PoStnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in pecek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova S)oba Cena 1 Din. Kedaitcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvršfene notice s številkami so plačljive. Štev. 15. Celje, petek 20. februarja 1931. Leto XIII. Dr. Josip Vrečko Včeraj ob pol 10. dopoldne je za vedno zatisnil oči splošno znani in priljubljeni celjski odvetnik in na- rodnjak g. di1. Josip Vrečko' v sta- rosti 75 let. Ta vest je žalostno od- jeknila po vsem narodnem Celju in okolici in v si-cih spodnještajerskih Slovencev. Pokojni (]v. Vrečko se je ro'dil 0. marca 1850. v Žegru pri Presečnem v šmarskem okraju kot sin znane narodne rodJ>ine Vrečkove. Gimna- zijo je obiskoval v Celju in Brnu, pra^ne študije pa je dovršil na Du- naju. Kot koncipijent je vstopil v pi- sarnd voditelja eeljskih Slovencev cdvetnika dr. Josipa Serneca. Leta 1888. je otvoril svojo odvetniško pi- sarno v Grünwaldovi liiši v Samo- stanski ulici v Celju in jo vodil do «vo^e smrti. Dr. Vrečko se je kmalu po svojeni prihqdu v Celje uvcljavil v sloveii- skem narodnem, gospodarskem in kulturnem življenju in si i)ridobil s požrtvovalnim, smotrenini delom ne- venljivih zaslug za Slovenstvo Celja in celjskega ok raja. Bil je med usta- novitelji Celjskega Sokola v burnih ča.sih nacijonalnih bojev in častni druätveni starosta. Dr. Vrečko je bil tudi soustanovitelj Zvezne tiskarne v Celju in član Celjske posojilniee od njene ustanovitve. Po smrti i\i-. Josipa Serneca je bil i/.vo'ljen /a Celje, 20. februarja. predscdnika upravnega sveta Celj- ske posojilnice. S pokojnim Petrom Majdičem jc ustanovil znano sloven- sko veletrgovino z železoin »Mer- kur«, ki- jo je pozneje vodil Peter Majdič sain. Velike so zlasti zasluge dr. Wec- kst za slovensko zadružništvo. Z uspehom je sodeloval pri Celjski po- sojilnici, iz katere je izšla vrsta po- monibnih zadrug- oz. zavodov, med njimi tudi Južnoštajerska hranilni- ca, sedaj llranilnica dravske bano- vine, v katcri se je pokojnik udej- stvoval kot podpredsednik dolgo vr- sto let, Dr. Vrečko se je tudi živo za- nimal za poljedelstvo, vinogradni- fitvo in kletaistvo. Od bratov (\r. Vrečka še živita Martin, posestnik na Žegru, in Ja- kob, upokojeni inspektor poštnega mi)iistrstva v Zeinunu. Vdova ga. Hczina. izhaja, iz znane naro'dne rod- J)ine Kapusove. Pokojnik zapušča pol eg- vdove 0 otrok, med njimi dr. Dragotina, odvetnika, in cbčinskega odbornika v Celju. Pogrcb pokojnika bd v soboto 21. t. in. ob pol 5. popoldne iz hiše ža- losti v Ipavčevi iilici 2 na okoliško pokopališče. Uglednemu pokojniku bomd ohra- nili nadvse časten spomin, težko pri- zadeti rodbini pa izrekamo naše glo- boko sožalje. ¦Slava spominu di\ Vrečka! Aleksander Hudovernik — 70 letnik Jutri praznuje notar g. Aleksan- der Hudovernik v Ljubljani, pred- sednik Družbe sv. Cirila in Metoda in predsednik notarske zbornice za Slovenijo sredi najživalmejšega de- la za narod svoj 70. rojstni dan. Gosp. Aleksander Hudovernik je bil rojen 21. februarja 1861. v Stični na Dolonjskem ko't sin sodnega urodnika. (iinmazijo je dovršil v No- vem mestu, juridične študije pa na dunajski uiiiverzi 1. 1882. Kot notar je služboval v Kranjski gori in Ko- stanjevici, od 1. 1904. pa deluje kot notar v Ljubljani. Predsednik no- tarske zbornice za Slovenijd je od le- üi 1919. V odbor CMÜ jc vstopil 1. 1900. in je bil vodstveni blagajnik nepretr- goma. do oktobra 1. 192t>., torej vee kot. 20 let. Na veliki skupščini v Ro- gaški Slatini 1. 192G. je bil i/.voljen v znak priznanja velikih zaslug za CMI) za častnega člana družbe. Po smrti vladnega svetnika gosp. Andrpja Senekoviča dne 17. oklo'bra 1920. je bil g. notar Hudovernik iz- Celje, 20. februarja. voljen za predsednika CM1) in za- stopa družbo z uspehom in požrtvo- valncstjo. Pri CMD deluje torej že celih 25 let. Jubilant se je udejstvoval v prejš- njih letih tudi kot pisatelj. Spisal je vrsto juridicnih razprav za »Sloven- skega pravnika«, ki ga je izdajal po- kojni dr. A. Mosche v Ljubljani. Kot dobcr poznavalec ruščine je prevc- del mnogo del Tui'genjeva v sloven- ščino. Ti prevodi so bili objavljeni v »Kresu« in »Ljubljanskein Zvonu«. Tudi sit'er se je aktivno udejstvoval na beletrističnem polju. Mi, ki živimo v krajih, kjer so se bili nekdaj najostrejši nacijonalni boji in kjei* našoinu jeziku in pra- vicam našega naroda še ni tako glo- l>cko izvojevana oiia pozicija, ki gre vsakeinu narodu, vemo ceniti delo jubilanta kot predsednika naše naj- vcčjc naiodno-obranibne organizaci- je in mu želirno še mnogo let uspeš- nLga udejstvovanja za nnrod in dr- žavo! DOMACE VEffl d Spremembe v vladi. Nj. Vol. kralj jc na predlog predscdnika ministr- skega sveta l(j. t. m. sprejel ostav- ko, ki so jo podali minister brez l>ortfelja dr. Oton Frangeš, ministei- javnih del Filip Trifunovic in mini- ster brez portlelja dr. ivan Švegel. Vsi trije so razrešeni dolžnosti in stavljeni na razpoloženje. Z ukazom Xj. Vol. kralja je na prcdlo'g mini- strskega predsednika imenovan za ministra pri predsedništvu ministr- skega sveta dr. Milan Srskič, dose- danji minister pravde. Za ministra pravde je imenovan Dimitrije V. Ljotič, odvetnik v Smederevu. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na pred- log ministi'skega predsednika po- stayljen za ministra javnih del dr. Kosta Kumanudi, dosedaj minister brez ports el ja in zastopnik zunanje- ga ministra. Z odlokom ministrske- ga predscdnika sta po'stavljcna za člana Vrhovnega zakonodajnega sve- ta minister n. r. dr. Oton Frangeš in Filip Trifunovic. d Minister pri predsedništvu niini- sirsjtega sveta. Nj« Vßl. kj*alj je pred- pisal in proglasil zakon o izpremem- bah in izpo])olnitvah zakona o ure- ditvi predsedništva. minis trskega sveta z dne 1. maja 1929. Določba o teh izpre.membali in izpopolnitvah se glasi: S kraljevim ukazom se siile imenovati minister pri predsedni- štvu ininistrskega sveta, da za pred- sednika ininistrskega sveta vodi po- sle iz §g 1. in 2. zakona o ureditvi predsedništvM ininistrskega sveta, razen onih, ki si jib predsednik mi- nistrskega sveta pridrži, ter vse osta- le })osle, ki inu jih dodeli predsednik ininistrskega sveta. Minister pri predsedništvu ininistrskega sveta podpisuje nainesto predsednika ini- nistrskega sveta vse akte razen za- kon skih predlogov in ukazo'v in onih aktov, ki si jih predsednik ministr- skega sveta pridrži za svoj podpis. On stalno predseduje vsem odborom ininistrskega sveta. d Nova odkritja o zločinih hrvat- skih emigrantov. Zagrebške »Novo- sti« so jobjavile 18. t. in. senzacijonal- no poročilo, v katerem navajajo, da je sedaj dokazano, da se na Madžar- skeifci in v Avstriji pripravljajo tcro- rističnc akcije proti naši državi, ka- terih ciJj je, da se razbije naše na- rod no' in državno edinstvo in obnovi habsburška monarhija. »Novosti"« tr- dijo, da je dokazano, da je Gustav Porčei', ki se mudi kot gost v Av- striji in na Madžarskem, naročil umor glavnega urednika »Novosti« Tonjja Schlegla in da so se teroristi Hranilovic, Babic, Pospišil in Soldin učili strcljati in ravnati z bombami na Madžarskom. Z eksplozivno snov- jo, ki jc prispela. /. Madžarskega, je bil poäkodovan most v Brezovici, že- lezniška proga v Veliki Gorici, most črez Lomnieo in orožniška vojašni- ca v Zagrebu. Madžarskega izvora je bila tudi eksplozivna snov, ki naj bi bila. poškodovala železniško progo ]>ri Vipolju, ko se je vozila piva poklonitvena deputacija Hrvatov v J3eograd, ^Atentat pri Vrpolju je or- ganizirai i"t/ivši avstro-ogrski oficir kor general Sarkotic, ki je v zvezi žarski porofevalski službi. Na Du- naju vodi akcijo proti naši državi bivši avstro-ogrski oficir Ivo Perče- vič, ki je avstrijski državljan. Per- čevic stanuje v istem poslopju, ka- kor general Sarkoviti, ki je v zvezi z bivšo cesarico Zito, madžarskimi legitimisti in onimi avstrijskimi kro- gi, ki sc zavzemajo za restavracijo Ilabsburžanov. d Imenovanje. Okrajni šolski narilike vendar že nekoliko izboljžale, bi bil zopet čas, da misli mestna oh- čina na. tos tla se ta zgradba po to- ükih letih vendar že posveti onemu vzvišenemu socijalnemu in kultur- neniu namenu, za katerega je bila prvotno namenjena. Okoliški otroški vrtec je nezadosten in prenapolnjen. Baš v tem delu mesta pa se je zad- nja leta nmogo gradilo po inieijati- vi mestne občine. Potreba oti'oskega vrtca je postala sedaj zato na tem mestu resnično velika in nujna. V tožkih razmerah danaänje dobe, ko je beda tako' velika, in ko morata za delom oče in inati, ako pri skrajno nizkih mezdah hočeta zaslužiti bor- no življenjc za rodbino, bi bil otroš- ki vrtec zai'e&i dobro delo usmiljenja za zapuščono deco1 revnih slojev. Naj nain dajatve v te namene ne bodo nikdar previsoke, razvoj. Časa jih teiv ja od nas! c Dve občinski seji. V soboto 21. t. m. ob 20. se bo vršila v občinski posvetovalnici na Bregu redna seja okoliškega občinskega sveta. Razen poročil odsekov je na dnevnem redu tudi obračun za 1. 1930. in nastavi- tev občinskega zdravnika. — Mestni obeinski svet bo imel prihodnjo red- iio' sejo v petek 27. t. in. ob šestih popoldne. c Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek 23. t. m. ob 20. bo preda- val g. dr. Ivo Hrovat, vseučlliški profesor iz Zagreba. Prikazal bo hr- vatske planine od slovenske meje do bo'sanskih planin, t. j. Gorski Kotar, Velebit, Plješevico in Dinarske pla- nine. Ta gorovja so zanimiva zaradi svojih posebuih oblik in se odliku- jejo s posebno floro in vegetaeijo. Prcdavatelj bo o'risal življenje v teh gorah na podlagi večletnih lastnih izku^enj kot ra^iskovalec in plani- nar. Predavanje bo spremljalo veli- ko Stcvilo projekcijskih slik. Vršilo se bo v risalnici deške meščanske sole, ker ima Ljudsko vseučiliSČ« nov prdjekcijski aparat. c Sokolsko društvo v Celju poziva svoje članstvo, da se udeleži pogre- ba. rajnega br. dr. Vrečka v kroju. Rajni je bil ustanovitelj in častni starosta našcga društva, ki je vodil društvo v časih najsrditejöih bojev za. utrditev slovenske in sokolske misli v mestu Celju in olcolici. Naša dclžnost je, da mu damo častna spremstvo na njegovi zadnji poti. Zbirališče je v soboto 21. t. in. ob 4. popoldne v di uštveni telovadnici v mestni osno'vni šoli. < Redua glavna skupščiua Sokol- ske župe Celje se bd vržila, kakor sino že poročali, v nedeljo 22. t. in. ob. pol 9., dopoldne v mali dvorani Nai'odnega doina. c Občni zbor Aerokluba »Naša kri- la«, ki bi se bil moral vršiti sinoči, je bil zaradi nesklepčnosti preložen in se.bo.vräü v, Cetrtek, 2ö. t. m. ob 20. v restavraciji v Narodnem domu. Stran 2. »Nova Doba« 20. II. 1931. Ötev. 15. c Predavanje o dr. Kramaru in Slovanstvu. Pod okriljem JC-lige v Celju bo predaval v četrtek 2(5. t; m. ob 20. v inali dvorani Narodnoga do- ma minister v p. in odvetnik v Ma- riboru g. dr. Vekoslav Kukovec o 70- Jetnici češkoslovaškcga. državnika dr. Karl a Kraiuafa. in o razvoju Slo- vanstva. c O načrtu zakona za socijalno za- varovanje bo predaval g. Petejan i/. Maribora na Clanskem sestanku Sa- veza privatnih nameščencev Jugo- slavije, podružnice v Celju, ki se bo vršil v soboio 21. t. m. ob '20. v Delavski zbornici. Poleg članov SPNJ so tudi vsi drugi interesenti vljuclno vabljeni k predavanju. c Celjski mestni avtobus je začei 17. t. m. zopet redno vo'ziti na pro- gah Celje—Vransko, Celje—Nazarje, Celje—Luče, Celje—Sv. Peter pod Sv. gorami, Celje—Laško, Celje—Rogaš- ka Slatina—Sv. Peter pa skrajšano do Podčetrtka. Na vožnji v Sav. do- lino se mora avtobus zaenkrat izog- niti trgu Braslovčam, ker je tarn še toliko snega na cesti, da je avtobus- ni promet izključen. Avtobus vozi iz Pariželj naravnost črez Preserje v Male Braslovče oziroma obratno. c Sokolska telovadba. V pondeljek 23. t. m. se telovadba starejših se- ster ne bo vršila.' c Zahirhivosti planinskega sejma. Kakor smo že javili, se bo vršil le- tos (7. marca 1931) zopet priljubljeni planinski . sejm v vseh prostorih Celjskega doma. Ce sklepamo po do- sedanjih pripravab, bo letošnja, pri-. reditev nadkrilila vse dosedanje. Mala opereta »Predpustna ženitba« bo ta veCer doživela svojo prcmijero. Pri nas še popolnoma neznani vari- jete in kabaret »Hudi Prask« bo1 go- tovo navdušil vse gledalee s svojimi fenominalnimi ätrakcijami. -Šesf godb bo skrbelo celo noč za zabavo plesalcev in plezavcev vseh katego- rij. Pod devizo »kdpr ne-jdela, naj vsaj je«, bodo' planinski šofoii nudi- li vse najboljše in najcenejSe in to v dolini kakor tudi na galerijski pla- nini. Za eventuelno pogrešane ali pa na kakršenkoli „način ponesrečene turiste bo vedno pripravljena rešil- iia ekspedicija. Vsa pota bodo dobro markiranain sß ni bati, da bi se kdo pied polnoCjo zašel.. Zato bodo'sicer skrbeli tudi avtorizlrani vodniki. O kabaretu »Hudi Prask«, ki sedaj go- stuje v Sv. Andražu, boino še na- tančneje poročali. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- Van, nudi J RUDlS c Zadnje pustne prireditve. Maske- rada Olepševalnega društva, ki se je vršila na pustni torek zvečer v Celj- skem "domu, je bila izredno dobro obiskana in je uspela v vsakem po- gledu. Brezhibni aranžma, izvrstni orkester »Odeon« iz Ljubljane in ve- liko število okusnih in originalnih mask je mnogo pripomoglo k vesele- mu, neprisiljenemu razpoloženju, ki je trajalo pozno v noč. Najlepše in najoriginalnejše maske so1 prejele čedna darila. V pondeljek 16. t. m. zvečer se je vršila v sokolski telo- vadnici prijetna domača maskerada sokolskega članstva, v torek 17. t. m. popoldne pa zelo ljubka pustna za- bava za sokolsko deco in naraščaj. c Smrtna kosa. V torek 17. t. m. je umrla v Grižah pri Celju posestnica ga. Antonija CilenSkova, mati stro- kovnega učitelja g. Franca Cilenäka v Celju. Pri Sv. Jakobu pri Hutni vasi na Koroškem je umrla mati g. dr. Jakoba Rebernika, šefa Zdrav- stvenega doma in mestnega fizika v Celju. V Zavodni (pri Skalni kleti) je umrla v torek 17. t. m. 60-letna delavčeva žena Roza Korenova. V celjski bolnici je umrl 17. t. m. 60- letni tes'ar Gregor Podjavoršek iz Sp. Hudinje, 19. t. m. pa 29-letni brezpbselni žagar Anton Jeraj iz celjske okolice. Pokojnim bodi ohra- njen blag spomin, preostalim naäe iskreno sožalje! c Nesreče. 32-letni posestnikov sin Franc Delakorda iz Arje vasi je pa- del 16. t. m. pri oranju snega na ce- sti pod snežni plug, ki nui je prere- zal levo uho. — 72-letnemu Janezu PotuSkff, očetu žeLezničarja v Zida- nem mostu, je obtičal 15. t. m. pri jedi košček svinjine v požiralniku. Ker jo bila nevarnost, da bi se Potu- šok zadušil, so' ga. prepeljali v celj- sko bolnico, kjer so inn z operacijo rešili življenje. — 2-4-1 etni delavec Anton Zupanc iz Sp. Hudinje pri Ce- lju si je Ki. t. m. pri delu s sekiro po neprevidnosti presekal palec na ctesnici. — 15-letna Mari j a Kebrič iz Gaberja se je 16. t. m. zvečer pri padcu poškodovala na glavi. Prepe- ljali so jo 7. rešilnim avto'm v bolni- co. 39-letnega hlapca Janeza Škr- binca iz PetrovC je pred tedni opla- zilo v gozdu drevo po hrbtu in ga obfiutno poškodovalo. Ker so' se pred dnevi pojavile komplikacije, se je podal Škrbinc v celjsko bolnico. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- Vam nudi J. KUDIŠ c S cigareto omamljen in okraden v vlakn. V pondeljek 16. t. m. zvečer se je vozil trgovec g. Ignac Žerak z Vranskega iz Zagreba proti Zida- nem inofttu. V vagonu sta bila tudi dva Tieznana.moška, ki sta se izda- Jala z'a trgovška polnika. Med vožnjo je eden potnikov v razgovoru ponu- dil g. Žeraku cigareto »Šuinadijo«. Ko je g. Žerak pokadil že tretjo po- nudeno mu cigareto, se ga je lotil spa nee, da je pri Brežicah zaspal. Pozneje se je zbudil in na Zidanem mostu prestopil v maiiborski vlak. Blizu Rimskih toplic pa je zapazil, da je izginila njegova aktovka, ki jo je bil položil v b'rzovlaku na polico pod suknjo. V aktovki sta bili poleg razne korespondence dve obveznici Vojne Skode'|)o 1000 Din, meni^'a na 2000 Din, lf>0 ueinakih mark\ |i;.6000 dinaijev. Gosp. Žerak je javil tatvi- no takoj celjski polieiji. c Zimskosportni odsek SPD v Ce- lju izreka, iskreno zahvalo vsem, ly so .sodelovali pri smuški slaloin-tekr- mi 15. t. m. pri Celjski koči, zlasti vojaštvu in celjskim skavtom, ki so vršili kontrolo na progi. C Podaljšanje lova na sulce. \\\- barsko društvo v Celju jö po'äajjjsalo lov nasulAe do sobote 28. februärja. c Občina Celje okolica odda eno- letno in isestlctno deklico za svojo. Natančna pojasnila se dobe med uradnimi urami v občinski pisarni. na Bregu. c Razpisane frafike v celjski oko- lici. Razpisana je oddaja trafik na Babnem St. 6. in 15., v Medlogu St. 41. in v Gaberju št. 172. V prvi vrsti pridejo v poštev vojni invalidi, vdo- ve, sirote in njih svojei. Interesenti naj se zglase pri krajevnem odboi'u Udruženja vojnih invalidov v Celju. c Drobne policijske vesti. V noči o'd 15. na H\. t. m. je bila v mestu aretirana M. S., ker je v vinjenosti razgrajala po ulicah. — Policija je4 tudi prijela 60-lctnega berača Anto- na T., ki ni hotel sprejeti od ljudi milodarov po 5 in 10 par, marveč je zahteval kar po 1 dinar. — Neki moški iz Štor je moral v pustni noči v policijske apartmane, ker si je obraz namazal s sajami in v vin- skem razpoloženju rogovilil po me- stu. c Nalezljive bolezni v Celju in celj- skem srezu. Po uradni statistiki je bilo stanje nalezljivih bolezni v me- stu Celju in celjskem srezu od 22. do 31. januarja naslednje: tifuzne bolez- ni: v celjskem srezu ostalo od prej 5 bolnikov, umrl 1, ostali še 4 v oskr- bi; škrlatinka: v celjskem srezu ostali od prej 3, ozdravela 2, ostal se 1 v oskrbi, v mestu Celju je ostal edini bolnik še dalje v oskrbi; davi- ca: v celjskem srezu ostal od prej 1, na novo obolela 2, ozdravel 1, ostala še 2 v oskrbi, v mestu Celju na novo obo'lel 1 in ostal v oskrbi; šen: v celj- skem srezu ostal od prej 1, na novo obolel 1, ostala 2 v oskrbi. c Prodaja bukovega lesa. Mestni*odaS. Pusti ti kravo meni, pa da vidiš, ka- ko se prodaja, ti se pa kje skrij in ne prikaži se, da ne spoznajo ljudje tveje krave.« Nasredin-liodža niu da kravo in se skrije nekje v bližini. Njegov sosed začne vo'diti kravo semtertja in kri- Cati: »Evo dobre krave, teli se; ka- dar je mleko najdražje, takrat daje po cni molžnji do šest litrov mleka!« Tako hodi sosed semtertja in ljudje se začnejo zbirati okoli. kfave in vpraševati za ceno:r Tedaj se od ne- ko'd prikaže Nasredin-hodža in za- kriči: »Ce pa je tako dobraT je ne prodam!« — Vzame sosedu kravo in jo odžene zopet domov. Nasredin-hodža v džamiji. Nekoč se doniisli Nasredin'^da" poj- de učit v džamijo. V džaiui^. 'se je zbralo mnogo ljudi. Nasredin stopi na hodžino mesto, tedaj pa jjividi, da je pozabil učiti: že dolgo ni imel v rokah korana, niti drugih .^iaJbož- iiih knjig. Ogleda se, obrne se k množici in reče: »Veste li, kaj bom danes učil?« — »Ne vemo^^ßdza«, odvrne mno'zica. »Ker ne veate.^kako naj vas jaz sedaj naučim?*« reče hodža, se okrene in odide. ' Tudi drugi dan se odpravi ^sre- tlin uCit. Dogovore se ljudje na potu v džamijo: »Ce nas vpraša, ali vemo, kaj bo usiil, po'recemo vsi: da!« — Nasredin stopi na hodžino mesto in vpraša zopet množico, ali vedo, kaj jih bo uCil. Ko mu množica odgovo- ri, da ve, se o'dre'ze hodža: »Ker že veste, čeinu naj bi vas jaz učil?« in odide iz džamije. Tretji ciQ.il se napoti Nasredin zo- pet v džamija Sedaj se ljudje dogo- vorijo, da odgovori polovica: da ve — druga polovica: da ne ve. — Na- sredin zavzanie zopet svoje mesto in ponovi zopet vprašanje, ako vedo, kaj jih bo danes učil. Polovica reče: »Vemo!« a druga polovica: »Ne ve- nio!« —' »Bravo!« se nasmeje Nasre- din in si pogladi brado; »Vi, ki ve- ste, nauditft, idne, ki ne vedo«, in se izmuzne izbnžamije. Nadaljevanje na 5. strani. ŠteV..lo. »Novn Doba« 20. II. 1931. Strao8. AH ste že naročnik ,.NOVE DOBE" ? Dopisi Ponikva ob j. ž. (Ustanovitev Sokdlskega društva.) V ne- deljo 8. februarja ob pol 1(>. se je vr- šila v.osnovni šoli na Ponikvi usta- novna skupščina Sokola,- ki jo je po- setila delegacija celjske Sokolske župc in sicer bratje župni' starešina Smertnik, pro's- xVIastnak, Cepin in s. Grudnova. Zbor je otvoril in vodil br, Obersnel, ki je jned drugimi po- «dravil br. Kiucla, sreskega načei- nika v Šmarju kot, zastopnika dr- žavne oblasti, starešino matičnega društvu Sv. \Turij br. dr. Svetino in župno odposlanstvo. Vsi ti so' želeli novemu društvu nmogo uspeha in ga vzpodbujali k vztrajncmu delu. Župni starešina je posebej govoril še o ciljih in nalogah Sokolstva. Žu- pi je bila v iinenovanje predlagana naslodnja Jista društvene uprave: Starosta Obersliel Franjo, podstaro- sta Kristan Anton, tajnica Kregar Marija, naeelnik Kincl Jože, podna- eelnik Orač Franjo, načelnioa šturm Franica, poduačelnica Zdolšek Tere- zija, bkigajniea Podgoršek Pavla, prosvetar Lipovšek Franjo; odborni- ki: .Podgoršek Franjo, Jtomih Fra- njo, TrKovc Rudolf, Ferlež Ivan, na- mestniki: Martelanc Dora, Bolle Sa- Sa, Draksler Franc, Šarlah Franc. Nadzorni odbor: liollo Franc, Komar Ljudevit, Kuder Fran, namestnika: Vofšnjak Franja, podpredsednica, za- Razsodišče: Bolle Franc, predsodnik, Vošnajk Franja, podpredsednica, za- pisnikar Lipovšek Franjo, Leskovar Karol, Kuder Franc, namestniki: Podgoršck -Franjo, Kregar Marija, Komar Ljudevit. Na p red log br. dr. Svetine jc bil odposlan Savezu SKJ brzojavni pozdrav. Kozje. (Ustanovitev Sokol- s k eg a d r u š t v a.) V nedeljo 15. lebruarja so je vršiJ ob skrajno sla- hem vremenu ustanovni obCni zbor Sokolskega društva Kozje. Občni; zbor jt1 vodil predsednik pripravljal- itegfi odbora l)rat dr. Fran Kloar, ki je Lo.pozdravnem nagovoru" poročal o1 pripravah za ustanovitev. Obenem je -opraviCil župno delegacijo, ki vsled V>nežnih zametov ni mogla pri- ti na skuuŽčino. Občni zbor je «skle- nil predlag'ati Sokotski župi Celje V imenovanjo naslodnjo druStveno upravo: Slitrešina dr. Kloar Fran, odve.tnik in župan; nam. stareSine dr. Mile Jenko1; notar; načelnik Maj- dak Diago, biivec; nam. naOelnika Slavec Ivan, šol. upravitelj; n^čel- nica Majcen Tatjana, učiteljica; ria- mestnica načelnice: Korber Pävla, učiteljica, prosvetar Pakiž Silverij, starežina sodišča; tajnik Rajäp Zo- ran, sodni kanclist; blagajnik Trat- nik Ivan, uprav. žage; matrikar Štukl Jakob, sodni kanclist; gospo- dar VahčiC Ivan, trg. pomočnik. čla- ni uprave: Kos Maks, šolski uprav., Buče; Levstik Franjo, posesthik, Podsreda; Frisian Janko, učitelj, Pilštanj. Namestniki: Mrevlje Artur, notarski kandidat, Maček Alojz, po- sestnik, Matelič Anton, preglednik fin. kontrole, Sevnik Rudolf, tesni industrijec, vsi v Kozjem. Nadžorni odbor: Pleterski Anton, trgovečV dr. Skrinjar Dragotin, odvetnik, Tram- puž Aleksander, sodnik. RazsodiŠče: Pakiž Silverij, predsedriik, dr. Kloar Fran, podpredsednik, dr. Jenko Mi- le, delovodja (zapisiiikar), Slavee Ivan in Matelič Anton. Narnestsliki: Korbor Pavla, Rajšp Zoran in Trat- ni.k Ivan. Sevnica. Naš živo razigrani pust- ni dan jo irnel jako občutne po$le- dice. Posestnikov sin Anton Gor.ifiek z Brezja pri Sevnici je na cast odha- jajočiin svato'm streljal z rnožrlar- jem. Ker se stari smodnik v niož- narju ni hotel takoj vžgati, ga je po- stavil Gorišek vstran. Čez Cad je možnar eksplodiral. Ves dim in drobci naboja so vdarili v obraž.in obe očesi Aittonu Gorišku, ki je ho- le! ravno prcgledati rnožnar. Okrož- ni zdravnik g. dr. Turk je poneSre- čenca vsletl opasnega stanja dal pre- peljati v Ijubljansko bolnico. Res skrajni čas je, da oblasti najstrožje pi'epovedo streljanje z možnarji. Planina pri Sevnici. Dne 10. t. m. jc našel tukajšnji šolski upravitelj g. Križman na polju blizu Pianino baiončok, napolnjen z nekim plinom. Na baJonftku jo bila pripeta dopis- nica, s katere je bilo razvidno, da je spustilo balonček češkoslovaško voj^ no ministrstva iz nekoga kraja, ka- terc-ga napis je bil nečitljiv, in prosi najditolja, da vpošljo dopisnico na- zaj naslovniku. Balonček je bil iz- puSčen iz CehoslovaSke 9. t. in. ter je prijadral k nani žo 10. t. m. Neho- le in nevede smo prejeli zračno.po- šiljko kot iskren polzdrav naših se- vei-nih bi'atov. KA*l 1>EÄ^WO ŠT E m LKBZ 7OO.OOOZAVITKOV ELIDA SHAMPOO PRODANIH VZADNJEM LETUl D O KAZ N J E G O V E KAKOVOSTI! Akobiteh 700.000 zavitkov poiožiH zaporedoma eden za drugim, bi tvorili 83 km do!go progo, ka- kor Beograd— Novisad. č\a negovanje ias Kino Me&nl kino Celie. Petek 20., suho- ta 21., neo sJo'viti isto- imenski opereti Franca Leharja. V glavnih vilogah Rihard Tauber, ko- morrii j)ovec svotovnega slovesa, in lepa Hella Kürthy. Predigra: najno- vejši Foxov zvočnl žurnal. Predsta- v« ob delavnikih točno ob pol 9. zve- čer, v nedeljo ob 3., 5., ?. in 9. žvečer. Prl zapeki, motnjah pri pr^öaVt>; gorečici v želodcu, krvnih navüfiiV'1 glavobolu, splošni slabo'sti v^emito /.jutruj na tešče kozai*e<: »Franc Jo- ' žeiove« grenčice. Po izkuSnjali, na- - branih na klinikah za notranje ho- lezni je »Franc Jožefova« voda iz- redno dobj'odejno odvajalno sred- stvo. »Franc Jožefova« voda so d'obi v vseh lekarnah, drogerijah in Spe-- cerijskih trgovinah. Oglašujte! V, N. Mamin-SIbirjak: Brata Gordejeva Roman. Iz ruščino prevedel J. O. 19 Popadja je stopila iz sobice kakor opljuvnna. Glrtva'se ji je vrtela in rioge so se ji opotckalo. Da bi b.jla nesreča šc večja, je na stopnicah srečala samega Fculota Jakimiča, ki jo stopal hitro gori. Poglcdal je pdpadjo od nog do glave, kakor da jo vidi prvikrat, in se ji je celo -uinaknil, da bi ji napravil pot Po- padja je skoCila na ulico kakor poparjena in je takoj ukazala peljati doinov. A Fedot Jakimič je postal na stopnicah, zmajal z glavo in gioboko vzdihnil — ra/.umel je, čoinu je prišla novozavodska popadja. Ko jo prišel na vrb stopnic, je najprej potegnil sapo in potem šele odprl vrata v sobico. Amfoja Parfe- novna ga je srečala na pragu, pokazala z očini na slopnicer, kodor je odšla popadja, in vprašala: »Resnica?« Fedot Jakimif so jo kar opotekol na mostu in odgovoril: »Resnica, Fejuška . . .« Fedot Jakimič je odšel in je sanio slišal, kako jc starka znotraj zapahnila vrata z železnim dro- gokopali, bi bilo meiida lažje. Amfeja Parfciiovua je slišala vse, kar se je go- dilo prod vra.i-i. in je bila kakor okamenela. Bila jo sodaj podobna, po viharju razbitom drevesu, ki stoji Iji-ez vrha s preklanini deblorn in potrganimi listi. Da, udaril je nopričakovan groin > . . Bila jo užaljena, nv toliko kot žona, kot mati rodbine, kot gospodinja, arnpak predvsem kot predstaviteljica starega rodu Sovastjanovih. Fedot JakimiC je pozabil, da ga je vzela kot hči bogate hiše proti volji svojih staršev, ko je bil nižji zavodni namoščenec, da je potem pre- našala zanj bedo in pomanjkanje, da mu jc poma- gala v neprilikah, da ga je privedla do sedanjega položaja in ^a ko'nfino iiyedla v svojo roilno bišo, v kateri sta sodaj živela, Sevastjanovi so bili izprva giavni upravitelji in njihova hiša se je vedno ime- novala gosposka. Ko pa je rodbina pomrla, je ostala ona edina predstojnica svojega rodu, bila je polna rodbiuskoga ponosa, gospodovalnih tradicij in rod- binske nadrejenosti nad ostalirni nameŠČenci za- voda. Da, vse je bilo tako, ali v vsem sevastjanskem rodu ni bilo niti enoga slučaja, da bi bil rnož sprävil žono v sramoto . . . Amfeja Parfenovna je stala in mislila. Bila jc ponosna deklica v očetovski hiši, z raznih straili so prihajali ponjo svatje, ali ona je vzljubila nižjega nameščenca brez rodu in ga poro- Cila proti volji staršev. »Spomni se, Amfeja«, jt> govoril starec-oče, ko ji je žo oprostil: »spomni se na to, da sreča ne prihaja proti volji staržev . . . Zahötela si svoje volje — oCitaj si sama sebi. Pri nas kaj takega' So tii bilo' v rodu: ti odina si se poroCila proti vsomu rodu.« Croz štirideset let še je Amfeja Parfenovna spomnila na to usodne besede. Življenje je šlo mi mo nje in pozabila jih je žo bila, a sedaj so zopet od- jcknile. Doviška volja in ponos sta se protivila rodu, a zdaj se je ta rod oglasil. Da, ta lesena starinska hiša se je javljala stai-ki' kakor nem ukor iii preživ- ijeno življeiije — kakor ^anje ... In kam je šlo vse? Zapihal je veter — in nič ni ostalo: Ni se zaman raz- kla.'.a. na dvoje na cipresni deski narisana starinska rodbinska slika soloVeških zaSčitnikov Zosima in Sei-vatija. To je bilo znamenje, a ona, slepa, ni ni- ^osar -vid^l«: Gorje je prišlo na sevastjanov^ki rod, siamola in uničenjo . . . Tri dniin tri • noCi je molila Amfeja Parfenovna v svoji sobici in razen Nemke Palageje ni puščala nikögar-k sebi. četrtega-'dne je priSla doli, v sobo, bleda, l-esna, mirna in je ukazala poklleati Fedota .lakiniifa. Stopil jc v isto sobo, kainor je hodil ko% mlad, skrit žcnin, in se je ustavil na pragu. »Fedot Jakimič, hvala ti za pozdrav, za nežno»ti y.u tvojo ljubezen«, je počasi govoVila starka in ga ni pogledala. »Prekršil si svoje roditeljske obljube, prolomil si svoje besede, porušil si rodbinski domf" Bog ti naj bo sodnik, jaz pa nisem več tvoja zenäi«-- Molče in ponosno je šla miino njega, on pa si je niti ni upal poglodati, kakor je bilo pred ätiridese-' timi leti. Neka nevidna roka je preCrtala teh Stiri- deset let njegovega življenja. XL Prvi uspeh poti novozavodske popadje v Zem-' Ijanski zavod je bil, da je Amfeja Parfenovna «a' vedno zapustila rodno ognjiače. Z njo je Sla Nemka- Palageja. Ponosna starka se je izprva podala nekam k sorodnikom, a po'zneje, kakor je bilo znano' v kraju, v pustinjo. Neposredna posledica tega odhoda je bila, da se je Nemka preselila v Zemljanski zavdd. Ni se nasGiila naravnost v go*poskem domu, arnpak si je zaenkrat najela zasebno stanovanje. Skandal se je razvil v polnein obsegu, čeprav javno nihče ni srnel riič govoriti. Fedot JakimiC je ostal za vse prejšnji strah. Po odhodu zone je bil dva tedna ža- losten, nato pa se je hipoma pomladil. Vsi so pripi- sovali ,to ^livu Nemke. Tudi rodni otroci niso smell odkrito protestirati in so samo prestali hoditi k očetu, kar g-a je strašno vznemirjalo, Čeprav tega rii kazal. »Vse je inoje: slabo in dobro«, je ponavljal, »in otroci niso sodniki svojim staršem. Meni in Amfeji Parfenovni bo sodil Bog.« V resnici se jo bal otrök, zlasti rezke Nataäe, in se je hrabril samo radi videza. Včasih »o1 se gra-lote-~ vale minute težkega rlizmiSljanja ih ftolest ga je gi-a- bila za srce. Kaj počenja? Vsakdanjim mislim In obiCajni lnorali se je pridružii verski s-traii in hpo* znanje velike odgovornosti. Navadno je tako ra/.po- loženje prihajalo zvcčer in po''navadi ni östäjäl sam v pusti hiši, ampak so je vozil k Nemki, kjer se je umiril. Pa kako se ne bi nmiril, ko je znala njego- vtmu starčevskemu srcu govoriti tako ljubeznive ženske besede; s smehom in mladim vosoljom ga je razsvetlila kakor s solncem. st ran \. »Nova ftoba« 20. II, 1931. Stet. 15. Pri znani tvrdki Sternisa v Zavodni pri Co ju dobite najcenejSe pohižtvo in sploh najboljSe mizarske izdelke. UuIImII HI UHVU delajo z velikim uspehom kuro za či- ščenje in osveženje krvi s FigoJoin. FJgo! se dobi v vsaki lekarni, po poSti ga pa razpošilja proizvajalec: Aootekar dr. Semeiič, Dübrovnik 2/62. 3 stekle- nice s poŠMino 105.—, 8 stekl 245.— , 1 stekl. 40 Din. Pentlje za nagrobne vence zelene. (lovske), kakor tudi v vseh drugih barvah izdehije točno in ceno 5 KramaK* & Mislej, Celje 14 Dve stanovanji obstoječi iz 4 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklip, se oddata takoj. Naslov v upravi lista Ilmetne cii Naravna izvedba F. Ad. Müller sinovi, Wiesbaden v Zagrebu, univerzitetna očesna kijnika, od 28. februarja do 3. marca 1931. - Ob ne deljah ni ordinacii. CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro« tiLčija deviase in valute. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter midi za isti popolno Tar- nost in ugodno •- brestovanje. Podružnicl; Majrlbor, Šoštanj Ucenca zmožnega slovenščine in nemščinp, po- trebujern za prekajcvalnico. ViktorZany, Celje, Preset nova 11. SCtANPUN KAPSUtE; ^»fitNEJŠ! STRUP ZA U5ICE ^¦ÄöJeMinapriORLU.Celjn Sokolskp društvo v Celju naznanja tuznoyest. da je söustano- vitelj društva in njega častni starosta brat dr. Josip Vrečko odvetnik v Celju dne 19. t. m. nenadorna preminul. Räjni je stal po ustanovitvi našega društva v njega silnih borbah za na- cijonalno in sokolsko cast rnesta Celja in okolice vedno v prvih vrstah borcevl Cast njegovemu spominu! Sokolsko društvo v Celju. DvctmtiüaÜA OaI CenJ- °bCInstvo vljudno opozarjam, da Imamv MTM 1^.19JTAVClJJLt? Si%2l svoji hiSi v CELJU, KSÄLJÄ PETRA 3 c. 7 lass no mesarijo, prekaievalnico In goslilno pri »Jelenu*1 z izborno kuhinjo. Cene konkurenCnc. Spccijallteta blaga zajaraCena. Prodafa blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoCa Josip Gorenfak. Vžnho HühoBBC, obi honcBS.mestni tesarshi majstep na Layi nit! r^lill izvršuJG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrcSj« za |J! I UuljU hišc, vile, tovarnc in cerkvc, stropc in razna tla, paviljone, vc- rand«, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jczov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. cTAiT Zvezna tiskarna v Celju javlja tužno vest^ da je njen prvi, zaslužni predsednik in soustanovitelj, gospod dr. Josip Vrečko odvetnik v Celju umrl v četrtek, dne 19. februarja ob pol 10. dopoldne. Pokojniku bomo ohranili časten spomin! CELJE, 19. februarja 1931. KMETSKA POSOJILNICA V CELJU regifstfcvana zadrm a z neomejono »veto Pisarna v IVesernovi ulici S Hranilne vloge oftrestuje poj^^ člstili, brez rentuega davka. Pri naložbt Din 50*- se dobi nabiralnik na doro. štev. 15. »Nova Doba« 20. II. 1931. Stran 5. Izvirne francoske pastilje proti naduhi, nahodu, grlobolu, ka- taru, gripi, influenci. Prodajajo vse lekarne in drogerije. c V hotelu »Union« v Celjn sc toCi fi-no krajinsko vino 1930 po 12, v to- Čilnici 10, cviček 1929 po 1G, v točii- nici 14 Din, la belo vino 16, v točil- nici 14 Din, Jeruzalemec 20, v točil- nici 18 Din. (Jeruz. burgundec stari, specijaliteta 24 Din). Toči se sara- jevsko dvorsko pivo. Nasredinove varalice. Vedno pogosteje so prihajale sul- tanu piitožne, da vai'a hodža ljudi kav se le' da nesramno. Sultan u so tofcbe že začele presedati, pa pokličc hodžo k' sfcbi, da prevari, če more, tudi njega,'. Ko stopi hodža pred sul- tana, gar-vttraša ponižno: »Kaj želiš, preinilostni y\a(lar?« Tedaj reče sul- tan: »E,'^tfLfčtfin, slišal sem, pa tu- di mnogo1 pritožb je prispelo k meni, du varašjjudi. Ker si že tak mojster, daj, prevar'i""tüdi mene, ako pa me ne prpvATifc, izgubiš glavo.« — »Ej, č.asiiti vladar«, odgovori Nasredin, »jaz se tega nisem nadejal, pa tudi nistm prinesel s seboj svojih varalic Zato te prosim, da mi daš voz in šest parov volov, pa boš videl, kaj so' va- i'alir:e. Sultan mu vsc to da, a Nasre- din oclide in. prepevajoe odpelje voz in vole. ¦¦<< Mine dan, mine tudi drugi in pre- tečft že eel mesoc; sultan čaka in ča- ka, a Nasredina ni, niti njegovili va- i-alk. Razsrdi se sultan, pozove Na- srcdina prod se in se zadere nanj: »Ej, vražji hodža-, dal sem ti dva- najst volov, da pripeljcS varalicc, a li *e />a v^e tp, niti ne smeniS. Kje je voz, kje voli, kje varalice, da me pre- variš?^.,,,-.,»L, dragi vjadar«, odgo- vori Nasreclirhhodža, »v svojem živ- Ijenju ftijsow .jte. nikogar tako pre,- varil, kakor sem tebe!« Sulta.ii spozna provaro, nasmeje se, pa. pusti liodžo zdravega in veselega •dcmov. ,. -., Anekdote William Maken je izdal nedavno v Londonu potopisno knjigo »Na ju- gu Sueza«. V tej knjigi pripoveduje mod dnlgi'rn, kako je nekoč na svoji lovski ekspediciji skozi Afriko s)e- oal waleskega princa (angleškega pi-estolonaslednika). Med razgovo- i'orn je Maken vpraäal princa, kakš- .nemu poklicu bi se posvetil, če ne Crep georgette v modernih barvah . Din 84"— Crep de Chine v modernih barvah . Din 60"— Crep saten v zelo fini kvaliteti . . Din 118"— Crep mongol v najboljši kvaliteti . Din 164"— Crep marocain v težki kvaliteti ... Din 168*— se prodaja v trgovinl Miloft Pšeničnik* Celje hi bil prestolonaslednik britanskega imperija. »Edini poklic1«, je odvrnil princ. »ki ga posebno ljubim, je no- vinarski. Ce bi ne bil waleski princ, bi najbrž bil posebni poročevalec kakšnega velikega lista. Ne more bi- ti nič zanimivejšega, nego loviti po svetu napete dogodke in pustolov- ščine . . .« * * (.) skoposti Jškotov kroži nešteto anekdot. Tako se je neki Škot po 15 leiili odloMl, da si kupi nov klobuk. Ponosno je stopi 1 v edino trgovino s klubuki v okolišu in podal lastni- ku trgovine roko z besedami: »Vidi- te, zopet sem tu!* On: »Neverjetno, kako mi je otrok sličen.« Ona: »Ti moraš pa tudi vedno zniei'jati!« Stanovanje z 2 do 3 sobami s kuhinjo in kopalnico se išče. Po možnosti v prvem nadstropju. Po- nudbe pod šifro »D. M. C.« na upravo lista. UlENEC zdobro šolsko nacbrazbo in iz dobre rod- bine se takoj sprejme v večjo manufakturno in modno trgovino v Celju. Oskrba pri star- ših. Ponudbe na upravo liste Hranilnica in posojilnica v St. Pavlu pri Preboldu r. z. z n. z, ima v nedeljo 1. marca t. 1. ob dvehpop. gvoj 24. redni , občnizbor DNEVNl RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Pregled in odobrenje letnega računa za I. 1930. 3. Revizijsko poročilo. 4. Spremembe pravil. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Moderne tiskovine v»eb vrst: knjige, lepake, letake, pisemske glave, kuverte, vaWila in drogo Vam nudi v oku 8 n i Iz- vedbi in po zmerni ceni T ZVEZNA llSKARNA Lastna knjigoveznica izvrSuje vsa v njeno stro- ko spadajoča dela, kakor vezanje knjig, za- pisnikov, moUtveni- kovltd.Ljud- ske knjižnice imajo popust. VCELJU AH sGr,^QčGtc Vašcga revmatlzma, protlna osvoboditi ? Stezanje in zbadanjcv udih in sklepih, otekll udje,pohabljeneroke In noge, trganje, zba- danjein stezanje vraznihdelih telesa, pa tudi oslabelostočl so često posledlce revmat. in bolečin v kosteh, ki se morajo odstraniti, ker bolezen sicer vedno bolj napreduje. Nudim Vam zdravilno pijačo, ki razkraja sečno klslino, pospešuje pretvarjanje snovi in izločevanje, torej netakozvano uni- verzalno ali tajno zdravllo, nego pro- i2vod, ki ga nudi priroda sama v do- brobit bolujočega človeStva. Dajem vsakomar brezpla&aoposkninjo! Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih skladišč v vseh deželah popol- noma brczplačno in franko poskuš- njo s poučno razpravo vred. Le potem se boste preprif ali o neSkodljivosti tega si»ed9tva iao n;egovem hitrem učinku. Aagust Märzke, Berlin - Wilmersdorf Bruchsalerstrasse Nr. 5. \Rb\.: 11 Polenovka suha in namočena, polemen» dolski, tyapistovaki in pravi parmeianski si»*» kakor tudi konzervirsne Hbe vseh vrst nudi tvrdka I. RAVNIKAR. Celje. K-al»a p«tfa c*»ta Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inStalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa V zgoraj navedene stroke spadajoča delaln popraVila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-42 Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Ponkala Ltd. kakor tudi plošče *His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Got« I Lesbouseh, Celje knjigarna in «eletrgovina s p^pirjem, pisalnimi in pisalnimi predmeti. Neprijeten dah ust je zopni. Zf))>jo sl.-iho b;irv(> kvarijo n;ijloi»ši obraz. übe liibi odstranile pri enkratni vporalij krasno osvežujočo Chlurodont-paste. Zobje dobijo krason sijaj slonovino, post'bno pri vporabi /občasto ščetlco. kcr ista cisti zobe tudi na njih stranicali. Gnili ostanki jodi med tobmi. ki povzročajo iifprijoLen dult Hot, sc a teni temeljito odstranijo. Poskusite najprej t. malo fubo. Ki slano Din. 8'—. Chlorotiont ščetka za olroke, za darno (mohke ^cetinc), za gospode (trde štietine). Pristno samo v originalncin modro-zolcnem oiuotn z napison» Chlorodont. Dobiva so povsoil. — Posljitß nam ta ojjjas kot tiskovino (omot ne zalo- piti) tlobili botlote bezplarno cno poskusnu tubo za veckratüo uporabo. Tvornioc ZFatoro«j Oddelek Clilorodont, Maribor. _ « -. 54 IZ] AVAI Kurite z drvmi! . ,,Suha bukova in rezana drva, katera razprodajam i000 kg M po Din 240- niso prhla kakor sc je raznesh od zlobnc strani. Nasprotno, drva so bila sekana pred 1 y2 lcta. vsled tega tudi suha. Oglejte si jih, da se o tem prepričate. M. Osxvatitsch, CELJE, Kraljd Petra cesta 29 Uprava Hranilnice Dravske banovine podružnica Celje naznanja kot naslednica Južuoštajerske hranilnice v Oelju, da je preminul doe )9. februarja 1931. gospod dr. Josip Vrečko odvetnik v Celju ki je bil soustanovitelj in dolgo vrsto let podpredsednik Južnoštajerske hranil- nice v Celju. .________ Možu dela in poštenja ohranimo^trajen spomin. Celje, dne 19. „februarja 1931 5tran 6. "Nova Doha« 20. II. 1931. Šiev. 15. Upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju javlja tužno vest, da je njegov velezaslužni večletni predsednik, gospod DR. JOIIP VREČKO odvetnik v Celju preminul dne 19. t. m. ob pol 10. uri zjutraj. Blagopokojniku, ki je nad 42 let nepretrgoma deloval v upravi našega zavoda ter svoje velike zmožnosti posvetil v polni meri njegov emu napredku, ohranimo trajen in hvaležen spomin. Slava mu! Gelje, due 19. februarja 1931. V neizmerni žalosti naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok, vnukov, vnukinj in drugih sorodnikov prežalostno vest, da je moj nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat itd«, gospod ^H^^ i^^^kB f^ff ^Bhy JSP ÜB ^^r^ ^^F B^^ Hfe ^ffBIP^^ ^^t^ odvetnik, predsednik Celjske posojilnice d. d., častni starosta Celjskega Sokola itd. danes ob pol 10. uri dopoldne po delapolnem življenju in kratki bolezni v 75. letu mirno preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 21. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz Ipavčeve ulice 2 na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v pondeljek 23. t. m, ob pol 7. uri v župni cerkvi v Celju. Celje, Mislinje, Ö. Budjejovice, Fredrikstad, 19. svečana 1931. Rozina dr. Vreckova, roj. Kapus. Urejuje Redo P«6uik. — Odgovoren zfTkonsorcfJ »Nove Ttobe« In Lt&cdo fG^carno Äfian OvUna. ~ Ob« v Celju.