kvaliteto izobraževalne ponudbe, z varnostjo učencev in dijakov, z delovnimi pogoji učnega in neučnega osebja pa ostaja sedaj največja neznanka«, zaključuje svoje sporočilo Gabrovec. 1 2 Četrtek, 26. januarja 2012 KULTURA / trst film festival - Sinoči zaključek in nagrajevanje »Hvala, Trst!« Zmaga Metoda Pevca Med dokumentarci slavile njegove Aleksandrinke - Dom najboljši dolgometražec »Hvala, Trst!« S temi besedami se je slovenski režiser Metod Pevec sinoči pred nabito polno dvorano gledališča Miela zahvalil za zmago (in 2.500 evrov vredno nagrado), ki jo je občinstvo festivala namenilo njegovemu dokumentarcu Alek-sandrinke. »Prvič v življenju se mi zgodi, da prejmem nagrado natanko sto metrov daleč od kraja, kjer sem snemalfilm. To je gotovo dober znak in vesel sem tudi, da je dokumentarec navdušeno sprejela publika, ki zgodbo o Aleksandrinkah že dobro pozna.« Enotedenski filmski maraton se je tako sinoči iztekel: v Mieli se je s razglasitvijo zmagovalcev zaključil 23. Alpe Adria Trst film festival. Poslastic za cinefile in ljubitelje filma nasploh je bilo tudi letos veliko: za končno nagrado se je potegovalo osem dolgometražnih filmov, 18 dokumentarcev in 17 krat-kometražnih filmov, ki so jih predvajali tako v gledališču Miela kot v kinodvorani Ariston. Publika je ob koncu vsakega filma v tekmovalnem programu na kartonček zabeležila svojo oceno filma. Resnici na ljubo je bilo obiskovalcev letos kar precej, tako da je ob blagajnah večkrat prišlo do zmede tudi med samimi mladimi prostovoljci, ki so preverjali vstopne karte oz. razdeljevali ocenjevalne kartončke. Marsikateri gledalec ve namreč povedati, da ni oddal kartončka, ker ga enostavno ni prejel ... Glavna nagrada za najboljši dolgometražni film (5000 evrov) je letos romala na Češko - prejel jo je film Dom Zuza-ne Liove, ki so ga prvič prikazali na zadnjem Berlinalu. Gre za prikaz postkomunistične družbe, v kateri se razpletajo usode družine, ki ne zna komunicirati in izkazovati svojih čustev. Med kratkometražci je blestela nemško-romunska produkcija Apele Tac (Tiha reka) Anca Mirune Lazarescuja o begu dvojice mladih iz Romunije - plavaje čez Donavo proti Jugoslaviji in še dlje. V okviru sklopa Zone di cinema pa sta se na najvišjo stopničko uvrstila dva dokumentarca, in sicer Trieste racconta Basaglia Erike Rossi in pa Far away is home. La storia di Clely Diega Cenetiempa. Nagrado v višini 2000 evrov ponuja Pokrajina Trst, saj se dela poglabljajo v naš prostor. Pri tem ne gre pozabiti na nagrado, ki jo daje na razpolago Srednjeevropska pobuda (Cei Award v vsoti 3000 evrov); namenjena je filmarjem iz evropskih držav, ki niso članice Evropske unije, in so jo že pred dnevi podelili makedonskemu režiserju Milču Mančevskemu. Festival pa niso le filmi. Tudi letos so v gledališču Miela in kinodvorani Ariston zaživeli zanimiva srečanja z ustvarjalci in režiserji, debate o snemanju, predstavitve knjig in delavnice za mlade cinefile. Zaključek festivala pa je sinoči prinesel tudi posebno presenečenje, in sicer premierno predvajanje filma češkega režiserja Vaclava Havla Odchazeni (Odpotovati), ki je povzet po Havlovi lastni drami. nekdanja ribarnica - Od 12. februarja do 9. aprila Vzplamtel bo »Ogenj narave« -velika razstava sodobne umetnosti Fotografije, slike, skulpture, video in instalacije, vse v znamenju narave. Il fuoco della natura (Ogenj narave) je naslov razstave, ki jo bodo 11. februarja odprli v očarljivih prostorih nekdanje ribarnice na tržaškem nabrežju. Tako imenovani Salone degli incanti bo tako ponovno gostil razstavo sodobne umetnosti. Marco Puntin, soustanovitelj tržaške galerije LipanjePuntin, je v sodelovanju z Jonathanom Turner-jem pripravil bogat izbor umetniških del, saj si bo do srede aprila v Trstu mogoče ogledati dela dvainosemdesetih ustvarjalcev iz osemnajstih držav; od velikega italijanskega fotografa Giannija Berenga Gardina do ameriških očetov pop arta Roberta Rauscehneberga in Jamesa Rosenquista, od poljske fo-tografinje Monike Bulaj do ruskega performerja Olega Kulika. Med razstavljavci bodo tudi nekateri slovenski ustvarjalci, na primer goriški fotograf Primož Bizjak in mariborski slikar Jernej For-bici (ki je sicer dokončal študij na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah). Osrednja protagonistka razstave, ki je nastala na pobudo od-borništva za kulturo Občine Trst, bo V nekdanjo ribarnico se vrača sodobna umetnost arhiv kot omenjeno narava v svojih tisočerih barvah in oblikah. Na ogled bodo vedute nekaterih veličastnih geografskih pojavov, od Dolomitov do latinskoameriškega pragozda, od Himalaje do kalifornijske puščave. A tudi oceani, vulkani, »živalski portreti«, makro povečave ... Kustosa Puntin in Turner sta privilegirala dela velikega formata, ki so last pomembnih umetnostnih galerij in zasebnih zbirk (na primer Galerije Carla Sozzani iz Milana ali zbirke Illy iz Trsta). Ob umetniški vrednosti izbranih del oziroma estetskih kriterijih pa je dvojica Puntin&Turner upoštevala tudi drugačne. Nekatera razstavljena dela osvetljujejo namreč tudi določena etična vprašanja, na primer kon-tradikcije zahodnjaškega potrošništva, človeško »sposobnost« onesnaževanja, (ne)upravičenost naših umetnih posegov v naravno okolje ... naš intervju - Režiser Metod Pevec »Marsikdaj se mi je celo zdelo, da ne snemam filma ...« Mogoče aktualnost zgodbe, v času, ko je ženska emigracija spet na pohodu in velik del italijanske družbe sloni na pomoči deklet in žensk, ki prihajajo z Vzhoda. Mogoče ne ravno navdušujoč trenutek, ki delno spominja na čas, ko je moral marsikdo oditi na delo v tujino. Prav gotovo pa režiserjeva srečna in hkrati tenkočutna roka, ki se je tudi v prejšnjih filmskih delih znala še kako dotakniti ženske tematike. Dejstvo je, da je nedeljsko projekcijo zadnjega dokumentarnega filma Metoda Pevca, Aleksandrinke, v gledališču Miela nagradil navdušen, spontan aplavz. V sklopu Alpe Adria Trst Film Festivala se je zavrtela zgodba o Aleksandrin-kah, ali Les Goriciennes, kot so mladim dekletom iz Vipavske doline, Primorske in Trsta, pravili v Egiptu. Na obrazih občinstva pa je bilo opaziti tudi marsikatero solzo. Zato pravzaprav ne čudi, da je Pevčev dokumentarec sinoči segel po prvi nagradi. »Trst je na nek način rojstno mesto tega filma, slovensko mesto, od koder so ljudje odhajali v svet. Okno v svet, a tudi emigracijsko izhodišče, ki je osiromašilo slovenski narod, zato je tukajšnja zmaga nekaj zelo posebnega,« nam je sinoči zaupal Pevec, ki je delček slovenskega kolektivnega spomina sple-tel v čudovit zgodovinski in socialni portret, katerega protagonistke so ženske. Več tisoč predvsem mladih deklet, ki so v razdobju sedemdesetih let zapustile še zelo majhne hčerke in sinove, može, hiše in družine in vzgajale nekaj tisoč kilometrov daleč druge otroke, skrbele za druge može, se posvečale drugim hišam, živele v krogu drugih družin. V egiptovsko, obljubljeno, bogato deželo, so odplule s Trsta, ker je bil tam zaslužek veliko večji. »One so bile v uglednih egiptovskih krogih najbolj priljubljene, ker so bile poštene in prijazne. Ko so v Kairu in Aleksandriji potrebovali zanesljivo, moralno in nesporno delavno silo, so najraje jemali v službo Slovenke.« Pri egiptovskih družinah so se zaposlile kot varuške, dojilje, dame de compagnie. Doma pa, čeprav pol stoletja kasneje, zaslovele kot nekakšne prve feministke, materfamilias, take, ki so dale vse življenje, zato, da je rod preživel. Take, ki so tudi po smrti omogočile nastanek slovenske filmske produkcije mednarodnega formata. Dokumentarec so namreč posneli med Slovenijo, Italijo, Egiptom, Veliko Britanijo in ZDA. Realizacijo pa je omogočila koprodukcija med RTVSlovenijo, egiptovsko ERTU in goriško Transmedio. Na portoroškem festivalu sloven-skegafilma je dokumentarec zmagal Vesno. Metod Pevec je z njim prebil led boleče zgodbe o ženski emigraciji. »V knjigi Dorice Makuc sem razbral eno največjih nacionalnih tem in presenetilo me je, da je bila do nedavnega tako zamolčana. Zelo me je privlačila. Zahtevnost nekega projekta je zame vselej mikavna in tudi zato sem si ga želel izpeljati.« Kaj vas je najbolj presenetilo? Mogoče tabuji. Približne, polovične resnice, tudi neresnice. S tem filmom mi je uspelo vstopiti v svet starejših ljudi, ki so se vedno spraševali o svojem otroštvu in bolečinah, ki jih kljub odraščanju in staranju niso uspeli ozdraviti. Marsikdaj, ko sem stal za kamero in poslušal, sem bil ganjen in hkrati šokiran. Marsikdaj se mi je celo zdelo, da ne snemam filma, ampak da delam nekaj čisto drugega. Kako ste se lotili dela? Ko sem se prvič podal v Egipt, sem o Aleksandrinkah že precej vedel. Egiptovski veleposlanik v Sloveniji, nam je ogromno pomagal in nas povezal z egiptovsko nacionalno televizijo. Njihova ekipa nam je nudila izvrstno pomoč in tudi Egipt nam je tako postal veliko bolj dostopen. Intervjuji so potekali doma in po svetu. Sproti smo iskali in našli nove kontakte in ljudi, ki so potem postali tudi protagonisti zgodbe. Najprej sem imel o celotni zadevi precej jasno mnenje, s časom pa sem razumel, da je zelo veliko predsodkov. Raziskali in zabeležili ste dva zorna kota. Tistih, ki so z Aleksan-drinkami doraščali in živeli, ter tistih, ki so jih te mlade matere zapustile. Kako ste to doživljali? Snemanje tega dokumentarca me je naučilo, da nobena resnica ni preprosta in nikoli ne gre pri tem preveč poenostavljati. Nič ni v življenju črno ali belo. Vse je nekje vmes in tudi njihova zgodba, ta velika slovenska zgodba, pot vipavskih žensk nujno potuje po neki sredini. Če bi denimo pri tem šlo za moške, sem prepričan, da bi o tem že vse vedli. Nihče jih ne bi obsojal. Njihova usoda in njihove izbire bi bile že zdavnaj opravičene. Ker pa gre za ženske, je pristop popolnoma različen. To je velik absurd: emancipacija pomeni tudi to. Soočenje ženske s svetom, soočenje in sprejemanje različnih, za nekatere umazanih, za druge junaških zgodb. Med uglednimi varovanci Alek-sandrink, ste intervjuvali tudi Butro-sa Galija. Butros Gali in ta njegova Milena je bila že obravnavana tema. Vseeno pa sem si želel, da bi nam povedal v prvi osebi o tej gospe. Pri tem nam je veliko pomagala državna televizija, in tudi sam Butros se je je z velikim veseljem spominjal in bil z nami nadvse razpoložljiv. Lahkoživke ali feministke? Težko je posploševati, upoštevati moramo zgodovinske okoliščine. Alek-sandrinke so bile prisiljene stopiti v emigracijo, saj so samo tako lahko rešile domove in kmetije. Medtem pa se je ves svet spremenil in te ženske se niso bile več sposobne vrniti domov. Vselej, ko družino zapusti moški, smo mu pripravljeni odpustiti, ženskam pa ne. Ob Aleksandrinkah, ste se zaustavili pri zapuščenih otrocih, sirotah. Kakšno mnenje ste si vi ustvarili? Oni so še danes najbolj žalostni ostanki te velike slovenske zgodbe. Tisti, ki so pri tem plačali najvišjo ceno. Njim ni bila dana nobena milost in kljub letom, ki so od takrat minila, kljub temu, da so že vsi ostareli, še vedno hrepenijo po odnosu z mamo. To še vedno pogrešajo in nikakor ne morejo odpustiti, da so njihove mame postale matere drugih otrok. (Iga) / ŠPORT Četrtek, 26. januarja 2012 13 davos - Nemška kanclerka včeraj odprla srečanje Svetovnega gospodarskega foruma Merklova: Jamčimo za evro, a ne želimo dajati praznih obljub V središču foruma novi modeli odločanja na globalni, regionalni in nacionalni ravni ter v poslovnem svetu DAVOS - Nemška kanclerka Angela Merkel je sinoči z nagovorom udeležencev odprla srečanje Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davo-su. Večinoma je sicer ponovila že znana stališča največjega evropskega gospodarstva o reševanju dolžniške krize v območju z evrom. Neomajna je tudi pri vprašanju krepitve ESM. Merklova je ob začetku letošnjega svetovnega foruma načela zelo aktualno vprašanje krepitve stalnega evropskega mehanizma za stabilnost evra (ESM), pri čemer pa je poudarila, da Nemčija ne želi obljubljati stvari, ki jih ne bi mogla izpolniti. "Že od začetka smo trdili, da se bomo borili za evro. Ne želimo pa situacije, v kateri bi morali obljubiti nekaj, kar ne bomo mogli izpolniti," je dejala. S tem je Merklova znova zavrnila rešitev, ki jo zagovarjajo številni - močna krepitev varnostnih mehanizmov, s katerimi bi lahko reševali šibke članice območja z evrom. "Garantiramo za evro, a ne želimo obljubljati nečesa, česar ne bomo mogli izpolniti," je poudarila. To je ključno za kredibilnost. Nemška kanclerka je znova poudarila, da Evropi manjkajo "politične strukture", potrebne za delovanje evra. Zatrdila pa je, da bodo evropske partnerice omenjeno situacijo razrešile. "Napravili smo nekaj korakov proti fiskalni uniji. A smo lahko še hitrejši in bolj odločni," je menila. Spomnila pa je, da se je šibkost v območju z evrom oblikovala v več letih, zato tega ni mogoče rešiti na en mah. "Glavno sporočilo je, da smo pripravljeni na nove obveznosti. Ne iščemo več izgovorov. To je pomembno, saj bomo sicer izgubili kredibilnost," je pristavila. Reforme finančnih trgov po krizi, ki je izbruhnila leta 2008, niso bile zadostne, je še menila Merklova, ki je razočarana zaradi nezmožnosti uvedbe davka na finančne transakcije na globalni ravni. To bi bil po njenem mnenju "močan politični signal". Nezadosten napredek prva dama največjega evropskega gospodarstva vidi tudi na področju klimatskih pogovorov, zavzela pa se je tudi za nadaljevanje pogovorov o dogovoru o prosti trgovini med EU in ZDA. Zavrnila je še pozive evropskih partnerk, da bi morala Nemčija več storiti za odpravo gospodarskih neenakosti. Čeprav se zaveda tovrstnih napetosti v območju z evrom, Merklova poudarja, da pri konkurenčnosti brez ambicij ni mogoče doseči enakosti. Zgledovati se je potrebno po najboljših v Evropi, je dejala. V celoti je go- Angela Merkel ansa vor Merklove izzvenel precej optimistično. Tokratno 42. letno srečanje bogatih in vplivnih v mondenem turističnem središču na jugovzhodu Švice bo sicer potekalo prav v znamenju vnovične pove- čane negotovosti glede razvoja globalnega gospodarstva. V središču tokratnih bojazni je kriza v evrskem območju, zaradi česar je bila Merklova tudi očitna izbira za uvodni nagovor. Ustanovitelj foruma Klaus Schwab je sicer pred začetkom srečanja poudaril, da se mu ob vseh političnih krizah in dolžniških ter gospodarskih težavah zdi, da se je trenutnega sistema globalnega upravljanja polotil sindrom izgorelosti, zato je treba iskati nove rešitve. "Kapitalistični sistem v trenutni različici se ne prilega več današnji realnosti," je prepričan idejni oče foruma, ki zato poziva k razmisleku o novih modelih odločanja na globalni, regionalni in nacionalni ravni ter v poslovnem svetu. Globalni okvir se je namreč spremenil na način in z dinamiko, ki ga doslej še ni bilo. Udeležba na letošnjem Davosu naj bi bila najmočnejša doslej. Organizatorji pričakujejo 2600 udeležencev, od tega so prihod napovedali voditelji 40 držav ter visoki predstavniki 19 držav iz skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev, od tega vsi finančni ministri skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije ter 18 vodilnih centralnih bančnikov. Poleg Merklove naj bi v Davos prišli tudi britanski premier David Cameron, generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagar-de ter mnogi drugi voditelji. Pričakovati je še okoli 1600 vodilnih predstavnikov največjih svetovnih podjetij in številne predstavnike civilne družbe. Prvič bodo organizatorji v razprave vključili tudi mlade iz 140 držav. Ob takšni koncentraciji vplivnih na enem mestu se okoli srečanja v Davosu že ves čas pletejo zgodbe o tem, da gre za shod od ljudi odmaknjene elite, ki predstavlja neke vrste svetovno vlado, ločeno od demokratično izvoljenih ustanov. Prav tako nasprotniki opozarjajo, da se v teh nekaj dneh pod pretvezo reševanja svetovnih problemov dejansko sklepajo predvsem veliki posli in da skušajo tisti, ki so krizo skuhali, sedaj težave tudi rešiti. (STA) Bruselj predlaga reformo pravil o varnosti podatkov BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj predlagala temeljito reformo evropskih pravil za varstvo podatkov posameznikov in podjetij. Reforma posameznikom med drugim prinaša "pravico, da so pozabljeni", podjetja naj bi s spremembami na leto prihranila 2,3 milijarde evrov, kršiteljem zasebnosti pa grozijo finančne kazni do milijona evrov. Reforma je nujna, ker so bila sedanja pravila sprejeta leta 1995, ko je internet uporabljal manj kot odstotek Evropejcev, je ob predstavitvi predlogov poudarila evropska komisar-ka za digitalno družbo Viviane Reding. Umrl je pionir novega grškega filma Angelopoulos ATENE - Filmski režiser Theo Angelopoulos je v torek v 77. letu starosti umrl v prometni nesreči v pristaniškem mestu Pirej, potem ko ga je med prečkanjem ceste zbil motor. Angelopoulos je med poznavalci sedme umetnosti poznan po ustvarjanju dolgih kadrov in meditativnih filmov, za katere je prejel več mednarodnih nagrad, med drugim cannsko zlato palmo. Angelopoulosa, pionirja mladega grškega filma v 70. letih minulega stoletja in vira navdiha generacijam grških filmskih ustvarjalcev, je smrt prehitela med snemanjem drugega dela trilogije o usodah Grkov, filma "I skoni tou hronou" (Poslednje morje). Film temati-zira finančno in politično krizo, v katero je Grčija zabredla skupaj z EU. (STA) zda - Predsednik je svoj tretji govor o položaju v državi predvolilno obarval Obama: Zahtevati od milijarderja, da plača vsaj toliko kot njegova tajnica, ni razredna vojna, ampak zdrava pamet WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v svojem tretjem govoru o položaju v državi pozval republikance k sodelovanju pri reševanju težav za vse Američane. Če bodo vztrajali pri blokadah, pa bo to počel tudi brez njih. Govor je začel in končal s pozivom, naj si politiki v Was-hingtonu vzamejo za zgled vojake, ki jih ne zanima strankarska pripadnost. Govor pred obema domovoma ameriškega kongresa, člani vrhovnega sodišča, kabineta in vojaškega vrha ter povabljenimi gosti so pogosto prekinjali aplavzi demokratov in občasno sodelovanje republikancev. Ko je v dvorano prišla demokratska kongresnica iz Arizone Gabrielle Giffords, ki je lani preživela strel v glavo, pa strankarskih delitev ni bilo videti. Ko je Obama omenil smrt terorističnega vodje Osame bin Ladna, ki so ga pripadniki ameriških posebnih enot ubili lansko pomlad v Pakistanu, pa so bili na nogah vsi. Tako kot kasneje, ko je zagotovil, da ne bo nikoli dovolil, da bi Iran prišel do jedrskega orožja, in ponovno potrdil zavezo varnosti Izraela. Obama bo moral letos novembra pred volivce, ki večinsko ne podpirajo njegovega Barack Obama ansa dela na položaju predsednika ZDA, vendar pa govor, ki ga je državna sekretarka Hillary Clinton nemudoma označila kot za najboljšega doslej, ni dajal takšnega vtisa. Govor je bil večinoma posvečen položaju v gospodar- stvu in predstavitvi pobud za pospešitev njegove rasti. Obama je opisal težave, v katerih so se znašli Američani, in poudaril, da segajo korenine zanje v čas pred njegovim mandatom. To mu je priznal guverner Indiane Mitch Daniels, ki so ga republikanci izbrali, da poda uradni odgovor opozicije na predsednikov govor. A je dodal, da Obama ni naredil nič za izboljšanje položaja, da vnaša delitve in vodi politiko v smer revščine. Predsednik je nanizal uspehe, kot je upadanje stopnje brezposelnosti, reforma zdravstva in reforma finančnih regulacij. Republikanski filozofiji zmanjševanja vpliva države se je zoperstavil s stališčem, da je vlada še kako potrebna, to pa med drugim utemeljil s primerom rešitve ameriške avtomobilske industrije, ki danes spet ustvarja nova delovna mesta in dobičke. Republikance je razveselil s citatom nekdanjega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, da mora država delati za ljudi le tisto, kar sami ne morejo storiti zase. Čeprav se strinja, da je treba vlado reformirati, pa je vztrajal pri pomembni vlogi države. To je pomoč pri preoblikovanju Amerike v skupnost, kjer bo spet moč z de- egipt - Oblasti izpustile skoraj dva tisoč zapornikov Ob obletnici vstaje, ki je strmoglavila Mubaraka, tisoči na kairskem trgu Tahrir KAIRO - Na trgu Tahrir v Kairu se je včeraj zbralo na tisoče Egipčanov, da bi obeležili prvo obletnico začetka vstaje, s katero so po 18 dneh protestov dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka prisilili v odstop. Ob pisani množici z različnimi transparenti pa se je razvila razprava, ali gre pri shodu za praznovanje ali za novo zahtevo po spremembah. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so se na trgu, ki je postal simbol vstaje, zbrali tako isla-misti kot liberalci in levičarji ter povsem običajni državljani. Tako so prišli predstavniki vplivne Muslimanske bratovščine, ki po nedavnih volitvah obvladuje parlament, pa pripadniki prodemokratičnih skupin, ki so sprožili lansko vstajo in ki vztrajajo, da bodo znova zanetili nedokončano revolucijo in zahtevali sestop vrhovnega vojaškega sveta, ki je vajeti oblasti prevzel po odhodu Mubaraka. Zbrani so nosili zelo različne transparente, ki so odsevali razhajanja o tem, kaj naj bi zborovanje ob obletnici sploh simboliziralo. Tako je bilo mogoče prebrati "Slovesnost ob prvi obletnici", pa tudi "Dol, dol z vojaško oblastjo". Tednik Al Ahram, ki je v državni lasti, se je v tej luči na naslovnici vprašal, "kdo bo ujel dušo revolucije". Na Tahrirju so postavili štiri odre, na katerih bodo po pričakovanjih različno usmerjene skupine množici podajale vsaka svoje sporočilo. Egiptovske oblasti pa so ob obletnici vstaje izpustile skoraj dva tisoč zapornikov. Po navedbah predstavnikov varnostnih oblasti so že izpustili 1959 zapornikov, ki jih je vodja vrhovnega vojaškega sveta Husein Tantavi pomilostil v soboto. Še 1014 zapornikov, ki so bili obtoženi kriminalnih dejanj, pa naj bi predčasno izpustili zaradi lepega obnašanja. Med izpuščenimi je tudi egiptovski blo-ger Mihael Nabil, ki so ga aretirali lani zaradi kritik na račun vojske. Ukaz o izpustitvi zapornikov je le eden v vrsti ukrepov, ki jih je ob obletnici revolucije napovedal vodja vrhovnega vojaškega sveta Tantavi. Ta je sicer v torek napovedal, da bodo z včerajšnjim dnem po vsem Egiptu delno odpravili izredne razmere, ki so bile v veljavi več kot 30 let. S tem naj bi želele oblasti pomiriti protestnike, ki spričo trenutnih razmer ostajajo nezadovoljni. Kljub temu so bile varnostne sile v pripravljenosti, in sicer zaradi morebitnih sabotaž. Notranje ministrstvo je sicer poudarilo, da policija na krajih, kjer se bodo zbirali demonstranti, ne bo navzoča. Oblasti pa so ob včerajšnjem dnevu, nekdaj dnevu policije, sedaj pa dnevu revolucije, po vsej državi priredile množične slovesnosti z ognjemeti in letalskimi mitingi. (STA) Del množice na trgu Tahrir ansa lom zaslužiti dovolj, da se bo privarčevalo za upokojitev, šolanje otrok in nakup hiše. Republikance je pozval, naj mu pomagajo pri tem, sicer bo večino dela opravil brez njih. Strinjal se je, da so reforme vlade nujno potrebne, in zagotovil, da jih tudi izvaja. Kot na primer ukinitev regulacije razlitja mleka na isti način, kot se regulira razlitje nafte. Čeprav namerava slednje zaostriti in želi končati tudi desetletja proračunskega subvencioniranja naftne industrije, ker je čas za nove vire energije. Napovedal je izvršni ukaz, ki bo začel velik projekt financiranja uporabe čiste energije za ameriško mornarico. Položaj v državi se po besedah Obame izboljšuje, a bodo potrebni dodatni ukrepi, kot je davčna reforma, ki bo zagotovila, da bodo bogati plačevali pošten delež davkov. Z besedami, da to enostavno ni prav, je opozoril na povečevanje razlik med najbogatejšimi in ostalimi Američani, pri čemer tajnica milijarderja Warrena Buffetta, Debbie Bosanek, ki je bila za to priložnost prisotna v dvorani, plačuje davke po višji stopnji od šefa. "Lahko se sprijaznimo z državo, kjer je vse manjšemu številu ljudi vse bolje, ostali pa komaj shajajo. Ali pa obnovimo gospodarstvo, v katerem bo imel vsak pošteno priložnost, v katerega vsak prispeva pošten delež in vsi igrajo po enakih pravilih," je dejal Obama in predlagal, da bi vsi milijonarji plačali najmanj 30 odstotkov davka na dohodek. Le tako bi lahko upali na zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. "Temu lahko pravite razredna vojna, vendar prositi milijarderja, da plača vsaj toliko kot njegova tajnica, za Američane predstavlja zdrava pamet," je dejal. Jezo odgovornih kupcev stanovanj zaradi pomoči države tistim, ki so v času razcveta kupovali nepremičnine brez zadostnih sredstev, je skušal pomiriti z napovedjo državne pomoči za refinanciranje hipotekarnega dolga po nizkih obrestih. Ustanovili bodo posebno enoto za boj proti finančnemu kriminalu v pravosodnem ministrstvu, nobena banka oziroma finančna ustanova pa naj ne bi bila več tako velika, da bi jo še kdaj reševali. Za vse ideje naj bi bilo denarja dovolj, če kongres vzame le polovico prihrankov, ki so nastali z umikom vojske iz Iraka. V delu govora o zunanji politiki je med demokrati v dvorani predstavniškega doma kongresa Obama vzbudil največje navdušenje, ko je brez omembe imen udaril po republikanskih predsedniških kandidatih. "Tisti, ki govori, da Amerika v svetu nazaduje ali da naš vpliv usiha, ne ve o čem govori," je dejal in med drugim zagotovil, da ne bo nikoli dovolil, da bi Iran prišel do jedrskega orožja, ohranja pa na mizi vse opcije. (STA) 1 4 Četrtek, 26. januarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Dobili bodo prispevek za sanacijo posledic gradbišča avtoceste gorica - EZTS Namesto bivšega igrišča Zasedanje sklicano, javna zelenica in parkirišče direktorja še ne bo Občina pripravlja celovit načrt preureditve območja - Dežela bo namenila 300.000 evrov v 15 letih Sovodenjska občina pripravlja načrt preureditve območja bivšega nogometnega igrišča v Prvomajski ulici, ki nosi najbolj vidne posledice večmesečne prisotnosti gradbišča avtoceste Vileš-Gorica. Občinsko upravo je k načrtovanju spodbudil deželni finančni zakon, ki je bil sprejet decembra in ki dodeljuje občini Sovodnje letni prispevek v višini 20.000 evrov za obdobje petnajstih let. Prispevek, piše v 35. členu zakona, je namenjen preureditvi urbanega območja in popravilu javnih nepremičnin, ki so bili prizadeti med deli za širitev hitre ceste, zato ga občina ne more izkoristiti v druge namene, kot bi na primer lahko bila gradnja novega vrtca. »Naša uprava si je že od vsega začetka prizadevala, da bi občina oz. njeni prebivalci, ki so na račun gradnje avto- ceste plačali najvišji davek, prejeli v zameno vsaj nekaj denarja. Pritiskali smo na deželnega odbornika Riccarda Riccardi-ja, za pomoč pa smo zaprosili tudi nekatere deželne svetnike. Finančnemu zakonu za leto 2011 so priložili dokument, ki je obvezoval deželno upravo, da nam nameni prispevek, v nov finančni zakon pa so vključili postavko, na podlagi katere bomo prejeli 300.000 evrov v petnajstih letih,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin in poudarila, da bo morala občina najeti posojilo, zato bo dejanski prispevek nekoliko manjši. Kaj pa uprava namerava s tem denarjem? »Pripravili bomo celovit načrt preureditve območja bivšega nogometnega igrišča. Na severnem delu, ki gleda proti Gorici, bi uredili šolsko parkirišče, južni del bivšega igrišča pa bi po- Območje nekdanjega sovodenjskega igrišča bodo preuredili z deželnim prispevkom bumbaca stal javna zelenica za rekreativne dejavnosti. V načrt bomo vključili tudi popravilo pločnikov Prvomajske ulice, « je povedala Floreninova in izpostavila, da z dodeljenim denarjem ne bodo mogli uresničiti vseh omenjenih del, na deželo pa bodo kljub temu poslali celovit načrt prekvalifikacije območja. Prispevek, ki ga bo dobila sovo-denjska občina, je bil do nedavnega namenjen goriški pokrajini, ki ga je nameravala vložiti v gradnjo mosta v kraju Bos-cat pri Gradežu. Z nenapovedano preusmeritvijo sredstev ni bil zadovoljen predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta, ki je sicer pozdravil dodelitev sredstev sovodenjski občini, hkrati pa je ocenil, da že dodeljenih sredstev dežela ne bi smela iz dneva v dan odvzeti pokrajini, saj je projekt mosta že v pripravi. (Ale) gorica Pravi rallyji po Majnicah Cingolani pri Madonini »Grem v predmestje, kjer je še večja potreba po delu novega župana,« pravi županski kandidat leve sredine Giuseppe Cingolani, ki obiskuje primestne rajone, zato da se seznanja z njihovimi potrebami. Tokrat se je odpravil k Madonini, kjer se je srečal z domačini in tudi z bivšo predsednico rajonskega sveta Liviano Cechet. Opozorili so ga, da je največji krajevni problem prometna ureditev. »Po Majnicah in Ulici Brigata Re smo priča pravim rallyjem, saj avtomobili dirjajo po sto kilometrov na uro in še več.« Na to je Cingolani odgovoril, da bo potrebno okrepiti nadzor tako mestnih redarjev kot sil javnega reda. Nerešeni problemi so dalje neurejeni pločniki in ceste, pomanjkljiva razsvetljava, zaradi katere so nekateri odseki ulic v popolni temi. Resen je tudi položaj na območjih, kjer je občina avtorizirala novogradnje in kjer je parkiranje onemogočeno, ugotavlja Cingolani: »Poiskali bomo primerno rešitev tudi za problem neprestanega odlaganja kosovnih odpadkov, ki jih neznanci zapuščajo vzdolž ceste, ki vodi k ekološkemu otoku v Ulici Brigata Sassari. Mesto si ne more naložiti dodatnih stroškov za ravnanje z odpadki, zato bo potrebno zaostriti nadzor.« V svetu sanj ostajajo javna dela, ki jih je obljubljal občinski odbor župana Ettoreja Ro-molija in ki naj bi jih financirali s t.i. zakladkom, kot je bilo dogovorjeno z rajonskimi sveti, še poudarjajo pri Madonini in navajajo, da so zahtevali tudi razsvetljavo za skate park pod nadvozom Ragazzi del '99, ki ga obiskuje mladina iz vse pokrajine, a še vedno čakajo. »Preveč je neuresničenih obljub in neizkoriščenega denarja zaradi neučinkovitega občinskega odbora,« je ocenil Cingolani. Župani Gorice, Nove Gorice in Šem-petra-Vrtojbe - Ettore Romoli, Matej Ar-čon in Milan Turk - so včeraj usklajevali prve formalne korake Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glavni sklep županske trojice, ki se je sestala v Gorici, je sklic prvega zasedanja skupščine, ki je najvišji organ EZTS. Potekalo bo v petek, 3. februarja, dopoldne na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici. Odprto bo javnosti in bo predvsem namenjeno imenovanju predsednika in podpredsednika. Prvega predlaga italijanska stran in naj bi bil poslanec in Berlusconijev zunanji minister Franco Frattini, podpredsednika pa bodo poiskali med slovenskimi člani skupščine. V slovenski režiji je tudi imenovanje direktorja, do česar pa bo prišlo predvidoma spomladi. »Naš prvi sklep je bil določitev datuma in lokacije za zasedanje skupščine. Izbrali smo dvorano Trgovinske zbornice v Gorici in 3. februar, ko bo v Gorico lahko prišel tudi Frattini,« je sinoči povedal no-vogoriški župan Matej Arčon. Prva zadolžitev skupščine bo potrditev predsednika in podpredsednika. Če je predsedniški kandidat znan, to ne velja za podpredsednika. »Njegovo ime bo izšlo iz dogovarjanja med Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo, časa za dogovarjanje pa bo do zadnjega dne pred sejo skupščine,« je pojasnil Arčon in dodal, da bodo morali obenem poskrbeti tudi za imenovanje nadzornega odbora. Direktor pa ne bo še na vrsti. »Za to si bomo vzeli še nekaj časa,« je pojasnil. Znano je, da bo direktorja izbrala slovenska stran, bo pa tudi edini izmed organov EZTS, ki bo za svoje delo prejemal plačilo. Zaposlen bo v Italiji, v kolikor na osnovi soglasja vseh treh občin ima EZTS status neprofitnega združenja javnega prava s sedežem v Gorici, kar pomeni, da ga ureja italijanska zakonodaja. »Dokler ne bomo imeli direktorja, bo za operativno plat skrbel goriški Informest. Vsekakor računamo, da bomo direktorja dobili do marca ali aprila,« je včeraj še povedal Matej Arčon. V štirinajstčlanski skupščini EZTS bodo Gorico zastopali Franco Frattini, Davide Comolli, Giuseppe Fiannacca, Walter De Gressi, Livio Semolič, Bernard Spaz-zapan in Pierluigi Medeot, Novo Gorico Tatjana Gregorčič, Tomaž Vuga, Boris Ri-javec, Uroš Saksida in Robert Golob, Šempeter pa Zdenko Šibav in Boris Nemec. gorica - V torek Kakšna bo Italija brez pokrajin? Izredno zasedanje bo odprto javnosti V ponedeljek, 30. januarja, ob 18.30 bo v pokrajinski palači na Korzu Italia v Gorici zasedal goriški pokrajinski svet. Svetniki, predsednik Enrico Gherghetta in odborniki se bodo ponovno sestali naslednjega dne na izredni seji, ki bo posvečena temi ukinitve pokrajin in bo istočasno potekala v vseh italijanskih pokrajinah. Torkovo zasedanje, ki se bo v Gorici začelo ob 10. uri, bo odprto javnosti, zato da jo opozorijo na to, da so pokrajine nenadomestljive, in jo seznanijo s predlogom njihovega preustroja. Pobudo za sočasno zasedanje vseh pokrajinskih svetov je dala zveza italijanskih pokrajin UPI .Razprava bo posvečena pomenu pokrajin, njihovim pristojnostim in posledicam, do katerih bi privedla njihova ukinitev. Pokrajine, pravijo pri zvezi UPI, pomenijo za občane garancije, večje priložnosti za zaposlitev, ohranjanje identitete in večjo pozornost do krajevnih problematik. »Pokrajine vsako leto investirajo 1.500.000.000 evrov v vzdrževanje in večjo varnost na cestah, po zaslugi 2.500.000.000 evrov, ki jih letno vlagajo v šolske stavbe, pa lahko 2.500.000 mladih vsak dan obiskuje pouk. Pokrajine tudi upravljajo 553 centrov za zaposlovanje, preko katerih vsak dan pomagajo 2.400.000 občanom pri iskanju zaposlitve, 800.000.000 evrov letno pa namenjajo združenjem, ki se ukvarjajo s pro-stovoljstvom in socialo,« pravijo pri zvezi UPI in dodajajo, da vsega tega po ukinitvi pokrajin ne bo. gradež - Karabinjerji aretirali mladega roparja Zlatarju grozil z nožem Upravitelj zlatarne Roberto Corbatto je reagiral in poklical na pomoč - Preiskovalci preverjajo, ali je 17-letni K.B. iz Fare kriv tudi drugih tatvin Zlatarju je pritisnil nož na grlo, ko je moški odreagiral, pa je skušal pobegniti praznih rok. Karabinjerji iz Tržiča so v torek aretirali mladega roparja, ki je vstopil v zlatarno v Ulici Marina v Gradežu ter z nožem in grožnjami zahteval od upravitelja, naj mu izroči ves nakit, ki ga je imel v sefu. K.B., ki je star sedemnajst let in biva v Fa-ri, je v zlatarno Roberta Corbatta prvič vstopil okrog 11.30, ko je bila za pultom zlatarjeva žena. Rekel je, da bi rad kupil darilo, ko je v trgovino vstopila druga oseba, pa je naenkrat odšel. Vrnil se je pol ure kasneje in rekel, da bo počakal na svojo mamo in skupaj z njo izbral darilo. Okrog 12.30 je v zlatarno prišel Corbatto, njegova žena pa je odšla. Ko sta ostala sama, je mladenič napadel 64-letnega zlatarja in mu pritisnil 20 cm dolg nož na grlo, zlatar pa je reagiral in roparja porinil stran. K.B. je izpustil nož in skušal pobegniti, Corbatto pa je kričal na pomoč in ga skušal zadržati v trgovini. Ko je roparju uspelo zbežati, so bili trži-ški karabinjerji že na poti. 17-letnika, ki se je nameraval vkrcati na avtobus na Trgu Car-paccio, so prijeli v Ulici Beato Angelico. Odpeljali so ga na poveljstvo in kmalu ugotovili, Nož so karabinjerji zasegli da je imel K.B. v preteklosti že odprte račune s pravico. Konec decembra je namreč pobegnil iz centra za mladoletnike Il Mulino v Ogleju, kamor so ga sile javnega reda pospremile 17. decembra zaradi prodaje mamil in kraje v obtežilnih okoliščinah. Nož, s katerim je K.B. zagrozil zlatarju, so karabinjerji zasegli, v teku pa so tudi dodatne preiskave. Preiskovalci sumijo, da je 17-letni ropar odgovoren tudi za druge tatvine, do katerih je v zadnjih časih prišlo v nekaterih trgovinah na območju goriške pokrajine. Roparja so na odločitev tržaškega sodišča za mladoletnike odpeljali v specializirano središče, ki deluje v pokrajini Trst. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 26. januarja 2012 15 gorica - Informiranje in usmerjanje v vidiku prestopa nižješolcev v višjo srednjo šolo Licejski pol Trubar-Gregorčič: izobrazba, ki odpira vsa vrata Vpeti v evropski proces izobraževanja po kompetencah - Na izbiro humanistični, znanstveni (opcija uporabne znanosti) in klasični licej Na nižjih srednjih šolah že poteka vpisovanje na višje srednje šole, letošnja novost pa je možnost vpisa tudi preko ministrske spletne strani (www.istruzione.it). Ker rok za oddajo vpisnih pol ni ravno za vogalom (20. februar), je še v teku usmerjanje in informiranje staršev in nižješolcev. V ta namen so včeraj odprli vrata slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici. Z istim namenom objavljamo danes predstavitev slovenskega licejskega pola. Bistvo licejskega šolanja je pridobitev čim širšega znanja, ki naj bi z izvajanjem kvalitetnih učnih programov dijake temeljito pripravilo za univerzitetni študij. Naravnanost splošne licejske izobrazbe in usmeritev pri delu z mladimi se spajata v geslu: »Šola, ki odpira vsa vrata.« Didaktično delo poteka v funkcionalnih razredih in dobro opremljenih laboratorijih za informatiko, fiziko, kemijo in biologijo. Šola razpolaga tudi z bogato knjižnico s strokovno in leposlovno literaturo v klasičnih in modernih jezikih. Ob bogati in razčlenjeni učni ponudbi, ki je razvidna iz predmetnikov, vse tri smeri nudijo še vrsto dodatnih dejavnosti. Vzgojno-izobraževal-na ponudba zajema namreč različne projekte in prireditve, cikel predavanj na lite-rarno-zgodovinske teme, pripravo na jezikovna in druga tekmovanja, računalniški tečaj (na začetni in nadaljevalni stopnji), tečaj Photoshopa, šahovski krožek, športne dejavnosti v okviru športnega odseka, poučne ekskurzije in večdnevna poučna potovanja. V petletju licejskega šolanja dijaki dobijo široko splošno kulturo, razgledanost in pripravo za izbiro katere koli univerzitetne smeri, možnost razvijanja svoje ustvarjalnosti in svojih interesov. Cilji so predvsem posredovati visoko kakovost znanja in gojiti spoštljive odnose med vsemi, ki so vključeni v učni proces (dijaki, ravnatelj, profesorji in starši), da bi šola bila kraj, ki je vsem prijazen. Prizadevajo si obenem, da dijaki utrdijo svoje delovne navade ter razvijejo ustvarjalnost in samostojnost. Pripravljajo jih za uspešen in ustvarjalen vstop v sodobno življenje, ki zahteva dokazovanje kompetenc in premagovanje naporov. Vse smeri licejskega pola upoštevajo evropske smernice o učenju in izobraževanju po kompetencah. V državah EU se namreč v zadnjem desetletju uveljavlja sistem izobraževanja, ki zajema nov standard ku-rikularnih vsebin, nove učne, študijske in raziskovalne cilje ter nove didaktične strategije. Dijaki, ki obiskujejo drugi razred višje srednje šole, ob koncu šolskega leta lahko dobijo potrdilo o doseženih kompetencah, kakor določa ministrski dekret št. 139/2007 in št. 9 z dne 27. januarja 2010. Potrdilo o doseženih kompetencah zajema jezikovno področje, matematično področje, znan-stveno-tehnološko področje in zgodovin-sko-družbeno področje. Humanistični licej Simon Gregorčič Vzgojno-izobraževalni proces se osre-dotoča na spodbujanje intelektualne in kulturne rasti dijakov, na razvijanje pogloblje- nega razumevanja stvarnosti in kritičnega pristopa k izzivom sodobne družbe. Šolanje nudi temeljito splošno izobrazbo na jezikovnem, humanističnem in znanstvenem (matematično-naravoslovnem) področju, dalje razčlenjeno mrežo znanj in sposobnosti, pridobljenih pri preučevanju človeka in družbe iz zornih kotov različnih znanosti, ključ do boljšega razumevanja sveta. Značilni predmeti so antropologija, pedagogika, psihologija in sociologija. Znanstveni licej Simon Gregorčič Opcija uporabne znanosti Znanstveni licej nudi dijakom sredstva za učinkovito soočanje z zahtevami spreminjajoče se družbe. Obenem nudi možnost pridobivanja kritičnega in samostojnega pristopa, ki je vsekakor potreben za plodno vključevanje v čedalje bolj kompleksno in tehnološko obarvano družbo. Znanstveni licej dijaku zagotavlja uravnovešeno splošno izobrazbo, kulturno širino, temeljna znanja in metode, ki so tipične za znanstvene predmete, značilni predmeti pa so matematika, informatika, fizika, biologija, kemija, zemeljske vede, risanje in zgodovina umetnosti. Klasični licej Primož Trubar Klasični licej seznanja mlade z antično kulturo, ki je temelj evropske civilizacije. V iskanju novih ustvarjalnih ravnovesij med vrednotami izročila in izzivi prihodnosti privzgaja v dijaku kritično razumevanje in odprtost do vsakega znanja in do dragocenosti človekovega duha. Značilnosti izobraževanja na klasičnem liceju so Šola je zanje kraj, kjer gradijo svojo prihodnost (zgoraj); formativni staž (levo) in šahovski krožek (desno) široka splošna kultura, v kateri se tradicija zahodne civilizacije spaja z izzivi moderne znanosti, sistematična metoda dela, ki si jo dijaki privzgojijo ob filološkem branju obravnavanih besedil, sposobnost reševanja problemov, ki temelji na teorizaciji in abstrakciji, in kritičen pristop, ki dijaku omogoča nadaljnje samostojno učenje. Predmetna področja so klasični jeziki (latinščina in grščina), literatura (slovenščina, italijanščina in angleščina) ter zgodovinsko-fi-lozofsko (zgodovina, filozofija, zgodovina umetnosti) in znanstveno (matematika, naravoslovje, fizika) področje. Preverjanje kompetenc Medpredmetna pobuda: orientacijski pohod po Krasu Prejemniki priznanj na goriškem županstvu bumbaca gorica - Društva »nacionalnega interesa« Med nagrajenci tudi štirje slovenski zbori Tudi slovenski zbori Mirko Filej, Podgora, Lojze Bratuž in Štandrež so med dvanajstimi goriškimi skupinami, ki jim je italijanska vlada priznala status kulturnih društev nacionalnega interesa. Priznanja za dolgoletno delovanje na področju glasbe in ohranjanja kulturnih tradicij so predstavnikom zborov izročili včeraj na goriškem županstvu, kjer sta nagrajence sprejela župan Ettore Romoli in odbornik za kulturo Antonio Devetag. »Izročitev teh priznanj je pomemben dogodek. Vsem nagrajencem se zahvaljujem, ker je Gorica po njihovi zaslugi še lepša. Kultura zaseda pri nas zelo vidno mesto,« je župan povedal pred izročitvijo priznanj, ki jih je rimsko ministrstvo za kulturo dodelilo ob 150-letnici zedinjenja Italije. Priznanja so bila deležna društva, ki s svojo didaktično in umetni- ško dejavnostjo prispevajo k ovrednotenju bogate krajevne kulturne tradicije. Med temi so godbe, plesne skupine in pevski zbori, ki ohranjajo tradicionalno kulturno dediščino in so hkrati priložnost za socializacijo in kulturne izmenjave med različnimi generacijami. »Čeprav doživljata naša država in predvsem naš teritorij dolgo gospodarsko krizo, bo občinska uprava še naprej podpirala goriška društva,« je ob koncu slovesnega dogodka povedal občinski odbornik Antonio Devetag. Ob zborih Filej, Podgora, Bratuž in Štandrež so priznanje prejeli pevsko združenje Seghizzi, zbor Lucinico, zbor Monte Sabotino, zbor Sant'Ignazio, mladinska filharmonija Alpe Adria, folklorna skupina Danzerini di Lucinico, folklorna skupina Santa Gorizia in pihalni orkester Citta di Gorizia. HïT5j,ni |l Cíjhjj+V- :J Pr^iHlt Jifl^ir^ f hrtUjiUt ié-U R^ürtr Fruli MçnriiJ H lili. wr,u dtlLr lew ifc'ÍM r *Ni l.H II PTOflfl 11 i 'Tlliul. rt» l'-çi-HH [ti G.riff f #t ^i*1 ï^nnif I11' f. *i ÍTJ^UÍJ«. WOlíflí L* MflT rvc4rb| «v-ta f1']^ r J j i rig W Df](íl l|iilj-:jj li.il iH.1 ti.v -.j v nt.iin > in u»0l 1er dejanji J J t e-i 13HOL Isole vïci rto all'isola, isole suLL'isoLa, isole sul continente SolitamenUi si tende a pensaie -7 ht si pailL piemonVesc s^lc in Piémont«, lambaTdo solo in L-cirnbardia, enuliano solo tn Ertnlia e via dicendo. Ma non è oosl. Se ai observa ¡1 çomplesso mpsaico LLnguistico deLla penlsola Italiana, si SCOpre çhe la distnbYîLone geçgï^tica delle pariate non se^fue i confira «çioruU, ln ilcumi tu! n motfvD i&U diseiepanze i ehiaro: n-e-l caso della lingua Malaria, ad wempLo. tL sa cht ncl ÎQT5Û dell'OltOCentO il Pculogruarcsc lu slatcalo dûl le-slo de! FrLuti e fu anncssoal Vcnclo. É pioprLo a causa di questa rcccntc spostamenlo délia ironlLSTa che Ln piovincla dl Venezia ■ci sono alcunl ccnnuni dL madielingua ¡riulana. [n attïi çasi. invece. i motivL per ç\a UTia parlata $ diffusa in terre lomane possono ¡wtmntpiHdeml, On primo ewmpio i quelle (Ll dUO pïCCOtC iSOtt VlCiilt atia Sardegna LSan Pi t San Pittro o SanTAnfidccu / SjûfifAnttocoï, dove si pjrla llçuie. La stOria moderna di quelle comunità c-bbe inLzio verso il 1SJ0, quando atcune iamiglie gcnovesL di pcscatcïj di corallo si tiasieriiono a Tabaïka, un'isola in prossimità délia Tunisia. Nn KYlll secolo i lurtitlrti oôfuparono Tabarlsa G una parte délia popolazlonc locale si nîugiù suII-g due isolette in proEslmltà de lia Sardegna Da alloia e fino ai glorm nostn Ln queste comunità sl é iramandala ta parlata LL-guie, che attualmente 6 usata da ctTca lf.ÛOÙ persane PiÙ a Sud, SU un'altra Ls^la - La Stciilia - tioviiino i rtiscendenti (anniglie d«L Moïd delLj penisoLj. che fufono trasliriii J Jud mit MkJlGOVO Tra l SMûLl Kl e Kl Cl i Normanni, sicfnorL dtlla Siitlu*. JavOrLrOilii VimmLgrazi&ne di cOLOnL yTovtRLcnti dall'Kalia scltendionale, aopratlutlo dal PtGmonte, ma anche dalla Lombaidia, dalla LLguria e daLVEmilia. Le colante sorte in queslo modo eiana Lniziatmente fiumÉiosî, rma al giorno d'oggi le parlat-e cbiainate 'gallg-iiaLLch£J rtmangom vive solo in alcum ccmuni corne Nicosia lEM). SpiïLLmqii [ENJ. S^n f-'ïaietio iMLi î Wûva^ di SlcUtia LMCJ Altrc isole - iniKia voua sulla (erraioiiuji lucana -ÏI Trovano in pTOVineia dL Pcucnza Ancht il. neglL ultimi aetoli Medioevo, griunscTOCDLOmdalL'IlaLta dcl Hoid, probabiLmente dalle montagne del Savon-c&c. In quell'apoca i marches! dL Monierraïo possedevano alcum Icjdi in Basilicata e si crede chë siano stati Loro a CavqiiTe l'msediamento dL gçnti a I.ojû led^li Ln aligne postzioni Mr,vegLclic! came le aKure da eu» si controlla il Gollo dl PoLicmito la Tïeccnina. JïLveHo. Kemoii) o lungo la linea di comunicaiione Hapolt-Saleino-Taranto la PLetmo. Tito. Pigrtola c Vagliû'] provintÍJ di ijorizia provinci? di jurijç pokrajina gorica ijv sj ijv . c t Ü 11 .1 i h r t \ û IL L ¡ ñ L-. 11 Cronache Is on ti ne Cronichis Lisuritinis - Posoška kronika Literarni natečaj »Glas ženske« d i seri It j ra "Voci di d anna" OdbújniiLvú zJ rri.ïhc IIHtWWI l^kijjifui Ganca [¿ïpisuje v sodelovanju ï Mjeacrio ot>¿ino No.vj. Gortca in s Fundaciio Gor:JKc hridMb Italiiü naleta w sloiicnsluçm ipi HílbjnnskicFn jeaLly - J^l.ts icciiit" J1.1 tçiriv «JfdtrtííTiC tHfitdPÍ. LT-dv'JL rn.' btifrití r u nateüju lahfaú iúd-u! uiuju di^kuije vlíjúi twdnjùi íol cjojiik« poftcájLne v Italiji in iiídj.iLh Sol Sereine Primorske v Slovcmn ísckcna Al ter Ícnslíí. Etínriic od 30 Irt s stíilrum prçbarahûcm itn lpm oijmçijy ■Stfctij j El. RdzpiuHUVftnqt ii.ilcùji.i v jiiHrtrakim m iuti|diiiï&m 'uv.i au je iit|iVl|riiL 11,L iplLli'iü'i ilrjj iril WWW. prüVLncjagorLzia.Li In www.tioua-9ortca.sl Ido 6 Ubuiqi 20l'¿: l'rva naroda ¡cusa cviov sa si kern A vznenw 4Q0 cvrov M sckcijo hJ.Égr.iitç t-íílg pr-iriil: |U advrsnc.il] it ciïodnjrûdrtrm drtfrvu ifirtj Vljudno YüUjene k ïodâlov^niu1 IMMIMMIMMIMMIMMIMCIIMIMIMIIIIIIIIIIMIMIl::! I III III III III III III III III III lllllllllllllllllllllllllllllll :llllllllllllllllllllllllll III III III III III III III 11 ttlllllllllllllllllllll í'Aaestow airt p.in Oflpofttfliti Llelü Aowmcm di Go iE i j bd^idisM ki colliiofazwne con if Comune cirri tf1 .Vova Gonca e ía Fcndazronc ùmw rfi FiifhirmiQ & C&Tii-T- il Wicorso dï SCJ7ITU" T^Kj tfj domu" frt i/rigy.l if J i1.1, j r;. d it iJrtvï'ri.É a tíi1 Efffl) T.JrüÍL1 cfie nort fta Je-:ro, tu .ti1*? úr -ircppo'. Püísono pj^Kipars jr concordo Je f^LKiintesse n^ífí/sríjjTil! íe scu&t üccondü-no d/ itnonJo prado dc^ía P'QVTnç/.} (i'j íTcinz.-.i c dcf A'rrcnrnOfLjlr r^fl.! RepM&tliW dí Süvtrii.t fíeíiune A¡ .'.-wirn;? passont pjrjÉíXúare te (Jsnrw ^íter 3ü ' fisavone Ë) resitfenu ne! ni«íesiJíio lerrf.ono. .'i EH/^íj del ccwKoreo W síntryrj in h^wt Jtolisrw c sto^rw e pytt'icato 51JI ji": ¡nfi.-.'n- ' LriwLY nn-v nc-i gvj'.vi.i it í TvwwrtOí/.l-^ímtlíi fsf.Jdcrtíi 6 2Q1ZÍ. fi pnmg jjicrriiíj ¿rnmpjir^ 500 íuro HT IJ a'^ipnc A C ¿ íÚO CjyrO pt-r li sr/iCfcrtr í I pr<-m/ írfTTjnfHfi OflnJí^rtJJi rtçWLtrîltilO dtV.'.l C^li^iUianf d^ILl ij.ï)rn.p!.r iriíevAir.onít da'.ü rftîrina ,'nviridflio iiíJKa numírcMe.1 Lis Provinciis a sigurin servizis essenziâi pe cualitât di vite dai citadins Le Province assicuraro servizi esserziali per la qualita della vita dei cidadirii M3TCO Ouai. rw55¿t a Udin tal 19^7. fllvlfí H^rtigrifl ALÎStfrtçlçE t.hl Consçi de PrLJvmcLLL di Udm tes Milis ddl Pdl ]ul (jecç mandál consfcutir, Ü¿i ]"Tüiidiin l lo-vore comc rççpt;. 1X5.1 Ipil dç Arçç IççTiiçhç pfli Livúrü pb'.iii d-i". C&rttufi dL SjHC Piíti d^i Sdíivons Prc-sidcnt Ou.ll. a Rdotic =L ícvulc de leimc^lulfln dci PruviirciLs tut ijjjj jijr'L-i rr_. Am.LnLâituJon puMichí. Un doailtizA ítífmi' in Hatie la Provmcio al e un tnt nsssùt passe Í50 agns mdii^T ln ril Hi WÍ M ¿ TOTTipils Htic vorc [flKPUHtUXltC AL ij;hí!;I¡í Id viabiLuJC ittadld povInciUn si ocup« d-it pUrtmeni «ditist des s^uelis supeu^TE sul tentort. al ata datir ae :i :iü cr.'r , i nndividu.^ dL pi-c^cl^ chei altns corvipitE. Di fat i Comuns a son plui a corttoi duet cv itii. lis Pegjpns ^ .'tr. vti podfr kgp5Ím|f plui ludrl. ma La JEW üI.muijíLv de nqtre Ftovinde cita dincnilon pluL | uii'j par gjesrE ducj j aenfadf che o ai dLt pnrtie Lis Prmbngii} tTop-r-nsIli-IO* I íOntctr^ PWfiltdilt rjccvin [|'j[r.L- pi^ulds LndúntiAu di uní IODO euroi a spúie al pir otn. Ogtu in la pai dipcndonts e je dJ 20 mHUocia di euTos. di SM ttuI mveíit píi smimMTíditv Cjípnni denín .incjcí il Pk^sidínL Je vignimin fCUHdMlt L ltr dLpEEid«HI£ i IjjiíáSLrt Ka o ui Comuns; duncie niuuiri íjjiúí disocupdt. tna il cosí global dos paus al elevares O cnit chc pnme di pensJ ae sc^ncclí^ion des PtO^Lníi:?. ti chç al tQvçntarët c.imtii.V L'aitiCvl LL-1 J'j COfMJZfOH Ji 3«dL rrM¿: chmini dutis lis supins 1íjL setOi puWic cerne trudiš p^tiçcjppdii í Ctrfirt^kí í I Cflmurtí plul piÇUL. • ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■t: - Jllllllllllllllllllllllllllll: : nil III III III III III III III III : : ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■= = : II III III III III III III III III HI. illllllllllllllllllllllllllllli m : II III III III III III III III III: : iillllllllllllllllllllllllllll Jrt JuriJ r.i PtövrrttfrJ i urt ÇAttï naio pLult di J5Ü af\r\l fa. Oggi ia ge/n-ie sa cfie re ar occupatio d> víjtiüí^. mj non sj mi -.Aii.-vxtfiibTi; tii if!r .jlfr: corTîjjiir Marco Cïaai, pne^enls deJ Consiprro provírícrare dJ Uiïine. n Ne-ne c^ie pn™ dJ peiísfl«.' «Bï tjíiíír/jjfierte üe\¡e oer CLTI ia/oPPö rrccessj^i^ niod-ifiíjrie larticolo li< de!>¿ Cosírhrzione. eli megílo tJimfrtflíf rurrf qh Sfír^íhi r¡tí íerrore puùtrfico come a/ietKïe parrecipaíe e conscz\ e un ttcafe r Corryum píii pr^coP "Le connessioni deüo stívale" ai Musei Provincial! Pi conclusione dell'anno deHe cdibroïicrii per il ISO* innmersario drllVTiHi d'lultf. un gmppg d-. JCllKlí d^lllKUJ-lLlllD. Hí'll.j rcgionc c d'oHnc confine Ipitiori. :;cultu:i. (Ot<>7r*tU h HMO LnvLljLo a tnlBpnU ft It ïïClvîIl- íorm j nrritx.vj del nostra raeâË L'espcaHot;« Le coruieiiiom deüo -süvait" è stala inaugúrala lr> scorso merooicdl ¿1 dKcmbre e nmaïri apí^í fmo prvijimci grnn^Kj pçllç wlç dfli Mu$ei PTOVinCÜL« dL Bflgo C^sLCltO 4 Gûidiii Cojv.î bene ha temeo la e/utca franca Main nel catalogo délia moslra. "sopraHutlo in un territorio quale il nosUo. unitosi ílL'ltaíia ami P-IJ tpidi. ivçpilr -gna su.b pctulLiut.t. urU EU.L pluuliU d: litug-ut. Identiti t cuLiure. ti£l îuo 'j E-'ï o [ o j v.ïi j -[| i j"i ù .t;. rut L m/o ont lena di confine, il punto di vista da out si pone losscrvazionc sia suïïidtntLli njTioTviLr sis jull'uniti non pui -che essere jj'.uJlI'c üopr.blli.ilo m un lïumtnb riiïVL' famairexumie 0 l'çdUCaiitHMÎ il COÇJIlOpol ltl5JT»îl c ,iL1.i rond l'.i.MU]^', Le {ronsidcmzióni non pûssûfbi che íotit mûltc-plLii. m d: ootHiotiio [raie dLvecse parti, m un'ldea dL relacione, italiana e curop«, che tençano conto dalla dimensionc Róbate Ecco (funquf çhc qt" non padiarno di vniü ffli di CoriftCííbOñi, owrc dL dlLn le^jmi, plù tutid. pLÙ inumàmenie t non pailiatïio dL [taU^, PensL piu aííetii^iiajVífi/ite e ¿ncfie pLU ioncrctanucnlc dello stLvaTe La forma de'iosi ivate stü i nío-Hi alla Iwse dcllî. rLflcwaçnçdi jrtiïibgpnijnpi t il !■ : Li' i r: loi i lLmLlicih ' [,.i m&ácij. cutíIb e ofg*mnii) datl'As^ociazjoirie Guttutale ^jologo^ dalla pTovmcia di Confia e dalla Bcgionc FVC. e UMtatoilc tutti i ■fliorni flunnJlcicluso'] dalle Sade 15. IjKj'.K-tlo (J'irigreîSîi t 3.50 intçTO. f 2.50 ridúLli m riL. Novi poklici za mlade na evropski glasbeni sceni Le nuove profession! dei gi ova ti i sulla scena musicale europea: il succès so de! giovarie V] Ma reo pac AIl jí inogoic inuai -í^jí ^jtjai^W" •i Llljlíti kúl rjrj;n,l:' Et'VL'íl.L Jt mopoie1 Pnvi prtmti íega jx-fava le 5tnnrwlvaised«ni Ccuíúr. Maree Vatentinsxj lv glasbenem sveiu zrjn po v^devkv »Marcopac-I. ki irr-í na Fscíbwi Srtrti «ÍÍ M 6MO ■cboiuvjlcfvi. víkVi vLíirid kalenh jb ivl V Srednji líl SC-íí;rtl: Evrüpi Ti %rfr |p:ipisatl deiSlVu ¿j njéífíSV poküc v [talin it hUAo nerazmt Ma ;co ic namreí vidiej (izraz VJ v angleškem lí-íi!cy pqpicpl Video Jodey). figura. 'n ;íi i dnhíiclt.Tíi in kM^h írfciv. fcpi Sn n.i pnitiiT Ncjntija. ífiiúifrjrtika jn Anglija, ¿ele dübjú poiru^. medlem, ka jilr i ie rioj.i-.ik'i- saosiaja na tejn podcoOm »Zi iiizi.fcc od t>oíi znanega didíeia. Kl skibi za miksarueítfaSbf. se VJ v kví r|.i ? TÍ í g^ilnküitn mik vrnicm or.i ličnih iiguE. k: |lV. u ;k' . u|l1 t. i iLmjocn ■jI.i -.Lkj m pji'riij:;LL na pMjekfiijSkO plaino. iaL pa t nofllh krajih ca h^urj ie tu poznam id! ie veikrat delo vidSe-ja ■jesano na eleVtr-onsko glasbo. Ki ne tpa&i mtd rafboii (mljubjJcT« ivnti pn ILM* Tikoji svuj ppVlic ijpLMil Marce. tlCCF iludnlL iu Fjfcu.lPl] it :h::.i;n nt UniveriL V Ik-nuTk-ih 2ak.i; pa se je Marco odloČil za to novo zvrti' »Ko sembil si j i L6tet, sem na spleti j no eiti m nekateri posnetke jnavih mojstrov vizualnih ficVti™ Xer mo ie grafano gblifcpvnjijc p.ivdvievnlij m.iLih IH9 sem M ludL jH pdikuSnt] tcTi'. Lug.i M-j;pre; Kfn pru:£kuMt r*liiOIB±nt liLucii.in-Lko puogiame za obdetsvo sILKe Kmalu uiti to delo vzliubLl* je povedal Marcopac Leia 2010 pa se je to neredoma sasgfcfllo »Na spleinp Mfrco ViTJeM(«13f0 :,I:.lii: Yo-.i'ubi! win nbj.iv.l $vg]g grdili iiLi pi'L-mi Otlt dcupiiH) Swedish Ij^use Matia, malo kasiieie pa se mL je ogla&il nuenedier ttupino. ki ie Dclel odiciipiti avtorski princi w moji je po^t^i M^ KO. kl JC wm prnnjJ. prt i™ Lm iieit. pDVf ledna kAU-Mtjt pd. (t v £[ik t nuno ^Uib^ju ^jloibu 12 ličrlma, s >amo sem llkoj pod^sal pogodbo * Od ldJirdi pa je Marco nastopil v rozrih i ^Toiwkih vdcnwsiih. kot so na pfLrnrr BČiLm. PotirrSjitn. Mancticsm iti london ^Sip1!?!» je N.^=ti;iTi!.kL;:n VtbkO n.ivdjioniL'v nad venama i.jj h chj:^ saj is m um ^voje jjeivj|±'. kar na dre vzjKKedni steiu.< ie dedat Har-eo. ki qa bomo lahko videli v jmhodnph rrrsrtih ti.sii| v Gruqct lllllllllllllllllllllllllllllllll::llllllllllllllllllllllll: : : ti III III III III III III III l: : :tlllllllllllllllllllllllM:lllllllllllllllllllllllllt : : illlllllllllllllllllt: illllllllllllllllllllllll: II III III III III III III lil lit llllllllllllllllllllllltt II III III III III III lil lit :: : llllllllllllllllllllllllll t:tlllllllllllllllllllllllll::lllllllllllllllllllllllllllllllll E posnt-!c averc ciy ¿tJI^csIkto che nd nnop^o P&csc * Cemo che i possiijifc1 Lo dimosín ir vcrth^Li i "i ''■n/vi,- ifc-n^'- ifK¡ Af^r^íi Ifllojli'nsig1 inpto nt^N irTitucnr" mLiSiralt Come "MíifCojXiíf'JL -íihv.' ftrWj pfCp-Al frtjm.lÍTCÍÍWk «nrj piü nil 6 OOC/'.fA LYmíggi^pJrlKf(Íl-i ríg.T.'iíOnOtf1flwlrir^flTuíOp) etrtBJKf í Jíítenjrfeftífe rn^-.lrtWíH JÜJl! l.inrLir.JdiM.IriO^.l/iO^.tfKiiiidif^ii Hbfl ¡nf.Jíl.-1.1 ti nzn-jay fíjeííMfisione VJ í.-^mfica Jactey m mpleíaJ, tm .riíjü/a cJieibaftfonoecjurd flefle ííJ^ctsKíie tíi Gemíame f'aef Bjssi e Enphftwr^, ct\e Jn Íjs-'h ¿renu atfa/femiarj; ^ dif/erenza d^rpiü nc^oflJ. if VJ si occupa missaq^^j tfi ■■"■■rrup.-ni ífle vtnflcno if nfmo ííc'Aj r^usica C^ríiicUjJc SU appOS-'fr ¡chew Mjrea cf1C ííudlí ipn atlVnïi/çrs.iJ [J; Vcncvîu. íw'uflpíw 5in ¿i Tj suí íWSiont' pt.-r Jj qr¿fiCt W ¿Q1Q tí omirjU Tj swplW dccisiví rfopc Jv^jJuMirrifJí&íí; you7Xifaf rj JUÍ rniHTpreiMiírttírJfifí A'iï.l CJnj^nf TOnf"^' grgppO SftWdUft ffyuAe M.lf.-.i ^ jr.iro OCrtlílíJW ¿til rri.in.l^ïr Ütf! cr^ppí ítfqgríií/4 i JiriflJ d'.lurQ*? ter 1.1 sua ûtfWfi Ca JI i: se/u poi sv\luptnte drvetse caftebcrmofii cc« cdse tfrícíiga/líhe. dVicote^he e cluC di flefftnct rtone-tfairv >Jancheí;er e LontJr-i flfíJimenrí nei ijrcssimr mesi pečemo v&iene Af-arrajuc H'operj jnene j Gonz^a I Migjee, la scuele primarie e devente un cas nazionâl Medea, la scud La primaria diventa caso n asigna k CN»* ro si íirr^ri íutit Í íumfr ,Ll i: v.br.L !ir. in P.iTlamc-nt Al íl cLV; d.L I.l pcitnc eléménrir dj Id Küetedi Milíilí, che £umb al r j-L ü:as a rJvül nazicnai par vfa da ta pouzion che al i ciapit íl sitvdic Alberto ÉCT-ganni n. di faL al wil che si nspieti il óitU che la seyele e ¿ di meti íü m cI.iisí; prime Cgn Lt Truri, :n ^míjlí; U.lI dLrbt di al limit mmim di 1:¡ acueUií pi: clarae die, cu la níorme Ctlnriini, u.r t s14t dát a chéa souelis. chc a son :n arets la che c ic une ininotaFvsc icFighistichr Tíi chrsL cds si trate d-i j mmounre Cu rlano "La tec e úls a elii - dissal BíT7íiTT-m - che íntcs ?rei5 Ut che ^ sor. miiyjiariíis Irnghistichis jI tiT^H al 4 dL LQ CelíU K noalliis o SLn diiiLrL Id: paramrlris jd íinpk'-n Ñus slan robajir utidLrn, <• pac cr^si o aL interpeU* cualebt parlamemar da la nertre región, che at pLiDTt.ji.j ti Ticstri. cis s lí Jleniion da Lis Cpnmri?" Pt Íjh fll t un tW p4c Chí c-hL'üLü ítetlf t vi. iniji.'rijr .l t i^o ±i i Lp;¿L inmo u:.e stfluHon poáLií'/t pal avigtiJ de prime ahmantlr "At H dL ÜLcembar dat ¿Olí - a1 5pacghe Bcpoamin - mií Tiv¡vAeunc kt^ie d.-il dimftr dni utici scoLpstK pjovinci^l i". datÚE C. j c n i :■. i z. i: l.'l. i. Cfvt =ci ■ dl£ thL- r/j yt ukidc duie.nijdt; la crea;Ion da la prime elemem¿r S^rcí ene no ik rtvt al numar Itmit tant a di chc no uucsstn avonde íryts Ma ¡al nesm cris si pyes vií une deroghe dfll PPK 6t dal Gclmim ü the Si d is che par meLi so urw prime dementir o co^cntin 15 fivts. ma iFtf* Ilj ioni? li cN: e te unr rnrnwrrc li:nght=i ¡che íhwi mrit ai « d¡ lo itueiirs Nomrho Yt vid 11, t o sin jcxia la ¿ocue da la mino ranee letugJii&üche lurlatue. duncie o vin dults Its caraicnstuctus ehe si prevíodm Par ch«1 \ vin manAidí Ui íen. jut (|K le VjLuCi u'n m: 4inr □.iiid'jL l.ii mi^f diril; d] cit.idm. parc^ chi fid si vut iriitL in vore Ij h>; La sielte politiche dht eji rtvtAt dal alt e clam - at rnsist tergarnm -»ilidi crej un precedent a ciiuci TTiirii-sicniil si 1 dccidit di rvo mrti- in ^grc la derpghe pnT the ur. dciTum ii±ilch.iduft .ilt:j nol pu^d: dr;ji3id."l La jiesse In iumt, icsant eualelicdan la deio^tue e vil s6t in dertb regions, lachfa regjons la chc lis minciranjcts icnqlv.sUchis a son sul ? o ItWi terHori Sttid che in FtilJL Viqrtcsie Julie a son Cal 90% da la T-egjocv no u vQI da lot - arrcje cuhI sl va cuintn daa regolamertfs jMTCi che se sL nit in i'D:H: LI d-nxrhc thi di ncxillJiK si iiTiLs cHui ±i rj.ipin dL-ririi ru.iii dull* lisseuebs Ma a n^atuis. eliesLe ubt nsiuuiiUtme ejeutw let. esuAdi cispteiAle E tioatlJis o seombata/m par chc stle meti invore' ■ ■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■llllllll--- -•■■■■■■■■■■■■■■■lililí..................................................■ -■■■■■■■■■■■■■■■■■■III- -^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■iii •■■■■■■kliilllllllllii- -■■■■■■■■■■■■■■■■illllili- -illlllll....................■■■■■■■■■••■■■■■■Ill........■■■■■■■■■■■■■■■■lili--- ■■•■■■■■-■■■■■•ÉIIIIIII-- < ............................................................ fn cílso c^e WJcce^ J "^rde^e una eonclusione Mpi[i¿ echeor^ jppiotferJ jctr. rittwA Al Ri^^ento Ove"o rini'Li onrr. j fLisse nc'.U clH.Tnr.n.'. irtdi Wrdw dIVWMri ObWSCl'uUtrtCtff 1 KnM rtiB4»Wlc dupú ïe p.'VU- »i^ione dv\ xulfctQ AU*?*? S^g.^ni/t the ntm c i jr> J vcA-r íÍJií^itlO rí {NA|» i^'IU scLJobtf. .-iiHif -^ uns e'asîe p'.'^a rorr?jra (fa ¡j fci/n(jiin.. gotUvirfodeicf.^irod. íe^cg-aa1 'imie rr.'nimci di J 5 jîtfn-jîj jut rniposío dí^r ^form^ CcJmvm a^c «uofe rfujce r.i arre ot^-r" í Dnwnfc uíli rtlirtOWuí Jii^lJLítfclL :ri Ql^nV ^¡.yiLi .'r'ulj.i.r Nottí sicure per i giovani "Arrivi/Partenze" alia con il servizio Overnight Motorízzazione Civile di Gorizia AncJic quest'artrvo Ovomigh.1 ci-a presente aH'evenio di Cjipod^nno organiiKiio a Gorií-ia per : gLau.ini^ COnscntcndo líing di lrjSCorrtTC in £¡Cue«z^S una matutd di aUegna * divítununtA. Peí L cagazzi che hanno d^sidetato rag^Lung#re «monto di j'inzzn Villona. Overnaght Jia menso a ditposizione il sctviho di trasporto sicuro c gríiiubtp e-on un íi^coIílle dc^t«Ho che ha )Tn;poEl^(Q 'íl;l ;i'!l ,i:icI.iVi chc ,tl nlninn ur étevaic? puawtQ di xa^at±L movvilüentf dai üununj delta Desira lipmo come GradJoea e Cotmottí. OUti aL setvi2Lí> di ttaapoyto, e slaia aHestna i n l'i a zz-s Vittona la i radiz ion a le posiíiiione informíHiva dL OwernL'jht cor opcmior w;Tn.ighL CapwlíiTinci í- stíHo rcahznato piuii íitia eotlaborazione tra La Pro^viTicba di Comía. lrAd4rdá per i Servisi Sn.n.ilJTi Cl ?. [üOrttirtfl. l'APTí l1 Cumuni; di Coi i£ld OvtrElLyiH pioseguiid. nci prrJSSiEïiL mesi le san tniziauve atl'tntsmo delte seuote e su'. tetïLlorio attravtrso la partecLpazjone agí] irvwiü giovaniLLdi rnag?ior ifflln Dopo H successo deii'esposinone alta Síaíioní fcTroviatw di PedipugLia. dov'í siatíi vüii'.li, i da cíec.1 3M píisone in menO d¡ un. mtse, li! TTXlSLr.L 'AlrtVUPlUHIK llEI ITí.iy ieli 4(tftm¡guunkí dalla pEeuineta di Go^i±iar « tempoianjeanwnle alt-esula ne;i'ampio amo ficq'.i urhei deMa ^tonzzacione Chrh di Conzia LamostraosservaLOrariodi apertura al puhbheo degl: ufhíJ datlunsdl iiLvcneidi djille í Sí 3D. dlLinedL jigmErrLggl?anclicdflltí-13 alie 17(ingces±o hb&rti) Lj nwstra, t cul apparait sono jealiizari Jn iLngua LialLana, lijutana e ricmni, presenta le (otograde e ie slone d] VLta tcqate ilLem^rasione piovinciaíe ed é suddivisa lp me peric-Ji swpditL d^Uí «su re deUe guerre mordiali U pri™ r.ippi típcecathc- injfltti la ^candú d£gU ukimL decenm dell'OLiocemo e i'emi^Eaziorje lemporanea itt Jaropa, la seeonda l'enugrazaone tra le due giran e infine qfuellj del serondo dopoquenii con la ripresa rTvwsiprv dei rnovim^nii pugraior» vierso- l'cs-iero ílta ricerca di laboro Partedclía mostra t tpolire dedícala all'npproJopdimenio dellc SCçiie de^lp dnnpc che LavOrJvanç t MEVLZiO [■.h:':li fjcniglit tgítíwne dmtc »Akliindii™^ e deU'eiïû^iaiiOoie duianLe gli je-.mi VVeMi e Trenta, caranerizzata dalle stoïiedei Juoriuseim antiraaei»! e dalt awemura cólmale SïTiïonft/ù Hrivin ! pitrjo Ak'ssí ÍOI««. M."« ftwieh Jîj'u P^îJo JfAa^t« Mltf»F«mJA T.in>,i Zírfirt Jfmfa Pjijííít Uull TiTiTIU 'rtntf-jiv CifILrtWraníi / i- íflihlwiin J^rti.rJ tirtjíiiíih^hf Sifi-w/. /tffji/ir.1.0 Li 'V¡ l^í ri;ji r.H í I j.i .sff.Víf/fi f i rti; n i i rí r^. HM Sldliipi /UkfJUlFipi / rMtSWH UHd - Pnj^vif.-.i 4> PnoanatDn ! proinatürs ! pabiidmlir Sppcf.lr Fllartxjj^ne fürijnr. .ÍTaveniti fti.'lymç-gospotfaríJf.i ívtt.i pSVetílgvpnfkin orjíprí«fJ ^___> 18 Četrtek, 26. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / solkan - Zaključuje se gradnja upravne stavbe Goriškega muzeja Z investicijo so »ubili dve muhi na en mah« Tehnični pregled bo konec meseca, uporabno dovoljenje pa predvidoma 24. februarja gorica Upravna stavba Goriškega muzeja -osrednje muzejske ustanove severne Primorske - bo v kratkem predana namenu. V novogradnjo se pravkar umešča oprema, že v torek, 31. januarja, se obeta tehnični pregled, uporabno dovoljenje pa naj bi dobila 24. februarja. V Goriškem muzeju na nove prostore v Solkanu, tik ob vili Bartolomei, že težko čakajo, saj se na sedanji lokaciji v Kromberku že leta spopadajo s prostorsko stisko. Gradnja se je začela skoraj natanko pred letom dni, vendar je že po nekaj mesecih zastala. Izvajalec del Gradbeno podjetje Grosuplje je šlo v stečaj. Vendar se bojazen, da bo tudi to gradbišče zastalo, kot se je zgodilo pri gradnji varstveno delovnega centra v Novi Gorici, v tem primeru ni uresničila. Novogoriška občina je v tem primeru dovolj hitro potegnila nekaj odločnih potez in izbrala novega izvajalca, slovensko podružnico avstrijskega Strabaga. Tako ni bilo ogroženo niti črpanje evropskih sredstev - vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko je tako pokrila 85 odstotkov poldrugi milijon evrov vredne investicije, preostali del pa novogoriška mestna občina. »Ko bomo pridobili uporabno dovoljenje, bomo pripravili krajšo slovesnost ob odprtju stavbe, da jo predstavimo javnosti,« napoveduje direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič in dodaja, da si v muzeju želijo čimprejšnje selitve. Uprava ima sedaj sedež v delu prostorov v gradu Kromberk. Z izselitvijo se bodo ti sprostili in tako bo v gradu na voljo več razstavnih prostorov. »Takrat bomo lahko začeli z urejanjem novih razstav, s tem pa bomo povečali program in zanimivost gradu Kromberk za obiskovalce. Ta investicija je ubila dve muhi na en mah,« poudarja Malnič. Najpomembnejša novost, ki jo prinašajo novi prostori v Solkanu, so moderni prostori za knjižnico in hemeroteko, kjer bo moč hraniti vse oblike dokumentacije. »Muzej hrani različne dokumentacije, zapise o naši preteklosti na filmih, diatekah, iz časopisov, knjig. To bo sedaj veliko bolj dostopno za javnost, za raziskovalce, šolarje, študente ... Urejena bo tudi čitalnica, kjer bo moč preučevati in pregledovati muzejsko gradivo,« pojasnjuje direktor. Pa tudi kustosi bodo odtlej imeli primerne prostore za svoje delo in stike z javnostjo oziroma za kakršnokoli sodelovanje z drugimi inštituci-jami. Število zaposlenih ostaja enako, dodaja Malnič, nekaj delovnih mest se bo pa odprlo v prihodnjih dveh do treh letih z vključitvijo Goriškega muzeja v organizacijo Parkov miru - Sabotina, Škabrijela in Svete gore. Na tem projektu bo tedaj vzpostavljena muzejska mreža in vodniška služba. Odprtje upravne stavbe Goriškega muzeja v letošnjem letu pa ima za to inšti-tucijo prav poseben pomen. Goriški muzej je namreč ob ustanovitvi leta 1952 začel delovati v Solkanu. Po šestih desetletjih se torej simbolno vrača v isti kraj. Katja Munih Darinka Kozinc foto k.m. nova gorica - Knjiga Darinke Kozinc »Tišina se je uglasila« na kromberškem gradu Prikazan tudi prizor, povzet iz ohranjenih pisem ene izmed aleksandrink Če so besede v starih čitalnicah bile takšne, kot je bila prireditev na kromberškem gradu v četrtek minulega tedna, potem res nismo upravičeni, da se jim v svoji domišljiji nasmihamo, češ da so bile kičasto starožitne. Predstavitev knjige »Tišina se je uglasila«, ki jo je napisala Darinka Kozinc, šolnica, občinska upraviteljica in publicistka iz Nove Gorice, je imela skoraj vse prvine v prvem stavku navedenih druženj, a ni zaradi tega bila prežeta s patetiko. Nasprotno: izbrane besede glavnih sogovornikov - same avtorice in direktorja novogoriške Bevkove knjižnice Borisa Jukica, ki jo je prijazno in z inteligentnimi odtenki spraševal, nastop, v primernih oblekah iz časa alek-sandrink, članic Društva žena iz Prva-čine z dramatizacijo ene izmed novel predstavljene knjige in solo petje štirih mladih (a ne pubertetnikov) gojencev Glasbene šole Nova Gorica so se medsebojno smiselno in slogovno skladno prepletali. Predvsem nevsiljivo. Ravnatelj Goriškega muzeja Andrej Malnič je pozdravil več kot šestdeset udeležencev in udeleženk ter napovedal posamezne točke in nastopajoče. Izpostavil je štiri pevce: Marka Pavlina, Boruta Orozovica, Petra Prin-čiča, Domna Kozinca in spremljevalko na klavirju Barbaro Mačkič; na koncu pa je kot gostitelj / posrednik opozoril, da so članice Društva žena pripravile pecivo in kozarce s pijačo, kar je bilo vse na razpolago za pokušnjo v pritličnem preddverju, medtem ko je avtorica podpisovala izvode svoje zadnje knjige. Da ne gre za novinko v pisanju, je opozoril Boris Jukic, ki je med pogovorom postavljal vprašanja najprej v zvezi z njenim pisanjem za otroke, nato glede prehoda na odrasle ter specifično o predstavljeni knjigi. Ta vsebuje niz novel, ki pričajo o drobcih življenja na območju spodnjega predela Vipavske doline. Avtorica je omenila zaplete, ki spremljajo izid in prodajo knjig na splošno ter posebej takšnih, ki niso v veletoku promocije, a obravnavajo stvarnost, ki se spreminja, ali se je že spremenila. Kdo naj piše o vred- notah in drobnih dogajanjih ljudi, če tega ne počenjamo sami? Nihče drugi ne more tega opravljati, nihče, ki bi prišel od zunaj, pa naj je še tako literarno odmeven. Prikazani prizor, povzet iz ohranjenih pisem ene izmed aleksandrink, je dokazal zgornja izvajanja - izbor je opravila in vezno besedilo je prebirala Vesna Humar. Tu, na tem prostoru, se je začela - in le včasih zaključila - epopeja primorskih dojilj in hišnih pomočnic, ki so iz socialnih vzgibov odhajale v Severno Afriko ter zapuščale doma otroke, može in starše. Ta humus lahko opiše mnogo prodorneje in z večjim sočutjem nekdo, ki ima korenine in zemljepisno sozvočje s temi istimi kraji. Seveda se objavljene novele ne omejujejo na pravkar opisano tematiko. Solo petje navedenih pevcev in vse ostalo je odmevalo, oziroma »se uglasilo« v veliki sobani kromberškega muzeja, s sten katere smo udeleženci hkrati srkali vase sporočila razstave o Slovenskem strelskem gorskem polku iz Velike vojne vključno z napisi Ška-brijel, Šmohor, Špacapani, Komenski Kras ... Kdor se želi zatopiti v preteklost, napore in žrtve prve svetovne vojne in hkrati v tehniko, oblačila, orodje in orožje, naj obišče kromberško razstavo, ki se ponuja v številnih grajskih prostorih na vzhodnem Škabrijelovem pobočju. Aldo Rupel Upravna stavba Goriškega muzeja v Solkanu (spodaj) in direktor Andrej Malnič v novih prostorih (desno); v njih bodo uredili tudi knjižnico in hemeroteko, kjer bodo hranili vse oblike dokumentacije foto k.m. gorica Na Travniku zborovanje črpalkarjev Sinoči so se na goriškem Travniku zbrali goriški, tržaški in čedajski črpalkarji, ki so priredili skupno zborovanje in razpravljali o težavah, s katerimi se spopadajo zaradi previsokih cen bencina in dizelskega goriva. Prizorišče srečanja ni bilo naključno, saj na Travniku že več dni »kampirata« goriška črpalkarja Fabio Zanetti in Paolo Macuz, ki sta v znamenje protesta v ponedeljek začela tudi gladovno stavko. Zanetti je povedal, da so ju tudi včeraj obiskali številni upravitelji in politični predstavniki, med katerimi je bil deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Marin. »Zgleda, da prihaja do pozitivnih premikov, stavke pa ne namerava prekiniti, dokler ne bo vse črno na belem. Zahtevava konkretno rešitev,« je podčrtal Zanetti. Včeraj je deželna vlada sporočila, da preverja možnost začasnega povišanja popusta na gorivo v obmejnem pasu. gorica - Danes O rajonih na tržaški prefekturi Predsedniki petih goriških rajonskih svetov so 12. januarja zahtevali srečanje z vladnim komisarjem v FJK Alessandrom Giacchettijem na tržaški prefekturi, zato da mu pojasnijo posledice ukinitve goriških rajonov oziroma znižanja njihovega števila z deset na štiri. Srečanje bo potekalo danes v Trstu z začetkom ob 10.30, ko bo goriške predstavnike sprejel vladni vicekomisar Michele di Bari. Delovnega srečanja z njim se bodo udeležili predsednik rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj, za Štandrež Marjan Brescia (Štan-drež), za Madonino Roberto Franco, za Pevmo-Štmaver-Oslavje Lovrenc Persoglia, za Ločnik pa Giorgio Sta-bon in Gianni Bressan. Srečanje na isto temo so omenjeni predsedniki pred časom že imeli z goriško pre-fektinjo Mario Augusto Marrosu; orisali so ji razloge, zaradi katerih je ukinitev nekaterih rajonskih svetov v Gorici zanje nesprejemljiva. Vlak spomina bo odpotoval v februarju Tudi petdeseterica dijakov iz goriške pokrajine se bo februarja udeležila pobude Vlak spomina, ki jo vsako leto prireja združenje Terra del Fuoco s pokroviteljstvom predsednika republike, poslanske zbornice, ministrstva za mladino, evropskega parlamenta in številnih pokrajin, med katerimi sta tudi goriška in tržaška. Z mladino se bo na vlak, ki bo udeležence popeljal v Krakov ter v tabrišči Auschwitz in Birkenau, vkrcal tudi goriški pokrajinski odbornik za kulturo in mladino Federico Portelli. Potovanje se bo začelo v petek, 3. februarja, z ogledom in slovesnostjo v tržaški Rižarni, kjer bodo mlade udeležence nagovorili predstavniki oblasti in sodelujočih organizacij. Nato bo Vlak spomina začel svojo pot proti Krakovu, med potjo pa se bodo mladi skupaj s profesorji in vzgojitelji poglabljali v teme de-portacij, propagande, rasnih zakonov in holokavsta. V Krakovu bodo posamezne skupine mladih sprejeli predstavniki poljskih združenj, ki sodelujejo pri projektu. Ogledali si bodo geto v Krakovu ter taborišči Auschwitz in Birkenau. Tu bo tudi potekal vrhunec pobude: mladi in gostje bodo namreč simbolno vrnili identiteto deportirancem s tem, da bodo na glas prebrali njihova imena in jim obljubili, da ne bodo pozabili na grozote druge svetovne vojne. Mladino bodo k razmišljanju spodbujali tudi s filmi, gledališkimi predstavami in pričevanji ljudi, ki so bili v koncentracijskem taborišču. Po-vratek v Gorico bo 9. februarja. Zasegli 140 kg sardel Luška kapetanija iz Tržiča je v torkovi noči zasegla 140 kilogramov sardel, ki sta jih ribiški plovili uplenili pri Lignanu. Ribe so zasegli, ker so ribiči uporabili prepovedano tehniko ribolova. Ukradeni avto vrnili V torek so šempetrski policisti v Vrtojbi, na nekdanjem mejnem prehodu, opravili kontrolo avtomobila Fiat panda italijanskih registrskih oznak. Ugotovili so, da je bilo vozilo zadnjega dne minulega leta ukradeno v Italiji; o njegovi najdbi so obvestili italijanske varnostne organe in lastnico. (km) Reportaža iz Černobila V občinskem gledališču v Tržiču bo drevi ob 20.45 gledališka predstava »Reportage Chernobyl« v izvedbi skupine Babelia. Predstava je povzeta po knjigi Svetlane Aleksejevič o posledicah černobilske jedrske nesreče. Zuf de Žur v avditoriju V goriškem avditoriju bo jutri, 27. januarja, ob 20.45 koncert kupine Zuf de Žur, ki ga prireja združenje Rodolfo Lipizer; vstopnice so na voljo v agencijah IOT v Ulici Oberdan v Gorici in Ticketpointu v Trstu. Dobrodelni koncert za slepe Lions club Nova Gorica prireja danes ob 18. uri v športni dvorani šole Milojke Štrukelj dobrodelni koncert za slepe in slabovidne. Cena vstopnice znaša 10, za otroke 5 evrov; predprodaja poteka v Avdiovideo centru, preko Eventima in uro pred začetkom koncerta. (km) Italijanska moda 1861-2011 V palači Attems Petzenstein v Gorici bo danes ob 18. uri govoril Marco Urizzi o italijanski modi 1861-2011; predavanje prirejajo ob zaključku razstave na dvorcu v kraju Venaria Reale. V gledališču o enologih V Verdijevem gledališču v Gorici bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo »Dietro la bottiglia« Nina D'Antonia. Posvečena je italijanskim enologom, med katerimi je Gianni Menotti, ki ga bodo danes imenovali za častnega veleposlanika združenja Citta del vino. GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 26 . januarja 2012 1 9 / Tap Dogs NOCOJ V GORICI Posodobljeni tip tap Sezona Verdijevega gledališča bo nocoj ob 20.45 postregla s spektaklom avstralske skupine Tap Dogs, ki je tip tap ples posodobila in ga prišila na kožo osmih mišičastih plesalcev, ki zelo spominjajo na delavce tovarn v Sydneyju. Nastala je leta 1995 in odtlej nizala uspehe pred 11 milijoni gledalcev na prestižnih svetovnih odrih, med drugim je leta 2000 uvedla v Olimpijske igre v Sydneyju. V Italijo se vrača po 14 letih, njen goriški nastop v broadwayskem slogu pa bo edini v deželi FJK. Predprodaja vstopnic poteka še danes pri blagajni teatra (10.00-13.00, 16.00-19.00). gorica - Bančna fundacija napoveduje novi razstavi Na ogled dragocena zapuščina nekdanje mestne zastavljalnice Štiri tisoč oseb si je ogledalo razstavo »Odkritja - Štiri stoletja umetnin«, ki je bila do pred kratkim odprta na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. Na ogled so bila dela Canaletta, Gio-vannija Antonia Guardija, Lucasa Cranacha starejšega, Marcella Fogolina, Pietra della Vecchie, Morazzona, Gian Lorenza Berninija in drugih, posebej pa so izpostavili Josipa Tomin-ca, čigar portret župnika iz Prvačine Francesca Coste so prvič prikazali javnosti, potem ko ga je fundacija odkupila. Na vrsti sta novi razstavi. Od 10. februarja do sredine marca bodo na ogled razglednice Goriške iz zbirke tržiškega kulturnega konzorcija. Sredi aprila pa bodo odprli dokumentarno razstavo o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 18311929; priredili jo bodo ob 180. obletnici ustanovitve zastavljalnice in ob 20-letnici Fundacije Goriške hranilnice, odprta pa bo do sredine septembra. Ob slikah, grafikah in oblačilih bodo na ogled tudi nakit in drugi dragoceni predmeti iz zgodovinskega arhiva fundacije; s tem v zvezi bo Fundacija Coronini Cronberg v istem času postavila razstavo dragotin iz lastnih zbirk. Lahko le pripišemo, da so zastavljalnice danes spet aktualne ... »Odkritja - Štiri stoletja umetnin« na sedežu fundacije H Prireditve EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 26. januarja, ob 21. uri koncert jazz glasbe skupine Sherman Irby Quartet; informacije in rezervacije vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 27. januarja, ob 20.15 koncert skina Uroš Peric & The Blue-note Quartet & The Pearlettes; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kulturnidom-ng.si). ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17. uri v cerkev Sv. Lovrenca v Ronkah k maši v spomin na duhovnika in bivšega ronškega kaplana Stanka Jericija. Pel bo župnijski zbor Sv. Ignacija iz Gorice pod vodstvom Liviana Brumata, župnik Mirko Butkovič bo zaigral klavirske skladbe Stanka Jericija. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 2. februarja, ob 20.45 bosta koncert z naslovom »Ruski baleti, Djagilev in svoji glasbeniki« izvajala pianista Bruno Canino in Antonio Ballista; informacije po tel. 0481-494369. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Združenje staršev iz Romjana, SKRD Jadro Ronke, SKRD Tržič v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja 18. revijo kraških pihalnih godb 4. februarja ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača in Postojnska godba 1808. Čestitke Oj, HILARIJ! Danes pa dirigiramo mi!... in ti zaželimo še veliko srečnih dni. Mihael, Aleš in Jurij. Dragi HILARIJ, 50 let allegro-scherzoso je b'lo, zdaj pa glej, da ne bo prav andante šlo, ti vsi domači v terci zapojo. Dragi HILARIJ! »50 je rjis an važen mejnik, kdr Abraham pride ze usih, brez rezlik. Zdravice puojemo zmjiren radi prou usi, na mnogaja ljeta nej denes zate doni. Tuojipeu-ci anupeuke zs zbora Hrast.« H Mali oglasi GOZDNA DRVA prodajam; tel. 0481390238. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v soboto, 28. januarja, ob 20. uri (premiera) in v nedeljo, 29. januarja ob 17. uri (abonmajska predstava) v župnijski dvorani v Štandre-žu komedija »Cvetje hvaležno odklanjamo« (Norman Barrash - Carroll Moor) v režiji Jožeta Hrovata, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 30. januarja, ob 21. uri »Chi ha paura di Virginia Woolf?« (Edwarda Albeeja); informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociati-gorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 27. januarja, ob 20. uri (Roland Schimmelpfennig ) »Zlati zmaj«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 28. januarja, »Picablo«, gledališka skupina Tam Teatromusica; informacije v uradih CTA, Ul. Cap-puccini 19/1 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). M& Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La talpa«. Dvorana 3: 17.40 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »J. Edgar«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 18.15 - 20.30 - 22.20 »Underworld: Il risveglio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.40 »La talpa« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Im-maturi - Il viaggio«. Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.15 - 22.15 »Shame« (prepovedan mladim po 14. letom). fi Razstave V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled bienalna razstava »Pogledi 6 - Slovenija: jaz, tukaj, zdaj« do 27. januarja; več na 0038653354017 ali mestnagalerija@kultur-nidom-ng.si. V MOŠU bo v cerkvi Sv. Andreja Apostola na ogled kopija v naravni velikosti svetega sindona med 29. januarjem in 19. februarjem. V istih dneh bo v občinskem centru razstava z naslovom »Sindone: La scienza spiega la fede« (Sindon: znanost tolmači vero). Odprtje razstave bo v nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri, na ogled bo ob petkih in sobotah 16.00-18.00, ob nedeljah 11.00-12.00 in 16.0018.00. Na isto temo bo v župnijski dvorani Don Giovanni Bosco v soboto, 11. februarja, ob 20.30 predavanje profesorja na univerzi v Padovi Giu-lia Fantija, ki je razstavo pripravil. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava z naslovom »Le connessioni del- 10 stivale«, ki jo ob 150-letnici zedi-njenja Italije prireja goriško združenje Prologo v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji; do 29. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00. V GORIŠKEM DRŽAVNEM ARHIVU v Ul. dell'Ospitale 2 v Gorici bo do 31. januarja na ogled dokumentarna razstava z naslovom »Archivi da man-giare e da bere«; vstop prost, informacije po tel. 0481-532105 in na naslovu as-go@beniculturali.it. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici je na ogled čezmejna razstava »Isonzo sen-za confini - Soča brez meja«; do 4. februarja od ponedeljka do sobote 10.00-12.00 in 16.00-19.00. V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu je na ogled razstava umetnika Marka Pogačnika z naslovom »Prizori iz vilin-skega sveta«; do sobote, 4. februarja, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih 10.00-12.00, ob sredah 10.00-12.00 in 19.00-20.00, ob petkih 10.00-12.00 in 21.00-23.00, ob sobotah 21.00-23.00. DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave z naslovom »Onkraj vidnega - Oltre 11 visibile« Fabia Gonnellija in Mic-heleja Petruza v galeriji Ars na Travniku; do 14. februarja po urniku Katoliške knjigarne. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu v Gorici je na ogled slikarska razstava Mariadolores Simone; do 18. februarja od ponedeljka do sobote 10.00-12.00 in 16.0018.00. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.0017.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istru-zione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.009.00, ob sredah 14.00-16.00, ob četrtkih in petkih 12.30-13.30, ob sobotah 8.0010.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). I!3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valentinovanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje izredni občni zbor, ki bo v torek, 31. januarja, ob 12. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika izrednega občnega zbora; statutarne spremembe; razno. SPDG obvešča, da bo sedež društva danes, 26. januarja, odprt med 19. in 20. uro specifično za plačevanje članarine. Na osnovi novih pravil PZS imajo člani, ki poravnajo članarino do konca januarja do istega roka zagotovljeno nezgodno zavarovanje. V nasprotnem slučaju se kritje začne dan po dejanskem vplačilu članarine-zavarovalnine. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni letni občni zbor, ki bo danes, 26. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju na sedežu šole v Gorici z naslednjim dnevnim redom: poročilo o delovanju v letu 2011, program dejavnosti 2012, odobritev obračuna 2011 in proračuna 2012. ZSŠDI obvešča da bo goriški urad zaprt do 27. januarja. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo do 3. februarja, v okviru del za meta-nizacijo in širjenje proizvodnega območja, cestni odsek Štradalte od so-vodenjskega občinskega pokopališča do križišča s Potjo na Roje zaprt za promet od 8. do 18. ure. Zagotovljen bo prehod za stanovalce in za vozila z dovoljenjem. NA SEDEŽU FURLANSKEGA FILO-LOŠKEGA DRUŠTVA v Ul. Bellini 3 v Gorici prirejajo s 6. februarjem ob ponedeljkih med 18. in 20. uro tečaj furlanskega jezika in furlanske kulture; informacije in vpisovanje na sedežu društva in po tel. 0481-533849, gorizia@filologicafriulana.it. INPS sporoča, da bodo poskusno do 29. februarja okenca na goriškem sedežu odprta od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 12. uro, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabi na spominsko slovesnost ob dnevu spomina v petek, 27. januarja, ob 18. uri v župnijski dvorani v Ul. Veniero 1 v Podturnu v Gorici. OB DNEVU SPOMINA prireja občina Tržič v petek, 27. januarja, ob 18. uri v beneški palači v Ul. S. Ambrogio, 12 v Tržiču odprtje razstave Uga Pierri-ja z naslovom »Per non dimenticare. Dai colori della sabbia ai colori della rabbia«; na ogled bo do 3. februarja 10.00-12.00, 17.00-19.00. V občinskem gledališču bo ob 20.45 projekcija dokumentarnega filma »Ondina Peteani, Auschwitz e la liberta«, prisotna bo režiserka Tamara Pastorel-li. V soboto, 28. januarja, ob 17.30 bo v beneški palači v Ul. S. Ambrogio, 12 v Tržiču Vittorio Simonovich prebiral tekst v spomin na Helmutha Hu-benerja z naslovom »Siamo foglie, al vento della storia?«. Vstop prost. SKRD JEZERO vabi v petek, 27. januarja, ob 20.30 v društvene prostore v Doberdobu na kulturno zabavni večer v pozdrav novemu letu. Nastopili bodo gospe Pepina in Rozina iz Škrbine in trio prečnih flavt iz Komna. Ob koncu bodo skupaj nazdravili, člani SKRD Jezero bodo lahko obnovili društvene izkaznice. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 (tel. 0481-960816) prirejajo srečanja ob razstavi Liliane Cossovel z naslovom »Sincerly Yours«: univerzitetna raziskovalka na univerzi Ca' Foscari v Benetkah Ste-fania Portinari bo v petek, 27. januarja, ob 16.30 predavala na temo »Lo Spazialismo a Venezia« in v petek, 10. februarja, ob 16.30 na temo »Venezia: la situazione artistica negli anni '60«; vstop prost, zaželena je telefonska najava. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 27. januarja, ob 18. uri Paolo Gallina predstavil svoji knjigi »La formula della felicita del professor Gallina« in »Il miniatore di chicchi di caffe«. Z avtorjem se bo pogovarjala Margherita Reguitti. SKRD JEZERO v Doberdobu prireja pravljične urice »Prauce z varšta« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič vsako drugo soboto v prostorih društva od 15.30 do 17. ure. Na vrsti je drugi sklop pravljic, ki nosi naslov »Čarobni gozd«, kjer bodo otroci spoznali veliko zanimivih in simpatičnih živalic. Naslednja srečanja bodo 28. januarja ter 11. in 25. februarja; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v soboto, 28. januarja, ob 20. uri plesni nastop v organizaciji Lions Cluba Maria Theresia iz Gorice in plesne šole Tersicore z naslovom »Mirni, una vita per la danza«; predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v petek, 27. januarja, med 17. in 19. uro in v soboto, 28. januarja od 18. ure dalje; informacije po tel. 0481-533602. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v gradu Kromberk v torek, 31. januarja, ob 20. uri predstavitev knjige »Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije«. Knjigo bosta predstavila avtor Bojan Godeša in Branko Marušič. GALERIJA ARS, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN KATOLIŠKA KNJIGARNA prirejajo predstavitev knjige Neve Makuc »Historiografija in men-taliteta v novoveški Furlaniji in Goriški« v sredo, 1. februarja, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Ob prisotnosti avtorice, ki bo predstavila svoje raziskovalno delo na področju novoveške zgodovine, bo o knjigi govoril Branko Marušič. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v sredo, 1. februarja, ob 18. uri gost večera iz niza »Srečanja z avtorji« Andrea Bellavite, ki bo predstavil knjigo »Un tuffo nella storia. Guida teologico spirituale alla basilica di Aquileia«. AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah, Prvomajska ulica 20. Ob 10. obletnici smrti Ignacije Ota bo predstavitev zgoščenke in koncert zbora Valentin Vodnik. Slavnostni govornik bo predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu, Martin Švajgelj. 20 Četrtek, 26. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu naš pogovor - Agent nogometašev Marco Arduini iz Bazovice »Šejki ne marajo italijanskih davkov« Marco Arduini, 52-letni agent nogometašev iz Bazovice, se je včeraj mudil v Cremoni. Tudi zanj so zadnji dnevi januarske kupoprodajne borze naporni. Ali bomo pred koncem januarske kupoprodajne borze videli kak bolj odmeven premik v italijanski A-ligi oziroma na evropski sceni? Najbolj odmeven bo odhod Interje-vega branilca Thiaga Motte k pariškemu PSG. Kot kaže bo nocoj (včeraj zvečer) igral zadnjo tekmo (pokalno proti Napoliju) v In-terjevem dresu. Za Inter bo to zelo hud udarec, saj je Motta eden najboljših zveznih igralcev na svetu. Pri Interju ga bodo nadomestili z veliko težavo. Ponudba francoskega kluba je predobra, da je ne bi Mo-ratti sprejel. Kaj pa Tevez, o katerem veliko beremo po časopisih? Po dolgih pogajanjih ga bomo bržkone kmalu videli v Milanovem dresu. Agenti in klubi ponavadi upoštevajo igralčeve želje. Tevez, kot je že večkrat poudaril, si želi v Milan. Med južnoameriškim igralcem in nekdanjim klubom Manchestrom City se bije huda bitka. Angleški klub bo skoraj gotovo sprejel formulo posojila do konca junija. Pariški PSG je v lasti bogatih arabskih šejkov. In kot vemo, kjer so arabski šejki, denarja ne manjka. V prihodnji sezoni želijo igrati pomembno vlogo tudi na evropski sceni. Francija že precej let v evropskih pokalih ne dosega pomembnih rezultatov. To nalogo so poverili športnemu vodji Leo-nardu. Arabski bogataši kupujejo klube v Franciji, Angliji in Španiji. Ne pa v Italiji. Zakaj? Enostavno zato, ker je v Italiji davčni pritisk prevelik, pogoji so zelo slabi. Arabci ne marajo previsokih davkov. Podobno velja tudi za nogometaše. V drugih državah imajo nogometaši po prestopu celo dveletne olajšave v zvezi z davki. Povedal bi še to. Prosim. V Italiji so lastniki klubov v glavnem predsedniki, ki poleg kluba imajo še svoje družbe. Klubi so za nekatere predsednike kot igračke, ki jih upravljajo kot konjiček. V drugih evropskih državah pa so klubi dejansko družbe, ki delujejo samostojno. Predsedniki se ubadajo zgolj s klubi in veliko investirajo vanje. Od tega skušajo živeti in seveda čim več zaslužiti. V Italiji ni tako. Tudi pri nas pa prihaja do sprememb. Za zdaj v glavnem v nižje ligaških poklicnih prvenstvih (Lega Pro). Klubi veliko investirajo v nogometni sektor in skušajo vzgajati dobre nogometaše ter jih nato prodati. S tem se bodo klubi v prihodnjih letih skušali preživljati, ker drugače ne bo šlo, saj denarja ni. Skratka, nekateri nižje liga-ški klubi imajo boljše mladinske sektorje kot v A-ligi. Mladim igralcem bi torej rad svetoval, naj raje gredo na poskusne treninge klubov v Lega Pro kot v A ali B-ligo. Klubi v nižjih so lahko dobra odskočna deska, medtem ko v najvišjih ligah igralci večkrat pogorijo, saj je tam konkurenca večja. Premikov, pri katerih društva plačajo v gotovini, vsekakor ni več dosti. V glavnem se dela vse na bazi posojil in zamenjav. Le veliki klubi si lahko privoščijo bolj odmevne premike. Še nekaj bi poudaril. Italijanski klubi večkrat kupijo v tujini igralce, ki so slabši od nekaterih, ki igrajo v nižjih domačih poklicnih ligah. Ti pa so bolj poceni ali pa so Brazilci, Argen-tinci itd. Če si nogometaš te narodnosti, se ti takoj dvigne cena. Ali se ukvarjate tudi z južnoameriškim trgom? Sodelujem s prijateljem, znanim agentom, ki se ukvarja s tem. Agenti moramo v glavnem delati z mladimi oziroma pomagati in sodelovati z znanimi agenti, ki so se na trgu že uveljavili. Sam bi se s težavo prebil na trg. Januarja je minilo eno leto, odkar ste agent nogometašev. Kako bi ocenili to izkušnjo? Kot zelo pozitivno in produktivno. Veliko sem prepotoval in spoznal veliko novih ljudi. Sodelujem z vplivnimi italijanskimi agenti, kot je na primer agent bratov Cannavaro Gaetano Fedele, ki mi je v veliko pomoč. Imam tudi že nekaj sodelavcev, ki zame spremljajo nekatere igralce. Veliko mladih sem peljal na poskusne treninge, tako da se nekaj kuha in upam, da se bo kmalu tudi skuhalo. Letošnji januar je bil za vas posebno naporen. Že dober mesec ne grem spat pred tretjo uro po polnoči, tako da sem zelo utrujen. Danes zjutraj (včeraj) sem se med vožnjo proti Cremoni ustavil v Padovi ter pol ure počival pred počivališčem (smeh). Zvečer in ponoči namreč pošiljam video-posnetke igralcev in podatke sodelavcem in ostale stvari. Upoštevati moramo, da je Po mnenju Marca Arduinija (zgoraj) je bila sinočnja pokalna tekma za Thiaga Motto (levo) zadnja v Interjevem dresu ansa v Južni Ameriki jutro, ko je pri nas večer. Povrh tega ne smemo pozabiti, da imam še vedno svojo službo (svobodni poklic), ki je zame še vedno primarnega pomena. Kot nogometni agent še ne ustvarim toliko dobička, da bi se lahko preživljal zgolj s tem. Kje in kako dobite videoposnetke raznih igralcev? Naročen sem na spletno stran wys-cout.com, ki ti daje pregled nad celotnim svetovnim dogajanjem. Uro po koncu tekme, de-nimo,bosanskega prvenstva, so namreč posnetki že na voljo naročnikom. Naročnina stane sicer šest tisoč evrov letno. Nekaj podatkov in posnetkov sem si sam priskrbel. Je januarska borza potrebna ali je odveč? Ker moram zagovarjati svojo kategorijo, moram reči, da je potrebna. Za klube je to popravni izpit, če so slabo delovali med poletno borzo. Mogoče pa bi bili trije poletni meseci čisto dovolj. Poudariti moram, da se na januarski borzi malo proda. V glavnem klubi postavljajo količke za poletne premike. Ali se boste februarja vsaj malo odpočili? Niti ne. Mlade bom še naprej spremljal. Marca pa se bo začel drugi del sezone v Sloveniji. Spremljal bom predvsem tekme mladincev in kadetov ter tudi prvo ligo. Koliko ur traja vaš delovni dan? Od 8.30 do treh ponoči. Vmes seveda pokosim in povečerjam. Ko sem doma v Bazovici, si po kosilu obvezno privoščim enourni sprehod. Skrbeti je treba namreč tudi za svoje zdravje. Zame pa je ta posel zelo zabaven. Recimo tako: moja služba, ki je povezana s finančnimi trgi, je v zadnjem obdobju precej stresna, medtem ko je nogomet bolj zabaven posel. Daje mi več zadoščenj. Jan Grgič Državni pokal: Napoli izločil Inter NEAPELJ - Z goloma Cavanija (v 50. minuti in sodnikovem podaljšku) je Napoli, v četrtfinalu državnega pokala, premagal okrnjeni milanski Inter in se prvič po 15 letih uvrstil v polfinale. Napoli je bil boljši v prvem polčasu, v drugem pa se je po golu le branil, Inter pa je zaman stopnjeval pritisk. Siena je v Veroni premagala Chievo in se v tem tekmovanju prvič v zgodovini kluba prebila do polfinale. Enoličnost tekme v Veroni je v začetku drugega polčasa prekinili mladinski reprezentant under 21 Destro. Gol je dosegel le dve minuti potem, ko je stopil na igrišče Izida: Chievo - Siena 0:1 (0:0), strelec Destro v 54. min.; Napoli - Inter 2:0 (0:0), strelec: Cavani (11.m) v 50. in v 93. min. rokomet - EP Slovenija za 5. mesto (in London) NOVI SAD - Slovenska moška rokometna reprezentanca se bo na letošnjem evropskem prvenstvu v Srbiji za končno peto mesto jutri ob 15.15 pomerila z Makedonijo. V zadnji tekmi drugega kroga skupine II v Novem Sadu sta se Hrvaška in Madžarska razšli z neodločenim izidom, to pa je bil izid, ki je Sloveniji ustrezal za osvojitev tretjega mesta v skupini, potem ko je v popoldanskih urah s 35:32 (15:15) izgubila proti Španiji. Slovenska izbrana vrsta si bo v primeru zmagoslavja nad Makedonijo zagotovila nastop na aprilskem kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Londonu. Na kvalifikacijski turnir se lahko uvrsti tudi v primeru poraza, a le pod pogojem, če naslov evropskega prvaka osvoji Srbija. Jutrišnja polfinalna para sta Španija - Danska (17.45) in Srbija -Hrvaška (20.15). AFRIŠKI POKAL - Libija -Zambija 2:2 CACERES - Urugvajski branilec Caceres, ki je pred dvema letoma že igral pri Juventusu, se iz Seville znova seli v Turin. VATERPOLO - Italijanska reprezentanca je v četrtfinalu moškega EP premagala Nemčijo z 9:4 in se uvrstila v polfinale, v katerem se bo pomerila s Srbijo. V polfinale so se uvrstile tudi »azzurre«, ki bodo igrale proti Rusiji. EVROLIGA - Izidi 2. kroga drugega dela, skupina E:CSKA -Efes 96:68 (Saša Vujačic: 23 minut, 21 točk za Efes), skupina F: Real Madrid - Siena 69:88 (Mirza Begic: 14 minut, 4 točke, 3 koki za Real), Bilbao - Malaga 85:70; skupina G: Ulker - Armani 65:63 (Gašper Vidmar: 9 minut, 2 točki, 1 skok za Ulker) Panathinaikos - Kazan 83:89 (Boštjan Nachbar: 9 minut, 3 točke, 1 skok za Kazan); skupina H: Cantu - Žalgiris 79:78. GALLINARI - Italijanski košarkar Danilo Gallinari je podaljšal pogodbo z ekipo NBA-lige Denver Nuggets, pri kateri bo za 42-mili-jonov dolarjev ostal do leta 2016. tenis - Odprto prvenstvo Avstralije V Melbournu znani polfinalisti Kam konec tedna LJUEII JAMA MELBOURNE - Potem ko sta se v torek v polfinale odprtega prvenstva Avstralije v tenisu prebila drugi in tretji nosilec, Španec Rafael Nadal in Švicar Roger Federer, sta si včeraj polfinalni nastop priigrala še prvi in četrti nosilec, Srb Novak Dokovič in Britanec Andy Murray.Doko-vič je v četrtfinalu v treh nizih s 6:4, 7:6 (4) in 6:1 odpravil petopostavljenega Španca Davida Ferrerja, Murray pa je bil s 6:3, 6:3 in 6:1 boljši od Japonca Keija Nišikorija. Dokoviča v polfinalu čaka Murray, kar je ponovitev finala z lanskega turnirja, ki je pomenil izjemen zagon za srbskega zvezdnika, saj je nato v rekordni sezoni osvojil deset turnirjev, od tega kar tri grand slame. »David je zelo borben, tako da sem moral točke nabirati z 'winnerji'. Nisem se počutil najbolje, toda vseeno sem moral dvigniti ritem,» je dejal Dokovič, ki bo v četrtek polfinale Nadala in Federerja spremljal kar s kavča. Murray na svoji poti v polfinale ni imel tako zahtevnega tekmeca, pa čeprav je Japonec doslej igral odlično. Dvakratni finalist s Škotske je Nišikoriju, 26. igralcu sveta, skupno prepustil le sedem iger in se uvrstil v svoj peti zaporedni polfinale na grand slamih. Med ženskami sta se v polfinale uvrstili tudi Čehinja Petra Kvitova in Rusinja Marija Šarapova. Kvitova je v četrtfinalu s 6:4 in 6:4 ugnala Italijanko Saro Errani, Šarapova pa je bila s 6:2 in 6:3 boljša od rojakinje Jekaterine Makarove.Tako druga nosilka Kvitova, ki je prvič v polfinalu Mel-bourna, kot četrtopostavljena Šarapova -igralki se bosta med seboj pomerili za finale - imata možnost (ob Belorusinji Viktoriji Azarenka), da po turnirju zasedeta prvo mesto na lestvici WTA. »Na začetku sem bila živčna, ker sem vedela, da vsi pričakujejo lahko zmago. Sara pa je igrala zelo dobro skozi ves turnir, tako da je bil dvoboj vse prej kot lahek. Morala sem biti potrpežljiva in čakati na pravi čas za 'winnerje'. V drugem nizu sem po zaostanku naredila precej manj napak, kar je bil tudi ključ do uspe-ha,» je dvoboj proti Sari Errani opisala Kvitova, ki je še razkrila, da ji tudi legendarna Martina Navratilova občasno pošlje kako telefonsko sporočilo z besedami in podpore ali s taktičnimi nasveti. Šarapova pa je gladko odpravila svojo rojakinjo Makarovo in prvič po letu 2008 prišla v polfinale tega turnirja. Takrat je tudi nazadnje osvojila turnir za grand slam - doslej je skupno zmagala na treh. Od takrat je imela spremljevalka slovenskega košarkarja Saše Vujačica veliko težav s poškodbami, toda počasi se vrača med najboljše. JUL ij. Gremo na izlet NAMIZNI TENIS 28. in 29. januarja 2012 v Velenju Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije Pred vrhunskimi dvoboji za zeleno mizo, na katerih bo nastopal tudi najboljši primorski športnik Bojan Tokič, si lahko v petem največjem mestu v Sloveniji privoščite malico kar 180 metrov pod zemljo v podzemnem muzeju premogovništva! V naslonjaču pred TV NOGOMETNA A-LIGA Sobota, 28. januarja 2012 ob 20.45 (TV Sky) Juventus - Udinese Navijate za staro damo ali simpatične Furlane? Kakorkoli že, tekma vredna ogleda v pubu, doma ali pa v širši družbi doma pri prijatelju s satelitsko povezavo in dobro založenim hladilnikom Navijamo za »naše« ŽENSKA ODBOJKARSKA C-LIGA Sobota, 28. januarja 2012 ob 20.30 v Repnu Zalet C - Vivil Za združeno ekipo je zadnji kroa prvega dela prvenstva ključen. Proti na papirju boljši ekipi jim zmaga s 3:0 ali 3:1 zagotavlja pravico do dodatnih tekem za preboj med boljše. V nasprotnem primeru je njihova usoda odvisna od razpleta na drugih igriščih. / ŠPORT Četrtek, 26. januarja 2012 21 naši oskarji 2011 - Vsakdan letošnjih nagrajencev Pred polnočjo nikakor spat Športnike največkrat sprašujemo po športnih napovedih ali komentarjih, tokrat pa smo želeli razkriti drugo plat njihovega življenja. Člani in članice, ki so bili v torek nagrajeni na prireditvi Naši oskarji 2012, so nam opisali svoj vsakdan. BORUT BAN Včasih večerja kar v slačilnici »Zbuditi se skušam čim bolj zgodaj, tako da največkrat vstanem okrog 8.00. Zjutraj se tačas - med izpitnim obdobjem (Borut je študent 1. letnika ekonomije v Trstu, op.a.) - učim: včasih doma, sicer pa ponavljam pri kakem sošolcu ali na fakulteti. Med obdobjem predavanj pa sem včasih zjutraj in popoldne na fakulteti. Navadno kosim doma, kosilo pripravi mama ali pa sam, včasih grem na kosilo k noni ali pa jem kar na fakulteti. Popoldne študiram, dvakrat tedensko pomagam Ma-riu Gerjeviču na treningih U15 ali pa si nekaj časa vzamem zase: rad si privoščim tudi pijačo s prijatelji. Nekaj pojem že pred treningom, okrog 17.00, po treningu, okrog 23.30, pa si privoščim še kaj: doma segrejem to, kar je že prej pripravila mama ali pa si kaj pripravim sam. Včasih pa si nakaj za pod zob privoščimo že v sla-čilnici, saj prinese kdaj pa kdaj kdo kaj na trening. Po treningu grem včasih na pijačo z ekipo, če pa se vrnem domov, ne grem nikoli direktno spat: ponavadi nekaj časa še gledam televizijo, spat pa grem okrog polnoči ali pol enih. Pri društvu še nisem odbornik, redno pa hodim na tedenske sestanke Mladinskega krožka Prosek Kontovel. Sestanki so ob četrtkih, ko končam trening že ob 21.00, zato sem tam lahko vedno prisoten.« DANIEL BATICH V prostem času s punco »Budilka zvoni ob 7.15. Počasi pozajtrkujem in se nato odpeljem na delovno mesto v industrijsko cono pri Žavljah, kjer sem zaposlen v špediterskem podjetju. V uradu moram biti ob 8.00. Od 12.00 do 13.00 grem na kosilo k noni na Katinaro, nato pa se spet vrnem v urad, kjer ostanem do 17.00. Čas med koncem službenih obveznosti in treningom navadno preživim s punco Martino. Včasih grem v tem času tudi na pijačo v Adriae-nergy k prijatelju Aleksu Vitezu, s šefom ali pa s soigralci. Okoli 20.00 se vrnem domov, pripravim torbo za treningih in tudi nekaj pojem. Ob 20.10 približno se odpeljem na Opčine na trening. Po trengniu doma pojem še kaj malega in ponavadi zaspim ob 23.30.« MIKO MADONIA »Pred treningom delam v fitnesu« »Zbudim se okrog 7.45. Po zajtrku se s prijateljem in sovaščanom Matejem Crismancichem odpraviva na Katinaro: od 8.20 do 13.00 študirava na medicinski fakulteti, dokončujem sicer pravno fakulteto. Potem greva domov na kosilo: včasih kosiva skupaj, sicer pa vsak na svojem domu. Kosilo si pripravim sam, ob 14.00 pa sem že na Stadionu 1. maja. Pri Boru namreč delam vsak dan v fitnesu do 18.00: stranke opazujem, ali pravilno ravnajo z orodij, včasih pa tudi pripravljam programe vadbe. Vse delam izključno na podlagi svojih izkušenj. Pred začetkom košarkarskega treninga imam še uro pavze, med katero navadno spijem kavo in pojem sendvič, ki sem si ga že prej pripravil doma. Ob 19.30 grem na trening, po treningu počakam punco Katjo, ki vadi fitnesu, in skupaj greva domov v Bazovico (na Mikov dom, op.a.). Večerjava navadno skupaj to, kar je že prej pripravila mama, sicer pa spet skuham kaj sam. Pred spanjem se včasih še srečam s prijatelji, ob 23.30 pa sem navadno že v sobi. Preden za-spim si privoščim še uro brskanja na računalniku.« SABRINA BUKAVEC Ko ni treninga, k »partizanom« »Zbudim se okrog 7.30, približno ob pol devetih se odpeljem v Trst na delovno mesto. Od 9.00 do 17.30 sem v uradu: kosim navadno kar tam to, kar sem si prinesla z doma. Ob 18.00 sem navadno doma, kjer pred treningom jem, potem pa še kaj preberem ali pa gle- dam televizijo. Trening se običajno začne ob 20.30, po treningu se stuširamo in si včasih pijačo privoščimo kar v slačilnici, sicer pa gremo kam. Navadno zaspim ob enih, nič prej. Ob službi in športni dejavnosti sem tajnica VZPI Prosek, kjer letos pripravljamo nekaj pobud ob 40-letnici postavitve spomenika na Proseku. Sestanki ne sovpadajo s treningi, saj jih imamo na dan, ko nimam treninga ali pa pred treningi. Pri proseško-kon-tovelski pustni skupini pa se aktiviram navadno dva tedna prej, tam pa preživim do pusta vsak večer.« kamilico, potem pa grem spat okrog polnoči ali pol enih.« AMBROZ PETERLIN Urad izmenjuje s telovadnico »Zbudim se kako minuto pred osmo, na delovnem mestu, kamor se odpeljem z avtobusom, pa sem ob 9.00. V jutranjih urah sem zaposlen v uradu študijskega cen- ci T lr Najboljši nogometaši z italijanskim reprezentantom nogometa na mivki Michelejem Leghisso _l kroma se vrnem domov na kosilo, ki ga pripravi mama, ob 13.00 pa se vrnem na delovno mesto, kjer sem do 17.00. Doma se nato stuširam in si pred treningom navadno vzamem čas, da odgovorim na maile in kaj uredim za društvo Sedej, kjer sem predsednik. Od 20.00 do 22.15 sem na treningu, med tednom se po vadbi vrnem domov, ob koncih tedna pa grem z ekipo na pijačo. Večerjam po treningu, spat pa grem okrog pol enih. Obveznosti društva moram vedno dobro usklajevati s treningi. Ponavadi so društveni sestanki ob ponedeljkih, ko pilimo moč v fitnessu. Takrat namreč treniram od 19.00 do 21.00 in nato odhitim na sestanek, včasih pa izostanem na petkovih treningih, ko treniramo sprejem (Hlede je podajalec, op.a.). Društvene obveznosti in treninge pa moram usklajevati že dva tedna prej, pri tem pa sem pozoren tudi na to, kdaj sem lahko na treningih odsoten, kdaj pa ne smem zaradi pomembnosti tekme.« ALEN CARLI «I V V» • v • Slovenščina in onesnaževanje »Do decembra sem v jutranjih urah dajal lekcije slovenščine dvema italijanskima glasbenicama, ki igrata v ljubljanski operi. Januarja pa sem prejel štipendijo za raziskavo o onesnaževanju v Vidmu, tako da sem zdaj med tednom veliko bolj zaseden. Zbudim se ob 7. uri in se skoraj vsako jutro odpeljem z vlakom v Videm, v videmski univerzitetno-klinični NEŽA KAPUN Na delo tudi z biciklom »Vstanem okrog 7.30 ali 7.45, na delovno mesto pa se odpeljem kar z mamo in tatkom. Zaposlena sem v družinskem podjetju, ki je od doma oddaljeno kilometer in nekaj sto metrov. Prav zato s prevozi ni težav: lahko grem tudi peš ali pa z biciklom. Od 12.30 do 13.30 je pavza: kosim doma ali pri no-ni, kosilo pa izmenično skuhamo sama, mama, brat Jernej ali pa nona. Če kdo v podjetju praznuje rojstni dan, pa gremo na pizzo. Ob 18.30 ali 19.00 se vrnem domov, se pripravim in se odpeljem na trening (ponavadi treniramo od 20.30 do 22.30). Po treningu se srečam s fantom ali pa si privoščimo pijačo v slačilnici ali drugje. Zaspim okrog polnoči ali ob enih. V obdobju pusta sem aktivna tudi v pustni sku- več fotografij na WWW.primorski.eu Najboljše odbojkarice s prvo nagrajenko leta 2002 Tjašo Gruden kroma pini, drugih funkcij v odborih nimam. Dokler sem igralka, ne bom odbornica.« STAŠKA CVELBAR Po kamilici grem spat »Zbudim se ob 8.00. Na delovno mesto na Op-čine se odpeljem z avtom, tam pa ostanem do 16.00 ali do 17.00. Kosim kar v uradu to, kar sem si že pripravila doma. Po službi se odpeljem domov, kjer pojem svoj glavni obrok, kosilo in večerjo hkrati, ki ga pripravi mama ali pa sama. Če nimam drugih obveznosti, si do treninga privoščim nekaj počitka na kavču. Med tednom sem doma okrog 23.00, spijem Vse vsebine in destletni pregled v sekciji dosjeji na www.primorski.eu Najboljši košarkarji s prvim nagrajencem leta 2002 Maurom Simoničem kroma tra Melanie Klein, ob 13.45 pa se vrnem domov na kosilo, ki ga pripravi nona. Ob ponedeljkih, torkih in četrtkih vodim s soigralcem Davidom Cettolom treninge deklet U14. Po tem treningu, ob ponedeljkih in torkih, in pred našim večernim vadim z utežmi z nekaterimi soigralci. Večerjam navadno pred treningom, po treningih se navadno srečam s punco, spat grem okrog polnoči ali polnoči in pol. Ob sredah, ko nimam treninga, zjutraj vodim telesno vzgojo v osnovni šoli v Križu, v vrtcu v Mav-hinjah in Devinu, v uradu pa sem popoldne.« DAVID CETTOLO Zjutraj hišna opravila »Tačas, ko ne obiskujem univerze, se zbudim precej pozno, okrog 9.00. Zjutraj opravljam različna hišna opravila, včasih pomagam pri pripravi kosila, kdaj pa kdaj pa ga pripravim tudi sam. Trikrat tedensko vodim v popoldanskih urah trening deklet U14. Nato se odpeljem v Repen, kjer pred svojim večernim treningom opravim še nekaj vaj z utežmi. Povečerjam doma po treningu, zaspim pa okrog polnoči ali kasneje.« FILIP HLEDE Sestanke društva usklajuje s treningi »Zbudim se ob 7.15, na delovnem mestu pa sem ob 8.00. Sem zidar in se na gradbišče navadno v okolici Števerjana ali v Gorici odpeljem z avtom. Ob 12.00 Videoposnetek celotne prireditve na www.primorski.eu Najboljši odbojkarji s prvim nagrajencem leta 2002 Alešem Ferijem kroma center. Z vlakom se v poznih jutranjih urah vračam v Pordenon, kjer me nato popoldne čaka trening. Po treningu se odpočijem in si pripravim sam večerjo v por-denonskem stanovanju. Večkrat pripravim večerjo tudi soigralcu Tončiju Žlogarju. Nisem pa dober kuhar. V glavnem jemo riž. Ko pa pripravi mama joto, povabim tudi ostale soigralce, in se jim zlažem, da sem vse jaz skuhal. V posteljo grem okrog polnoči, četudi bi rad prej. Zvečer se kratkočasim s facebookom in gledanjem televizije, ne političnih debat, saj se vsi samo kregajo. Če pa zjutraj ne grem v Videm, se zbudim okrog 8.30, grem peš do centra v Pordenonu, popijem kavo in preberem časopise. Ob poldne pa ponavadi že pojem kosilu, ker ob dveh že treniramo. Treniramo petkrat tedensko, tudi ob sobotah zjutraj. Vsekakor je moje življenje v Pordenonu mirno. Včasih gremo s soigralci na pijačo, drugače pa ne veliko pohajam. Ko imam prost dan, se ponavadi odpravim v Slovenijo, kjer natočim bencin.« DANIEL TOMIZZA Jogurt in čokalada, likanje in kitara »Zaposlen sem pri VZS Mitja Čuk na Kontove-lu, stanujem pa na Proseku, tako da pot do službe ni dolga. Ko se zbudim, naprej pojem jogurt in popijem čokolado. Dopoldne sem v službi, nato je enourni počitek. Vrnem se domov, ker moram medtem poskrbeti še za mačko, saj je tudi ona lačna (smeh). Nato malo počivam in se ob 13.00 vrnem v službo. Po končanem službenem dnevu se posvetim domačim delom, na primer likanje, pospravljanje itd. Od 19.00 do 21.30 sem na treningu v Križu in nato se znova odpeljem domov, kjer si pogledam kak film ali kaj preberem. V prostem času pa doma igram tudi na kitaro in, a ja sem pozabil, tudi študiram, saj sem se vpisal na master tržaške univerze, klinična pedagogija.« JAR MARTINI Vedno suho kosilo »Zbudim se okrog 7.30 ali kasneje, odvisno od jutranjih predavanj. Študiram arhitekturo, predavanja spremljam v Gorici. Na fakulteti sem do približno 16.30, pred treningom, ki se začne ob 18.00, pa preživim nekaj časa pri prijatelju v Saležu (Martini je sicer doma v Dolini, trenira pa v Križu op.a.). Kosilo in malico pred treningom si vsak dan prinesem s sabo. Po treningu se vrnem domov na večerjo, ob polnoči pa grem ponavadi spat.« (V.S., jng) 22 Četrtek, 26. januarja 2012 ŠPORT / odbojka - Naša »legionarja« v BI -ligi V boju za obstanek Med odbojkarji, ki so svojo pot začeli v slovenskih klubih v Italiji, sta tudi Openc Kristjan Stopar in Goričan Aljoša Orel. Oba letos nastopata v državni B1-ligi, »ki so jo nekateri preimenovali celo v A3-ligo, saj je kvaliteta visoka,« je pojasnil 25-letni Stopar, Orel pa je nad takimi izjavami bolj zadržan: »Prve štiri ekipe so res razred zase, ostali pa smo bolj povprečni.« Kristjan Stopar igra tudi letos pri Motti, s katero je lani napredoval v B1-ligo. Čeprav je s svojimi nastopi zadovoljen, ne more enako trditi z mestom na lestvici. Motta je namreč zadnja s sedmimi točkami: »Imeli smo kar nekaj težav z novim trenerjem Marchesini-jem, s katerim se nekateri izkušeni igralci, ki so okrepili ekipo, niso ujeli. Konec novembra ga je tako zamenjal Federico Orsatti, torej trener, s katerim smo lani napredovali,« je pojasnil Stopar. Sprememba je že obrodila sadove, saj so v zadnjih štirih krogih dosegli več točk kot v sedmih z bivšim trenerjem Marc-hesinijem. »Sam sem po naravi optimist, zato verjamem, da imamo še kakšno možnost, da se rešimo in torej dosežemo osnovni prvenstveni cilj: obstanek,« je še dodal nekdanji igralec Sloge, ki je na začetku prvenstva igral manj, zdaj pa je v standardni postavi (povprečno dosega 20 točk na tekmo). Že Marchesini je krog pred odstavitvijo postavil korektorja Maniera na krilo, tako da je Stopar dobil mesto v postavi. »S svojimi nastopi sem zadovoljen, pridobil pa sem tudi veliko izkušenj glede na vse to, kar smo letos že doživeli v klubu.« Stopar se tri do štirikrat na teden vozi do Motte di Livenza, ob tem pa uči kitaro na glasbeni Matici v Trstu in v šoli Tarabocchia v Rojanu. Aljoša Orel pa je letos izbral deželni klub Cordenons, ki tačas pluje v nekoliko mirnejših vodah. Z 12 točkami zaseda na lestvici 10. mesto, ki še zagotavlja miren obstanek: »Ekipa je še kar dobra, vendar treniramo premalo, kar se potem kaže na tekmah,« ugotavlja Orel, ki močno občuti pomanjkanje vadbe. Prav zato dvakrat tedensko v jutranjih urah vadi z utežmi sam, trikrat na teden pa trenira z ekipo. »Z izbiro pa sem vsekakor zadovoljen. Vzdušje v ekipi in klubu je prijetno, skorajda dru- Kristjan Stopar Aljoša Orel žinsko. Tudi trener Jacopo Cuttini ni pravi tehnik, a bolj »družinski« trener,« še dodaja Orel, ki pogreša prvoligaški tempo treningov in igre. Goriški od-bojkar, ki je lani igral pri Salonitu v 1. slovenski ligi, pred tem pa tudi pri ACH Volleyu, igra v prvi postavi. »Počasi pridobivam pravo formo. Imel sem nekaj težav z ramo, vendar kljub temu sem stalno igral. Zdaj je najpomembnejše to, da čim prej dosežemo matematični obstanek,« je poudaril nekdanji Valov igralec, ki že razmišlja o prihodnosti. Na elektronski naslov je prejel že veliko ponudb iz Nemčije in Belgije, kjer iščejo sprejemalce: če bi bil prost, bi eno izmed ponudb prav gotovo hitro sprejel: »Ekip pa nisem nikoli zapustil na polovici prvenstva, zato bom letos tudi zaključil prvenstvo s Cordnenonsom,« je še povedal goriški odbojkar, ki se na treninge trikrat na teden pelje z vlakom. 1. MOŠKA DIVIZIJA Prevenire - Naš Prapor 0:3 (24:26, 17:25, 15:25) Naš Prapor: Feri 9, Fajt 7, Juretič 14, Culot 6, Simeoni 16, Bajt 1, Deve-tak 7, Valentinčič 4, Kos libero. Brici so začeli zelo dobro. Po 12. točki se je zataknilo bodisi v napadu kot v sprejemu. Prevenire jih je ujel in po-vedle za 5 točk 5. Trener Leghissa je tedaj na krilu zamenjal Ferija z Valentin-čičem, podajaca Bajta pa z Devetakom. To se je obrestovalo. Izenačili so pri 20. točki, vnel se je boj za vsako žogo, konec pa je bil uspešen. V drugem setu so Brici z dobrim servisom ter predvsem z bolj prepričljivim napadom preko kril nadigrali nasprotnika. V končnici se je sicer spet zataknilo, Feri, ki je tedaj stopil na igriš- če, pa je tedaj z dobrimi napadi pripomogel k osvojitvi seta. V tretjem setu so Brici k igri »dodali« še dobro obrambo in končni izid ni bil pod vprašajem. V tem setu sta zelo dobro napadala Feri in Simeoni. Iz tekme v tekmo igrajo bolj samozavestno, tokrat so se izkazale tudi menjave. UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Olympia Hlede A.I. - Pasiano 3:0 (25:13, 25:15, 25:19) Olympia Hlede: Terpin, Princi, Bossi, Burello, Cobello, Corsi, Čavdek, Komjanc, Manfreda, Rossi. Da Olympia v tej starostni kategoriji nima prave konkurence, je zogovor-no pokazala prav tekma proti Pasianu. Obe ekipi sta bili pred neposrednim dvobojem nepremagani, namesto izenačene igre pa smo gledali pravi monolog Olympia, ki je nasprotnika nadigrala v vseh elementih. Jedro goriške ekipe je v bistvu jedro deželne reprezentance (za naše društvo poleg domačih igrajo tudi fantje iz drugih klubov FJK), pozna pa se jim, da v enakem sestavu dokaj uspešno igrajo tudi v D-ligi. Tam nabrane izkušnje se nato obrestujejo v tej mladinski kategoriji. Priložnost so dobili vsi, posebno tisti, ki manj igrajo v D-ligi. UNDER16 ŽENSKE Skupina zmagovalcev na Tržaškem Oma A - Zalet Zadružna kraška banka 1:3 (22:25, 13:25, 25:10, 12:25) Zalet ZKB: Pozzo, Pučnik, Kraljič, Kalin, Costantini, Zonch, Rabak (L1), Quaia, Klun, Olivo, Lugo, Ghersi (L2). Trener: Mitja Gombač Odbojkarice Zaleta so na povratni tekmi prepričljivo odpravile Omo A. Po lahki zmagi v drugem setu so zaletovke preizkusile drugačno postavo, kar pa se ni obneslo, v četrtem nizu pa so spet vzpostavile pravo razmerje moči. Naša ekipa je tokrat dobro servirala, med posameznicami pa bi tokrat pohvalili Scharon Costantini in Veroniko Pučnik. Gombačeve varovanke bodo na igrišče ponovno stopile danes, ko bodo ob 20.30 na Stadionu 1. maj odigrale derbi proti ekipi Zalet plave. (T.G.) PLANINSKI SVET Izlet po tržaški okolici Ko so se tržaški planinci v nedeljo, 22. januarja zjutraj zbirali pri sv. Sergiju med ogromnimi stanovanjskimi bloki, da bi se podali na tradicionalni izlet po tržaški okolici, jim okolje ni nudilo velikih pričakovanj. Toda komaj so premagali prvi, skromen vzpon je bilo asfalta konec. Pred njimi se je odprla čisto drugačna slika, pravo istrsko okolje. Zavili so na staro romarsko pot, speljano med oljčnimi gaji, obdano s suhim zidom iz laporja. Ta pot je nekoč povezovala Breg s Trstom, saj se je v preteklosti nadaljevala po današnji ulici Costalunga do sv. Jakoba in naprej do starih mestnih vrat v takratnem obzidanem Trstu. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je pot speljana po trasi stare rimske trgovske poti, ki je mino Zabrežca in Muhove-ga gradu ter preko sedla Jezero, povezovala Trst s Kraško planoto. Iz notranjosti so po njej tovorili v Trst in v ostala obmorska mesta meso, žitarice in druge pridelke, v nasprotno smer pa breško vino, olje in sol. V srednjem veku so po njej hodili romarji, namenjeni do cerkvice Matere Božje na Pečah. V spremstvu vodiča, strokovno podkovanega domačina Davida Stolli, so pohodniki nadaljevali pot do Loga, kjer je križišče med staro in srednjeveško tovorno potjo, ki je preko Ključa povezovala Kraško planoto z Obalo. Ob izčrpni razlagi o prisotnosti človeka v Bregu od prastarih časov do danes je izletnike pot vodila proti Čelu. Pod gričem so nato zavili na staro rimsko trgovsko pot, ki vodi mimo Zaboljunca in Za-brežca. Povzpeli so se do ostankov dvorca Robide in Muhovega gradu, od koder se odpira enkraten razgled na dolino Glinščice. Po trgovski poti so se povzpeli proti Hrvatom, kjer so nad železnico še vidni veliki kamni, verjetno ostanek nekdanjega tlaka trgovske poti. Po opuščeni železniški progi so stopili se malo čez mejo in si ogledali razvaline zanimivega Draškega tabora. Navdušeni, da jim je prijeten nedeljski sprehod nudil ne le potepanje skozi prostor in čas, ampak jim je razkril tudi pomemben del breške zgodovine, so izletniki sestopili do Botača in naprej po glavni stezi do Boljunca, kjer se je izlet zaključil. Pri tem gre posebna zahvala vodiču, ki je s strokovnostjo in ljubeznijo znal približati izletnikom domačo stvarnost in radodarno odgovarjal na številna vprašanja. SPDG: Danes priložnost za poravnavo članarine Planinska zveza Slovenije je decembra lani nekoliko spremenila določila glede plačevanja članarine, ki vključuje zavarovalnino. Člani, ki poravnajo letno članarino do 31. januarja so kriti do tega roka. V nasprotnem velja zavarovalnina od naslednjega dne datuma opravljenega plačila. SPDG zato vabi dosedanje člane in nove, ki nameravajo poskrbeti za ustrezno zavarovanje, da to storijo čimprej. Sedež društva bo danes odprt, specifično za urejanje članarine, med 19. in 20. uro. Uspešen začetek smučarskih tečajev SPDG V znanem zimskošportnem središču Forni di Sopra se je v nedeljo, 22. t.m. uspešno začel tečaj alpskega smučanja. Tečaj se bo sklenil 26. februarja, ko bodo izpeljali društveno tekmovanje. Naslednja srečanja bodo v nedeljo, 29. t.m. in nato še dve nedelji v februarju.Urnik avtobusa ostaja nespremenjen. Zimski pohod na Bleščečo planino Slovensko planinsko društvo bo tudi letos, v začetku marca, priredilo spominski pohod na Bleščečo planino, mimo Arihove peči, v spomin na tamkaj padle partizanske borce. SPDG vabi k udeležbi na omenjeni manifestaciji. Zaradi organizacije prevoza, je zaželena prijava. Informacije Vlado 0481/882079 v opoldanskem času. Pohod SKD Vodnik Planinski odsek SKD Valentin Vodnik organizira v nedeljo 29. januarja pohod na vrh Slavnika nad Podgorjem. Zbirališče v dolini pred Zadružno gostilno ob 10uri. Pohod ni naporen in je primeren za vse, kosilo v nahrbtniku. info: 346 9707776 (Alen) košarka - U19 Izjemno dober vtis Bora ZKB Bor Zadružna kraška banka - Baske-trieste 68:76 (22:21, 39:41, 49:58) BOR: Igor De Luisa 2, Faiman 3, Sternad 2, Bole 12, Mattiassich 6, Bassi 36, Liccari 9, Matjaž De Luisa, trener Dejan Faraglia. Porazu navkljub so Borovi mladinci proti vodilnemu na lestvici zapustili izjemno dober vtis. Trener Dejan Fa-raglia je ugotavljal, da bi s kako menjavo več lahko favoriziranega nasprotnika celo presenetili, že tako omejenemu izboru igralcev pa je zmanjkal še Igor De Luisa zaradi poškodbe že v teku prve četrtine. Gostitelji so držali korak s tekmeci skozi vso tekmo, popustili niso niti za trenutek, poleg razigranega Giulia Bas-sija zaslužijo pohvalo tudi vsi ostali člani moštva. Odločilno prednost kakih desetih točk so si gostje priigrali v tretji četrtini, ko se domača conska obramba ni obnesla. V zadnjem delu so se borovci spet z individualno obrambo uspeli ponovno približati na pet točk razlike, več pa niso zmogli. Ostali izidi 9. kroga: Ronchi -Cormons 46:50, Libertas - Venezia Giulia 45:42, Mossa - Santos v nedeljo. Vrstni red: Alba Cormons in Baske-trieste 16, Libertas 12, Acli Ronchi 10, Venezia Giulia 8, Bor ZKB in Mossa 4, Santos 0. NAMIZNI TENIS - DEŽELNA C2-LIGA Žal negativen izid V soboto sta obe Krasovi ekipi igrali pred domačo publiko. Kras A je gostil solidno ekipo Azzurre B, Kras A pa Porcio. Žal je bil izid negativen za obe ekipi; naravnost dramatičen pa postaja tako položaj B-ejevcev, za katere je sedaj obstanek v tej ligi že skoraj nemogoča misija. Kras A - Azzurra B 2:5 Fabiani - Bressan 1:3; Bole - Mare-ga 3:2; Rotella -Trevisan 0:3; Bole - Bressan 0:3; Fabiani -Trevisan 0:3; Rotella -Marega 3:1; Bole -Trevisan 0:3 Kras A se je proti goriški Azzurri srčno boril, slednja pa se ni pustila presenetiti. Mladi up Bressan je spet pokazal, da je zasluženo v krogu mladinske državne reprezentance. Odpravil je bodisi Boleta kot Fabianija. Točki sta Krasu prinesla Rotella in Bole proti ne-športnemu igralcu Marega, kateremu je očitno pravi športni duh resnično tuj. Vsi trije krasovci pa so gladko izgubili proti solidnemu Trevisanu, čist napadalec, ki nasprotniku malo prepusti. Po besedah kapetana Boleta, igra ekipe na splošno ni bila najboljša, poraza pa ne gre jemati tragično, saj je Azzurra glavni favorit za prestop v višjo ligo. S porazom je zgoniška ekipa zdrsnila na tretje mesto na lestvici. Kras B - San Giorgio Porcia 0:5 Ridolfi - Marton 0:3; Doljak - Mian 1:3; Giorgi - Dal Fabbro 2:3; Ridolfi - Mian 0:3; Giorgi - Marton 0:3. Tudi B-ejevci so potegnili krajši konec , saj jih je v dobri ure igre odpravila ekipa iz Porcie. Slednja je bila pretrd oreh za Doljakovo, Giorgita in Ridolfita, treba pa dodati, da so krasovci pokazali povprečno igro. Sonja Doljak bi lahko premagala izkušenega Miana, tudi proti Dal Fabbrotu je pokazala dobro igro, a sama pravi, da je bil slednji zanjo prehiter. S svojo igro pa sploh nista bila zadovoljna mladi Giorgi in veteran Ridolfi, ki dobro trenirata, a v uradni tekmi pokažeta manj kot resnično znata. Za oba je bila usodna tudi dobra igralka romunskega rodu Mar-ton Emesse, nekoč pingpongašica na solidnem nivoju. Vsega skupaj so nasprotniki prepustili Krasu le tri sete. (R) 13 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 29. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). SO-SPDT organizira 27.,28. in 29. januarja 2012 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. januarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali -Orel 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.55 Aktualno: Cerimonia per l'innaugu-razione dell'Anno Giudiziario 2012 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Che Dio ci aiuti 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in Focus 1.40 Aktualno: Sot-tovoce 2.10 Dok.: In Italia Rai Due ^ Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Ami-ci 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Sex and the City 2 (kom., ZDA, '10, r. M.P. King, i. S.J. Parker, K. Cattrall) 0.00 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Risanke 9.35 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.35 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: Ghost whisperer 16.55 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1120.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resn. show: L'Isola dei Famosi 9 (v. N. Savino, V. Luxuria) 0.10 Dnevnik 0.25 Dok.: La Sto-ria siamo noi 1.20 Dnevnik Parlament 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ri-dere insieme con Stanlio e Ollio 20.40 Nogomet: Tim Cup, četrt finale (prenos) 10.35 Nan.: Everwood (i. Emily Van-camp)12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.4019.50 Risanka: Simp-sonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Risanka: Dragon Ball 15.30 Nan.: Camera Café 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Prova-ci ancora Gary 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Le Iene Show 0.00 Nan.: Nikita 1.50 Dnevnik - pregled tiska 2.05 Nan.: The Shield ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 16.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.0013.55 Dok.: Italia da sco-prire 8.30 Dnevnik 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Koncert: Voci dal Ghetto 12.00 20.20 Aktualno: Salus Tv 12.15 20.05 Aktualno: Musa Tv 12.30 22.40 Rotocalco ADNKronos 12.50 Dok.: Borgo Italia 13.30 Dnevnik 15.05 Videomotori 16.30 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 19.35 Dnevnik 20.35 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: The F.B.I. 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: The fall before paradise (triler, r. S. Gillian, i. J. Chu-dy, G. Cool) La 7 23.00 Dok.: Correva l'anno 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Magazzi-ni Einstein 1.35 Glasba: La musica di Raitre u Rete 4 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS Roma - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Va nuda per il mondo (dram., ZDA, '61, r. R. MacDougall, i. G. Lollobrigida, A. Fran-ciosa) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Mafalda di Savoia - Il co-raggio di una principessa (zgod., It., '06, r. M. Zaccaro, i. S. Rocca, F. Castellano) 23.55 Nan.: The Pacific 1.55 Nočni dnevnik LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menu di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Storia di un soldato (dram., ZDA, '85, r. N. Jewison, i. H.E. Rollins jr., A. Caesar) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.20 1.10 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.301.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Dnevnik 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso iT Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.35 Kratki dok. film: Daleč od doma (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Kratki dok. film: Moj konj (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Dok. feljton: Kekec, slovenski filmski junak, ki je osvojil Kitajsko (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Tur- bulenca (pon.) 16.20 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Babilon.tv (pon.) 17.45 Minute za jezik (pon.) 17.50 Nan.: Anica 18.20 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi - odd. Tv Koper 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet 0.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.55 Zabavni infokanal 10.50 Dobro jutro (pon.) 14.20 Glasb. dok.: Guča, srce Balkana (pon.) 14.45 Stopimo skupaj za naše srčke (pon.) 16.20 Nad.: Vrnitev v Cranford (pon.) 17.15 Priznanja RS za poslovno odličnost za leto 2011 (pon.) 18.15 Univerza 18.45 Dok. film: Šuto Orizari - obljubljena dežela 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Londonski vrtiljak (pon.) 20.30 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 2. vožnja, posnetek iz Schladminga (pon.) 21.15 Umetnostno drsanje - Evropsko prvenstvo: Pari - prosti program, vključitev v prenos iz Sheffielda 22.40 Nan.: Komisar Rex 23.30 Film: Atentat na Gibraltarju (biog., Poljska) |r Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 6.50 17.50 Kronika 7.35 20.00 Aktualno 8.30 12.30, 16.00, 17.25 Poročila Tvs1 11.05 Na tretjem... 12.35 Slovenija in Evropa 13.30 Dnevnik Tvs115.00 Globus (pon.)19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 22.00 Prava ideja (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 City Folk 16.30 Vas tedna 17.00 Alpe Jadran 17.30 Potopisi 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.45 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Glasb. film: Io Re di blues 22.15 Kino premiere 22.30 Osebnost Primorske 2011 0.00 Med valovi 0.30 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.55 9.05, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.2517.25 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.15 14.30 Nad.: Pola 9.20 Vzgoja po pasje (resnič. serija) 9.45 Zvezdniška preobrazba (resnič. serija) 10.40 Prenova z Debbie Travis (dok. serija) 12.05 Čista hiša (resn. serija) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuh. serija) 15.25 Nad.: Moji dve ljubezni 16.20 17.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme 19.00 24UR 20.00 Film: Viharna noč (ZDA) 21.55 24UR zvečer, Novice 22.25 Nan.: Policijska družina 23.20 Nan.: Zvit in prebrisan 0.15 Nan.: Nevarna igra 1.05 24UR (pon.) 2.05 Nočna panorama Kanal A 7.10 Ninja želve (ris. serija) 7.35 Svet (pon.) 8.30 Družina za umret (hum. nan.) 9.00 13.50 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.25 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.50 16.20 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški ga- silci 12.50 Tv prodaja 13.20 Nora Pazi, kamera! 14.15 Film: Moževo skrivno življenje (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: CSI -New York 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Dobrodošli v džungli (ZDA) 21.50 Nan.: Kriva pota 22.45 Film: Konan uničevalec (ZDA) 0.35 Top Gear (avtomob. serija) 1.35 Love Tv RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Romeo Grebenšek); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič), gost v oddaji arh. Marko Hreščak; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasi-linna: Zajčje leto - 15. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 So-gni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrož-venket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kro- nika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Ekspress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 26. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika 990 C 1000 1010 1020 - 1030 1040 ,1050 A O KIJEV -8/-2 ŽENEVA 3/6 O MILAN O-2/5 DUNAJ -2/4 O LJUBLJANA °-5/7 LIZBONA 7/15 MADRID O -2/16 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Pomol visokga pritiska na Evropi bo trenutno povzročilo iz severozahoda suhe in hladne tokove na naši deželi. Jutri, se bo približala Atlantska fronta. V zahodnih strani Alp, pihal bo vlažen zrak in j-^začasno malo manj hladne temperature. " " BEOGRAD..,,. O 0/5 1010 SKOPJE 0/3 s • V > '„ATENE ^ ,.6/15 O-C-.. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 17.01 Dolžina dneva 9.27 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.41 in zatone ob 20.52 Iznad severovzhodne Evrope sega območje visokega zračnega tlaka vse do srednje Evrope in severnega Balkana. V višinah priteka k nam s severnimi vetrovi hladen in suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ugoden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.31 najvišje 41 cm, ob 6.28 najnižje -15 cm, ob 11.28 najvišje 21 cm, ob 17.54 najnižje -43 cm. Jutri: ob 1.01 najvišje 38 cm, ob 7.14 najnižje -13 cm, ob 11.55 najvišje 10 cm, ob 18.08 najnižje -33 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Vogel..................70 Kranjska Gora.........40 Krvavec................70 Cerkno ................ 60 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ................. 70 Piancavallo............45 Forni di Sopra.........50 Zoncolan..............50 Trbiž...................60 Osojščica..............50 Mokrine...............90 Podklošter ............35 Bad Kleinkirchheim . . 80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -3/2 CELOVEC O -6/2 TRBIŽ O -12/1 o -9/-1 KRANJSKA G. o -6/-1 S. GRADEC Q TRŽIČ i-i^-S -4/2 O KRANJ0 ^ LJUBLJANA -3/3 POSTOJNA O-5/1 KOČEVJE CELJE -3/-2 O ^ MARIBOR O -4/1 PTUJ O N. MESTO -4/2 O ___ ZAGREB -4/2 O _ o ČRNOMELJ REKA -3/4 ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo možno povečini spremenljivo vreme z možnostjo kopren oz. megle po spodnji ravnini, zlasti na območju Pordenona, v popoldanskih urah pa bo prišlo do izboljšanja na vseh območjih, pretežno jasno bo, ob obali bo zapihala zmerna burja, v visokih legah pa severni veter. Pretežno jasno bo, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah osrednje in jugovzhodne Slovenije megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -8, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 8 stopinj C. (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bo jasno oz. pretežno jasno, ponoči se bo ohladilo, ob Jutri bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod p^ obali in na vzhodu bo zapihala zmerna burja. nižinah megla ali nizka oblačnost. V Vipavski dolini bo pihala šibka burja. zda - Predsednik je na skrivaj snemal sestanke in telefonske pogovore astronomija - Naša zvezda aktivnejša Objavljeni še zadnji zvočni posnetki Najmočnejša Sončeva iz časa pred atentatom na Kennedyja nevihta po letu 2005 BOSTON - Knjižnica in muzej nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja je v torek objavila še zadnjo skupino zvočnih posnetkov o zadnjih mesecih življenja leta 1963 ustreljenega predsednika, ki bodo zagotovo navdušili tako zgodovinarje kot filmarje. Pokojni predsednik je na skrivaj snemal sestanke in telefonske pogovore s svojimi sodelavci, domnevno zato, ker je želel biti natančen pri pisanju spominov, morda pa tudi zato, da bi imel dejstva na svoji strani. Znano je, da JFK, kot je bil še poznan predsednik, večkrat ni bil zadovoljen s tem, kako so dogajanja v Beli hiši opisovali drugi, med njimi Pentagon v primeru propadle invazije plačancev Cie in kubanskih emigrantov na Kubo v Prašičjem zalivu. Javnost dolgo časa ni vedela, da je snemal tudi JFK, to dejstvo pa je prišlo na dan šele na vrhuncu afere Watergate, ko je vrhovno sodišče ZDA ukazalo republikanskemu predsedniku Ric-hardu Nixonu objaviti tajne posnetke pogovorov v Beli hiši. Nixon je sovražil Kennedyja in vietnamsko vojno, v katero je zapletel ZDA, vendar mu je bil glede snemanja vzornik. Kennedyjeva knjižnica je doslej objavila okoli 220 ur posnetkov, vendar šele po skrbnem poslušanju in cenzuri vlade. Pred objavo so menda izbrisali nekaj minut zaradi varovanja osebnih družinskih informacij ter zaradi interesa nacionalne varnosti, čeprav je od tedaj preteklo že pol stoletja. Pri nazadnje objavljenih magnetofonskih posnetkih izstopa predsednikov pogovor z enim od sodelavcev o obisku Dallasa v Teksasu. JFK se je pritoževal, da bo zelo naporen dan, sodelavec pa je pristavil, da bo res hudičevo naporen. Šlo je za 22. november 1963, ko je predsednika ustrelil Lee Harvey Oswald, vendar je vlada preiskavo in dogodke po atentatu vodila tako nerodno, da kopica teorij zarote še vedno ni potihnila. Zanimiv je tudi posnetek, ki utegne tiste, ki še zaupajo politikom, malce razočarati. JFK je namreč sodelavca John F. Kennedy s soprogo Jacqueline ansa spraševal, kaj "lahko prodajo mladim volivcem". Pisalo se je leto 1963 in priprave na volitve za drugi mandat leta 1964 so bile v polnem teku. Sodelavec je odgovoril, da lahko prodajajo "blaginjo", vendar jih tisti, ki "blaginjo" že uživajo, sovražijo na smrt. Zabaven je tudi Kennedyjev odziv na poročili o stanju v Vietnamu. Vojaški odposlanec mu je "sadil rožice", diplomat pa opisoval težave, na kar je Kennedy izbruhnil nad obema, če sta prepričana, da sta obiskala isto državo. Posnetki med drugim pričajo, da je želel Kennedy upočasniti vesoljsko tekmo s Sovjetsko zvezo in je celo nameraval Rusom predlagati, da bi se skupaj podali na luno. Zanimiv je tudi posnetek srečanja s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom v Beli hiši. Kennedy otrokoma, Johnu mlajšemu in Caroline, razloži, da je šef tega strička - Nikita Hruščov - tisti, ki jima je za darilo poslal psa. Gromiko pa razkriva, da sta oba otroka v Sovjetski zvezi pravi zvezdi. (STA) WASHINGTON - Na površini Sonca je v nedeljo nastala ena najmočnejših neviht po maju 2005. Prvo elektromagnetno sevanje, ki je sledilo eksploziji Sončeve energije, je približno uro po izbruhu doseglo Zemljo in naj bi trajalo približno do včeraj. Po besedah predstavnika ameriškega Centra za napovedovanje vremena v vesolju Douga Bieseckerja je stopnja sevanja relativno visoka, najmočnejša po maju 2005, čeprav so v preteklosti na Soncu že beležili tudi močnejše Sončeve nevihte. Tokratna Sončeva nevihta je dosegla tretjo stopnjo na petstopenjski lestvici, kar pomeni, da so možne posamezne motnje v delovanju satelitskih komunikacij. Po besedah profesorja astrofizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaža Zwitterja je Sonce v zadnjih mesecih bolj aktivno, kar je v skladu s pričakovanji. Sončeva aktivnost se namreč spreminja s periodo enajstih let. Še v letu 2009je bilo Sonce skoraj po- vsem neaktivno, trenutno pa je aktivnost približno na ravni šibkih maksimumov aktivnosti v preteklih desetletjih. Zwitter je sicer dopustil možnost, da se bo aktivnost v naslednjih dveh letih še povečala. Aktivnost po njegovih besedah opazimo predvsem po številu in velikosti Sončevih peg, ki so posledica magnetne aktivnosti na Soncu. V minulih dveh dneh je prišlo z dveh območij peg tudi do zmernega do močnega ko-ronalnega izbruha. Nabiti delci - protoni - pa so leteli tudi mimo Zemlje. Tako je tok delcev, ki je v nedeljo ob 7:17 po našem času zadel Zemljo, povzročil znatno stisnjenje njenega magnetnega polja, kar je posledično vplivalo na nekoliko moteno delovanje geosta-cionarnih in drugih oddaljenih umetnih satelitov, pravi Zwitter. Nihanje magnetnega polja v naslednjih urah je na Norveškem povzročilo tudi spektaku-larne severne sije. O težavah z infrastrukturo - daljnovodi itd. - pa ne poročajo, je dodal. (STA) španija - Katalonski nogometni velikan Stadion Nou Camp bo nudil tudi priložnost za »zadnje počivališče« BARCELONA - "Večni mir" na Nou Cam-pu. Katalonski nogometni velikan Barcelona bo na svojem stadionu zgradil tudi pokopališče, so v torek razkrili v klubu. Klub načrtuje izgradnjo dvorane za žare, kjer bodo svoj zadnji mir našli pomembni člani kluba, pa tudi navijači, ki si bodo to lahko privoščili. Uprava kluba pričakuje, da bo s prodajo "prostora" v dvorani dolgoročno zaslužila šest milijonov evrov. Tudi na podlagi dejstva, da gre za v Španiji že preizkušeno metodo, saj so se podobnega projekta že pred časom lotili tudi pri Atleticu Madridu, Betisu Sevilli in mestnemu tekmecu Espanyolu iz Barcelone. Pri Espanyolu imajo, denimo, 5000 žarnih grobov, ki imajo prostora za po štiri žare. Podobno je pri Atleticu, kjer je rok uporabe žarnega groba omejen na 25 let, z možnostjo podaljšanja na 50. (STA) Namesto nogometnega igrišča v Sovodnjah parkirišče in zelenica Avtohtona zgodovinska vina ne bodo imela znamke DOC Friuli Ji. j... ■ I. ■ ■ ■ 1 ' . v ■ -1 ■ - 1-' • vili zbornik , kih poteh r8 Primorski Polom nogometa ogledalo mesta? Dušan Udovič Stečaj Triestine je žalosten dogodek. Kot Tržačanu se mi od nekdaj zdi nepojmljivo, da naše mesto ni sposobno postaviti na noge kompetitivno nogometno ekipo. Sicer ne gre le za nogomet, saj tudi košarka ne blesti. Nad tem se je vredno zamisliti in se vprašati, kje so vzroki za tako klavrno stanje. Imamo imenitno športno palačo in poleg nje sodoben nogometni stadion, vreden A lige in pomembnih mednarodnih srečanj. Bil sem na odprtju tega objekta pred dvajsetimi leti, ko se je tržaškemu nogometu pompozno napovedovala svetla prihodnost. Napovedi preporoda v nogometu je z odprtjem športne palače sledila še vizija uspešne poti v košarki. Od vsega tega se ni uresničilo nič, krivulja teh športov, ki naj bi v Trstu končno postala paradni špici, je od tedaj samo padala. Športna palača in nogometni stadion ostajata le kulisa, simbol nepotešenih želja in nerealnih ambicij. Tako kot so groteskna kulisa umetne figure gledalcev, s katerimi so napolnili tribune nogometnega stadiona, da bi »nadomestili« pomanjkanje živih, pravih navijačev. Dejstvo je, da nobena, še tako prestižna infrastruktura ne more zagotoviti športnega uspeha, če zraven ni potrebnega prepričanja, samozavesti, zaupanja vase in strokovnega načrtovanja. Še zlasti v profesionalnem nogometu pa je potrebna trdna gospodarska podlaga, seveda poleg primerne doze navdušenja, za-nesenjaštva in smisla za tveganje. Kaže, da je takšnih rekvizitov v mestu vse manj. Bojim se, da je stečaj Trie-stine na nek način tudi ogledalo mesta in njegovih šibkosti, ki se jih že dolgo ne more znebiti in pod varljivim bliščem počiščenih neoklasičnih fasad tiho drsi v zaton. Grenka je ugotovitev, da Trst že vrsto let ni sposoben zagotoviti svoji nogometni ekipi ustreznega zaledja, ki ga lahko jamčila le trdna gospodarska naveza. Tako kot se dogaja v drugih, od Trsta tudi veliko manjših in manj pomembnih krajih v Italiji. Kako je mogoče, da je v tem mestu toliko egoizma in brezbrižnosti, tako malo ponosa in vitalnosti, da mora usoda domače nogometne ekipe padati v roke neodgovornim avanturistom, špekulantom nejasnega profila in dvomljivega slovesa. Ostaja upanje, da bi stečaj Triestine prispeval k streznitvi, zanjo je namreč vedno čas in priložnost. dnevnik ČETRTEK, 26. JANUARJA 2012 Št. 21 (20.344) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Predsednik vlade nastopil v parlamentu Monti vidi prve obrise izhoda iz krize Medtem pa se v državi množijo in zaostrujejo protesti TRST - Včeraj zjutraj na sodišču epilog krize nogometnega kluba Stečaj Triestine Že drugič v dvajsetih letih - Odhod predsednika Alettija - Giovanni Turazza začasni stečajni upravitelj TRST - Tržaški sodnik Giovanni Sansone je včeraj zjutraj odredil stečaj nogometnega kluba Triestina, potem ko je postalo jasno, da predsednik Sergio Aletti (na sliki KROMA) nima zagotovil o potrebnem denarju za poravnavo dolgov. Aletti je sodnijo zapustil skozi stranski vhod in se izognil razjarjenim navijačem, prav tako je zapustil open-ski hotel Daneu, kjer je prebival. Klub zdaj vodi začasni stečajni upravitelj Giovanni Turazza, komer- cialist iz Tržiča, ki bo moral poskrbeti, da bo Triestina dokončala letošnjo sezono, v tem času pa upajo, da se najde nov investitor, ki bi bil pripravljen prevzeti klub. Na 5. strani RIM - V območju evra se rišejo obrisi izhoda iz krize, je včeraj poudaril predsednik vlade Mario Monti, ki vidi pozitiven razvoj dogodkov v Nemčiji glede vprašanja krepitve stalnega mehanizma za stabilnost evra. »Okvir se vzpostavlja. Obrisi možne poti iz trenutne hude krize, ki pretresa Evropo, se začenjajo kazati. Nekateri delčki mozaika počasi padajo na svoje mesto,« je Monti poudaril, ko je včeraj v obeh vejah parlamenta predstavil politiko vlade na evropski ravni. Medtem pa se v državi množijo in zaostrujejo protesti. Trenutno so na bojni nogi še zlasti avtoprevozniki in ribiči. Na 3. strani Potočnik in Clini o plinskih terminalih Na 2. strani V Zgoniku najnižja možna obdavčitev Most čez Kanal še buri duhove Na 6. strani Na 7. strani Številne prireditve ob dnevu spomina Na 10. in 18. strani Goriški čezmejni EZTS je na tem, da shodi Na 14. strani Mlad ropar grozil zlatarju z nožem Na 14. strani LJUBLJANA - Podpisali koalicijsko pogodbo TRST FILM FESTIVAL - Sinoči nagrajevanje Pet strank predlagalo J. Janšo za mandatarja Pevčeve Aleksandrinke najboljši dokumentarec LJUBLJANA - Predsedniki strank SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi so včeraj v državnem zboru podpisali koalicijsko pogodbo, ki so jo poimenovali Pogodba za Slovenijo 2012-2015, prvaka SDS Janeza Janšo pa tudi uradno predlagale za mandatarja nove vlade. Predsednik republike Danilo Tiirk pa se je odločil, da ne bo predlagal nobenega kandidata za mandatarja. Pod Janševo kandidaturo se je podpisalo vseh 50 poslancev strank. Tudi za koalicijsko pogodbo, ki po besedah Janše predstavlja vsebinsko osnovo za vrnitev Slovenije na pot normalnega razvoja, stoji 50 poslancev oziroma skoraj 600.000 glasov volivcev. Janšo bosta v soboto na glasovanju v DZ podprla tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, če bosta s prihodnjo koalicijo dosegla dogovor glede manjšinskih vprašanj, je za STA dejal poslanec madžarske narodne manjšine Laszlo Goncz. Koalicijsko pogodbo bodo podpisnice javnosti posredovale šele v soboto. Iz besedila, ki ga je pridobila STA, pa izhaja, da nameravajo ohraniti ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Število ministrstev bodo sicer zmanjšali s sedanjih 15 na 11. 26 Četrtek, 26. januarja 2012 ALPE-JADRAN / SDS, LV, SLS, DeSUS in NSi LJUBLJANA - Pet strank v Državnem zboru včeraj podpisalo koalicijsko pogodbo IMENOVANJE Žbogar predstavnik predlagale J. Janšo za mandatarja eu Predsednik republike Danilo Türk ne bo predlagal nobenega kandidata za mandatarja na Kosovu LJUBLJANA - Predsedniki strank SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi so včeraj v državnem zboru podpisali koalicijsko pogodbo, ki so jo poimenovali Pogodba za Slovenijo 2012-2015, prvaka SDS Janeza Janšo pa tudi uradno predlagale za mandatarja nove vlade. Predsednik republike Danilo Türk pa se je odločil, da ne bo predlagal nobenega kandidata za mandatarja. Pod Janševo kandidaturo se je podpisalo vseh 50 poslancev strank. Tudi za koalicijsko pogodbo, ki po besedah Janše predstavlja vsebinsko osnovo za vrnitev Slovenije na pot normalnega razvoja, stoji 50 poslancev oziroma skoraj 600.000 glasov volivcev. Janšo bosta v soboto na glasovanju v DZ podprla tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, če bosta s prihodnjo koalicijo dosegla dogovor glede manjšinskih vprašanj, je za STA dejal poslanec madžarske narodne manjšine Laszlo Göncz. Po besedah Janše je koalicija po svoji naravi in po svojih ciljih »proti-krizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z ideološkimi oznakami«. V ospredje prizadevanj koalicije bo po besedah Janše blaginja ljudi, »zavedajoč se, da samo zdrava gospodarska rast in no- va delovna mesta prinašajo realno podlago te blaginje«. »Pot neznosne lahkosti zadolževanja države je končana,« je ob tem napovedal Janša. Najtežje naloge koalicijo po oceni predsednika SDS čakajo v prvih 18 mesecih, ki bodo hkrati tudi odločilni. Pri tem bo zelo pomembno sprejemanje in uresničevanje rebalansa proračuna, pri čemer se bo treba po Janševih besedah odpovedati vsemu, »česar ne bomo mogli financirati s tem, kar ustvarimo«. Ob tem je dodal, da bo koalicija naredila vse, da bo ta korak narejen ob upoštevanju načela pravičnosti. V koalicijski pogodbi imajo po besedah Janše vsi partnerji realen delež tako glede vpliva kot glede odgovornosti. Lista Virant po besedah njenega predsednika Gregorja Viranta v koalicijo vstopa brez evforije, saj vedo, da jih čakajo težki časi in trdo delo. Kot skupni imenovalec dela je izpostavil ponoven zagon gospodarstva, uravnoteženje javnih financ in povrnitev pravne države. Kot predsednik DZ je tudi povedal, da so roki nastavljeni tako, da bi lahko država vlado s polnimi pooblastili dobila že 10. februarja. BRUSELJ - Srečanje komisarja in ministra Potočnik in Clini o plinskih terminalih Corrado Clini ansa Janez Potočnik ansa BRUSELJ - Evropski komisar za okolje Janez Potočnik in italijanski okoljski minister Corrado Clini sta se včeraj v Bruslju na kratko pogovarjala o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu. Potočnik je pozval k oživitvi dialoga, Clini pa je izpostavil potrebo po skupni energetski viziji na Jadranu in tako nakazal, da se morda obeta sprememba načrtov Italije. Glavna tema pogovorov komisarja in italijanskega ministra je bil problem s smetmi v Neaplju, a na kratko sta se dotaknila tudi plinskih terminalov, ki jih načrtuje Italija v Tržaškem zalivu, Slovenija pa jim nasprotuje in razmišlja celo o tožbi proti sosedi na Sodišču EU. Potočnik je pojasnil, da je italijanskemu ministru posredoval dve sporočili. Prvo je, da želi ponovno spodbuditi obe državi, naj oživita dialog in poskušata skupaj najti rešitve, sprejemljive za obe strani, ki bodo upoštevale okoljsko občutljivost Jadrana. Državi imata namreč po komisarjevih besedah v tem času - potem ko je Italija dobila novo vlado in ko se nova vlada kmalu obeta tudi Sloveniji - novo priložnost, da oživita pogajanja o vprašanju plinskih terminalov. Drugo Potočnikovo sporočilo Cliniju pa je bilo, naj vse države, ki si delijo Jadransko morje, torej Slovenija, Italija in Hrvaška, začnejo skupaj razmišljati o tem, kako se strateško in odgovorno soočiti z izzivi na severnem Jadranu, tako da bodo upoštevani interesi vseh držav in tudi okolj-ska realnost. »Severni del Jadrana je brez dvoma plitek in izjemno ekološko občutljiv, zato je primerno vsa ta vprašanja nasloviti bolj dolgoročno in strateško, tako da bi pravzaprav tudi okoljska vprašanja dobila primerno težo, ker si jo v tej regiji in na tem območju zaslužijo,« je poudaril komisar. Italijanski minister Clini pa je dejal, da se strinja s komisarjem »glede potrebe po regionalni viziji«. Ob tem je izrazil pripravljenost na pogovore s slovensko in hrvaško stranjo o viziji energetske oskrbe na severu Jadrana. »Menim, da moramo nadaljevati pogovore s slovenskimi in hrvaškimi oblastmi, da bomo imeli vizijo o sistemu energetske oskrbe na severu Jadranskega morja, upoštevajoč energetske politike, zaščito okolja ter stališča lokalnih in regionalnih oblasti,« je dejal Clini. Italijanski okoljski minister je prepričan, da bodo lahko z novo slovensko vlado in hrvaškimi oblastmi zelo kmalu zagnali razpravo o tem s ciljem, da na konkreten način pogledajo, kaj se lahko stori in kako naprej. (STA) Predsednik SLS Radovan Žerjav pa je poudaril, da z vstopom v koalicijo stranka uresničuje zavezo, da je pripravljena prevzeti odgovornost za vodenje države. Izrazil je tudi prepričanje, da bo potrebno sodelovanje ne samo v koaliciji, ampak tudi med vsemi strankami. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je poudaril, da so se v stranki za sodelovanje v koaliciji odločili, da bi deblokirali politični pat položaj, ki je nastal po 4. decembru. S koalicijsko pogodbo so v stranki zadovoljni, saj so prepričani, da so z njo uspeli zaščiti interese upokojencev in tistih, ki so odvisni od socialne države. S podpisom koalicijske pogodbe NSi po besedah njene predsednice Ljudmile Novak uresničuje svojo obljubo, da bo vstopila v koalicijo, v kateri bo imela večino desna sredina. V koaliciji in družbi si sicer po besedah Novakove na splošno želijo dialog. Koalicijsko pogodbo bodo podpisnice javnosti posredovale šele v soboto. Iz besedila, ki ga je pridobila STA, pa izhaja, da nameravajo ohraniti ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Število ministrstev bodo sicer zmanjšali s sedanjih 15 na 11. Državni zbor bo novelo zakona o vladi, s katero bi določili ministrstva, na njihovo zahtevo na izredni seji obravnaval že v četrtek, saj si želijo, da bi postopki oblikovanja nove vladi stekli čim prej. Če bo Janša s kandidaturo uspel, vlade ne bo vodil prvič. Triinpetdesetletni diplomirani obramboslovec je bil predsednik vlade že med letoma 2004 in 2008. S politiko se ukvarja že več kot dvajset let, leta 1989 je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske demokratične zveze, leto kasneje pa je bil izvoljen za poslanca. Janša očitno protikandidata ne bo imel, saj predsednik republike Danilo Türk za mandatarja za sestavo nove vlade v drugem krogu ne bo predlagal nikogar. Kot je ocenil, kandidatura Janše nima polne legitimnosti, saj ga »bremeni pravnomočni obtožni predlog v kazenskem postopku«. Pojasnil je, da je stranke na posvetovanjih seznanil s to svojo oceno. Po njegovih ocenah namreč noben kandidat, ki ga bremeni pravnomočna obtožnica ali pravnomočni predlog, ne more veljati za kandidata s polno legitimnostjo. Če bi bil Jankovic obremenjen s pravnomočno obtožnico ali obtožnim predlogom, ga tako »prav gotovo ne bi predlagal za mandatarja«. Po predsednikovih besedah je tudi volilni rezultat pokazal, da med volivci ne obstaja pričakovana raven zaupanja v Janšo kot možnega kandidata za man- datarja, saj ni bil relativni zmagovalec kljub temu, »da se je to močno pričakovalo«. »Deficit legitimnosti« pa se po Türkovem mnenju lahko postopoma odpravi s kakovostnim delom vlade. Türk je na novinarski konferenci poudaril, da z njegove strani v postopku posvetovanj in predlaganja manda-tarskih kandidatov ni bilo zavlačevanja. Kot je dejal, se je s poslanskimi skupinami posvetoval ob prvi priložnosti, 27. decembra, in takrat so mu predstavniki strank predlagali, naj za mandatarja predlaga predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovica. To je tudi storil, a njegov predlog ni dobil podpore. Koalicijske pogodbe, ki jo je včeraj podpisalo pet strank, Türk ne pozna in je zato ne komentira, ga bo pa ta zanimala, ko bo proces končan. Nastop predsednika republike je komentiral tudi Janša in dejal, da s predsednikom ne želi polemizirati. Poudaril pa je, da se mu zdi neprimerno novinarsko konferenco, na kateri za mandatarja Türk ni predlagal nikogar, izkoristiti »za napad na vlado, ki še ni nastala«. Prav tako po oceni Janše to ni neka državniška gesta. V največji parlamentarni stranki Pozitivni Sloveniji kljub drugačnim napovedim včeraj niso dajali izjav, v SD pa so že pred časom napovedali, da svojega kandidata ne bodo predlagali. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je v odzivu na podpis koalicijske pogodbe petih strank povedal, da bo SD svoje delo nadaljevala kot »izkušena, močna in državotvorna opozicija«. Najverjetnejšemu mandatarju Janši je sicer žal, da v koaliciji ne sodeluje tudi SD, čeprav je dobila povabilo na pogajanja. Strankama SD in Pozitivna Slovenija pa bodo poslali ponudbo za sodelovanje v partnerstvu za razvoj. Veber o tej ponudbi pravi, da se jim zdi dovolj sodelovanje v okviru obujene koordinacije parlamentarnih strank. Obudili so jo pretekli teden v Ljubljani, ko so parlamentarne stranke dosegle dogovor, da bodo v DZ vložile ustavne spremembe, s katerimi bi v ustavo zapisali zgornjo mejo javnega dolga. Veber meni, da jo »to ena od oblik, ki jo je možno nadgraditi tudi pri ostalih vprašanjih«. Podpis koalicijske pogodbe pa je pozdravil predsednik največje politične skupine v Evropskem parlamentu Evropske ljudske stranke, Wilfried Martens. Veseli ga, da so v SDS, SLS, NSi, DeSUS in Listi Virant v teh »težkih časih« dosegli dogovor o oblikovanju desnosre-dinske vlade. (STA) BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je bil včeraj v Bruslju imenovan za posebnega predstavnika EU na Kosovu za obdobje od 1. februarja letos do 30. junija 2013 z možnostjo podaljšanja. Odločitev je sprejel Svet EU in s tem je postopek imenovanja končan. Že decembra je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton Žbogarja imenovala za vodjo urada EU na Kosovu s štiriletnim mandatom. Žbogar bo tako na Kosovu nosil dva klobuka, kar naj bi bistveno okrepilo tamkajšnjo prisotnost EU. Ashtonova je ob imenovanju poudarila, da se veseli tesnega sodelovanja z Žbogarjem, ki je »s temeljitim poznavanjem regije in širokimi diplomatskimi izkušnjami odlična izbira za to ključno vlogo«. Imenovanje Žbogarja na ta položaj je po njenih besedah »asno znamenje tega, kako pomembna je evropska prihodnost regije za EU. Žbogar si bo kot posebni predstavnik EU na Kosovu prizadeval za stabilno, mirno, demokratično in ve-četnično Kosovo ter obenem prispeval k stabilnosti in regionalnemu sodelovanju na Zahodnem Balkanu, so v EU pojasnili ob imenovanju. Njegove delovne naloge bodo vključevale svetovanje v političnem procesu, krepitev prisotnosti EU na Kosovu ter zagotavljanje njene koherentnosti in učinkovitosti. Podpiral bo napredek Kosova na poti v EU ter prispeval k razvoju in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin na Kosovu. V EU so ob imenovanju izpostavili, da je Žbogar diplomat s 24-le-tnimi izkušnjami na ključnih strateških položajih, vključno s Kitajsko, ZN v New Yorku in Washingtonu. Izpostavili so tudi, da je vodil priprave na slovensko predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter pogajanja za vstop v zvezo Nato, prav tako pa je bil član skupine za pogajanja z EU. Položaj na Kosovu je za EU eden ključnih na Zahodnem Balkanu, poleg položaja v Bosni in Hercegovini. Urad EU na Kosovu z okoli 85 ljudmi je eden večjih, ki jih ima unija, in tudi njegov proračun je razmeroma velik. Sedaj ima EU na Kosovu začasnega posebnega predstavnika, Italijana Fernanda Gen-tilinija, ki se mu mandat izteče konec meseca. (STA) devin - Jutri prvi dan kongresne skupščine in novoletni sprejem Virant in Tondo častna gosta na kongresu Slovenske skupnosti DEVIN - Renzo Tondo, predsednik Dežele FJK, in Gregor Virant, novoizvoljeni predsednik Državnega Republike Slovenije bosta glavna gosta na jutrišnjem prvem dnevu 14. deželnega kongresa Slovenske skupnosti, zbirne stranke Slovencev v Italiji. Udeležbo na kongresu so še napovedali devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, načelnik deželne svetniške skupine Demokratske stranke - v katero spada tudi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec -Gianfranco Moretton, več predstavnikom političnih strank iz Slovenije in FJK ter nekateri slovenski in italijanski poslanci. Prvi kongresni dan na devinskem gradu bo označevalo politično poročilo, ki ga bo podal deželni tajnik stranke Damijan Terpin. Ob zaključku leta 2011 je nastopil trenutek obnove statutarnih organov Slovenske skupnosti, ki imajo za sabo triletno intenzvno in uspešno politično delo, piše v vabilu na kongres. Deželni kongres SSk bo stopil v živo v soboto v Bazovici, kjer se bodo zbrali delegati treh pokrajin. To bo pomemben trenutek politične sinteze glede doseženih rezultatov in analize trenutnega stanja na krajevni, državni in mednarodni ravni. Obenem bo to odskočna deska za določitev programskih točk za prihodnost in za izvolitev novih vodstvenih or- ganov za triletje 2012-2015. Med prvimi pomembnimi izzivi za SSk so upravne volitve v občinah Devin-Nabrežina, Gorica in Krmin, medtem ko bodo leta 2013 volitve za obnovo deželnega sveta. Prvi kongresni dan se bo zaključil s tradicionalno družabnostjo SSk ob pričetku novega leta. Drugi dan v Bazovici pa bo namenjen notranji razpravi, ki bo imela kot osnovo poročilo deželnega tajnika Terpina in posege glavnih političnih predstavnikov zbirne stranke Slovencev v Italiji. Polega deželnega svetnika Gabrov-ca ima Slovenska skupnost med svojimi izvoljenimi upravitelji še tri župane (Fulvia Premolin v Dolini, Marko Pisani na Repentabru in Franka Padovan v Štever-janu). Njim je treba dodati še prvega podžupana v občini Dreka, Miho Korena, predsednika pokrajinskega sveta v Trstu Maurizija Vidalija, podpredsednico Pokrajine Gorica Maro Černic, več rajonskih predsednikov v Trstu in Gorici ter približno dvajset občinskih svetnikov na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Slovenska skupnost se predstavlja kot edina, avtonomna politična stranka slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njen deželni kongres, piše še v vabilu stranke, predstavlja temeljni trenutek za poglobitev številnih odprtih vprašanj in pomembnih tematik, ki zadevajo krajevno in širšo raven. / ITALIJA Četrtek, 26. januarja 2012 B parlament - LS, DS in tretji pol podprli vladno politiko na evropski ravni Monti vidi prve obrise izhoda iz dolžniške krize Zavzel se je za krepitev mehanizma za stabilnost evra - Merklova svari pred finančnim izčrpavanjem Nemčije RIM - V območju evra se rišejo obrisi izhoda iz krize, je včeraj poudaril predsednik vlade Mario Monti, ki vidi pozitiven razvoj dogodkov v Nemčiji glede vprašanja krepitve stalnega mehanizma za stabilnost evra. »Okvir se vzpostavlja. Obrisi možne poti iz trenutne hude krize, ki pretresa Evropo, se začenjajo kazati. Nekateri delčki mozaika počasi padajo na svoje mesto,« je Monti poudaril, ko je včeraj v obeh vejah parlamenta predstavil politiko vlade na evropski ravni. Premier je izpostavil predvsem »pozitiven razvoj dogodkov« v Nemčiji in nekaterih drugih članicah območja evra glede finančne krepitve stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Po njegovi oceni so znaki popuščanja Berlina tudi posledica italijanskih prizadevanj za stabilizacijo javnih financ in zagon gospodarske rasti. Italija je s sprejetimi ukrepi po Montijevem prepričanju vzor za preostalo Evropo, država pa je postala primer članice, ki lahko prispeva k rešitvi krize v območju evra in ni glavna nevarnost. PREMIER MARIO MONTI ansa »To govori v prid premiku, ki ne more biti drugačen kot postopen in počasen, v smeri manj togega stališča, ko gre za finančna sredstva obrambnih mehanizmov za evro,« je menil prvi mož italijanske vlade, ki je obenem za petek napovedal sprejem novih vladnih dekretov. Tokrat naj bi ti omogočili debirokratizacijo države, ki je znana po zapletenih birokratskih postopkih in neučinkoviti državni upravi. Monti je spet podčrtal, da bi bilo treba ta obrambni mehanizem opremiti z zadostnimi finančnimi sredstvi. Če je še nedavno govoril, da bi bilo treba posojilni po- tencial ESM, ki bo začel delovati že letos, okrepiti s 500 na 1000 milijard evrov, pa sedaj podpira vsaj prelitje okoli 250 milijard evrov neporabljenega finančnega potenciala trenutnega začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) v stalni mehanizem, tako da bi se njegova finančna moč povečala na 750 milijard evrov. V Berlinu so doslej jasno zavračali zamisel o povečanju finančnega potenciala ESM na več kot 500 milijard evrov, saj kot glavni vzvod za stabilizacijo evra še vedno vidijo javnofinančno konsolidacijo, ukrepe za povečanje konkurenčnosti in tesnejšo javnofinančno ter gospodarsko povezanost članic območja evra. Britanski časnik Financial Times je v torek sicer poročal, da naj bi bili v Berlinu v zameno za še strožja pravila glede fiskalne discipline pripravljeni pristati na povečanje sredstev ESM na 750 milijard evrov, a so v nemški vladi zanikali tovrstne načrte. Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj opravila pogovor za več evropskih časnikov. V njem je v luči pozivov \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali podpirate liberalizacije vlade Maria Montija? O Da O Ne £ Nisem seznanjen(a) z vsebino ukrepa stavka avtoprevoznikov - Tudi včeraj prometne blokade Znižane cestnine za tovornjake Protestom so se pridružili ribiči RIM - Stavka avtoprevoznikov se je tudi včeraj nadaljevala v velikem delu Italije, kljub nastopu policije pa so stavkajoči marsikje še naprej ali znova blokirali promet. Tako je ponekod prišlo do incidentov, npr. v Turinu, Livornu in Termoliju, kjer je bil tovor-njakar napaden. Policija je aretirala sedem protestnikov.Avtopre-vozniki protestirajo zaradi podražitve pogonskega goriva in cestnin ter sploh proti vse težjim razmeram, v katerih delujejo. Minister za gospodarstvo in infrastrukture Corrado Passera je včeraj v odgovoru na nujna parlamentarna vprašanja v poslanski zbornici dejal, da je vlada že odobrila vrsto olajšav za to-vornjakarje. Tako bodo avtoprevozniki plačevali nižje cestnine, za kar je vlada namenila 170 milijonov evrov za to leto. Poleg tega bo vlada v kratkem porazdelila 400 milijonov evrov prispevkov za ta sektor, k čemur je treba dodati 30 milijonov »spodbud« za uporabo »plovnih poti«. Po novem pa bodo tovornjaki lahko krožili tudi v predprazničnih dneh. A ni gotovo, da se bodo avtoprevozniki s tem zadovoljili. Včeraj so v Palermu, kjer se je protest pričel, priredili množično demonstracijo skupno s kmetovalci, ribiči, študenti in pristaši gibanja »kmečkih vil«. Ribiči so sicer včeraj protestirali tudi pred poslansko zbornico v Rimu zaradi dragega goriva in vse zahtevnejših evropskih norm. Med protestom je prišlo tudi do spopadov s policijo, v katerih so bili trije ribiči ranjeni. Stavka in protesti seveda ovirajo dobavo blaga, zaradi česar se marsikje police trgovin praznijo in cene dvigajo, nekatere tovarne pa so morale prekiniti proizvodnjo zaradi pomanjkanja surovin. Ranjen ribič med protestom pred poslansko zbornico v Rimu Za predsednika republike Napolitana delo ne sme za večjo solidarnost in krepitev ESM jasno posvarila pred pretiranim finančnim izčrpavanjem Nemčije. »Pri vseh mili-jardnih pomočeh in reševalnih skladih moramo tudi mi Nemci paziti, da nam na koncu ne zmanjka moči, saj naše zmožnosti niso neskončne. Če bi se Nemčijo preveč obremenilo, to Evropi ne bi pomagalo,« je bila jasna Merklova. Pozive k povečanju ESM je spet zavrnila. »Nima smisla obljubljati vedno več denarja in se pri tem ne spopasti z vzroki za krizo,« je poudarila. Pri tem je zatrdila, da morajo biti članice sicer med seboj solidarne in si pomagati, vendar pa se ne smejo izogibati težkim ukrepom. »Če se bomo izogibali ukrepom in bomo samo prijazni drug do drugega ter pristajali na bolj mile reforme, potem bomo gotovo storili medvedjo uslugo Evropi,« je zaključila. A Monti namerava vztrajati na svojem stališču. V tem smislu ga obvezuje tudi resolucija LS, DS in tretjega pola, ki je bila včeraj odobrena v obeh vejah parlamenta pred evropskim vrhom 30. t. m. RIM - Delo ne sme biti privilegij, ampak normalnost, predvsem za mlade, je zatrdil predsednik republike Giorgio Napolitano na slovesnosti ob podelitvi nagrad Leonardo 2011. Pri tem se je nanašal na misli, ki jih je malo pred njim izrekla mlada nagrajenka, ko je dejala, da se »čuti privilegirano, ker ima zaposlitev«. Potem je Napolitano svoj govor razširil na Italijo in vztrajal predvsem pri dveh točkah - raziskovanju in inoviranju, ki sta vitalna dejavnika za oživitev italijanskega gospodarstva. Predsednik države je vztrajal tudi pri vključevanju priseljencev, za katerega se že dolgo zavzema, in za vzor postavil odločitev Pokrajine Pesaro-Urbino, da simbolno podeli častno državljanstvo v Italiji rojenim potomcem priseljenih staršev. Denar za pokojnine s podražitvijo cigaret RIM - Parlamentarni komisiji za ustavna vprašanja in za proračun sta včeraj prižgali zeleno luč za t.i. dekret Milleproroghe (tisoč podaljšanj), v katerega je vlada vnesla dve glavni novosti. Prva je podražitev cigaret, druga pa umik predloga za oprostitev glob za nezakonito politično oglaševanje. Podražitev cigaret je sicer nadomestni ukrep za prvotno predvideno zvišanje stopnje pokojninskega prispevka avtonomnih delavcev, tako da bodo stroške za ukrepe v korist zgodnjih delavcev krili z - dimom. Glede političnega oglaševanja na nedovoljenih mestih pa je vlada črtala odpust, ki so ga v dekret vnesli poslanci. Antonia Di Pietra je obšla slabost RIM - Vodjo Italije vrednot Antonia Di Pietra je včeraj dopoldne v poslanski zbornici obšla slabost. Najprej so mu nudili zdravniško pomoč v ambulanti palače Monteci-torio, potem ga je poslanec Antonio Palagiano pospremil v bolnišnico Gemelli na temeljitejši zdravniški pregled. Kaže, da je Di Pietro na tešče zau-žil antibiotik proti gripi, kar naj bi povzročilo slabost. V bolnišnici so liderju Italije vrednot opravili elek-trokardiogram, opravili so še druge potrebne preglede in analize, ki so izključili možnost infarkta. V bolnišnici je ostal na opazovanju do večera. Med tistimi, ki so se pozanimali za njegovo zdravstveno stanje, je bil tudi predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. potres - Pri Reggiu Emilii sunek z magnitudo 4,9, priVeroni s 4,2 Na severu Italije so se tresla tla Žrtev ni bilo, gmotna škoda omejena REGGIO EMILIA - Na severovzhodu Italije so se včeraj dopoldne močno stresla tla. V več mestih, tudi v drugem največjem mestu v državi Milanu, je potres z ma-gnitudo 4,9 ljudi pognal na ulico. O morebitnih žrtvah in škodi ni poročil. Središče potresa, ki je ljudi presenetil ob 9.06, je bilo v bližini mesta Reggio Emilia, navaja italijanski Nacionalni inštitut za geofiziko v Rimu. Pičlih 20 minut pozneje, in sicer ob 9.24, je tla stresel še sunek z magnitudo 2,3. Epicenter se je obakrat nahajal v občinah Poviglio, Brescello in Castelnuovo di Sotto. Kot je povedala civilna zaščita, sunka nista zahtevala žrtev in niti večje gmotne škode. Nekaj ljudi se je ranilo, a to zaradi paničnega bega. Take primere so zabeležili v Milanu, kot je povedal krajevni poveljnik gasilcev Luca Cari. Marsikje so tudi iz previdnosti zaprli šole. Sicer pa se je zemlja stresla že v noči med torkom in sredo. Ob 0,54 so potres z magnitudo 4,2 zabeležili na območju v bližini Verone, ki mu je zjutraj sledil popotresni sunek z magnitudo 2,9. Epicenter se je nahajal v občinah Ne-grar, Marano di Valpolicella, Grezzano in San Pietro in Ca-riano. O morebitni večji škodi tudi od tam ne poročajo. Iz Nacionalnega inštituta za geofiziko v Rimu so pojasnili, da potresa na območjih Reggia Emilie in Verone nista povezana, saj gre za različni tektonski razpoki. Pristavili pa so, da so dokaj verjetni dodatni sunki. Tudi učenci v Vareseju so iz previdnosti zapustili šolo ansa costa concordia - Predsednik Foschi Družba Schettinu ni dala dovoljenja za »poklon« PORTO SANTO STEFANO - V javnost so prišli posnetki telefonskega pogovora, ki ga je kapitan Coste Con-cordie Francesco Schettino opravil po brodolomu, nekaj ur preden so ga aretirali. Takrat je bil na policijski postaji v Orbetellu, kjer je pojasnjeval dogajanje na nesrečni petek 13. Močno pretresen kapitan je v pogovoru za nesrečo posredno okrivil vodstvo družbe, ki da je vztrajalo, naj se približa otoku Giglio. »Tam so bile čeri, a me navigacijske naprave niso opozorile nanje,« je med drugim dejal. »Zaupal sem kartam in Palombiju, ki me je klical,« je še povedal sogovorniku. Ali je govoril o upokojenem kapitanu Palombu, ki živi na toskanskem otočku Gigliu in zaradi katerega naj bi se tudi tako zelo približal obali, ni povsem jasno. Še bolj zanimiv pa je del pogovora, v katerem prizna, da je zapustil ladjo. »Ko sem ugotovil, da se ladja nagiba, sem odšel,« je dejal. »Ponosen pa sem, da smo rešili vse ljudi, razen tistih (žrtev) ...« Mislil naj bi na manever, s katerim je ladjo močno približal obali. Da je prav to rešilo številna življenja, meni tudi Moldavijka Domni-ca Cemortan, ki so jo tik pred nesrečo opazili v njegovi družbi. V intervjuju za informativno oddajo televizije Sky Italia ga je znova zagovarjala. »Je najboljši kapitan, kar jih ima ta družba. Obtožbe, da je med prvimi zapustil ladjo, so neresnične. Sama sem odšla z ladje okoli polnoči in on je še vedno bil na krovu. Schettino obvlada svoj posel. Ladjo je uspel približati obali, res moraš biti dober, da ti uspe upravljati ladjo v takšnem stanju,« je dejala. Prvi mož družbe Costa Crociere Pierluigi Foschi je včeraj na zaslišanju v senatu zanikal, da bi družba dala Schettinu dovoljenje za »poklon« otoku Gigliu, vodja civilne zaščite Franco Gabrielli pa je praktično izključil možnost, da bi našli še kakega pogrešanega pri življenju. Pogrešanih je včeraj bilo 22, mrtvih pa 16. 4 Četrtek, 26. januarja 2012 GOSPODARSTVO VINO - Konzorcij DOC Collio-Kras se ni pridružil novemu Konzorciju DOC Friuli Avtohtone sorte ne smejo utoniti v poplavi povprečnih vin Pogovarjali smo se s podpredsednikoma Markom Primosigom in Sandijem Škerkom TRST - V Vidmu pripravljajo novo deželno zaščitno znamko za vina, ki se proizvajajo v Furlaniji-Julijski krajini, za kar je bil ustanovljen nov »konzorcij konzorcijev« DOC Friuli. Tega sta deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino in generalni direktor agencije Er-sa Mirko Enzo Bellini v torek predstavila v Vidmu in ob tem izrazila upanje, da bodo kmalu vanj vstopili vsi deželni konzorciji. Za sedaj jih je namreč šest, manjka pa konzorcij DOC Collio-Kras. Violino je ob tem poudaril, da »je prevladala želja po vzpostavitvi novega instrumenta, ki bi bil lahko koristen za promocijo vin Furlanije-Julijske krajine«, zato je pozval predstavnike novega konzorcija, naj bodo »maksimalno pripravljeni na morebiten pristop konzorcija DOC Collio-Carso/Kras«. Toda zakaj se proizvajalci vrhunskih vin, ki so vključeni v ta goriško-trža-ški konzorcij, nočejo pridružiti novi pobudi? Za odgovor smo se obrnili na oba podpredsednika konzorcija DOC Col-lio-Kras, Sandija Škerka, ki je pristojen za DOC Kras, in Marka Primosiga, ki je pristojen za DOC Collio. »O tem vprašanju smo razpravljali že na skupščini za združitev obeh konzorcijev in odgovor članov je bil takrat odklonilen. Če govorim za DOC Kras, lahko povem, da člani sicer ne nasprotujemo uvedbi znamke DOC Friuli, vendar je ne bomo nikoli rabili. Mi take znamke ne potrebujemo, ker imamo majhno proizvodnjo visoke kakovosti. Skupna deželna znamka bi lahko ustrezala samo kot osnova, ne more pa predstavljati visoko kakovostna vina. Nižina namreč ne more proizvajati kvalitete, to dobiš samo na višjih legah,« nam je povedal Škerk. Podobno oceno je izrazil tudi Marko Primosig. »Združitev konzorcijev je uspeh enega dela deželnega vinorodnega ozemlja, tistih šestih konzorcijev, ki so sprejeli vse pogoje. Sicer pa konzorcij kot tak nima bistvene operativne vloge. Mi se o deželni zaščitni znamki pogajamo že dve, tri leta, vendar naši pogoji niso bili uslišani,« pravi naš sogovornik. »Zaščitna znamka, ki nosi ime dežele, ne bi smela biti preveč komercialna in naravnana kratkoročno. Denar za promocijo bo zagotovila Dežela, zato bi mi želeli, da gre ta denar za promocijo take znamke, ki bo usmerjena v kakovost. Druga bistvena stvar pa je, da deželna zaščitna znamka ne more veljati za sorte, ki so tradicionalne in danes tudi strateške za že obstoječe za- DEŽELA FJK Morda poskusno znižanje cen motornih goriv TRST - V dogovoru s podpredsednikom deželnega odbora Ci-rianijem je deželna odbornica za finance Sandra Savino včeraj dala pristojnim deželnim uradom mandat, da preverijo možnost začasne uvedbe t.i. emergenčne korekcije, s katero bi kompenzirali zmanjšanje prihodkov od porabe motornih goriv v obmejnem pasu FJK. Poskusna doba naj bi trajala največ en mesec. »Ob polnem upoštevanju trenutnih ko-njunkturnih razmer na ozemlju in še posebej v obmejnem pasu, in glede na to, kar je rimska vlada neformalno že priznala, skušamo oceniti, ali in v kolikšni meri bi uvedli ta emer-genčni korektiv. Ob tem se dobro zavedamo, da se mora vse zgoditi ob strogem upoštevanju proračunskega ravnovesja, zato tehniki zelo pozorno in skrbno tehtajo kompatibilnost zamišljenega izrednega ukrepa tudi glede na potrebna finančna sredstva,« je povedala odbornica. ščitne znamke. Vitovska npr. ne more biti DOC Friuli.« Primosig zato ocenjuje, da vse avtohtone sorte, ki niso internacionalne (kot npr. tokaj), ne bi smele preiti pod zaščitno znamko DOC Friuli. Za primer je navedel rebulo, ki je zgodovinska sorta in nima nič skupnega s penečo se rebulo, ki je izrazito komercialna. Obstaja namreč nevarnost, da bi zgodovinske avtohtone sorte, iz katerih člani konzorcija DOC Collio-Kras pridobivajo visoko kakovostno vino, postale plen velikih proizvajalcev, kot se je že zgodilo s proseccom. Nov zakon za DOC Friuli oziroma nov konzorcij bo rebulo predstavljal le kot penino. Skratka, na pogajanjih ni bilo posluha za visoko kakovostno in nišno vinsko proizvodnjo. Naši proizvajalci enotni deželni zaščitni znamki ne nasprotujejo in tudi razumejo potrebo po količinsko veliki in torej komercialno donosni proizvodnji. Vendar postavljajo pogoj, da se vzporedno ohranijo tudi zgodovinske sorte, ki so jih vzgojili in ohranili naši predniki in so zato last ozemlja. Logično je zato, da mora imeti od njih korist ravno ozemlje, iz katerega izvirajo. (vb) SEJMI V Vidmu se jutri začenja 47. Agriest VIDEM - Jutri ob 9.30 bo na videmskem sejmišču odprl vrata 47. kmetijski sejem Agriest, ki ima letos za cilj predstaviti novo vizijo primarnega sektorja za preseganje krize in za ponovno uveljavitev njegove središčne vloge pri zaščiti in ovrednotenju ozemlja in agroživilske verige. Na sejmišču se bo do ponedeljka, 30. januarja, predstavljalo 250 razstavljalcev, v spremljevalnem programu pa je enajst posvetov in tematskih srečanj. Eden izmed njih bo namenjen bioplinu in ovrednotenju kmetijskih podproizvodov. Posvet, ki bo v soboto ob 9. uri, prirejata agroe-nergetski okoliš severozahodne Italije EnergEtica in videmsko stanovsko združenje Confagricoltura. PRISTANIŠČA V Tržiču podprli osnutek zakona o pristaniščih FJK TRŽIČ - Predlog deželnega zakona, ki urejuje pristaniški sistem v pristojnosti Dežele FJK, je po soglasni odobritvi sveta lokalnih avtonomij včeraj v Tržiču dobil še zeleno luč lokalnih uprav in vseh subjektov, ki so zainteresirani za razvoj tamkajšnjega pristanišča. Sestanka, ki ga je sklical predsednik tržiške pristaniške uprave in goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, so se med drugimi udeležili deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi, trži-ška županja Silvia Altran in predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta. Luka Koper lani s 13-odstotno rastjo prihodkov KOPER - Prihodki družbe Luka Koper so lani dosegli 134,43 milijona evrov in bili za 13 odstotkov višji od predlanskih. Skupni ladijski pretovor v pristanišču se je povečal za 11 odstotkov in lani dosegel 17,05 milijona ton. Najbolj se je povečal kontej-nerski pretovor, ki je znašal nekaj več kot 5,33 milijona ton. Tudi obeti za letos so v segmentu kontejnerjev dobri. »Zdi se, da bodo kontejnerji vsem mogočim krizam navkljub ostali eden najbolj učinkovitih načinov prevoza. Sodeč po napovedih specializiranih analitskih podjetij bodo še naprej rasli,« piše v elektronskem časopisu družbe. Kot navajajo, analitiki v naslednjih letih pri prevozu z Daljnega vzhoda, ki je za Luko Koper najbolj zanimiv, napovedujejo rast tako severnoevropskim kot sredozemskim pristaniščem. »Kljub ugodnim napovedim splošne rasti pa se je za vsak kontejner treba boriti,« opozarjajo v družbi in za letos napovedujejo zmernejšo rast pretovora kontejnerjev, ki bo odvisna od svetovnih gospodarskih razmer. BLAGOVNE ZNAMKE - Po raziskavi društva potrošnikov si.Brand Radenska na vrhu lanske lestvice najboljših blagovnih znamk v Sloveniji LJUBLJANA - Društvo potrošnikov za izvajanje potrošniških raziskav si.Brand je včeraj objavilo lestvico 50 najboljših blagovnih znamk po izboru slovenskih potrošnikov v letu 2011. Na vrh lestvice, ki jo društvo objavlja drugo leto zapored, so se uvrstile blagovne znamke Radenska, Fructal in 1001 cvet. V prvo deseterico so se uvrstile še blagovne znamke Spar, Mercator, Paloma, Gorenjka, Adidas, Coca Cola in Kras. V raziskavi so sodelovale domače in tuje blagovne znamke, izbrane na osnovi opravljene podraziskave. Med zanimivejšimi rezultati raziskave so izpostavili upad popularnosti znamk družb oziroma podjetij v državni lasti. Nova Ljubljanska banka (NLB) in Slovenske železnice sta tako občutno zdrsnili po lestvici navzdol, Adria Airways in Aerodrom Ljubljana pa se nista uspeli obdržati med 50 najboljšimi. Trend upadanja popularnosti in zaupanja potrošnikov je mogoče zaslediti tudi med znamkami s finančnega področja. Največjo slovensko banko NLB najdemo šele na 27. mestu, eno od večjih zavarovalnic Adriatic Slovenica pa zasledimo skoraj na dnu lestvice. Nezaupanje in upad popularnosti finančnim institucijam (in njihovim znamkam) je pokazala tudi predraziskava za letošnji si.Brand T0P50 2012, saj se ni uspelo uvrstiti niti eni znamki z bančnega ali zavarovalnega poslovnega področja. V raziskavi, ki je na internetu in terenu potekala od 28. februarja do 10. decembra 2011, sta sodelovali 1102 osebi. V vprašalniku so potrošniki odgovarjali na vprašanja o zavedanju, priljubljenosti, prepoznavnosti, všečnosti in uporabnosti znamk. Vprašalnik in točkovanje sta vsako leto enaka zaradi primerjave rezultatov. Lani so se na vrh lestvice uvrstile blagovne znamke Fructal, Paloma in Radenska. (STA) EVRO 1.2942 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. januarja 2012 valute evro (povprečni tečaj) 25.01. 24.01. ameriški dolar 1,2942 1,3003 japonski jen 101,02 100,89 kitajski juan 8,1713 8,2062 ruski rubel 39,7886 40,1911 indijska rupija 65,1520 65,1520 danska krona 7,4343 7,4352 britanski funt 0,8320 0,8346 švedska krona 8,8506 8,7940 norveška krona 7,6825 7,6390 češka krona 25,371 25,422 švicarski frank 1,2075 1,2065 madžarski forint 298,38 302,38 poljski zlot 4,2966 4,2984 kanadski dolar 1,3114 1,3164 avstralski dolar 1,2367 1,2429 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3492 4,3430 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6978 0,6977 braziljski real 2,2830 2,2923 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3660 2,3767 hrvaška kuna 7,5728 7,5685 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 25. januarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,27630 0,56010 0,79275 0,03667 0,06167 0,10917 0,764 1,168 1,460 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.937,76 € +1.107,49 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. januarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,11 IMTTIDCI IDDDA 1 -2,12 +0 38 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,50 +1,02 +2 44 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,40 140,00 170 00 +1 80 TELEKOM SLOVENIJE 69,00 +1,47 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 11,50 AERODROM LJUBLJANA 11,60 DELO PRODAJA 24,00 rrm 1 -a Ann +5,45 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 17,90 +5,29 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,60 3,02 +3,59 -2,58 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,00 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 9,51 518 -- PROBANKA SAI MS IIMDI IANA 9,90 -- SALMS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 250,00 12,00 178 00 +0,42 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 74,00 11,00 +1,37 +4,76 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. januarja 2012 -0,55 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,70 84,6 1217 -0,99 -0,47 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,18 -0,65 +11,69 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,29 0,39 +7,83 +2,20 EDISON ENEL ENI 0,82 3,04 1683 -0,48 -1,36 FIAT FINMECCANICA 4,56 -0,22 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,54 12,35 -0,56 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,44 12 75 -0,34 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 24,69 +2,49 +3,00 -1 75 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,24 4,91 1 44 -1,82 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,15 11 44 +0,21 +1 24 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 35,38 -0,51 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,39 5,17 +0,95 -2,82 TENARIS TERNA 0,76 15,09 -2,47 -1,95 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,74 0,03 +0,29 UNICREDIT 3,46 3,8 +3,34 +1,28 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 99,63 $ +0,23 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. januarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 584,06 +0,93 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.723,41 818 37 +0,45 FIRS, Banjaluka 1.696,11 AT) IZ. -0,26 +0,80 n n7 UtlCA 1 J, UOjyiOU -T! TV,U/ SRX, Beograd - - BICY 1 çn^Q/l _i_n/lQ un /\, -jeu aji_vi-_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.931,32 -0,61 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.716,35 2.462,24 +0,32 +1,16 S&P 500, New York 1.314,09 -0,10 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.237,12 6.421,85 5.751,90 -0,45 +0,04 -0,53 CAC 40, Pariz 3.312,48 -0,31 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.047,80 945,8 2.432,07 -1,88 -0,17 -0,38 Nikkei, Tokio 8.785,33 +0,22 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.849,38 20.110,37 2.319,12 +1,36 +0,84 +1,00 Sensex, Mubaj 17.077,18 +0,48 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / ŠPORT Četrtek, 26. januarja 2012 APrimorski ~ dnevnik 5 TRIESTINA - Včeraj zjutraj odločitev tržaškega sodnika Giovannija Sansoneja Že drugi stečaj v dvajsetih letih Klub bo vodil začasni stečajni upravitelj Gre za komercialista Giovannija Turazza - Predsednik Aletti se je izognil razjarjenim navijačem - Odzivi občinske uprave in političnih sil Tržaški nogometni klub Triestina je doživel svoj drugi stečaj v zadnjih dvajsetih letih. Včeraj zjutraj ga je na tržaškem civilnem sodišču odredil sodnik Giovanni Sansone, ki je tako ugodil zahtevi tožilca Federica Frezze: slednji je namreč zahteval stečaj zaradi ugotovitve dolga v višini šestih milijonov evrov, na včerajšnji obravnavi, ki se je je udeležil tudi predsednik Triestine Sergio Aletti, pa je sodnik Sansone ugotovil, da denarja za poravnavo teh dolgov ni, saj ni prišlo do do-kapitalizacije, zato je odredil stečaj, ki pa - menda prvič na Tržaškem - izjemoma predvideva imenovanje začasnega upravitelja kluba. To je tržiški komercialist Giovanni Turazza, ki je bil v preteklosti že stečajni upravitelj košarkarskega kluba Pallacanestro Trieste, njegovo vodenje pa naj bi omogočilo dokončanje sezone, pa tudi to, da se v naslednjih mesecih pojavi morebiten posameznik ali skupina, ki bi bila pripravljena prevzeti klub. Na potezi je zdaj komercialist iz Tržiča Včerajšnja obravnava je bila zelo kratka, pri čemer je treba povedati, da so na sodišču »prelisičili« novinarje: obravnava je bila napovedana za 9.30, začela pa se je pol ure prej in je trajala vsega skupaj četrt ure, zatem so udeleženci zapustili urad sodnika Sansoneja. Na voljo novinarjem je ostal le odvetnik Giancarlo Mu-ciaccia, ki je dejal, da je sodnik ugotovil, da Aletti ni prinesel potrebnih zagotovil o denarju za kritje dolgov. Odv. Muciac-cia je dejal, da si je sodnik pridržal pravico, da odloči, vendar je pri tem dodal, da je stečaj skoraj gotov. To je prav kmalu potrdil sam sodnik Sansone, ki se je poleg stečaja odločil tudi za nekaj izjemnega, ki za Trst menda predstavlja precedens: imenoval je začasnega stečajnega upravitelja, ki bo moral poskrbeti za nadaljevanje prvenstva do konca sezone. To je kot že rečeno komercialist Giovanni Turazza iz Tržiča, ki je podobno vlogo odigral tudi pred leti ob stečaju tržaškega košarkarskega kluba Pallacanestro Trieste. Njegova naloga bo upravljati klub z uslužbenci vred ter se pogovoriti z igralci, ki lahko do 31. januarja izkoristijo možnost prehoda h kakemu drugemu klubu oz. vrnitve k matičnemu klubu, ki jih je posodil Triestini. Za odhod se je prav včeraj odločil srednji igralec Francesco Evola, pri čemer je Triesti-nin trener Giuseppe Galderisi dejal, da je to od začetka leta že četrti igralec, ki odhaja, poleg tega od oktobra dalje nihče ni prejel niti evra plače, medtem ko se trosi ves denar brez nobene organizacije in jasnosti. Prav tako je Galderisi izrazil na- Avtomobil s predsednikom Triestine Sergiom Alettijem je sodnijo zapustil skozi stranski vhod in se izognil razjarjenim navijačem kroma sprotovanje morebitnim novim žrtvam za ekipo na ekonomskem področju. Z začasno upravo je sodnik Sanso-ne želel preprečiti izgubo pravic do nastopanja v ligi in nogometašev ter zagotoviti nadaljevanje dejavnosti, dokler se ne bo našel nekdo, ki bi prevzel tržaški klub ali pa ga vsaj vzel v začasen najem. Za to je po sodnikovem mnenju torej še čas, njegova odločitev pa omogoča tudi odmrz-nitev premoženja Triestine. Aletti pobral šila in kopita Kaj pa predsednik Aletti? Po sodnikovi odločitvi je molče zapustil sodni-jo v družbi nekaterih sodelavcev in policijskih agentov: šel je k stranskemu vhodu v Ul. Coroneo, kjer ga je čakal avtomobil znamke fiat punto temne barve, v katerega je vstopil in se odpeljal. Na ulici ga je čakala večja skupina navijačev, ki so ob pogledu na avtomobil začeli vpiti in skušali ustaviti vozilo, vendar so jim policisti to preprečili. Skupina navijačev je demonstrirala tudi pred glavnim vhodom na Trgu Foro Ulpiano, kjer so razvili transparent z napisom »Triestina je last tistega, ki jo ljubi ...naša!« Pred sodnijo je bilo polno pripadnikov sil javnega reda, da bi preprečili izgrede, ravno tako je bilo precej policije tudi pred hotelom Da-neu na Opčinah, kjer je prebival Aletti. Od včeraj pa ga ni več, kar nam je potrdil hotelir Edi Daneu: okoli 12.30 se je Aletti javil v hotelu, vzel svoje stvari in odšel, v openskem hotelu pa ni več nobenega predstavnika Triestine, nam je po- vedal Daneu, ki se je ob stečaju tudi znašel med upniki. Pred nedavnim je v pogovoru za naš dnevnik dejal, da mu klub dolguje med 60 in 70.000 evri. Zdaj se bodo verjetno obrnili na odvetnika in sodišču predstavili fakture, pri čemer imajo kot hotel pri morebitnem izplačevanju prednost pred ostalimi upniki. Odziv politike Na odzive ob novici o stečaju Triestine ni bilo treba dolgo čakati. Zaskrbljenost je izrazil tržaški župan Roberto Cosolini, ki je v tiskovnem sporočilu napovedal, da bo občinska uprava poskusila vse za rešitev položaja nogo- metnega kluba ob upoštevanju dejstva, da so za to potrebna sredstva podjetnikov, ki jih bo spričo sedanje težke gospodarske krize veliko teže najti. Tisti, ki so v prejšnjih dneh upali v poseg institucij za rešitev krize Triestine, pa so zahtevali nemogoče, saj je bila do včeraj vsaka obveza v pristojnosti družabnikov, se pravi predsednika Alettija, Občina pa ni mogla na noben način pomagati, še najmanj ekonomsko spričo popolnoma nezanesljive uprave kluba, je zapisal Cosolini. Stečaj kluba je za že viden film označil namestnik pokrajinskega koordinatorja Ljudstva svobode Piero To-noni, ki občinski upravi očita, da ni blestela po verodostojnosti. Tononi je kritičen zlasti do odbornika za šport Emiliana Edere (njegovo izjavo objavljamo na drugem mestu), ki bi bil moral po mnenju predstavnika LS uradno opozoriti Alettija o njegovi moralni odgovornosti do mesta. Od župana Cosoli-nija Tononi pričakuje, da bo vodil postopek prehoda lastništva na novega subjekta, zato da se prepreči nazadovanje kluba v kategorije amaterjev. Na novico o stečaju Triestine se je odzval tudi vodja Drugega Trsta in občinski svetnik Franco Bandelli, ki je v sporočilu za javnost pozval celo nekdanjega predsednika Amilcareja Bertija, naj se vrne in da novega zagona Triestini ter pripravi velik projekt. (iž) Policija je včeraj stražila tudi hotel Daneu, kjer je prebival predsednik Aletti kroma PO STEČAJU - Odbornik Edera zmerno optimističen Občina išče rešitev Prejšnji lastnik Fantinel razočaran, team manager Cernaz se že dogovarja s stečajnim upraviteljem Stečajni postopek Triestine je bil neizbežen, to se je razumelo že pred neuspešno skupščino, na katero je Aletti prišel z ničemer drugim v žepu kakor s figo, ki jo je naj -brž imel tudi med vsemi tistimi tiskovnimi konferencami, ko je napovedoval napredovanje v A-ligo v samih dveh letih ali gradnjo športnega središča najkasneje (!) do 1. aprila 2012. Nekdanji predsednik kluba Stefano Fantinel nam je po telefonu odgovoril z glasom, ki je bila mešanica med žalostjo, razočaranjem in jezo: »Do zadnjega sem upal in mislil, da ne bo prišlo do takega epiloga. Zelo sem žalosten, a po drugi strani še toliko bolj jezen. Upam, da so še možnosti, da se Triestrino reši pred najhujšim, da se dobi osebo, ki vsaj prepreči nov padec med amaterje. Včeraj (v torek, op.p.) sem odšel na skupščino, ker sem želel dati Alettiju še zadnjo priložnost, da dokaže, da je mož beseda. A vse je bilo zaman. Nikoli si ne bi mislil, da se lahko nekdo tako in toliko laže. Prišel je v Trst in začel obljubljati, da mu bo uspelo narediti to, kar meni ni. Prepričal me je in nato vztrajal z obljubami in megalomanskimi načrti. Bril je norca iz mene, a se še toliko slabše ravnal z navijači. Kdo bi si mislil, da bi mu uspelo v samih petih mesecih uničiti Triestino. Res mi je težko to prebaviti.« Fantinel je vsekakor izključil možnost, da bi se sam vrnil za krmilo kluba. Odbornik za šport na tržaški občini Emiliano Edera je bil nekoliko bolj optimst glede bodočnosti Triestine: »Res je, prišlo je do stečaja kluba, a z določenega zornega kota je morda to dobra novica. Zaradi Stefano Fantinel kroma stečaja je namreč 'cena' prevzema Triestine nižja, saj je treba prevzeti le športne dolgove (ti naj bi znašali okrog 2,5 do 3 milione evrov, saj je Aletti izplačal tri mesečne plače igralcev, op.p). Mislim, da je sodnik Sansone klub dal v prave roke, saj je Turazza izkušen stečajni upravitelj, ki je v preteklosti že imel opravka s stečajnim postopkom košarkarskega kluba, tako da pozna tudi situacijo znotraj profesionalnih klubov. Tudi občinska uprava sledi s posebno pozornostjo zadevi in bo naredila vse, kar je v njenih močeh, da Triestini pomaga zabroditi iz krize.« Sušlja se, da je že prišlo do določenih stikov med županom in možnim novim gospodarjem, a gre za zelo delikatno zadevo, tako da ostaja ime oziroma imena možnih kupcev še neznano. Glas znotraj kluba je tisti team menadžerja Marca Cernaza, ki je bil poleti na tem, da prestopi k Albino-leffeju, a je ponudbo zavrnil, ker je želel v prvi osebi slediti dogajanjem znotraj Triestine. Zaradi te odločitve je verjetno zamudil priložnost, da bi prestopil v veliko bolje organiziran klub, ki bi ga vsaj redno plačeval. Tako pa se je Cernaz znašel, kot vsi ostali uslužbenci Triestine, brez vsakršnega dohodka. Od julija Emiliano Edera kroma meseca je namreč prejel le eno plačo. Cernaz je moral ravno včeraj na sodišče na razgovor s sodnikom Sansonejem in stečajnim upraviteljem Turazzo: »Moral sem se z njima pogovoriti, da sploh lahko organiziram nedeljsko tekmo. Stečajni upravitelj je namreč zdaj oseba, ki odloča o vsem. Brez njegovega privoljenja še papirja ne moremo kupiti. On bo moral tudi dati dovoljenje za prodajo ali nakup igralcev. Seveda bo moral za to pooblastiti kako osebo, ki bolje pozna zadevo, saj mora biti nujen cilj pri teh premikih, da so z ekonomskega vidika opravičljivi in ne ustvarijo novih 'lukenj'. Nogometaši so v vsakem primeru kriti, tu pa je problem drugih uslužbencev. Teh je okrog petnajst, nekateri so brez prave pogodbe. Doslej niso videli niti evra, a se morajo na nek način preživljati. Sam ne slišim oziroma vidim Alettija od prvega januarja, ko je izbruhnila afera v zvezi s 14.000 €, ki sem jih dvignil na banki. Te sem nesel Alettiju v bolnico prepričan, da bo z denarjem vsaj delno izplačal sodelavce mladinskih društev, ki so bili res z vodo v grlu. Ko je prišlo na dan, da se je denar zgubil neznano kam, sem s predsedniklom imel vroč razgovor, od takrat pa se me je izogibal.« (I.F.) 6 Četrtek, 26. januarja 2012 ŠPORT / ZGONIŠKI OBČINSKI SVET - Odobritev z glasovi levosredinske večine Zgonik, v proračunu 2012 najnižja možna obdavčitev Novi davek na nepremičnine Imu naj bi lastnike prvih hiš bremenil manj kot davek Ici Nobenega povišanja davkov in drugih dajatev ter na novo uvedeni davek na nepremičnine Imu na najnižji, osnovni stopnji. To sta - za zgoniške občane davkoplačevalce - najbolj pomembni značilnosti občinskega proračuna 2012, ki ga je na včerajšnji seji z glasovi levosredinske večine odobril občinski svet. Občinski upravi je obenem uspelo ohraniti sedanjo raven javnih služb in storitev, kar predstavlja v sedanjem obdobju hude druž-beno-gospodarske krize pravi čudež. Podrobneje. Uvedba novega davka na nepremičnine Imu je predstavljala za upravo pravo neznanko. Nekdanji zakon na nepremičnine ICI je v zgoniški občini znašal 5 promilov. Uprava je morala upoštevati dejstvo, da bo letos prejela od Dežele 5 odstotkov manj sredstev kot doslej. Obstajala je nevarnost, da bo treba z novim davkom Imu kriti primanjkljaj. Sardoč in njegovi odborniki so se odločili za drugačno izbiro. Pri pripravi Mirko Sardoč kroma proračuna so si zadali načelo: občane je treba čim manj obdavčiti, ker bodo že itak na drugih področjih občutili težo gospodarske krize. Zato so za davek na prvo hišo (in ustrezne ohišnice) izbrali najnižjo osnovno obdavčitev: 0,4 odstotka. Za drugo hišo (ali stanovanje) za zazidljiva zemljišča in za proizvodne dejavnosti pa so tudi uvedli najnižji možni davek: 0,76 odstotka. Sardoč je takoj opozoril, da bo polovico zneska od tega davka »pobrala« država. Nadalje je uprava za kmetijske objekte za proizvodne namene izbrala davek v višini 0,2 odstotka. Zgoniška uprava je tudi izkoristila olajšave, ki jih omogoča zakon o novem davku Imu. Tako bo od dolžnega zneska za glavno stanovanje (in ustrezne ohišni-ce) možno odbiti do skupno 200 evrov, ta odbitek pa bo možno povečati še za 50 evrov za vsakega sina (ali hčerko), mlajšega od 26 let, pod pogojem, da redno sta- nuje v glavnem stanovanju. Po zakonu znesek tega odbitka ne sme preseči 400 evrov. Občinski tehnični uradi so pripravili nekatere simulacije, da bi ugotovili, kaj bo to dejansko pomenilo za zgoniške davkoplačevalce. Lastniki prvih hiš (oziroma stanovanj) naj bi po teh izračunih plačali (s predvidenimi odbitki, ki so višji od nekdanjega odbitka davka ICI, 103 evre) celo nekaj manj od tega, kar so plačali pred leti, ko je bil še v veljavi nekdanji davek Ici. V proračunu je predvideno, da bo davek Imu nanesel skupno 516.200 evrov. Občinska uprava je za letošnje leto potrdila isto davčno osnovo in iste tarife, ki so bile v veljavi že lansko leto. Tako bo občina od davka za odvažanje komunalnih odpadkov (Tarsu) »iztržila« 265 tisoč evrov, s čemer bo krila 87 odstotkov celotnega stroška za odvoz odpadkov (304.561 evrov). Proračun 2012 zgoniške občine je vreden skupno 3 milijone 377 tisoč 699 evrov. Skupni tekoči dohodki in stroški znašajo nekaj manj kot 2 milijona 400 tisoč evrov, dohodki in stroški za investicije pa znašajo 478 tisoč evrov. Med prihodki gre (ob prilivu sredstev iz davka Imu in davka na odpadke) omeniti tekoče in druge deželne prispevke v višini 963 tisoč evrov. Med stroški gre omeniti prispevke za osebje (857 tisoč evrov), za javno vzgojo (233 tisoč evrov), za kulturo in šport (176 tisoč evrov) ter za socialne službe (319 tisoč evrov). Sardoč je izrecno podčrtal, da je uprava od tekočih stroškov namenila kar 13,31 odstotka sredstev za socialne službe in 17,09 odstotka za javno vzgojo, kulturo in šport. Zgoniška uprava je predvidela 318 tisoč evrov za javna dela. Ta so namenjena predvsem urejanju obstoječega premoženja, za izboljšanje uslug in znižanje stroškov. Več kot dve tretjini predvidenih javnih del bo občina krila iz preostanka iz prejšnjih let (230 tisoč evrov), kar spet kaže na dobro gospodarjenje občinske uprave. Obračun je bil odobren z glasovi levosredinske večine. Vodja svetniške skupine Slovenske skupnosti Dimitrij Žbogar je poudaril, da ceni opravljeno delo, napovedal je vzdržanje, glasovanja pa se ni udeležil noben svetnik Slovenske skupnosti. Tako se je vzdržal le svetnik Severne lige Gianfranco Melillo, medtem ko sta svetnika Ljudstva svo-bode-UDC Denis Zigante in Pietro Ge-remia glasovala proti. M.K. OBČINSKA SEJA - Minuta tišine Poklon svetniku Srečku Štolfi Zgoniški občinski svet se je na včerajšnji seji poklonil spominu Srečka Štolfe, nekdanjega domačega občinskega svetnika, ki ga je pred nekaj dnevi v starosti 72 let premagala bolezen. Na začetku seje se ga je spomnil vodja svetniške skupine Slovenske skupnosti Dimitrij Žbogar. Štol-fa je bil kmetovalec, znan in priznan v zgoniški občini in vsem kraškem okolišu. Bil pa je tudi politično angažiran pr i Slovenski skupnosti, saj je bil kar štirikrat izvoljen v občinsko skupščino, obenem pa je bil tudi član in več časa odbornik pokrajinskega vodstva Zveze neposrednih pridelovalcev Coldiretti. »Bil je človek pokončne drže, zelo pozoren do sočloveka, bližnjemu je vedno pomagal in imel veliko prijateljev,« je poudaril Žbogar. Bil je deležen dobre družinske vzgoje, v življenju je imel jasno prepričanje; po družinski tradiciji je pristopil k Slovenski skupnosti, bil v njenih vrstah aktiven ter ji ostal zvest do konca, je spomnil Žbogar. Srečko Štolfa je bil neposreden, jasno je povedal, kar je mislil. To njegovo iskrenost so v Zgoniku in na Krasu ljudje spoštovali. »Z njim smo izgubili človeka, ki je bil s svojim delom bogato soudeležen pri razvoju kmetijstva in sploh občinske stvarnosti,« je ob koncu povedal Dimitrij Žbogar. Občinska skupščina je počastila spomin svojega dolgoletnega svetnika z minuto tišine. M.K. KONCERT - Po nezgodi v športni palači Jovanottijev koncert bo v petek, 2. marca Pred dnevi je italijanski pevec Lorenzo Cherubini - Jovanotti v oddaji Le invasioni bar-bariche napovedal, da ne bo njegova turneja startala iz Trsta, njegove besede pa so bile včeraj tudi uradno potrjene. Iz tržaške športne palače namreč še vedno odstranjujejo strukturo, ki se je zrušila in ocenjujejo škodo, tako da ne bi bila nared do 2. februarja. Lorenzo bo zaradi tega svojo turnejo začel v Bologni 4. februarja, v Trstu pa jo bo zaključil v petek, 2. marca. Jovanotti pa je včeraj prek Twitterja napovedal, da bo v spomin na pokojnega Francesca Pinno nastalo združenje svojcev in prijateljev. Fiom: V Trstu 4-urna stavka Pokrajinski sindikat kovinarjev Fiom-Cgil je sinoči oklical 4-urno stavko, ki bo 8. februarja v okviru državnega protesta proti izključitvi sindikata Fiom iz družbe FIAT. Pokrajinski Fiom je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi zelo hude krize, v kateri je tržaška industrija. Odobrili bilanco Rossettija Skupščina članov Stalnega gledališča FJK, v kateri so ob Deželi in Občini Trst še Trgovinska zbornica, banka Unicredit in štiri pokrajine v FJK, je soglasno odobrila proračun za leto 2012. Predsednik Paris Lippi je zadovoljen in ugotavlja, da so člani pozitivno ocenili prizadevanje uprave za krčenje stroškov. Kriza težko pogojuje gledališče tako s krčenjem prispevkov kot tudi z omejevanjem finančne razpoložljivosti gledalcev. Razstava o ženskah in pošti Na sedežu Poštnega in telegrafskega muzeja na Trgu Vittorio veneto 1 bodo danes ob 11. uri odprli razstavo Donne di Posta (Ženske pošte). V sklopu razstave, namenjene prikazu vloge žensk v poštnem svetu, so prisotne z lastnim panojem tudi Hrvaške pošte in slovenski Muzej pošte in telekomunikacij, ki je del Tehniškega muzeja Slovenije. Razstavo so pripravili na pobudo raznih združenj žensk povezanih pri omizju Ženske Evrope. Dopisi Slataper - Prezzolini Kulturni in umetniški krožek CCA vabi danes ob 17.30 v dvorano Ba-roncini na sedežu zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, kjer bodo predstavili publikacijo o dopisovanju med Scipiom Slataperjem in Giuseppejem Prezzolinijem v letih 1909-1915. Ob urednici prof. Anni Storti s Tržaške univerze se bosta predstavitve udeležila še Silvana Ta-miozzo Goldman in Elvio Guagni-ni, docenta literature na univerzah v Benetkah oz. Trstu. Kontrole na tovornjakih Policija je v teh dneh poostrila nadzor nad vozniki tovornjakov zlasti na območju pristanišča. Med kontrolo so tako ugotovili, da sta dva turška voznika, 58-letni S.R. in 38-letni Y.A.I., ki sta upravljala tovornjaka dveh turških avtoprevoznikov, bila brez veljavnih dokumentov za začasno bivanje v Italiji. Ker sta se pripeljala iz Slovenije, so ju na Pesku izročili slovenski policiji. Pri kontroli nizozemskega tovornjaka pa so ugotovili nepravilnosti pri prevozu tovora cementnih blokov. Vozniku, Nizozemcu V.D.K.-ju, so naprtili globo v znesku 600 evrov. ŽELEZARNA - Sindikati še naprej na delu PREFEKTURA - Priznanja 26 možem Problemi še niso rešeni J^s«*« »sl«!Pe finančne stražnike Zadoščenje tržaškega škofa Crepaldija - Lauri (Sel) zahteva odprtje državnega omizja Torkovemu burnemu dogajanju v zvezi z usodo železarne je včeraj sledila javna skupščina v škedenjskem obratu, na kateri so Enotno sindikalno predstavništvo zaposlenih Rsu oziroma zastopniki panožnih sindikalnih organizacij Fiom-Cgil, Fim-Cisl, Uilm-Uil in Failms seznanili vse delavce z med družbama Lucchi-ni in Elettra doseženim sporazumom. Stavke, sprevoda po mestnih ulicah od železarne do Velikega trga in demonstracije se namreč vsi delavci niso mogli udeležiti, ker je treba pač zagotavljati neprekinjeno delovanje železarne. Poleg tega so sindikalisti že včeraj očitno razpravljali o prihodnjih korakih in o morebitnih dodatnih pobudah za ohranjanje delovnih mest, saj so bili njihovi telefoni ugasnje-ni ali so brneli v prazno. Kot smo poročali, zagotavlja sklenjeni dogovor nadaljevanje proizvodnje, toda zaenkrat do konca februarja. Do takrat se morata Lucchini in Elettra še srečati z namenom rešitve spora, sindikati pa se bodo v kratkem tudi sestali z vodstvom družbe Lucchini. Od njenega vodstva nameravajo izvedeti načrte za prihodnost po sporazumu z Elettro in ali bodo v prihodnosti redno prihajale v Trst surovine, ki bodo zagotavljale nemoteno delovanje plavža. Sporazum je včeraj »z zadoščenjem« pozdravil tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi. »Nadškof je hvaležen Deželi FJK, Pokrajini Trst, Občini Trst in sindikalnim organizacijam, ki so pokazale čut za odgovornost in sposobnost sinergičnega delovanja v tem hudem trenutku,« je povedal Crepaldi in izrazil upanje, da se bodo vsi skupaj konkretno zavzeli za ponovni razvoj lokalnega produktivnega sistema. Dogovor je pozitivno ocenil tudi deželni koordinator Levice, ekologije in svobode Giulio Lauri, ki pa je opozoril, da je rešitev začasna. Zato je pozval deželnega predsednika Renza Tonda, ki »štiri leta ni storil ničesar«, da zdaj nadaljuje po tej poti. Za rešitev vprašanja je poglavitno državno omizje, je še povedal Lauri, ker bo sprememba dejavnosti železarne mogoča le s pomočjo države. A.G. Aretirali Iranca Policija je predvčerajšnjim dopoldne aretirala 50-letnega iranskega državljana, sicer azilanta v Italiji a z začasnim domovanjem v Avstriji. V pisarni socialnega konzorcija CSI je nasilno zahteval izplačilo prispevka, do katerega ni bil upravičen. Uslužbenci so ga sprva skušali pomiriti, nazadnje pa jim ni preostalo drugega, kot da so poklicali policijo. Agenti so ugotovili, da je moški oktobra 2009 že bil z razsodbo tržaškega sodišča obsojen na sedem mesecev zapora in 550 evrov globe prav tako zaradi žalitev, groženj in motenja javnega miru. Razsodba je medtem postala pravnomočna, zato so iranskega državljana pospremili naravnost v koronejski zapor na prestajanje kazni. Prefekt Alessandro Giacchetti je včeraj podelil prizanja kar 26 finančnim stražnikom tržaškega pokrajinskega poveljstva. Priznanja so šla možem, ki so zaslužni za uspešne akcije zatiranja finančnega kriminala, carinskih prekrškov kot tudi mednarodnega trgovanja z orožjem in mamili. Poleg teh sta posebni priza-nji prejela marešalo Gino Roberto Iacono, ki službuje v Miljah, za 20-letno poveljevanje in podporočnik Pasquale Acampora, ki je postal vitez republike. / ŠPORT Četrtek, 26. januarja 2012 7 ZDRAVSTVO - Tržaški občinski svet skoraj soglasno sprejel resolucijo proti Tondovi reformi Ali bodo tudi v deželi FJK uvedli »model Formigoni«? Znižanje kakovosti storitev bo še kako spodbudilo razvoj zasebnega sektorja Tržaški občinski svet je na torkovi seji skoraj soglasno sprejel urgentno resolucijo, v kateri je skupščina izrazila popolno nasprotovanje združitvi vseh 6 podjetij za zdravstvene storitve v enotno deželno podjetje, ki jo je predlagal predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Predlog sploh ne upošteva značilnosti oz. specifičnosti posameznih območij, še predvsem pa ga ni Tondo izdelal v sodelovanju z lokalnimi upravami odnosno zdravstvenimi podjetji, pravijo občinski svetniki. Enotno podjetje in ukinitev lokalnih je skratka Tondo odločil enostransko, novo telo pa bo v prihodnosti ogromen birokratski aparat, ki ne bo sposoben ponujati kakovostnih storitev, če ne s pomočjo zasebnega sektorja. Tondo uvaja torej nov model zdravstva v deželi FJK, ki je zelo podoben tistemu v Lombardiji, bolj poznanem kot »model Formigoni«. Vsebino resolucije, ki so jo sprejeli v noči na sredo ob 2. uri, so predstavili včeraj popoldne na tiskovni konferenci številni občinski svetniki levosredinske večine in opozicije. Resolucijo, ki jo je vložila občinska svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Cogliati Dezza, je namreč občinski svet sprejel z glasovi vseh občinskih svetnikov leve sredine, podprli pa so jo tudi Prihodnost in svoboda, Drugi Trst in Severna liga. Dokument je podpisal tudi Roberto Antonione, ki je pred kratkim prestopil v mešano skupino. Občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis Stefano Patuanelli sta se vzdržala. Edini, ki niso glasovali, so bili občinska svetnika Liste Dipiazza in člani Ljudstva svobode. Teh je zdaj ostalo skupaj 6, med razpravo in glasovanjem pa so bili le v treh, je obsodil svetnik Cosolinijeve liste Roberto Decarli. Sploh pa so bile ostre kritike na račun Ljudstva svobode. Če niso sposobni ničesar na lokalni ravni, kaj lahko storita Pie-ro Camber in Maurizio Bucci (ta je zapustil dvorano tudi na ponedeljkovi seji med glasovanjem resolucije o železarni) na deželni ravni? so vprašali. Franco Bandelli (Drugi Trst) je v tem smislu izrazito kritiziral Tonda in poudaril, da deželni upravi tudi tokrat ne bo uspelo zrušiti tržaškega zdravstva. Deželni svetnik DS Sergio Lupieri se je medtem odzval na tiskovno konferenco tržaških primarijev, ki so kritizirali razmere v bolnišnici na Katinari. Lupieri je z njimi soglašal in poudaril, da se je deželna vlada v bistvu odrekla upravljanju zdravstvenega sistema, Tondo pa je že preveč zatopljen v svojo predvolilno kampanjo. A.G. Tiskovna konferenca na tržaškem županstvu kroma OBČINA - Projekt Urbi et Horti za konkretno pomoč okolju Prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v mestu prek smotrnega upravljanja javnih zelenih površin je namen novega občinskega projekta Urbi et Horti. Pri pobudi sodeluje vrsta združenj, društev in gibanj, v tem okviru pa bodo lahko obdelovali vrte, ki so občinska last, in z njimi upravljali mnogi subjekti. To so t.i. socialni mestni vrti, za katere bodo lahko v prihodnosti skrbeli priletni, družine, šole, združenja, fundacije, socialne zadruge, združenja prostovoljcev in še drugi, je včeraj na predstavitveni tiskovni konferenci povedal pristojna občinska odbornica Elena Marchigiani. Namen pobude Urbi et Horti je spodbujati kulturo upoštevanja okolja in spoštovanja zelenih površin. Občinska uprava bo zdaj ugotovila, katere površine bo treba upravljati, nato bo mogoče vložiti ustrezne prošnje. Priredili bodo tudi temu namenjene tečaje in tehnične seminarje, ki jih bodo vodili strokovnjaki, pri konkretni obdelavi vrtov pa bo pomagal kmetovalec, ki bo nudil vse potrebne informacije in pomoč. Baileyev most, ki so ga pred slabimi štirimi leti začasno namestili čez Kanal kroma Tržaški pokrajinski svet na svoji ponedeljkovi seji ni samo počastil dneva spomina na holokavst, o čemer smo že pisali, ampak je tudi sprejel program sodelovanj za leto 2012. Šlo je za izrazito tehnično zadevo, o kateri je poročala od-bornica za finance Mariella De Francesco: v bistvu je moral pokrajinski svet vključiti v proračun tudi okoli 200.000 evrov za sodelavce za določen čas, ki bi sodelovali pri nekaterih deželnih projektih na področju dela. Gre predvsem za univerzitetne diplomirance in specialiste (npr. psihologe), ki bi za določen čas (leto dni, šest ali devet mesecev itd.) delovali v uradih pokrajinskega odbor-ništva za delo, kjer bi nudili pomoč iskalcem dela, skrbeli za srečevanje med ponudbami in povpraševanjem po delu, za ponovno ciljno vključitev v svet dela oseb, ki pripadajo t.i. »zaščitenim« kategorijam, delovali pa bi tudi pri t.i. okencu za negovalke. Program mora Pokrajina posredovati deželni upravi in če bo slednja odobrila in financirala projekte, bodo slednji lahko stekli. Sklep je bil sprejet z glasovi levo-sredinske večine, medtem ko so proti glasovali svetniki Ljudstva svobode in Se- TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Obravnava peticije občanov, ki nasprotujejo gradnji Most čez Kanal še buri duhove Občinska skupščina je peticijo zavrnila, ker je postopek za gradnjo mostu čez Kanal že stekel za časa Dipiazzove uprave Nov most čez Kanal, ki bo povezoval Ul. Cassa di risparmio z Ul. Trento, mnogim ni po godu. Skupina Tržačanov je že pred tremi leti ustanovila odbor »proti mostu«, ta je izdelal peticijo, ki jo je podpisalo kakih 2 tisoč ljudi. Peticija je bila na dnevnem redu torkove seje mestne skupščine. Predstavila sta jo član odbora Roberto Sasco ter pokrajinska predsednica Italia nostra Giulia Gia-comich Burresi. Dokument v prvi vrsti zahteva, naj se občina odreče gradnji mostu, če pa to bi ne bilo mogoče, predlaga, naj bi most zgradili kakih 50 metrov proti nabrežju. Tako naj bi ob sedanjem mostu na nabrežju stal še drugi most, ki naj bi služil pešcem in kolesarjem. Zadeva je kočljiva. Postopek za gradnjo novega mostu čez Kanal je že stekel marca lani. Delo je bilo oddano v zakup, občina je prejela ministrska sredstva za kritje stroškov. Ko bi se odrekla mostu in preklicala gradnjo, bi to sprožilo pravni spor s podjetjem, občina pa bi morala tudi vrniti prispevek ministrstvu. V razpravi je svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar spomnil, da je Co-solinijeva uprava »podedovala« gradnjo mostu od prejšnje Dipiazzove uprave. Delo mora dokončati, sicer bi se zapletla v dolgotrajno sodno dogodivščino, v kateri bi skoraj gotovo potegnila krajši konec. Zato ji ne preostane drugega, kot da sporno podedovano delo izpelje do konca. Podobno so menili tudi številni drugi svetniki levosredinske večine in desno-sredinske opozicije, z izjemo dveh svetnikov Ljudstva svobode: Maurizia Buccija in Paola Rovisa. Oba sta poudarila, da bi morali prisluhniti ljudem in da bi morali dobiti tako rešitev, ki bi jih zadovoljila. Na primer prav premestitev mostu proti morju. Njuna posega sta bila paradoksalna. Bucci in Rovis sta predstavnika tiste desne sredine, ki je v pretekli mandatni dobi pripravila sporni načrt in ga tudi odobrila. Rovis je bil celo odbornik v Di-piazzovi upravi. Takrat se ni javno izrekel proti gradnji mostu ali se od nje ogradil. Zakaj se je premislil? Očitno se bližajo deželne volitve in tako Bucci kot Rovis skušata pridobiti konsenz med tistimi, ki nasprotujejo mostu, je bilo slišati v dvorani občinskega sveta. Tako se je zgodilo, da je bila peticija zavrnjena z glasovi leve sredine, Di-piazzove liste, Unaltra Trieste, Fli, ligaša Ferrare in štirih svetnikov Ljudstva svobode, podprla pa sta jo je Bucci in Rovis, s čemer sta ponovno potrdila razkol v Ber-lusconijevi stranki. M.K. POKRAJINA - Še s ponedeljkove seje pokrajinskega sveta Dvesto tisoč evrov za program sodelovanj Solidarnost delavcem škedenjske železarne verne lige, predstavnika Liste Dipiazza in svetnik Giorgio Ret pa so se vzdržali. S široko večino prisotnih pa je bila sprejeta nujna resolucija o škedenjski železarni, ki jo je predložil svetnik Demokratske stranke Matteo Puppi in v kateri se izraža solidarnost delavcem železarne in njihovim družinam, od državne vlade pa se zahteva, naj v sodelovanju z deželno upravo najde hitro rešitev glede možnosti zaprtja obrata v luči spremembe namembnosti. Besedilo Puppijeve resolucije, o kateri smo prav tako na kratko že pisali, so svetniki dopolnili z amandmajem načelnika Drugega Trsta Francesca Cervesija, s čimer so dodali tudi zahtevo, naj državna in deželna vlada pripravita poseben zakon za železarno, v katerem naj se ugotovi birokratski in upravni postopek ter sredstva za spremembo namembnosti območja. Ko je bilo treba glasovati, so predstavniki Ljudstva svobode zapustili dvorano, saj se niso strinjali z besedilom resolucije, ki je bilo po njihovih besedah preveč splošno. Ostali so soglasno glasovali za sprejetje resolucije, ki je tako prodrla z glasovi levosredinske večine, Drugega Trsta, Severne lige, Liste Di-piazza in Giorgia Reta. Bassa Poropatova pri Fundaciji Luchetta Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je včeraj obiskala zavetišče Fundacije Luchetta Ota DAngelo Hrovatin v Ul. Valussi, kjer se je dalj časa zadržala v razgovoru z otroki in mladimi, ki tam živijo skupaj s svojci. Srečanje, so sporočili iz pokrajinske uprave, je bilo priložnost za izmenjavo informacij o delovanju fundacije, kot znamenje pozornosti pokrajinske uprave pa so otrokom prinesli hrano in darila. 8 Četrtek, 26. januarja 2012 ŠPORT / SKUPINA 85 - Predstavili večjezični zbornik Po aleksandrijskih poteh Kmečke rute so zamenjali klobuki, Kraševke so postale Aleksandrinke V bogati publikaciji tudi o tržaških arhitektih in trgovcih - Migracijski tokovi so danes obratni Aleksandrinke, vse tiste ženske, ki so predvsem med prvo in drugo svetovno vojno zapustile Kras in Vipavsko dolino, da bi služile vsakodnevni kruh v Egiptu, so v zadnjih dneh v Trstu posebno aktualne. Na tržaškem filmskem festivalu so v nedeljo zavrteli dokumentarec Metoda Pevca, ki je sinoči odnesel prvo nagrado (pogovor z njim objavljamo na kulturni strani). V dvorani Tessitori pa so včeraj predstavili zbornik Le rotte di Alexandria - Po aleksandrijskih poteh. Kot sta pojasnila urednika Franco Pero in Patrizia Vascotto, so v zborniku zbrali akte mednarodnega simpozija, ki je v Trstu, na pobudo Skupine-Gruppo 85 in Pokrajine Trst, potekal decembra 2008. Pero si je takrat zamislil tudi gledališko predstavo, posvečeno temu migracijskemu fenomenu, ki je slovenski javnosti dokaj poznan, italijanski (celo zgodovinarjem) pa skoraj povsem nepoznan. Besede se ohranijo le, če ostanejo nekje zapisane ali posnete, zato je zbornik o tržaškem posvetu še kako koristen. O tem so prepričani pri tržaški univerzitetni založbi EUT (Edizioni Universita di Trieste), ki jo je sinoči zastopal prof. Euro Ponte. Podčrtal je raznolikost zbornika, ki bralcu predstavi različne vidike »italijanske« migracije v Egipt; to so bili delavci in inženirji, ki so gradili sueški prekop, trgovci in podjetniki, ki so v tisoč dvesto morskih milj oddaljeni Aleksandriji ustvarjali dobiček, arhitekti, ki so soustvarjali novo podobo mesta v razcvetu. Tu sta se na primer rodila italijanska literata Filippo Tommaso Marinetti in Giuseppe Ungaretti, v čigar delih se zrcalita tudi aleksandrijsko sonce in morje; o tem in še marsičem lahko beremo v prispevkih dveh italijanistov univerze v Kairu. In tu so seveda delale in živele Alek-sandrinke, slovenske ženske s Tržaškega in Goriškega, a tudi Furlanke, ki so v Egiptu služile kot dojilje, varuške, spremljevalke. Bile so priljubljene, ker so bile delavne, poštene in relativno izobražene. V Aleksandriji so se dejansko osamosvojile domače patriarhalne kmečke družbe, »rute so zamenjali klobuki, zato pa so nanje, ob povratku domov, gledali zgrda«. Izid večjezičnega (slovensko-italijan-sko-angleškega) zbornika sta pohvalili tudi podpredsednica deželnega sveta Annamaria Menosso in pokrajinska odbornica Roberta Tarlao. Danes potekajo migracijski tokovi v obratni smeri, je poudarila slednja, naše sprejemanje afriških mož in žensk pa je bistveno drugačno od tistega, ki so ga bili Italijani in Slovenci deležni v Aleksandriji. Iz preteklosti bi se lahko marsikaj naučili ... (pd) Od leve: Pero, Vascotto, Tarlao, Menosso in Ponte med včerajšnjo predstavitvijo kroma GLEDALIŠČE ROSSETTI - V koprodukciji s SSG Konec dober konec Včeraj premiera, danes ob 18. uri srečanje z režiserjem Marinuzzijem in igralci Sinoči je v mali dvorani tržaškega gledališča Rossetti zaživela premiera predstave Bene finisce bene/Konec dober konec, ki bo na sporedu do 30. januarja. Predstava je rezultat gledališkega laboratorija, ki je nastal na pobudo zavoda Enfap kot koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča in Stalnega gledališča FJK Il Rossetti. Zaradi čisto posebnega režijskega prijema, se predstava nenehno prenavlja z novimi interpretacijami rotacijske zasedbe. Delo sloni na priredbi komedije »All's Well That Ends Well« Williama Shakespearja, za katero je poskrbel režiser in pedagog Alessandro Marinuzzi. Danes ob 18.uri je v dvorani Bar-toli predvideno tudi srečanje, na katerem bodo o posebni, dvojezični delovni in umetniški izkušnji spregovorili režiser Alessandro Marinuzzi in igralci Paolo Fagiolo, Xenia Bevitori, Omar Scala, Irene Serini, Lorenzo Zuffi, Lara Komar in Elena Hussu. OPČINE - Nocoj Psihoterapevt Bogdan Žorž o vzgoji otrok Društvo Finžgarjev dom na Opčinah vabi nocoj na tretje predavanje iz ciklusa o vzgoji v družini in družbi. Tokrat bo predaval v Sloveniji in v zamejstvu znani in priljubljeni psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Zorž. Kljub izredni zaposlenosti je povabilo sprejel in bo nocoj ob 20. uri predaval na temo, ki je obenem naslov njegove zadnje uspešnice, Razvajenost: rak sodobne vzgoje. Tema predavanja bo torej segala na področje vzgoje otrok in najstnikov, a bo tudi vodilo za odrasle, ki so iz kakršnihkoli vzrokov v stiku z razvajenimi otroki, morda pa jih tudi na splošno zanimajo psihološka vprašanja v razvojni in kasnejši dobi. Kdor je kdaj poslušal dr. Bogdana Zorža, ve, da imajo njegove besede strokovno podlago, poleg tega pa temeljijo na bogati poklicni izkušnji. Zorž je psiholog in psihoterapevt, predsednik slovenskega društva za terapijo gestalt; je tudi avtor strokovnih in poljudnih člankov in mnogih knjig-uspešnic, kot so na primer Stiska je lahko tudi izziv, Biti z naravo, S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg in - kot že rečeno - Razvajenost: rak sodobne vzgoje. Več let je vodil in delal v Centru za socialno delo občine Nova Gorica, skupaj z ženo je vodil zasebni zavod, kjer so pomagali otrokom, mladostnikom in družinam v stiski. Poleg tega pa ima Zorž značilnost, ki je ni opaziti pogosto: svoje delo jemlje kot poslanstvo. Doslej je pomagal mnogim mladim in odraslim, svoje profesionalne pomoči zlepa ne odreče potrebnim. Udeleženci večera mu bodo lahko postavili vprašanja o čisto običajnih vzgojnih problemih otrok in odraščajočih mladih, npr. vprašanja, kako reagirati ob trmici malega otroka, ki noče jesti ali iti spat; ali ob zaprtosti najstnika, ki odklanja dialog z odraslimi; ali kako najti pri vzgoji pravo ravnovesje med doslednostjo in popustljivostjo, kako se ogibati togosti in rigidno-sti; kako biti pri tem dosledni, ne da bi otroka poniževali, postavili pa mu bodo lahko tudi osebna vprašanja, ki jih zanimajo in ki zadevajo razna življenjske aspekte. Skratka, privoščite si zanimivo predavanje in dobrega predavatelja! (A.P.) GLEDALIŠKI VRTILJAK - V Marijinem domu pri Sv. Ivanu prva predstava v letošnjem letu O poteku igre so odločali kar mali gledalci Gledališče na vrvici iz Nove Gorice je občinstvu postreglo s predstavo Kaj se je Sneguljčici zares zgodilo - Prihodnja predstava bo 26. januarja, v gosteh bo Mini teater iz Ljubljane Potek prve predstave Gledališkega vrtiljaka ob obnovitvi abonmajske sezone 2011/2012 v novem letu so krojili - mali gledalci sami. Tako je občinstvo lahko izvedelo, kaj se je Sneguljčici zares zgodilo. Tako se je namreč glasil naslov predstave, s katero je v dvorano Marijnega doma pri Sv. Ivanu prišlo v goste Gledališče na vrvici iz Nove Gorice ter malim gledalcem in njihovim malo večjim spremljevalcem ponudilo svetovno znano pravljico bratov Grimm o Sne-guljčici v predelavi Emila Aberška, ki je delo tudi režiral. Zgodba je znana: na dvoru vase zagledane kraljice, ki je za to, da jo imajo vsi za najlepšo v kraljestvu, pripravljena storiti marsikaj in iti tudi v skrajnosti, živi njena lepa pastorka Sneguljčica. Zrcalo jo razglasi za najlepše dekle v kraljestvu, kar kraljico neznansko razjezi, zato jo da zapoditi z dvora in pozneje poskuša tudi umoriti v hišici sedmih palčkov, kamor se je bila zatekla, na koncu pa se vse lepo izteče: Sneguljčica se prebudi iz spanja, v katerega je padla zaradi zastrupljenega glavnika, ki ji ga je bila dala kraljica, in postane ona kraljica na dvoru. Zgodbo o Sneguljčici je podalo novogoriško Gledališče na vrvici kroma Do tu nič posebnega, zanimivo pa je, da so potek dogajanja lahko določili otroci sami z dvigom gledaliških listov: če so pokazali tisto stran lista, ki je pobarvana v oranžno, je zgodba šla v eno smer, če so pokazali stran, obarvano v zeleno, pa v drugo, pri čemer je ključno vlogo odigral originalni profesor z imenom Resnevem, ki se je pojavil ob že znanih likih kraljice, Sneguljčice in sedmih palčkov. Tudi tako pa se je zgodba končala tako, kot se mora, se pravi s srečnim koncem, saj so se otroci vselej odločili prav, ker, kot piše v gledališkem listu, »vsi vemo, da otroci edini točno vedo, kako kakšna pravljica poteka.« O vsem tem je tako govorila predstava, v kateri so nastopale Anuša Kodelja, Tinkara Komel, Maja Petrovič, Ana Belingar in Barbara Skočaj, ki so tudi izvajale plesne in glasbene točke, za katere sta poskrbela ko-reografinja Vanessa Benak-Cvijanovič in skladatelj Matej Petejan, medtem ko so bile lutke sedmih palčkov delo Polone Zbogar, bogati kostumi pa Svetlane Znidarčič. Otroci, ki imajo tudi priložnost sodelovati na likovnem natečaju Moj najljubši gledališki junak, si bodo naslednjo predstavo v okviru abonmaja Gledališkega vrtiljaka ogledali 26. februarja, ko bo gostoval Mini teater iz Ljubljane s predstavo Medvedek zleze vase. Pred predstavo bo, tako kot v nedeljo, tudi krajša animacija v priredbi Študijskega centra Melanie Klein. (iž) / ŠPORT Četrtek, 26. januarja 2012 9 Včeraj dan es Danes, ČETRTEK, 26. januarja 2012 PAVLA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01 -Dolžina dneva 9.27 - Luna vzide ob 8.41 in zatone ob 20.52 Jutri, PETEK, 27. januarja 2012 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro sever, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. CI3 Lekarne U Kino rana 2: 18.15, 20.30, 22.20 »Underworld 4 - Il risveglio (dig.) 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.40 »La talpa (dig.)«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Immaturi - Il viaggio (dig.)«; Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.15, 22.15 »Shame«. V zimski noči je Federico in Aljošo razveselil mali Ruben Srečnima staršema čestitamo, novorojenčku pa zaželimo vso srečo v življenju. Družini Maar in Milič □ Čestitke Do sobote, 28. januarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.05, 22.15 »La talpa«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.30, 18.50, 20.00, 21.15, 22.15 »Benvenuti al Nord«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Underworld 4 - Il risveglio 3D«; 21.50 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 16.10, 18.05 »Alvin Superstar 3 -Si salvi chi puo«; 16.30, 20.00, 22.20 »Immaturi, il viaggio«; 18.50, 21.45 »J. Edgar«; 16.30, 19.05, 21.40 »La talpa«; 16.20, 18.10, 20.00 »Succhiami, la vera storia di Edward e Bella«; 16.30 »L'in-credibile storia di Winter il delfino«. FELLINI - 18.15 »Almanya - La mia fa-miglia va in Germania«; 16.00, 20.00, 22.15 »J. Edgar«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Nord«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.00, 20.00, 21.50 »E ora dove andiamo?«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.05, 22.00 »Shame«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50 »Alvin in ve-verički 3«; 17.00, 19.10, 21.20 »Angleška pita«; 18.40, 21.10 »Misija: Nemogoče -protokol duh«; 16.00, 18.30, 21.00 »Sher-lock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.15 »Pisma sv. Nikolaju«; 16.05, 18.05 »Alvin in veve-rički 3«; 20.00 »Muppetki«; 16.30, 18.50, 21.10 »Tihotapci«; 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 »Obuti maček 3D«; 15.10, 17.10, 19.10 »Obuti maček (sinhr.)«; 19.30, 21.30 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 15.00, 18.00, 21.00 »Grivasti vojak«; 21.20 »Parada«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.15, 19.15, 21.15 »Benvenuti al Nord«; 18.30 »The Artist«; Dvorana 2: 16.45, 20.30 »La chia-ve di Sara«; 17.00, 19.30, 22.00 »The Help«; Dvorana 3: 17.50 »Midnight in Paris«; 22.15 »Non aver paura del buio«; Dvorana 4: 16.30, 20.45, 22.15 »Underworld 4 - Il risveglio«; 19.20 »L'ora nera«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvo- Danes praznuje naša mala LIZA 5. rojstni dan. Z veseljem jo pozdravljamo in ji želimo, da bi vedno ostala tako ljubka in nasmejana deklica. Nona, mama Katja, papa' Robi, brat Matteo, teta Martina, teta Neva, Sara in Robert. 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH, Nanoški trg 2, sporoča urnike informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: Šola P. Tomažič (Trebče) 30. januarja ob 15.00; Šola A. Gradnik (Col) 6. februarja ob 15.00. Dan odprtih vrat za otroški vrtec A. Fakin (Col) 30. januarja 10.00-11.00. Vrtec J. Košuta (Križ) bo imel samo informativni sestanek za starše danes, 26. januarja, ob 16.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča, da bo dan odprtih vrat COŠ S. Grudna v Šempolaju danes, 26. januarja, od 11.00 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 28. januarja in 11. februarja od 8.30 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. Informativni sestanki: OV Palčiča Ricmanje 8. februarja, ob 11.00; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski 8. februarja, ob 17.00. Prošnje za vpis dobite na spletni strani ravnateljstva www.didol.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽI NI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da 20. februarja zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.preseren.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja. M Izleti NA OGLED JASLIC v Mokronog, Šentjanž, Boštanj in okolico se bomo podali v soboto, 28. januarja. Avtobus bo spremljal udeležence po ustaljeni navadi. Imeli bomo tudi sv. mašo in dobro kosilo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 347-9322123. SKD VALENTIN VODNIK - planinski odsek organizira v nedeljo, 29. januarja, pohod na vrh Slavnika nad Podgorjem. Zbirališče v Dolini pred zadružno gostilno ob 10.00. Pohod ni naporen in je primeren tudi za otroke, kosilo v nahrbtniku. Info: 346-9707776 (Alen). KRUT - na razpolago še nekaj dodatnih mest za voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villi Manin in ogled bližnjega mesteca Portogruaro, v soboto, 4. februarja. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 13 Obvestila SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisova- nja na info@skdevin.it ali na tel. 3358180449 (Erika). TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec se je začela. Za informacije in vpis pokličite tel. št. 335-8045700 (Albert). Kombi odpelje ob 8.45 izpred gledališča v Boljuncu, sledi postaja Bor-štu, avtobusna postaja na trgu v Ri-cmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora agrarne skupnosti danes, 26. januarja, ob 20. uri na sedežu na Padričah v sejni dvorani Mirka Špacapana. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 26. januarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi danes, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje« zbirališče ob 17. uri (stadion Grezar). Odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci vabljeni da prinesejo s seboj cvet, v poklon žrtvam Rižarne. ARGENTINSKI TANGO - prva brezplačna lekcija bo v petek, 27. januarja, ob 19.30 pri SKD Igo Gruden v Nabrežini. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS s sodelovanjem Centra za prostovoljne dejavnosti vabi v skupino za samopomoč ob izgubi drage osebe, ki jo vodi psihologinja in psihoterapevtka dr. Marzia Rucli v petek, 27. januarja, ob 17. uri v prostorih CSV (centro servizi volontaria-to), galleria Fenice 2, 3. nad., (TS). Informacije na tel. 328-3717147. LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje v soboto, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah. PRAVLJIČNA URICA pri SKD Igo Gruden bo v soboto, 28. januarja, ob 15.30; sodelujejo baletke plesne šole iz Sežane. SKD IGO GRUDEN vabi na družabni večer, ki bo v soboto, 28. januarja, ob 20. uri; večer bodo popestrili pevski zbori in pevka Laura. ŽUPNIJA SVETE TROJICE na Katinari vabi v nedeljo, 29. januarja, na umestitev novega gospoda župnika patra Rafka Ropreta pri maši ob 9. uri. Umestil ga bo tržaški škof, nadškof Giam-paolo Crepaldi ob prisotnosti vikarja za slovenske vernike gospoda Toneta Bedenčiča. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 29. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 3355476663 (Vanja). SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na ogled mladinske igre »Razbojnice« v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Patrizia Jurin-čič in Maruška Guštin. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 29. januarja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Maz-zini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. januarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na kramljanje o matematiki s prof. Dragom Bajcem. Začetek ob 20.30. KRUT vabi na predstavitveno srečanje o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola, ki bo v torek, 31. januarja, ob 18. uri na društvenem sedežu. Informacije v Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmentacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja. Za dodatne informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, Trst (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). AD FORMANDUM prireja brezplačni tečaj (po diplomi) »Marketing za promocijo turističnih storitev« namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Izbor kandidatov bo 1. februarja. Informacije na tel. št.: in-fo@adformandum.eu, tel. 040-566360. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste, ki bi se radi včlanili, na redni občni zbor, ki bo v sredo, 1. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. ŠKK KOMEN prireja začetniški tečaj poslušnosti za pse od 4. do 7. meseca starosti. Začetek tečaja v četrtek, 2. februarja, ob 18. uri na klubskem vadbiš-ču v Komnu. Za informacije pokličite: +39339-2863299 ali +386-41887272. SKU PI NA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v petek, 3. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča predavanje univ. dipl. inž. živilske tehnologije Marije Merljak o zdravi prehrani. Vabljeni. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja vodeni ogled razstave »Ekspresionizem«, Vila Manin, v nedeljo, 5. februarja. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 0402602395. TEČAJ COUNTRY PLESA za odrasle (posameznike ali pare) v večnamenski dvorani Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, na Ul. Ginnastica 72, ob torkih od 20.00 do 21.30. Prvo srečanje v torek, 7. februarja, (predvidenih 8 srečanj). Plesno predznanje ni potrebno. Vpis in informacije: 040-573141, petra.peki73@gmail.com! Plesni tečaj vodi Sonja Covolo. SLOVENSKI KLUB IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prirejata delavnico Kako promoviramo društveno delovanje - pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, II). Delavnica je namenjena tistim, ki se v društvih ukvarjajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Vodi jo novinarka Poljanka Dolhar. Ob zaključku je predvidena družabnost. Prijave do vključno 10. februarja na tel. št. 040-635626, info@zskd.org. IS Prireditve OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: danes, 26. januarja, »Diamant v snegu«; četrtek, 16. februarja, »Nekoč je bila...«; četrtek, 15. marca, »Kukavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA - v petek, 27. januarja, v prostorih Slovenske pro-svete v Ul. Donizetti št. 3 v Trstu, srečanje namenjeno mladim z naslovom »Dileme bioetike - presenetljiva razpotja sodobne medicine«. Uvedel ga bo dr. Tadej Strehovec, profesor moralne teologije v Ljubljani. Začetek ob 18.00. Vabljeni mladi! SKD TABOR - Ob dnevu spomina v petek, 27. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predvajanje dokumentarca Deželnega sedeža »Rai Por-rajmos« - holokavst Romov v drugi svetovni vojni. Predstavitev Eva Ciuk. KD FRAN VENTURINI DOMJO organizira v nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri v centru A. Ukmar Miro pri Domju družabnost za tretje življenjsko obdobje. Vabljeni prebivalci občine Dolina, ki so dopolnili najmanj 75. leto. Člani društva bodo poskrbeli za pogostitev in kulturni program, vabila lahko dvignete na sedežu društva v soboto, 28. januarja, od 14. do 17. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v soboto, 28. januarja, na Dan slovenske kulture. Nastopili bodo Ne-diški puobi - MVS iz Slovenske Benečije. Priložnostna misel prof. Duša Ga-brijelčič. Začetek ob 20.30. SKD TABOR vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opči-ne na predstavo »Quelle (belle) parole (Tiste lepe besede)«, režija Sandro Rossit, v izvedbi gledališke skupine Teatro incontro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Pro-seku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, God- beno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Komen. SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni! PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: sobota, 4. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, koncert Mešanega Zbora Cantate Nobiscum Že-lezničarskega Kud T. Rožanc iz Ljubljane, dirigent Jelka Kovačič, sodeluje Nomos Ensemble; sreda, 8. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: glasbena predstava Črni saksofon, v izvedbi Glasbene mladine Slovenije; nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni po-klon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa; nedelja, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu. 0 Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. DIATONIČNO HARMONIKO prodam za 1000 evrov; tel. 335-5387249. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu blizu Devina, dajem v najem. Cena 420,00 evrov mesečno (v ceno niso vključeni stroški za ogrevanje in vzdrževanje). Tel. 040-208989. ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. IŠČEM DELO kot negovalka (5 dni tedensko v jutranjih urah). Tel. št.: 3899619888. PRODAM - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo ter štirikolesni voziček, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM AVTO renault new megane 1.6 atractive, letnik 2011, prevoženih 3.000 km, kovinsko sive barve z alarmno napravo in drugimi dodatki. Informacije na tel. št. 040-212228. PRODAM 50 special, letnik 1980 v zelo dobrem stanju za 900,00 evrov. Tel. št.: 327-0538277. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. Hi Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhi-njah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. št. 040-229586. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Prispevki V spomin na Marčelota Žerjala daruje družina Milkovic (Trebče) 130,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob izgubi drage mame in žene Mirjam Vremec darujejo prijatelji Ranica, Sandi, Daniela in Maurizio 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. Ob 67. obletnici smrti brata Stojana Pla-hute, padlega na Pedrovem, darujeta Janka in Tatjana 100,00 evrov za Dijaški dom S. Kosovel, 50,00 evrov za ANED in 50,00 evrov za Krut. SiVince Tutto25 januarja 2012 Super Enalotto št. 1 2 7 38 70 77 88 Nagradni sklad 7.708.832,50 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 332 dobitnikov s 4 točkami 4.532,42 € 10.862 dobitnikov s 3 točkami 356,98 € 158.550 dobitnikov z 2 točkama 14,67 € 10 Četrtek, 26. januarja 2012 ŠPORT / DAN SPOMINA - Matineja za dijake v gledališču Basaglia Ne sovraži, ker je sovraštvo pripeljalo do tega Dijaki šole S. Gregorčiča iz Doline so se gledali v kratkem filmu, ki so ga posneli v Rižarni Ob dnevu spomina na holokavst, ki ga bomo obeležili jutri, 27. januarja, so se tudi včeraj nadaljevale prireditve namenjene šolam v gledališču Basaglia v svetoivanskem parku. Tako kot že torkov dopoldan je bil tudi včerajšnji namenjen dijakom nižjih srednjih šol. Osredotočili pa so se na nastanek zgodovinskih dokumentarcev o holokavstu. Pred projekcijo treh dokumentarnih filmov so režiser dokumentarca La risiera di San Saba Gianpaolo Penco, realizator dokumentarca FKL: Frauen Konzentrationslager Marco Coslovich in režiser kratkometražnega filma Il cuore di nascosto Giuseppe Carrieri obrazložili, kako so sploh nastanejo take vrste filmi. Penco je dejal, da je njegov dokumentarni film nastal iz dejstev in čustev preko pričevanj oseb, ki so dogajanja v koncentracijskih taboriščih doživele. Coslovich je zbral nekatera pričevanja preživelih, tistih, ki so se že kot otroci soočili z življenjskimi odločitvami in plačali res visok davek. Svoj poseg je zaključil z dejstvom, da se bomo v bodočnosti spomnili le nekaterih grozljivih dogodkov iz 20. stoletja: to so prva in druga svetovna vojna, Auschwitz, komunistični gulagi in morda atomski bombi na Hirošimi in Nagasakiju. Carrierijev film pa govori o seda- Filmski ustvarjalci in zgodovinarji so nagovorili dijake kroma njosti, ki se sreča s spominom. V njem so nastopali tudi nekateri dijaki (Martin, Nastja, Nika in Matteo) iz nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline, ki so si včeraj lahko ogledali svoj nastop v kratkometražcu. Projekcijo treh dokumentarnih filmov je uvedel prav kratkometražni film Il cuore di nascosto. Slednjega so snemali v Rižarni in sta v njem svoji žalostni zgodbi povedala Riccardo Gorup-pi in Atonio Comin, ki sta nekoč bila zaprta v tistih celicah. Film je neke vrste srečanje med preteklostjo - bivšima de-portirancema in sedanjostjo otrok, ki so v filmu prebrali nekatera pričevanja biv- OPČINE - Dan spomina jutri pri SKD Tabor Film o genocidu Romov O dokumentarcu in romskem vprašanju bo spregovorila novinarka Eva Ciuk Pri Skd Tabor bodo, kot že večkrat, počastili dan spomina. To se bo zgodilo prav jutri, 27. januarja, v večernih urah s predstavitvijo dokumentarnega filma Porrajmos - holokavst Romov v drugi svetovni vojni, produkcija RAI - Deželni sedež za Furlanijo-Julijsko krajino. Gre za televizijsko varianto gledališke drame, v kateri igra Pino Petruzzelli, o Ansi, zadnji Romki iz Auschwitza. V času nacističnega holokavsta je umrlo pol milijona Romov, morda celo več. Po nekaterih ocenah naj bi pod nacisti umrlo kar 80% vseh evropskih Romov, v Italiji so bili priprti v taboriščih Agnone, Berra, Bojano, Bolzano, Ferramonti, Tossicia, Vinchiaturo, Perdasdefogu, v Gonarsu in na otokih Tremiti. Kot je napisal Marcel Šte-fančič ml. v mladini 26.11.2006 »Eksperti za romsko problematiko sicer pravijo, da se je zgodba o porrajmosu »izgubila« zato, ker je romska kultura oralna, ker je romska skupnost nepovezana in preveč razpršena, ker so Romi nepismeni, ker nimajo stika z dominantnimi kulturami, ker se ne menijo za zgodovino in ker so tradicionalno nagnjeni k »pozabljanju« spominov na slabe, mučne, travmatične reči, toda zgodba o porrajmosu se je »iz- gubila« predvsem zato, ker je ni hotel nihče slišati. Niso Romi pozabili na porrajmos, ampak je povojna Evropa pozabila na holokavst Romov. In ko je pozabila na por-rajmos, je pozabila tudi na Rome. To, da je povojna Evropa pozabila na porrajmos, je zelo vplivalo na povojno življenje Romov. Pogubno. Diskriminacija Romov, ki se je začela že dolgo pred II. svetovno vojno in se je pred II. svetovno vojno stopnjevala ter se med II. svetovno izpolnila v vsej grozljivosti, se je po II. svetovni vojni nadaljevala - kot da se ni nič zgodilo. Kot da ni bil porraj-mos le nadaljevanje tega, kar so z Romi počeli od 15. stoletja. V njih so še vedno, tako kot pred holokavstom, videli le kriminalce, ki niso upravičeni do nobene kompenzacije. Nemški uradniki so celo oznanili, da Romi ne morejo veljati za »žrtve nacizma«, to pa zato, ker jih nacisti niso preganjali zaradi njihove rase, ampak zaradi njihove kriminalnosti in antisocialnosti«. Predvajanje bo ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. O dokumentarcu in romskem vprašanju bo spregovorila časnikarka Eva Ciuk, ki bo predstavila zgodbo o velikem violinistu Bertu: bil je Sint in so ga na Krasu vsi poznali (kot »berto giostra«). ših deportirancev. »Ne sovraži nikoli, ker je sovraštvo pripeljalo do tega, kar se je dogajalo v Rižarni in drugje.« S tem stavkom oz. sporočilom se zaključuje 8-minutni kratkometražec. Sledil je dokumentarni film o Ri-žarni in nemški okupaciji Trsta nasploh. V Italiji so za časa nacizma in fašizma obstajala štiri koncentracijska taborišča, samo eno pa je imelo tudi krema-torij in sicer tržaška Rižarna, ki je na pobudo oficirja SS Odilija Globočnika tako postala uničevalno taborišče. V njem so sežgali na tisoče političnih nasprotnikov ter slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov. Zgodovinski dopoldan je sklenil dokumentarni film FKL: Frauen Konzentrationslager o ženskah v koncentracijskih taboriščih. Svoje zgodbe so pred kamero izpovedale Savica Rupel s Proseka (med fašizmom je postala Sa-vina Rupelli), ki so jo deportirali v edino žensko taborišče Ravensbrück, Aurelia Gregori, bivša deportiranka v Auschwitzu, kjer je tudi rodila svojo hčerko Aurelio, Rosa Cantoni, ki so jo odpeljali v Ravensbrück, Marta Ascoli, bivša deportiranka v Auschwitzu ter Bianca Torre, ki je preživela Ravens-brück. Njej je tudi dokumentarni film posvečen, kajti je preminila leta 2005. Vse so povedale, kako so jih aretirali in odpeljali v zapor na ulici Coroneo ali v Rižarno, od koder so potem z vlakom z glavne postaje odšle v taborišča. V službo, so jim rekli. Posebno ganljiva je zgodba gospe Savice Rupel, saj je bila deportirana v Nemčijo, 90 kilometrov od Berlina, na dan svoje poroke. Andreja Farneti VLAK SPOMINA - Od 3. do 9. februarja Potovanje skozi spomin Evrope Poučno potovanje v nacistični taborišči Auschwitz in Birkenau na Poljskem -150 mladih iz naše dežele - Odhod iz Rižarne Obisk taborišča Auschwitz-Birkenau d.bellomi Tako kot iz vseh koncev Italije bo v petek, 3. februarja, proti Poljski odpotovalo tudi 150 mladih med 15. in 22. letom starosti iz naše dežele. Vlak spomina jih bo že sedmo leto zapored popeljal na ogled koncentracijskih taborišč in drugih nekdanjih prizorišč nacističnega uničevalnega nasilja. Potovanje prireja združenje Terra del Fuoco v sodelovanju s številnimi društvi, organizacijami - predvsem borčevske organizacije, združenja nekdanjih deportirancev in judovske skupnosti - ter krajevnimi upravami. S pobudo si prizadevajo, da bi mlade rodove seznanili z grozotami preteklosti, s krutostjo, ki je je bil sposoben človek. O letošnjem potovanju je včeraj tekla beseda na sedežu pokrajinske uprave z odbornico za mladinsko politiko Roberto Tarlao in njeno občinsko kolegico, odbornico za vzgojo in šolstvo Antonel-lo Grim. Potovanje se bo tako kot vsakič simbolično začelo v Rižarni, kjer se bo- do zbrali mladi iz vse dežele, od tod bodo nadaljevali proti videmski železniški postaji in nato Krakovu. Med samim potovanjem bodo vzgojitelji-spremljevalci zanje priredili več delavnic, pravzaprav debat o deportaciji, rasnih zakonih in njihovih posledicah za judovsko skupnost. V Krakovu se bodo morali soočiti s trpljenjem, spoznali bodo gorje milijonov, ki so tu izgubili življenje. Obiskali bodo krakovski geto in tamkajšnjo Schindler-jevo tovarno, naslednjega dne pa se bodo z avtobusi odpeljali še v koncentracijsko taborišče Auschwitz in Birkenau. Ogled se bo zaključil na t.i. »apel platzu«, kjer bodo udeleženci na glas prebrali imena deportirancev in jim tako simbolično povrnili identiteto. O svojih doživljanjih in občutkih ob obisku teh krajev trpljenja se bodo pogovarjali na skupščini. Domov se bodo vrnili 9. januarja, z zaprisego, da bodo tudi sami pripomogli pri ohranjanju spomina na našo preteklost. Baklada TPPZ za spomin, mir in sožitje Tako kot je že tradicija, bo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič danes priredil baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče bo ob 17. uri pri stadionu Grezar, odhod tihega sprevoda pa je predviden ob 17.30. Baklada se bo vila po ulicah Valmaura in Ratto della Pileria, zaključila pa v Rižarni, kjer bodo pevke, pevci in orkestraši pod taktirko Pie Cah zapeli nekaj priložnostnih pesmi. Partizasnki pevci vabijo vse udeležence, naj s seboj prinesejo cvet, ki ga bodo položili na mesto, kjer je nekoč stala krematorijska peč, v poklon žrtvam nekdanjega nacističnega taborišča. Osrednja komemoracija ob dnevu spomina bo jutri v Rižarni ob 11. uri. O programu bomo še poročali. Fahrenheit v živo jutri iz Narodnega doma V sklopu pobud, ki jih ob dnevu spomina prireja tržaška občina v sodelovanju s številnimi združenji, velja opozoriti predvsem na jutrišnji popoldan. V Narodnem domu se bo ob 15. uri začelo srečanje, ki ga bo v živo po frekvencah Radia 3 prenašala radijska oddaja Fahrenheit, ki jo vodi Marino Si-nibaldi. Pri njej bodo s svojimi pričevanji sodelovali nekateri preživeli de-portiranci Bruna Sevini, Maddalena Werczler, Riccardo Goruppi in Eno Mucchiutti. Njihovo pripoved bodo uokvirili krajevni zgodovinarji Tullia Catalan, Marco Coslovich, Tristano Mat-ta in Raoul Pupo ter pisatelji Mauro Co-vacich in Livio Sirovich. Tržaški igralec Giulio Cancelli bo poskrbel za branje nekaj odlomkov o dnevu spomina. Za glasbeno kuliso o Rižarni in rasnih zakonih bo poskrbel Alfredo Lacose-gliaz s svojim Patchwork Ensemblom. Vstop je prost - samo do 14.45. Drevi film Akropolis o zgodbi Helene Jarc Kinematografski krožek Charlie Chaplin in Multikultura center v sodelovanju z Odborom za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci prirejata zanimiva filmska srečanja v Ulici Valdiri-vo 30 v okviru dneva spomina. Dre-vi bosta na sporedu dva filma, in sicer Akropolis furlanskega režiserja Ivana Gergoleta (2006) in Rižarna pri Sv. Soboti. Tajna zgodba lagerja Andree Prandstrallerja (2010). Dokumentarni film Akropolis se dogaja leta 1944 v Doberdobu. Helena Jarc je stara 22 let. Njenega očeta zaradi napake (primer omonimije) odpeljejo esesovci, obtožijo ga, da je partizan in ga ustrelijo na trgu, pred hčerkinimi očmi. Zanjo je to začetek neskončne odiseje od fašističnih zaporov do internacije v Auschwitzu. Koncert Taraf de Gadjo jutri v Devinu Ob dnevu spomina bo Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju z društvom Honorable Order of Kentucky Colonels, Jadranskim zavodom združenega sveta in društvom Pro Loco Mitreo priredila koncert ansambla Taraf de Gad-jo. Glasbena skupina iz Abrucev bo postregla s skladbami, ki zaobjemajo razne glasbene zvrsti - od klezmer do ciganske glasbe in pa od gipsy jazz-a do romskih skladb. Ansambel, ki je sicer nastal leta 2006, nastopa na koncertih in festivalih po vsej Evropi, saj je njegov prvi namen širiti vzhodnoevropsko romsko glasbo. Sestavljajo ga Domenico Mancini (violina), Giuseppe Mof-fa (kitara in harmonika) in Guerino Ta-resco (kontrabas). Večer bodo popestrili študentje Jadranskega zavoda, ki bodo v hebrejšči-ni, italijanščini in angleščini podali nekaj odlomkov iz mojstrovine Prima Le-vija Ali je to človek (Se questo è un uo-mo). Nastop bodo sklenili s pesmijo iz hebrejskega ljudskega izročila, ki jo bodo tudi zapeli v izvirnem jeziku. Koncert bo jutri ob 20.30 v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu. Vstop je prost do zapolnitve razpoložljivih mest. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. januarja 2012 1 1 GLOSA . Ä. Ameriški veleposlanik glavni akter dogajanja JoZe Pirjevec_ Zgleda, da bo Slovenija ta teden po igri zmešnjav, ki traja od volitev 4. decembra, le dobila novo vlado. Načeloval ji ne bo Zoran Jankovic, kot smo pričakovali, temveč Janez Janša. Vprašujem pa se, ali ni glavni akter klavrnega dogajanja, katerega smo bili priča, nekdo drugi. Namreč veleposlanik ZDA v Ljubljani Joseph A. Mussomeli. Kdo je ta gospod? Na spletni strani ameriške ambasade o njem piše, da se je rodil leta 1952 v New Yor-ku in da je tam obiskoval katoliško višjo šolo. Njegov priimek in to dejstvo mi pravita, da je torej italijanskega izvora. Po maturi se je vpisal na univerzo Rutgers zvezne države New Jersey, ki je ena najstarejših v Ameriki, a tam ni dolgo vzdržal. Ker je bil nemiren mladenič, jo je že po dveh letih zapustil, se izučil blazinjenja pohištva, nato pa nekaj mesecev s štopanjem potoval po Evropi. Ko ga je srečala pamet, se je vrnil domov, se vpisal na Trenton State College in tam leta 1975 diplomiral. Tri leta kasneje je tudi doktoriral iz prava na svoji prvi univerzi. Najprej je skušal narediti kariero na sodišču v New Jerseyu, po dveh letih pa je presedlal na zunanje ministrstvo, ki ga je poslalo najprej v Kairo, nato pa v Manilo, Colombo, Rabat, Bahrain in Phnom Penh. Na tej poti, ki so jo, kot je navada, prekinjala obdobja v domovini, je napredoval do ranga veleposlanika. V Ljubljano je prišel iz Kabula, kjer je bil pomočnik šefa tamkajšnje ameriške misije. Zakaj sem posvetil tolikšno pozornost karieri gospoda Mussomelija? Ker se mi zdi, da je služil predvsem v državah, ki so politično ali gospodarsko močno odvisne od ZDA , in v katerih ima ameriški veleposlanik veliko besedo. Zgleda, da v to družbo spada tudi Slovenija, saj si je novopečeni vele- poslanik dovolil, da se pred volitvami in po njih vplete v politično igro na dokaj izrazit način. Na tako izrazit, da me je spomnil na Lawrenca Silbermana, ki je bil leta 1975-1976 ameriški veleposlanik v Beogradu. Slednji je šel tako daleč, da je postal na Titovo zahtevo persona non grata in moral zapustiti svoje mesto že decembra istega leta, komaj 18 mesecev po svojem prihodu. Izgovarjal se je sicer, da ga je takratni državni tajnik Henry Kissinger poslal s takimi napotki v Jugoslavijo, »in jaz sem jim sledil«. Ta incident je za krajše obdobje ohladil odnose med Washington in Beogradom, a ne za dolgo. V času Carterjevega predsednikovanja proti koncu Titovega življenja so postali znova zelo prisrčni. Toda do leta 1980 je imela Jugoslavija na krmilu ljudi drugačnega kova od sodobne Slovenije. Saj ne rečem, da tudi pri nas ni prišlo do protestov zaradi Mussomelije-vega vmešavanja v naše notranje zadeve. Najbolj pokončno je nastopil v tem smislu Janez Stanovnik na svečanosti v Dražgošah. A tiste stranke, za katere je navijal veleposlanik, se nad njegovim početjem niso zgražale, temveč so ga celo odobravale, češ da je legitimno. In ambasador sam je reagiral kot Silber-man. V intervjuju za ljubljansko televizijo je dejal, da so mu iz Washingtona sporočili: »Joe, go ahead!« Upam, da bo Joe »šel naprej« tudi tako, da bo narekoval novi slovenski vladi politiko, ki jo je v torek napovedal predsednik Obama v svoji poslanici ameriškemu kongresu. Dejal je, da s bo boril za socialno pravičnost, za razvoj znanosti, za zaščito okolja, za splošno modernizacijo družbe. Če bo Janševa vlada znala udejanjiti isti program tudi pri nas, mi ne bo nič žal, da smo postali ameriški protektorat. VREME OB KONCU TEDNA Zima bo postopno pritisnila iE^iH Darko Bradassi_ Kaže, da smo vendarle prišli do neke mejne točke, ki zaključuje letošnje zmerno toplo in povečini dokaj sušno zimsko obdobje. Odslej se bodo stvari vendarle začele spreminjati. Doslej so letošnjo zimo spremljale za več stopinj Celzija nadvpovprečno visoke temperature in zelo skromne količine padavin. V naših gorah je snežna slika komajda zadostna, v nižinah pa zime sploh nismo občutili. Odslej bo drugače in bo zima pritisnila. Največje spremembe se dogajajo nad dalj-njim celinskim severovzhodom, ki ga je v teh dneh zajel velik mraz in se še nadalje ohlaja. Tam nastaja nad Rusijo zelo soliden aniticklon, v slogu rusko-sibirskih anticiklonov, o katerih se morda spominjate, smo pisali pred kakimi desetimi leti. V svojem središču bo, ko bo na višku, dosegel kakih 1060 hektopaskalov, kar je izjemno solidna vrednost. Zimski celinski anticikloni so nas sicer v preteklih desetletjih kar navajali na podobne vrednosti. Gre namreč za območja zelo mrzlega in težkega prizemnega zraka. Severovzhod bo, kot kaže, v nadaljevanju zime odigral bistveno vlogo. Zelo obsežno območje mrzlega zraka se bo namreč postopno spuščalo proti jugozahodu in bo ob koncu tedna in v začetku prihodnjega zaobjelo celoten evropski zahod in del osrednje Evrope. Obrobje ledene zračne mase pa se bo spuščalo do Sredozemlja. Mrzel zrak bo oplazil tudi naše kraje, ki bodo, kot kaže, vsaj občasno kar blizu najhladnejšega celinskega jedra. Vremenska slika bo postopno vse bolj severovzhodna, pihala bo šibka do zmerna burja, temperature pa se bodo spuščale. Sredi prihodnjega tedna se bo po vsej verjetnosti živo srebro spustilo pod ledišče ponoči tudi ob morju, ponekod pa bodo lahko temperature negativne tudi podnevi. Od severovzhoda bo pritekal povečini suh zrak, ki sam povečini ne bo prinašal ne vlage in ne oblakov. Prevladovala bo torej v glavnem sončna, toda mrzla in vetrovna vremenska slika. Toda ne gre prezreti možnosti, da bo občasno lahko hkrati pronical proti nam od zahoda tudi bolj vlažen atlantski zrak. Kaže namreč, da bodo vsaj občasno zahodni atlantski tokovi obšli anticiklon nad južnim Sredozemljem, kar naj bi privedlo do nastanka posameznih sredozemskih ciklonov. Zmes med nizkimi temperaturami in padavinami bi lahko bila v tem primeru primerna tudi za sneženje. Zaenkrat kaže, da bodo morebitna poslabšanja možna predvsem nad južnim ali morda osrednjim Sredozemljem, torej precej južneje od nas, vendar moramo upoštevati, da je časovni termin še zelo oddaljen in da so v taki fazi presenečenja vse prej kot nemogoča. Do nedelje bo medtem vremenska slika umirjena in pod okriljem anticiklona povečini sončna, toda že nekoliko hladnejša. V nedeljo pa se bo našim krajem od severozahoda približala vremenska fronta, ki bo sicer najbolj aktivna na severni strani Alp, bo pa tudi pri nas prinesla manjše poslabšanje. Možne bodo občasne rahle padavine, povečini kot rahlo sneženje. na reki - Jutri ob 20. uri premiera v Art-kinu Croatia Celovečerni dokumentarec o taborišču v Gonarsu V petek, 27. januarja (jutri) bo v Art-kinu Croatia na Reki (Krešimirova 2, www.art-kino.org), premiera celovečernega dokumentarnega filma Onstran žice-Oltre il filo-Iza žice režiserja in scenarista Do-rina Miniguttija. Celovečerni dokumentarni film je nastal v italijansko-slovensko-hrvaški koprodukciji, prvič pa se bo predstavil javnosti v kvarnerski prestolnici. Film odkriva pretresljiv in na filmu še ne zabeležen trenutek zgodovine 20. stoletja, ko je sredi strahot 2. svetovne vojne veliko odraslih in otrok slovenske in hrvaške narodnosti bilo zaprtih v koncentracijskem taborišču v Gonarsu. Od pomladi 1942 pa do padca fašizma septembra 1943 je v vasi sredi furlanske nižine v sedanji Furlaniji Julijski krajini bilo aktivno taborišče, od katerega ostajajo sedaj samo betonska stranišča na koruznem polju. Impresije dogajanja pa so dokumentirane v spisih in risbah otrok (pa tudi odraslih), ki so bili v njem zaprti. Sedemdeset let pozneje je Dorino Minigutti zbral na ekranu gan- Risba iz publikacije Ko je umrl moj oče: risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 - 1943), uredili Metka Gombač, Boris Gombač, Dario Mattiussi (Gradisca d'Isonzo 2005) ljive zgodbe prič, ki obujajo spomine preživelega trpljenja, izgube lastne identitete in človeškega dostojanstva. Hkrati pa je to zgodba o pogumnih posameznikih, ki so našli moč, da so pozneje odprli novo poglavje v svojem življenju. Film, ki že ima tudi krajšo tv različico, je nastal v koprodukciji produkcij Agherose, Zavod Kinoate-lje & Kinoatelje in Focus Media. Ob režiserju je delovala mednarodna ekipa, ki jo sestavljajo direktor fotografije Bruno Beltramini, montažer Sanjin Stanič, glasbenik Aleksander Ipavec in pomočnici režije Maja Stegovec in Ivana Paškvan. Film so sofinancirali Fondo Audiovisivo FVG, Hrvatski audiovizualni centar, Comune di Gonars, Grad Rijeka in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Premiera celovečernega dokumentarnega filma Onstran žice-Oltre il filo-Iza žice v petek, 27. januarja 2012, se bo v Art Kinu Croatia na Rijeki pričela ob 20. uri. PISMA UREDNIŠTVU Zakaj Alto Adige? Triestina igra, kot vemo, v drugi (B) skupini I. divizije italijanskega nogometnega prvenstva. V isti skupini igra (in je trenutno na 4. mestu) tudi južnotirolska ekipa Sud Tirol. Zelo sem radoveden, zakaj je to moštvo na lestvici, ki jo objavlja državni te-letekst RAI, navedeno s pravim, pristnim imenom, in zakaj so ga na lestvici, ki jo pokaže športno uredništvo deželnega tele-dnevnika RAI3 FJk ob nedeljah oziroma ponedeljkih, preimenovali v Alto Adige! Tega ne maram komentirati, rad bi pa odgovor. Hvala za gostoljubje. Drago Gašperlin Opravičilo V intervijuju, ki sem ga opravil po telefonu med intenzivnim opravljanjem svoje poklicne dejavnosti in sočasnim pritiskom ostalih slovenskih medijev, ki se zanimajo za stanje okoli nastalega spora med ekipo Tine Maze in Smučarske zveze Slovenije, mi je pri odgovoru na vprašanje zakaj je predsednik Lovše tako reagiral ravno nekaj dni pred Zlato lisico "ušla" neprimerna žaljivka na račun Predsednika SZS, kar iskreno obžalujem in se opravičujem. odv. Damijan Terpin tiskovna nota - Deželni svetnik I. Gabrovec »Glede ukinjanja avtonomije niso vse šole dale soglasja« »Popolnoma razumem odločno in po svoje zelo pogumno kritiko, ki jo je na občinske uprave naslovil kolega v skupini deželni svetnik Demokratske stranke Franco Codega«, pravi v tiskovnem sporočilu deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec. »Sam tematiko šolstva zelo dobro obvlada, saj je po poklicu šolnik in je bil do nedavnega tudi ravnatelj italijanskega liceja v Trstu. V svojem sporočilu je Codega izrazil začudenje ob zadržanju Občin, saj je Dežela prav v sodelovanju z njimi in Pokrajinami pripravila načrt o preureditvi šolske mreže. Glede Občin je kolega DS Codega dejal, da »namesto da bi branile avtonomijo svojih šol, so se večkrat odločile za ukinitev te avtonomije in združitev v večje šole. Tako imamo 23 šol manj medtem ko bi jih lahko mirne duše imeli 20 več«. Na Tržaškem je prišlo tako skoraj do razpolovitve ravnateljstev. Resnici na ljubo pa se niso vse občinske uprave obnašale enako kratkovidno. Naj navedem specifičen primer Občine Dolina, ki je edina (!) na Tržaškem dejansko izrazila Pokrajini negativno mnenje. O tem priča sklep občinskega odbora 31. oktobra 2011, ki ga prilagam. V svojem sklepu je dolinski občinski odbor vzel na znanje mnenje, ki ga je dostavilo Didaktično ravnateljstvo v Dolini z dopisom z dne 26.10.2011 in ugotovilo, da zakon za zaščito slovenske manjšine 38/2001 v 11. členu določa, da avtonomijo slovenskih šol urejajo predpisi O.P.R. št. 233/1998 in da bi zato prilagoditev zakonu 111/2011 privedla do nasprotujočih določb/odredb. Glede opredelitve političnih strank pa je Slovenska skupnost večkrat, javno in včasih tudi polemično zagovarjala stališče, da (vsaj) šolam s slovenskim učnim jezikom sploh ni treba, da si same zavijejo zanko okrog vratu. Imamo številne argumente, ki utemeljujejo obrambo naše specifike in nam zagotavljajo pravico do odstopanja od številčnih parametrov. To so mednarodne pogodbe in šolska zakonodaja, ki jih je uresničevala. Ni nam bilo treba avtomatično sprejemati uvedbe večstopenjskih šol in to še zlasti tam, kjer to privede do združitve prevelikega števila šolskih enot na obsežnem teritoriju. Kako bo s kvaliteto izobraževalne ponudbe, z varnostjo učencev in dijakov, z delovnimi pogoji učnega in neučnega osebja pa ostaja sedaj največja neznanka«, zaključuje svoje sporočilo Gabrovec. 1 2 Četrtek, 26. januarja 2012 KULTURA / trst film festival - Sinoči zaključek in nagrajevanje »Hvala, Trst!« Zmaga Metoda Pevca Med dokumentarci slavile njegove Aleksaridrinke - Dom najboljši dolgometražec »Hvala, Trst!« S temi besedami se je slovenski režiser Metod Pevec sinoči pred nabito polno dvorano gledališča Miela zahvalil za zmago (in 2.500 evrov vredno nagrado), ki jo je občinstvo festivala namenilo njegovemu dokumentarcu Alek-sandrinke. »Prvič v življenju se mi zgodi, da prejmem nagrado natanko sto metrov daleč od kraja, kjer sem snemalfilm. To je gotovo dober znak in vesel sem tudi, da je dokumentarec navdušeno sprejela publika, ki zgodbo o Aleksandrinkah že dobro pozna.« Enotedenski filmski maraton se je tako sinoči iztekel: v Mieli se je s razglasitvijo zmagovalcev zaključil 23. Alpe Adria Trst film festival. Poslastic za cinefile in ljubitelje filma nasploh je bilo tudi letos veliko: za končno nagrado se je potegovalo osem dolgometražnih filmov, 18 dokumentarcev in 17 krat-kometražnih filmov, ki so jih predvajali tako v gledališču Miela kot v kinodvorani Ariston. Publika je ob koncu vsakega filma v tekmovalnem programu na kartonček zabeležila svojo oceno filma. Resnici na ljubo je bilo obiskovalcev letos kar precej, tako da je ob blagajnah večkrat prišlo do zmede tudi med samimi mladimi prostovoljci, ki so preverjali vstopne karte oz. razdeljevali ocenjevalne kartončke. Marsikateri gledalec ve namreč povedati, da ni oddal kartončka, ker ga enostavno ni prejel ... Glavna nagrada za najboljši dolgometražni film (5000 evrov) je letos romala na Češko - prejel jo je film Dom Zuza-ne Liove, ki so ga prvič prikazali na zadnjem Berlinalu. Gre za prikaz postkomunistične družbe, v kateri se razpletajo usode družine, ki ne zna komunicirati in izkazovati svojih čustev. Med kratkometražci je blestela nemško-romunska produkcija Apele Tac (Tiha reka) Anca Mirune Lazarescuja o begu dvojice mladih iz Romunije - plavaje čez Donavo proti Jugoslaviji in še dlje. V okviru sklopa Zone di cinema pa sta se na najvišjo stopničko uvrstila dva dokumentarca, in sicer Trieste racconta Basaglia Erike Rossi in pa Far away is home. La storia di Clely Diega Cenetiempa. Nagrado v višini 2000 evrov ponuja Pokrajina Trst, saj se dela poglabljajo v naš prostor. Pri tem ne gre pozabiti na nagrado, ki jo daje na razpolago Srednjeevropska pobuda (Cei Award v vsoti 3000 evrov); namenjena je filmarjem iz evropskih držav, ki niso članice Evropske unije, in so jo že pred dnevi podelili makedonskemu režiserju Milču Mančevskemu. Festival pa niso le filmi. Tudi letos so v gledališču Miela in kinodvorani Ariston zaživeli zanimiva srečanja z ustvarjalci in režiserji, debate o snemanju, predstavitve knjig in delavnice za mlade cinefile. Zaključek festivala pa je sinoči prinesel tudi posebno presenečenje, in sicer premierno predvajanje filma češkega režiserja Vaclava Havla Odchazeni (Odpotovati), ki je povzet po Havlovi lastni drami. nekdanja ribarnica - Od 12. februarja do 9. aprila Vzplamtel bo »Ogenj narave« -velika razstava sodobne umetnosti Fotografije, slike, skulpture, video in instalacije, vse v znamenju narave. Il fuoco della natura (Ogenj narave) je naslov razstave, ki jo bodo 11. februarja odprli v očarljivih prostorih nekdanje ribarnice na tržaškem nabrežju. Tako imenovani Salone degli incanti bo tako ponovno gostil razstavo sodobne umetnosti. Marco Puntin, soustanovitelj tržaške galerije LipanjePuntin, je v sodelovanju z Jonathanom Turner-jem pripravil bogat izbor umetniških del, saj si bo do srede aprila v Trstu mogoče ogledati dela dvainosemdesetih ustvarjalcev iz osemnajstih držav; od velikega italijanskega fotografa Giannija Berenga Gardina do ameriških očetov pop arta Roberta Rauscehneberga in Jamesa Rosenquista, od poljske fo-tografinje Monike Bulaj do ruskega performerja Olega Kulika. Med razstavljavci bodo tudi nekateri slovenski ustvarjalci, na primer goriški fotograf Primož Bizjak in mariborski slikar Jernej For-bici (ki je sicer dokončal študij na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah). Osrednja protagonistka razstave, ki je nastala na pobudo od-borništva za kulturo Občine Trst, bo V nekdanjo ribarnico se vrača sodobna umetnost arhiv kot omenjeno narava v svojih tisočerih barvah in oblikah. Na ogled bodo vedute nekaterih veličastnih geografskih pojavov, od Dolomitov do latinskoameriškega pragozda, od Himalaje do kalifornijske puščave. A tudi oceani, vulkani, »živalski portreti«, makro povečave ... Kustosa Puntin in Turner sta privilegirala dela velikega formata, ki so last pomembnih umetnostnih galerij in zasebnih zbirk (na primer Galerije Carla Sozzani iz Milana ali zbirke Illy iz Trsta). Ob umetniški vrednosti izbranih del oziroma estetskih kriterijih pa je dvojica Puntin&Turner upoštevala tudi drugačne. Nekatera razstavljena dela osvetljujejo namreč tudi določena etična vprašanja, na primer kon-tradikcije zahodnjaškega potrošništva, človeško »sposobnost« onesnaževanja, (ne)upravičenost naših umetnih posegov v naravno okolje ... naš intervju - Režiser Metod Pevec »Marsikdaj se mi je celo zdelo, da ne snemam filma ...« Mogoče aktualnost zgodbe, v času, ko je ženska emigracija spet na pohodu in velik del italijanske družbe sloni na pomoči deklet in žensk, ki prihajajo z Vzhoda. Mogoče ne ravno navdušujoč trenutek, ki delno spominja na čas, ko je moral marsikdo oditi na delo v tujino. Prav gotovo pa režiserjeva srečna in hkrati tenkočutna roka, ki se je tudi v prejšnjih filmskih delih znala še kako dotakniti ženske tematike. Dejstvo je, da je nedeljsko projekcijo zadnjega dokumentarnega filma Metoda Pevca, Aleksandrinke, v gledališču Miela nagradil navdušen, spontan aplavz. V sklopu Alpe Adria Trst Film Festivala se je zavrtela zgodba o Aleksandrin-kah, ali Les Goriciennes, kot so mladim dekletom iz Vipavske doline, Primorske in Trsta, pravili v Egiptu. Na obrazih občinstva pa je bilo opaziti tudi marsikatero solzo. Zato pravzaprav ne čudi, da je Pevčev dokumentarec sinoči segel po prvi nagradi. »Trst je na nek način rojstno mesto tega filma, slovensko mesto, od koder so ljudje odhajali v svet. Okno v svet, a tudi emigracijsko izhodišče, ki je osiromašilo slovenski narod, zato je tukajšnja zmaga nekaj zelo posebnega,« nam je sinoči zaupal Pevec, ki je delček slovenskega kolektivnega spomina sple-tel v čudovit zgodovinski in socialni portret, katerega protagonistke so ženske. Več tisoč predvsem mladih deklet, ki so v razdobju sedemdesetih let zapustile še zelo majhne hčerke in sinove, može, hiše in družine in vzgajale nekaj tisoč kilometrov daleč druge otroke, skrbele za druge može, se posvečale drugim hišam, živele v krogu drugih družin. V egiptovsko, obljubljeno, bogato deželo, so odplule s Trsta, ker je bil tam zaslužek veliko večji. »One so bile v uglednih egiptovskih krogih najbolj priljubljene, ker so bile poštene in prijazne. Ko so v Kairu in Aleksandriji potrebovali zanesljivo, moralno in nesporno delavno silo, so najraje jemali v službo Slovenke.« Pri egiptovskih družinah so se zaposlile kot varuške, dojilje, dame de compagnie. Doma pa, čeprav pol stoletja kasneje, zaslovele kot nekakšne prve feministke, materfamilias, take, ki so dale vse življenje, zato, da je rod preživel. Take, ki so tudi po smrti omogočile nastanek slovenske filmske produkcije mednarodnega formata. Dokumentarec so namreč posneli med Slovenijo, Italijo, Egiptom, Veliko Britanijo in ZDA. Realizacijo pa je omogočila koprodukcija med RTVSlovenijo, egiptovsko ERTU in goriško Transmedio. Na portoroškem festivalu sloven-skegafilma je dokumentarec zmagal Vesno. Metod Pevec je z njim prebil led boleče zgodbe o ženski emigraciji. »V knjigi Dorice Makuc sem razbral eno največjih nacionalnih tem in presenetilo me je, da je bila do nedavnega tako zamolčana. Zelo me je privlačila. Zahtevnost nekega projekta je zame vselej mikavna in tudi zato sem si ga želel izpeljati.« Kaj vas je najbolj presenetilo? Mogoče tabuji. Približne, polovične resnice, tudi neresnice. S tem filmom mi je uspelo vstopiti v svet starejših ljudi, ki so se vedno spraševali o svojem otroštvu in bolečinah, ki jih kljub odraščanju in staranju niso uspeli ozdraviti. Marsikdaj, ko sem stal za kamero in poslušal, sem bil ganjen in hkrati šokiran. Marsikdaj se mi je celo zdelo, da ne snemam filma, ampak da delam nekaj čisto drugega. Kako ste se lotili dela? Ko sem se prvič podal v Egipt, sem o Aleksandrinkah že precej vedel. Egiptovski veleposlanik v Sloveniji, nam je ogromno pomagal in nas povezal z egiptovsko nacionalno televizijo. Njihova ekipa nam je nudila izvrstno pomoč in tudi Egipt nam je tako postal veliko bolj dostopen. Intervjuji so potekali doma in po svetu. Sproti smo iskali in našli nove kontakte in ljudi, ki so potem postali tudi protagonisti zgodbe. Najprej sem imel o celotni zadevi precej jasno mnenje, s časom pa sem razumel, da je zelo veliko predsodkov. Raziskali in zabeležili ste dva zorna kota. Tistih, ki so z Aleksan-drinkami doraščali in živeli, ter tistih, ki so jih te mlade matere zapustile. Kako ste to doživljali? Snemanje tega dokumentarca me je naučilo, da nobena resnica ni preprosta in nikoli ne gre pri tem preveč poenostavljati. Nič ni v življenju črno ali belo. Vse je nekje vmes in tudi njihova zgodba, ta velika slovenska zgodba, pot vipavskih žensk nujno potuje po neki sredini. Če bi denimo pri tem šlo za moške, sem prepričan, da bi o tem že vse vedli. Nihče jih ne bi obsojal. Njihova usoda in njihove izbire bi bile že zdavnaj opravičene. Ker pa gre za ženske, je pristop popolnoma različen. To je velik absurd: emancipacija pomeni tudi to. Soočenje ženske s svetom, soočenje in sprejemanje različnih, za nekatere umazanih, za druge junaških zgodb. Med uglednimi varovanci Alek-sandrink, ste intervjuvali tudi Butro-sa Galija. Butros Gali in ta njegova Milena je bila že obravnavana tema. Vseeno pa sem si želel, da bi nam povedal v prvi osebi o tej gospe. Pri tem nam je veliko pomagala državna televizija, in tudi sam Butros se je je z velikim veseljem spominjal in bil z nami nadvse razpoložljiv. Lahkoživke ali feministke? Težko je posploševati, upoštevati moramo zgodovinske okoliščine. Alek-sandrinke so bile prisiljene stopiti v emigracijo, saj so samo tako lahko rešile domove in kmetije. Medtem pa se je ves svet spremenil in te ženske se niso bile več sposobne vrniti domov. Vselej, ko družino zapusti moški, smo mu pripravljeni odpustiti, ženskam pa ne. Ob Aleksandrinkah, ste se zaustavili pri zapuščenih otrocih, sirotah. Kakšno mnenje ste si vi ustvarili? Oni so še danes najbolj žalostni ostanki te velike slovenske zgodbe. Tisti, ki so pri tem plačali najvišjo ceno. Njim ni bila dana nobena milost in kljub letom, ki so od takrat minila, kljub temu, da so že vsi ostareli, še vedno hrepenijo po odnosu z mamo. To še vedno pogrešajo in nikakor ne morejo odpustiti, da so njihove mame postale matere drugih otrok. (Iga) / ŠPORT Četrtek, 26. januarja 2012 13 davos - Nemška kanclerka včeraj odprla srečanje Svetovnega gospodarskega foruma Merklova: Jamčimo za evro, a ne želimo dajati praznih obljub V središču foruma novi modeli odločanja na globalni, regionalni in nacionalni ravni ter v poslovnem svetu DAVOS - Nemška kanclerka Angela Merkel je sinoči z nagovorom udeležencev odprla srečanje Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davo-su. Večinoma je sicer ponovila že znana stališča največjega evropskega gospodarstva o reševanju dolžniške krize v območju z evrom. Neomajna je tudi pri vprašanju krepitve ESM. Merklova je ob začetku letošnjega svetovnega foruma načela zelo aktualno vprašanje krepitve stalnega evropskega mehanizma za stabilnost evra (ESM), pri čemer pa je poudarila, da Nemčija ne želi obljubljati stvari, ki jih ne bi mogla izpolniti. "Že od začetka smo trdili, da se bomo borili za evro. Ne želimo pa situacije, v kateri bi morali obljubiti nekaj, kar ne bomo mogli izpolniti," je dejala. S tem je Merklova znova zavrnila rešitev, ki jo zagovarjajo številni - močna krepitev varnostnih mehanizmov, s katerimi bi lahko reševali šibke članice območja z evrom. "Garantiramo za evro, a ne želimo obljubljati nečesa, česar ne bomo mogli izpolniti," je poudarila. To je ključno za kredibilnost. Nemška kanclerka je znova poudarila, da Evropi manjkajo "politične strukture", potrebne za delovanje evra. Zatrdila pa je, da bodo evropske partnerice omenjeno situacijo razrešile. "Napravili smo nekaj korakov proti fiskalni uniji. A smo lahko še hitrejši in bolj odločni," je menila. Spomnila pa je, da se je šibkost v območju z evrom oblikovala v več letih, zato tega ni mogoče rešiti na en mah. "Glavno sporočilo je, da smo pripravljeni na nove obveznosti. Ne iščemo več izgovorov. To je pomembno, saj bomo sicer izgubili kredibilnost," je pristavila. Reforme finančnih trgov po krizi, ki je izbruhnila leta 2008, niso bile zadostne, je še menila Merklova, ki je razočarana zaradi nezmožnosti uvedbe davka na finančne transakcije na globalni ravni. To bi bil po njenem mnenju "močan politični signal". Nezadosten napredek prva dama največjega evropskega gospodarstva vidi tudi na področju klimatskih pogovorov, zavzela pa se je tudi za nadaljevanje pogovorov o dogovoru o prosti trgovini med EU in ZDA. Zavrnila je še pozive evropskih partnerk, da bi morala Nemčija več storiti za odpravo gospodarskih neenakosti. Čeprav se zaveda tovrstnih napetosti v območju z evrom, Merklova poudarja, da pri konkurenčnosti brez ambicij ni mogoče doseči enakosti. Zgledovati se je potrebno po najboljših v Evropi, je dejala. V celoti je go- Angela Merkel ansa vor Merklove izzvenel precej optimistično. Tokratno 42. letno srečanje bogatih in vplivnih v mondenem turističnem središču na jugovzhodu Švice bo sicer potekalo prav v znamenju vnovične pove- čane negotovosti glede razvoja globalnega gospodarstva. V središču tokratnih bojazni je kriza v evrskem območju, zaradi česar je bila Merklova tudi očitna izbira za uvodni nagovor. Ustanovitelj foruma Klaus Schwab je sicer pred začetkom srečanja poudaril, da se mu ob vseh političnih krizah in dolžniških ter gospodarskih težavah zdi, da se je trenutnega sistema globalnega upravljanja polotil sindrom izgorelosti, zato je treba iskati nove rešitve. "Kapitalistični sistem v trenutni različici se ne prilega več današnji realnosti," je prepričan idejni oče foruma, ki zato poziva k razmisleku o novih modelih odločanja na globalni, regionalni in nacionalni ravni ter v poslovnem svetu. Globalni okvir se je namreč spremenil na način in z dinamiko, ki ga doslej še ni bilo. Udeležba na letošnjem Davosu naj bi bila najmočnejša doslej. Organizatorji pričakujejo 2600 udeležencev, od tega so prihod napovedali voditelji 40 držav ter visoki predstavniki 19 držav iz skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev, od tega vsi finančni ministri skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije ter 18 vodilnih centralnih bančnikov. Poleg Merklove naj bi v Davos prišli tudi britanski premier David Cameron, generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagar-de ter mnogi drugi voditelji. Pričakovati je še okoli 1600 vodilnih predstavnikov največjih svetovnih podjetij in številne predstavnike civilne družbe. Prvič bodo organizatorji v razprave vključili tudi mlade iz 140 držav. Ob takšni koncentraciji vplivnih na enem mestu se okoli srečanja v Davosu že ves čas pletejo zgodbe o tem, da gre za shod od ljudi odmaknjene elite, ki predstavlja neke vrste svetovno vlado, ločeno od demokratično izvoljenih ustanov. Prav tako nasprotniki opozarjajo, da se v teh nekaj dneh pod pretvezo reševanja svetovnih problemov dejansko sklepajo predvsem veliki posli in da skušajo tisti, ki so krizo skuhali, sedaj težave tudi rešiti. (STA) Bruselj predlaga reformo pravil o varnosti podatkov BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj predlagala temeljito reformo evropskih pravil za varstvo podatkov posameznikov in podjetij. Reforma posameznikom med drugim prinaša "pravico, da so pozabljeni", podjetja naj bi s spremembami na leto prihranila 2,3 milijarde evrov, kršiteljem zasebnosti pa grozijo finančne kazni do milijona evrov. Reforma je nujna, ker so bila sedanja pravila sprejeta leta 1995, ko je internet uporabljal manj kot odstotek Evropejcev, je ob predstavitvi predlogov poudarila evropska komisar-ka za digitalno družbo Viviane Reding. Umrl je pionir novega grškega filma Angelopoulos ATENE - Filmski režiser Theo Angelopoulos je v torek v 77. letu starosti umrl v prometni nesreči v pristaniškem mestu Pirej, potem ko ga je med prečkanjem ceste zbil motor. Angelopoulos je med poznavalci sedme umetnosti poznan po ustvarjanju dolgih kadrov in meditativnih filmov, za katere je prejel več mednarodnih nagrad, med drugim cannsko zlato palmo. Angelopoulosa, pionirja mladega grškega filma v 70. letih minulega stoletja in vira navdiha generacijam grških filmskih ustvarjalcev, je smrt prehitela med snemanjem drugega dela trilogije o usodah Grkov, filma "I skoni tou hronou" (Poslednje morje). Film temati-zira finančno in politično krizo, v katero je Grčija zabredla skupaj z EU. (STA) zda - Predsednik je svoj tretji govor o položaju v državi predvolilno obarval Obama: Zahtevati od milijarderja, da plača vsaj toliko kot njegova tajnica, ni razredna vojna, ampak zdrava pamet WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v svojem tretjem govoru o položaju v državi pozval republikance k sodelovanju pri reševanju težav za vse Američane. Če bodo vztrajali pri blokadah, pa bo to počel tudi brez njih. Govor je začel in končal s pozivom, naj si politiki v Was-hingtonu vzamejo za zgled vojake, ki jih ne zanima strankarska pripadnost. Govor pred obema domovoma ameriškega kongresa, člani vrhovnega sodišča, kabineta in vojaškega vrha ter povabljenimi gosti so pogosto prekinjali aplavzi demokratov in občasno sodelovanje republikancev. Ko je v dvorano prišla demokratska kongresnica iz Arizone Gabrielle Giffords, ki je lani preživela strel v glavo, pa strankarskih delitev ni bilo videti. Ko je Obama omenil smrt terorističnega vodje Osame bin Ladna, ki so ga pripadniki ameriških posebnih enot ubili lansko pomlad v Pakistanu, pa so bili na nogah vsi. Tako kot kasneje, ko je zagotovil, da ne bo nikoli dovolil, da bi Iran prišel do jedrskega orožja, in ponovno potrdil zavezo varnosti Izraela. Obama bo moral letos novembra pred volivce, ki večinsko ne podpirajo njegovega Barack Obama ansa dela na položaju predsednika ZDA, vendar pa govor, ki ga je državna sekretarka Hillary Clinton nemudoma označila kot za najboljšega doslej, ni dajal takšnega vtisa. Govor je bil večinoma posvečen položaju v gospodar- stvu in predstavitvi pobud za pospešitev njegove rasti. Obama je opisal težave, v katerih so se znašli Američani, in poudaril, da segajo korenine zanje v čas pred njegovim mandatom. To mu je priznal guverner Indiane Mitch Daniels, ki so ga republikanci izbrali, da poda uradni odgovor opozicije na predsednikov govor. A je dodal, da Obama ni naredil nič za izboljšanje položaja, da vnaša delitve in vodi politiko v smer revščine. Predsednik je nanizal uspehe, kot je upadanje stopnje brezposelnosti, reforma zdravstva in reforma finančnih regulacij. Republikanski filozofiji zmanjševanja vpliva države se je zoperstavil s stališčem, da je vlada še kako potrebna, to pa med drugim utemeljil s primerom rešitve ameriške avtomobilske industrije, ki danes spet ustvarja nova delovna mesta in dobičke. Republikance je razveselil s citatom nekdanjega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, da mora država delati za ljudi le tisto, kar sami ne morejo storiti zase. Čeprav se strinja, da je treba vlado reformirati, pa je vztrajal pri pomembni vlogi države. To je pomoč pri preoblikovanju Amerike v skupnost, kjer bo spet moč z de- egipt - Oblasti izpustile skoraj dva tisoč zapornikov Ob obletnici vstaje, ki je strmoglavila Mubaraka, tisoči na kairskem trgu Tahrir KAIRO - Na trgu Tahrir v Kairu se je včeraj zbralo na tisoče Egipčanov, da bi obeležili prvo obletnico začetka vstaje, s katero so po 18 dneh protestov dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka prisilili v odstop. Ob pisani množici z različnimi transparenti pa se je razvila razprava, ali gre pri shodu za praznovanje ali za novo zahtevo po spremembah. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so se na trgu, ki je postal simbol vstaje, zbrali tako isla-misti kot liberalci in levičarji ter povsem običajni državljani. Tako so prišli predstavniki vplivne Muslimanske bratovščine, ki po nedavnih volitvah obvladuje parlament, pa pripadniki prodemokratičnih skupin, ki so sprožili lansko vstajo in ki vztrajajo, da bodo znova zanetili nedokončano revolucijo in zahtevali sestop vrhovnega vojaškega sveta, ki je vajeti oblasti prevzel po odhodu Mubaraka. Zbrani so nosili zelo različne transparente, ki so odsevali razhajanja o tem, kaj naj bi zborovanje ob obletnici sploh simboliziralo. Tako je bilo mogoče prebrati "Slovesnost ob prvi obletnici", pa tudi "Dol, dol z vojaško oblastjo". Tednik Al Ahram, ki je v državni lasti, se je v tej luči na naslovnici vprašal, "kdo bo ujel dušo revolucije". Na Tahrirju so postavili štiri odre, na katerih bodo po pričakovanjih različno usmerjene skupine množici podajale vsaka svoje sporočilo. Egiptovske oblasti pa so ob obletnici vstaje izpustile skoraj dva tisoč zapornikov. Po navedbah predstavnikov varnostnih oblasti so že izpustili 1959 zapornikov, ki jih je vodja vrhovnega vojaškega sveta Husein Tantavi pomilostil v soboto. Še 1014 zapornikov, ki so bili obtoženi kriminalnih dejanj, pa naj bi predčasno izpustili zaradi lepega obnašanja. Med izpuščenimi je tudi egiptovski blo-ger Mihael Nabil, ki so ga aretirali lani zaradi kritik na račun vojske. Ukaz o izpustitvi zapornikov je le eden v vrsti ukrepov, ki jih je ob obletnici revolucije napovedal vodja vrhovnega vojaškega sveta Tantavi. Ta je sicer v torek napovedal, da bodo z včerajšnjim dnem po vsem Egiptu delno odpravili izredne razmere, ki so bile v veljavi več kot 30 let. S tem naj bi želele oblasti pomiriti protestnike, ki spričo trenutnih razmer ostajajo nezadovoljni. Kljub temu so bile varnostne sile v pripravljenosti, in sicer zaradi morebitnih sabotaž. Notranje ministrstvo je sicer poudarilo, da policija na krajih, kjer se bodo zbirali demonstranti, ne bo navzoča. Oblasti pa so ob včerajšnjem dnevu, nekdaj dnevu policije, sedaj pa dnevu revolucije, po vsej državi priredile množične slovesnosti z ognjemeti in letalskimi mitingi. (STA) Del množice na trgu Tahrir ansa lom zaslužiti dovolj, da se bo privarčevalo za upokojitev, šolanje otrok in nakup hiše. Republikance je pozval, naj mu pomagajo pri tem, sicer bo večino dela opravil brez njih. Strinjal se je, da so reforme vlade nujno potrebne, in zagotovil, da jih tudi izvaja. Kot na primer ukinitev regulacije razlitja mleka na isti način, kot se regulira razlitje nafte. Čeprav namerava slednje zaostriti in želi končati tudi desetletja proračunskega subvencioniranja naftne industrije, ker je čas za nove vire energije. Napovedal je izvršni ukaz, ki bo začel velik projekt financiranja uporabe čiste energije za ameriško mornarico. Položaj v državi se po besedah Obame izboljšuje, a bodo potrebni dodatni ukrepi, kot je davčna reforma, ki bo zagotovila, da bodo bogati plačevali pošten delež davkov. Z besedami, da to enostavno ni prav, je opozoril na povečevanje razlik med najbogatejšimi in ostalimi Američani, pri čemer tajnica milijarderja Warrena Buffetta, Debbie Bosanek, ki je bila za to priložnost prisotna v dvorani, plačuje davke po višji stopnji od šefa. "Lahko se sprijaznimo z državo, kjer je vse manjšemu številu ljudi vse bolje, ostali pa komaj shajajo. Ali pa obnovimo gospodarstvo, v katerem bo imel vsak pošteno priložnost, v katerega vsak prispeva pošten delež in vsi igrajo po enakih pravilih," je dejal Obama in predlagal, da bi vsi milijonarji plačali najmanj 30 odstotkov davka na dohodek. Le tako bi lahko upali na zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. "Temu lahko pravite razredna vojna, vendar prositi milijarderja, da plača vsaj toliko kot njegova tajnica, za Američane predstavlja zdrava pamet," je dejal. Jezo odgovornih kupcev stanovanj zaradi pomoči države tistim, ki so v času razcveta kupovali nepremičnine brez zadostnih sredstev, je skušal pomiriti z napovedjo državne pomoči za refinanciranje hipotekarnega dolga po nizkih obrestih. Ustanovili bodo posebno enoto za boj proti finančnemu kriminalu v pravosodnem ministrstvu, nobena banka oziroma finančna ustanova pa naj ne bi bila več tako velika, da bi jo še kdaj reševali. Za vse ideje naj bi bilo denarja dovolj, če kongres vzame le polovico prihrankov, ki so nastali z umikom vojske iz Iraka. V delu govora o zunanji politiki je med demokrati v dvorani predstavniškega doma kongresa Obama vzbudil največje navdušenje, ko je brez omembe imen udaril po republikanskih predsedniških kandidatih. "Tisti, ki govori, da Amerika v svetu nazaduje ali da naš vpliv usiha, ne ve o čem govori," je dejal in med drugim zagotovil, da ne bo nikoli dovolil, da bi Iran prišel do jedrskega orožja, ohranja pa na mizi vse opcije. (STA) 1 4 Četrtek, 26. januarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Dobili bodo prispevek za sanacijo posledic gradbišča avtoceste gorica - EZTS Namesto bivšega igrišča Zasedanje sklicano, javna zelenica in parkirišče direktorja še ne bo Občina pripravlja celovit načrt preureditve območja - Dežela bo namenila 300.000 evrov v 15 letih Sovodenjska občina pripravlja načrt preureditve območja bivšega nogometnega igrišča v Prvomajski ulici, ki nosi najbolj vidne posledice večmesečne prisotnosti gradbišča avtoceste Vileš-Gorica. Občinsko upravo je k načrtovanju spodbudil deželni finančni zakon, ki je bil sprejet decembra in ki dodeljuje občini Sovodnje letni prispevek v višini 20.000 evrov za obdobje petnajstih let. Prispevek, piše v 35. členu zakona, je namenjen preureditvi urbanega območja in popravilu javnih nepremičnin, ki so bili prizadeti med deli za širitev hitre ceste, zato ga občina ne more izkoristiti v druge namene, kot bi na primer lahko bila gradnja novega vrtca. »Naša uprava si je že od vsega začetka prizadevala, da bi občina oz. njeni prebivalci, ki so na račun gradnje avto- ceste plačali najvišji davek, prejeli v zameno vsaj nekaj denarja. Pritiskali smo na deželnega odbornika Riccarda Riccardi-ja, za pomoč pa smo zaprosili tudi nekatere deželne svetnike. Finančnemu zakonu za leto 2011 so priložili dokument, ki je obvezoval deželno upravo, da nam nameni prispevek, v nov finančni zakon pa so vključili postavko, na podlagi katere bomo prejeli 300.000 evrov v petnajstih letih,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin in poudarila, da bo morala občina najeti posojilo, zato bo dejanski prispevek nekoliko manjši. Kaj pa uprava namerava s tem denarjem? »Pripravili bomo celovit načrt preureditve območja bivšega nogometnega igrišča. Na severnem delu, ki gleda proti Gorici, bi uredili šolsko parkirišče, južni del bivšega igrišča pa bi po- Območje nekdanjega sovodenjskega igrišča bodo preuredili z deželnim prispevkom bumbaca stal javna zelenica za rekreativne dejavnosti. V načrt bomo vključili tudi popravilo pločnikov Prvomajske ulice, « je povedala Floreninova in izpostavila, da z dodeljenim denarjem ne bodo mogli uresničiti vseh omenjenih del, na deželo pa bodo kljub temu poslali celovit načrt prekvalifikacije območja. Prispevek, ki ga bo dobila sovo-denjska občina, je bil do nedavnega namenjen goriški pokrajini, ki ga je nameravala vložiti v gradnjo mosta v kraju Bos-cat pri Gradežu. Z nenapovedano preusmeritvijo sredstev ni bil zadovoljen predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta, ki je sicer pozdravil dodelitev sredstev sovodenjski občini, hkrati pa je ocenil, da že dodeljenih sredstev dežela ne bi smela iz dneva v dan odvzeti pokrajini, saj je projekt mosta že v pripravi. (Ale) gorica Pravi rallyji po Majnicah Cingolani pri Madonini »Grem v predmestje, kjer je še večja potreba po delu novega župana,« pravi županski kandidat leve sredine Giuseppe Cingolani, ki obiskuje primestne rajone, zato da se seznanja z njihovimi potrebami. Tokrat se je odpravil k Madonini, kjer se je srečal z domačini in tudi z bivšo predsednico rajonskega sveta Liviano Cechet. Opozorili so ga, da je največji krajevni problem prometna ureditev. »Po Majnicah in Ulici Brigata Re smo priča pravim rallyjem, saj avtomobili dirjajo po sto kilometrov na uro in še več.« Na to je Cingolani odgovoril, da bo potrebno okrepiti nadzor tako mestnih redarjev kot sil javnega reda. Nerešeni problemi so dalje neurejeni pločniki in ceste, pomanjkljiva razsvetljava, zaradi katere so nekateri odseki ulic v popolni temi. Resen je tudi položaj na območjih, kjer je občina avtorizirala novogradnje in kjer je parkiranje onemogočeno, ugotavlja Cingolani: »Poiskali bomo primerno rešitev tudi za problem neprestanega odlaganja kosovnih odpadkov, ki jih neznanci zapuščajo vzdolž ceste, ki vodi k ekološkemu otoku v Ulici Brigata Sassari. Mesto si ne more naložiti dodatnih stroškov za ravnanje z odpadki, zato bo potrebno zaostriti nadzor.« V svetu sanj ostajajo javna dela, ki jih je obljubljal občinski odbor župana Ettoreja Ro-molija in ki naj bi jih financirali s t.i. zakladkom, kot je bilo dogovorjeno z rajonskimi sveti, še poudarjajo pri Madonini in navajajo, da so zahtevali tudi razsvetljavo za skate park pod nadvozom Ragazzi del '99, ki ga obiskuje mladina iz vse pokrajine, a še vedno čakajo. »Preveč je neuresničenih obljub in neizkoriščenega denarja zaradi neučinkovitega občinskega odbora,« je ocenil Cingolani. Župani Gorice, Nove Gorice in Šem-petra-Vrtojbe - Ettore Romoli, Matej Ar-čon in Milan Turk - so včeraj usklajevali prve formalne korake Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glavni sklep županske trojice, ki se je sestala v Gorici, je sklic prvega zasedanja skupščine, ki je najvišji organ EZTS. Potekalo bo v petek, 3. februarja, dopoldne na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici. Odprto bo javnosti in bo predvsem namenjeno imenovanju predsednika in podpredsednika. Prvega predlaga italijanska stran in naj bi bil poslanec in Berlusconijev zunanji minister Franco Frattini, podpredsednika pa bodo poiskali med slovenskimi člani skupščine. V slovenski režiji je tudi imenovanje direktorja, do česar pa bo prišlo predvidoma spomladi. »Naš prvi sklep je bil določitev datuma in lokacije za zasedanje skupščine. Izbrali smo dvorano Trgovinske zbornice v Gorici in 3. februar, ko bo v Gorico lahko prišel tudi Frattini,« je sinoči povedal no-vogoriški župan Matej Arčon. Prva zadolžitev skupščine bo potrditev predsednika in podpredsednika. Če je predsedniški kandidat znan, to ne velja za podpredsednika. »Njegovo ime bo izšlo iz dogovarjanja med Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo, časa za dogovarjanje pa bo do zadnjega dne pred sejo skupščine,« je pojasnil Arčon in dodal, da bodo morali obenem poskrbeti tudi za imenovanje nadzornega odbora. Direktor pa ne bo še na vrsti. »Za to si bomo vzeli še nekaj časa,« je pojasnil. Znano je, da bo direktorja izbrala slovenska stran, bo pa tudi edini izmed organov EZTS, ki bo za svoje delo prejemal plačilo. Zaposlen bo v Italiji, v kolikor na osnovi soglasja vseh treh občin ima EZTS status neprofitnega združenja javnega prava s sedežem v Gorici, kar pomeni, da ga ureja italijanska zakonodaja. »Dokler ne bomo imeli direktorja, bo za operativno plat skrbel goriški Informest. Vsekakor računamo, da bomo direktorja dobili do marca ali aprila,« je včeraj še povedal Matej Arčon. V štirinajstčlanski skupščini EZTS bodo Gorico zastopali Franco Frattini, Davide Comolli, Giuseppe Fiannacca, Walter De Gressi, Livio Semolič, Bernard Spaz-zapan in Pierluigi Medeot, Novo Gorico Tatjana Gregorčič, Tomaž Vuga, Boris Ri-javec, Uroš Saksida in Robert Golob, Šempeter pa Zdenko Šibav in Boris Nemec. gorica - V torek Kakšna bo Italija brez pokrajin? Izredno zasedanje bo odprto javnosti V ponedeljek, 30. januarja, ob 18.30 bo v pokrajinski palači na Korzu Italia v Gorici zasedal goriški pokrajinski svet. Svetniki, predsednik Enrico Gherghetta in odborniki se bodo ponovno sestali naslednjega dne na izredni seji, ki bo posvečena temi ukinitve pokrajin in bo istočasno potekala v vseh italijanskih pokrajinah. Torkovo zasedanje, ki se bo v Gorici začelo ob 10. uri, bo odprto javnosti, zato da jo opozorijo na to, da so pokrajine nenadomestljive, in jo seznanijo s predlogom njihovega preustroja. Pobudo za sočasno zasedanje vseh pokrajinskih svetov je dala zveza italijanskih pokrajin UPI .Razprava bo posvečena pomenu pokrajin, njihovim pristojnostim in posledicam, do katerih bi privedla njihova ukinitev. Pokrajine, pravijo pri zvezi UPI, pomenijo za občane garancije, večje priložnosti za zaposlitev, ohranjanje identitete in večjo pozornost do krajevnih problematik. »Pokrajine vsako leto investirajo 1.500.000.000 evrov v vzdrževanje in večjo varnost na cestah, po zaslugi 2.500.000.000 evrov, ki jih letno vlagajo v šolske stavbe, pa lahko 2.500.000 mladih vsak dan obiskuje pouk. Pokrajine tudi upravljajo 553 centrov za zaposlovanje, preko katerih vsak dan pomagajo 2.400.000 občanom pri iskanju zaposlitve, 800.000.000 evrov letno pa namenjajo združenjem, ki se ukvarjajo s pro-stovoljstvom in socialo,« pravijo pri zvezi UPI in dodajajo, da vsega tega po ukinitvi pokrajin ne bo. gradež - Karabinjerji aretirali mladega roparja Zlatarju grozil z nožem Upravitelj zlatarne Roberto Corbatto je reagiral in poklical na pomoč - Preiskovalci preverjajo, ali je 17-letni K.B. iz Fare kriv tudi drugih tatvin Zlatarju je pritisnil nož na grlo, ko je moški odreagiral, pa je skušal pobegniti praznih rok. Karabinjerji iz Tržiča so v torek aretirali mladega roparja, ki je vstopil v zlatarno v Ulici Marina v Gradežu ter z nožem in grožnjami zahteval od upravitelja, naj mu izroči ves nakit, ki ga je imel v sefu. K.B., ki je star sedemnajst let in biva v Fa-ri, je v zlatarno Roberta Corbatta prvič vstopil okrog 11.30, ko je bila za pultom zlatarjeva žena. Rekel je, da bi rad kupil darilo, ko je v trgovino vstopila druga oseba, pa je naenkrat odšel. Vrnil se je pol ure kasneje in rekel, da bo počakal na svojo mamo in skupaj z njo izbral darilo. Okrog 12.30 je v zlatarno prišel Corbatto, njegova žena pa je odšla. Ko sta ostala sama, je mladenič napadel 64-letnega zlatarja in mu pritisnil 20 cm dolg nož na grlo, zlatar pa je reagiral in roparja porinil stran. K.B. je izpustil nož in skušal pobegniti, Corbatto pa je kričal na pomoč in ga skušal zadržati v trgovini. Ko je roparju uspelo zbežati, so bili trži-ški karabinjerji že na poti. 17-letnika, ki se je nameraval vkrcati na avtobus na Trgu Car-paccio, so prijeli v Ulici Beato Angelico. Odpeljali so ga na poveljstvo in kmalu ugotovili, Nož so karabinjerji zasegli da je imel K.B. v preteklosti že odprte račune s pravico. Konec decembra je namreč pobegnil iz centra za mladoletnike Il Mulino v Ogleju, kamor so ga sile javnega reda pospremile 17. decembra zaradi prodaje mamil in kraje v obtežilnih okoliščinah. Nož, s katerim je K.B. zagrozil zlatarju, so karabinjerji zasegli, v teku pa so tudi dodatne preiskave. Preiskovalci sumijo, da je 17-letni ropar odgovoren tudi za druge tatvine, do katerih je v zadnjih časih prišlo v nekaterih trgovinah na območju goriške pokrajine. Roparja so na odločitev tržaškega sodišča za mladoletnike odpeljali v specializirano središče, ki deluje v pokrajini Trst. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 26. januarja 2012 15 gorica - Informiranje in usmerjanje v vidiku prestopa nižješolcev v višjo srednjo šolo Licejski pol Trubar-Gregorčič: izobrazba, ki odpira vsa vrata Vpeti v evropski proces izobraževanja po kompetencah - Na izbiro humanistični, znanstveni (opcija uporabne znanosti) in klasični licej Na nižjih srednjih šolah že poteka vpisovanje na višje srednje šole, letošnja novost pa je možnost vpisa tudi preko ministrske spletne strani (www.istruzione.it). Ker rok za oddajo vpisnih pol ni ravno za vogalom (20. februar), je še v teku usmerjanje in informiranje staršev in nižješolcev. V ta namen so včeraj odprli vrata slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici. Z istim namenom objavljamo danes predstavitev slovenskega licejskega pola. Bistvo licejskega šolanja je pridobitev čim širšega znanja, ki naj bi z izvajanjem kvalitetnih učnih programov dijake temeljito pripravilo za univerzitetni študij. Naravnanost splošne licejske izobrazbe in usmeritev pri delu z mladimi se spajata v geslu: »Šola, ki odpira vsa vrata.« Didaktično delo poteka v funkcionalnih razredih in dobro opremljenih laboratorijih za informatiko, fiziko, kemijo in biologijo. Šola razpolaga tudi z bogato knjižnico s strokovno in leposlovno literaturo v klasičnih in modernih jezikih. Ob bogati in razčlenjeni učni ponudbi, ki je razvidna iz predmetnikov, vse tri smeri nudijo še vrsto dodatnih dejavnosti. Vzgojno-izobraževal-na ponudba zajema namreč različne projekte in prireditve, cikel predavanj na lite-rarno-zgodovinske teme, pripravo na jezikovna in druga tekmovanja, računalniški tečaj (na začetni in nadaljevalni stopnji), tečaj Photoshopa, šahovski krožek, športne dejavnosti v okviru športnega odseka, poučne ekskurzije in večdnevna poučna potovanja. V petletju licejskega šolanja dijaki dobijo široko splošno kulturo, razgledanost in pripravo za izbiro katere koli univerzitetne smeri, možnost razvijanja svoje ustvarjalnosti in svojih interesov. Cilji so predvsem posredovati visoko kakovost znanja in gojiti spoštljive odnose med vsemi, ki so vključeni v učni proces (dijaki, ravnatelj, profesorji in starši), da bi šola bila kraj, ki je vsem prijazen. Prizadevajo si obenem, da dijaki utrdijo svoje delovne navade ter razvijejo ustvarjalnost in samostojnost. Pripravljajo jih za uspešen in ustvarjalen vstop v sodobno življenje, ki zahteva dokazovanje kompetenc in premagovanje naporov. Vse smeri licejskega pola upoštevajo evropske smernice o učenju in izobraževanju po kompetencah. V državah EU se namreč v zadnjem desetletju uveljavlja sistem izobraževanja, ki zajema nov standard ku-rikularnih vsebin, nove učne, študijske in raziskovalne cilje ter nove didaktične strategije. Dijaki, ki obiskujejo drugi razred višje srednje šole, ob koncu šolskega leta lahko dobijo potrdilo o doseženih kompetencah, kakor določa ministrski dekret št. 139/2007 in št. 9 z dne 27. januarja 2010. Potrdilo o doseženih kompetencah zajema jezikovno področje, matematično področje, znan-stveno-tehnološko področje in zgodovin-sko-družbeno področje. Humanistični licej Simon Gregorčič Vzgojno-izobraževalni proces se osre-dotoča na spodbujanje intelektualne in kulturne rasti dijakov, na razvijanje pogloblje- nega razumevanja stvarnosti in kritičnega pristopa k izzivom sodobne družbe. Šolanje nudi temeljito splošno izobrazbo na jezikovnem, humanističnem in znanstvenem (matematično-naravoslovnem) področju, dalje razčlenjeno mrežo znanj in sposobnosti, pridobljenih pri preučevanju človeka in družbe iz zornih kotov različnih znanosti, ključ do boljšega razumevanja sveta. Značilni predmeti so antropologija, pedagogika, psihologija in sociologija. Znanstveni licej Simon Gregorčič Opcija uporabne znanosti Znanstveni licej nudi dijakom sredstva za učinkovito soočanje z zahtevami spreminjajoče se družbe. Obenem nudi možnost pridobivanja kritičnega in samostojnega pristopa, ki je vsekakor potreben za plodno vključevanje v čedalje bolj kompleksno in tehnološko obarvano družbo. Znanstveni licej dijaku zagotavlja uravnovešeno splošno izobrazbo, kulturno širino, temeljna znanja in metode, ki so tipične za znanstvene predmete, značilni predmeti pa so matematika, informatika, fizika, biologija, kemija, zemeljske vede, risanje in zgodovina umetnosti. Klasični licej Primož Trubar Klasični licej seznanja mlade z antično kulturo, ki je temelj evropske civilizacije. V iskanju novih ustvarjalnih ravnovesij med vrednotami izročila in izzivi prihodnosti privzgaja v dijaku kritično razumevanje in odprtost do vsakega znanja in do dragocenosti človekovega duha. Značilnosti izobraževanja na klasičnem liceju so Šola je zanje kraj, kjer gradijo svojo prihodnost (zgoraj); formativni staž (levo) in šahovski krožek (desno) široka splošna kultura, v kateri se tradicija zahodne civilizacije spaja z izzivi moderne znanosti, sistematična metoda dela, ki si jo dijaki privzgojijo ob filološkem branju obravnavanih besedil, sposobnost reševanja problemov, ki temelji na teorizaciji in abstrakciji, in kritičen pristop, ki dijaku omogoča nadaljnje samostojno učenje. Predmetna področja so klasični jeziki (latinščina in grščina), literatura (slovenščina, italijanščina in angleščina) ter zgodovinsko-fi-lozofsko (zgodovina, filozofija, zgodovina umetnosti) in znanstveno (matematika, naravoslovje, fizika) področje. Preverjanje kompetenc Medpredmetna pobuda: orientacijski pohod po Krasu Prejemniki priznanj na goriškem županstvu bumbaca gorica - Društva »nacionalnega interesa« Med nagrajenci tudi štirje slovenski zbori Tudi slovenski zbori Mirko Filej, Podgora, Lojze Bratuž in Štandrež so med dvanajstimi goriškimi skupinami, ki jim je italijanska vlada priznala status kulturnih društev nacionalnega interesa. Priznanja za dolgoletno delovanje na področju glasbe in ohranjanja kulturnih tradicij so predstavnikom zborov izročili včeraj na goriškem županstvu, kjer sta nagrajence sprejela župan Ettore Romoli in odbornik za kulturo Antonio Devetag. »Izročitev teh priznanj je pomemben dogodek. Vsem nagrajencem se zahvaljujem, ker je Gorica po njihovi zaslugi še lepša. Kultura zaseda pri nas zelo vidno mesto,« je župan povedal pred izročitvijo priznanj, ki jih je rimsko ministrstvo za kulturo dodelilo ob 150-letnici zedinjenja Italije. Priznanja so bila deležna društva, ki s svojo didaktično in umetni- ško dejavnostjo prispevajo k ovrednotenju bogate krajevne kulturne tradicije. Med temi so godbe, plesne skupine in pevski zbori, ki ohranjajo tradicionalno kulturno dediščino in so hkrati priložnost za socializacijo in kulturne izmenjave med različnimi generacijami. »Čeprav doživljata naša država in predvsem naš teritorij dolgo gospodarsko krizo, bo občinska uprava še naprej podpirala goriška društva,« je ob koncu slovesnega dogodka povedal občinski odbornik Antonio Devetag. Ob zborih Filej, Podgora, Bratuž in Štandrež so priznanje prejeli pevsko združenje Seghizzi, zbor Lucinico, zbor Monte Sabotino, zbor Sant'Ignazio, mladinska filharmonija Alpe Adria, folklorna skupina Danzerini di Lucinico, folklorna skupina Santa Gorizia in pihalni orkester Citta di Gorizia. HïT5j,ni |l Cíjhjj+V- :J Pr^iHlt Jifl^ir^ f hrtUjiUt ié-U R^ürtr Fruli MçnriiJ H lili. wr,u dtlLr lew ifc'ÍM r *Ni l.H II PTOflfl 11 i 'Tlliul. rt» l'-çi-HH [ti G.riff f tft ^i*1 ï^nnif I11' f. *i ÍTJ^UÍJ«. WOlíflí L* MflT rvc4rb| «v-ta f1']^ r J j i rig W [lf](íl l|iilj-:jj li.il iH.1 ti.v -.j v nt.iin > in u»0l 1er dejanji j j t e-i 13HOL Isole vïci rto all'isola, isole suLL'isoLa, isole sul continente SolitamenUi si tende a pensait -7 ht si pailL piemonVesc s^lc tn Piémont«, lambaTdo solo in L-cirnbardia, enuliano solo tn Ertulia e via dicendo. Ma non è oosl. Se ai observa ¡1 complexe* mpïaico LLnguistico deLla penlsola Italiana, si scopre çhe la distnbYîLone geçgï^tica delle pariate non se^fue i confira «çioruU, ln ilcumi tu! n motfvD di i&U diseiepanze i ehiaro: n-e-l caso della lingua Malaria, 4id wempLo. tL sa cht ncl iQTSû dcll'OltOCentO il Pculogruarcsc lu slatcalo dûl le-slo de! FrLuli e fu anncssoal VcnGlo. É pioprLo a causa di questa recente spostamenlo délia ironUeïa che Ln piovincla dl Venezia ■ci sono alcunl corvuini dL madielingua ¡riulana. [n attïi çasi. invece. i motivL pet Cl" UTia patlata $ diffusa in terre lomani poisono ¡wtmntpiHdeml, On primo ewmpio i quelle (Ll dUO pïCCOtC iSOtt VlCiilt ¿tia Sardegna LSan Pi t San Pittro o SanTAnfiOccu / SjûfifAnttocoï, dove si pjrla Uçuie. La stOria moderna di quelle comunità cbbe inLzio verso il 1SJ0, quando alcune iamiglie gcnovesL di pcscatcïj di carallo si tiasfeiiiono a Tabaïka, un'isola in prossimilà délia Tunisia. Nn KYlll secolo i lurtitlrti OôfuparOrtO Tabarlsa G una parte délia popolazlonc locale si rLÎugiù s'jllc due isolette in proEslmltà do lia Sard-egna Da alloia e fino ai glorm nostn Ln queste comunità sl é iramandala ta parlata LL-guie, che attualmente 6 usata da ctTca lf.ÛOÙ persane PiÙ a Sud, SU un'altra Ls^la - La Stciilia - troviiino i rtiscendenti (anniglie d«L Moïd delLj penisoLj. che fufono trasliriii J Jud mit MkJlGOVO Tra l SMûLl Kl e Kl Cl i Nortnanni, sicfnorL dtllii Siitlu*. JiiVOrLrOilii VimmLgrazi&ne di cOLOnL yTovtRLcnti dall'Kalia scltendionale, aopratlutlo dal PtGmonte, ma anche dalla Lombaidia, dalla LLguria e daLVEmilia. Le colante sorte in queslo modo eiana Lniziatmente fiumÉiosî, rma al giorno d'oggi le parlat-e cbiainate 'gallg-iiaLLch£J rtmangom vive sole in alcum ccmuni crnvie Nicosia lEM). SpiïLLmqii [ENJ. S^n f-'ïaietio iMLi Î Wûvjtij ai SicLiia LHCJ Altrc isole - (niroia voua sulla (erraioiiuji lueana -ÏI Trovano in pTOVineia dL Pcucnza Ancht il. neglL ultimi aetoli Medioevo, griunsGTOCDLOmdalL'IlaLta dcl Hoid, probabiLmente dalle montagne del Savon-c&c. In quell'apoca i marches! dL Monierraïo possedevano alcunL icudL in Basilicata e si cretie chë siano slati Loro a CavqiiTe l'msediamento dL gçnti a I.ojû led^li Ln aligne postzioni MrategLCIiû came le aKure da eu» si controlla il GqUq dl PoLiîmito la Tïeccîuna. JïLveHo. Kemoii) o lungo la linea di cortiunicaiione Hapolt-Salemo-TaranTO la PLetmo. Tiio. Pigrtola c Vagliû'] provintÍJ di ijorizia provinci? di jurijç pokrajina gorica ijv sj ijv . c t Ü 11 .1 i h r t \ û IL L ¡ ñ L-. 11 Cronache Is on ti ne Croníchis Lisuritinis - Posoška kronika Literarni natečaj »Glas ženske« Cgnc^r^Q di seri II j ra "Voci di d anna" OdbùjniiLvû zJ rri.ïlic IIHtWWI l^kijjifui Canea [¿ïpisuje v sodelovanju ï Mjeacruo ot>¿ino No.vj. Gortca in s Fundacno Gor:JKc hru-ntlnice tttHnd tw1cíí(| w sloiicnsluçm ipi HílbjnnskicFn jeaLly - J^l.ts icciiit" J1.1 tçiriv «JfdtrtííTiC bvâËdâ. ^dvïiCriL' btifrití tU nateüju lahko i^dčLiijeja d^kuije vlíjúi twdnjùi íol cjojiik« pohc^jLne v ttdlin in siedniin Sol Ëevein^ Primorske v Slovcmn Isehcna Al tir icnslcc- stiuriic od 30 Irt s stiilrum prçbivjhiiem itn lpm otmçijy ■stfctij j El. RdzpiuHuv^tnqt ii.iicùji.i v jiiHrtrakim m iuti|diiiï&m 'uv.i au je iit|iVl|riiL 11,L iplLli'iü'i ilrjj iril WWW. prüVLncjagorLzia.Li líl www.tio^a-9ortca.sl :do 6 Ubuiqi 20l'¿: l'rva naroda ¡CUSA cviov 34 síkavj A vznenw cvmv M sckcrjo N.tgr.iítetflíti p^iílili i" advrsnç.il] it tflDdnjrûdhpm drtfrvu iCrtj Vljudno voljene k ïodâlov^niu1 IMIIMIMIMIMIMIMIMIMCIIMIMIMIIIIIIIIIIMIIIII::! I III III III III III III III III III lllllllllllllllllllllllllllllll :llllllllllllllllllllllllll III III III III III III III 11 ttlllllllllllllllllllll i'Aaestow airt p.in Oflpofttfliti iJella Aowmcm di Gonsia bd^discö ki colliioiazaone con if Comune cirri tf1 .Vova Gühcd e ia Fcndazronc ÙMW rfi Plifhirmio & C&Tii-T- il TOnccTOT dï jc'.'i-'uí.p Tföti Hi dínm' frt í/rigy.i i'. Ii':.!.:.! a i^vï'ri.É A tri1 Efffl) 'P.Érflfí cfie nort fta Je-:ro, tu .ti1*? úr -ircppo'. Püísono pj^Kipars ¿r concordo Je f^Li(i?ntes3e nws'íía^iU fr scu&t üccondü-ne d/ ktohJO prado dc^ía pr^ir7.n.:-,'.:] (íj tjJpnz.-.T c det Liizr.ifi? ATrcnrriOfLjIr r^fl.! RepM&tliW dí Süvtrii.t fíeíiune A¡ .'.-wir^i passont ejrjK-,,ûire te (J^ririe ^íter 3ü1 fi£2ïone Ë) resitfenu ne! mKteiJîiû lerrr.c*to. Ji íH/?da de) ccwKoreo cf.' scntryrj in h^wí italiíru c sito^rw í pytt'icato 51JI ji": fnfi.-.'n- ' LriwLY nn-v ne.i gvj'.vi.i it í ívwwrtOí/.l-^iCmtlíi fsf.Jdcrtíi 6 /tisbv, 110 2Q1ZÍ. fi pnmg jjicrriiíj jrnmpjir^ 500 ¿uro HT IJ a'^ipnc A C ¿ íÚO ítyrO per li sc/iûrtr í í pr<-m/ L^TrJ/rrtí OflnJí^rtJJi rtçWLtmtilO dtV.'.l CtflítaUiartf [Tfii.i (T.ï)rri,f!,r irlíevAir.Orlít da'.Ü rftîrina .'rlViridfllO riiiœa numírcMe.1 Lis Provinciis a sigurin servizis essenziâi pe cualitât di vite dai citadins Le Province assicuraro servizi essenziati per la qualité della vita dei cidadirii Mineo Ouji. rw55¿t a Udin tal 19^7. fllvlfí H^rtigrifl ALtstitdçC t.hl Consçi de PrLJvmcLLL di Udin tes Milis ddl Pdl pal mandál cons^cutEr, ü¿i Ptesadem l lo-vore comc rççpt;. 1X5.1 Ipil dç Arçç tKniçhi: pji Livúrü pb'.iii dJl Ctm jri dL SjHC Piíti d^i Sdíivons Prc-sidcnt Ou.ll. a Rdotic sL ícvulc de leimc^lulfln dci PriJviirciLs luí aparagna tf Am.LnLaituJon puMichí. Un doailtizA acgnai* in Halle la Provincio al e un tnt nsssút PÍ15&C Í50 sqns índütiT ín ■Hl d: wt -il ¿ TOinpils une v^rc [flKPUHtUUC AL ij;hí:;I¡í Id viabiLuJC d¿s ittddld povInciUn si oüLip« d-it pitrímeni «ditisi des supeTL^rs sui terttorl. al ata datir ae :i no cr.'r , i nndividu.^ dL pic^cl^ chei altns conripits. Di fat i Comiins a son plur a corttoi diret cv lo írii. lis Pcgjpns O in VT1 podfr kgp5Ím|f plui ludrl. ma La JEW üI.muijíLv d<-nqtre Ftavlnde cita dUnenHon pluL | uii'j pdi gjesrE ducj j aenfadf che o ai dLt pnrne Lis Prmbngii} Iropffi^tnQ' I íOníctr* PrgvLnciis ;i raccvin dúttC pi^uLiS irLdfnLÜls di gjíátLúii, LUVJ IODO tUIQl a Spúif al pac om. üqrti in la pai dipendonts a je di 20 mlllocia di euTos. di SM ttuI mvcíit píi smimMTíditv Cjípnn.1 dcrtri .incjcí ¡I Pk^sidenL Sí vignimin fCUHdMlt L ltr dLpcEidéUIl i IdJIÍáfiLrt íes ÍÍLJLi:íf:la O Ul Comuns: duncie nissun íjjiúí disocupdt. tna il cosí global dos paLis al cmsarcs O cnit chc pnme dr pcnsJ ive sc^ncclo^ion des PtO^Lníi:?. ti chç al {TQvçntarët c.imtii.'i LaitiCvl 114 J.J COftWJZfOH jl S^dL rrM¿: chmini dutrs lis siTa^ams iaL setOi puWic cerne ^iicndis Foci^pndis í CtrfisOt^kí í tntfli 40un , CdmyrTj plul pi^UL. Illlllllllllllllllllllllll: - Jllllllllllllllllllllllllllll: : nil III III III III III III III III : : ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■= = : II III III III III III III III III HI. illllllllllllllllllllllllllllli ni : II III III III III III III III III: : iillllllllllllllllllllllllllll Jrt JuriJ r.ï PtôvrrttfrJ i urt ÇAttï njEO pfû di JSC1 3f\r\l fa. Oggi fr ge/nje r-ä cfie re fVo^mce ar occupatio d> vîjtiï^ mj non sj mi -.Aii.-vxtfiibTi; t.Ji if!r .i\tn corTípiir Marco CJjd;, p/es.-áenie deJ Consiprro prowrîctare dj Uiïine. nriçjie etie pn™ dJ peftifl«.' ar^i tjiiiiiïjjfierte üe\¡e per clti ia/ffcDe trccessj^i^ niodjfiijrie larticolo li< Co5irrLT7ione. sia meqi\o tJimfrtflif rurrf qh Sfír^íhi r¡tí serrore puPttfico come a/ierKïe parrecipaíe e conscz\ e um ffleam r Corryum píii pr^coP "Le connessioni deUo stîvale" ai Musei Provinciali Pi conclusion? dell'anno deHe odíbiíiüicrii per il ISO* onni«icrHrio dclI'uniO d'lultf. un gmppg dl JCllKli d^iriKUJ-lLlllD. di'll.l rcgionc e d'oHnc confine Ipittori. ncultu: i. HUtOgraJÜ b HtriO LnvLljLo a tnlBpnUÍt lo fiCLVilL- lorm j nrritx.vj di/: nostra Pae^Ë Le eoriTiessionL deUo sUvaie" è stala maugurala lt> scorso merooiedl ¿1 dKcmbre e n-maïri ííipíf'í fino pnjMÍmCi c9 grnn^Kj pçllç wlç dfli Huttl FnPlItCiMI dL ItargO C^sLCltd i'SûiiiLii CûjY.t: bene Ma temeo la e/uica franca Marn noi catalogo deNa moslra. "sopraHutlo in un territorio quale il nosUo. unrtosi íU'ltaüa ami P-IJ tpidi. ivçpilr -gna su.t pCtulLIIJt.t. LifU EU.L pluullU dL ling-ut. Identiti e cuLiun?, n^l îuo 'j E-'ï o [ o j v.ïi j -[| i j"i ù '.t;. ne L suo ont lena di confine, il punto di vista da oui si pone loMcrvazionc sia suïïidtntLli njTioTviLe sis julL'umti non pui che «ïsere jj'.uJlI'c üopr.blli.Mo m un lïumtnb dove iondjinrrnile e l'çducazione .il coçjnopol itisn^ c ,iL1.i rond i.'i.MU]^'. Le ffltfliHWKtlWll non pûssûfbi che estece ituslteplici. m un'L¿«ú d: conllOtuc-i traie dLvecse parti, m un'idea dL relacione, italiana e europea, che tcnqano conto dalia dLmensionc g^otwte Ecco (funquf çhc qui non paciario di vniü ffli di CoriciCîibOcli, owrc dL dltn le^jmi, più iLrtni. pLÙ ininn^meiue e non padiamo dL [taüa, PensL piu aífotn^Jiarrífinte e anotio pLU íoncrctínucntc dello stLvaTe Li forma de'iosi ivate stü i nío-Hi ails Iwse dcllî. rLflewigncdi 16 ^rtiïïbgpnzjnpi t dnn Li' i r: loi i lnTiLliofi ' [,.i mo-srij. cuiila e «Sinlffll) datrAs^ocuzjoiTie Guttuiale l^jologo^ dalla pTovmcia di Confia e dalla Bcqtcinc FVC. i UMtDtoilo tutti i ■fliorni fiLincdLcicluso] dalle Sade 19. IjKj'.K-tlo (JïrigrçîSîi t 3.50 intçTO. f 2.50 ridiLli m riL. Novi poklici za mlade na evropski glasbeni sceni Le nuove profession! dei gi ova ti i sulla scena musicale europea: il succès so de! giovarie V] Ma reo pac AIL JÍ mogoic inuai fpí ^jtjai^W" •i Llljlíti kúl rjrj;n,l:' Et'VL'íl.L Jt mopoie1 Pnvi prtmti íega jx-fava le Stiiiindvaisedemi Ccuíúr. Maree Vaíentmsxj lv glasbenem sveiu zrjn po v^dcvhi »Marcopac-I. Tit irr-í rw Fscíbwi Srtrti «ÍÍ M 6MO ■cboiuvjlcfvi. víkVi vLína kalenh jb iyí V Srednji líl SC-íí;rtl: Evrüpi Ti %rfr |p:ipisatl deiSV/i; ¿j tljeífíSV poküc v halm it hUAo nerazmt Ma ;co ic namreí vidiei (izraz VJ v angleškem lí-íi!cy pomem Video Jodey). figura. 'n ;íi i dnhíicIt.Tíi in kM^h írfciv. fcpi in n.i primor Ncjntiji. Ifiiúifrjrtika jn Anglija, ¿ele dübjú poiru^. medien* ka jilr i ie rioj.i-.ik'i- saosiaja na tejn podtoim »Zi iiizi.fcc od t>oíi znanega didíeia. Kl skibi za miksarueítfaSlH-. se VJ v kví r|.i ? TÍ í g^ilnküitn mik vmiem or.i ličnih iiguE. k: |lV. u ;k' . u|l1 t. i iLmocn ■jI.i -.Lkj m pji'riij:;LL na pMjekfiijSkO plaitio. iaL pa t nofllh krajih ca h^urj ie tu poznam id! ie veikrat delo vidSe-ja ■jesano na elektronsko glasbo. Ki ne tpa&i mtd rafboii (mljubjJcT« ivnti pn ILM* Tile? Ji svuj ppVlic ijpLMil Mirti. tlCCF iludnlL iu Fdku.ini it :h::.i;n nt UMvtnl V lienKkjh 2ak.i; pa se je Marco odloČil za to novo nm? »Ko sembil si j i Lt-iL sem na spleti j no-eiti m nekateri posnetke jnavih mojstrov vizualnih efeVtov Xer mo ie grafano gblifcpvnjijc p.ivdvievnlo m.iLih IH9 sem M ludL jH pGikuSnti tcTi'. Lug.i Hj;prC: Km pru:ikuMl runonane liLucii.in-Lko pi^jiiT^ za obdetsvo sILKe Kmalu um to delo vzliubLl* je povedal Marcopac Lda 2010 pa se je to peniidoma sasgfcfllo »Na ipldnp :,I:.lii: Yo-.i'ubi! win nbj.iv.l tvpjg grdili iiLi isueipie UCIJO pt'L-mi Otlt dcupiiH) Swedish Ij^use nvalo kupi li pa se mL je ogla&il nuenedier ttupino. m ie Held odicupiti avtorski princi w je po^t^i M^ KO. kl JC wm prnnjJ. je prt i™ Lm iieit. pDVf ledna kAU-Mtjt pd. (t i.lcpi'j v £[ik t nunu ^UibfrjU ^jleibu 12 Bčrlrna, s Jtamo sem laJtoj podj^ml pogodbo * Od ldJirdi pa je Marco nastopil v roznh i ^Toiwkih vdcnwsiih. kot so na pr^mr Bcilm. PotirrSjitn. Mancticsm iti london ^Sip1!?!» je Ni^iz^mikM vebk« rtJvduirrMttM. nad venama i.jjhchj: ^ saj hiki um ^voje j^edvaial kar na dre vzjKKedni steiu.< ie dedat Harco. ki qa bomo lahko videli v jmhodniih rrrsrtih ti.sii| v Gruqct lllllllllllllllllllllllllllllllll::llllllllllllllllllllllll: : : ti III III III III III III III l: : :tlllllllllllllllllllllllM:lllllllllllllllllllllllllt : : illlllllllllllllllllt: illllllllllllllllllllllll: II III III III III III III lil lit llllllllllllllllllllllltt II III III III III III lil lit :: : llllllllllllllllllllllllll t:tlllllllllllllllllllllllll::lllllllllllllllllllllllllllllllll E posnt-!c averc ciy ¿TJI'esdmo che nd onopr.o P&csc * Cemo che i possiíji^1 Lo dimosín ir vftíri^UHr^firií rpyir.wrrtú Af^r^íi I^IOJII'nsig1 incito nt^N ímtucnf' mLiEiC^tr Come "MíirCojXiC',JL -íihv.' ftrwj pfcp-al pjtfinjbttíwfc«nfj pia di 6 coc/'.fa lymíggi^pjrlkftffi ríg.t.'líonotf■owlrirúfi'fftuíop) etrtBJKf í Jíítenjrfeftífe rn^-.lrtWíh JÜJl! l.inrLir.JdiM.IriO^.l/iO^.tfKiiiidif^ii Hbfl ¡nf.Jíl.-1.1 ti nzn-jay fiieííMMSiorifi VJ í.-^mfica Jactey m rnpleíaJ, tm .riíjü/a cJieibaftfonoecjurd fle^.t d'sctxecfie tíi Gemíame f'aef fljssi e Enphftwr^, ct\e jh ía-'u ¿renu atfa/femiarj; ^ dií/erenza d^rpiü nc^oflJ. if VJ si occupy rnissaq^^j tfi ■rr-m;ig.-ni ífle menično if nfrno ííc'Aj r^usica f^ríiicUjJc ÍU sckcnru Mjrea Che ííUÍí ipn atlVnïi/çrs.iJ d; Vcnc-ík?. íw'uflpíw 5in ii Jjiccitta Tí SUÍ íWSiont' fK.-r Jj g refreí W ¿02Í í jmirjU Ti swplW dccisiví ríepc Jv^íuMirrifJí&íí; you7Xifaf rj JUÍ rniHTpreiMiírttírJfifí tffiï.1 CJnj^nf TOrtf-dp' grgppO ftflAA ffyuAe M.lf.-.i ^ jr.iro OCrtlílíJW ¿til rri.M.l^r Ütf! cr^ppí ítfqgríií/4 i JiriflJ d'.luro^ï «r 1.1 sua ûtfWfi Ca JI i: avta poi stnluptute tfri/iffíecítf.'dbcf«iimi ccrt cdse tfrícíigraflíhe. tf.icoteihe e cluC di flefftnet Sone^tfaiTv Manchester e Lontln finannenrí nei prcssimr nesi pcrre^io veíene Afjnrojuc j.'.'ofvífa jnene J Gonz^a I Migjee, la scuele primarie e devente un cas nazionâl Medea, la scldLs primaria dienta caso ra^gnak CN»* ro si íirr^ri íutit Í íumfr ,Ll i: v.br.L he. ín P.iTlamc-nt Al íl cLV; d.L I.l prifif elementar djla terete di Migjee, che cumb al rj-L ü:as a nbe| nazicnai par vie da ta pouzion che al i ciapit il sitvdic Alberto ÉCT-ganni n. di faL al wil che si nspieti il dlril che la seyele e ¿ di meti íü wfw d.isst! prime -U3-. 11 Truri, :n ^míjlí; U.lI Jlili di de^og]^e al limit mmim di 1:¡ scueUis pi: clarae die, cu la níorrne CíLmun, u.r t s14t dát a ctuéa souelis. chc a son in aréis la che c ic une ininoMFVsc Icn^histichr Tíi chesl cds si trate d-i j mmourice Curlane "La tec e úls a cíii - dissal BcT7íiTT-m - the íntes ?rei5 Ut che a sor. miiyjiariíis Icnghistichís Jl t¡T^H al 4 dL IQ CelíU K dvn t VA llllJi.TIjr .l t 1^0 ±i i Lp;¿L inmo une adunan poáLií'/t pal avigtiJ de prime eíementir "At ]'1 dL ÜLcembar dal ¿011 - a1 5pacghe Bcpgatnin - mií Tiv¡vAcunc kt^ie- d.-il dimftr dnl ufici scolflstK pjovinci^l i". datÚE CT. j c n ] :■■ i z. i: l.'l. i. clu; =ci ■ dl£ Cite r-.-j je ukidc duie.nijdt; la crea;Ion da la prime elememír S^rcí che no ik rLve al numar Itmit tant a di che no uiesstn avonde íryts Ma ¡al ncstri cris si pues vi¿ une deroghe dfll PPK 6t dal Gelmim ü the Si d is che par meLi so urw prime elcmcntir o coventin 15 fivts. ma Ilj ioni? li che e te uno mmorjircc li:nght=i ichc íhwi mri t -lI t di 10 ituelirs Nomrfto Yt vid 11, e o sin líiia la zon« da la ituf.OEance letugUisUehe lurlatifi. d'j ncie o vin dults Its cazataristfchis che si prevíodm Par cheít \ vin marAide líi befare jl legü de Pn. p.i: (|K le VjluCi u'n m: 4inr i i<:l jL l.ii mi?f diril; d] cit.idm. che fio si vut iriitL in vore Ij h>; La sielte palitiche dhe eje cwade dal alt e :-e ctare - at Lnsist tergarniri -»ilidi crei un precedent a ciiuei TTiirii-sicniil si 1 dcridtit di rvo mrti- in ^grc la deroghe pht che gn dciTi_iri ii±ilch.iduft .ilt:j rtOl pu^d: dcitundA La Jiesse Jn iumt, icsant cualeJicdun la dtio^he e vil sii in cuechs ceqions. laehfa regjons la the lis mincirancts lenqlv.sUchis a son sul ? o ItWi to! terHori Sttid che in Fritit Viqnesie Julie a son Cal 90% da la jeqjcici,. no sa vQI da l'ok - jnqe se c^-ssi sl va cuintn daa regolameriis jwici che se sL met in voire Li dcEoghc chi di noiillTi; si iuiii oho ±i cj.ipm dL-ririi ru.iii di.il::; liiseuelU Ma a n^atuis. eliesbs robe nsiuuiiUtme ejeune let. esuAdi cispteiAle E tioatlJis o scoitibatasm par che stle meti invore' ■ ■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■llllllll--- -•■■■■■■■■■■■■■■■lililí..................................................■ -■■■■■■■■■■■■■■■■■■III- -^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■iii •■■■■■■kliilllllllllii- -■■■■■■■■■■■■■■■■illllili- -illlllll....................■■■■■■■■■••■■■■■■Ill........■■■■■■■■■■■■■■■■lili--- ■■•■■■■■-■■■■■•ÉIIIIIII-- < ............................................................ fn OKO c^c WJcce^ J "^rde^e una conclusione Mpidi echeor^ jppuctfeM jctr. rittwA Al fti^^cnn? Ove"o skfla onrr. j cL isa1 oe'-'j ÎC«?.^ cJîTÏWHH i rt di Wedw dIVWMri ObWSCl'uUtrtCtv 1 i'.l'hi'i'c. ruinan. ;■'■:.' dupú ïe p.'vta UOítfiÚrte dv\ xulfctQ AU*?*? S^g.^ni/t ihç nfin il jr> J vtík-T íÍJií^itro rí {NA|» i^'IU SCLJObtf. ."ííHíf.-ie uns o'asîie '^a di> ?l fci/ntliin.. godo/iiodeM.-^rod. tfe'ogaa1 'irr-iie rr.'nirni: di J5 jivrtm [J.T ciïSîe irrrrpj.'í? dí^T n di traapchYto, e slaia aHeslna i n Piazza Vittona la i radiz ion a le posiíinone i nformíHiva dL OwernLijht con opcmior dedicatL. materialr inlormativo .ilcoOl. droga. (i:mLrt:[n.rnlQ cOnÜ.ipcvcilc c g.tdg#L pramduüiutL J EJIIJÍZZL hanruú espeesso jL d£Si(teno di TeptLca^e pjú Irequetilemente quesie miziative iivolte at gLovam e (Sl ereaie un eoliegíurionto piü siretto con i comuni limilroh a do-Tiíia ]1 servia Ovein-ighL CapodílTinci t 5t,ng rcahznato piuii oha cotlaborazione tra La Provinca di Comía. lrAd4rdá per i Servisi Saniuji n Z [sorttirtfl. l'APTt H Cûmunç di GOiiZLà OvtrrlLyiH piOSeguiia. IKÍ prCSSirtlL rn-esi le -sue trtiziauve atl'tntsmo delte seuote e su'. t«rïLtorio attravtrso la partoeipazion-e agi] ffvwiü giovaniLLdi rnag?ior ifflUc LJopo n successo deil'esjnsLzione alta Síaíione feTroviarw di PcdipugLia. dow'í siatíi viüi'.li. i da cíec.1 3M píEjone in menO d¡ uh-mtsC, I.l rrjaSLr.L 'AlrtvUPlUHIK IrtknugiELi 4(tftm¡guunkí dalla pEeuin^ta di Gaji±iar « temperanjeanwnte altestda ne;i'ampio ame-fieq'.i urhei deMa ^tonzzacione Chrh di Conzia lamostraosserval'orariodi apertura al puhhhco degh ufhíJ datlunsdl iiLveneidi djillt í 43 3D. dlLincdLpgmrrrLggi^anchcdflllí-lS alie 17 ■myrc.'üü'j hbeiü) Lj nwstra, t cul apparait sono jealiEzaci Jn '.nigua LialLana, lijutana e ricmni. presenta le (otograde e ie slone di VLla tegatc ilLeirugrasione pTo^inciaíe ed é suddivisa lp ne pencdi swnditL dalle «su re delle guene-mordiah U pri™ r.ippi lipíECflruc- injfltti la gcandd líaníoceaítiea d£gU ukimL decenm dell'OLuv:emo e i'ertü^Eaziorje letnporanea iti Jaropa, la seeotida l'enugrazaone tra le due giran e infine duella del serondo dopoquenii con la npresa rnawicív dei rnovimepii rnigraior» verso l'es-iero olta ricerca di laboro Partedelía mostra t tnolire -dedícala all'npprolondipiepio delle SCçiie de^le donpç che LavOrJvanç t mivlzlO [■.h:':li fjcniglit tgítíwne dmtc »Akliindiint* e deHčivUgiaiiOoie duia^L« gli je-.mi Voeïii e Tienta, caranetizzata dalle stone dei Juoriuseut anhraaeisii e dalt awemura cólmale SïTiïonft/ù Kriï-id ! pitrjo Ak'ssí ÍOI««. M."« ftwieh Jîj'u P^üo Ptot^i« Mltf»F«mlA T.in>,i ïirfirt Jfmfa Pjijííít Uull Sam(Ahi* 'rtntf-jiv QjILtfWraníi / i- (fllhlw.in Sortija l*tt*\í n^tf.-Jftjwif I^oniirtn*. HM Sldliipi /UkfAlFipi / rMtSWH UHd - Pnj^vie.-.i 4> Pramatün ! proinatürs ! pobudrnlcrSopef.lr flrofogj^hc fürijnr. .ÍTaveniti fti.'lymç-gospotfaríJr.i ívtt.i eSVictílgvienfkin grjínríWJ ^___> 18 Četrtek, 26. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / solkan - Zaključuje se gradnja upravne stavbe Goriškega muzeja Z investicijo so »ubili dve muhi na en mah« Tehnični pregled bo konec meseca, uporabno dovoljenje pa predvidoma 24. februarja gorica Upravna stavba Goriškega muzeja -osrednje muzejske ustanove severne Primorske - bo v kratkem predana namenu. V novogradnjo se pravkar umešča oprema, že v torek, 31. januarja, se obeta tehnični pregled, uporabno dovoljenje pa naj bi dobila 24. februarja. V Goriškem muzeju na nove prostore v Solkanu, tik ob vili Bartolomei, že težko čakajo, saj se na sedanji lokaciji v Kromberku že leta spopadajo s prostorsko stisko. Gradnja se je začela skoraj natanko pred letom dni, vendar je že po nekaj mesecih zastala. Izvajalec del Gradbeno podjetje Grosuplje je šlo v stečaj. Vendar se bojazen, da bo tudi to gradbišče zastalo, kot se je zgodilo pri gradnji varstveno delovnega centra v Novi Gorici, v tem primeru ni uresničila. Novogoriška občina je v tem primeru dovolj hitro potegnila nekaj odločnih potez in izbrala novega izvajalca, slovensko podružnico avstrijskega Strabaga. Tako ni bilo ogroženo niti črpanje evropskih sredstev - vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko je tako pokrila 85 odstotkov poldrugi milijon evrov vredne investicije, preostali del pa novogoriška mestna občina. »Ko bomo pridobili uporabno dovoljenje, bomo pripravili krajšo slovesnost ob odprtju stavbe, da jo predstavimo javnosti,« napoveduje direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič in dodaja, da si v muzeju želijo čimprejšnje selitve. Uprava ima sedaj sedež v delu prostorov v gradu Kromberk. Z izselitvijo se bodo ti sprostili in tako bo v gradu na voljo več razstavnih prostorov. »Takrat bomo lahko začeli z urejanjem novih razstav, s tem pa bomo povečali program in zanimivost gradu Kromberk za obiskovalce. Ta investicija je ubila dve muhi na en mah,« poudarja Malnič. Najpomembnejša novost, ki jo prinašajo novi prostori v Solkanu, so moderni prostori za knjižnico in hemeroteko, kjer bo moč hraniti vse oblike dokumentacije. »Muzej hrani različne dokumentacije, zapise o naši preteklosti na filmih, diatekah, iz časopisov, knjig. To bo sedaj veliko bolj dostopno za javnost, za raziskovalce, šolarje, študente ... Urejena bo tudi čitalnica, kjer bo moč preučevati in pregledovati muzejsko gradivo,« pojasnjuje direktor. Pa tudi kustosi bodo odtlej imeli primerne prostore za svoje delo in stike z javnostjo oziroma za kakršnokoli sodelovanje z drugimi inštituci-jami. Število zaposlenih ostaja enako, dodaja Malnič, nekaj delovnih mest se bo pa odprlo v prihodnjih dveh do treh letih z vključitvijo Goriškega muzeja v organizacijo Parkov miru - Sabotina, Škabrijela in Svete gore. Na tem projektu bo tedaj vzpostavljena muzejska mreža in vodniška služba. Odprtje upravne stavbe Goriškega muzeja v letošnjem letu pa ima za to inšti-tucijo prav poseben pomen. Goriški muzej je namreč ob ustanovitvi leta 1952 začel delovati v Solkanu. Po šestih desetletjih se torej simbolno vrača v isti kraj. Katja Munih Darinka Kozinc foto k.m. nova gorica - Knjiga Darinke Kozinc »Tišina se je uglasila« na kromberškem gradu Prikazan tudi prizor, povzet iz ohranjenih pisem ene izmed aleksandrink Če so besede v starih čitalnicah bile takšne, kot je bila prireditev na kromberškem gradu v četrtek minulega tedna, potem res nismo upravičeni, da se jim v svoji domišljiji nasmihamo, češ da so bile kičasto starožitne. Predstavitev knjige »Tišina se je uglasila«, ki jo je napisala Darinka Kozinc, šolnica, občinska upraviteljica in publicistka iz Nove Gorice, je imela skoraj vse prvine v prvem stavku navedenih druženj, a ni zaradi tega bila prežeta s patetiko. Nasprotno: izbrane besede glavnih sogovornikov - same avtorice in direktorja novogoriške Bevkove knjižnice Borisa Jukica, ki jo je prijazno in z inteligentnimi odtenki spraševal, nastop, v primernih oblekah iz časa alek-sandrink, članic Društva žena iz Prva-čine z dramatizacijo ene izmed novel predstavljene knjige in solo petje štirih mladih (a ne pubertetnikov) gojencev Glasbene šole Nova Gorica so se medsebojno smiselno in slogovno skladno prepletali. Predvsem nevsiljivo. Ravnatelj Goriškega muzeja Andrej Malnič je pozdravil več kot šestdeset udeležencev in udeleženk ter napovedal posamezne točke in nastopajoče. Izpostavil je štiri pevce: Marka Pavlina, Boruta Orozovica, Petra Prin-čiča, Domna Kozinca in spremljevalko na klavirju Barbaro Mačkič; na koncu pa je kot gostitelj / posrednik opozoril, da so članice Društva žena pripravile pecivo in kozarce s pijačo, kar je bilo vse na razpolago za pokušnjo v pritličnem preddverju, medtem ko je avtorica podpisovala izvode svoje zadnje knjige. Da ne gre za novinko v pisanju, je opozoril Boris Jukic, ki je med pogovorom postavljal vprašanja najprej v zvezi z njenim pisanjem za otroke, nato glede prehoda na odrasle ter specifično o predstavljeni knjigi. Ta vsebuje niz novel, ki pričajo o drobcih življenja na območju spodnjega predela Vipavske doline. Avtorica je omenila zaplete, ki spremljajo izid in prodajo knjig na splošno ter posebej takšnih, ki niso v veletoku promocije, a obravnavajo stvarnost, ki se spreminja, ali se je že spremenila. Kdo naj piše o vred- notah in drobnih dogajanjih ljudi, če tega ne počenjamo sami? Nihče drugi ne more tega opravljati, nihče, ki bi prišel od zunaj, pa naj je še tako literarno odmeven. Prikazani prizor, povzet iz ohranjenih pisem ene izmed aleksandrink, je dokazal zgornja izvajanja - izbor je opravila in vezno besedilo je prebirala Vesna Humar. Tu, na tem prostoru, se je začela - in le včasih zaključila - epopeja primorskih dojilj in hišnih pomočnic, ki so iz socialnih vzgibov odhajale v Severno Afriko ter zapuščale doma otroke, može in starše. Ta humus lahko opiše mnogo prodorneje in z večjim sočutjem nekdo, ki ima korenine in zemljepisno sozvočje s temi istimi kraji. Seveda se objavljene novele ne omejujejo na pravkar opisano tematiko. Solo petje navedenih pevcev in vse ostalo je odmevalo, oziroma »se uglasilo« v veliki sobani kromberškega muzeja, s sten katere smo udeleženci hkrati srkali vase sporočila razstave o Slovenskem strelskem gorskem polku iz Velike vojne vključno z napisi Ška-brijel, Šmohor, Špacapani, Komenski Kras ... Kdor se želi zatopiti v preteklost, napore in žrtve prve svetovne vojne in hkrati v tehniko, oblačila, orodje in orožje, naj obišče kromberško razstavo, ki se ponuja v številnih grajskih prostorih na vzhodnem Škabrijelovem pobočju. Aldo Rupel Upravna stavba Goriškega muzeja v Solkanu (spodaj) in direktor Andrej Malnič v novih prostorih (desno); v njih bodo uredili tudi knjižnico in hemeroteko, kjer bodo hranili vse oblike dokumentacije foto k.m. gorica Na Travniku zborovanje črpalkarjev Sinoči so se na goriškem Travniku zbrali goriški, tržaški in čedajski črpalkarji, ki so priredili skupno zborovanje in razpravljali o težavah, s katerimi se spopadajo zaradi previsokih cen bencina in dizelskega goriva. Prizorišče srečanja ni bilo naključno, saj na Travniku že več dni »kampirata« goriška črpalkarja Fabio Zanetti in Paolo Macuz, ki sta v znamenje protesta v ponedeljek začela tudi gladovno stavko. Zanetti je povedal, da so ju tudi včeraj obiskali številni upravitelji in politični predstavniki, med katerimi je bil deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Marin. »Zgleda, da prihaja do pozitivnih premikov, stavke pa ne namerava prekiniti, dokler ne bo vse črno na belem. Zahtevava konkretno rešitev,« je podčrtal Zanetti. Včeraj je deželna vlada sporočila, da preverja možnost začasnega povišanja popusta na gorivo v obmejnem pasu. gorica - Danes O rajonih na tržaški prefekturi Predsedniki petih goriških rajonskih svetov so 12. januarja zahtevali srečanje z vladnim komisarjem v FJK Alessandrom Giacchettijem na tržaški prefekturi, zato da mu pojasnijo posledice ukinitve goriških rajonov oziroma znižanja njihovega števila z deset na štiri. Srečanje bo potekalo danes v Trstu z začetkom ob 10.30, ko bo goriške predstavnike sprejel vladni vicekomisar Michele di Bari. Delovnega srečanja z njim se bodo udeležili predsednik rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj, za Štandrež Marjan Brescia (Štan-drež), za Madonino Roberto Franco, za Pevmo-Štmaver-Oslavje Lovrenc Persoglia, za Ločnik pa Giorgio Sta-bon in Gianni Bressan. Srečanje na isto temo so omenjeni predsedniki pred časom že imeli z goriško pre-fektinjo Mario Augusto Marrosu; orisali so ji razloge, zaradi katerih je ukinitev nekaterih rajonskih svetov v Gorici zanje nesprejemljiva. Vlak spomina bo odpotoval v februarju Tudi petdeseterica dijakov iz goriške pokrajine se bo februarja udeležila pobude Vlak spomina, ki jo vsako leto prireja združenje Terra del Fuoco s pokroviteljstvom predsednika republike, poslanske zbornice, ministrstva za mladino, evropskega parlamenta in številnih pokrajin, med katerimi sta tudi goriška in tržaška. Z mladino se bo na vlak, ki bo udeležence popeljal v Krakov ter v tabrišči Auschwitz in Birkenau, vkrcal tudi goriški pokrajinski odbornik za kulturo in mladino Federico Portelli. Potovanje se bo začelo v petek, 3. februarja, z ogledom in slovesnostjo v tržaški Rižarni, kjer bodo mlade udeležence nagovorili predstavniki oblasti in sodelujočih organizacij. Nato bo Vlak spomina začel svojo pot proti Krakovu, med potjo pa se bodo mladi skupaj s profesorji in vzgojitelji poglabljali v teme de-portacij, propagande, rasnih zakonov in holokavsta. V Krakovu bodo posamezne skupine mladih sprejeli predstavniki poljskih združenj, ki sodelujejo pri projektu. Ogledali si bodo geto v Krakovu ter taborišči Auschwitz in Birkenau. Tu bo tudi potekal vrhunec pobude: mladi in gostje bodo namreč simbolno vrnili identiteto deportirancem s tem, da bodo na glas prebrali njihova imena in jim obljubili, da ne bodo pozabili na grozote druge svetovne vojne. Mladino bodo k razmišljanju spodbujali tudi s filmi, gledališkimi predstavami in pričevanji ljudi, ki so bili v koncentracijskem taborišču. Po-vratek v Gorico bo 9. februarja. Zasegli 140 kg sardel Luška kapetanija iz Tržiča je v torkovi noči zasegla 140 kilogramov sardel, ki sta jih ribiški plovili uplenili pri Lignanu. Ribe so zasegli, ker so ribiči uporabili prepovedano tehniko ribolova. Ukradeni avto vrnili V torek so šempetrski policisti v Vrtojbi, na nekdanjem mejnem prehodu, opravili kontrolo avtomobila Fiat panda italijanskih registrskih oznak. Ugotovili so, da je bilo vozilo zadnjega dne minulega leta ukradeno v Italiji; o njegovi najdbi so obvestili italijanske varnostne organe in lastnico. (km) Reportaža iz Černobila V občinskem gledališču v Tržiču bo drevi ob 20.45 gledališka predstava »Reportage Chernobyl« v izvedbi skupine Babelia. Predstava je povzeta po knjigi Svetlane Aleksejevič o posledicah černobilske jedrske nesreče. Zuf de Žur v avditoriju V goriškem avditoriju bo jutri, 27. januarja, ob 20.45 koncert kupine Zuf de Žur, ki ga prireja združenje Rodolfo Lipizer; vstopnice so na voljo v agencijah IOT v Ulici Oberdan v Gorici in Ticketpointu v Trstu. Dobrodelni koncert za slepe Lions club Nova Gorica prireja danes ob 18. uri v športni dvorani šole Milojke Štrukelj dobrodelni koncert za slepe in slabovidne. Cena vstopnice znaša 10, za otroke 5 evrov; predprodaja poteka v Avdiovideo centru, preko Eventima in uro pred začetkom koncerta. (km) Italijanska moda 1861-2011 V palači Attems Petzenstein v Gorici bo danes ob 18. uri govoril Marco Urizzi o italijanski modi 1861-2011; predavanje prirejajo ob zaključku razstave na dvorcu v kraju Venaria Reale. V gledališču o enologih V Verdijevem gledališču v Gorici bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo »Dietro la bottiglia« Nina DAntonia. Posvečena je italijanskim enologom, med katerimi je Gianni Menotti, ki ga bodo danes imenovali za častnega veleposlanika združenja Citta del vino. GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 26 . januarja 2012 1 9 / Tap Dogs NOCOJ V GORICI Posodobljeni tip tap Sezona Verdijevega gledališča bo nocoj ob 20.45 postregla s spektaklom avstralske skupine Tap Dogs, ki je tip tap ples posodobila in ga prišila na kožo osmih mišičastih plesalcev, ki zelo spominjajo na delavce tovarn v Sydneyju. Nastala je leta 1995 in odtlej nizala uspehe pred 11 milijoni gledalcev na prestižnih svetovnih odrih, med drugim je leta 2000 uvedla v Olimpijske igre v Sydneyju. V Italijo se vrača po 14 letih, njen goriški nastop v broadwayskem slogu pa bo edini v deželi FJK. Predprodaja vstopnic poteka še danes pri blagajni teatra (10.00-13.00, 16.00-19.00). gorica - Bančna fundacija napoveduje novi razstavi Na ogled dragocena zapuščina nekdanje mestne zastavljalnice Štiri tisoč oseb si je ogledalo razstavo »Odkritja - Štiri stoletja umetnin«, ki je bila do pred kratkim odprta na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. Na ogled so bila dela Canaletta, Gio-vannija Antonia Guardija, Lucasa Cranacha starejšega, Marcella Fogolina, Pietra della Vecchie, Morazzona, Gian Lorenza Berninija in drugih, posebej pa so izpostavili Josipa Tomin-ca, čigar portret župnika iz Prvačine Francesca Coste so prvič prikazali javnosti, potem ko ga je fundacija odkupila. Na vrsti sta novi razstavi. Od 10. februarja do sredine marca bodo na ogled razglednice Goriške iz zbirke tržiškega kulturnega konzorcija. Sredi aprila pa bodo odprli dokumentarno razstavo o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 18311929; priredili jo bodo ob 180. obletnici ustanovitve zastavljalnice in ob 20-letnici Fundacije Goriške hranilnice, odprta pa bo do sredine septembra. Ob slikah, grafikah in oblačilih bodo na ogled tudi nakit in drugi dragoceni predmeti iz zgodovinskega arhiva fundacije; s tem v zvezi bo Fundacija Coronini Cronberg v istem času postavila razstavo dragotin iz lastnih zbirk. Lahko le pripišemo, da so zastavljalnice danes spet aktualne ... »Odkritja - Štiri stoletja umetnin« na sedežu fundacije H Prireditve [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 26. januarja, ob 21. uri koncert jazz glasbe skupine Sherman Irby Quartet; informacije in rezervacije vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 27. januarja, ob 20.15 koncert skina Uroš Peric & The Blue-note Quartet & The Pearlettes; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kulturnidom-ng.si). ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17. uri v cerkev Sv. Lovrenca v Ronkah k maši v spomin na duhovnika in bivšega ronškega kaplana Stanka Jericija. Pel bo župnijski zbor Sv. Ignacija iz Gorice pod vodstvom Liviana Brumata, župnik Mirko Butkovič bo zaigral klavirske skladbe Stanka Jericija. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 2. februarja, ob 20.45 bosta koncert z naslovom »Ruski baleti, Djagilev in svoji glasbeniki« izvajala pianista Bruno Canino in Antonio Ballista; informacije po tel. 0481-494369. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Združenje staršev iz Romjana, SKRD Jadro Ronke, SKRD Tržič v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja 18. revijo kraških pihalnih godb 4. februarja ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača in Postojnska godba 1808. Čestitke Oj, HILARIJ! Danes pa dirigiramo mi!... in ti zaželimo še veliko srečnih dni. Mihael, Aleš in Jurij. Dragi HILARIJ, 50 let allegro-scherzoso je b'lo, zdaj pa glej, da ne bo prav andante šlo, ti vsi domači v terci zapojo. Dragi HILARIJ! »50 je rjis an važen mejnik, kdr Abraham pride ze usih, brez rezlik. Zdravice puojemo zmjiren radi prou usi, na mnogaja ljeta nej denes zate doni. Tuojipeu-ci anupeuke zs zbora Hrast.« H Mali oglasi GOZDNA DRVA prodajam; tel. 0481390238. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v soboto, 28. januarja, ob 20. uri (premiera) in v nedeljo, 29. januarja ob 17. uri (abonmajska predstava) v župnijski dvorani v Štandre-žu komedija »Cvetje hvaležno odklanjamo« (Norman Barrash - Carroll Moor) v režiji Jožeta Hrovata, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 30. januarja, ob 21. uri »Chi ha paura di Virginia Woolf?« (Edwarda Albeeja); informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociati-gorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 27. januarja, ob 20. uri (Roland Schimmelpfennig ) »Zlati zmaj«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 28. januarja, »Picablo«, gledališka skupina Tam Teatromusica; informacije v uradih CTA, Ul. Cap-puccini 19/1 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). M& Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La talpa«. Dvorana 3: 17.40 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »J. Edgar«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 18.15 - 20.30 - 22.20 »Underworld: Il risveglio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.40 »La talpa« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Im-maturi - Il viaggio«. Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.15 - 22.15 »Shame« (prepovedan mladim po 14. letom). fi Razstave V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled bienalna razstava »Pogledi 6 - Slovenija: jaz, tukaj, zdaj« do 27. januarja; več na 0038653354017 ali mestnagalerija@kultur-nidom-ng.si. V MOŠU bo v cerkvi Sv. Andreja Apostola na ogled kopija v naravni velikosti svetega sindona med 29. januarjem in 19. februarjem. V istih dneh bo v občinskem centru razstava z naslovom »Sindone: La scienza spiega la fede« (Sindon: znanost tolmači vero). Odprtje razstave bo v nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri, na ogled bo ob petkih in sobotah 16.00-18.00, ob nedeljah 11.00-12.00 in 16.0018.00. Na isto temo bo v župnijski dvorani Don Giovanni Bosco v soboto, 11. februarja, ob 20.30 predavanje profesorja na univerzi v Padovi Giu-lia Fantija, ki je razstavo pripravil. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava z naslovom »Le connessioni del- 10 stivale«, ki jo ob 150-letnici zedi-njenja Italije prireja goriško združenje Prologo v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji; do 29. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00. V GORIŠKEM DRŽAVNEM ARHIVU v Ul. dell'Ospitale 2 v Gorici bo do 31. januarja na ogled dokumentarna razstava z naslovom »Archivi da man-giare e da bere«; vstop prost, informacije po tel. 0481-532105 in na naslovu as-go@beniculturali.it. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici je na ogled čezmejna razstava »Isonzo sen-za confini - Soča brez meja«; do 4. februarja od ponedeljka do sobote 10.00-12.00 in 16.00-19.00. V GALERIJI TIR KULTURNEGA CENTRA MOSTOVNA v Solkanu je na ogled razstava umetnika Marka Pogačnika z naslovom »Prizori iz vilin-skega sveta«; do sobote, 4. februarja, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih 10.00-12.00, ob sredah 10.00-12.00 in 19.00-20.00, ob petkih 10.00-12.00 in 21.00-23.00, ob sobotah 21.00-23.00. DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave z naslovom »Onkraj vidnega - Oltre 11 visibile« Fabia Gonnellija in Mic-heleja Petruza v galeriji Ars na Travniku; do 14. februarja po urniku Katoliške knjigarne. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu v Gorici je na ogled slikarska razstava Mariadolores Simone; do 18. februarja od ponedeljka do sobote 10.00-12.00 in 16.0018.00. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.0017.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istru-zione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.009.00, ob sredah 14.00-16.00, ob četrtkih in petkih 12.30-13.30, ob sobotah 8.0010.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). I!3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valentinovanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje izredni občni zbor, ki bo v torek, 31. januarja, ob 12. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika izrednega občnega zbora; statutarne spremembe; razno. SPDG obvešča, da bo sedež društva danes, 26. januarja, odprt med 19. in 20. uro specifično za plačevanje članarine. Na osnovi novih pravil PZS imajo člani, ki poravnajo članarino do konca januarja do istega roka zagotovljeno nezgodno zavarovanje. V nasprotnem slučaju se kritje začne dan po dejanskem vplačilu članarine-zavarovalnine. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni letni občni zbor, ki bo danes, 26. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju na sedežu šole v Gorici z naslednjim dnevnim redom: poročilo o delovanju v letu 2011, program dejavnosti 2012, odobritev obračuna 2011 in proračuna 2012. ZSŠDI obvešča da bo goriški urad zaprt do 27. januarja. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo do 3. februarja, v okviru del za meta-nizacijo in širjenje proizvodnega območja, cestni odsek Štradalte od so-vodenjskega občinskega pokopališča do križišča s Potjo na Roje zaprt za promet od 8. do 18. ure. Zagotovljen bo prehod za stanovalce in za vozila z dovoljenjem. NA SEDEŽU FURLANSKEGA FILO-LOŠKEGA DRUŠTVA v Ul. Bellini 3 v Gorici prirejajo s 6. februarjem ob ponedeljkih med 18. in 20. uro tečaj furlanskega jezika in furlanske kulture; informacije in vpisovanje na sedežu društva in po tel. 0481-533849, gorizia@filologicafriulana.it. INPS sporoča, da bodo poskusno do 29. februarja okenca na goriškem sedežu odprta od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 12. uro, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabi na spominsko slovesnost ob dnevu spomina v petek, 27. januarja, ob 18. uri v župnijski dvorani v Ul. Veniero 1 v Podturnu v Gorici. OB DNEVU SPOMINA prireja občina Tržič v petek, 27. januarja, ob 18. uri v beneški palači v Ul. S. Ambrogio, 12 v Tržiču odprtje razstave Uga Pierri-ja z naslovom »Per non dimenticare. Dai colori della sabbia ai colori della rabbia«; na ogled bo do 3. februarja 10.00-12.00, 17.00-19.00. V občinskem gledališču bo ob 20.45 projekcija dokumentarnega filma »Ondina Peteani, Auschwitz e la liberta«, prisotna bo režiserka Tamara Pastorel-li. V soboto, 28. januarja, ob 17.30 bo v beneški palači v Ul. S. Ambrogio, 12 v Tržiču Vittorio Simonovich prebiral tekst v spomin na Helmutha Hu-benerja z naslovom »Siamo foglie, al vento della storia?«. Vstop prost. SKRD JEZERO vabi v petek, 27. januarja, ob 20.30 v društvene prostore v Doberdobu na kulturno zabavni večer v pozdrav novemu letu. Nastopili bodo gospe Pepina in Rozina iz Škrbine in trio prečnih flavt iz Komna. Ob koncu bodo skupaj nazdravili, člani SKRD Jezero bodo lahko obnovili društvene izkaznice. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 (tel. 0481-960816) prirejajo srečanja ob razstavi Liliane Cossovel z naslovom »Sincerly Yours«: univerzitetna raziskovalka na univerzi Ca' Foscari v Benetkah Ste-fania Portinari bo v petek, 27. januarja, ob 16.30 predavala na temo »Lo Spazialismo a Venezia« in v petek, 10. februarja, ob 16.30 na temo »Venezia: la situazione artistica negli anni '60«; vstop prost, zaželena je telefonska najava. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 27. januarja, ob 18. uri Paolo Gallina predstavil svoji knjigi »La formula della felicita del professor Gallina« in »Il miniatore di chicchi di caffe«. Z avtorjem se bo pogovarjala Margherita Reguitti. SKRD JEZERO v Doberdobu prireja pravljične urice »Prauce z varšta« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič vsako drugo soboto v prostorih društva od 15.30 do 17. ure. Na vrsti je drugi sklop pravljic, ki nosi naslov »Čarobni gozd«, kjer bodo otroci spoznali veliko zanimivih in simpatičnih živalic. Naslednja srečanja bodo 28. januarja ter 11. in 25. februarja; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v soboto, 28. januarja, ob 20. uri plesni nastop v organizaciji Lions Cluba Maria Theresia iz Gorice in plesne šole Tersicore z naslovom »Mirni, una vita per la danza«; predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v petek, 27. januarja, med 17. in 19. uro in v soboto, 28. januarja od 18. ure dalje; informacije po tel. 0481-533602. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v gradu Kromberk v torek, 31. januarja, ob 20. uri predstavitev knjige »Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije«. Knjigo bosta predstavila avtor Bojan Godeša in Branko Marušič. GALERIJA ARS, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN KATOLIŠKA KNJIGARNA prirejajo predstavitev knjige Neve Makuc »Historiografija in men-taliteta v novoveški Furlaniji in Goriški« v sredo, 1. februarja, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Ob prisotnosti avtorice, ki bo predstavila svoje raziskovalno delo na področju novoveške zgodovine, bo o knjigi govoril Branko Marušič. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v sredo, 1. februarja, ob 18. uri gost večera iz niza »Srečanja z avtorji« Andrea Bellavite, ki bo predstavil knjigo »Un tuffo nella storia. Guida teologico spirituale alla basilica di Aquileia«. AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah, Prvomajska ulica 20. Ob 10. obletnici smrti Ignacije Ota bo predstavitev zgoščenke in koncert zbora Valentin Vodnik. Slavnostni govornik bo predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu, Martin Švajgelj. 20 Četrtek, 26. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu naš pogovor - Agent nogometašev Marco Arduini iz Bazovice »Šejki ne marajo italijanskih davkov« Marco Arduini, 52-letni agent nogometašev iz Bazovice, se je včeraj mudil v Cremoni. Tudi zanj so zadnji dnevi januarske kupoprodajne borze naporni. Ali bomo pred koncem januarske kupoprodajne borze videli kak bolj odmeven premik v italijanski A-ligi oziroma na evropski sceni? Najbolj odmeven bo odhod Interje-vega branilca Thiaga Motte k pariškemu PSG. Kot kaže bo nocoj (včeraj zvečer) igral zadnjo tekmo (pokalno proti Napoliju) v In-terjevem dresu. Za Inter bo to zelo hud udarec, saj je Motta eden najboljših zveznih igralcev na svetu. Pri Interju ga bodo nadomestili z veliko težavo. Ponudba francoskega kluba je predobra, da je ne bi Mo-ratti sprejel. Kaj pa Tevez, o katerem veliko beremo po časopisih? Po dolgih pogajanjih ga bomo bržkone kmalu videli v Milanovem dresu. Agenti in klubi ponavadi upoštevajo igralčeve želje. Tevez, kot je že večkrat poudaril, si želi v Milan. Med južnoameriškim igralcem in nekdanjim klubom Manchestrom City se bije huda bitka. Angleški klub bo skoraj gotovo sprejel formulo posojila do konca junija. Pariški PSG je v lasti bogatih arabskih šejkov. In kot vemo, kjer so arabski šejki, denarja ne manjka. V prihodnji sezoni želijo igrati pomembno vlogo tudi na evropski sceni. Francija že precej let v evropskih pokalih ne dosega pomembnih rezultatov. To nalogo so poverili športnemu vodji Leo-nardu. Arabski bogataši kupujejo klube v Franciji, Angliji in Španiji. Ne pa v Italiji. Zakaj? Enostavno zato, ker je v Italiji davčni pritisk prevelik, pogoji so zelo slabi. Arabci ne marajo previsokih davkov. Podobno velja tudi za nogometaše. V drugih državah imajo nogometaši po prestopu celo dveletne olajšave v zvezi z davki. Povedal bi še to. Prosim. V Italiji so lastniki klubov v glavnem predsedniki, ki poleg kluba imajo še svoje družbe. Klubi so za nekatere predsednike kot igračke, ki jih upravljajo kot konjiček. V drugih evropskih državah pa so klubi dejansko družbe, ki delujejo samostojno. Predsedniki se ubadajo zgolj s klubi in veliko investirajo vanje. Od tega skušajo živeti in seveda čim več zaslužiti. V Italiji ni tako. Tudi pri nas pa prihaja do sprememb. Za zdaj v glavnem v nižje ligaških poklicnih prvenstvih (Lega Pro). Klubi veliko investirajo v nogometni sektor in skušajo vzgajati dobre nogometaše ter jih nato prodati. S tem se bodo klubi v prihodnjih letih skušali preživljati, ker drugače ne bo šlo, saj denarja ni. Skratka, nekateri nižje liga-ški klubi imajo boljše mladinske sektorje kot v A-ligi. Mladim igralcem bi torej rad svetoval, naj raje gredo na poskusne treninge klubov v Lega Pro kot v A ali B-ligo. Klubi v nižjih so lahko dobra odskočna deska, medtem ko v najvišjih ligah igralci večkrat pogorijo, saj je tam konkurenca večja. Premikov, pri katerih društva plačajo v gotovini, vsekakor ni več dosti. V glavnem se dela vse na bazi posojil in zamenjav. Le veliki klubi si lahko privoščijo bolj odmevne premike. Še nekaj bi poudaril. Italijanski klubi večkrat kupijo v tujini igralce, ki so slabši od nekaterih, ki igrajo v nižjih domačih poklicnih ligah. Ti pa so bolj poceni ali pa so Brazilci, Argen-tinci itd. Če si nogometaš te narodnosti, se ti takoj dvigne cena. Ali se ukvarjate tudi z južnoameriškim trgom? Sodelujem s prijateljem, znanim agentom, ki se ukvarja s tem. Agenti moramo v glavnem delati z mladimi oziroma pomagati in sodelovati z znanimi agenti, ki so se na trgu že uveljavili. Sam bi se s težavo prebil na trg. Januarja je minilo eno leto, odkar ste agent nogometašev. Kako bi ocenili to izkušnjo? Kot zelo pozitivno in produktivno. Veliko sem prepotoval in spoznal veliko novih ljudi. Sodelujem z vplivnimi italijanskimi agenti, kot je na primer agent bratov Cannavaro Gaetano Fedele, ki mi je v veliko pomoč. Imam tudi že nekaj sodelavcev, ki zame spremljajo nekatere igralce. Veliko mladih sem peljal na poskusne treninge, tako da se nekaj kuha in upam, da se bo kmalu tudi skuhalo. Letošnji januar je bil za vas posebno naporen. Že dober mesec ne grem spat pred tretjo uro po polnoči, tako da sem zelo utrujen. Danes zjutraj (včeraj) sem se med vožnjo proti Cremoni ustavil v Padovi ter pol ure počival pred počivališčem (smeh). Zvečer in ponoči namreč pošiljam video-posnetke igralcev in podatke sodelavcem in ostale stvari. Upoštevati moramo, da je Po mnenju Marca Arduinija (zgoraj) je bila sinočnja pokalna tekma za Thiaga Motto (levo) zadnja v Interjevem dresu ansa v Južni Ameriki jutro, ko je pri nas večer. Povrh tega ne smemo pozabiti, da imam še vedno svojo službo (svobodni poklic), ki je zame še vedno primarnega pomena. Kot nogometni agent še ne ustvarim toliko dobička, da bi se lahko preživljal zgolj s tem. Kje in kako dobite videoposnetke raznih igralcev? Naročen sem na spletno stran wys-cout.com, ki ti daje pregled nad celotnim svetovnim dogajanjem. Uro po koncu tekme, de-nimo,bosanskega prvenstva, so namreč posnetki že na voljo naročnikom. Naročnina stane sicer šest tisoč evrov letno. Nekaj podatkov in posnetkov sem si sam priskrbel. Je januarska borza potrebna ali je odveč? Ker moram zagovarjati svojo kategorijo, moram reči, da je potrebna. Za klube je to popravni izpit, če so slabo delovali med poletno borzo. Mogoče pa bi bili trije poletni meseci čisto dovolj. Poudariti moram, da se na januarski borzi malo proda. V glavnem klubi postavljajo količke za poletne premike. Ali se boste februarja vsaj malo odpočili? Niti ne. Mlade bom še naprej spremljal. Marca pa se bo začel drugi del sezone v Sloveniji. Spremljal bom predvsem tekme mladincev in kadetov ter tudi prvo ligo. Koliko ur traja vaš delovni dan? Od 8.30 do treh ponoči. Vmes seveda pokosim in povečerjam. Ko sem doma v Bazovici, si po kosilu obvezno privoščim enourni sprehod. Skrbeti je treba namreč tudi za svoje zdravje. Zame pa je ta posel zelo zabaven. Recimo tako: moja služba, ki je povezana s finančnimi trgi, je v zadnjem obdobju precej stresna, medtem ko je nogomet bolj zabaven posel. Daje mi več zadoščenj. Jan Grgič Državni pokal: Napoli izločil Inter NEAPELJ - Z goloma Cavanija (v 50. minuti in sodnikovem podaljšku) je Napoli, v četrtfinalu državnega pokala, premagal okrnjeni milanski Inter in se prvič po 15 letih uvrstil v polfinale. Napoli je bil boljši v prvem polčasu, v drugem pa se je po golu le branil, Inter pa je zaman stopnjeval pritisk. Siena je v Veroni premagala Chievo in se v tem tekmovanju prvič v zgodovini kluba prebila do polfinale. Enoličnost tekme v Veroni je v začetku drugega polčasa prekinili mladinski reprezentant under 21 Destro. Gol je dosegel le dve minuti potem, ko je stopil na igrišče Izida: Chievo - Siena 0:1 (0:0), strelec Destro v 54. min.; Napoli - Inter 2:0 (0:0), strelec: Cavani (11.m) v 50. in v 93. min. rokomet - EP Slovenija za 5. mesto (in London) NOVI SAD - Slovenska moška rokometna reprezentanca se bo na letošnjem evropskem prvenstvu v Srbiji za končno peto mesto jutri ob 15.15 pomerila z Makedonijo. V zadnji tekmi drugega kroga skupine II v Novem Sadu sta se Hrvaška in Madžarska razšli z neodločenim izidom, to pa je bil izid, ki je Sloveniji ustrezal za osvojitev tretjega mesta v skupini, potem ko je v popoldanskih urah s 35:32 (15:15) izgubila proti Španiji. Slovenska izbrana vrsta si bo v primeru zmagoslavja nad Makedonijo zagotovila nastop na aprilskem kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Londonu. Na kvalifikacijski turnir se lahko uvrsti tudi v primeru poraza, a le pod pogojem, če naslov evropskega prvaka osvoji Srbija. Jutrišnja polfinalna para sta Španija - Danska (17.45) in Srbija -Hrvaška (20.15). AFRIŠKI POKAL - Libija -Zambija 2:2 CACERES - Urugvajski branilec Caceres, ki je pred dvema letoma že igral pri Juventusu, se iz Seville znova seli v Turin. VATERPOLO - Italijanska reprezentanca je v četrtfinalu moškega EP premagala Nemčijo z 9:4 in se uvrstila v polfinale, v katerem se bo pomerila s Srbijo. V polfinale so se uvrstile tudi »azzurre«, ki bodo igrale proti Rusiji. EVROLIGA - Izidi 2. kroga drugega dela, skupina E:CSKA -Efes 96:68 (Saša Vujačic: 23 minut, 21 točk za Efes), skupina F: Real Madrid - Siena 69:88 (Mirza Begic: 14 minut, 4 točke, 3 koki za Real), Bilbao - Malaga 85:70; skupina G: Ulker - Armani 65:63 (Gašper Vidmar: 9 minut, 2 točki, 1 skok za Ulker) Panathinaikos - Kazan 83:89 (Boštjan Nachbar: 9 minut, 3 točke, 1 skok za Kazan); skupina H: Cantu - Žalgiris 79:78. GALLINARI - Italijanski košarkar Danilo Gallinari je podaljšal pogodbo z ekipo NBA-lige Denver Nuggets, pri kateri bo za 42-mili-jonov dolarjev ostal do leta 2016. tenis - Odprto prvenstvo Avstralije V Melbournu znani polfinalisti Kam konec tedna LJUEII JAMA MELBOURNE - Potem ko sta se v torek v polfinale odprtega prvenstva Avstralije v tenisu prebila drugi in tretji nosilec, Španec Rafael Nadal in Švicar Roger Federer, sta si včeraj polfinalni nastop priigrala še prvi in četrti nosilec, Srb Novak Dokovič in Britanec Andy Murray.Doko-vič je v četrtfinalu v treh nizih s 6:4, 7:6 (4) in 6:1 odpravil petopostavljenega Španca Davida Ferrerja, Murray pa je bil s 6:3, 6:3 in 6:1 boljši od Japonca Keija Nišikorija. Dokoviča v polfinalu čaka Murray, kar je ponovitev finala z lanskega turnirja, ki je pomenil izjemen zagon za srbskega zvezdnika, saj je nato v rekordni sezoni osvojil deset turnirjev, od tega kar tri grand slame. »David je zelo borben, tako da sem moral točke nabirati z 'winnerji'. Nisem se počutil najbolje, toda vseeno sem moral dvigniti ritem,» je dejal Dokovič, ki bo v četrtek polfinale Nadala in Federerja spremljal kar s kavča. Murray na svoji poti v polfinale ni imel tako zahtevnega tekmeca, pa čeprav je Japonec doslej igral odlično. Dvakratni finalist s Škotske je Nišikoriju, 26. igralcu sveta, skupno prepustil le sedem iger in se uvrstil v svoj peti zaporedni polfinale na grand slamih. Med ženskami sta se v polfinale uvrstili tudi Čehinja Petra Kvitova in Rusinja Marija Šarapova. Kvitova je v četrtfinalu s 6:4 in 6:4 ugnala Italijanko Saro Errani, Šarapova pa je bila s 6:2 in 6:3 boljša od rojakinje Jekaterine Makarove.Tako druga nosilka Kvitova, ki je prvič v polfinalu Mel-bourna, kot četrtopostavljena Šarapova -igralki se bosta med seboj pomerili za finale - imata možnost (ob Belorusinji Viktoriji Azarenka), da po turnirju zasedeta prvo mesto na lestvici WTA. »Na začetku sem bila živčna, ker sem vedela, da vsi pričakujejo lahko zmago. Sara pa je igrala zelo dobro skozi ves turnir, tako da je bil dvoboj vse prej kot lahek. Morala sem biti potrpežljiva in čakati na pravi čas za 'winnerje'. V drugem nizu sem po zaostanku naredila precej manj napak, kar je bil tudi ključ do uspe-ha,» je dvoboj proti Sari Errani opisala Kvitova, ki je še razkrila, da ji tudi legendarna Martina Navratilova občasno pošlje kako telefonsko sporočilo z besedami in podpore ali s taktičnimi nasveti. Šarapova pa je gladko odpravila svojo rojakinjo Makarovo in prvič po letu 2008 prišla v polfinale tega turnirja. Takrat je tudi nazadnje osvojila turnir za grand slam - doslej je skupno zmagala na treh. Od takrat je imela spremljevalka slovenskega košarkarja Saše Vujačica veliko težav s poškodbami, toda počasi se vrača med najboljše. JUL ij. Gremo na izlet NAMIZNI TENIS 28. in 29. januarja 2012 v Velenju Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije Pred vrhunskimi dvoboji za zeleno mizo, na katerih bo nastopal tudi najboljši primorski športnik Bojan Tokič, si lahko v petem največjem mestu v Sloveniji privoščite malico kar 180 metrov pod zemljo v podzemnem muzeju premogovništva! V naslonjaču pred TV NOGOMETNA A-LIGA Sobota, 28. januarja 2012 ob 20.45 (TV Sky) Juventus - Udinese Navijate za staro damo ali simpatične Furlane? Kakorkoli že, tekma vredna ogleda v pubu, doma ali pa v širši družbi doma pri prijatelju s satelitsko povezavo in dobro založenim hladilnikom Navijamo za »naše« ŽENSKA ODBOJKARSKA C-LIGA Sobota, 28. januarja 2012 ob 20.30 v Repnu Zalet C - Vivil Za združeno ekipo je zadnji kroa prvega dela prvenstva ključen. Proti na papirju boljši ekipi jim zmaga s 3:0 ali 3:1 zagotavlja pravico do dodatnih tekem za preboj med boljše. V nasprotnem primeru je njihova usoda odvisna od razpleta na drugih igriščih. / ŠPORT Četrtek, 26. januarja 2012 21 naši oskarji 2011 - Vsakdan letošnjih nagrajencev Pred polnočjo nikakor spat Športnike največkrat sprašujemo po športnih napovedih ali komentarjih, tokrat pa smo želeli razkriti drugo plat njihovega življenja. Člani in članice, ki so bili v torek nagrajeni na prireditvi Naši oskarji 2012, so nam opisali svoj vsakdan. BORUT BAN Včasih večerja kar v slačilnici »Zbuditi se skušam čim bolj zgodaj, tako da največkrat vstanem okrog 8.00. Zjutraj se tačas - med izpitnim obdobjem (Borut je študent 1. letnika ekonomije v Trstu, op.a.) - učim: včasih doma, sicer pa ponavljam pri kakem sošolcu ali na fakulteti. Med obdobjem predavanj pa sem včasih zjutraj in popoldne na fakulteti. Navadno kosim doma, kosilo pripravi mama ali pa sam, včasih grem na kosilo k noni ali pa jem kar na fakulteti. Popoldne študiram, dvakrat tedensko pomagam Ma-riu Gerjeviču na treningih U15 ali pa si nekaj časa vzamem zase: rad si privoščim tudi pijačo s prijatelji. Nekaj pojem že pred treningom, okrog 17.00, po treningu, okrog 23.30, pa si privoščim še kaj: doma segrejem to, kar je že prej pripravila mama ali pa si kaj pripravim sam. Včasih pa si nakaj za pod zob privoščimo že v sla-čilnici, saj prinese kdaj pa kdaj kdo kaj na trening. Po treningu grem včasih na pijačo z ekipo, če pa se vrnem domov, ne grem nikoli direktno spat: ponavadi nekaj časa še gledam televizijo, spat pa grem okrog polnoči ali pol enih. Pri društvu še nisem odbornik, redno pa hodim na tedenske sestanke Mladinskega krožka Prosek Kontovel. Sestanki so ob četrtkih, ko končam trening že ob 21.00, zato sem tam lahko vedno prisoten.« DANIEL BATICH V prostem času s punco »Budilka zvoni ob 7.15. Počasi pozajtrkujem in se nato odpeljem na delovno mesto v industrijsko cono pri Žavljah, kjer sem zaposlen v špediterskem podjetju. V uradu moram biti ob 8.00. Od 12.00 do 13.00 grem na kosilo k noni na Katinaro, nato pa se spet vrnem v urad, kjer ostanem do 17.00. Čas med koncem službenih obveznosti in treningom navadno preživim s punco Martino. Včasih grem v tem času tudi na pijačo v Adriae-nergy k prijatelju Aleksu Vitezu, s šefom ali pa s soigralci. Okoli 20.00 se vrnem domov, pripravim torbo za treningih in tudi nekaj pojem. Ob 20.10 približno se odpeljem na Opčine na trening. Po trengniu doma pojem še kaj malega in ponavadi zaspim ob 23.30.« MIKO MADONIA »Pred treningom delam v fitnesu« »Zbudim se okrog 7.45. Po zajtrku se s prijateljem in sovaščanom Matejem Crismancichem odpraviva na Katinaro: od 8.20 do 13.00 študirava na medicinski fakulteti, dokončujem sicer pravno fakulteto. Potem greva domov na kosilo: včasih kosiva skupaj, sicer pa vsak na svojem domu. Kosilo si pripravim sam, ob 14.00 pa sem že na Stadionu 1. maja. Pri Boru namreč delam vsak dan v fitnesu do 18.00: stranke opazujem, ali pravilno ravnajo z orodij, včasih pa tudi pripravljam programe vadbe. Vse delam izključno na podlagi svojih izkušenj. Pred začetkom košarkarskega treninga imam še uro pavze, med katero navadno spijem kavo in pojem sendvič, ki sem si ga že prej pripravil doma. Ob 19.30 grem na trening, po treningu počakam punco Katjo, ki vadi fitnesu, in skupaj greva domov v Bazovico (na Mikov dom, op.a.). Večerjava navadno skupaj to, kar je že prej pripravila mama, sicer pa spet skuham kaj sam. Pred spanjem se včasih še srečam s prijatelji, ob 23.30 pa sem navadno že v sobi. Preden za-spim si privoščim še uro brskanja na računalniku.« SABRINA BUKAVEC Ko ni treninga, k »partizanom« »Zbudim se okrog 7.30, približno ob pol devetih se odpeljem v Trst na delovno mesto. Od 9.00 do 17.30 sem v uradu: kosim navadno kar tam to, kar sem si prinesla z doma. Ob 18.00 sem navadno doma, kjer pred treningom jem, potem pa še kaj preberem ali pa gle- dam televizijo. Trening se običajno začne ob 20.30, po treningu se stuširamo in si včasih pijačo privoščimo kar v slačilnici, sicer pa gremo kam. Navadno zaspim ob enih, nič prej. Ob službi in športni dejavnosti sem tajnica VZPI Prosek, kjer letos pripravljamo nekaj pobud ob 40-letnici postavitve spomenika na Proseku. Sestanki ne sovpadajo s treningi, saj jih imamo na dan, ko nimam treninga ali pa pred treningi. Pri proseško-kon-tovelski pustni skupini pa se aktiviram navadno dva tedna prej, tam pa preživim do pusta vsak večer.« kamilico, potem pa grem spat okrog polnoči ali pol enih.« AMBROZ PETERLIN Urad izmenjuje s telovadnico »Zbudim se kako minuto pred osmo, na delovnem mestu, kamor se odpeljem z avtobusom, pa sem ob 9.00. V jutranjih urah sem zaposlen v uradu študijskega cen- ci T lr Najboljši nogometaši z italijanskim reprezentantom nogometa na mivki Michelejem Leghisso _l kroma se vrnem domov na kosilo, ki ga pripravi mama, ob 13.00 pa se vrnem na delovno mesto, kjer sem do 17.00. Doma se nato stuširam in si pred treningom navadno vzamem čas, da odgovorim na maile in kaj uredim za društvo Sedej, kjer sem predsednik. Od 20.00 do 22.15 sem na treningu, med tednom se po vadbi vrnem domov, ob koncih tedna pa grem z ekipo na pijačo. Večerjam po treningu, spat pa grem okrog pol enih. Obveznosti društva moram vedno dobro usklajevati s treningi. Ponavadi so društveni sestanki ob ponedeljkih, ko pilimo moč v fitnessu. Takrat namreč treniram od 19.00 do 21.00 in nato odhitim na sestanek, včasih pa izostanem na petkovih treningih, ko treniramo sprejem (Hlede je podajalec, op.a.). Društvene obveznosti in treninge pa moram usklajevati že dva tedna prej, pri tem pa sem pozoren tudi na to, kdaj sem lahko na treningih odsoten, kdaj pa ne smem zaradi pomembnosti tekme.« ALEN CARLI «I V V» • v • Slovenščina in onesnaževanje »Do decembra sem v jutranjih urah dajal lekcije slovenščine dvema italijanskima glasbenicama, ki igrata v ljubljanski operi. Januarja pa sem prejel štipendijo za raziskavo o onesnaževanju v Vidmu, tako da sem zdaj med tednom veliko bolj zaseden. Zbudim se ob 7. uri in se skoraj vsako jutro odpeljem z vlakom v Videm, v videmski univerzitetno-klinični NEŽA KAPUN Na delo tudi z biciklom »Vstanem okrog 7.30 ali 7.45, na delovno mesto pa se odpeljem kar z mamo in tatkom. Zaposlena sem v družinskem podjetju, ki je od doma oddaljeno kilometer in nekaj sto metrov. Prav zato s prevozi ni težav: lahko grem tudi peš ali pa z biciklom. Od 12.30 do 13.30 je pavza: kosim doma ali pri no-ni, kosilo pa izmenično skuhamo sama, mama, brat Jernej ali pa nona. Če kdo v podjetju praznuje rojstni dan, pa gremo na pizzo. Ob 18.30 ali 19.00 se vrnem domov, se pripravim in se odpeljem na trening (ponavadi treniramo od 20.30 do 22.30). Po treningu se srečam s fantom ali pa si privoščimo pijačo v slačilnici ali drugje. Zaspim okrog polnoči ali ob enih. V obdobju pusta sem aktivna tudi v pustni sku- več fotografij na WWW.primorski.eu Najboljše odbojkarice s prvo nagrajenko leta 2002 Tjašo Gruden kroma pini, drugih funkcij v odborih nimam. Dokler sem igralka, ne bom odbornica.« STAŠKA CVELBAR Po kamilici grem spat »Zbudim se ob 8.00. Na delovno mesto na Op-čine se odpeljem z avtom, tam pa ostanem do 16.00 ali do 17.00. Kosim kar v uradu to, kar sem si že pripravila doma. Po službi se odpeljem domov, kjer pojem svoj glavni obrok, kosilo in večerjo hkrati, ki ga pripravi mama ali pa sama. Če nimam drugih obveznosti, si do treninga privoščim nekaj počitka na kavču. Med tednom sem doma okrog 23.00, spijem Vse vsebine in destletni pregled v sekciji dosjeji na www.primorski.eu Najboljši košarkarji s prvim nagrajencem leta 2002 Maurom Simoničem kroma tra Melanie Klein, ob 13.45 pa se vrnem domov na kosilo, ki ga pripravi nona. Ob ponedeljkih, torkih in četrtkih vodim s soigralcem Davidom Cettolom treninge deklet U14. Po tem treningu, ob ponedeljkih in torkih, in pred našim večernim vadim z utežmi z nekaterimi soigralci. Večerjam navadno pred treningom, po treningih se navadno srečam s punco, spat grem okrog polnoči ali polnoči in pol. Ob sredah, ko nimam treninga, zjutraj vodim telesno vzgojo v osnovni šoli v Križu, v vrtcu v Mav-hinjah in Devinu, v uradu pa sem popoldne.« DAVID CETTOLO Zjutraj hišna opravila »Tačas, ko ne obiskujem univerze, se zbudim precej pozno, okrog 9.00. Zjutraj opravljam različna hišna opravila, včasih pomagam pri pripravi kosila, kdaj pa kdaj pa ga pripravim tudi sam. Trikrat tedensko vodim v popoldanskih urah trening deklet U14. Nato se odpeljem v Repen, kjer pred svojim večernim treningom opravim še nekaj vaj z utežmi. Povečerjam doma po treningu, zaspim pa okrog polnoči ali kasneje.« FILIP HLEDE Sestanke društva usklajuje s treningi »Zbudim se ob 7.15, na delovnem mestu pa sem ob 8.00. Sem zidar in se na gradbišče navadno v okolici Števerjana ali v Gorici odpeljem z avtom. Ob 12.00 Videoposnetek celotne prireditve na www.primorski.eu Najboljši odbojkarji s prvim nagrajencem leta 2002 Alešem Ferijem kroma center. Z vlakom se v poznih jutranjih urah vračam v Pordenon, kjer me nato popoldne čaka trening. Po treningu se odpočijem in si pripravim sam večerjo v por-denonskem stanovanju. Večkrat pripravim večerjo tudi soigralcu Tončiju Žlogarju. Nisem pa dober kuhar. V glavnem jemo riž. Ko pa pripravi mama joto, povabim tudi ostale soigralce, in se jim zlažem, da sem vse jaz skuhal. V posteljo grem okrog polnoči, četudi bi rad prej. Zvečer se kratkočasim s facebookom in gledanjem televizije, ne političnih debat, saj se vsi samo kregajo. Če pa zjutraj ne grem v Videm, se zbudim okrog 8.30, grem peš do centra v Pordenonu, popijem kavo in preberem časopise. Ob poldne pa ponavadi že pojem kosilu, ker ob dveh že treniramo. Treniramo petkrat tedensko, tudi ob sobotah zjutraj. Vsekakor je moje življenje v Pordenonu mirno. Včasih gremo s soigralci na pijačo, drugače pa ne veliko pohajam. Ko imam prost dan, se ponavadi odpravim v Slovenijo, kjer natočim bencin.« DANIEL TOMIZZA Jogurt in čokalada, likanje in kitara »Zaposlen sem pri VZS Mitja Čuk na Kontove-lu, stanujem pa na Proseku, tako da pot do službe ni dolga. Ko se zbudim, naprej pojem jogurt in popijem čokolado. Dopoldne sem v službi, nato je enourni počitek. Vrnem se domov, ker moram medtem poskrbeti še za mačko, saj je tudi ona lačna (smeh). Nato malo počivam in se ob 13.00 vrnem v službo. Po končanem službenem dnevu se posvetim domačim delom, na primer likanje, pospravljanje itd. Od 19.00 do 21.30 sem na treningu v Križu in nato se znova odpeljem domov, kjer si pogledam kak film ali kaj preberem. V prostem času pa doma igram tudi na kitaro in, a ja sem pozabil, tudi študiram, saj sem se vpisal na master tržaške univerze, klinična pedagogija.« JAR MARTINI Vedno suho kosilo »Zbudim se okrog 7.30 ali kasneje, odvisno od jutranjih predavanj. Študiram arhitekturo, predavanja spremljam v Gorici. Na fakulteti sem do približno 16.30, pred treningom, ki se začne ob 18.00, pa preživim nekaj časa pri prijatelju v Saležu (Martini je sicer doma v Dolini, trenira pa v Križu op.a.). Kosilo in malico pred treningom si vsak dan prinesem s sabo. Po treningu se vrnem domov na večerjo, ob polnoči pa grem ponavadi spat.« (V.S., jng) 22 Četrtek, 26. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI odbojka - Naša »legionarja« v BI -ligi V boju za obstanek Med odbojkarji, ki so svojo pot začeli v slovenskih klubih v Italiji, sta tudi Openc Kristjan Stopar in Goričan Aljoša Orel. Oba letos nastopata v državni B1-ligi, »ki so jo nekateri preimenovali celo v A3-ligo, saj je kvaliteta visoka,« je pojasnil 25-letni Stopar, Orel pa je nad takimi izjavami bolj zadržan: »Prve štiri ekipe so res razred zase, ostali pa smo bolj povprečni.« Kristjan Stopar igra tudi letos pri Motti, s katero je lani napredoval v B1-ligo. Čeprav je s svojimi nastopi zadovoljen, ne more enako trditi z mestom na lestvici. Motta je namreč zadnja s sedmimi točkami: »Imeli smo kar nekaj težav z novim trenerjem Marchesini-jem, s katerim se nekateri izkušeni igralci, ki so okrepili ekipo, niso ujeli. Konec novembra ga je tako zamenjal Federico Orsatti, torej trener, s katerim smo lani napredovali,« je pojasnil Stopar. Sprememba je že obrodila sadove, saj so v zadnjih štirih krogih dosegli več točk kot v sedmih z bivšim trenerjem Marc-hesinijem. »Sam sem po naravi optimist, zato verjamem, da imamo še kakšno možnost, da se rešimo in torej dosežemo osnovni prvenstveni cilj: obstanek,« je še dodal nekdanji igralec Sloge, ki je na začetku prvenstva igral manj, zdaj pa je v standardni postavi (povprečno dosega 20 točk na tekmo). Že Marchesini je krog pred odstavitvijo postavil korektorja Maniera na krilo, tako da je Stopar dobil mesto v postavi. »S svojimi nastopi sem zadovoljen, pridobil pa sem tudi veliko izkušenj glede na vse to, kar smo letos že doživeli v klubu.« Stopar se tri do štirikrat na teden vozi do Motte di Livenza, ob tem pa uči kitaro na glasbeni Matici v Trstu in v šoli Tarabocchia v Rojanu. Aljoša Orel pa je letos izbral deželni klub Cordenons, ki tačas pluje v nekoliko mirnejših vodah. Z 12 točkami zaseda na lestvici 10. mesto, ki še zagotavlja miren obstanek: »Ekipa je še kar dobra, vendar treniramo premalo, kar se potem kaže na tekmah,« ugotavlja Orel, ki močno občuti pomanjkanje vadbe. Prav zato dvakrat tedensko v jutranjih urah vadi z utežmi sam, trikrat na teden pa trenira z ekipo. »Z izbiro pa sem vsekakor zadovoljen. Vzdušje v ekipi in klubu je prijetno, skorajda dru- Kristjan Stopar Aljoša Orel žinsko. Tudi trener Jacopo Cuttini ni pravi tehnik, a bolj »družinski« trener,« še dodaja Orel, ki pogreša prvoligaški tempo treningov in igre. Goriški od-bojkar, ki je lani igral pri Salonitu v 1. slovenski ligi, pred tem pa tudi pri ACH Volleyu, igra v prvi postavi. »Počasi pridobivam pravo formo. Imel sem nekaj težav z ramo, vendar kljub temu sem stalno igral. Zdaj je najpomembnejše to, da čim prej dosežemo matematični obstanek,« je poudaril nekdanji Valov igralec, ki že razmišlja o prihodnosti. Na elektronski naslov je prejel že veliko ponudb iz Nemčije in Belgije, kjer iščejo sprejemalce: če bi bil prost, bi eno izmed ponudb prav gotovo hitro sprejel: »Ekip pa nisem nikoli zapustil na polovici prvenstva, zato bom letos tudi zaključil prvenstvo s Cordnenonsom,« je še povedal goriški odbojkar, ki se na treninge trikrat na teden pelje z vlakom. 1. MOŠKA DIVIZIJA Prevenire - Naš Prapor 0:3 (24:26, 17:25, 15:25) Naš Prapor: Feri 9, Fajt 7, Juretič 14, Culot 6, Simeoni 16, Bajt 1, Deve-tak 7, Valentinčič 4, Kos libero. Brici so začeli zelo dobro. Po 12. točki se je zataknilo bodisi v napadu kot v sprejemu. Prevenire jih je ujel in po-vedle za 5 točk 5. Trener Leghissa je tedaj na krilu zamenjal Ferija z Valentin-čičem, podajaca Bajta pa z Devetakom. To se je obrestovalo. Izenačili so pri 20. točki, vnel se je boj za vsako žogo, konec pa je bil uspešen. V drugem setu so Brici z dobrim servisom ter predvsem z bolj prepričljivim napadom preko kril nadigrali nasprotnika. V končnici se je sicer spet zataknilo, Feri, ki je tedaj stopil na igriš- če, pa je tedaj z dobrimi napadi pripomogel k osvojitvi seta. V tretjem setu so Brici k igri »dodali« še dobro obrambo in končni izid ni bil pod vprašajem. V tem setu sta zelo dobro napadala Feri in Simeoni. Iz tekme v tekmo igrajo bolj samozavestno, tokrat so se izkazale tudi menjave. UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Olympia Hlede A.I. - Pasiano 3:0 (25:13, 25:15, 25:19) Olympia Hlede: Terpin, Princi, Bossi, Burello, Cobello, Corsi, Čavdek, Komjanc, Manfreda, Rossi. Da Olympia v tej starostni kategoriji nima prave konkurence, je zogovor-no pokazala prav tekma proti Pasianu. Obe ekipi sta bili pred neposrednim dvobojem nepremagani, namesto izenačene igre pa smo gledali pravi monolog Olympia, ki je nasprotnika nadigrala v vseh elementih. Jedro goriške ekipe je v bistvu jedro deželne reprezentance (za naše društvo poleg domačih igrajo tudi fantje iz drugih klubov FJK), pozna pa se jim, da v enakem sestavu dokaj uspešno igrajo tudi v D-ligi. Tam nabrane izkušnje se nato obrestujejo v tej mladinski kategoriji. Priložnost so dobili vsi, posebno tisti, ki manj igrajo v D-ligi. UNDER16 ŽENSKE Skupina zmagovalcev na Tržaškem Oma A - Zalet Zadružna kraška banka 1:3 (22:25, 13:25, 25:10, 12:25) Zalet ZKB: Pozzo, Pučnik, Kraljič, Kalin, Costantini, Zonch, Rabak (L1), Quaia, Klun, Olivo, Lugo, Ghersi (L2). Trener: Mitja Gombač Odbojkarice Zaleta so na povratni tekmi prepričljivo odpravile Omo A. Po lahki zmagi v drugem setu so zaletovke preizkusile drugačno postavo, kar pa se ni obneslo, v četrtem nizu pa so spet vzpostavile pravo razmerje moči. Naša ekipa je tokrat dobro servirala, med posameznicami pa bi tokrat pohvalili Scharon Costantini in Veroniko Pučnik. Gombačeve varovanke bodo na igrišče ponovno stopile danes, ko bodo ob 20.30 na Stadionu 1. maj odigrale derbi proti ekipi Zalet plave. (T.G.) PLANINSKI SVET Izlet po tržaški okolici Ko so se tržaški planinci v nedeljo, 22. januarja zjutraj zbirali pri sv. Sergiju med ogromnimi stanovanjskimi bloki, da bi se podali na tradicionalni izlet po tržaški okolici, jim okolje ni nudilo velikih pričakovanj. Toda komaj so premagali prvi, skromen vzpon je bilo asfalta konec. Pred njimi se je odprla čisto drugačna slika, pravo istrsko okolje. Zavili so na staro romarsko pot, speljano med oljčnimi gaji, obdano s suhim zidom iz laporja. Ta pot je nekoč povezovala Breg s Trstom, saj se je v preteklosti nadaljevala po današnji ulici Costalunga do sv. Jakoba in naprej do starih mestnih vrat v takratnem obzidanem Trstu. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je pot speljana po trasi stare rimske trgovske poti, ki je mino Zabrežca in Muhove-ga gradu ter preko sedla Jezero, povezovala Trst s Kraško planoto. Iz notranjosti so po njej tovorili v Trst in v ostala obmorska mesta meso, žitarice in druge pridelke, v nasprotno smer pa breško vino, olje in sol. V srednjem veku so po njej hodili romarji, namenjeni do cerkvice Matere Božje na Pečah. V spremstvu vodiča, strokovno podkovanega domačina Davida Stolli, so pohodniki nadaljevali pot do Loga, kjer je križišče med staro in srednjeveško tovorno potjo, ki je preko Ključa povezovala Kraško planoto z Obalo. Ob izčrpni razlagi o prisotnosti človeka v Bregu od prastarih časov do danes je izletnike pot vodila proti Čelu. Pod gričem so nato zavili na staro rimsko trgovsko pot, ki vodi mimo Zaboljunca in Za-brežca. Povzpeli so se do ostankov dvorca Robide in Muhovega gradu, od koder se odpira enkraten razgled na dolino Glinščice. Po trgovski poti so se povzpeli proti Hrvatom, kjer so nad železnico še vidni veliki kamni, verjetno ostanek nekdanjega tlaka trgovske poti. Po opuščeni železniški progi so stopili se malo čez mejo in si ogledali razvaline zanimivega Draškega tabora. Navdušeni, da jim je prijeten nedeljski sprehod nudil ne le potepanje skozi prostor in čas, ampak jim je razkril tudi pomemben del breške zgodovine, so izletniki sestopili do Botača in naprej po glavni stezi do Boljunca, kjer se je izlet zaključil. Pri tem gre posebna zahvala vodiču, ki je s strokovnostjo in ljubeznijo znal približati izletnikom domačo stvarnost in radodarno odgovarjal na številna vprašanja. SPDG: Danes priložnost za poravnavo članarine Planinska zveza Slovenije je decembra lani nekoliko spremenila določila glede plačevanja članarine, ki vključuje zavarovalnino. Člani, ki poravnajo letno članarino do 31. januarja so kriti do tega roka. V nasprotnem velja zavarovalnina od naslednjega dne datuma opravljenega plačila. SPDG zato vabi dosedanje člane in nove, ki nameravajo poskrbeti za ustrezno zavarovanje, da to storijo čimprej. Sedež društva bo danes odprt, specifično za urejanje članarine, med 19. in 20. uro. Uspešen začetek smučarskih tečajev SPDG V znanem zimskošportnem središču Forni di Sopra se je v nedeljo, 22. t.m. uspešno začel tečaj alpskega smučanja. Tečaj se bo sklenil 26. februarja, ko bodo izpeljali društveno tekmovanje. Naslednja srečanja bodo v nedeljo, 29. t.m. in nato še dve nedelji v februarju.Urnik avtobusa ostaja nespremenjen. Zimski pohod na Bleščečo planino Slovensko planinsko društvo bo tudi letos, v začetku marca, priredilo spominski pohod na Bleščečo planino, mimo Arihove peči, v spomin na tamkaj padle partizanske borce. SPDG vabi k udeležbi na omenjeni manifestaciji. Zaradi organizacije prevoza, je zaželena prijava. Informacije Vlado 0481/882079 v opoldanskem času. Pohod SKD Vodnik Planinski odsek SKD Valentin Vodnik organizira v nedeljo 29. januarja pohod na vrh Slavnika nad Podgorjem. Zbirališče v dolini pred Zadružno gostilno ob 10uri. Pohod ni naporen in je primeren za vse, kosilo v nahrbtniku. info: 346 9707776 (Alen) košarka - U19 Izjemno dober vtis Bora ZKB Bor Zadružna kraška banka - Baske-trieste 68:76 (22:21, 39:41, 49:58) BOR: Igor De Luisa 2, Faiman 3, Sternad 2, Bole 12, Mattiassich 6, Bassi 36, Liccari 9, Matjaž De Luisa, trener Dejan Faraglia. Porazu navkljub so Borovi mladinci proti vodilnemu na lestvici zapustili izjemno dober vtis. Trener Dejan Fa-raglia je ugotavljal, da bi s kako menjavo več lahko favoriziranega nasprotnika celo presenetili, že tako omejenemu izboru igralcev pa je zmanjkal še Igor De Luisa zaradi poškodbe že v teku prve četrtine. Gostitelji so držali korak s tekmeci skozi vso tekmo, popustili niso niti za trenutek, poleg razigranega Giulia Bas-sija zaslužijo pohvalo tudi vsi ostali člani moštva. Odločilno prednost kakih desetih točk so si gostje priigrali v tretji četrtini, ko se domača conska obramba ni obnesla. V zadnjem delu so se borovci spet z individualno obrambo uspeli ponovno približati na pet točk razlike, več pa niso zmogli. Ostali izidi 9. kroga: Ronchi -Cormons 46:50, Libertas - Venezia Giulia 45:42, Mossa - Santos v nedeljo. Vrstni red: Alba Cormons in Baske-trieste 16, Libertas 12, Acli Ronchi 10, Venezia Giulia 8, Bor ZKB in Mossa 4, Santos 0. NAMIZNI TENIS - DEŽELNA C2-LIGA Žal negativen izid V soboto sta obe Krasovi ekipi igrali pred domačo publiko. Kras A je gostil solidno ekipo Azzurre B, Kras A pa Porcio. Žal je bil izid negativen za obe ekipi; naravnost dramatičen pa postaja tako položaj B-ejevcev, za katere je sedaj obstanek v tej ligi že skoraj nemogoča misija. Kras A - Azzurra B 2:5 Fabiani - Bressan 1:3; Bole - Mare-ga 3:2; Rotella -Trevisan 0:3; Bole - Bressan 0:3; Fabiani -Trevisan 0:3; Rotella -Marega 3:1; Bole -Trevisan 0:3 Kras A se je proti goriški Azzurri srčno boril, slednja pa se ni pustila presenetiti. Mladi up Bressan je spet pokazal, da je zasluženo v krogu mladinske državne reprezentance. Odpravil je bodisi Boleta kot Fabianija. Točki sta Krasu prinesla Rotella in Bole proti ne-športnemu igralcu Marega, kateremu je očitno pravi športni duh resnično tuj. Vsi trije krasovci pa so gladko izgubili proti solidnemu Trevisanu, čist napadalec, ki nasprotniku malo prepusti. Po besedah kapetana Boleta, igra ekipe na splošno ni bila najboljša, poraza pa ne gre jemati tragično, saj je Azzurra glavni favorit za prestop v višjo ligo. S porazom je zgoniška ekipa zdrsnila na tretje mesto na lestvici. Kras B - San Giorgio Porcia 0:5 Ridolfi - Marton 0:3; Doljak - Mian 1:3; Giorgi - Dal Fabbro 2:3; Ridolfi - Mian 0:3; Giorgi - Marton 0:3. Tudi B-ejevci so potegnili krajši konec , saj jih je v dobri ure igre odpravila ekipa iz Porcie. Slednja je bila pretrd oreh za Doljakovo, Giorgita in Ridolfita, treba pa dodati, da so krasovci pokazali povprečno igro. Sonja Doljak bi lahko premagala izkušenega Miana, tudi proti Dal Fabbrotu je pokazala dobro igro, a sama pravi, da je bil slednji zanjo prehiter. S svojo igro pa sploh nista bila zadovoljna mladi Giorgi in veteran Ridolfi, ki dobro trenirata, a v uradni tekmi pokažeta manj kot resnično znata. Za oba je bila usodna tudi dobra igralka romunskega rodu Mar-ton Emesse, nekoč pingpongašica na solidnem nivoju. Vsega skupaj so nasprotniki prepustili Krasu le tri sete. (R) 13 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 29. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). SO-SPDT organizira 27.,28. in 29. januarja 2012 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. januarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali -Orel 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.55 Aktualno: Cerimonia per l'innaugu-razione dell'Anno Giudiziario 2012 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Che Dio ci aiuti 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in Focus 1.40 Aktualno: Sot-tovoce 2.10 Dok.: In Italia Rai Due ^ Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Ami-ci 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Sex and the City 2 (kom., ZDA, '10, r. M.P. King, i. S.J. Parker, K. Cattrall) 0.00 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Risanke 9.35 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.35 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: Ghost whisperer 16.55 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1120.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resn. show: L'Isola dei Famosi 9 (v. N. Savino, V. Luxuria) 0.10 Dnevnik 0.25 Dok.: La Sto-ria siamo noi 1.20 Dnevnik Parlament 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ri-dere insieme con Stanlio e Ollio 20.40 Nogomet: Tim Cup, četrt finale (prenos) 10.35 Nan.: Everwood (i. Emily Van-camp)12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.4019.50 Risanka: Simp-sonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Risanka: Dragon Ball 15.30 Nan.: Camera Café 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Prova-ci ancora Gary 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Le Iene Show 0.00 Nan.: Nikita 1.50 Dnevnik - pregled tiska 2.05 Nan.: The Shield ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 16.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.0013.55 Dok.: Italia da sco-prire 8.30 Dnevnik 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Koncert: Voci dal Ghetto 12.00 20.20 Aktualno: Salus Tv 12.15 20.05 Aktualno: Musa Tv 12.30 22.40 Rotocalco ADNKronos 12.50 Dok.: Borgo Italia 13.30 Dnevnik 15.05 Videomotori 16.30 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 19.35 Dnevnik 20.35 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: The F.B.I. 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: The fall before paradise (triler, r. S. Gillian, i. J. Chu-dy, G. Cool) La 7 23.00 Dok.: Correva l'anno 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Magazzi-ni Einstein 1.35 Glasba: La musica di Raitre u Rete 4 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS Roma - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Va nuda per il mondo (dram., ZDA, '61, r. R. MacDougall, i. G. Lollobrigida, A. Fran-ciosa) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Mafalda di Savoia - Il co-raggio di una principessa (zgod., It., '06, r. M. Zaccaro, i. S. Rocca, F. Castellano) 23.55 Nan.: The Pacific 1.55 Nočni dnevnik LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menu di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Storia di un soldato (dram., ZDA, '85, r. N. Jewison, i. H.E. Rollins jr., A. Caesar) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.20 1.10 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.301.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Dnevnik 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso iT Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.35 Kratki dok. film: Daleč od doma (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Kratki dok. film: Moj konj (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Dok. feljton: Kekec, slovenski filmski junak, ki je osvojil Kitajsko (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Tur- bulenca (pon.) 16.20 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Babilon.tv (pon.) 17.45 Minute za jezik (pon.) 17.50 Nan.: Anica 18.20 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi - odd. Tv Koper 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet 0.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.55 Zabavni infokanal 10.50 Dobro jutro (pon.) 14.20 Glasb. dok.: Guča, srce Balkana (pon.) 14.45 Stopimo skupaj za naše srčke (pon.) 16.20 Nad.: Vrnitev v Cranford (pon.) 17.15 Priznanja RS za poslovno odličnost za leto 2011 (pon.) 18.15 Univerza 18.45 Dok. film: Šuto Orizari - obljubljena dežela 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Londonski vrtiljak (pon.) 20.30 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 2. vožnja, posnetek iz Schladminga (pon.) 21.15 Umetnostno drsanje - Evropsko prvenstvo: Pari - prosti program, vključitev v prenos iz Sheffielda 22.40 Nan.: Komisar Rex 23.30 Film: Atentat na Gibraltarju (biog., Poljska) |r Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 6.50 17.50 Kronika 7.35 20.00 Aktualno 8.30 12.30, 16.00, 17.25 Poročila Tvs1 11.05 Na tretjem... 12.35 Slovenija in Evropa 13.30 Dnevnik Tvs115.00 Globus (pon.)19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 22.00 Prava ideja (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 City Folk 16.30 Vas tedna 17.00 Alpe Jadran 17.30 Potopisi 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.45 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Glasb. film: Io Re di blues 22.15 Kino premiere 22.30 Osebnost Primorske 2011 0.00 Med valovi 0.30 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.55 9.05, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.2517.25 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.15 14.30 Nad.: Pola 9.20 Vzgoja po pasje (resnič. serija) 9.45 Zvezdniška preobrazba (resnič. serija) 10.40 Prenova z Debbie Travis (dok. serija) 12.05 Čista hiša (resn. serija) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuh. serija) 15.25 Nad.: Moji dve ljubezni 16.20 17.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme 19.00 24UR 20.00 Film: Viharna noč (ZDA) 21.55 24UR zvečer, Novice 22.25 Nan.: Policijska družina 23.20 Nan.: Zvit in prebrisan 0.15 Nan.: Nevarna igra 1.05 24UR (pon.) 2.05 Nočna panorama Kanal A 7.10 Ninja želve (ris. serija) 7.35 Svet (pon.) 8.30 Družina za umret (hum. nan.) 9.0013.50 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.25 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.50 16.20 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški ga- silci 12.50 Tv prodaja 13.20 Nora Pazi, kamera! 14.15 Film: Moževo skrivno življenje (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: CSI -New York 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Dobrodošli v džungli (ZDA) 21.50 Nan.: Kriva pota 22.45 Film: Konan uničevalec (ZDA) 0.35 Top Gear (avtomob. serija) 1.35 Love Tv RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Romeo Grebenšek); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič), gost v oddaji arh. Marko Hreščak; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasi-linna: Zajčje leto - 15. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 So-gni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrož-venket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kro- nika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Ekspress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 26. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren üü dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika 990 C 1000 1010 1020 - 1030 1040 ,1050 A O KIJEV -8/-2 ŽENEVA 3/6 O MILAN O-2/5 DUNAJ -2/4 O LJUBLJANA °-5/7 LIZBONA 7/15 MADRID O -2/16 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Pomol visokga pritiska na Evropi bo trenutno povzročilo iz severozahoda suhe in hladne tokove na naši deželi. Jutri, se bo približala Atlantska fronta. V zahodnih strani Alp, pihal bo vlažen zrak in j-^začasno malo manj hladne temperature. " " BEOGRAD..,,. O 0/5 1010 SKOPJE 0/3 s • V > '„ATENE ^ ,.6/15 O-C-.. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 17.01 Dolžina dneva 9.27 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.41 in zatone ob 20.52 Iznad severovzhodne Evrope sega območje visokega zračnega tlaka vse do srednje Evrope in severnega Balkana. V višinah priteka k nam s severnimi vetrovi hladen in suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ugoden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.31 najvišje 41 cm, ob 6.28 najnižje -15 cm, ob 11.28 najvišje 21 cm, ob 17.54 najnižje -43 cm. Jutri: ob 1.01 najvišje 38 cm, ob 7.14 najnižje -13 cm, ob 11.55 najvišje 10 cm, ob 18.08 najnižje -33 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Vogel..................70 Kranjska Gora.........40 Krvavec................70 Cerkno ................ 60 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ................. 70 Piancavallo............45 Forni di Sopra.........50 Zoncolan..............50 Trbiž...................60 Osojščica..............50 Mokrine...............90 Podklošter ............35 Bad Kleinkirchheim . . 80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg im sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -3/2 CELOVEC O -6/2 TRBIŽ O -12/1 o -9/-1 KRANJSKA G. o -6/-1 S. GRADEC Q TRŽIČ i-i^-S -4/2 O KRANJ0 ^ LJUBLJANA -3/3 POSTOJNA O-5/1 KOČEVJE CELJE -3/-2 O ^ MARIBOR O -4/1 PTUJ O N. MESTO -4/2 O ___ ZAGREB -4/2 O _ o ČRNOMELJ REKA -3/4 ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo možno povečini spremenljivo vreme z možnostjo kopren oz. megle po spodnji ravnini, zlasti na območju Pordenona, v popoldanskih urah pa bo prišlo do izboljšanja na vseh območjih, pretežno jasno bo, ob obali bo zapihala zmerna burja, v visokih legah pa severni veter. Pretežno jasno bo, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah osrednje in jugovzhodne Slovenije megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -8, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 8 stopinj C. (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bo jasno oz. pretežno jasno, ponoči se bo ohladilo, ob Jutri bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod p^ obali in na vzhodu bo zapihala zmerna burja. nižinah megla ali nizka oblačnost. V Vipavski dolini bo pihala šibka burja. zda - Predsednik je na skrivaj snemal sestanke in telefonske pogovore astronomija - Naša zvezda aktivnejša Objavljeni še zadnji zvočni posnetki Najmočnejša Sončeva iz časa pred atentatom na Kennedyja nevihta po letu 2005 BOSTON - Knjižnica in muzej nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja je v torek objavila še zadnjo skupino zvočnih posnetkov o zadnjih mesecih življenja leta 1963 ustreljenega predsednika, ki bodo zagotovo navdušili tako zgodovinarje kot filmarje. Pokojni predsednik je na skrivaj snemal sestanke in telefonske pogovore s svojimi sodelavci, domnevno zato, ker je želel biti natančen pri pisanju spominov, morda pa tudi zato, da bi imel dejstva na svoji strani. Znano je, da JFK, kot je bil še poznan predsednik, večkrat ni bil zadovoljen s tem, kako so dogajanja v Beli hiši opisovali drugi, med njimi Pentagon v primeru propadle invazije plačancev Cie in kubanskih emigrantov na Kubo v Prašičjem zalivu. Javnost dolgo časa ni vedela, da je snemal tudi JFK, to dejstvo pa je prišlo na dan šele na vrhuncu afere Watergate, ko je vrhovno sodišče ZDA ukazalo republikanskemu predsedniku Ric-hardu Nixonu objaviti tajne posnetke pogovorov v Beli hiši. Nixon je sovražil Kennedyja in vietnamsko vojno, v katero je zapletel ZDA, vendar mu je bil glede snemanja vzornik. Kennedyjeva knjižnica je doslej objavila okoli 220 ur posnetkov, vendar šele po skrbnem poslušanju in cenzuri vlade. Pred objavo so menda izbrisali nekaj minut zaradi varovanja osebnih družinskih informacij ter zaradi interesa nacionalne varnosti, čeprav je od tedaj preteklo že pol stoletja. Pri nazadnje objavljenih magnetofonskih posnetkih izstopa predsednikov pogovor z enim od sodelavcev o obisku Dallasa v Teksasu. JFK se je pritoževal, da bo zelo naporen dan, sodelavec pa je pristavil, da bo res hudičevo naporen. Šlo je za 22. november 1963, ko je predsednika ustrelil Lee Harvey Oswald, vendar je vlada preiskavo in dogodke po atentatu vodila tako nerodno, da kopica teorij zarote še vedno ni potihnila. Zanimiv je tudi posnetek, ki utegne tiste, ki še zaupajo politikom, malce razočarati. JFK je namreč sodelavca John F. Kennedy s soprogo Jacqueline ansa spraševal, kaj "lahko prodajo mladim volivcem". Pisalo se je leto 1963 in priprave na volitve za drugi mandat leta 1964 so bile v polnem teku. Sodelavec je odgovoril, da lahko prodajajo "blaginjo", vendar jih tisti, ki "blaginjo" že uživajo, sovražijo na smrt. Zabaven je tudi Kennedyjev odziv na poročili o stanju v Vietnamu. Vojaški odposlanec mu je "sadil rožice", diplomat pa opisoval težave, na kar je Kennedy izbruhnil nad obema, če sta prepričana, da sta obiskala isto državo. Posnetki med drugim pričajo, da je želel Kennedy upočasniti vesoljsko tekmo s Sovjetsko zvezo in je celo nameraval Rusom predlagati, da bi se skupaj podali na luno. Zanimiv je tudi posnetek srečanja s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom v Beli hiši. Kennedy otrokoma, Johnu mlajšemu in Caroline, razloži, da je šef tega strička - Nikita Hruščov - tisti, ki jima je za darilo poslal psa. Gromiko pa razkriva, da sta oba otroka v Sovjetski zvezi pravi zvezdi. (STA) WASHINGTON - Na površini Sonca je v nedeljo nastala ena najmočnejših neviht po maju 2005. Prvo elektromagnetno sevanje, ki je sledilo eksploziji Sončeve energije, je približno uro po izbruhu doseglo Zemljo in naj bi trajalo približno do včeraj. Po besedah predstavnika ameriškega Centra za napovedovanje vremena v vesolju Douga Bieseckerja je stopnja sevanja relativno visoka, najmočnejša po maju 2005, čeprav so v preteklosti na Soncu že beležili tudi močnejše Sončeve nevihte. Tokratna Sončeva nevihta je dosegla tretjo stopnjo na petstopenjski lestvici, kar pomeni, da so možne posamezne motnje v delovanju satelitskih komunikacij. Po besedah profesorja astrofizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaža Zwitterja je Sonce v zadnjih mesecih bolj aktivno, kar je v skladu s pričakovanji. Sončeva aktivnost se namreč spreminja s periodo enajstih let. Še v letu 2009je bilo Sonce skoraj po- vsem neaktivno, trenutno pa je aktivnost približno na ravni šibkih maksimumov aktivnosti v preteklih desetletjih. Zwitter je sicer dopustil možnost, da se bo aktivnost v naslednjih dveh letih še povečala. Aktivnost po njegovih besedah opazimo predvsem po številu in velikosti Sončevih peg, ki so posledica magnetne aktivnosti na Soncu. V minulih dveh dneh je prišlo z dveh območij peg tudi do zmernega do močnega ko-ronalnega izbruha. Nabiti delci - protoni - pa so leteli tudi mimo Zemlje. Tako je tok delcev, ki je v nedeljo ob 7:17 po našem času zadel Zemljo, povzročil znatno stisnjenje njenega magnetnega polja, kar je posledično vplivalo na nekoliko moteno delovanje geosta-cionarnih in drugih oddaljenih umetnih satelitov, pravi Zwitter. Nihanje magnetnega polja v naslednjih urah je na Norveškem povzročilo tudi spektaku-larne severne sije. O težavah z infrastrukturo - daljnovodi itd. - pa ne poročajo, je dodal. (STA) španija - Katalonski nogometni velikan Stadion Nou Camp bo nudil tudi priložnost za »zadnje počivališče« BARCELONA - "Večni mir" na Nou Cam-pu. Katalonski nogometni velikan Barcelona bo na svojem stadionu zgradil tudi pokopališče, so v torek razkrili v klubu. Klub načrtuje izgradnjo dvorane za žare, kjer bodo svoj zadnji mir našli pomembni člani kluba, pa tudi navijači, ki si bodo to lahko privoščili. Uprava kluba pričakuje, da bo s prodajo "prostora" v dvorani dolgoročno zaslužila šest milijonov evrov. Tudi na podlagi dejstva, da gre za v Španiji že preizkušeno metodo, saj so se podobnega projekta že pred časom lotili tudi pri Atleticu Madridu, Betisu Sevilli in mestnemu tekmecu Espanyolu iz Barcelone. Pri Espanyolu imajo, denimo, 5000 žarnih grobov, ki imajo prostora za po štiri žare. Podobno je pri Atleticu, kjer je rok uporabe žarnega groba omejen na 25 let, z možnostjo podaljšanja na 50. (STA)