NAŠA ANKETA                   ''¦¦¦¦¦- • :¦   '".   ,¦-        :
Kakšen pluralizem rabimo?
Zadnje čase je politični pluralizem najbrž najpogosteje rabljen izraz pri nas. V našem političnem besednjaku naj bi to poracnilo dopuščanje različnih mnenj ali široko politično odprtosl. če hoče-le. v kaleri so našle svoje mesto tudi nekatere radikalnejše politič-ne skupine (beri - zveze), ki so s svojimi programi marsikdaj v nasprotju z našo »uradno« politiko.
Vse tc raznolike politične silc za zdaj še delujejo pod okriljem SZDL. kar pa naj bi bilo le odskočna deska k še bolj demokratič-nim političnim rešilvam.
Gabariela Grmek, gostilničarka iz Iške vasi:
»O političnih dogajanjih pn nas vem lc toliko. kolikor vidim na televiziji in preberem v časopisih. Vendar pa tudi tu žal ne povedo vsega. kar bi lahko. Saraa sem prav gotovo za večstrankarski sistem: za vsaj dve stranki in ne, da imamo eno samo. ki si lasti ves monopol. Glavno besedo naj bi imela tista, ki bi bila boljia. No. tudi danes iraamo več demokracije kot smo jo imeli. a še vcdno ne toliko koi govorijo.«
Nives Kovačič, učenka OŠ iz Notranjih Goric:
»Včasih slišim, ko se o teh rečeh pogovarjata oči in mami. Sama pa se za to ne zanimam. kaj preveč. Ni dobro. Ce kaj preveč poveš, je lahko takoj kaj narobe.
Na volitvah sem seveda volila za Drnovška. Predslavil je bopi program kot Bulc. pa še mlajši je. O novih političnih zvezah. plualizmu in Ruplu pa sem slišala le nekaj malega«
Ram Sah, strojni inženir s Kolezije:
»Za zdaj vse naše nove zveze pridno delujejo znotraj SZDL. Ko pa bo prišlo tako daleč, da tako ne bo šlo več, se bodo najbrž odcepile. Mislim pa da s tem še ni nujno, da gremo ravno v več-strankarski sistem. Vsak pluralizem je dober, samo da se dopušča svobodo izražanja.«
Marko Zdešar, vamostni inženir iz Brezja:
»Za zdaj je to šc prccej vroča tema. Mislim pa. da se bodo novonastale politične zveze prejkoslej spremenile v stranke. S tem
bodo avtomatično izslopile iz SZDL. To pa je ludi edina pot. da pridemo do pravc demokracije. Ne grc toliko za samc slranke. pač pa bolj za njihove programe. Nič ne bi imel ludi proli enostrankar-skemu sistemu, čc bi res dosegli tisto, kar smo hoteli, tako pa vidimo, kam smo prišli.«
Leon Zorman, univ. profesor z Brezovice:
»Mislim. da v razmerah. v kakršnih smo se znašli zdaj. večstran-karski sistem ni realno ustvarljiv. Še zlasti zaradi velikih razlik v razvitosti republik. Sem pa za uvajanje allernativnih zvez znolraj SZDL. V tem kontekstu se je treba tudi boriti za demokratično družbo in procese. Žal pa naš sistem še vedno nima dovolj kontrol-nih mchanizmov, zaio se marsikje nc izvaja ustrezen družbeni nadzor (tudi nad sredstvi. ki jih združujejo Ijudje). Samoupravlja-nje skratka ni dalo pričakovanih rezultatov. Manjka tudi učinkovi-tosti. Vchko Ijudi volimo v razne komisijc in samoupravne organe. družbeni nadzor pa se nam, kot rečeno. kljub lemu izmika. Zalo ljudje marsikdaj upravičeno negodujejo«.
Barbara Juhanl, učenka OŠ iz Vnanjih Goric:
»Za politiko se ne zanimam kaj preveč. Vem v glavnem samo to. kar včasih slišim po radiu. vidim na TV in prebercm v časopisih. Tu in tam se o tem pogovarjamo tudi v šoli pri DMV. Vendar pa mislim. da je pri nas še vedno premalo svobode govora. Moralo bi bili lako. kot imajo denimo v Italiji, Avstriji in drugih razviiih državah.« Priraož Okoren, dijak iz Rožne doline:
»Vse razvitejše države imajo že zdavnaj večstrankarski sistem. Zato bi po mojem tudi pri nas lahko resno razmišljali o tem. Seveda bi bilo v teh razmerah to težko vpeljati. Še boljša rešitev pa bi bila, če bi se kar cel svet enostavno pridružil mednarodncmu radikalnemu gibanju«.
Matija Šerljak, vodovodni inštalater iz Pijave Gorice:
»Politika me ne zanima toliko, da bi kaj več vedcl o tem. Na tekočem sem v giavnem le s podražitvami in podobnim. 0 pluraliz-mu, strankah in teh rečeh naj raje odiočajo tisti. ki so bolj študirani. Po mojem pa je navsezadnje čisto vseeno. kdo je na oblasti, sarao da je dober gospodar in da skrbi za mir.«
BRANKO VRHOVEC