Iseli.o.; a, dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina In Inseratl blagovolijo naj se poslati upravništvu „Rodoljuba" v Ljuljani, vse spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". Z«, exsaesa.3.1«, plačuje se od Stiri-stopne petit-vrste 16 vin. Ce se enkrat tiska; 24 vin. Ce se 2krat, in 30 vin. Ce se Škrat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. 11. štev. V Ljubljani, dne 2. junija 1904. XIV. leto. Bohinjski praznik. Dne 31. msja se je slovesno prebila zadnja stena bohinjskega predora in pot iz Bohinja na Primorsko bo odprta. Ta dogodek je velikega pomena za zgradbo druge železniške zvfze s Tjstom, kajti s tem, da je bohinjski preder pravočasno narejen, je zagotovljeno, da se velika alpska železnica v določenem času otvori. Izvršeno je torej veliko in važno delo. Kopanje predora se je začelo na severni strani dne 5 novembra 1900. Delo je bilo jako težavno, kajti boriti se je bilo z vsakovrstnimi ne prilikami. Na južni strani se je začelo z delem 25. oktobra 1900 in tudi tu se je vzlio raznim težkočam dognalo točno po programu. Bohinjski predor je najvažnejši in največji vseh predorov nove alpske železnice v Trst. S tem, da je pravočasno prebit, je smatrati kot osigurano, da se bohinjska železnica od Jesenic do Trsta otvori ob določenem času, to je na jesen leta 1905 Zgradba te železnice je znamenit dogodek za razvoj mnogih dežela. Kranjska dežela je med tistimi, ki ima še najmanj pričakovati. Dolgo let je gojila kranjska dežela upanje, da se zgradi neizogibno potrebna druga železniška zveza čez Skorjo Loko in paralelno z južno železnico. Interesom kranjske dežele bi bilo s tem najbolj ustreženo. Toda interesi kranjske dežele se pri ti zadevi niso dosti upoštevali. Koristi dežele kranjske so stopile v ozadje, ko se je šlo za koristi tolikih drugih dežel, različnih industrij itd. Nova železnica bo pač železnica kontinentalnega pomena — če so kombinacije strokovnjakov pravilne in njih upanja utemeljena — in vzpričo temu se ni dosti vprašalo za korist kranjske dežele. Zadovoljni moramo biti, da se nova železnica sploh ni ognila Kranjske, da bo vsaj en del njene proge tekel po kranj skih tleh. Vsaka nova velika železnica ima znamenit vpliv na pokrajine, po ka terih teče. Z novo železnico stopi gorenji del naše Gorenjske takorekoč v neposredno zvezo s svetovnim prometom. Nova železnica odpre vrata v ta del naše dežele io sosedne Primorske in brez dvoma se bodo po kazali kmalu ugedni in pa tudi neugodni nasledki te zveze. Prav vero-jetno je, da bodo vodne sile v teh krajih privabilo podjetne ljudi, da ustvarijo industrijalna podjetja, saj bo železniška zveza omogočala konkurenco in razpečavanje izdelkov. Ve-rojetno je pa tuđi, da bodo pri novih vratih silili na slovenska tla tuji elementi od severa in od juga, in si skušali tu pridobiti veljavo. V gospodarskem oziru bo železnica brez dvoma znatno koristila Gorenjski in Goriški, v narodnem oziru pa zna postati jako nevarna, ako ne b j prebivalstvo zavedno in značajno ter ne b) znalo krepko in odlečno braniti Bvojih pravic in ako ne bo izpolnjevalo dolžnosti, ki jih ima vsak Sloventc. Zapravljeni milijoni. Okroglo 400 milijonov . zahteva vojno ministrstvo za napravo novih topov, torpedovk in drugih takih reči. Vedelo se je že naprej, da dovoli delegacija tudi take kolosalne svote in kdor čita, kako so se klerikalci, zastopniki kmetskega ljudstva v včerajšnji seji avstrijske delegacije zavzemali za te izdatke, ta ve, da bo družba peerjev, veleposestnikov in klerikalcev z navdušenjem dovolila vse te izdatke. Žalostno pri tem je, da se nihče ne zmeni, kako lahkomiselno ravna vojno ministrstvo z ljudskim imetjem. Za to je prišel v javnost klasičen slučaj, ki je vreden, da se pribije. Leta 1902. je delegacija dovolila veliko svoto za napravo novih topov. K tem spadajo seveda tudi „Protzeu in municijski vozovi in ministrstvo je hitelo pripraviti dotične načrte. Pri teh vozovih se seveda ne gre za nikake kompozicijske skrivnosti; izdela jih lahko vsak kovač, če ima potrebne priprave. Najpriprostejše bi bilo, da se je oddaja teh del razpisala. Ali tako praktično in priprosto ni hotelo postopati naša vojna uprava. Pozvala je le pet ali šest tovarn, ki so deležne posebne protekcije, da stavijo svoje ponudbe. Čim so te tovarne videle, da hoče vojno ministrstvo samo z njimi obravnavati, so se hitro kartelirale in zahtevale za vsako „Protze" in za vsak municijski voz 5400 K, natančno 3 0 0% več, nego bi jih delo samo veljalo. To se je videlo pretirano celo vojni upravi, kateri se sicer ljudski denar nikdar ne smili. Ukazala je, da se v arzenalu napravi ena „Protzeu in en municijski voz, da se spozna, koliko bi tako delo veljalo. V arzenalu pa seveda nimajo tacih specijalnih strojev, kakor v tovarnah, ki se bavijo s takimi deli, in zato so vse potrebščine pripiavili z roko. Postopali so tako, kakor urar, ki bi hotel sestaviti uro za izgled in bi vsako kolesce sam napravil. Ali je čuda, da so našli, da tak voz velja 3000 K. Fcm. Kropatschek in njegovi pomočniki so mislili, da store kaj kdo ve kako pametnega, če oddajo ta dela po omenjeni ceni. Obrnili so se do različnih tovarn (Marky, Bromowsky & Schulz, Kroi, Teich itd.) in jih vprašali, če so pripravljene izdelovati „Protze" in municijske vozove po 3000 kron komad. Seveda so se tovarne z obema rokama poprijele te ponudbe, saj so njih inženirji na prvi pogled spoznali, da napravijo izvrstno kupčijo. Rečene firme so torej dobile omenjeno delo. Nekatere izdelujejo naročbe same, nekatere pa so delo naprej oddale, v subakord, manjšim tovarnam, kakor so Urban v Florisdorfu, Sperber, Franki & sinovi itd. Plačale pa bodo za ta dela za 120% manj, nego bodo dobile od vojnega ministrstva. Samo za to, da so delo prevzele in naprej oddale, zaslužile so te tirme 120%, izdelovalci sami pa bodo imeli še vedno svoj lep dobiček. Vojno ministrstvo plačuje torej ta dela za polovico predrago. Lahko bi bilo dobilo te vozove po 1500 kron, plačuje jih pa po 3000 kron. Vsega skupaj se bo na ta način po nepotrebnem zapravilo več milijonov ljudskega denarja. Ta slučaj priča, kako površno — da ne rabimo hujega izraza — se postopa v vojnem ministrstvu. Ali v delegaciji se za to ni nihče zmenil, ker tam sploh ni nikogar, ki bi resno in iz prepričanja nasprotoval zahtevam vojnega ministrstva. Tudi tisti, ki glasujejo proti tem zahtevam, store to le iz opozicije proti vladi kot taki, in pa zaradi volilcev. Tudi dr. ŠusteršiČ glasuje z opozicijo, ker ve, da bodo drugi klerikalci glasovali za vse zahteve vojnega ministrstva. Tudi dr. ŠusteršiČ glasuje proti tem zahtevam le iz političnih nagibov in zaradi volilcev, sicer pa je, kakor je sam izjavil, prepričan, da so zahteve vojnega ministrstva utemeljene in opravičene. Vojna na Daljnem vztoku. Potopljene in poškodovane japonske ladje. Iz Tokija se poroča, da so k r i-žarko »K a s u g a«, ki se je pred Port Arturjem zaletela v križarko »Jošino« in jo potopila, spravili v ladjedelnico v Saseho, kjer jo bodo poskusili popraviti. »Kasuga« je zelo težko poškodovana, da se dvomi, da bi se dala popraviti. — Zatrjuje pa se, da je bila 15. t. m. pred Port Arturjem močno poškodovana tudi japonska o k 1 o p i c a »J a s i m a«, ki je 6 milj izven Port Arturja zadela ob mino. Ko se je pod »Jašimo« razpočila mina, se je ladja obrnila na stran in se jela potapljati. Na pomoč tt* ji prihiteli križarki »Kasuga« in »Ta-cuta«, ki ste takoj spustili svoje rešilne čolne v morje. Toda »J&šima« je še brez pomoči, dasi je vrela voda v njo, plula, šjle čez nekaj Časa so jo zapustile moči, da je obstala in se jela nagibati na stran. V tem hipu so jo obkolile japonske kri-žarke in jo odvedle izpred Port Arturja. »Jaš ma« je dolga 113 m, 22 m pa široka; deplacma ima 12 517 ton s 14075 konjskimi silami in 39 topov. Na krovu je prostora za posadko 600 mož. »Jašima« je bila zgrajena ). 1896. — »Matin« v Parizu pa je dobil iz Liaojanga brzojavno sporočilo, d a je pri Daljnem zopet zadela neka japonska vojna ladjana rusko podmorsko mino in zletela v zrak Potopila se je v nekaj trenetkih. Podrobnosti še ni. Crnomorska eskadra. Po poročilih iz Petrograda so v sredo v Odeso priplule križarke »Doneč«, »Uralec«, »Kubanec«, »Terek«, »Črno-morec« in »Zaporožec«, od katerih ima vsaka na krovu 120 mož in 9 topov, nadalje topničarka »Kapitan Saken« z 10 topovi in 120 možmi in 7 torpedovk prvega razreda. Vse te ladje so popolnoma armirane in pripravljene za odhod na Daljni Vztok. Japonske nade in načrti. V vojaških krogih v Tokiju se z gotovostjo pričakuje, da bo Port Artur še tekom tega tedna pal v japonske roke. Priznava se sicer, da bo zavzetje Port Arturja zahtevalo ogromnih žrtev, navzlic temu so pa Japonci opustili svoj prvotni načrt, da bi prodirali proti Liaojangu in Mukdenu. Sedaj hočejo vse svoje moči porabiti proti Port Arturju, ker smatrajo zavzetje te trdnjave za najvažnejšo svojo pridobitev, ker bi s tem silno pridobili na ugledu zlasti pri Azijatih, posebno pa še pri Kitajcih. Japonci do* mnevajo, da bo Kitajska takoj tudi pričela vojno proti Rusiji, čim se japonski armadi posreči vzeti Port Artur Kuropatkin gre na pomoč Port Arturju. Iz Petrograda se javlja: General Kuropatkin poroča, da preide v ofenzivo in da bo drugo in tretjo japonsko armado na polotoku Liaotong napadel za hrbtom. General Keller se je a 50 000 možmi napotil proti Liaotongu, da prične boj. Med prvo in drugo japonsko armado stoji general Kar* kevič s 50.000 možmi, da je Japoncem popolnoma onemogočeno se združiti. Kuropatkin je dobil v zadnjem času veliko novih vojakov, zlasti pa mu je dobro došla artiljerija, katere je že hudo pogrešal. General Steselj, poveljnik portarturške trdnjave, je Kuropatkinu sporočil potom brezžičnega brzojava, da upa, da bo trdnjavo držal, dokler mu ne pride pomoč. Živil in streljiva je v izobilju in tudi posadka se nahaja v najboljšem stanju. Iichod iz pristanišča jo zopet prost in ladje »Retvizan«, »Ge» sareviČ« in »Palada« so zopet sposobne za boj. Kozaki v Koreji. »Daily Chroniole« poroča iz Muk-dena, da se je kozakom, ki neprestano vznemirjajo japonsko armado na hri- bih in za hrbtom, posrečilo pretrgati vse vezi, ki vežejo japonsko armado v Fengvančengu s Seulom in Vičuom. Japonci si vsled tega morajo pomagati s kitajskimi seli, ki pa večinoma zaidejo v kozaške roke. Zarota proti sultanu. Carigrad, 27. maja. Kakor je bilo že poročano, so zaprli Kemelad-dina pašo zaradi zarote proti sultanu Abdul Hamidu. Kemeladdina so že poslali z nekaterimi „sokrivci" v varno prognanstvo, iz katerega se ne vrne noben več živ. Celo zaroto si je gotovo izmislil Asaf paša, da pride v sultanovo milost. Pregnani Kemeladdin paša je bil general in sultanov zet, ker ima za ženo drugo sultanovo hčer Nayme-Sul-tano. Obdolžen je, da je hotel pahniti b prestola sultana Abdula Hamida ter postaviti za sultana odstavljenega Murada. Budapešta, 27. maja. Eden izmed glavnih zarotnikov na sultanovem dvoru, Dželal Edin-paša je prišel včeraj sem ter je povedal nekim časnikarjem, da je bil glavni provzročitelj njegov oče, ki je bil sultanov prijatelj še izza mladih let. Dobil je prvotno vodstvo turške tajne policije, poznejo pa ga je izpodrinil Fehim-Beg. Zaradi tega je provzroČil zaroto, a ker je Fehim-Beg dobil spise zarotnikov v roke, beži v Pariz, kamor je že poprej zbežal njegov oče, ki vodi tam mlado-turško gibanje. Francija in Vatikan. Pariz, 29. maja. Kakor se uradno popravlja, je bilo odpokli-canje poslanika Nisarda iz Vatikana sprejeto s 420 glasovi proti 90 gla som. Odločni nastop francoske vlade in zbornice proti papeževi prepotenci pozdravlja nele svobodno trancosko, temuč tudi italijansko časopisje. Posebno važno je dejstvo, da je Com-bes sprejel nasvet tozadevnega odseka, naj pride načrt o ločitvi cerkve od države in o odpovedi konkordata v razpravo v parlamentu že meseca januarja 1905. Combes je v dotični debati rekel med drugim: »Z zastarelimi preten-zijami papeževega posvetnega gospodstva hočemo pomesti. Z ozirom na način, kako se izpolnujejo do ločbe konkordata, ne moremo več vztrajati v sedanjem položaju«. — Klerikalno časopisje grozi, da bo-deta papež in italijanski kralj našla modus vivendi za obnovitev diplo-matičnih zvez, kakor hitro bo Fran cija odpovedala konkordat, in Francija bi ostala ogoljufana. Vstaja na otoku Java. London, 29. maja. V okraju Soerabaja je par sto fanatiziranih domačinov poskusilo uprizoriti vstajo zoper Evropejce. Toda prišli so brž vojaki ter ubili 72 domačinov, 12 pa so jih zvezanih odvedli. In s tem je vstaja zopet udušena. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 31. maja. Namestnik avstro ogrskega oivilnega agenta, konzul H a p p a p o r t je prepotoval vilajet Kosovo ter se poda sedaj v Razlag (solunski vilajet), da preišče razmere pri maoedonskih begunih, ki se vra čajo tja iz Bolgarije. Tudi orožniški častniki vseh velesil pridno potujejo po odkazanih jim okrajih ter preiskujejo želje in pritožbe prebivalstva. Ako bo reorganizacija orožništva v Solunu dovršena do sredi meseoa junija, se preseli generalni nadzornik H i 1 m i p a š a z obema civilnima agentoma za stalno v Monastir, od koder bo prepotoval celi vilajet. Volitve v Belgiji. Pariz, 31. maja. Včeraj se je izvolila polovica zastopnikov v zbornico in senat, ker je morala po pravilih polovici izstopiti. Volitve so se vršile nenavadno mirno. Dasi so si klerikalci tudi to pot obdržali veČino, vendar so volitve pokazale, da se tudi v klerikalni Belgiji svet suče. V zastopniški zbornici so si liberalci izvojevali pet mandatov, tri od krščanskih socialistov in 2 od kršč. demokratov; tudi v senatu so pridobili liberalci na račun klerikalne večine dva sedeža. Ameriška ekspedicija proti — enemu roparju. London, 31. maja. Amerika je poslala celo vojno brodovje zoper enega mavrskega roparja v Tanger. Nedavno je namreč mavrski ropar Raisuli vjel v Tangeru ameriškega milijonarja Peroadicarisa in Angleža Varleya ter ju odpeljal v nepristopne kraje. Ameriški in angleški vladi je ropar potem naznanil, da izpusti vjetnika le pod sledečimi pogoji: Anglija in Amerika morate prevzeti jamstvo, da država Maroko ne bo roparju zaradi tega čina nič storila, da sultan odstrani svoje čete iz Tan gerja ter prepusti njemu (roparju) vlado nad to pokrajino; končno mu morata guvernerja v Tangeru in Fesu plačati visoko odkupnino. Predsednik Roosevelt in državni tajnik Hay sta sklenila, da ti pogoji niso sprejemljivi, in celo južno atlantiško brodovje je dobilo povelje, naj odrine pred Tanger. Tudi z Azorov so odplule tja tri ameriške vojne ladje. Vjeti milijonar je smrtno bolan ter ga Američani najbrže ne dobe več živega, ako ga sploh dobe. Domače in razne novice. — Lep božji namestnik! Petek teden popoldne je povzročil neki župnik — ime naj bo zamolčano — na Poljanskem nasipu velik Škandal. Pijan kakor muha, se je opotekal, da mu je bila skoro cesta preozka, kričal je, kakor da bi bil obseden, in divje vihtel svojo kakor pest debelo gorjačo po zraku, da so otroci v strahu bežali pred njim, odrasli pa z glavo majaje obstajali in gledali na početje tega vzornega božjega namestnika. Toda to še ni bilo najhujše! Ko je župnik — majaje se — prikolovratil do neke hiše na Poljanskem nasipu, ga je na hišnem pragu pričakovala neka Ženska, ki je s pijanim župnikom zginila za vezna vrata, in tam sta uganjala stvari, o katerih molčimo. To pa se ni godilo morda po noči, ampak ob belem dnevu — ob 7. uri zvečer! Končno je zaljubljeni par pregnala iz veže neka gospa, kar pa je župnika tako razljutilo, da je jel glasno kričaje robantiti in zabavljati; nato je kolovratil zaljubljeni Župnik, še vedno glasno kričaje, spremljan od velike množice ljudi, po Vodnikovem trgu v — lemenat. — To ad notam pobožnemu „Slovencu", ki hinavsko zavija oči in kriči, da so liberalci same moralne propalice, dasi dobro ve, da je ravno nasprotno resnica. En lep vzgled smo pravkar navedli, na stotine pa bi jih še lahko! „Slovenec" pometaj pred svojim pragom, kjer imaš nakopičenega toliko gnoja, da smrdi že do neba! — Bisaga zopet straši- Ni dovolj, da nas derejo domači klerikalci na vse načine; v zadnjem času so začeli klerikalci iz nemških krajev nadlegovati kranjsko prebivalstvo, zdaj po posebnih odposlancih-beračib, zdaj pismeno. Prav te dni kroži na tisoče pozivov za prispevke za »Kna-ben Bsscbaftigungs- und Verpflegs* Anstalt fttr Breitenfeld«. To je klerikalno podjetje, kateremu stoji na čelu dekan Lepschy (!) v Breitenfeldu pri Dunaju. Torej že iz bogatega Dunaja in Nižje Avstrijskega hodijo klerikaloi beračit na Kranjsko! — Anton Janežič, c. kr. finančni komisar, priobčil je v »Slovencu« to-le originalno zahvalo: Podpisani sem koncem preteklega meseca na službenem potovanju nevarno obolel v želodou in črevih. Na nasvet zdravnikov moral sem 1. maja v bolnišnico. Tukaj me je gospod dr. Slajmer z drugimi zdravniki preiskal in prišli so do zaključka, da bi mogoče le operacija pomagala, toda zato sem bil preslab. Po mnenju zdravnikov mi je bilo živeti le še nekaj ur. V tej sili sem poleg zdravniške pomoči stavil vse zaupanje v pomoč Matere božje, katere sem prosil ozdravljenja, ako je volja božja. Z živim verskim zaupanjem sem rabil lurško vodo, ter se obljubil v Lour-des in sklenil očitno se zahvaliti za to izredno milost In res se mi je proti pričakovanju zdravnikov smrtno nevarna bolezen nenavadno hitro obrnila na bolje v začudenje vseh, ki so spremljali proces moje bolezni. — Za to izredno milost se očitno zahvalim Materi božji, istotako pa tudi gg zdravnikom za vso ljubeznivo požrtvovalno pomoč, dobrim usmiljen kam za postrežbo, in vsem onim blagim srcem, ki so se me smrtno bolnega spominjali v pobožnih molitvah! Vsem stoteri: Bog povrni! Ljubljana, 26. maja 1904. Anton Janežič, c. kr. finančni komisar. Mi nimamo nič proti temu, če je človek v resnici pobožen. In lepo je, če g. Janežič časti Devico Marijo! Ali proti temu pa se izrekamo, da se c kr. finančni komisar postavlja na ljubljanske vogle, češ, jaz sem poseben ljubljenec Matere božje, ke bi drugače ozdravil ne bil. Tiha molitev, ponižna molitev Božji Po rodnici brezdvojbeno bolj dopada, nego pa farizejsko kruljenje po ljub ljanskih trgih. G. Janežič nam ne bode štel v zlo, ako opazujemo v njegovi »zahvali« precej farizejstva, in pa tudi, kar je ravno tako grdo, precej nezdrave reklame za Lurško vodo! Kaj, ko bi si bil Smolnikar, ki nikakor ni ljubljenec čiste Marije Device, to reklamo naročil? — Bohinjski praznik. Prebitje bohinjskega predora se je izvršilo v torek na slovesen način. Nadvojvoda Leopold Salvator, ki je pri tej slavnosti zastopal cesarja, je prišel že v ponedeljek popoldne v Bohinjsko Bistrico in je bil slovesno sprejet. Ogledal si je slavnostni prostor, kjer so bile razdeljene spominske svetinje, ki jih je dal stavbenik Cecconi napraviti. Zvečer je svirala godba pred nadvojvodovim stanovanjem, gasilci so priredili bakljado in užgan je bil tudi umetalni ogenj. Včerajšna slavnost se je začela z dvema mašama; ena se je opravila na kranjski strani, ena na primorski. Potem so se povabljenci odpeljali v tunel. Na določenem prostoru je imel sekcijski šef želez, ministrstva Wurmb daljši govor, na katerega je odgovoril nadvojvoda Leopold Salvator, na kar so bile sprožene mine in je padla zadnja stena, ki je ločila Kranjsko od Primorske. S kratkim govorom železniškega ministra Witteka se je končal ta del slavnosti, na kar so se udeležniki odpeljali na Primorsko v Podbrdo, kjer so bili zopet slovesno sprejeti. Po povratku v Bohinj je bil banket, katerega se je udeležilo nad 100 gostov. Dež. glavar pl. Detela je napil cesarju, dež. predsednik baron Hein nadvojvodi Leopoldu Salvatorju, nadvojvoda uspehom nove železnice, baron S c h w e-gel žel. ministru Witteku, žel. minister vsem, ki so si pridobili zaslug za to progo, posl. dr. S y 1 v e -s t e r sekcijskemu šefu Wurmbn, tržaški namestnik grof G o e s s stavbeniku Cecconiju i. t. d. Slavnost se je izvršila v najlepšem redu. — Že zopet bisaga. Iz Cer-kelj na Gorenjskem se nam poroča: Ko so pred nekaj leti sprejemali ljubljanskega škofa, hitela so mu naproti odprta srca cele dežele, predvsem mesta Ljubljane. Vse je pričakovalo, da prinese v škofijo mir in spravo. Tembolj so bili razočarani, ko je začel delovati ravno v nasprotnem duhu in ni dvoma, da bi ga danes drugače sprejemali. Tako kot Ljubljančanom se je sedaj zgodilo tudi nam Cerkljancem. Z neverjetno nervoznostjo se je pripravljalo vse za sprejem novega župnika. Slišali smo preje o njegovem mirnem značaju in hoteli smo mu s sijajnim sprejemom pokazati, kako visoko cenimo take značaje in kako ljub nam bo mir, če nam ga prinese in ga bo potem skušal ohraniti. A sedaj smo že uvideli, da smo se varali v svojih upih. Gospodar župnije je ostal kaplan Kos, oni hudobec naše občine, kateremu bi vsi občani, ne izvzemši njegove pristaše, radi dali zadnjo popotnico na način, kakor se daje nadležnim vsiljivcem, katerih se drugače ne more izne-biti. Kakor ukrene Kos, tako ukrene župnik, kakor govori Kos, tako govori župnik. V svojem govoru, s katerim je Kos pozdravil novega župnika, je kričal, da so vse navzoče bolela ušesa: „Ta bo za vse, ne samo za nekatere, njemu bo ljubši največji revež, kot odličen hinavec". In govoril je resnico. Par dni pozneje so že korakali vsi trije cerkljanski oznanjevalci ljubezni, k nekemu bolnemu revežu, ki je ležal na smrtni postelji. Obiskal je župnik s svojimi pomočniki dosedaj edino le tega reveža, a ta revež je imel — 12.000 kron gotovega denarja in — 6000 kron so izpresali iz njega za — cerkvene potrebe. Ubogi sorodniki se lahko obrišejo in mesto molitve bodo preklinjali neumnost svojega sorodnika in farško bisago. Novi župnik bo po Kosovem sklepu načelnik prepotrebne tukajšnje posojilnice, katera je že dovolj ljudi onesrečila, da bi lahko prišli do spoznanja. Odvržen je bil en ključar, ker zaradi poljskega dela ni mogel priti k volitvam. Odslovljen je bil tudi organist. Ko so se pevke prišle pritožit zoper odstranjenje organista, rekel je župnik, da jih je preveč in da jih polovica lahko odstopi. To žaljenje je bilo plačilo za njih mnogoleten, brezplačen trud. In pevke so tako nespametne, da mu bodo še nadalje delale tlako. Če misli župnik, da nas bo meril s potrebami Sv. Katarine, kjer je imel za sosede nočne sove in so mu tulili volkovi, potem bo naše potrpežljivosti kmalu konec. — Občudovanja vredni so le kmetje, ki plačujejo orga-nista, a ne store v dosego svojih pravic nobenih korakov. Tu se pač vidi, zakaj hočejo klerikalci kmete vzgojiti v neumnosti in zakaj se boje, da bi se jim -odprle oči. Ker smo uvideli, da bo tudi naš župnik deloval v tem smislu mu kličemo: Na svidenje! — Cerkljančan. — Nemški slavolok na •slovenskih tleh I le Trbovelj se nam poroča: Čuli smo, da hoče nad župnik Peter kar najsijajneje sprejeti mariborskega knezoikofa o b'rmi. Temu se ne čudimo, ker letos gre g. Petru za kožo in se mora na kakršnikoli način prikupiti škofu, sicer bode ropotalo po farovžu, da bo joj. Toda čudimo se našemu Petru in se zgražamo nad njim radi tega, ker hoče škofa pozdraviti z nemškimi napisi na slavolokih. »Heil Ihm, der im Gottes Namen kommt«. Krasno in jasno! Za božjo voljo -— gospod peter — kje pa je Vaša slovenska narodnost? Ali ste že res izgubili zadnjo iskrico sramu, da hočete oprati svoje škandale z nemškimi napisi na slavolokih in to na ljubo direktorju — sicer bi Vam ne bil dovolil postaviti slavolokov? Čas je še, da popravite svojo grozno pregreho, inače Vam za Vaše izdajstvo zakličemo: »Heul der Hund Dir nach, in Deiner grossen Sohmach«! — Izposoditi si moramo pa še Petrovega aranžerja pri napravi slavolokov. To je tisti Falk, ki za vrček piva proda vso svojo nemškutarijo, svojo nemško nacijonainost, svojo dušo, telo in svojega rojstva suhe kosti. Temu celjskemu hajlovcu, ki je bržkone našega v vsakem oziru slabotnega župnika zapeljal, da se mu je vdal radi nemških napisov, pravimo, naj se lepo skrije in naj nikakor svoje puhle glave ne nosi na solnoe, ker toliko masla na glavi nima nihče v Trbovljah nego ravno on. Dosedaj smo ga mirno gledali, ker se nas ni nikdar drznil izzivati, odslej mu pa zagotavljamo, da razkrijemo tisto afero, zakaj mu .e dalo gasilno društvo kot načelniku v letni seji nezaupnico in brco. Pa to ni še vse! Povedali bodemo to zaradi tega, da ne bode pokalo samo v farovžu, ampak tudi v Gradcu! Kaj porečejo k temu Falkovi celjski pobratimi in »pročodrimovci«, ako zvedo, da je nemški hrast služil v slavolok fain-dišerskemu škofu. Na svidenje po birmi! — Dolenjsko hJetarsko društvo v Novem mestu se je načelo polagoma razvijati in bode sčasoma, ako se njega delovanje razširi, lahko mnogo koristilo dolenjskemu vi-nogradstvu. Seveda je treba, da se podpira, in da se gostilničarji in drugi odjemalci, ki želijo dobiti pristnega dolenjca, tudi oglašajo z naroČili. Društvo ima v svoji zalogi sama pristna domača vina in posreduje — če treba — tudi vinsko kupčijo pri svojih Členih. Ker je celo podjetje zasnovano na skrajno realni podlagi in ustanovljeno le na korist dolenjskim vinogradnikom, priporočamo je vsakemu. Dolenjsko vino je posebno sedaj o poletnem času prijetna in zdrava pijača. — Železnica Kranj—Tržič. Politični obhod te proge, združen z razlastilno razpravo bo dne 4. julija in naslednje dneve. Komisija se snide dne 4. julija ob y29. uri dop. na kolodvoru v Kranju. Najprej se izvrši postajna komisija. Politični obhod v zvezi z razlastilno razpravo in z razpravo o požarno varnih napravah bo v davčni občini StražišČe dne 5. julija in, kakor bo delo napredovalo, se nadaljevalo in končalo v davčnih občinah Strževo, Okroglo, Pivka, Naklo, Strahinj, Duplje, Žiganja vas, Križe, Bistrica in Tržič. —m Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam poroča: Dne 29. t. m. okolo 3. ure pop. je ob hudi nevihti strela vžgala hišo posestnika Josipa Ajstra v Brezovici Ogenj je uničil celo stavbo; povzročene škode je čez 2000 kron. Ravno ob istem času je strela udarila v trtni kol v vinogradu in obrsnila tudi hram vinogradnika Andreja Colariča iz Sv. Križa. Omejil in pogasil je ogenj mladenič Ivan Kun-tarič z Velikega Mrašovega, kateri je ravno vedril. Nosil je vodo s klobukom in tako preprečil velikanski požar in škodo. Škoda bi bila silna, ker v vinski gorici „Bočje" so hrami in stavbe vse lesene in s slamo krite, poleg tega vpoštevati se mora vsa vinska priprava in vina, v hramih shranjena. Čast temu srčnemu mladeniču! — Nesreča v Sesljanu. V Sesljanu, kjer kopljejo materijal za zasipanje morja, katero delo ima v podjetju tvrdka Faccanoni e Ci., so bili te dni pripravili velikansko mino z 20 tonelotami smodnika, katero so imeli zažgati v nedeljo. A v nedeljo v jutro med nevihto, ki je tedaj divjala po Goriškem in tudi takraj Na-breiine, je strela udarila ravno v to velikansko mino. Mina se je pri tem vžgala in skalovje, zemlja, drobno in debelo kamenje je sfrčalo v zrak, dočim se je nahajalo v bližini mnogo delavcev, ker se je to zgodilo tako nepričakovano. Eien po zraku frčečih kamnov, več nego kvintal težak je padel na 14'etnega podajača Jurija Klobučarja, kateri je doma nekje s Hrvatske, ter mu zdrobilo obe nogi. Poklicali so takoj telefoničnim potom zdravnika s zdravniške postaje v Trstu, kateri je šel na lice mesta z bolniškim vozom. Prišedši v Sesljan je zdravnik nesrečnemu Klobučarju najpraj podelil najnujnejšo pomoč ter ga dal potem z vozom prepeljati v mestno bolnišnico. V bolnišnici so reveža natančneje preiskali ter tako konstatovali, da nima zdrobljene samo rb9 nogi, temveč, da so mu zdrobljene tudi vse kosti v spodnjem delu života. Vsled tega so zdravniki takoj izjavili, da ni skoraj nikake nade, da bi se mu rešilo življenje. In res je revež umrl že sinoči ob 6. uri. — Požar v Šmihelu pri Hrenovicah dne 16. t. m. je provzro-čil silno škodo. Vsled vetra in suše se je mogel požar tem hitreje razširiti, ker so bili vaščani ob kritičnem času večinoma z doma. Ogenj je vpepelil 67 hiš z gospodarskimi poslopji vred in tudi uničil pogorel-oem skoro vso premičnino. Škode je blizu 215 000 K, zavarovane svote pa samo 62.000 K. Z ozirom na obupni položaj pogoreloev je deželno predsedstvo odredilo nabiranje milo* darov, katere sprejemajo deželno predsedstvo, ljubljanski magistrat in okrajna glavarstva. Nesreča, ki je zadela Šmihel, je obudila splošno sočutje — samo pri škofovi zavarovalnici tudi vzpričo te revščine niso mogli premagati svojih slabih na-gnenj. smihelska cerkev je bila zavarovana pri škofovi zavarovalnici. Ogenj je poškodoval cerkveni stolp in dva moža sta prišla škodo cenit. Med seboj sta moža govorila nemški, kakor je že navada klerikalne gospode, kadar neče, da bi jo priprosti ljudje razumeli. Pod stolpom je ležal kos popolnoma nič vrednega strešnega pleha. Odposlanca škofove zavarovalnice sta se postavila pred ta pokvarjeni pleh, ga ogledovala od vseh strani in ugibala, kako bi se dalo to malenkost izkoristiti na škodo ubogim pogo-relcem. »A fttnf Gttlden k5nnt' man schon beranssohlagen«, je menil eden in skušal svojega tovariša pregovo riti, naj škofova zavarovalnioa pogo-relcem ta ničvredni in nerabni pleh zaračuna za 5 gld. Na srečo je neki domačin, ki zna nemški, posegel vmes in ceniloa krepko oštel, vsled česar se potem tisti pleh ni vzel v račun. — Poskuien u beg prisi-Ijenca. /;e pred nekaj dnevi smo a le na kratko poročali o poskušenem ubegu prisiljenca Marka Rozine. Danes lahko navedemo nekaj novih podatkov. Marko Rozina, pristojen v Cerklje v krškem okraju, je bil v Gradcu osem let zaprt in 26. maja po odgona poslan v ljubljansko prisilno delavnico. Že na potu je v nekem tunelu poskusil pobegniti, ali vodja odgona Karol Kupfer je to preprečil in Rozino z veliko težavo pripeljal v Ljubljano. Na južnem kolodvoru je pomožni odgonjač Anton Masak čakal na odgon. Prišlo je z od-gonom 10 oseb, ki so bile spravljene v železni voz. Karol Kupfer je sedel na kozla, Anton Masak pa v voz. Med vožnjo na magistrat je Rozina snel verižico z rok in planil z voza. Masak ga je pravočasno prijel in vnel se je med njima boj. PoatrešČek št. 8. je prvi prišel na pomoč, potem je prihitela policija in spravila Rozino na stražnico. Masak je bil na roki lahko poškodovan. Rozina je že med potjo grozil odgon jaču Kupfer ju in ga nameraval napasti. Preskrbel si je nož in nekemu človeku, ki je bil na od-gonu, obetal 10 kron, Če mu pomaga Kupferja zaklati. Toda na srečo je prišel v kupe neki orožnik in se peljal do Ljubljane; vsled tega ni mogel Rozina izvršiti svojega naklepa. * Prve Japonske vojne ladje. Poznejši admiral Reinhold Werner pripoveduje, da so imeli Japonci že trinajst let pred prvo prusko kupčijsko ekspedicijo na Japonsko tri bojne ladje, ki so pa bile prav čudne umetnosti. To se je zgodilo tako-le: Ker Japonci niso imeli modelov evropskih ladij, so iskali načrte in re3 našli v neki ruski knjižnici knjigo, v kateri je bilo izdelovanje ladij natančno popisano. Hitro so začeli z delom in ničesar hranili. Po preteku dveh let so bile tri gotove, toda bile so take, kakršne je rabil Peter Veliki, kajti dotična knjiga je bila pisana za časa njegovega življenja. Lahko je umevno, da so se Evropejci začudili, ko so zagledali v Nagasaškem pristanišču ladje davno minulih časov. Na svojo žalost so Japonci spoznali, da so ustvarili monumente zastarelih dni. Prva posku-šnja se jim torej n> posrečila, toda s tem se niso dali ustrašiti. Holandska in Angleška ste darovali vsaka po en parnik za zahvalo sklenjene kupčijske pogodbe z Japonsko. Sedaj so imeli modele in delo se je začelo znova. Kmalu sta bila izdelana dva bojna parnika, ki sta ponosno jadrala z belo zastavo in rdečo krogljo v sredi. Japonska je prosila Holandsko za mašin-ske inženirje, ki so tudi kmalu prišli in začeli delati parne stroje za ladje. * Njih kralje*a visokost v — pesku. Ko je sedanji kralj Edvard še kot deček spremljal kraljico Viktorijo po Škotskem, je naletel dečka, ki je zidal „gradove" iz peska. Edvard stopi k kjemu in mu podere z nogo grad. „Poskusi še enkrat" zažuga škotski deček in nato sezida grad znova. Zopet mu ga podere Edvard. „Če mi ga še enkrat podereš —" Nastal je molk ko je deček začel svoje delo v tretje. Komaj pa je bil „gradiček" zopet postavljen, ko je bil že zopet podrt. Sedaj pa neznani deček ni več prizanašal. Pograbi kraljevo visokost, jo vrže v pesek in tako krepko odriha po Edvardu s pestmi, da ta pribeži s krvavim nosom in ves povaljan k svoji materi, ki mu na njegovo tožbo odgovori* „Zaslužil si to." * Pes mu je rešil življenje. V Meklenburgu je nekega pivovarja zbudil njegov pes s praskanjem po vratih njegove spalnice. Ko je vstal, je zapazil, da je kuhinja, ki se je držala njegove spalnice, močno zakajena in da gori v nji. Pes je že preje odprl vrata na prosto, toda šel nazaj v kuhinjo, da je zbudil svojega gospodarja. * Eden njih. »Ali je izkušen v vojski?« »Hm, eden izmed mnogih milijonov naših mož je, ki natančno vedo, kako bi se morala vojska voditi na Vzhodu« * Razžaljen je papeža. Ka- sacijsko sodišče se je bavilo te dni z zanimivo ničnostno pritožbo, ali je raz-Žaljenje papeža zaničevanje „uredbe katoliške cerkve" t. j. motenje vere po § 303 kaz. zak. Ko so namreč povodom smrti papeža Leona XIII. v Spljetu nekatera poslopja izobesila črne zastave, izjavil je prodajalec južnega sadja Mate Motić, da se mu zdi to nepotrebno, pokojni ne zasluži takega sočutja, ker je celo svoje premoŽenje zapustil svojim sorodnikom revežem pa nič. Pristavil je še drugo krepko opazko. Neka tercijalka je Motiča brž ovadila drž. pravdništvu, ki ga je obtožilo sramotenja uredb katoliške cerkve. Sodišče ga je sicer oprostilo, toda državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo, o kateri se je te dni razpravljalo pri kasacijskem dvoru. Generalni pro-kurator višji sodni svetnik Bratusch pa je izjavil, da ne more zastopati pritožbe državnega pravdništva, ker je mnenja, da je le papeštvo kot tako uredba katoliške cerkve, ne pa vsakokratni papež ad personam. Zaradi psovke bi Motića eventualno smeli v to legitimovani papeževi sorodniki sodno preganjati vsled privatnega žaljenja časti, ni pa to delikt, ki bi se mogel uradno zasledovati. Zaradi tega je predlagal, naj se pritožba odkloni. Tako je sodni dvor tudi storil in Motića oprostil. * Najnovejše novice. — Za italijansko vseučilišče v Trstu bo demonstrirala „Lega nazio-nale" dne 19. t. m. na svojem občnem zboru v Tridentu. — Dvojni umor insamomor. V bližini Komotave je posestnik Paša-vic ubil svojega tasta, prerezal vrat svoji Ženi ter skočil skozi okno na tlak. Tast mu namreč ni hotel izplačati dote, na ženo pa je bil vrhutega ljubosumen. — Sestre kraljice Drage so dobile iz zapuščine 27.000 dinarjev. — Novorojenček prestolonaslednika Frana Ferdinanda in kneginje Hohenberg je dobil pri krstu ime Ernest Alfonz. Kumo val je grof Caserta. — Štiri krepke dečke j ep o-rodila v Felsbvoru (Ogrsko) kmetica Štefanija Pavloja. — Milijona r jeva žena — kravja dekla. Žena newyorškega milijonarja Jonosa je pred tedni izginila z doma, zapustivši možu pismo, da se je naveličala potratnega življenja ter si hoče v bodoče sama služiti kruh. Po daljšem iskanju so jo našli vdinjano na neki pristavi za kravjo deklo. * Verska blaznost. V Či- kago |e prišel nedavno perzijski duhovnik Adsht Hanish oznanjevat nauke starih čest*loev solne*. Kmalu si je pridobil lep krog vernikov, posebno med ženstvom. V svoji verski gorečnosti so se dali na grozovite načine trpinčiti, kar je se je šele pozneje zvedelo. Duhovnik je sam mnogim vernim ženskam z nekim strašnim on djem iz ostrih igel razmesaril hrbte, potem pa rane nadrgnil z (esihom in soljo. Nadalje so se morali njegovi verniki postiti, da so se onesveščali vsled lakote. Dve novi vernici sta vsled tega zblazneli, ena je že v bolnišnici umrla. Druge žrtve so vsled ran v smrtni nevarnosti. * Mlad general. Pred osmimi leti je odšel iz Ogrske takrat 17letni Dominik Biasinv de Kibad, sin isto-imenega državnega poslanca. Odpotoval je najprej v Italijo, kjer se je bavil s slikarstvom, kar pa mu je kmalu presedalo. Odšel je v Buenos Ayres v Ar-gentiniji. Od tam se je napotil v Severno Ameriko, in ker mu je zmanjkalo denarja, vstopil je v neko tovarno za stroje kot delavec. Čez leto dni je postal vsled svoje marljivosti inženir. Ko je lela 1898 iskala republika Costarica vojakov, prijavil se je mladi Biasinv ter bil sprejet za poročnika, dasi je bil slab na očeh. Ko pa je napočila vstaja v Kolumbiji, ponudil se je vojni upravi te dežele, ki ga je sprejela za nadporočnika. Na otoku Trunako je razorožil s svojim oddelkom par sto vstašev. Biasinv je za nagrado bil pomaknjen za stotnika ter je kot tak sodeloval pri 26. spopadih ter seje vselej odlikoval po svoji hrabrosti tako, da je že čez dve leti postal major in kmalu nato polkovnik v departeraentu Pauama. Dne 31. decembra 1901 je v bitki pri Colonni potolkel vstaše ter zadušil prvo panamsko vstajo. Kolumbija ga je poslala po končani vstaji v diplomatski misiji v Waschington ter ga imenovala pri tej priliki za generala. Bilo mu je takrat ravno 25 let. Ostal je avstro-ogrski podanik ter tudi zadostil svoji vojni dolžnosti. Ko je namreč prišla v Kolumbijo avstro ogrska vojna ladja „Donau", prijavil se je Biasinv, ki je bil takrat major, k naboru. Vojaški zdravniki na ladji so ga pregledali ter izjavili, da zaradi slabih oči in nezadostnega telesnega razvoja ni sposoben za vojaka, dasi je tedaj že bil zmagovalec v 15. praskah. Seveda Biasinv ni povedal naborni komisiji svoje šarže. Te dni je prišel obiskat svoje starše v BudapeŠto. Kot kolumbijski general ima 780 gld. mesečne plače, v Avstro-Ogrski pa ga še za rekruta z dnevno plačo 6 krajcarjev niso marali. * Nasvet. Jera: Dleskov Štefe pravi, ako ga nočem, pojie in se pridruži Japoncem ali pa Rusom. Ankt.: Potem ga pa kar vzemi. Ta dva naroda imata itak dosti sitnosti. * Krvoločen župnik. V Farceauu (Francosko) sta živela župan Calot in župnik Taillardat že dolgo Časa v sovraštvu, ker je župnik trdil, da ima pravico do nekih subvencij, ki mu jih je župan odrekal. Pri zadnjih volitvah se je župnik najprej maščeval s tem, da je javno v cerkvi in po hišah strastno agitiral proti županu. Ker pa je bil Calot vkljub temu zopet izvoljen za župana, kupil si je župnik revolver ter pričakal župana na ulici. Streljal je parkrat nanj, toda zadel ni župana, pač pa njegovega^ sluga, ki je obležal namestu mrtev. Župnika so zaprli. * Bojevita duhovnika. Mnogo zgledovanja je zbudilo v Ameriki streljanje z revolverjem med dvema duhovnikoma na vlaku blizu Texarkane v Texasu. Oba duhovnika sta znana politična nasprotnika, James Crandi 11 in Samuel Havden. Prvi duhovnik je izdajatelj lista „Babtist-Standard", do-čim izdaja drugi „Babtist-Herald". Crandilla so leta 1892 celo kandidirali za podpredsednika Zedinjcnih držav. Oba duhovnika se že dolgo časa strastno napadata v svojih listih. Havden je celo nedavno tožil svojega nasprotnika zaradi žaljenja časti ter tudi dobil 120.000 dolarjev odškodnine. To je bil tudi vzrok, da je začel Crandill na vlaku takoj nanj streljati, ne da bi ga bil zadel. Potem sta se poprijela ter se davila v vlaku, dokler ni prišla policija ter Crandilla zaprla. loterijske srećke. Dunaj, 21. maja 9, 2, 36 87, 82. Trst, 28, maja. Praga, 1, junija. lAac 28. maja. Srao 25. maja. Orade o, 2 L majaj 77, 67, 13, 30 26. 66, 44, 28, 7. 22. 29, 32, 25, 01, 74. 38, 3, 59, 21, 58. 87, 13, 3, 69, 88. Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. fes d) Garantirano pristen 1533 -2 Tarinjevec prodaja po 2 K liter ali 160 K hektoliter Ante Subasićv (Dalmacija). BBT Sunita it s kožo 1 gld.. brez kože 95 kr. brez kosti s kožo 1 gld 10 kr. kr, plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., preSičevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld, iz Sunke 1 gld. 20 kr. Ogmka Ia salame 1 gld. 70 kr., salame & la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila. Velike klobase po 20 kr. — PoSiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju. Zmešane k kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ladovik Bnsinaro v L,ju bi jam", Hilšarjeve ulice št. 10. Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na svojo firmo. "SSO tevrcMo oftu. kav« dotettm t »rim«Un|*m Kjfdroae žitne tate POSKV>S; peči in štedilnike ploščes 'i za tlak samotne in cementne v kakor tudi vse drugo stavbinsko blago ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množinah 0 ....................,.................................. g I F. P. Vidic & Comp., Ljubljana, § Sedaj gld. 70. Zelo znižane vozne cene v 10. Preje gld. Wo. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. Iz Ljubljane v Novi-York samo 70 gld. s prosto dobro hrano X& v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg-Amerika Linie. Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 K are na moj naslov: 2282—39 f r. Seunig, £jtibljanaf Dunajska cesta št.31. Stanje hranilnih vlog: 18 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 550.000 kron. na Mestnem trgu zraven rotovža £ sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopolu-! dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezerv-g nega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr, poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na leto. Z obrestmi* vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to 1 odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati j na leto 6°/0 izposojenega kapitala. 223-5 Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4l/a°/0 do 5°/0. Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.