PRIMORSKI DNEVNIK
poštnina plačana v gotovini Abb postale X gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIV. St. 221 (7114)
TRST, četrtek, 26. septembra 1968
nevarno zaostrovanje na srednjem vzhodu
Sovjetsko opozorilo izraelski vladi v zvezi z izzivanji proti Arabcem
Izraelski zunanji minister pravi, da hoče SZ odvrniti pozornost od dogodkov v Evropi - Izrael bo v OZN predložil svoj načrt o Srednjem vzhodu
MOSKVA, 25 — Načelnik tiskov-1 de Eškola in izraelsko vlado Wga urada sovjetskega zunanjega da skušajo izvajati svoje načrte za
■Ministrstva Zamjatin je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da j«na sovjetska vlada za potrebno najodločneje opozoriti izraelsko vla-?° na veliko odgovornost, ki izhaja ? njenih nevarnih izzivanj proti 'zAR, Jordaniji in Siriji.
Zamjatin je poudaril odgovornost iaraela za nedavno vrsto krvavih incidentov in je dodal, da pot, na jatero bi hoteli Izrael in njegovi *aruhi spraviti sedanji razvoj na pednjem vzhodu, lahko pripelje zelo hudih posledic za mir. Za-0 je dolžnost vseh miroljubnih sil “Prejeti učinkovite ukrepe, da se Npreči nova nevarna eksplozija na področju.
.Na zadevno vprašanje je Zamjn-Jn odgovoril, da se ni menjalo sovjetsko stališče, ki ga je lani obraz-Stil zunanji minister Gromiko gle-pravice do obstoja izraelske ?fžave. Pripomnil pa je, da se ‘trael ne ozira na resolucijo varnostnega sveta od 22. novembra ^>7, katerega glavna točka je u-"■ik izraelskih sil z zasedenega o-JebUja. To ravnanje izraelske vlade sklepov OZN in Jarringovega ^slanstva potrjuje, da vodilni kroji1 Izraela naslanjajo svojo politi-na stalno napadanje in ne na ™litično ureditev.
Izjava omenja zatem izraelski JaPad od 8. septembra na področju “Peškega prekopa, ko je Izrael upo-fPbljal topništvo, tanke in celo ra-Jfte proti Suezu, Ismailiji in dru-egiptovskim mestom.
Dokument obtožuje zatem izrael-■Pe ekstremiste, predsednika vla-
priključitev arabskega ozemlja. Zatem poudarja, da so Arabci pripravljeni na mirno ureditev in omenja predlog ZAR, naj se pripravi načrt postopnih zapadlosti za izvajanje resolucije varnostnega sveta.
Na vprašanje glede nadzorstva nad oborožitvijo je Zamjatin odgovoril, da bi o omejitvi oborožitve na tem področju mogli razpravljati šele po umiku izraelskih čet z zasedenega ozemlja. Glede neposrednih pogajanj s posameznimi a-rabskimi državami pa je Zamjatin izjavil: «Govoriti o neposrednih pogajanjih pomeni poizkus izogniti se izvajanju resolucije varnostnega sveta o Srednjem vzhodu in prikrivati svoje obstrukcionističnn stališče. Poleg tega je poizkus, da bi postavili na isto raven napadalca in žrtev. Kdor misli, da bo Izrael dobil nagrado za svoj napad, se zelo moti. Potrebno je, da Izrael prizna resolucijo varnostnega sveta in da si ne izmišlja izgovorov.«
Na vprašanje, ali sovjetsko opozorilo pomeni, da so Sovjetska zvj-za in arabske države mnenja, da so izčrpane vse možnosti za politično ureditev, je Zamjatin odgovoril: «Ne pomeni, da smo zgubili zaupanje v politično ureditev, toda niti ne pomeni, da bo Izrael lahko nadaljeval svojo obstrukcijo.«
Nekemu časnikarju, ki je vprašal, ali lahko postavi vprašanje o Češkoslovaški, je Zamjatin odgovoril: «Kdor dela te primerjave, ne razume točno nobenega od obeh vprašanj Vprašanje Srednjega vzhoda je napad. Stanje na Ceškoslova-
'iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiimiimiiifiiiiimiiiiiHiimiiifHitiimiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA AVENUE KLEBER 23. SEJA
Včerajšnja seja «ni bila kaj drugačna od drugih»
■čiv«
ZDA ne mislijo na zmanjšanje števila svojih čet v Vietnamu
Pariz, 25. — Danes je bila na ‘venue Kleber 23. plenarna seja Sadnih pogovorov med ZDA in Vernim ’ Vietnamom. Severnoviet-IjMhsko delegacijo je vodil minister ^an Thuy, z njim je bil njegov ^ebni svetovalec Duc Tho, med-S ko sta bila na čelu ameriške J^egacije Averell Harriman in Cy-I* Vanče.
Kot po navadi se je Harriman Nd sejo na kratko pogovarjal s 'a«nikarji. Izjavil je, da Hanoj ni poročil kake namere, da bi pre-'■Mil pogovore v Parizu. Tudi Ame-‘čani jih ne mislijo prekiniti, je jjal Harriman.
Na seji pa je Harriman poudari da je vietnamska (južna) replika suverena. Hanojska vlada * napadla z orožjem vietnamsko Publiko ter tako kršila ženevske ^razume in mednarodne zakone. '■Hnamska republika, je dejal Har-lrhan, ima vso pravico, poklicati | pomoč druge države; ZDA in ,'Mge države pa imajo vso praviri ta poziv sprejeti in nuditi svo-® Pomoč.
,Ka koncu današnje seje, ki je f^jala točno tri ure, je Harriman /vedal časnikarjem, da je bila dolgo diskusijo tudi Jtirideset-; Mutna pavza za kavo. 7'Ti pa ni-'5sar povedal, kaj se je govorilo
N odmorom. Znano je namreč med temi
'	Pride	večkrat	prav med	temi
'•■tiori do koristne izmenjave mnenj "b obema delegacijama, ref severnovietnamske delegacije 5*>n Thuy pa je dejal, da današ-Jj* seja ni bila drugačna od dru-[K Med	sejo je Xuan Thuy zavr-
d	Harrimanove	argumente	zatr-
le, da je vlada generalov Ngu-Van	Thieuja	in Nguyen Cao
jk prišla na oblast z volitvami W puškami ameriških zasedbenih ? in njihovih agentov*. Brez pod-ameriških čet bi lutkarska Sda in vojska takoj razpadli, je ial Xuan Thuy. Hanojski pred-
,'vnik je nato ponovil znane zahteva tiskovni konferenci po današ-'6rn razgovoru je predstavnik se-^Hovietnamske delegacije Ngu-u1' Thanh Le v odgovor na vpra-■JMje nekega časnikarja dejal, v -.^i s ponedeljkovimi izjavami U ,’Mta, da vietnamski problem ne ?ada v pristojnost OZN. Vendar J,so zadovoljni, ko vidijo, da je gibo večje število delegacij v
■	N, ki izražajo svojo solidarnost Vietnamskim ljudstvom.
■	^dioči je topništvo FNO bom-JNiralo tri točke in med temi le-i'išče Kontum, 420 km severo-r^dno od Sajgona. Nadalje so - Mibardirali tudi letališče Soc /ng v delti, 155 km jugozahodno il Sajgona. In končno so bombardi še taborišče posebnih čet v 'Komu v bližini Tay Ninha. ntneriški državni tajnik za o-k4hibo Clark Clifford je danes iz-
da nimajo v študiju načrtov, bi določali zmanjšanje števila
Riških čet v Vietnamu v bližnji
,('bod:
Inosti.
TIRANA, 25. — Albanska tiskovna agencija «ATA» je sporočila, da je obrambni minister Bekir Balluku odpotoval v Peking, kjer bo gost kitajske partije in vlade. Spremljata ga visoka partijska funkcionarja Adil Karkani in Rita Marko.
škem pa je zadeva, ki se tiče zavezniških obveznosti in začasne intervencije zavezniških čet, ki Je nastala zaradi potrebe, da se pomaga proti kontrarevoluciji.«
Egiptovski tisk je mnenja, da je blizu izraelski napad, in pravi, da številni spopadi, ki se ponavljajo, večajo nevarnost novih večjih spopadov.
Izraelski zunanji minister Aba E-ban je med svojim potovanjem v New York, kjer se bo udeležil zasedanja skupščine OZN, prišel danes v Rim, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Medicijem.
Na letališču je Aba Eban izjavil, da se bo v New Vorku pogovarjal z Jarringom. Glede trditve ameriškega tiska o morebitnem sestanku med Izraelom, ZAR in Jordanijo s posredovanjem Jarringa, je Eban izjavil, da do sedaj ne more nič reči in da se bo vedelo kaj več čez nekaj dni, ko bo imel v New Yorku potrebne sestanke. Glede načrta, ki ga oo Izrael predložil v OZN, je Eban izjavil, da ne gre za načrt, ki se bo omejil na vprašanje palestinskih beguncev, temveč za splošen načrt za stalen mir na Srednjem vzhodu, v katerega bo vključeno tudi vprašanje beguncev.
Popoldne je imel Aba Eban tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je Izrael pripravljen pogajati se «o pravem miru« z »dobro začrtanimi, varnimi in stalnimi mejami, ki naj ne bodo običajne demarkacijske črte«. Treba pa je doseči dobro določeno pravno in politično ureditev. Mir na Srednjem vzhodu mora predvidevati skupnost suverenih držav, ki naj sodelujejo po zgledu evropske integrirane skupine in ki naj uživajo vso svobodo trgovine in plovbe.*
Na vprašanje raznih časnikarjev je Eban odgovoril, da nedavna sovjetska izjava o stanju na Srednjem vzhodu ne kaže nobene temeljite spremembe sovjetske politike na tem področju. Glede izjav egiptovskega ministra Riada v Londonu o možnosti izbruha novega oboroženega spopada je Eban odgovoril, da »Srednji vzhod ne potrebuje vojnohujskaških izjav, temveč mir«. Dejal je nato, da je Izrael pripravljen pogajati se «na sedanjih doseženih ozemeljskih položajih, toda ne more se povrniti na stanje, kakršno je bilo pred julijem 1967». Trdil je, da ni nobene resolucije OZN, ki bi zahtevala umik na te položaje. Dejal je tudi, da ni nikoli bilo stalnih meja.
Zatem je Eban izjavil, da razprava v Združenih narodih ne da-
je z realističnega vidika nobenih jamstev za večje rezultate. Kar se tiče stikov z Vatikanom, je dejal, da jih ni bilo in da je Izrael pripravljen na »zadovoljivo rešitev« glede kristjanskih in islamskih svetih krajev.
O palestinskih beguncih je Eban izjavil, da je moč to vprašanje rešiti samo z mirom v okviru celotnega načrta. To pa ne pomeni, da niso mogoči nekateri delni poizkusi. Eban je priznal obstoj palestinskega oboroženega odporniškega gibanja in je dodal, da se gverilska dejavnost ne omejuje samo na zasedeno ozemlje, temveč se širi tudi v notranjosti starih izraelskih meja. Eban je odpotoval proti večeru iz Rima v Pariz.
Ob prihodu v Pariz je Aba Eban izjavil, da gre za «izjavo brez vsake politične važnosti in brez vsake moralne veljave« Dodal je: «Sovjetska izjava se vključuje v vrsto ostrih izjav, ki so bile podane glede nekaterih evropskih vprašanj. Menim, da je glavni smoter odvrniti mednarodno pozornost od zaskrbljenosti v zvezi s krizo, ki je Bila povzročena v Evropi, in z napadom na suverenost Češkoslo-ške.»
Izvoljeni predsedniki odborov OZN
NEW YORK, 25. - Italijanski stalni predstavnik v OZN Piero Vinci je bil danes izvoljen za predsednika političnega odbora, somal-ski predstavnik Abdulrahim Aby Farah pa je bil izvoljen za predsednika posebnega političnega odbora. Gospodarskemu odboru bo predsedoval ganski predstavnik Richard M. Akvei, socialnemu odboru avstrijski predstavnik Erick Nettel, odboru za skrbništvo predstavnik Trinidada in Tobaga Patrick Solomon, beloruski predstavnik Černušenko je bil izvoljen za predsednika odbora za proračun, indijski predstavnik Krušna Rao pa za predsednika pravnega odbora.
V VVashingtonu je predstavnik a-meriškega državnega departmaja izjavil, da se bo Dean Rusk zelo verjetno sestal prihodnje dni s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom v New Yorku.
Dean Rusk se bo 7. septembra sestal v New Yorku z raznimi zunanjimi ministri držav atlantskega pakta. Sestanka se bo verjetno udeležil tudi zahodnonemški minister Brandt, ki bo prišel v New York, čeprav ni Zahodna Nemčija članica OZN.
Novi češkoslovaški predstavnik v OZN Zdenek Černik je ponovil, da njegova vlada nasprotuje poskusu, da se na kakršen koli način postavi pred glavno skupščino OZN češkoslovaško vprašanje. Dodal je, da njegova vlada želi rešiti izključno v okviru socialistične skupnosti sedanja vprašanja in da bi vsaka intervencija OZN lahko samo ovirala proces normalizacije. Dodal je: »Upajmo, da bo javno njnenje razumelo naš položaj m da nam bo pomagalo.«
Na zadevno vprašanje je odgovoril, da je bil bivši zunanji minister Hajek imenovan za člana akademije znanosti.
NEMIRI V MEHIKI NE POJENJAJO
Sedem oseb so ubili v zadnjih dveh dneh
Študentje zahtevajo od Mednarodnega Rdečega križa, naj pridejo njegovi predstavniki pogledat, kakšno stanje je v Mehiki
CIUDAD MEXICO, 25. — Tisk objavlja danes, da so nemiri zadnjih dveh dni zahtevali sedem smrtnih žrtev: ubiti so bili trije policijski agentje, trije študentje in neka oseba, ki se je nenamerno približala področju nemirov. Hudo ranjenih je 13 oseb.
Po nemirih v noči od ponedelj ka na torek, ko je prišlo do močnih spopadov v četrti Santo To mas, kjer je sedež Politehnike, je bilo včeraj podnevi razmeroma mirno. Vendar so študentje nastopali tudi podnevi v manjših skupinah ali kot ostrostrelci proti policijskim avtomobilom, ki so patruljirali po mestu, zlasti po severnem delu.
Neka vest javlja, da so Politehniko z modernim poslopjem v Za catencu vred vojaki vrnili univer zitetnim oblastem. Ta vest pa -je v nasprotju z drugo vestjo, da so namreč študentje Politehnike napovedali za petek masovno zborovanje v severnem delu prestolnice, kjer nameravajo protestirati pro ti policijski in vojaški zasedbi 5ol in nacionalne univerze.
Danes bi se moral sestati univerzitetni svet, ki naj bi se izrekel o
tem, ali sprejme ostavko rektorja predsednika pokrajinske uprave Or-univerze Javiera Barrosa Sierre sinija.
i!iMiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiii||imii||||«||f||||||||||||||l|l|||||ll||||||||||||||,||,||||||t|||||||||,iiiiiiii
V POSLANSKI KOMISIJI ZA OBRAMBO
mtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmimiiiiiiiiimimiimiiiimimiiiiimiimiiiimimiimiiiuiiiimimiiii
NOV USTAŠKI ZLOČIN V BEOGRADU
Na postaji počila bomba in ranila trinajst oseb
Izjave tajnika za notranje zadeve o delovanju tern-ristienih organizacij v Franciji in Zahodni Nemčiji
BEOGRAD, 25. — Danes zjutraj ob 2.13 je v garderobi železniške postaje v Beogradu nastala močna eksplozija, pri kateri je bilo 13 oseb ranjenih. Garderoba železniške postaje in prostori v njeni bližini so precej poškodovani. Večji del prtljage je uničen. Ranjene so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so pridržali na zdravljenju 5 oseb, med njimi dva miličnika, ki sta hudo ranjena. Njihovo življenje ni v nevarnosti.
Nocojšnja eksplozija je peta od vrste diverzij, ki so jih člani emigrantskih terorističnih skupin izvedli letos v Beogradu. Aprila in maja je terorist Ivan Jelič, ki je bil pozneje obsojen na smrt, podtaknil dve bombi n , železniški postaji, od katerih je samo ena eksplodirala in ranila 12 oseb. Eksplozija druge plastične mine 2. junija na topčiderski železniški postaji je prizadejala samo materialno škodo.
Dan kasneje je eksplodirala bomba pred prostori turistične agencije «Putnik» v Beogradu, ki je prav tako prizadejala samo materialno škodo. Četrti, najhujši zločin teroristov je bila eksplozija tempirane mine 13. julija v kino dvorani «20. oktober«, ki je ranila 87 oseb.
V zvezi s terorističnimi dejanji je zvezni tajnik za notranje zadeve Radovan Stijačič danes v zvezni skupščini na vprašanje poslancev, kaj so ukrenil’, da se preprečijo teroristične akcije, obvestil poslance, da služba državne varnosti pozorno zasleduje delo terorističnih organizacij, od katerih ima ena sedež v Franciji, druga pa v Zahodni Nemčiji. Fo podatkih službe državne varnosti so te organizacije v letu 1967 in 1968 planirale 161 diverzantskih akcij na jugoslovanska zastopstva v inozemstvu in razne objekte v Jugoslaviji. V tej dobi je služba državne varnosti aretirala tri diverzantske skupine in enega diverzanta posameznika. V isti dobi je v Jugoslaviji in v inozemstvu bilo izvršenih 22 div zantskih akcij, od katerih tri
sti je z neposredna intervencijo preprečila devet akcij. Jugoslavija je v več primerih uradno obvestila Francijo in Zahodno Nemčijo o krajih, kjer teroristične organizacije skrivajo eksploziv za svoje diverzantske akcije. Na ta način je bilo omogočeno, da so našli in uničili več desetin kilogramov eksploziva. Po izjavi Stijačiča so vse dosedanje diverzantske akcije delo terorističnih organizacij, katerih voditelji so dobro znani francoskim oblastem in oblastem Zahodne Nemčije, katerim je Jugoslavija sporočila njihova imena. V emigrantskih organizacijah so mnogi teroristi v glavnem osebe, ki so se izselile iz Jugoslavije po letu 1950.
Razprava o parlamentarni preiskavi glede dejavnosti varnostne službe
Predkongresna dejavnost socialističnih struj - Delegacija CGIL pojde v Prage
RIM, 25. — Nadaljuje se zasedanje obeh zbornic italijanskega parlamenta. V senatu je zunanji minister Medici poročal o položaju v Biafri. Omenil je pomoč Italije sestradanemu prebivalstvu vzhodne Nigerije. Politično in diplomatsko pa Italija ne bo posegala v afriške zadeve, saj spoštuje sklepe afriškega vrha. Biafra je, po besedah zunanjega ministra, a-friška in nigerijska notranja zadeva in je ni mogoče spravili pred OZN, če tega ne zahtevajo afriške države same.
Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o ukrepih v korist nekaterih delov kmečkega prebivalstva, ki je bilo oškodovano zaradi slabega vremena.
Težišče političnega dne pa je bilo brez dvoma v poslanskih in se natorskih komisijah, v katerih so se obravnavala važna vprašanja, kot sta zakonski predlog o parlamentarni preiskavi o delu varnostne službe SIFAR in preosnova pokojninskega sistema.
V poslanski komisiji za obrambo, ki razpravlja o zakonskem predlogu o preiskavi dela SIFAR je predsednik prebral odgovor pred. sednika zbornice Pertinija o demo-krščanskih ugovorih. Poslanci KD so namreč z ugovarjanjem, sklicujoč se na procedurne določbe, skušali povzročiti odložitev razprave. Predsednik zbornice je sklenil, da se bo o teh ugovorih razpravljalo med splošnim zasedanjem zbornice, naj pa komisija mirno nadaljuje svoje delo.
Nato so posegli v debato posamezni komisarji Socialist Gua-dalupi je izrazil stališče svoje stranke, ki se strinja s takojšnjim imenovanjem parlamentarne komisije, ki naj preišče zadevo službe SIFAR, ki se je po mnenju socia listov z ukrepi obrambnega ministra tiste dobe vrnila v strogo zakonitost. Guadalupi je dejal, da mora komisija razpravljati tudi o »vojaški tajnosti«, kajti formulaci ja te tajnosti ni več v skladu z demokratičnim in republikanskim ustrojem Italije.
Polemiziral je z demokristjani, ki bi hoteli, da bi se o SIFAR razpravljalo šele tedaj, ko bo že sklenjen vladni sporazum leve sredine.
imuniiiiiMiiiiimiiimiiHiiK*iiiiiuiiiimiiiiiiiiiiHiiMiiiii»iiniiiiiiiiiiii"iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiwiin,iii
PRED PRIPRAVLJALNIM SESTANKOM V BUDIMPEŠTI
Verjetno preložena konferenca partij
Soglasno stališče partij Italije, Francije, Velike Britanije in Avstrije
MOSKVA, 25. - Prihodnji teden bo v Budimpešti pripravljalni sestanek komunističnih partij, na katerem se bi morali dogovoriti o načinu in o poteku moskovske konference partij, ki Di morala biti novembra. Vse pa kaže, da do te konference ne bo prišlo in to mnenje pričenja prevladovati tudi v Moskvi, kjer so najprej menili, da gre pri stališčih raznih partij za «prehodno zadevo« sedaj pa ugotavljajo, da gre za globlje razlike, ki bi očitno prišle do izraza na konferenci, katero se številne par-cliver- j Dje ne hi udeležile.
Na pripravljalnem sestanku v Bu
Jugoslaviji. Služba državne varno dl mr o‘ti	»•».»'•ipala indijansko
partijo Enrico Berlinguer in Carlo Gallizzi, ki ju je vodstvo pooblastilo, da obrazložita razloge, zaradi katerih meni, da se ne more pripraviti konferenca v sedanjih pogojih v ČSSR in v mednarodnem delavskem gibanju.
V bistvu gre za enako in očitno koordinirano stališče partij Velike Britanije, Francije, Avstrije in Ita lije.
Agencija TASS je sporočila, da je odpotovala v Budimpešto sovjetska partijska delegacija, ki jo vodi Boris Ponomarev in v kateri so še Konstantin Katušev, Peter Fedo-sejev in Elizar Kuskov.
Komunist Boldrini je dejal, da je parlamentarna preiskava krvavo potrebna, ker se javno mnenje ni pomirilo po objavi okrnjenih poroči! upravno imenovanih komisij, kakor tudi ne po sklepih sodnih zborov. Zatrdil Je nato, da se dejavnost, ki ni v skladu z ustavni pil določili o varnostnih službah, še nadaljuje. Tako je omenil sestanek, ki ga je sklical poveljnik emilijsko-tonskan-ske vojaške cone 6. decembra 1967 in raziskave, ki jih SIFAR vodi, da bi se ocenilo »študentsko gibanje«.
Z Boldrinijem se je strinjal so cialistični poslanec, bivši urednik «Espressa» Eugenio Scalfari, ki je obtožil varnostno službo, da prerašča v «politično policijo«. Ob tej izjavi ga je obTambni minister Gui prekinil. Tudi Scalfari je polemiziral s tistimi, ki bi radi odložili razpravo v upanju, da se bo ved na, ki hoče preiskavo, okrnila.
Takoj za njim je spregovoril ge neral De Lorenzo, ki je sedaj poslanec monarhistične stranke. Tudi on se strinja s parlamentarno preiskavo, vendar je opozoril, naj se spoštuje državna varnost. Ni se strinjal glede števila 34 tisoč zvezkov s političnimi informacijami, ki naj bi dokazovali, kako je SIFAR kršil ustavne določbe. Prosil je, naj se nekateri od teh zvezkov pokažejo poslancem.
Z ustanovitvijo parlamentarne preiskovalne komisije se je strinjal tudi poslanec Lami (PSIUP).
Medtem so predsedstvu poslanske zbornice predložili vprašanje številnih poslancev komunistične partije in PSIUP, v kateri zahtevajo pismen odgovor na vprašanje, če je res, ker ni nihče tega demantiral, kar piše v pismu, ki so ga v fotokopiji objavili časopisi, in v katerem naroča SIFAR, da je treba do 26. novembra 1968 izpopolniti zvezke, ki se tičejo številnih poslancev KPI in PSIUP. V pismu se tudi naroča, naj se zvezki shranijo tako, da jih bo mogoče vsak trenutek prenesti v drug kraj.
Pravosodna komisija poslanske zbornice je danes sklenila, da bo 4. oktobra začela razpravo o predložitvi zakona posl. Lorisa Fortune o razporoki.
V okviru predkongresne dejavnosti socialističnih struj je omembe vredna izjava, ki jo je dal tajnik PSU De Martino reviji «Espresso». De Martino trdi, da ne more KD sama resnično preosnovati družbe in da je torej logičen zaključek, da zaradi današnjega sorazmerja sil ni mogoče misliti o vladi brez socialistov. »Toda mi se ne moremo odločiti na samomor in iti v vlado pod prejšnjimi pogoji!«
Zato tudi meni, da se ni uresničila tista korenita sprememba političnega stanja, po kateri Je predvidevati vrnitev socialistov v vlado.
Polemiziral je s pripadniki tistih struj, ki bi želeli obnoviti staro večino v vodstvu stranke po kongresu. O tej večini, ki je zadnje dve leti vodila PSU, je dejal, da je dopustila grobe napake.
30. septembra in 1. oktobra bo šla v Prago delegacija CGIL, ki se bo tam srečala z vodstvom češkoslovaških sindikatov. Delegacijo sestavljajo Lama, Montagnani, Foa, Didb.
O referendumu v Grčiji
ATENE, 25. — Referendum, ki ga hočejo izvesti grške fašistične oblasti o »novi ustavi«, bo priklical k volilnim žaram pet milijonov Grkov. Grški politični preganjanci nimajo volilne pravice. Predstavnik grške vlade je dejal, da bodo volili tako, da bodo spustili v žaro
listek z odgovorom «da» ali «he». Ni pa dejal, kdo bo štel glasove Ih kakšno nadzorstvo bodo imeli politični predstavniki razpuščenih grških strank nad tfcm re/erendu-mojn, ki ga polkovniki imenujejo »liberalen«. Papadopulos je sicer že dejal pred tedni, da je referendum poizkus. »Grško ljudstvo je bilo bolno. Mi ga skušamo ozdraviti, po vojaškem udaru smo vedno stremeli za tem. če bo ljudstvo referendum potrdilo, bo dokazalo,1 da je spet zdravo, sicer pa ga bo treba spet zdraviti. Spet mu bo treba nadeti mavčevo obvezo.«	'
ali ne.
Dogodki v prestolnici imajo svoj odmev tudi v posameznih pokrajinah. Tako je v Chilpancingu, pre stolnici države Guerrero, okrog 300 km južno od Ciudad Mexico, vojska že preventivno zasedla univerzo. Zaradi protestov univerzitetnih oblasti pa so se vojaki umaknili Študentje v državi Morelos na jugu Mehike so pričeli stavko iz solidarnosti s svojimi tovariši iz prestolnice Študentje stavkajo tudi v državah Chihuahua in Yucatan; stavka pa se širi tudi v državo Puebla. Končali pa so stavko v državah Vera Cruz in Sinaloa. V državi Nuevo Leon so študentje zaprli osem šol in fakultet.
Policija skuša dogodke prikaza ti v manj dramatični obliki, pred vsem zanika, da bi bilo med neredi 15 mrtvih, kot so poročali nekate ri listi. V nekem poročilu, ki so ga podpisali trije študentje v imenu skoraj 170.000 študentov univerz in Politehnike, se zatrjuje, da je še mnogo ranjenih študentov na Poli tehniki, zasedeni po policiji. Ranjenci nc marajo na zdravljenje v bd nišnico, ker se boje, da jih ne bi potem prijavili oblastem. Z izjavo za tisk zahtevajo študentje od Mednarodnega Rdečega križa v Ženevi, naj pošlje svoje predstavnike v Ciudad Merico, da bodo lahko ugotovili kakšen je položaj.
Medtem pa še ni bilo nobene formalne obtožbe proti aretiranim o-sebam, ki Jih je bilo okrog 700, a so jih kakih 300 že izpustili.
General Luis Queto Ramierez, ki poveljuje policiji v prestolnici, je včeraj zvečer prepovedal vsa javna zborovanja. Napovedal je, da bodo možje pod njegovo oblastjo, ki jih je okrog deset tisoč, z največjo energijo nastopali, ko bo treba razpršiti demonstracije
MOSKVA, 25. - Prvi dan delovnega obiska perzijskega šaha se je pričel danes s plenarnim sestankom, na katerem so bili prisotni Podgorni, Brežnjev in Kosigin. Razpravljali so predvsem o dvostranskih vprašanjih.
Izključitve iz KD
MESTRE, 25. — Deželno nadzorstvo KD je sklenilo izključiti iz stranke 17 vidnih članov zaradi njihovega nasprotovanja uradnemu kandidatu v senatu Orsiniju.
Izključeni so pokrajinski predsednik in tajnik ACLI, tajnik seKC’je KD v Pedaveni, nekaj šolnikov, občinskih svetovalcev in sindikalistov CISL.
Vsi so krivi, ker so nasprotovali uradnemu kandidatu KD v Bellunu in so zato povabili volivce, »iiaj se pri volitvah ravnajo po svoji vesti in šele nato po strankinih ukazih«. Stvarno je to privedlo do tega, da
V te zadeve je bil že posegel tudi belunski škof, ki je z izgovorom, da niso plačah najemnine, izgnal iz prostorov, ki so oili last škofije, vse urade ACLI.
Manifestacije tujcev v vzhodnoevropskih prestolnicah
LONDON, 25. — Urad mednarodnega gibanja proti vojni je sporočil, da je sedemnajst pripadnikov protestiralo v Moskvi, Varšavi, Budimpešti in Sofiji proti zasedbi ČSSR in vojn; v Vietnamu ter oh tej priložnosti delilo letake. V vseh primerih so jih aretirali in nato izpustili. V Italiji je vzbudila večji prah «akcija» v Sofiji, katere so se udeležili štirje italijanski mladinci menda iz vrst radikalne stranke in njih usoda še ni znana.
Kiesingcr
o mednarodnem položaju
BONN, 25. — Kancler Kiesinger je danes na plenarnem zasedanju parlamenta govoril o mednarodnem položaju in je ugotovil, da se je z zasedbo ČSSR položaj NATO poslabšal, ker je na tem ozemlju 20 sovjetskih divizij, medtem ko je nemško ozemlje sorazmerno slabo branjeno. Kancler je zato mnenja, da bo «treba sprejeti nujne posledice«, čeprav v isti sapi trdi, da ne bodo zvišali proračuna za vojsko, ker menda «nočejo zaostriti položaja«.
Kiesinger nato pravi, da vodi SZ široko propagandistično ofenzivo proti Zapadni Nemčiji, da bo odvrnila pozornost svetovnega javnega mnenja s svojega akta sile in da bi si ustvarila alibi. Omenil je tudi grožnje z vojaško intervencijo v Zapadni Nemčiji in se je v tej zvezi zahvalil Veliki Britaniji. Franciji, in ZDA za odločno izjavo. Glede nadaljnega razvoja pa pravi, da se ne upirajo bilansirani razorožitvi.
LIMA, 25. — Perujska vlada ie včeraj sklenila, da podaljša za nadaljnjih 30 dni prekinitev ustavnih jamstev v deželi. Ukrep je bil sprejet že marca zaradi stavke šoferjev, ki so protestirali proti povišku cene za bencin. Zakaj pa je bila sedaj prekinitev podaljšana,
ni znano. Jamstva, ki so bila prešo člani “ ACLI "v BeHunu glasovali i krnjena, se nanašajo zlasti na ne-za KD pri poslanskih volitvah, za' dotakljivost domicila, na pravico senat pa oddali belo glasovnice. Ta-, zborovanj, potrebnost mandata za ko so preprečili izvolitev bivšega aretacijo i.p.
iviiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiifMiiiiniiiiiiiiiiii
MORDA ODPOTUJE V PETEK DELEGACIJA KPČ V MOSKVO
Zasedanje plenuma CK KPČ o verjetnem «sestanku na vrhu*
Sovjetske zahteve po «čistki» in zaostritvi cenzuro Bolgari zanikajo vesti o koncentraciji sovjetskih čet
PRAGA, 25. — Prezidij centralnega komiteja KPC se je danes sestal na izrednem sestanku po vsej verjetnosti v zvezi s pripravami za sestanek »na vrhu«, za katerega se sedaj ponovno govori, da naj bi do njega prišlo v petek. Verjetno gre za zaključke včerajšnjega razgovora med Dubčkom in Kuznjecovom.
V praških krogih menijo, da gre za strožjo cenzuro in nadzorstvom nad tiskom, po drugi plati pa za delno «čistko» med vodilnimi organi, tako da bi odstranili okrog petdeset oseb.
Te vesti v bistvu tudi potrjuje sovjetska agencija TASS, ki je objavila izjavo, v kateri obtožuje ne-Katere češkoslovaške voditelje, da še vedno nudijo podporo protirevolucionarnim silam in da zavirajo proces normalizacije Tass tudi obžaluje, da »češkoslovaškemu ljudstvu ni bila povedana resnica o številnih pobudnikih liberalizacije, mnogi od katerih so sedaj v tujini«.
Agencija tudi trdi, da številni listi še vedno nadaljujejo s protiso cialistično propagando in to zaradi tega, ker je večina listov, radijskih postaj in TV v rokah oseb, ki so dolgo časa napadale češkoslovaško komunistično partijo, osnove socialističnega sistema, načela internacionalizma in prijateljstvo s SZ ter socialističnimi državami. Še zlasti pa obžaluj : TASS, da so nekateri voditelji kljub temu pohvalili tisk in tiste, ki so pripeljali sredstva obveščanja na protiljudsko pot.
Danes se je sestala češkoslovaška vlada na zahtevo obrambnega ministra Džura. Radio Praga je kasneje sporočil, da so odstavili
coske partije »Humanitč«, da bi na - Pravo Olgo Krejacovo, ki so jo
tak način povedal bralcem, kako je položaj z odhodom čet. V citatu je rečeno, da dosedaj še ni bila izvršena prva etapa odhoda, ker se čete niso umaknile niti iz mest. Druga etapa bi morala predvideti umaknitev velike večine čet in koncentracijo ostalih na določenih področjih. ČSSR predlaga, da bi ostalo 50.000 vojakov, medtem ko SZ govori o 100.000 vojakih. Končno bi tretja etapa pomenila umik tudi tega kontingenta in bi ostale samo manjše e-dinice na zahodnonemški meji.
Objavili so načrt federativne u-reditve, o katerem se bo pričela široka javna debata. Načrt je sestavila skupina strokovnjakov in predvideva dosledno federativno ureditev med Cehi in Slovaki.
Praški listi so danes umdrjenejši in ne objavljajo polemik z izjemo odločnega odgovora na vzhodno nemški list, ki je osebno napadel Dubčka. «Neues Deutschland« namreč citira zahodnonemški tisk in izjavo Brandta, češ da je »Dubček hotel iste stvari, kot jih hočejo nemški socialdemokrati«. Agencija CTK pravi, da tako enostavno citiranje lahko zavede čitatelje, ko pa v resnici češkoslovaška partija ne more hiti odgovorna za izjave Brandta. Na vsak način pa je politično nevzdržno vsporeiati predstavnika zahodnonemških socialdemokratov s priznanim predstavnikom češkoslovaške komunistične partije, ki je tudi podpisal moskovski sporazum.
Danes so v Pragi sporočili, da ne bo več izhajal tednik »Literar-niy listy». Sklep so sprejeli češki pisatelji na svojem plenumu.
Komisija za rehabilitacijo le do sedaj pozitivno rešila 288 primerov. V večini primerov gre za osebe, ki so bile po krivici obsojene
obsodili na smrt, ker se je izjasnila proti izključitvi Jugosloviie iz Kominforma.
V Moskvi so objavili knjigo »Dogodki v Češkoslovaški«, katere poglavje je objavila «Literaturna.ia gazeta«. V knjigi se trdi, da sta CIA in NATO pripravila dva ločena načrta prevrata v CSSR in da je bilo nekaj dni pred vdorom čet v Pragi 75 tisoč zapadno-nemških državljanov ter končno, da so U prinesli velike količine orožja
Bolgarska agencija BTA ie danes zanikala vesti iz Albanije, da so se v Bolgariji koncentrirale soviet-ske čete. V soboto je namreč albanska vlada izročila bolgarski noto, v kateri zahteva takojšnji umik čet, ker ima ta koncentracija agresivni značaj in je v nasprotju z albansko-bolgarsko pogodbo o prijateljstvu iz 1947. leta.
Iz bolgarskega odgovora sledi, da ni koncentracije sovjetskih čet, kar izhaja tudi iz drugih virov in torej ni razloga za preveliko razburjenje, vendar pa istočasno Bolgari ne zanikajo dejstva, da so sovjetske čete na njihovem ozemlju.
Bomba uničila izraelski paviljon v Buenos Airesu
generalnega ravnatelja radia Hejz- j v 'razdobju petdesetih let kot šolarja m -iavnate ja TV Pelikana. | vražniki partije. Med takimi pri-«Rude pravo« citira glasilo fran meri navajajo urednico lista Rude
BUENOS AIRES. 25 - Preteklo noč je zažigalna bomba uničila paviljon, kjer bi morala biti izraelska trgovinska razstava od 3. oktobra dalje. Predstavnik izraelskega poslaništva je izjavil, da je bilo vse blago, ki bi ga morali razstaviti, uničeno. Med tem je tudi eno letalo in več strojev. V ponedeljek zvečer je eksplodirala bomba pred sionističnim centrom v Rosariu 300 km zahodno od Buenos Airesa.
S SEMINARJA ZVEZE MLADINE SLOVENIJE V BOHINJ«
Manjšine so neločljivi del slovenskega naroda
Od prejšnjega petka do nedelje uutraj je bil v Bohinju seminar, Id ga je organizirala Zveza mladine Slovenije za mladince, ki pripadajo slovenskima manjšinama na Koroškem in v Italiji.
Da je bil seminar na visoki ravni dokazujejo imena predavateljev, ki so neposredno predstavljali o-srednje slovenske in jugoslovanske družbeno-politične organizacije.
Zamejski predstavništvi nista bili številni, a sta zaobjeli širinsko tiste struje, ki se ne odrekajo sodelovanju z matičnim narodom.
Teme seminarja so bile jugoslovanska in slovenska narodna politika, kakor tudi jugoslovanska politika do manjšin v meddržavnih odnosih, o kateri je govoril član slovenskega izvršnega sveta Bojan Lubej. Predavatelj je orisal novi položaj Slovenije v jugoslovanski federaciji, tudi iz zornega kota načina gospodarske pomoči nerazvitim področjem v drugih zveznih republikah. Ponovil je stališča, ki jih Jugoslavija ima glede reševanja manjšinskih vprašanj, ki so: utrjevanje sodelovanja in politike čimbolj odprte meje v meddržavnih odnosih, ki omogočajo aktivno vključitev manjšine v vlogi posredovalca in mostu pri ustvarjanju dobrih sosedskih odnosov in zbliževanja dveh narodnosti. Polemiziral je s tistimi, ki si žele zaostrovanja v meddržavnih odnosih, ker ni zaostritev odnosov v korist nobenemu, predvsem pa ne manjšinam. Prav tako je potrdil, da so vprašanja slovenske manjšine stalno prisotna pri vseh državniških in dvostranskih pogovorih med predstavniki SFRJ in predstavniki Avstrije in Italije.
Glede odnosa matičnega naroda' do manjšin je dejal, da so manj- \ šine v celoti neločljivi del slovenskega naroda, ne glede na njihovo politično usmeritev in da zato gleda Slovenija nanje samo kot take.
Drugi predavatelj je bil član izvršnega komiteja CK ZKJ Mitja Ribičič.
Govoril je o dogodkih na Češkoslovaškem ter o jugoslovanskih stališčih do sovjetske politike. Omenil je tudi odločnost jugoslovanskih narodov, da zavrnejo vsakršno vmešavanje v jugoslovanske notranje razmere in vojaške ukrepe s tem v zvezi. Ocenil je stališča Italije in Avstrije do teh dogodkov ter naprednih sil, ki tam delujejo. Končno je govoril o bodoči reformi Zveze komunistov, za katero je dejal, da mora izhajati njena vodilna moč iz sposobnosti, da odgovarja na potrebe razvoja jugoslovanske socialistične družbe in samoupravljanja, ne pr zaradi administrativno ali birokratsko določene vodilne vloge v družbi.
Zelo zanimiv je bil razgovor s predstavniki slovenske kulture, pisateljico Miro Miheličevo, urednikom revije »Problemi* Pintarjem ter članom slovenskega izvršnega sveta dr. Ernestom Petričem, ki je znan kot globok poznavalec manjšinske problematike
Tema razgovora jo bila «enotni kulturni prostor*. S tem izrazom se pojmuje neomejena ustvarjalna pripadnost slovenskih manjšin kulturi, biti slovenskega naroda.
Če so meje, tedaj so to državne in družbene meje, niso pa meje za
liiiMMiiiiiriiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
Tisoči
in
stotisoči
Tisoči in tisoči so nedavno poslušali izbrane govore v Novi Gorici na proslavi petindvajsetletnice ljudske vstaje zoper stoletna sovražna nasilja na Primorskem. Tisoči in tisoči so govorom ploskali in jih odobravali.
Tisoči in stotisoči, ki se iz dneva v dan množijo, ublažujejo s svojim delom in muljenjem nasprotja na svetu in večajo možnosti za uveljavljanje neodvisnosti in enakopravnosti posameznih prebivalcev in celih narodov.
Drugi tisoči in stotisoči pa so Se pod vplivom krivičnih kapitalističnih odnosov in izkoriščanja človeka po človeku ter narodov po drugih narodih.
Taka nasprotja se silno počasi ublažujejo, najbolj počasi na nekaterih obsežnih območjih ameriških in raznih drugih dežel.
Tisoči in milijoni ljudi čutijo marsikod nad sabo jarem nepravilnih mednarodnih odnosov in se trudijo, da bi si svoje stanje izboljšali. BoljSanje prepočasi napreduje ali marsikod celo zastaja.
Tisoče in milijone ljudi s takimi usodami čakajo težavne in obsežne naloge, da naredijo konec zapostavljanju in krivicam.
Tisoči in milijoni se bodo zmeraj znova vnemali za človeka vredna življenjska načela, ki so se poudarjala in razglašala na novogoriški proslavi primorske ljudske vstaje_ Ta je pokazala naprednim ljudskim množicam najzanesljivejšo, najuspešnejšo pot v boljše, veselejše in lepše dni
Vsota kulturnih in gospodarskih vrednot je velikanska, nepregled na in skoraj neopredeljiva. Te vrednote so žal prečesto po krivdi nekaterih njihovih nespretnih ali brezvestnih čuvarjev marsikod hudo ogrožene.
Budne in zavedne ljudske množice si bodo vselej strumno prizadevale, da bo ta ogroženost u-padala in končno povsem izgine. Znale bodo vrednote primerno čuvati, braniti in množiti.
ANDREJ BUDAL
slovensko pisano in govorjeno besedo, za umetnost, za glasbo, ki se tu in onstran meje ustvarjajo v enotnem kulturnem prostoru.
Podčrtala se je v tem razgovoru ustvarjalna moč kulture sicer malega slovenskega naroda, ki v malem odraža v sebi popolnost sodobne razvite nacije in ki je kakovostno na evropski višini. Te vrednote morajo biti skupne za vse Slovence, tudi tiste, ki ne žive v osrednji Sloveniji.
Ustvarjanje enotnega kulturnega prostora zahteva ukrepanje praktičnega značaja, tako v osrednji Sloveniji, kakor tudi v manjšini sami. O tem je bil razgovor precej podroben.
Zadnji razgovor sta vodila člana predsedstva ZMS Mitja Rokovnik in Mitja Gorjup. Tema razgovora je bila sodelovanje mladine in drugi praktični problemi. V tem razgovoru so udeleženci seminarja priznali, da je v duhu razvejene in vsestranske povezave mladine manjšin in matičnega naroda nepotrebno, da se odnosi vrše samo na vrhu, temveč da je prav, da se sodelovanje razvija, kakor se v nekaterih primerih tudi dogaja, z znatnimi uspehi, predvsem na o-snovi.
Na seminarju so mladinci iz Avstrije in Italije orisali trenutni položaj v svojih pokrajinah. Poleg mladincev iz Italije, Avstrije in članov predsedstva ZMS, so se seminarja udeležili tudi mladinci, ki v Sloveniji aktivno sodelujejo z manjšinskimi organizacijami.
S. S.
Z MASAŽO SRCA
Spominsko kolajno fantku ki je rešil mater smrti
MILAN, 25 . —Vsedržavni odbor za organizacijo «Praznika matere* je sklenil podariti malemu Giovan-niju Soru iz Nuora spominsko kolajno. Mali Soru je namreč z masažo srca, kot je videl na televiziji, rešil mater gotove smrti. Kolajno mu bodo izročili v prihodnjih dneh na občini v Nuoru.
Po 53 mesecih napornega dela so ki je bil na področju, ki so
egipčanski arheologi razstavili tempelj kraljice Nefertari (na sliki), ga zaradi asuanskega jeza poplavili, in ga prenesli na varno
EKONOMSKI NASTOP PO USPEHU ŠVEDSKIH SOCIALDEMOKRATOV?
Prodor socialne demokracije
Dogodki na Češkoslovaškem so bili tisti dejavnik, ki je nepričakovano in v zadnjem trenutku vpli. val na uspeh socialnih demokratov in poraz liberalcev ter komunistov na švedskih parlamentarnih volitvah. Sicer se je predvolilna kampanja vseh šest mesecev osredotočala okrog menjave vlade in prehoda oblasti v roke meščanske koalicije. Vodilni motiv opozicijske propagande je bil: {(Zamenjajmo konje, pa bomo videli, kaj bo,» češ da je ljudstvo že sito socialne demokracije in da hoče spoznati buržoazno alternativo vodenja države.
Pričakovanja desnice se niso izpopolnila. Opozicija je bila premalo enotna, da bi bila zmožna predstaviti natančen in skupen politični program. Volivci so menda uvideli, da je buržoazna alternativa dejansko samo napihnjen balon: na površju pisan in tenak, znotraj pa prazen.
Po drugi strani pa je bila alternativa socialno demokratske politike dokaj jasna. Erlanderjeva vladna ekipa je po vojni v bistvu uspela spraviti pod streho celoten program socialnih reform, čeprav
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Stavka tudi zaradi prisotnosti golobov
LONDON, 25. — V tovarni avtomobilske karoserije «P r e s s e d Steel Fischer* v Swinsonu je prišlo do edinstvene stavke. Gibanje se je začelo, ko je nekaj golobov jedlo z oken delavnic drobtinice kruha, ki so jim ga pustili nekateri delavci. Eni so bili proti temu, drugi pa za in ker se niso zedinili, so sklenili stopiti v stavko, ki bo trajala, dokler ne bo vprašanje rešeno. Uprava tovarne je sklenila poklicati na pomoč specializirano podjetje, ki bo skušalo odstraniti golobe.
V drugih angleških tovarnah za avtomobilske dele pa stavkajo iz bolj resnih razlogov: v tovarni zavor «Girling» delavci zahtevajo poviške tarif akordnega dela, pri «Jo-seph Lucas*, ki izdeluje električne dele avtomobilov, pa 1500 uslužbencev zahteva pravtako povečanje plač, medtem ko so v Fordovi tovarni v Dagenhamu sindikati prepovedali svojim članom nadurno delo.
JUTRI V PAVILJONU PADOVANSKEGA VELESEJMA
Odprtje mednarodnega prikaza javnih storitev «SEP 68»
V oktobru in novembru «Tramag 68» in «MAv 68» - V Bologni mednarodni salon industrializiranega gradbeništva
V paviljonih padovskega velesejma bodo letos še tri gospodarske prireditve: mednarodni prikaz javnih storitev «SEP 68», ki ga bodo odprli jutri in ki bo trajal do 1. oktobra, šesta ponovitev mednarodne razstave naprav in_ vozil za notranje prevoze, skladiščenje in vzdrževanje tehničnih naprav z naslovom »Tramag 68», na sporedu od 10. do 15. oktobra, ter sedma ponovitev razstave perutninarstva in kunčereje «MAV 68», ki bo v
iMiiiiriiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VES ČAS PO VOJNI V ROKAH BIVŠEGA NACISTIČNEGA ČASTNIKA V NEMČIJI
Našli so 8 Mussolinijevih pisem ljubici C, Petaeci
Fotografske posnetke je Petaccijeva poslala brez vednosti diktatorja čez mejo
FIRENCE, 25. — Marsikaj je že znanega o ljubezenskem razmerju med Mussolinijem in Claretto Pe-taccijevo. O tem je bilo r*nogo napisanega. Znan je tudi obstoj številnih ljubezenskih pisem, ki jih je Petaccijeva naslovila na Mussolinija, vendar ni znana vsebina niti enega pisma, ki jih je diktator pošiljal svoji ljubici.
Da ta pisma obstajajo in da bodo za vsebino zvedeli šele v letu 2000, je znano zaradi razsodbe kasacij-skega sodišča, ki je 3. aprila 1956. leta ob zaključku procesa, ki so ga sprožili dediči Petaccijeve, v kateri je rečeno, da so Mussolinijeva pisma ljubici državni dokumenti in zato podvrženi tajnosti.
Sedaj pa se je zgodovinarju Dui-liu Susmelu posrečilo dobiti iz Nemčije vsebino enega od pisem z datumom 3. junija 1943, medtem ko so ga tudi opozorili, da imajo originale drugih 8 pisem, ki jih je Mussolini pisal Petaccijevi v času republikinske vladavine. Petaccijeva je ta pismu poslala skupaj s prepisom drugih v Nemčijo.
Ob koncu septembra je Petaccijeva dala napraviti, seveda brez vednosti Mussolinija, fotokopije osmih pisem in jih poslala čez mejo. Tedaj je bilo ob Gardskem jezeru polno agentov nemške, angleške in ameriške tajne službe, ki so iskali pisma, ki bi lahko vsebovala, posebno tista pisana v času italijanske socialne republike, zelo važne politične vesti zaupne narave. Tudi italijanska tajna služba je morala kaj zvedeti, ker je bil Mussolini obveščen o celotni zadevi. Diktator je tedaj poslal v vilo »Fiordaliso*, Petaccino rezidenco ob Gardskem jezeru, policijskega komisarja Bi gazzi-Capannija (danes kvestorja v nekem velikem italijanskem mestu)
in nekaj agentov, ki so imeli nalogo pregledati stanovanje in zapleniti, kar je pripadalo njemu. Bi-gazzi-Capanni je res našel fotografske posnetke pisem izza časa po osvoboditvi Mussolinija z Gran Sas-sa, vendar do originalov niso prišli. Ti so bili tedaj, po mnenju Su-smela, že v Nemčiji.
Ta pisma so, vedno seveda po izjavah zgodovinarja, v rokah bivšega nacističnega častnika, ki je bil v Petaccinem ožjem krogu. Častnik je še prej odnesel v Nemčijo prepise (na stroju) številnih Mussolinijevih pisem. Susmel je prišel v stik z bivšim častnikom s pomočjo bivšega inšpektorja nemške kriminalistične policije in sedaj upa, da bo prej ali slej prišel, če ne do originalov, pa vsaj do fotografskih posnetkov.
Po usmrtitvi Mussolinija in Petaccijeve so izginili vsi diktatorjevi dokumenti. 9. februarja 1950. leta pa so našli zakopanih na vrtu vile zakoncev Cervis v Gardoneju 60 zapečatenih zavojev, kjer je bilo precej ljubezenskih pisem. 1957. leta je zagovornik dedičev Petaccijeve izjavil, da bi moralo biti kakih 600 Mussolinijevih ljubezenskih pisem. Seveda so najdene dokumente izročili notranjemu ministrstvu, ki je po natančni proučitvi pisem izročilo vso dokumentacijo tedanjemu sovraintendantu glavnega državnega arhiva prof. Emiliu Reju z nalogo, da zadevo uredi in jo spravi v inventar. Prof. Re je v pismenem poročilu navedel, da je bilo v najdenih zavojih 314 pisem, ki jih je Mussolini pisal Petaccijevi v obdobju med 10. oktobrom 1943 in 18. aprilom 1945. leta. V zavojih so bila tudi na umazano napisana pisma Petaccijeve Mussoliniju.
Susmel domneva, da so pisma ze-
lo važna. Drugače se namreč ne bi moglo razlagati, zakaj jih je poslala v Nemčijo. In to brez vednosti diktatorja, ki je, ko je to zvedel, vzrojil, pa čeprav je ljubica storila to v njegovo izključno korist. Zgodovinar ima tako v rokah prepis pisma, ki ga je Mussolini poslal Petaccijevi 3. junija 1943. leta, to je en mesec in 22 dni pred 25. julijem. «Clara,» pravi pismo, sželodčni katar, imenujmo ga tako, da se razumeva, mi že tri dni ne da miru. Sem slab, zelo slab. Tako da sem danes telefoniral na tvojo številko v upanju, da najdem tvojega očeta. V pričakovanju sem se valil po vseh razpoložljivih stolih. To kar se je zgodilo, mislim, da me, čeprav me zaničuješ, vseeno ljubiš, medtem ko jaz, čeprav te ljubim, te ne zaničujem. Oprosti čudni pisavi, vendar že pet ur trpim in ne pijem drugega kot sladko vodo, Bodi pozdravljen tvoj povratek. Te objamem. Odgovori mi. Ben.»
Za boljše razumevanje vsebine tega pisma, je izjavil Susmel, je treba vedeti, da je tedaj že 60-letni diktator bolehal za gastritisom in vnetjem dvanajstnika s hudimi bolečinami in se je zdravil pri očetu ljubice dr. Francescu Saveriu Pe-tacciju. Jezen zaradi večkratnih ljubosumnih izpadov je Mussolini prepovedal Petaccijevi v palačo Vene-zia, a je teden dni kasneje preklical ta ukrep. Oba sta se začasno pomirila, a njuna srečanja so bila redka in precej napeta.
Duilio Susmel že vsa leta po vojni išče podatke za življenjepis Petaccijeve in sedaj upa, da bo prišel do osmih pisem, ki prav gotovo ne bodo toliko važna za ljubezensko razmerje med njima kot za osvetlitev Mussolinijeve politične dejavnosti.
Policijsko nasilje nad mehiškimi študenti: medtem ko dva agenta držita inanifeslania, ga tretji pretepa s puškinim kopitom
času od 28. novembra do 1. decembra 1968.
Na prvi razstavi, z naslovom «SEP 68» bo nastopilo tudi vsedržavno združenje prczvajalcev avtomobilov in industrijskih vozil ANFIA, ki bo med drugimi izdelki razstavilo tudi vrsto vozil velike zmogljivosti 40 kub. metrov za odnašanje smeti in odpadkov. Ta vozila, opremljena s posebno stiskalno napravo, bodo omogočala mestnim upravam občuten prihranek pri režiji, ker bo treba vozila prazniti znatno redkeje kakor običajno in se bo zato zmanjšalo število voženj na smetišče oziroma zbirališče odpadkov. Razstava bo obsegala tudi posehna vozila za sipanje peska in soli, za vodno čiščenje mestnih ulic in o-pravljanje številnih drugih storitev v mestih.
. Letošnji . TRAMAG,. bo ..posvečen prikazu tehničnih rešitev za probleme, ki nastajajo pri sprejemanju in razdeljevanju blaga, pri rednem oskrbovanju tovarniških oddelkov s surovinami In polizdelki, pri vzdrževanju strojev in industrijskih naprav, pri skladiščenju surovin, polizdelkov in končnih proizvodov, pri pripravljanju blaga za odvoz in končno pri nakladanju blaga na tovornjake oziroma na železniške vagone in druga vozila. Glavni akter v sklopu te razstave bo konteiner. Prireditev bodo spremljale številna strokovna srečanja in tekmovanja med upravljale! žerjavov in traktorjev viličarjev.
V	okviru tretje prireditve, namreč «MAv 68» pa bodo letos kot novost organizirali poseben študijski dan o lovu na fazana. Sodeloval bo ravnatelj Inštituta za veterinarstvo pri parmski univerz' prof. G. Ballarini. Problem zanima pobliže okoli 2 milijona italijanskih lovcev, to je 4 od sto vsega
Na 70.000 kv m obsegajočem razstavišču v Bologni bo od 5. do 13. oktobra IV. mednarodni salon industrializiranega gradbeništva SAIE (Saione Internazionale deli 'Indu-strializzazione Edilizia). Razstavo organizira neodvisna ustanova za bolognske velesejme v sodelovanju z Italijanskim združenjem indu-strijcev s področja gradbeništva in drugimi stanovskimi zvezam;. Vsakoletni SAIE v Bologni je edina specializirana razstava gradbeništva v Italiji, ki ji ministrstvo za industrijo in trgovino oriznava svoj-stvo mednarodne prireditve. Na letošnjem SAIE bodo sodelovali tudi Belgijci, Angleži, Čehi in Rusi. Razstava bo obsegala prikaz raznih gradbenih sistemov, stroje in druge tehnične naprave za graabe ništvo, gradbeni material, izdelke za pohištveno industrijo, za opre mo stanovanj in poslovnih prostorov, keramične proizvode, in podobne eksponate. Posebno zanimanje bodo požele razstavljene vikend hišice, katerih cena se no sukala od najnižje 800.000 lir do najvfšje 20.000.000 lir.
V	Parmi traja od 29. septemnra 23. mednarodna razstava prehrambenih konserv, na kateri sodeluje 800 razstavljavcev iz 25 držav. Razstava obsega končne izdelke, stroje, embalažo in surovine za prehrambeno industrijo. Prireditev spremljajo ustrezni strokovni kongresi.
NA FRANCOSKEM OZEMLJU
taanci okradli Američanko draguljev
RIM, 25. — Ameriška državljanka, 62-letna Mary Haskins iz Chicaga, je prijavila železničarski policiji na postaji Termini tatvino draguljev v vredonsti 20 milijonov lir in nekaterih knjižic s travellers čeki, katerih vrednost še niso ugo tovili. Američanka j' izjavila, da je do tatvine prišlo na francoskem ozemlju nekaj km pred postajo Modane. Rimska policija je zadevo prijavila Interpolu.
Haskinsova je včeraj zvečer od potovala iz Pariza. Potovala je s spalnim vagonom, kjer je imela
tudi kovček z zlatnino in denarjem. Ko se je zbudila, kovčka ni bilo več.
so se morali nekateri zakoni (recimo o pokojninah) dramatično prebijati skozi parlamentarno zaporo opozicije z enim samim glasom večine. Nič zato, ostane dejstvo, da socialni demokrati zaradi zakonodajnega postopka niso bili prisiljeni sklepati kompromisov z meščanskimi strankami. Tako sc po vojni uspeli zgraditi napreden socialni in zdravstveni sistem. Ta seveda ni brez pomanjkljivosti, a ga sleherni Šved vendarle ceni, ker vsak dan uživa njegove ugodnosti. Tako stališče ljudi pa je na volitvah lahko odločilnega pomena.
Ker je možnost menjave vlade zaradi velikega uspeha socialnih demokratov propadla, se ho v bližnji prihodnosti dogajanje v švedski notranji politiki usmerilo na spremembe v strankarski strukturi in ukrepe v gospodarski politiki.
V začetku 60-ih let so na švedskem mnogo razpravljali o ustanovitvi dvostrankarskega političnega sistema v državi. Na eni strani bi se združili socialni demokrati s komunisti, na drugi pa konservativci, liberalci in centristi. Toda na volitvah leta 1964 in letos se je pokazalo, da se meščanske stranke ne morejo tako zlahka združiti. Med konservativci in o-bema strankama centra, centristi in liberalci, namreč zijajo razlike v stališčih o finančni in socialni politiki. Konservativci res da želijo enotno desnico, toda hkrati se boje politične prevlade liberalcev v taki koaliciji S tem pa vzdržujejo nasprotja' znotraj opozicije, kar konservativce še nadalje zadržuje v politični izolaciji. Poskusi, da bi združili vse tri opozicijske stranke v stalen in enoten blok proti delavskima strankama, so spodleteli že prejšnjemu konservativnemu voditelju Heckscher-ju, ki je zaradi tega neuspeha mar. ca 1965 odstopil.
Nasprotno pa se obe stranki centra (liberalci In centristi) vedno bolj zbližujeta. Spomladi leta 1966 sta izdali skupen političen program, v katerem sta se zedinili o boju proti inflaciji in naraščanju davkov ter o razvoju socialnega sistema kot svojih političnih ciljih. Pred letošnjimi splošnimi volitvami stranki nista kritizirali druga druge in razlike med njima niso ideološko na rovaš njihovega voditelja Svena Wedena, ki se je v obtožbah proti vladi zaradi CSSR politično hudo uračunal Podobno pa gre uspeh stranke centra pripisati njenemu voditelju Gunnar-ju Hedlundu, simpatičnemu in izkušenemu staremu politiku. Zanimivo je, da je ta nekdaj izrazito kmetska stranka letos imela precejšen uspeh tudi v mestih in po neuspehu liberalcev pomeni sedaj najmočnejšo stranko opozicije v parlamentu.
Politične obnove pa so krepko potrebni tudi socialni demokrati. Ti so leta 1966 na občinskih volitvah doživeli tak poraz, da bi njihova vlada gotovo padla, ko bi bile volitve parlamentarne. Zanje je tistihmal volilo kar 8 odstotkov manj volivcev kot letos.
Odtlej so socialni demokrati začeli obnavljati svoje sile. V vlado so prišli štirje novi konzultatlvni ministri in stari socialno demokratski politiki so pokazali nepričakovano vitalnost. Možnosti za politično manevriranje glede gospodarskih reform, ki bi zahtevale podporo iz državnega proračuna, so bile omejene zaradi tako visokih davkov. V takem položaju se je vlada v zadnjem letu lotila načrtov, ki finančno niso tako zah-
tevni. Omenimo naj zlasti projekt državne investicijske banke za stanovanjsko izgradnjo, predlog o podržavljenju lekarn, mešani državno privatni koncem za gospodarsko izkoriščanje atomske energije in spremembe v lokacijski politiki industrije. Tudi javnosti so bolj znane švedske pobude v zunanji politiki z Vietnamom, Grčijo, EGS in mednarodnimi pogajanji o razorožitvi.
»Stara garda« na ministrskih položajih je tako pokazala narodu mnogo več ustvarjalnosti in volje za eksperimentiranje kot recimo državniki v sosednjih državah.
Po letu 1960 posamezna vprašanja ekonomske politike izgubljajo vlogo ločnice med delavskimi in meščanskimi strankami. Vendar to ne velja za temeljno nasprotje med švedsko levico in desnico glede stopnje državne kontrole nad privatnim gospodarstvom. Odkar imajo socialni demokrati po letošnjih volitvah absolutno večino v parlamentu in j* bila zamisel o ((buržoazni akterna-tivi» vsaj začasno poražena, lahko pričakujemo njihovo ekonomsko ofenzivo. Minister Krister Wick-man je po volitvah že izjavil, da bo vlada okrepila državne intervencije v gospodarstvu in da postopno podržavljene 25 odst. gospodarstva v daljšem obdobju » izključeno.
Po vseh znakih sodeč se Švedom torej obeta razprava o odnosu med privatno lastnino in državo, medtem ko zunanji opazovalci lahko pričakujejo eno najzanimivejših obdobij povojne švedske politike. Treba bo najti odgovor, a» je mogoče zgraditi na švedskem posebno obliko socializma na pri' vatni lastnini zgolj s socialnim reformami in obsežnimi posegi države v gospodarstvu. Nikalen odgovor bi pomenil poraz sedanj® ideologije švedskih socialnih demokratov.
V kongoškem glavnem mestu Kinshasi so izbrali 22-letno šve-dinjo Leeno Brusim (na sliki) za mis Evrope 1968
llllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||lllll1llllllllll||||||||||||IIIMII||||||||||||||||||||||||||||||||||1||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||m||„,|l,|,||,||,1|I|||||||||,|||||||lllf
Nakazana z vrsto kamenja?
Javljena odkupnina za izpustitev ugrabljenega industrijca Tondija?
CAGLIARI, 25. — Iz uradnih krogov so zanikali vest, da bi banditi, ki so pred 13 dnevi ugrabili industrijca Fernanda Tondija, pismeno zahtevali odkupnino za izpustitev talca. V nasprotju s prejšnjimi u-grabitvami, se tokrat banditi niso javili pismeno, pac pa so javili in dokazali, da je industrijec še »v-Eni pravijo, da so dokazali s pod' pisom Tondija pri datumu časopisa, ki so ga pustili na dogovorjenem mestu pod kupčkom kamenja« ki so ga razporedili v obliki kroga« piramide ali kaj podobnega.
Skoraj vsi so prepričani, da s° banditi že zahtevali odkupnino. Baje gre za velikansko vsoto, ki s° jo zaupnikom Tondijeve žene nakazali morda s tremi, štirimi, petimi« šestimi ali morda več vrstami kamenja, to se pravi eno za vsakih 10 zahtevanih milijonov. V Siniše0" li, kjer je stanoval Tondi, in v Nuoru se je razširila vest, da je Ton-dijeva žena zaprosila bančnega rektorja v Sassariju, s katerim Je v prijateljskih stikih, da ji preskrbi zahtevano vsoto. Danes so p0'1' cijski in karabinjerski oddelki Pre_ gledali področja okoli Siniscolo« Dorgalija, Mamoiade in Gavoia- ® ugrabljenem industrijcu niso našli nobenih sledov.
V IZVEDBI UNIVERZITETNEGA
EKSPERIMENTALNEGA GLEDALIŠČA
V VVisconsinu edinstvena uprizoritev Petra Pana
Sest golih študentk predstavlja... nedolžnost
MADISON (Wisconsin), 25. — Vodstvo »Eksperimentalne komedije* je nepričakovano prekinilo predstave «Petra Pana*, ki so bile v vvisconsinski univerzi. Profesorji in študentje, ki so sodelovali, se sedaj boje, da bi končali v zaporu. Satiro bodo prikazali svetu fakultete in kakemu izvedencu, profesorji in odvetniki bodo lahko tako ugotovili, če je komedija prešla meje dostojnosti, še posebno tam, kjer nastopa šest študentk brez vsakega oblačila, ali če se lahko sklicujejo na umetnost, kot to trdijo izvajalci.
Gotovo je, da obstaja velika razlika med Petrom Panom, ki ga je Walt Disney predstavil na flimskem platnu in satiro, ki so jo študentje predstavili na odr., vvisconsinske univerze. Dejstvo pa je, da eksperimentalno gledališče ni odprto javnosti, temveč nastopa izključno za univerzitetne študent«. Komedijo so prvič postavili a oder v ponedeljek, včeraj popoldne pa bi morala biti prva ponovitev Toda kakih 100 študentov, ki je nestrpno čakalo začetka, zvedeli so namreč o edinstvenem poskusnem značaju komedije, je moralo razočarano domov.
Po razgovoru med načelnikom programa «Experimental Theatra* VVilliamom Dawsonom, producentom Stuartom A. Gordonom in upravitelji univerze so sklenili, da prekinejo izvajanje komedije, dokler ne bodo ugotovili, če je scena z dekleti, ki so svoje obleke pustile za kulisami ((estetična*. Gordon, ki po-seča univerzitetno gledališko akademijo je razočaranim študentom
izjavil, da noče spraviti igralcev v zapor.
Direktor gledalskega repertoarja Dawson pa je doda., da v sceni ni ničesar opolzkega niti erotičnega. Gre za študente in tem puščajo pri režiranju predstave nekaj svobode. V vseh drugih scenah so vsa dekleta oblečena. Skratka, pravi Daw-son, ne gre za goloto iz ljubezni do golega. «Dekl°ta stopijo na sceno brez oblek, ker pač predstavljajo nedolžnost.*
Ena od «nedolžnih» v Petru Panu ni mogla skriti zaskrbljenosti. Noče,_ da bi jo izključili z univerze, s čimer bi užalostila starše, z druge strani pa ne razume (sicer pravi, da je naivna), zakaj se ljudje razburjajo. Prizor z golimi dekleti, je dodala nastopajoča študentka, je zelo lep.
Neki funkcionar univerze je izjavil, da se verjetno niso zavedali, da gre za goloto med prizorom. «.Jaz na primer,* je izjavil, «tega nisem vedel, če bi vedel, bi bil prav gotovo v parterju Prosim,* je še iz previdnosti zaprosil časnikarje, «ne imenujte mojega imena.*
GHIAVARI, 25. — Da bi preprečil, da mu strup gadjega pika preide v kri, sl je 37-letni lovec iz Cogorna pri Chiavariju prestrelil kazalec leve roke in se zatekel po zdravniško pomoč.
SAVONA, 25. — Petletni otrok je danes s palico ubil pol metra dolgega gada, ki je bil v grmovju vrta, kjer se je igral.
Modne
novosti
Kaj obleči jeseni'.' Na to vpl*^ nje lahko odgovorimo z obj*v^ risbe, ki prikazuje preprost, prikupen tailleur z dolgim J0*1, čem. (Ente Moda Itaiiano - Ta**0
— 3 —
26. septembra 1969
OB SODELOVANJU ŠTIRIDESETIH DRŽAV
Ramzesovo svetišče ob Nilu so rešili
Umotvori izpred 3200 let ■ Stroški so znašali 36 milijonov dolarjev: 60 odst. je dala tujina, 40 pa ZAR
Ko so pred leti začeli graditi Asuanski jez za velikansko centralo na Nilu, ki bo dajala, ko bo dokončana, 14 milijard kWh elektrike na leto in bo hkrati umetno jezero, ki bo nastalo za centralo, omogočalo namakanje obsežnih puščavskih predelov tega dela Egipta, se je postavilo vprašanje, kako rešiti velikanske skulpture, ki jih je pred 3.200 leti in še prej dal izklesati faraon Ramzes II., ki je tu dal zgraditi veliko svetišče, enega največjili umotvorov iz stare egipčanske dobe. Voda, ki bi zaradi jezu narasla, bi namreč potopila vse te umotvore in jih odvzela človeštvu. Da bi se to rešilo, je UNESCO, na pobudo egiptovske vlade, začel z akcijo za zbiranje sredstev za rešitev teh dragocenih umotvorov.
Pobuda, ki jo je dal UNESCO, je naletela na dober odmev. Našla so se sredstva in pred štirimi leti so se začela reševalna dela. Preteklo nedeljo pa je bila velika svečanost ob zaključku dela. Predstavniki 40 dežel, ki so s svojimi finančnimi sredstvi pomagale pri
• IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllll
Izrael v številkah
JERUZALEM, 25. — Iz etatističnega biltena, ki so ga pred dnevi objavili, se je število prebivalcev Izraela povečalo v lanskem letu za 1,7 odst. Gre za najnižje povečanje prebivalstva od kar ta država obstaja. Razlog temu je majhno število emigrantov v lanskem letu in izredno nizek prirodni prirastek. Lani se je naselilo v Izraelu komaj 14.000 Judov, ki so prišli sem iz raznih predelov sveta; kar pa zadeva prirodni prirastek, so lani zabeležili komaj 14.9 rojstev na tisoč prebivalcev, dočim so leta 1951 imeb v Izraelu kar 26,3 rojstva na tisoč prebivalcev.
Ob koncu leta 1967 je Izrael štel
2.385.000	prebivalcev — Judov. Gostota prebivalstva v Izraelu znaša
136,5	na kvadratni km.
V letnem biltenu zvemo tudi, da znaša poprečna življenjska doba v Izraelu okoli 70 let za moške in 73 let za ženske. Iz primerjalnih podatkov zvemo, da se je od leta 1951, življenjska doba pri moških in pri ženskah podaljšala kar za tri leta, kar pomeni, da je Izrael naglo dvignil svojo življenjsko raven in s tem podaljšal življenjsko dobo. Vendar ne smemo naglega podaljšanja življenjske dpbe pripisati le temu dejstvu, ker je ta posledica tudi zelo nizke umrlji-' vosti otrok. Kar pa zadeva sestavo , družin, iz biltena zvemo, da skoraj 39 odst. judovskih družin v Izraelu ima štiri ali tudi več otrok, večina judovskih družin papirna enega ali dva otroka.
tem podvigu, so prisostvovali zaključni svečanosti.
Kako so rešili umotvore? V začetku je biio več tez, kako naj spomenike rešijo. Obveljal je predlog, da bi vse kipe, ki so bili izklesani v skalah na kraju samem, razžagali na kose in jih prenesli okoli 70 metrov više ob obalo Nila v kraju Abu-Simbel. In tako se je začelo s «žaganjem» velikih kipov in delov svetišča Kralja sonca ter manjšega svetišča njegove žene Ne-fertete. V štirih letih so skupine strokovnjakov in delavcev razžagale nad tisoč blokov od po 20 do 30 ton in jih prenesli na novo mesto, kjer so jih na višji legi ponovno sestavili, tako da je ves ta veliki kulturni spomenik dobil isto podobo, kot jo je imel, ko je bil še na svojem starem mestu.
Strokovnjaki pravijo, da bi bili mogli najti tudi kako drugo, boljšo rešitev, ker da je že danes sama premestitev umotvorov predstavljala oskrumbo. Toda rešitev, ki so jo predlagali drugi, je bila veliko dražja in ker sredstev ni bilo dovolj, so se odločili za sedanjo rešitev.
Čeprav se zdi delo, ki so ga opravili strokovnjaki, enostavno, je rekonstrukcija tega umotvora predstavljala izredno težavno delo, uresničitev načrta pa predstavlja izreden tehnični uspeh. Povedali smo, da so obe svetišči razžagali na kose in jih prenesli na drugo mesto. Delo nikakor ni moglo biti lahko, saj gre za umotvore velikanskih razmerij, k' so jih razžagali na bloke od 20 in 30 ton. Vse te bloke je bilo treba previdno prenesti, da bi se ne okrušili, razbili ali kakorkoli poškodovali. Nato je bilo treba vse te kose ponovno sestaviti. Strokovnjaki so delo izpeljali tako popolno, da se sledovi žage niti ne opazijo. Posamezne kose so «zlepili» tako dobro, da bodo mogli zdržati nadaljnja tisočletja.
Na bregu Abu-Sin.bel je nastalo medtem že pravo malo mestece z ulicami, vilami, s hotelom, s kopalnim oazenom, z igrišči, celo majhno letališče so tu zgradili, da bi mogli strokovnjaki prihajati in odhajati z gradbišča, ne da bi jim bilo treba opravljal dolge poti z avtomobili, ko je vendar njihov čas tako dragocen, ceste pa so slabe.
Pri teh delih je sodelovalo šest gradbenih podjetij iz raznih držav. Vsa dela so stala 3ti milijonov dolarjev, od česar so 60 odstotkov prispevale razne vlade in tuje usta-nove, 40 odstotkov stroškov pa je krila Združena arabska republika.
STOLPEC
INA
INVESTICIJA, KI:
*	ZMANJŠUJE	DAVKE
*	NI PODVRŽENA ZAPUŠČINSKEMU DAVKU
Preden	nadaljujemo z obravnavanjem	raznih vrst zavaro-
vanja, bi vas opozorili na dve pomembni točki življenjskega zavarovanja, na koristi, ki jih daje življenjsko zavarovanje in jih ne more dati nobena druga ir.vesticija. Mislimo namreč na davčne olajšave, ki jih uživajo pogodbe življenjskega zavarovanja in ki so z zakonom dovoljene z ozirom na socialni zna-č-ii te h pogodb.
prva	korist: zavarovalne premije, ki	jih plačujemo	letno,
se lahko, odbijejo pri prijavi dohodkov za dopolnilo, družinski davek To je določeno s čl 136. Zakona o neposrednih davkih m z odlokom Centralne davčne komisije iz’ leta 1964 Na ta način ,lo. o/.cmo zmanjšanje davčnih dajatev.
Evo, konkretno Davčni obvezanec, ki prijavi 5 milijonov obdavčljivega dohodka, bi moral plačati 30(1 000 lir dopolnilnega davka (če ne upoštevamo dočjatnega davka) Če pa plačamo 00 Obl), lir mesečne premije, znaša obdavčljivi dohodek 4.400.000 lir m se zaradi tega zmanjša stopnja obdavčljivosti od 6 odst. na 5 68 odst Vsteri tega se davek zmanjša od 300.000 na 249.920 lir. kar predstavlja 50.080 lir prihranka; ta prihranek se ponavlja vsako leto.
Druga korist oprostitev zapuščinskega davka. la davek moramo plačati državi, ko prevzemamo dediščino. Zapuščinski davek je progresiven in se odmerja na podlagi vrednosti premoženja in sorodstvene stopnje med pokojnikom in dedičem. Tudi pri prenosu manjšega premoženja (npr. stanovanje, zemljišče, bančne vloge itd.) lahko znaša davek nekaj milijonov lir.
Npr,- Dva otroka, ki sta nodedovala po očrtu 35 milijonov Ur vredno premoženje, morata odšteti državi približno 4 mili jone lir Če pa 35 milijonov lir predstavlja likvidacijo pogodbe zavarovanja po smrti očeta, sinovi dediči sploh ne plačajo zapuščinskega davka
°rednost življenjskega zavarovanja ni torej samo v tem, da si lahko z gotovostjo oskrbimo želeno glavnico, ampak uživamo pri njem tudi davčne olajšave na osnovi točno določenega zakonskega predpisa — čl 1920 Civilnega zakonika, ki določa, da je zavarovana vsota lastnina koristnika in da zaradi tega ne spada v dediščino pokojnega zavarovanca.
Res je zato, da je, življenjski zavarovanec privilegiran davčni obvezanec. ker plačuje manj davka; dediščina, ki je sad življenjskega zavarovanja, ostane neokrnjena in tako več velja kot druge dediščine, katere zmanjša zapuščinski davek.
Če želite podrobnejša pojasnila, nam pošljite priloženi odrezek prilepljen na dopisnici.
KDOR DOBRO PRERAČUNA, SE ZAVARUJE
I
| Ime...................
■ Prnmek ...............
Uncu..................
I Poštni kodeks in mesto J Pokrajina.............
Spoštovani
1STITUT0 NAZ10NALE DELLE ASS1CURAZ10NI Via Sallustiaoa 51 00100 ROMA
PD/35

Jug. umetnik Bekim Fehmiu bo v filmu «Avanturist>» poosebil znanega diplomata in pustolovca Porfiria Rubiroso.
iiiiiiiiiiiimniiitiiiiimiiiiiiiiiiiimiiniiiiiimimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiliiiiiiiiiiil|||||„|l|„,lll|||||||||
Modni kotiček
Kroji, ki so primerni za vse starostne dobe
Obleke ne bodo ne predolge, ne prekratke
Modni ustvarjalci so, poleg številnih novosti, ki jih bomo mnoge ženske bolj s težkim srcem sprejemale, vendarle postavili visoko modo na temelje, ki bolj ustrezajo ženskam vseh postav in vseh starosti. Dogovorili so se namreč, da morajo svoje modele prilagoditi trem kategorijam žensk: zelo mladim, ki si lahko privoščijo vse, posebno, če imajo še lepo postavo in lepe noge, ženskam srednjih let in pa tistim, ki so prekoračile 60 let. pa želijo kljub temu slediti modi in biti elegantne,
Tako so skoraj na vseh modnih revijah, ki so jih prikazali tako v Parizu, kot v Rimu, Firencah, pa tudi v drugih evropskih in ameriških modnih središčih, prikazali modele, ki so po svojih krojih, barvah in izbiri tkanin odgovarjali okusom in zahtevam žensk vseh zgoraj navedenih starosti.
Se preden povemo, v čem so trde bistvene razlike posameznih kolekcij, naj omenimo to, da so modni ustvarjalci strogo upoštevali občutljivost žensk, ki hočejo biti vedno mlade in ki zato nikakor ne želijo, da bi že s svojo zunanjostjo poudarile svoja leta, ki jih sicer kaj rade skrivajo. Tako so vse modne kolekcije, namenjene dekletom, kot za kolekcije, namenjene odraslim ženskam, izdelali tako, da so obdržali vse tiste značilnosti, ki žensko pomlajujejo, ki je pa ne de-jajo smešne, temveč samo elegantno in mikavno.
Prva razlika med tremi vrstami kolekcij bi bila v bistvu ta: mlada dekleta naj le nosijo mini-krila, pa četudi ne več tako predrzno kratka, kot so bila na primer letošnja poletna krila. Zenske srednjih let naj se pri izbiri dolžine kril držijo novega načela, da namreč niso več v modi zelo kratka krila, temveč takšna, ki na pol pokrivajo kolena. Za starejše, naj bi veljala dolžina neka) centimetrov pod koleni, torej niti pretirano dolga, niti pretirano kratka.
Za mlada dekleta so modni u-stvarjalci izbrali vrsto izredno živih barv. ki bodo veljale tako za zimske plašče, kot za dnevne, po poldanske in večerne obleke. Tudi pri izbiri tkanin so bili izredno naklonjeni mladim dekletom, ki bodo lahko nosila vse, od enobarvnih, pa do najbolj močno vzorčastih tkanin.
Niso pa modni ustvarjalci pozabili. da tudi bolj odraslim ženskam lepše pristajajo bolj svetle, kot pa temne in neizrazite barve. In tako so prišli do zaključka, da bi bila prav bela barva tista, ki bi si jo ne več tako mlade ženske mogle v večji meri privoščiti v kombinaciji s temne] širni, pa tudi v kombinaciji z zelo svetlimi, pastelnimi barvami Tako so se npr. odločili za vrsto modelov, ki so izdelani v barvni kombinaciji bele in temnorjave. bele in svetlorjave ter bele in svetlozelene ali rdeče barve. Seveda je treba najti pravšno mero, ko se odločamo, koliko naj bo na novem oblačilu bele, koliko pa temnejše barve. Iste barvne kombinacije bodo veljale tudi za klo buke, torbice, čevlje in rute.
Kot vidimo, gre torej za izbiro barv in barvnih kombinacij, ki jih bodo tako dekleta, kot tudi odrasle ženske z veseljem pozdravile in tudi rade nosile, še posebno v zimskih mesecih, ko nas že narava sama sili bolj k slabemu razpoloženju in pesimizmu.
No, modni ustvarjalci pa ne bi bili to, kar so, če ne bi poskrbeli tudi za kontraste, ki delajo žensko modo tako privlačno in zanimivo. Spomnili so se namreč zopet na črno barvo in ji določili v letošnji zimski garderobi tako rekoč glavno mesto. Črna obleka zato ne bo smela manjkati niti v garderobi dekleta, niti v garderobi odrasle ženske. Razlika bo le v tem, da si bodo mlada dekleta s svežo poltjo lahko privoščila črne obleke brez posebnih okru skov, medtem ko bodo morale
ostale misliti na to, da jih preveč enostavna črna obleka lahko postara ter jo bodo morale nekaj okrasiti
In, kot smo že rekle, bodo letos, bolj kot kdaj koli v modi zelo bleščeče tkanine. Tukaj pa ne bo izjem med mladimi in starejšimi ženskami Vse si bodo lahko privoščile obleke ali bluze iz bleščečih tkanin, da bodo le izbrale tisto, ki jim bo najbolj pristajala.
Ce ol ta naš članek hotele zaključiti z nekakšno skupno ugotovitvijo, potem bi lahko rekle da je nova moda naklonjena vsem in da bodo njene novosti s koristjo lahko uveljavile vse, če bodo le imele dovolj okusa in kritičnega odnosa do samih sebe.
rwi	»v • •
1 opinearji prekomorci se bodo zbrali v Postojni
Letošnja jesen je polna obletnic iz dobe narodnoosvobodilne borbe. Pred desetimi dnevi je pri morsko ljudstvo slavilo svoj največji praznik iz te dobe, 25. obletnico vseljudske vstaje proti nacizmu in fašizmu. V skiop teh proslav spada tudi proslava, ki bo prihodnjo nedeljo v Postojni, kjer se bodo srečali bivši topničarji — prekomorci, da bi proslavili 25. obletnico ustanovitve prvih topni-čarskih prekomorskih enot. Zgodovina teh enot je dolga in polna blestečih strani junaštva in predanosti, začenši s samo ustano vitvijo v prvih dneh oktobra 1943, ko je bilo iz prve prekomorske brigade izločenih nad 500 borcev raznih strok in poslanih deloma v mornariške, deloma in predvsem v topničarske enote, ki so se ustanavljale na otokih Visu, Hvaru, Braču in Korčuli.
Še bolj množičen dotok borcev — prekomorcev v artilerijske enote pa beležimo v novembru in decembru istega leta, torej v dobi, ko sta bili prva in druga prekomorska brigada reorganizirani. V zimi leta 1943-1944 so se te enote ' močno razvile in proti koncu NOB so štele že nad 6.000 borcev v moštvih 50 topniških baterij, v nižjih in višjih poveljstvih teh enot ali pa v raznih delavnicah, skladiščih streliva itd.
Predolga bi bila zgodovina teh enot, ki so sodelovale v borbah Vse do osvoboditve dežele. Se- ‘ daj, ko ti borci slavijo 25. obletnico ustanovitve svojih enot, se bodo za to priložnost sestali v Postojni, kjer bo tudi slavnostna akademija, na kateri bo govoril podpredsednik izvršnega sveta skupščine Slovenije Vinko Hafner. Na zborovanju — akademiji, ki bo v kino dvorani v Postojni, v Gregorčičevi ulici št. 2, bosta nastopila tudi postojnska godba na pihala in recitator Janez Vrhunc iz ljubljanskega Mestnega gledališča; bivše borce pa bodo pozdravili predstavniki oblasti in vojske. Bivši prekomorci — topničarji bodo ob tej priložnosti dobili v spo min knjigo z naslovom «Artileri-sti prekomorci*, ki jo je napisal pred nedavnim umrli general Karel Levičnik. Po akademiji bo kosilo in tovariško srečanje v jamski restavraciji, pa tudi obisk jame.
Proslava bo ob 11. uri, kosilo ob 13. uri, nato obisk jame.
mm
ČETRTEK, 26. SEPTEMBRA 1968
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Narodne pesmi - 12.00 Melodije -
13.30	Glasba po željah - 17.00 Rus-so in Safred - 18.00 Zbor «Slove-nec» - 18.30 Glasba na beneško ljudsko pesem 18.50 Orkester -
19.10	Zlata skrinjica - 20.00 Šport
-	20.35 Cankar. Grešnik Lenart -21.55 Skladbe davnih dob. H .
TRST
12.05	Trio Boschetti - 12.25 Tretja stran - 13.25 Debussy: «Pel-leas et Melisande*.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.00. " 16.00,'‘
19.15	Poročila 7.10 Jutranja glasba 8.00 Popevke- 8.30 Roman tične skladbe - 9.00 Pod senčnikom 9.45 Kvartet Page - 10.00 Plošče 11.00 Beležnica 11.15 Nove plošče 11.30 Današnji pevci - 12.00, 12.50 in 14.10 Glasba po željah - 15.30 Lahka glasba -
16.30	Operna glasba 17.00 Orke stri in pevci 17 40 Jug. narodni plesi 19.00 Baja Marimha Band
-	19.30 Prenos RL - 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.05 Zvočni trak - 10.05 in 11.33 Ura glasbe -
12.05	Kontrapunkt 13.20 Diletanti - 14.45 in 15.(0 Popevke • 17.05 Program za mladino 19.15 Roman ■ 20.15 Operetna glasba -
22.00	Sindikaln„ tribuna.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album 10.1- Jazz - 10-40 Plošče in skeči 11.40 Pesmi de setletja - 13.00 Srečanja - 14.00 Juke box - 14.45 Ritmi 15.15 Sopranistka G. D Angelo in tenorist L. Infantino - 16.00 Aktualnosti -18.20 Enciklopedija 20.01 Stari jazz - 21.10 Jflilva in Germani -
22.10	V diskoteki.
IH. PROGRAM
10.00	Brahmsova tragična uver-
tura - 10.35 Skladatelj Smetana -
13.00	Antologija interpretov - 15.15 Dvorakova komorna glasba - 16.15 Plošče resne glasbe 17.15 Bachova sonata št. 5	18.30 Lahka glas-
ba - 18.45 Upornik; v slovstvu -
19.15	Koncert - 21.00 Spontini, Ju-lie - 22.30 Cherubini, II crescendo.
FILODIFUZI JA
8.40 Monteverdijeva glasba -10.10, Na sporedu Bellini - 10.20 Schubert in Rrahm- - 15.30 Lahka glasba.
SLOVENiJA
2.00, 8.00, 10.00. 13.00. 15.00, 19.30 Podučila - 6.50 Danes za vas 7.45 Infnrm. oddaja 8 08 Operna matineja 8.55 Izumitelj ladijskega
vijaka 9.25 V planinski koči -
10.15	Pri vas domr 12.10 Iz Sa vi nove opere rMutija Gubec* -12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam.. 14.05 Vrtiljak ji mekidij 15.40 Violinist V. Šker-lak 16.00 Vsak dan za vas
17.05	Simf. koncert - 18.00 Aktual nosti 18 15 Glasba in turizem
12.15	Poje Metka Štok 20.00 Do mate pesmi 21 .()'' Sto let slov lirike - 21.40 Glasbeni nokturno
22.10	Pri slov. tržaških skladatelji - 23 05 K Prutkov: Projekt.
ITAL TELEVIZIJA
18.15	Spored za najmlajše - 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnev nik 21.00 G. Cesarano: «H me-stiere di vincere* - 22.00 Sindikalna tribuna - 23 00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik 21.15 Washing-ton — čudna prestolnica - 22.05 Eilm: «11 colpevole*
JUG TELEVIZIJA
17 10, 20.00. 22.15 Poročila 9.35,
14.45	TV v šoli 10.30, 15.4(1 Nem ščina - 11.00 Angleščina 17.15 Ringaraja: Cečarij; 18 00 Po Sloveniji 18.20 V narodnem ritmu
18.45	Po sledeh napredka 19.05 Pri «Londonu» — humor, oddaja
19.45	Cikcak 20.35 Večerja pri Svvithinu - film - 21.25 Kaj be-reme Slovenci.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pregledati bi morali svoje račune. Čudni odnosi v prijateljski družbi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkazali se boste z idejami. Na okolico boste primerno vplivali.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Včasih ste preveč togi, kar škoduje vašemu napredovanju. Več previdnosti v ljubezni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Priložnost, da uredite svoj položaj Skušajte biti kar se da vljudni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Na delovnem mestu vam nekdo podtika nepravilnosti. Odločnost bi ne bila napak.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Novosti, ki bi zn."le snrevreči vaše načrte Tež.ne v družini ali družbi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prekinite nepravilne poslovne odnose. Pridobili boste že izgubljeno ljubezen.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaš nastop bo spravil v zagato nekoga, ki je z vami krivičen. Ljubosumni boste.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Imeli boste uspeh, vendar tudi kako motnjo. Nevarno razmerje z novim znancem.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1,) Svoje ideje za sedaj držite zase. Utrli si boste nadaljnjo pot.’
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Napredovali boste, vendar ne tako kot bi želeli. Nervozni boste.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več kon kretnosti v poslovnih zadevah. Tudi v ljubezni bodite bolj odločni.
/ožit o Oinfcdt:
ed Beneškimi partizani onstran Matajurja
Ker že govorim o nekaterih kobariških borcih, bi rad o-menil tudi svoja srečanja s prvoborcem, partizanskim oro-žarjem Albertom Gorenščkom, ki je bil ves čas vojne aktiven terenec in kasneje borec. Kot šef orožarne BBO je prizadevno delal in skrbel, da so bile okvare na orožju vedno takoj odpravljene. Njegovo o-rožje smo dobivali tudi mi beneški borci. Tudi njegovi sinovi so sledili njegovemu zgledu.
Iz Kobarida je tudi ekonom beneškega bataljona Ivančič Danilo, ki je kot mesar več mesecev dobro oskrboval našo enoto tudi z mesom.
Na splošno, vsi borci, politični aktivisti in vse ljudstvo kobariškega predela so mnogo pripomogli, da se je vstaja v sosedni Benečiji pospešila in razširila, zlasti še v času obstoja Kobariške republike, pod katero sta spadali tudi Benečija in Rezija.
Napad
na kasarno
Konec avgusta 1944 je bil naš bataljon po ukazu štaba BBO, premeščen iz Hostnega v vas Lombaj. V dneh, ko smo se mudili v prijazni hribovski vasici, sem imel več razgovorov z domačini. Tudi tam, kot po drugih hribovskih vaseh, sem opazil, da je po toliko letih med prebivalstvom še vedno v navadi izraz: «Grem v Italijo,« ali «Sem služil v Italiji.« Tudi, če je kdo šel samo v Videm, je češče dejal: «Sem bil dol v Italiji,« ali pa «Bil sem dol na Laškem«. To samo po sebi izraža resnico, ki izhaja iz naše zgodovinske preteklosti in narodne pripadnosti.
Iz Lombaj a so naš bataljon premestili v vas Kravar, kjer se je zadržal nekoliko dni. V tej vasi smo priredili skoraj obvezen miting, kateremu je sledila prosta zabava z ljudskim veseljem. Na to prireditev smo povabili po neki prikupni deklici iz Sentpetra Slo-venov tudi podoficirja italijanske republikinske vojske. Ker ne vem, kako mu je bilo ime, ga bom imenoval Franko. Njegova enota je bila nastanjena v srednji šoli v Šentpetru. 2e prej smo zvedeli, da se‘je ta vojak naveličal fašistične vojske in da je izražal simpatije do NOV. Vabilu se je res odzval in ob tej priložnosti smo imeli z njim razgovor, ki se je nanašal na likvidacijo njihove postojanke. Ta naša namera ga ni nič iznenadila in brez kakršnega koli obotavljanja nam je dejal, da nam bo pri tej akciji pomagal. Domenili smo se, da bomo napadli postojanko na dan, ko bo on opravljal dežurno službo, to pa zaradi tega, da bi lahko čez noč onesposobil težke mitraljeze, ki so bili postavljeni v bunkerjih okrog kasarne. To so bili trije bun-
italijanskih oficirjev, ki mu je dopuščal še več svobode.
Po nekaj dneh ko je bil pri njem, je smuknil nekemu oficirju opasač s pištolo in brzostrelko in z vsem tem orožjem v poznih nočnih urah prišel v naš bataljon.
Franka je poznal kot antifašista in nam je v Kravarju veliko pomagal, da je med nami brez težav prišlo do spora-
E GIDI J BUKOVAC — EDI iz Kos ce, borec Beneškega bataljona
ker ji s težkimi bredami, ki so obvladovale vse ceste v smeri proti Nadiži, proti Kobaridu in proti Ažli. Kasarna je bila zavarovana na vseh mogočih dohodih, tako da se ji nikakor, razen s pomočjo sabotaže kakšnega člana posadke, ne bi bilo mogoče približati. Z njim smo sklenili trden dogovor, da bomo napadli kasarno čez štiri dni, točno opolnoči.
Da je do tega razgovora prišlo, je znatno prispeval mlad partizan, po naravi miren in hladnokrven, a tudi zelo hraber borec beneškega bataljo-, na, Bukovac Egidij, domačin jz Kosce. Njega so kot partizana, sicer neoboroženega, u-. jeli Nemci, nedaleč' od "njegove rojstne vasi in ga odpeljali s seboj do Ažlo, kjer so ga izročili italijanskim republiki nom, da z njim obračunajo. Ker je bil zelo mlad, ga oficir ji te postojanke niso mučili, marveč so ga samo zadržali in ga zaupali pod kontrolo zanesljivemu podoficirju. Po nekaj tednih so ga oficirji in vo jaki vzljubili in so mu dajali že toliko prostosti, da se Je kar svobodno sprehajal po A žli in kasneje, ko so pošto jan ko premestili v Sent Peter, tu di po šent Petru.
Podoficirja Franka je dobro poznal in je bil z njim v pri jateljskih odnosih. Ta je fan ta cenil in ga spoštoval. Po približno dveh mesecih Je E-gidijk vzel za kurirja eden od
VUKO POPOVIČ iz Cme Gore, komandir minersko - saboterske čete
zuma o sodelovanju pri likvidaciji postojanke v Sent Petru. Za napad smo povabili k sodelovanju minersko sabotažni vod. ki se je zadrževal v Goriških brdih in ki mu je načeloval neustrašni komandir Vuko Popovič, doma iz Cme gore. Kurir, ki je odnesel vabilo v Brda, je s seboj že pripeljal Vukov vod s komandirjem vred na domenjeno zborno mesto na Ljese pri Klodiču. To je biio 28. septembra 1944. Tu sem vsem prisotnim pojasnil sklenjeni dogovor in vse okoliščine, ki bodo povezane z napadom, še pred odhodom proti Sent Petru sem določil straže na križišča: Cušinjca-Ažla, skozi katero pelje cesta v Sent Peter, potem na cesto most Sv. Kvi-rma-šent Peter in na cesto Sent Peter Kobarid. Iz vseh teh smeri sem namreč lahko računal . na nemško posredovanje, bodisi s strani Čedada, bodisi iz Kobarida. Straža je za vse primere dobila nalogo, da mora v primeru, če pridejo Nemci, javiti s trikratnim strelom, v primeru pa, da bi se bataljon pri šoli že spopadel z italijansko enoto, tedaj naj prihod Nemcev javi osebno. Ko sem določil skupino za naskok na kasarno, smo takoj krenili na pot, držeč se prikritih steza ob reki Kosci.
Ko smo prispeli do Ažle, smo si sezuli čevlje, da ne bi vzbujali pozornosti z našim pohodom ter pot nadaljevali bosi. Obutev smo skrili v jarek ob cesti.
Pri odcepu ceste proti Ažli in šent Petru sem odposlal straže na že določena mesta in 3 borce, da prerežejo telefonske žice. Tu smo imeli za seboj že kakih 12 kilometrov. Nato smo nadaljevali pot, še vedno po skritih poteh in po njivah ter travnikih. Prispeli smo do Sent Petra. Približno 500 metrov pred postojanko smo se ustavili in malo počakali. Točno ob dogovorjeni u-ri sem krenil skupaj s Hrastom in Erzetičem proti bunkerju. Močna enota beneškega bataljona naj bi počakala nekaj minut, nato je prišla za nami. Bunker sem zagledal na razdalji kakih sto metrov. Za vzemal je skoraj tretjino ulice. Na obeh straneh so stale visoke hiše, brez prehodov ali vpadnic. Iz bunkerja je molela, naperjena naravnost v nas požrešna cev težkega fiata, ki sem ga stalno motril in mu do konca nisem zaupal. Kakor njemu, nisem v tistem trenutku zaupal tudi Franku.
Videl sem ga takrat v Kravarju prvič in lahko bi se zgodilo, da bi bil zdaj z vso enoto prihajal tako rekoč v njegovo past, po kateri bi kosil težki fiat. V živčni napetosti sem tehtal, ali bo zvest dogovoru in ali je že onesposobil orožje v bunkerjih Kaj, če so postavili pnmorio nv?<?a. na de-
žurstvo nekoga drugega? Kaj če je zbolel in naposled, kaj če me je hotel prelisičiti? Vse to se mi je takrat vrtelo po glavi in mi kakor črv vrtalo v možganih.
Naše in F rankovo geslo spoznavanja je bil žvižg po napevu:	«Na oknu glej obrazek
bled...« tako da bi jaz zažvižgal prvi del, ki se poje: «V hribe šel je dragi moj...« on pa naj bi mi odgovoril z žvižgom na drugi del: «s fašisti bil je težek boj...«
S polno odgovornostjo, ki sem se je zavedal ob prevzemu te naloge, sem šel na začetku svoje enote naravnost proti bunkerju in nekaj metrov pred njim zažvižgal geslo. Izza zidu dvorišča kasarne sem začul znani odgovor. V tem trenutku je bil Franko že pri meni. Čeprav je vse do zdaj potekalo po dogovoru, mu vendarle še vedno nisem zaupal. Stvar se mi je zdela preveč enostavna, da bi kar ves čas tako gladko tekla. Zaradi tega sem ga z vso silo in spretnostjo zgrabil za vrat ter ga stisnil k zidu dvorišča. Ko pa mi je dejal; «E’ tutto a pošto, sono vostro« (vse je v redu, sem vaš), sem ga izpustil. Skupaj sva nato iz bunkerja izvlekla tri alpince in težki fiat, ki ga je on sam onesposobil za streljanje. Vojake in orožje sem predal na tihem našim in jih poslal nazaj proti Ažli na poprej določeno mesto. Zatem sva s Frankom stopila na dvorišče kasarne. V tem trenutku, kot da je organizirano, je iz kasarne stopil dežurni oficir s svojim modrim trakom preko ramen. — Zdaj bo po nas — sem si mislil in spet zgubil že pridobljeno zaupanje v Franka. Nisem imel prav. Franko je oficirja bliskovito zgrabil za vrat in ga z enim samim sunkom dvignil v zrak ter ga vrgel na tla. Zatem ga je prevzel v roke Trušnjak Danilo-Cek, ki bi mu moral preprečiti pobeg, kar pa ni storil.
V bliskoviti naglici sva nato s Frankom skočila v kasarno, v katero je že vdrla naša vpadna grupa z Vukom Popovičem in Simonom Hrastom. Medtem ko sta ta dva vdrla v eno spalnico, sva midva stopila v drugo in ostro pozvala vse vojake, naj nama takoj sledijo iz kasarne. Ker sva jih dvignila iz trdnega spanca, se niso niti zavedli, kaj se dogaj'a.
Nenadoma smo zaslišali strašno vpitje in streljanje zunaj na dvorišču. Iz neznane smeri se je oglasil težki mi t ral jez, ki je usul strašanski ogenj naravnost na dvorišče kasarne. Ko so bib vojaki že pripravljeni, da na pol oblečeni odidejo z nama, sva s Frankom skočila ven, da pogledava, kaj se dogaja. Fred vrati kasarne sem takoj opazil na tleh dva naša bo . ca, in sta hudo ranjeni klicala na pomoč. Streljalo pa je tako hudo, da je bilo tvegano sto piti že na sama vrata. Tudi Vuko in Simon sla, radoved na kot jaz, tedaj prišla- ven. Vnel se je nud boj. Naši so odgovorili s streljanjem, ka teremu smo ss p. družili tudi mi. Po približno polurnem streljanju, ker nam ni bilo mogoče na noben način odkr. ti položaja, od koner je težki mitraljez - neprestanimi rafa li obvladoval vse dvor.Sče in cesto, smo se sporazumno cd ločili za umik. Situacija na.r: tedaj res n; dopuščala drug. ga izhoda. Borci Vukovega vo da so ob umiku odnesli iz ko sarne več pušk in se umakni h naravnost po cesti proti A tli. Večkrat ranjeni Erzetič iz Brd se je iz te situacije iz vlekel plazeč se po trebuhu pc ozki stezi med hišami narav nost proti Nadiži. Jaz sem sc naposled znašel sam z drug.m ranjenim partizanom. Težke je bil zadet v obe novi in v pleča. Se vedno je ležal pred vrati kasarne. Težka breda ir brez prestanka regljala in ko sila zdaj po dvorišču, zdai po cesti, po kateri so se umikali borci. Legel sem na tla in u kazal ranjencu, na> se spravi na moj hrbet. Edinole tako sem uspel dvigniti tega precej težkega borca ter ga odnesti z dvorišča na cesto in od tod po cesti, po kateri sem se premikal sem ter tja, da naju ne bi zadeli.
Skica k bitki za kasarno pri sv. .etn, a»oveu..v
Vreme včeraj: Na j višja temperatura 21.8, najnižja 13, ob 19. uri 17.2 stop., zračni tlak 1018,3 raste, vlaga 68%, brez vetra, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21.2 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 26. septembra
JUSTA
Sonce vzide ob 5j>7 in zatone ob 17.55 — Dolžina dneva 11.58 — Luna vzide ob 10.59 in zatone ob 19.43
Jutri, PETEK, 27. septembra
DAMIJAN
VAŽEN SKLEP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Odobren osnovni načrt Acegata za uporabo zemeljskega plina
Podjetje Acegat bo porabilo milijardo 300 milijonov za spremenitev in dopolnitev vseh sedanjih plinskih naprav in za preureditev grelcev v vseh stanovanjih
Na svoji zadnji seji je tržaški ob-1 Od tu bo speljan vod, ki bo do-
činski odbor odobril osnovni načrt za uporabo zemeljskega plina namesto sedanjega za gospodinjske potrebe. Odbor je sprejel sklep na osnovi študije, ki so jo napravili strokovnjaki občinskega podjetja ACEGAT in ki jo je na seji obrazložil odbornik za industrijske storitve Vascotto. Speljava zemeljskega plina v mestno plinsko omrežje spada v okvir petletnega načrta občinske uprave in je odvisna od zemeljskega plina, ki bo na razpolago, potem ko bo zgrajen metanovod do našega mesta,
Ker je zemeljski plin po svoji sestavi različen od sedanjega industrijskega in je po kakovosti mnogo boljši tako za gospodinjske potrebe kot za ogrevanje, bo potrebno spremeniti sedanje distribucijske naprave. Po računih podjetja Acegat bodo ta dela stala milijardo 300 milijonov lir. Pri tem pa občinska uprava poudarja, da to vsoto ne bodo porabili samo za nove stroje in nove plinovode, saj bodo kar 540 milijonov lir porabili za preureditev števcev in drugih naprav v stanovanjih. Načrt Acegata predvideva postavitev grelcev v stanovanjih na račun podjetja, tako da potrošniki ne bodo imeli nobenih stroškov glede nastalih sprememb.
Podjetje Acegat bo opravilo na svoje stroške tudi vse preglede in oglede na kraju samem, kjer bodo namestili nove naprave in postavili nove grelce, tako da bo zajamčena največja varnost pri spremembi u-porabe plina. Zato je podjetje sklenilo, da bodo začeli dobavljati zemeljski plin vsem potrošnikom hkrati in ne postopno, kot je bilo prvotno rečeno, da ne bi prišlo do kakih neljubih zapletljajev.
Poleg tega podjetje Acegat zagotavlja, da bo dobava zemeljskega plina takoj prinesla prebivalstvu velike koristi, kar dokazuje dejstvo, da se je uporaba plina v mestih, kjer dobavljajo potrošnikom zemeljski plin, znatno povečala.
Uporaba sedanjega plina v Trstu se suče več ali manj na isti ravni že mnogo let, čeprav se število potrošnikov stalno veča. Strokovnjaki Acegata so ugotovili, da je temu posledica dejstvo, da se danes gorilni plin uporablja samo za kuhanje, ker je predrag, da bi ga lahko uporabljali za ogrevanje.
Predvidevajo, da bo metanovod zgrajen do Trsta v drugi polovici prihodnjega leta, medtem ko bo podjetje Acegat preuredila vse naprave v mestu za uporabo tega plina do prve polovice leta 1970.
Osnovni načrt, ki ga je odobril občinski odbor, predvideva tudi gradnjo postaje za dekompresijo in merjenje plina, ki bo prihajal v Trst, na Katinari, do koder bo speljan metanovod podjetja SNAM.
bavljal plin v skladišča v Broletu, kjer bodo okrepili in obnovili sedanje naprave. Tudi plinohran v Rojanu bodo preuredili in ga usposobili za zemeljski plin. Ko bodo preuredili vso mestno plinsko o-mrežje, predvidevajo tudi namestitev elektronske naprave za avtomatično nadzorstvo celotnega o-mrežja. Glede preureditve kuhinjskih gorilnikov pa bodo kmalu začeli z njihovim popisom, da bo podjetje točno vedelo, koliko gorilnikov je treba preurediti. Poleg tega bo moralo podjetje postopoma zamenjati tudi vse števce «na o-Ijes-, ki niso primerni za zemeljski plin. Samo za zamenjavo teh števcev bodo porabili 150 milijonov lir v prihodnjih letih.
Deželni odbornik za zdravstvo odpotoval v Rim
Deželni odbornik za zdravstvo Devetag se bo danes sestal v Rimu z ministrom za zdravstvo senatorjem Lanzinijem. Odbornik, ki ga spremlja ravnatelj odbomištva, bo predočil ministru razna vprašanja v deželi Furlaniji-Julijski krajini ter mu obrazložil delovanie odbomištva, kakor tudi pobude, ki jih ima odborništvo v načrtih. Poleg tega bo odbornik razpravljal z ministrom tudi o vprašanjih osebja uradov ministrstva za zdravstvo v naši deželi.
Važno opozorilo bivšim internirancem
Tržaška sekcija Združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih ANED — Ul. Zonta 4, opozarja bivše internirance in svojce umrlih v taboriščih, da imajo na podlagi zakona št. 341 od 28. marca 1968 pravico do priznanja status«, partizana.
Upravičenci (bivši interniranci in svojci umrlih v taboriščih) morajo predložiti zadevne prošnje do
10.	oktobra.
Za pojasnila in prošnje naj se člani zglasijo na tajništvu združenj«., ki jim bo nudilo vso pomoč.
Za tiste, katerih prošnje za izplačilo odškodnine so bile ugodno rešene in seznami objavljeni v prilogi Uradnega lista od 22. maja 1968, bo zadostovala prošnja in potrdilo Združenja deportirancev, vsi drugi bodo morali k prošnji priložiti dokumente, potrdila, itd., iz katerih mora biti razvidno, da je prizadeti iz političnih razlogov bil zaprt v Italiji ali inozemstvu najmanj tri mesece.
Prvim in drugim priporočamo, da priložijo tudi potrdilo o državljanstvu in stalnem bivališču.
Bivšim internirancem v nacističnih taboriščih in svojcem umrlih priporočamo, da vložijo prošnje za partizansko priznanje.
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiimiiiiiiiiHii
NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE
Prof. Majori je proučil vprašanje onesnaževanja morskih voda v zalivu
Dognal je, da je naše morje že doseglo visoko stopnjo onesnaženja in okužbe - Prof. Majori predlaga takojšnje preventivne ukrepe
Po nalogu deželnega odbomištva za higieno in zdravstvo je prof. Majori, ravnatelj Instituta za higieno na tržaški univerzi, dobro leto proučeval problem onesnaževanja morskih voda na območju dežele Furlanije - Julijske krajine, dosedanjo stopnjo onesnaževanja in vpliv, ki ga pri tem imajo izlivi mestne kanalizacije, industrijskih obratov, potokov in rek. Po dolgih študijah in raziskavah je prof. Majori sestavil obširno poročilo, ki ga je včeraj izročil deželnemu odborniku za higieno in zdravstvo De-vetagu.
Morja ni moč čistiti, zato ga ne smemo onesnaževati in okuževati! V tem je bistvo vsega problema. Uresničitev, oziroma spoštovanje tega pravila in opozorila pa ni tako enostavna in lahka zadeva. Prof. Majori je opravil koristno (Jelo. Na pobudo dežele je bilo načeto zelo važno vprašanje, slediti pa bodo morali predpisi, ukrepi in' druge podobne študije, da se morje ne bo še bolj onesnažilo' in okužilo, ker bi to imelo preveč resne posledice zo gospodarstvo, higieno in zdravstvo. Pri nas je ta problem še bolj pereč, ker smo v zalivu, ker imamo sorazmerno majhno obalno področje, ker skoraj ni proste obale, ker so zelo redki industrijski obrati s popolnimi in zadostni-
•iiiiiiimiiiimimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimmiiiiiiMimiiiiiiiiiiiii
TO NOČ PRI MIRflMARU
Smrt priletnega čuvaja pod kolesi avtomobila
Brezvesten šofer zbežal • Nadzorstvo na meji
Sinoči okoli 23. ure je pri mira-marskem križišču v bližini hotela Miramar brezvestni avtomobilist do smrti povozil 78-letnega čuvaja, u-službenca pri omenjenem hotelu, Giuseppa De Martina in zbežal.
Kot so povedale nekatere priče, je De Martina stal na levi strani ceste in opazoval avtomobile, ko se je v trenutku zaletel vanj avtomobil, ki je vozil v smeri proti Trstu, in ga poškodoval do smrti. Agenti cestne policije so pozneje opazili na cestišču sled zaviranja, dolgo približno 10 metrov. Po tem bi se dalo sklepati, da je avtomobilist sicer opazil moškega, vendar pa ni utegnil pravočasno zavreti in silovito treščil vanj.
Na kraj nesreče so prihiteli tudi agenti letečega oddelka policije, ki so takoj pričeli s preiskavo, da bi izsledili neznanega avtomobilista. Obvestili so tudi policijo na vseh obmejnih prehodih, če bi slučajno opazila kak poškodovan avtomobil, ki bi hotel prekoračiti mejo.
Preiskava je v teku.
Kongres o človeških pravicah v Gradežu
Razprava o gusarskih radijskih postajah
Na mednarodnem kongresu o človeških pravicah v Gradežu so včeraj govorili o tako imenovanih gusarskih radijskih postajah, ki jih je danes na svetu enajst. Prva med njinji je začela z oddajami v skandinavskih vodah pred desetimi leti, leta 1958. Večinoma gre za radijske postaje, ki delujejo na ladjah, in ki jih finančno podpirajo trgovske hiše s svojo propagando.
V	najnovejšem času je slišati tudi za priprave na skorajšnji pričetek oddajanja tudi s posebnih «gusarskih» letal, pri čemer se seveda pojavljajo ista vprašanja pravnega značaja kakor pri ladjah. Te oddajajo svoje programe, ne da bi za to imele potrebnega ministrskega dovoljenja, in oddajajo na valovnih dolžinah, ki niso dovoljene. Pogosto gre za ladje, ki niso registrirane, oziroma ki plujejo pod gostoljubnimi zastavami.
V	tej zvezi je strokovnjak prof. Paoli omenil, da take radijske postaje kršijo določbe mednarodne kairske pogodbe iz leta 1938 in pogodbe, ki je bila dosežena leta 1947 v Atlantic Cityju in v Ženevi. Po teh sporazumih je oddajanje radijskih programov iz premičnih
postaj na morju in nad morjem prepovedano. ((Gusarske postaje« pa se menda tega ne zavedajo, ozi-roma živijo v prepričanju, da .jim oblasti iz posameznih držav, katerim so namenjeni njihovi programi, ne morejo ali ne utegnejo stopiti na prste.
Predsednik organizacije «Pro iu-ventute Don Gnocchl« msgr. E. Pi-soni je razvil razpravo o etičnih pogledih na področju obveščanja ter je v tej zvezi naglasil, da Ima vsak človek pravico, da je vsestransko obveščen o vsem. kar je bistveno za njegovo eksistenco, njegov razvoj in mimo življenje v okviru posameznih narodnih skupin in mednarodnih organizacij. V vsakem primeru pa morajo biti vesti, ki se posredujejo posameznikom in širokemu občestvu, resnične in prečiščene vseh primesi, ki ne upoštevajo sramežljivosti oziroma psihološke ranljivosti mladine.
Po nastopu nekaterih drugih govornikov, ki so obravnavali razne teme v zvezd z uporabo informacijskih sredstev, se je zakllučil včerajšnji del kongresa. Danes bodo sprejeli še nekaj sklepov, ki jih bodo pozneje predložili posebni komisiji za človeške pravice pri Združenih narodih, nakar se bo kongres zaključil z okroglo mizo o zaščiti človeških pravic v primeru naravnih nesreč.
mi čistilnimi napravami, ker smo debili naftovod, itd., želimo si pa, da bi se razvijal turizem, da bi se vsaj kolikor toliko ohranilo, če že ne razvijalo, ribištvo, itd.
Glede tega ima dežela veliko pristojnost. Zato bo dolžnost deželnega sveta, uprave in vseh organov, da rešitvi tega problema posvečajo vso skrb.
Prof. Majori je svoja proučevanja usmeril v glavnem morskim vodam. Svoj študij in raziskovanja je opravil zlasti v Miljskem zalivu, v tržaškem pristanišču, ob tržaški o-bali, ob devinski obali in v Trži-škem zalivu. Razen tega je proučil vsa obalna področja od Gradeža do Lignana ter značilnosti Tilmenta.
Vzorce in razne podatke za analize in ugotovitev higienskih razmer morskih voda je prof. Majori vzel večkrat, v presledkih in v različnih klimatskih razmerah, plimah, in osekah, da je. potem, lahko prišel do statistično veljavnih podatkov. Postaje za zbiranje vzorcev so bile postavljene v raznih razdaljah in v vedno širšem krogu od obale naprej. Vsak vzorec so analizirali in za vsakega ugotovili njegov fizikalno - kemijski, biokemijski in mikrobiološki sestav.
S študijo prof. Majorija se je dežela Furlanija - Julijska krajina med prvimi lotila problema, ki je zelo pereč in predstavlja nevarnost za javno zdravstvo. Ta nevarnost se ne sme prikrivati, je med drugim poudaril prof. Majori v svojem poročilu, in je treba primemo ter nujno ukrepati. Omenjena študija bo zelo služila pri urbanističnem načrtovanju. Predhodno bo namreč treba sprejeti potrebne u-krepe, da se prepreči nadaljnje o-nesnaževanje morja, ki ga povzročajo kanalizacija, izlivi in odpadki, novi industrijski obrati in nove naselbine. Prof. Majori je v svoji študiji prišel do ugotovitve, da je morje na našem področju že doseglo visoko stopnjo onesnaženja in okužbe, ker se vanj zlivajo razne tekočine in'odpadki iz kanalizacije in tovarn, ne da bi prej poskrbeli za "-u— —s-Da
Na izlet so hoteli z ukradenim avtom
♦Nameravali smo ukrasti lahek tovornjak, da bi napravili kratek sprehod*. Tako so se hoteli izmazati 20-letni delavec Giorgio Toma-selli s Trga Giarizzole 1, 20-letni natakar Dario Lumiani s Trga Giarizzole 11 ter 18-letni delavec Fabio S. iz Ul. Pagano 30, ki so jih agenti letečega oddelka prejšnji ponedeljek zasačili pri kraji avtomobila.
Bilo je okoli 1.45, ko je patrulja letečega oddelka policije, opazila v Ul. Cadorna tri osebe, ki so se sumljivo vedle in v zadregi pred agenti hitro stopile v avtofurgon volkswagen 5 (TS 63303), last 38-letnga Stelia Dambrosija iz Mira-marskega drevoreda 307. Ko pa so trije tatiči videli, da se jim policijski avto vse bolj in bolj približuje in da zanje verjetno nič dobrega ne obeta so hitro skočili s tovornjaka in jo hoteli umih nog pobrisati. Njihov beg pa se je končal precej klavrno, saj so jih agenti takoj ulovili in jih odvedli na kvesturo.
njihovo razkuženje in čiščenje, se problem učinkovito reši, so potrebni ukrepi pri izvoru. Potrebni' so preventivni ukrepi. Vsaka naselbina in vsak industrijski obrat morajo poskrbeti, da bodo imeli napravo za predelavo, čiščenje in-odtok raznih tekočin.
Sestanek o vprašanjih ronskega letališča
Včeraj so se sestali pod pred sedstvom deželnega odbornika Va-risca predstavniki raznih ustanov in podjetij in so razpravljali o vprašanjih deželnega letališča v Ron-kah. V razpravi so poudarili predvsem potrebo po ureditvi ronskega letališča tako, da bo lahko služilo vsedržavnemu kakor tudi mednarodnemu letalskemu prometu rednih prog ter turističnim, sezonskim
in charterskim poletom. Poleg tega so razpravljali tudi o možnosti tehnične izpopolnjenosti letališča s podporo deželne uprave in ostalih prizadetih ustanov.
Nalezljive bolezni od 16. do 22. septembra
Občinski oddelek za zdravstvo in higijeno sporoča, da so v tržaški občini od 16. do 22. septembra ugotovili sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škriatinka 1; tl-foldna mrzlica 2; ošpice 5; norice 1; oslovski kašelj 3; garje 2 (izven občine); infekcijsko vnetje jeter 3; sklepni akutni revmatizem 1.
Tečaji ruščine za Slovence
Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo obvešča, da so v teku vpisi za tečaje ruskega jezi ka, ki se bodo predvidoma začeli oktobra. Tečaj ruskega jezika bo za Slovence.
Vpdsovanje sprejema tajništvo v Ul. Torre Bianca 13 od 17. do 20. ure. Mesečni prispevek za tečaj, ki bo dvakrat tedensko, je 2000 Ur.
POJASNILA ODBORNIKA ZA URBANISTIKO DE CARLIJA
Prehodni zakon o urbanistiki v zvezi z gradbeno dejavnostjo
Glede zakona se občine delijo v tri vr-ste in omejitve zakona so zanje različne
poldne z odkritjem spominske plošče na Prosvetnem domu (kjer bo tudi nocojšnja predstava) in z dolžno poklonitvijo spominu naših padlih v narodnoosvobodilnem boju, popoldne s kulturnim sporedom, zvečer pa se bo zaključila z družabno zabavo, ki naj prav tako izzveni v slogu tiste narodne enotnosti, ki je vodila naše prednike, ko so ustanavljali čitalnice, prve celice našega narodnega življenja.
Deželni odbornik za urbanistiko De Carli je te dni dal vrsto pojasnil v zvezi s prehodnim zakonom o urbanistiki, ki je začel veljati s 1. septembrom. Odbornik je orisal nekatere posledice uveljavitve tega državnega zakona, ki neposredno Izvirajo iz gradbene dejavnosti v občinah. Nakazal je tudi smernice, po katerih se namerava ravnati odborništvo za urbanistiko pri izvajanju svojih pristojnosti, ki mu pritičejo po sedanji zakonodaji. Dežela ima namreč prvenstvene naloge v urbanistiki, ki jih je imela prej država.
Z 31. avgustom se je namreč končala tako imenovana «doba pričakovanja)), ki Jo je določal prehodni zakon, preden stopijo v veljavo nekatere njegove določbe. Odbornik Je dejal, da se delijo občinske uprave v odnosu na zakon v tri vrste: in sicer; občine, ki razpolagajo z regulacijskim načrtom za gradnje; občine, ki nimajo regulacijskega načrta, ki so pa že poskrbele za razmejitev obljudenih središč, ter občine, ki niso poskrbele niti za to razmejitev.
Občin prve vrste ni v naši deželi več kakor 20 in zanje bo nastala samo omejitev, da ne smejo zidati poslopij, ki bi bila višja od 25 metrov, razen če ne določa drugače poseben načrt. Pri tem gre za to, da se dosežejo v mestnih središčih homogeni perdeli. Spričo te norme Je nastala v nekaterih mestih zaskrbljenost, ki pa po mnenju odbornika ni upravičena. Odbornik Je dejal, da načrti za večja področja marsikaj olajšajo In med drugim tudi namestitev garaž, zgraditev dvorišč, otroških Igrišč, parkirišč itd.
Več omejitev bo doletelo občine, ki nimajo regulacijskega načrta. Odbornik Je navedel nekaj primerov omejitev, ki so potrebne za redno širjenje središč. Zaradi tega bi bilo dobro, da Ul te občine sprejele regulacijske načrte.
Danes začetek proslave 100-letnice čitalnice na Opčinah
Proslava stoletnice ustanovitve čitalnice na Opčinah, ki jo prirejajo openski kulturni, prosvetni in javni delavci, se začenja danes zvečer z uprizoritvijo Cijakove ljudske igre rSlana voda*. Igro so že pred časom naštudirali in tudi z uspehom izvajali openski dijaki, to je mladi rod, ki se že sedaj vključuje v naše prosvetno in narodno življenje, da bo z leti postal nosilec našega življenja in s tem. obstoja. Prav gotovo je v tem dejstvu še poseben pomen današnje uprizoritve. Zato je prav, da se je polnoštevilno udeležijo ne samo Openci, temveč tudi ljudje iz bližnje okolice in iz mesta, saj ta ke obletnice niso samo stvar vasi, ki jih neposredno proslavljajo, temveč vse naše zamejske slovenske skupnosti.
Kot je razvidno iz oglasa, se bo
V nedeljo na Repentabru drugi ex tempore
Pod okriljem repentabrske občine bo v nedeljo, 29. t.m., 2. slikarski natečaj ex tempore na temo «Podobe tržaškega Krasa*. Natečaja se lahko udeležijo umetniki katere _ koli dežele ali narodnosti. Predložena dela se morajo nanašati na Repentabor, pri tem pa imajo umetniki veliko svobodo izražanja. Platna se bodo žigosala v nedeljo, 29. septembra od 7.30 do 11. ure v restavraciji Furlan na Colu. Dela bodo morala imeti površino od najmanj 40x50 cm do največ 80x90 cm.
Podelitev nagrad bo v soboto, 5. oktobra, ob 18. uri v restavraciji Furlan.
Nagrajeni slikarji bodo prejeli kolajne, plakete in denarne nagrade, ki so jih prispevali vladni komisariat, deželna uprava, deželni urad za šport in rekreacijo, tržaška pokrajinska uprava, tržaška, devinsko nabrežinska, zgoniška in miljska občina, ENDAS, Llogd A-driatico, miljski mladinski krožek, restavracija Furlan, tvrdka Godina, restavracija Kras, restavracija Škabar, gostilna Križman, Ludvik Guštin itd.----------
Prometni ukrepi za 29. september
Zaradi prihoda v Trst skupine bivših bojevnikov iz nekaterih pokrajin v Venetu, ki bodo prišli 29. t. m. s 50 avtobusi, je župan za omenjeni dan izdal odlok o omejitvah prometa po nekaterih ulicah, po katerih se bo premikala dolga kolona avtobusov: Od 8.30 do 14, ure ne sme biti na trgu pred cerkvijo Sv. Justa nobenega vozila; ob
9.	do 14 ure je uvedena enosmerna vožnja po Ulici Capitolina v smeri Trg Sansovino — Trg Sv. Justa; od 9. do 14. ure je prepovedano ustavljanje vseh vozil v Ulici Capitolina, od Ulice del Monte do Trga Sv. Justa. Prav tako je prepovedano ustavljanje avtomobilov v omenjenem času v Drevoredu del-la Rimembranza, Drevoredu Martiri della Libertk in v Ulici Tommaso Grossi, od Drevoreda Rimembranza do vodnjaka.
Zaradi gradnje nove zgradbe v Ulici Fabio Severo pred hišnima številkama 99 in 101, je prepovedano parkiranje vozil vzdolž ograje, ki so jo postavili.
SPD « T A B O R »
OPČINE
priredi v nedeljo, 29. septembra 1968 v Prosvetnem domu (v dvorani in na prostem) proslavo
1C C *leinice
ustanovitve čitalnice na Opčinah in
2 5'letnice
vstaje proti fašizmu.
•	V četrtek, 26. septembra ob 20.30 nastopijo dijaki s Cijakovo tridejanko
«SLANA V O D A »
•	V nedeljo, 29. septembra:
ob 12. uri odkritje spominske plošče na Prosvetnem domu ob 100-letnici ustanovitve slovenske čitalnice. Nato polaganje vencev na spomenik padlih na openskem pokopališču, ob 15.30 KULTURNI SPORED, pri katerem sodelujejo: openski mladinski zbor Glasbene matice;
openski cerkveni pevski zbor; domača dramska skupina z dvodejanko «PEPČE SE ŽENI« v openskem narečju; združeni moški pevski zbor Divača-Sežana; godba Parma iz Trebč.
Sledi družabna zabava s plesom. Igra ansambel Kras. Poskrbeli smo tudi za domačo kapljico in prigrizek. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vljudno vabljeni!
Danes se poročita v Trstu NEVA URŠIČ in
PAVEL KOZLOVIČ Mlademu paru čestita in želi obilo sreče SAK Jadran, čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Zena časnikarja tiskovne agencije ANSA v Trstu Arriga Riccija je povila sinčka FIOR.ENZA
Srečni mamici in očetu čestitajo kolegi Primorskega dnevnika, malemu Fiorenzu pa želijo ’■vso srečo v življenju.
proslava nadaljevala v nedeljo o-
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Obsodba mladeniča za poskus tibotapstva kave iz pristanišča
Razsodba ja zbudila prasonečMije, ker je bil neki dru? obtoženec nedavno oproščen za podobno obtožbo • Sodniki so razsodili, da šofer ni zakrivil smrtne nesreče
Pred kazenskim sodiščem (pred. Corsi, tož. Tavella, zap. M. Zor-zet), se je moral zagovarjati 31-letmi Paolino Cattaruzza iz Ul. Gat-teri 46, ki je bil obtožen, da je hotel vtihotapiti V državo 20 kg kave.
Gre za enega izmed toliko podobnih primerov tihotapstva na področju nove proste luke, o katerih se je že večkrat pisalo in se bo verjetno še pisalo. Primer pa je zanimiv, ker je bila pred nekaj drevi podobna obravnava, ki pa se je popolnoma drugače zaključila. Včeraj so sodniki obsodili Cattaruzzo, medtem ko sta bila obtoženca v prejšnjem primeru oproščena.
Carinski organi so obtožili Cat-taruzzo, kot smo dejali, da je skušal pretihotapiti 20 kg kave Dva financarja sta opazila na cesti, ki v novi prosti luki pelje proti bloku št. 1, skuter s katerim sta se peljala dva moška. Enega od teh sta baje spoznala, čeprav od daleč, ker jima je bil že dalj časa znan. Slo je menda za Cattaruzzo, ki je po trditvah financerjev držal v rokah
iiimiiiiiinimiiiiiiiimimiiiiiitiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimuniiiuiiiiminnimmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiit
NENAVADNA NESREČA TRŽAČANA V P0TENZI
Z okna v drugem nadstropju je strmoglavil na dvorišče
Ker ni mogel zaspati v hotelski sobi, se je vsedel na okensko polico, da bi zajel svežega zraka - Postalo mu je slabo in je padel v globino
Požirek zraka je drago stal 37-letnega uradnika Sergija Pahorja iz Ul. Campanelle 102, ki so ga danes zjutraj ob 9.25 pripeljali z rešilnim avtom RK v tržaško bolnišnico, potem ko so ga prevzeli iz civilne bolnišnice v Melfi blizu Potenze.
Pahor se je prejšnji teden odpravil na službeno potovanje v Potenzo in v sredo prenočil v hotelu ♦Cemaha* v Mcifiju. Ker ni mogel dolgo časa zatisniti očesa, se je okoli 2. ure zjutraj vsedel na okensko polico svoje sobe v drugem nadstropju, da bi ujel požirek zraka. Mislil je, da mu bo to pregnalo nespečnost, a usoda je
hotela drugače. Pahor se je nenadoma počutil slabo in nezavesten padel z okna na spodnji nadstrešek, nato pa strmoglavil z višine osmih metrov na dno dvorišča.
Pri padcu si je zlomil levo pod-lakt in si resno poškodoval srednji del hrbtenice. Zdravniki si so pridržali prognozo.
Včeraj je 50-letni tiskar Antonio Keber s Scala deli’Unca 1, prijavil da mu je neznanec prejšnji večer na avtobusu proge št. 28, segel v žep in ukradel listnico s 140 tisoč lirami in dokumenti.
Za storilcem poizveduje leteči oddelek.
dve papirnati vreči. Opozorila sta od daleč prizadeta motorista, naj se ustavita, toda zaman Spočetka se je zdelo, da Je voznik hotel ustaviti, toda potnik na zadnjem sedežu mu je nekaj zašepetal na uho in takoj nato je vozilo švignilo naprej. Financarji so potem pregledali področje ter našli vreči s kavo na železniški progi. Cattaruzzo so prijeli nekoliko pozneje blizu bloka «passarella» (prehod za pešce nad železniško progo). Mladenič je zanikal vsakršno krivdo.
Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec trdil, da je po carinskem zakonu poskus enakovreden izvršenemu tihotapstvu. Prav tako je menil, da sta financarja z gotovostjo spoznala obtoženca (čeprav sta prizadeta stražnika povedala, da sta videla motor, ko je bil ta oddaljen od njiju okoli 200 metrov).
Sodniki so sprejeli te dokaze ter so Cattaruzzo obsodili na 4 mesece zapora in 200.000 lir globe.
Prejšnji primer, ki smo ga omenili in o katerem smo pisali pred dvema dnevoma, je bil temu podoben. Tudi tedaj je šlo za podoben potek dogodkov. Dva moška sta se peljala z avtom. Ko sta opazila financarje, sta baje zmetala iz avta 10 kg kave ter nazadnje še trčila v financarski avto. V tistem primeru so ju sodniki oprostili, ker dejanje ni kaznivo.
V sodnijskih in pravnih krogih menijo, da pride do takih nasprotujočih si razsodb zaradi neurejenosti razmer na sodiščih. Zaradi pomanjkanja sodnikov ni mogoče namreč imenovati tako imenovanih ♦naravnih sodnikov* ter se zato sodnijski kolegiji stalno spreminjajo. Posledica tega so neenakomerne razsodbe.
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati včeraj tudi 28-letni Giorgio Silvari_ iz Istrske ulice 43, ki je bil obtožen, da je 9. marca lani nenamerno ubil tedaj 82-letno Mer-cede Bernetti vd. Cardi iz Ul. Mar-co Polo 2.
Gre za prometno nesrečo, ki se je pripetila nekaj pred 19. uro, ko je bila že tema. Priletno žensko je pripeljal po Ul. Besenghi pred tamkajšnjo cerkev njen sin Lorenzo. Moški je ustavil avto na desni strani ceste, počakal, da je mati izstopila iz vozila ter se nato odpeljal
naprej proti Ul. de Amicis. Cardi-jeva je začela prečkati ulico, da bi šla v cerkev. Prav tedaj se je iz nasprotne smeri pripeljal Sil vari, ki je trčil vanjo, jo vrgel na pokrov, od koder je potem padla na tla. V bolnišnici je umrla nekaj dni pozneje zaradi hudih telesnih poškodb. _ Na včerajšnji obravnavi je obtoženec izjavil, da se je peljal zelo počasi ter da sploh ni videl ženske, ki je baje stopila predenj izza nekega drugega avta. Takoj je ustavil vozilo ter ji skušal pomagati. Na pomoč je pritekel tudi Lorenzo Cardi, ki je bil slišal udarec takoj potem ko se je odpeljal izpred cerkve.
Javni tožilec je zahteval, naj sodniki spoznajo Silvarija za krivega ter naj ga obsodijo na 8 mesecev zapora in naj mu odvzamejo vozniško dovoljenje za eno leto in pol. Obtožencev zagovornik pa je menil, da bi moral biti njegov varovanec oproščen, ker dejanje ni kaznivo, ali pr. vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so sprejeli prvo branilčevo zahtevo. Tožilec bo vložil priziv.
Ženski povoženi na zebrastih prehodih
Včeraj ob 8.45 so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 46-letno gospodinjo Sebastiano Fichera por. Petronio iz Ul. Maiolica 11. V bolnišnici, kamor so jo pripeljali z osebnim avtomobilom, je ženska povedala, da je nekaj pred omenjeno uro v Ul. Tacco prečkala cesto na zebrastem prehodu, ko jo je podrl fiat 124 coupe, ki ga je proti Ul. D'Alviano vozil 28-letni Ilario Galvani iz Ul. Colleoni 18.
Zaradi raznih poškodb po levi nogi in zloma sredinca leve noge, se bo Petronijeva morala zdraviti približno dva tedna.
Zaradi enakega primera pa so sprejeli ob 12.25 na isti oddelek 77-letno branjevko Marijo Barba vo. Cosich iz Ul. del Ponte 6, ki jo je na prehodu za pešce na Ponterošu podrl avto giulia 1600, ki ga je proti Korzu vozila 20-letna Rosan-na Redivo iz Ul. Petronio 12.
Pri padcu si je ženska zlomila levo zapestje. Okrevala bo v enem mesecu.
Vpisovanje za šolsko leto 1968/69
se vrši na vseh šolah dolinskega di. daktičnega ravnateljstva vsak dan od
9.	do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čim-prej. Za vpis v 1. razred sta potreb, na rojstni list in Izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spri. čevalo.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva.
nu sporoča, da Je na osnovnih šolah vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju; ostali pa zadnje spri. čevalo.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da je v teku vpiso. vanje v vse razrede. Učenci, ki bodo obiskovali I. razred, morajo predlo, žiti: rojstni list in potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo.
Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausin 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-donl 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143: Skedenj, S.ta Demarchl 8
Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem 1
Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9. do 12 ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni list in potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo, žijo spričevalo.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina
obvešča starše, da je v teku vpisovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva.
Vpisovanje je vsak delovni dan, in sicer od 9. do 12. ure. V I. razred se vpišejo otroci letnika 1962. Za vpis je treba predložiti rojstni list in potrdi, lo o cepljenju proti kozam, davlcl, poliomlelitisu In tetanusu Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo. Z vpisom ne odlašajte!
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik« na Proseku obvešča, da bo začetna šolska maša dne 1. ok. tobra ob 8.30. Po maši bodo šli učenci v šolo kjer bodo dobili urnik in druga obvestila.
« * V
Ravnateljstvo Državne srednje šole •sv. Cirila in Metoda« v Trstu, Ulica Caravaggio 4, obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1968, v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 8.45.
Ravnateljstvo srednje šole «Ivan Cankar« (Sv. Jakob) sporoča, da se bo začel pouk v torek, 1. oktobra.
Učenci naj se zberejo v šoli, v dru. gem nadstropju, Ul. Frausin 12, ob
10.	uri.
Ob 11. uri bo sv. maša v Ul. Be-senghi.
Ravnateljstvo državne srednje šole • Igo Gruden« v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša v torek,
1.	oktobra 1968, ob 9. uri v Nabrežini. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše.
Začetna sv. maša za dijake učite. Jlišča «A. M. Slomšek« bo v torek, dne 1. oktobra 1968 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Začetek ob 9.30. Naslednji dan se prične redni pouk.
Gledališča
Verdi
V soboto, 28. t.m. bo v Verdiju drugi koncert jesenskega simfonične, ga ciklusa. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Carlo Frajese. Pri klavirju bosta sodelovali Edda Calvano in Bruna della Pietra. Na sporedu so skladbe Mozarta, Poulenca, Schuberta in Wagnerja. Začetek ob 21. uri.
Poletne prireditve
PARK MIRAMARSKEGA GRADU: predstave «Lučt io zvoki«. Ob 21.30 ((Maximilian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 ((Masslmiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» iz Barko, velj, postajališče tramvaja «6» proti parku ob 21. in 22.15 ter od parka proti Barkovljam po predstavah.
Nazionale 16.00 «Volo I 6, non atter. rate». Van Johnson, Edmund O’ Brien. Technicolor.
Grattacielo 16.00 «Les Biches«. J. Sas-sard, Stephan Audran. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 15.00 «Pilayt!me». Najnovejša mojstrovina J. Tatija. Technicolor.
Jemce 16,30 (dnehiesta pericolosa«. F. Sinatra. Panavision Deluxe.
Excelsior 16.00 «Una strana coppia«. Jack Lennon, Walter Mathan. Te-ohnicolor.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10)
15.00	«Beretti verdi«. John Wayne. Technicolor.
Alabarda 16.30 «iCommandos in azio. ne». A. Murphy, Marianne Koch.
Moderno 16,30 «Rosie» Sandra Dee. Technicolor.
Filodrammatico 16.30 «11 pianeta delle scimmie«. Charlton Heston. Techni. color.
Aurora 16.30 «Gli oechi della notte». A. Hepburn. Technicolor.
Cristallo 16.30 «La vecchia legge del West. Jams Coburn. Technicolor.
Capitol 16.30 «La folle impresa del dottor Schefer«. James Coburn. Te. chnicolor.
Impero 16.30 »La signora sprint«. Ju-lie Christie. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «Bonnie and Clyde» v filmu ((Gangster story» — Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.00 «Pap4, che cosa hal fatto in guerra«. Sergio Fantom, Giovanna Ralli. Technicolor.
Astra 16.30 «Tre soldi nella fontana«. A. Hepburn. Technicolor.
Ideale 16.30 «L'ultimo Apache«. Lex Baker. Technicolor.
Abbazia 16,30 «Danza macabra«. B. Steele, Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vpisovanje za baletni pouk pod vodstvom Adrijana Vile-sa: vsak dan v dopoldanskih urah v Dijaškem domu, Ulica Ginnartica 72, tel. 93-167 ter v četrtek, petek in soboto od 18. do 19. ure v prostorih prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cerreto 12, ali v uradnih urah pri SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 25. septembra 1968 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 8 oseb.
UMRLI SO: 64-letna Renata Ossari por. Perno, 73-letni Luigi Deponte, 78. letna Giulia CarnleUi vd. Volpin, 41 letni Armando Petrincich, 61-letni Renato De Mansano, 54-letnl Servolo Flego, 63Jetnl Rodolfo Negro, 72-Iet-na Irma Clvidin vd. Visintini.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Busollni, ul. P. Revoltella 41. Plz. zul. Cignola, Korzo Italia 14. Pren-dinl, Ul. T. Vecellio 24. Serravallo,
Trp favana 1
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 10. ure)
AlPEsculapto, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drevored 20. septembra 4. Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43. Dr, Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2,
'i ■
Športna zveza Bor priredi v ned ljo, 6. oktobra enodnevni izlet Kranj. Informacije in vpisovanje r društvenem sedežu (stadion Prvi ma vsak torek, sredo in četrtek od 20.; do 22 ure in na občinskem stadior «P. Grezar» vsak dan, razen v sob tah in nedeljah. 6d 16. ure dalj • * *
! SPDT priredi v nedeljo. 29 tr j izlet na Črno prst iz Podbrda In ■ povratkom na Bohinjsko Bistrico A tobus pa bo odpeljal iz Podbrda pr ko Petrovega Brda, Škofje Loke, BI da in Bohinjske Bistrice v Bohin * * *
Prosvetno društvo «S. Skamperli
sporoča, da je bil * odložen napov dan izlet na Vrsno v Gregorčiče muzej, ki bi moral biti 29. t.m.
* * *
Prosvetno društvo v Skednju org
nizira 13. oktobra 1968 izlet v Ilirsk Bistrico in Rakov Škocjan. Vpisov nje vsak dan od 20.30 do 21.30, r zen v soDotah in nedeljah, na sedež društva, Ul. Servola 124.
Mali oglasi
MLADA ZENSKA išče mesto hi! postrežniee za nekaj ur dnevno, možnosti pri slovenski družini, r slov na uredništvu Primorskega dni nika, tel. 93.808.
V TRZISKEM OBRATU «ITALCANTIERI»
Reški Jugoliniji bodo izročili 6720-tonsko ladjo «Kraljevico»
Novembra bodo splavili enako ladjo «Bakar», spomladi 1969 pa še «Pazin» ■ Ladjedelnica ima za nad 2,000.000 ton novih naročil
«Banja Luka« je nastopila svojo prvo pot maja letos
Te dni bo «Italcantieri» izročila jugoslovanskemu naročniku, «Jugo-slavenski linijski plovidbi» z Reke 7.620-tonsko ladjo «Kraljevico», prvo iz serije štirih enakih ladij v gradnji za to podjetje. «Kraljevi-co» so splavili 30. marca v Tržiču, 15. junija so splavili drugo enako ladjo »Kasta v*, novembra letos bo-
do splavili tretjo, «Bakar», februarja ali marca prihodnjega leta pa se bo serija zaključila s splavitvijo četrte in zadnje enake ladje, ki jo bodo krstili z imenom «Pazin».
«Kraljevica», «Kastav», «Bakar» in «Paz.in» imajo naslednje tehnične karakteristike: vsaka razpolaga (ali bo razpolagala) s štirimi skla-
Tudi «Katttav» bo kmalu nared
........ Mam t~
«Rraljevica», ki jo bodo izročili naročniku v najkrajšem času, je že opravPa prve poskusne vožnje po zalivu. Slika je bila posneta
30. avgusta
UPR A VA
TRŽAŠKE KNJIGARNE
se oprošča vsem odjemalcem in prijateljem, ker so njeni prostori še vedno zaprti zaradi zakasnitve preureditvenih del, hkrati pa jih prosi za razumevanje.
Oddolžila se jim bo tako, da bo pač knjigarna po zaključenih delih prostornejša in privlačnejša
UPRAVA TUDI OPOZARJA,
DA SE ZA NAKUP ŠOLSKIH KNJIG IN DRUGIH POTREBŠČIN LAHKO VSAKDO ZGLASI V PRVEM NADSTROPJU NAD KNJIGARNO
tiiailai faiU$atna
TRST - Ul. Sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792
dišči na prednjem in enim skladi ščem na zadnjemu delu trupa. V dolžino merijo 151,6 m, v širino 20 m, v višino pa 8,70 m. Ugrez je preračunan na 7,25 m. Prostornina skladišč za blago v balah znaša 14.130 kub. m, ustrezna kosmata nosilnost pa 7.620 metričnih ton. Polno natovorjene ladje zmorejo hitrost 18.8 vozla.
Gradijo se pod nadzorstvom Llyod's Register of Shipping in italijanskega in jugoslovanskega pomorskega registra ter v skladu z zahtevki mednarodnih sporazumov o pomorski plovbi. Grajene so tudi za plovbo po Panamskem in Sueškem prekopu. Vsaka je opremljena s scdemvaljčnim pogdnskim strojem vrste CRDA FIAT B 757 S, ki posreduje glavni osi 10.500 KM pri 135 obratih na minuto. Električno centralo, s katero razpolaga vsaka ladja, sestavljajo štirje Dies lovi alternatorji po 300 KW, ki jih poganjajo motorji CRDA SULZER 5 BAH 29. Na glavnem mostu so nameščene hlajene celice, skupna zmogljivost hlajenih skladišč pa znaša 36.000 kub. m. Ladje so o-premljene z vrsto žerjavov, in sicer z enim po 3 tone, desetimi po 5 ton, šestimi po 10 ton in enim po 25 ton. Posadka šteje 53 mož, vsaka ladja pa lahko sprejme še 8 potnikov.
Pred tem je Jugoslavija naročila v tržaških ladjedelnicah, in sicer v obratu «Sv. Marko* dve ladji za prevažanje razsutih tovorov z nosilnostjo 25.825 ton. To sta motorni ladji »Baranja* in «Banja Luka*, ki ju je svoj čas naročila »Atlantska plovidba» iz Dubrovnika. »Baranjo* so splavili 10 junija in izročili 31. oktobra lani, »Banjo Luko* pa so splavili 16. marca, izročili pa že 31. maja letos, kar predstavlja rekorden čas za pripravo tako zahtevne ladje. S splavitvijo «Banje Luke* se je zaključilo življenje «Sv. Marka* kot ladjedelnice. Ta ladja, ki so jo zgradili pod industrijskim številčim 1905, je namreč zaključila serijo ladij, . izdelanih v tem življenjsko važnem tržaškem obratu. „ »Baranja* in «Banja Luka* merita 188,70 m v dolžino, 22,80 m v širino, 14 in v višino, njun ugrez je preračunan na 8,50 m, opremljeni sta s pogonskim strojem vrste CRDA FIAT, ki jima o-mogoča hitrost 17,7 vozla, skupna zmogljivost skladišč pa znaša na vsaki ladji 30.800 kub. metrov.
S šestimi naročili, ki dajo skupaj okoli 82.500 ton nosilnosti, je Jugoslavija v tem povojnem času občutno prispevala k delu tukajšnjih ladjedelnic. To velja toliko bolj, če upoštevamo tudi desetine in desetine Dieslovih motorjev, ki jih je sosedna republika v zadnjih letih naročila v Tovarni strojev pri Sv. Andreju.
V najnovejšem času pa so se na ročila novega ladjevja, ki ga bodo gradili v tržiškom obratu «Italcan-tieri* znatno pomnožila, hkrati s tem pa so razsežnosti naročenih ladij močno narastle. Poleg omenjenih štirih ladij za Jugoslavijo obsega spisek naroč'1 še 102.000-tonsko «obo-carrier» (to je ladja za prevažanje razsutega blaga, žitaric ali petroleja) «V. Valletta*, ki so jo ze splavili, 140.000 tonsko petrolejsko ladjo za družbo «Esso Columbia* iz Genove, ki jo pravkar gradijo, dve 229.000-tonski petrolejski ladji za grupo «Monti», eno 229.000-tonsko petrolejsko ladjo za »Morat-tija», četrto enako ladjo ki jo bo »Italcantieri* zgradila na lastno pest, eno 254.000-tonsko petrolejsko ladjo za grupo «Esso», 253.000-ton-sko ladjo za grupo «Cameli» in tri 137.000 tonske ladje za druge domače naročnike. Vsega skupaj torej 11 ladij za nekaj nad 2 milijona ton kosmate nosilnosti med katerimi bodo večje enote kmalu pričeli graditi v velikem doku, ki ga pravkar pripravljajo v okviru tržiškega obrata.
ZAKLJUČEK SREDNJEEVROPSKIM KULTURNIH SREČANJ
Odkrivanje tradicionalne ljudske kulture zbližuje tisto, kar je preteklost raztrgala
Gorica uspešno opravlja delo posrednika med različnimi narodi in kulturami v osrčju Evrope
V Gorici se je zaključilo tretje srednjeevropsko kulturno srečanje; Včeraj so v dvorani deželnih stan,tv spregovorili še poslednji referenti in dlskutamtl, povzeli so kratke zaključke, pri poslovilnem kosilu pa so si še ponovno stisnili roke ter se razšli. Srečanja so 'se udeleževali predstavniki petih držav: Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in Zahodne Nemčije, medtem ko delegacija Madžarske na shod ni prišla.
Med včerajšnjim zasedanjem Je spregovorili prof. dr. Niko Kuret iz Ljubljane o narodnopisni delovni skupnosti «Alpes Orientales», v kateri sodelujejo predstavniki Slovenije, Italije, 'Avstrije in Švice ter so jo ustanovili pred 12 leti. Poročevalec je torišče delovanja te skupnosti označil s temi besedami:
«Medtem ko je srednjeevropsko kulturno območje plod političnega razvoja več stoletij, je — vsekakor ožje — vzhodnoalpsko ■-takorekoč naravno dano. Vzhodnoalpski svet je -oblikoval že . ljudsko ' kulturo predrimsklh in rimskih naseljencev, odtegniti se mu tudi niso mogla ljudstva, .ki so prispela semkaj po propadu rimskega imperija med preseljevanjem ljudstev. ... Nežno drevesce, — navajajoč besede iz prvega zbornika — ki smo ga leta 1956 zasadili v Ljubljani, se je razvilo- v
krepkč drevo, ki je rodilo že dokaj bogate sadove.« je zaključil doktor Kuret.
Srednjeevropsko kulturno srečanje, ki je bilo posvečeno obravnavi yrednot tradicionalne kulture, Je bilo vse polno najzanimivejših razlag, trditev, izjav In ugotovitev, ki vse skupaj docela osvetljujejo zaključne besede predsednika teh srečanj Paola Toschija, -da «smo se drug od drugega veliko naučili«. Prav tako je zanimiva ugotovitev češkoslovaškega predstavnika dr. Karla Kreičlja na zaključnem kosilu, da Je ljudska pesem jugoslovanskih narodov, ki jo je pred 200 leti odkril, in evropskim narodom podaril Goethe, obšla svet ter. povzročila zanimanje za ljudsko u-metnost. V nadaljevanju svojega govora je poudaril, da bodo Slovaki ln Cehi vedno z veseljem sodelovali prt takšnih srečanjih ln da slovanskemu svetu v tem razdobju zgodovina prisoja veliko nalogo za človečnost.
Obeležje teh srečanj najbolj ka-rakterizlrajo dogodki, ki so se zvrstili tako v dvorani deželnih stanov na goriškem Gradu kakor tudi povsod .drugje, kjer so bili kongresi st 1 gostje prijaznih gostiteljev. Tako Je na primer značilna uvodna beseda prof. Milka Matičetova njegovega govora: «Pred 30 leti, ko
iiiiiiiimiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiitiuuiiiiMmiiiiiiiiimiiimmiMiiiiiiMiimimiiiimMiiniiiiiiaNiM
Z DRŽAVNIM PRISPEVKOM
Elektrifikacija kmečkih zaselkov okrog Krmina
Občinski svet je odobril tudi šolske podpore in prevoz*
lilTOO <■ I KJW>. 1‘KOSKh
predvaja danes, 26. t. m. s priJetkom ob 19.30 film z vojno vsebino:
317« BATTAGLI0NE D’ASSALT0
(317. udarni bataljon)
Igrajo: P. Schontbrffer, .1. Perrin in B. Crnner
VESTI IZ RABLJA
Kdo je pognal v grapo avtomobil?
Posebnih novic ni, vreme Je še vedno deževno, kot celo leto, precej se je ohladilo in je že prava jesen, o čemer pričajo pestre barve bukovih gozdov. Poletja skoraj nismo imeli, zdaj pa si že pripravljamo drva, da nas ne bi presenetila zima.
Pred dobrim tednom smo poročali o skrivnostnem izginotju pri belem dnevu avtomobila, ki sta ga pustila sin in oče Schiavi pri mostu Beli potok, kjer se začne steza, ki se odcepi od ceste Rabeljsko jezero — Nevejsko sedlo. Odšla sta h koči Brunner in sta se ločeno vrnila. Avtomobila ni bilo več. Sin je mislil, da se je z njim odpeljal oče sam, oče pa, da ga sin ni počakal in da se je odpeljal sam. Ko sta prišla domov, sta se začudeno pogledala. Kje je avto? Kdo ga je ukradel? Nihče ni zapa zil, da bi se kdo peljal z njim. Iskali so ga te dni so ga našli v grmovju, v grapi, prav pod krajem, kjer sta ga bila pustila Privlekli so ga na cesto in ugotovili, da ni bilo hudih poškodb Razbil se
Na zadnji seji občinskega sveta v Krminu je župan Stecohina sporočil svetovalcem, da je bila ugodno rešena prošnja za prispevek v znesku 15.2 milijona lir, ki jih bo občinska uprava porabila za izpeljavo elektrike v tiste kmečke zaselke, ki do sedaj niso imeli tajce napeljave, aK pa je bila pomanjkljiva.	'
Na..isti seji jo soglasno sprejeli tudi resolucijo,, s kšterp so obsodili zadnje dogodke na Cehoslova-škem.
Odobrili so nadalje .prispevek 1.2 milijona lir, za delovanje šolskega avtobusa za prevoz otrok, iz oddaljenejših vasi in zaselkov ter 1.7 mj-. lijona kot prispevek za nakup šolskih knjig revnejših otrok. Pogovorili so se tudi o ustanovitvi podružnice avtomobilskega kluba v Krminu ter odobrili zadeven načrt; končno so odobrili tri milijone lir prispevka konzorciju za industrijsko cono v Kfminn. Za ureditev občinskega športnega ,igriščay bodb najeli pri mestni hranilnici v Gorici posojilo pet milijonov lir ter še nadaljnjih 99 piilijonov za gradnjo ljudskih stanovanj. Razpravljali so tudi o možnosti odpretja še tretje lekarne v Krminu.
Prosvclarji iz Bohinja gostujejo v Gorici
V nedeljo 29. t. m. z začetkom ob 17.30 bo gostovala v Katoliškem domu v Gorici dramska Skupina gasilskega društva iz Češnjice v Bohinju. Predvajali bodo Mullerje-yo dramo «Vsi moji sinovi«. Med odmori bo igral ansambel iz Ste-verjana.
To gostovanje bi moralo biti že v nedeljo 7. t. m. pa so ga preložili zaradi bolezni glavnega igralca.
Obsojen zavoljo goljufije
Pred okrožnim sodiščem v Gorici so včeraj obsodili zaradi sleparije na 2 meseca zapora ter 8.000 lir globe z odvzemom pogojne kazni 33-letnega Arduina Jacumina iz Krmina. Jacumin se je pritožil na kasacljsko sodišče, da mu ni bilo treba v zapor.
Pred meseci ga Je zaradi tatvine obsodilo že krminsko okrajno so-
dišče. Jacumin Je namreč meseca februarja odšel v neko trgovino ter sef predstavil za dobrega prijatelja neke osebe, ki jo Je lastnica trgovine poznala. «Ce Je tako — Je rekla — potem pa si le odnesite magnetofon na dom. Mi boste že jutri plačali.« Naslednjega dne in tudi kasneje Jaaumina.iu bilo več v trgovino, pač pa Je magnetofon odnesel v zastavljalnico, listek, ki k« niu g»"tam dan, 'pa Je izrodil nekemu znanbu, da je poravnal dolg. Stvar je prišla na dan in odtod cela vrsta razprav.
ki je na stičišču treh narodnosti in treh kultur.«
Cepljenje otrok proti kozam in davici
Občinska uprava v Gorici sporoča, da bodo začeli s cepljenjem otrok rojenih od 1. Januarja do vključno 30. junija 1967, proti kozam, davied in tetanusu. Cepljenje se bo vršilo v občinskem zdravstvenem domu v Gorici, Ul. Mazzini 7 od 30. septembra do 9. oktobra t. 1. od 9. do 10. ure.
Cepljenje Je obvezno za omenjene otroke, ki jih ne bodo sprejeli v vrtec brez potrdila o izvršenem cepljenju.
Menični protesti
sem diplomiral na goriškem kla- | njeevropška srečanja prav v Goriol, sičnem liceju, si prav gotovo nisem mogel predstavljati, da bom kdaj mogel v svojem jeziku govoriti v goriškem Gradu...« Slovenski jezik je bil uradni jezik na tako kvalificiranem mednarodnem simpoziju kakor je kulturno srečanje, prav tako pa je slovensko besedo bilo moč slišati v dvoranah občinskih svetov v Trstu in Vidmu ter v devinskem gradu, kjer so bili kongreaisti gostje občinskih uprav.
Za vse to niso poskrbeli samo prireditelji. ampak tud; prevajalke v slovenščino, nemščino in francoščino, ki so v nekem oziru tudi svojevrstni protagonisti, nič manj zanimivi in nič manj zaslužni za uspeli shoda kot sami znanstveniki ln kulturni delavci, Na lanskem srednjeevropskem srečanju Je bila na primer sklenjena prva emititel-evropska« poroka.
V sklepnem dejanju teh srečanj velja omeniti še zahvalo slovenskega predstavnika Kureta, ki se je zahvalil v imenu ht-vatskega in slovenskega dela jugoslovanske delegacije. «Slovenlja vzdržuje — je dejal — že vsa leta nazaj živahne 'kulturne, stike s Furlanijo - Julijsko krajino. Rezultat teh obiskov je poživljeno sodelovanje s kulturnimi ustanovami v Trstu in Vidmu.
Z vsemi simpatijami pa sodeluje Slovenija na vseh priložnostnih manifestacijah na Goriškem. Tukaj zbrani narodopisci Vseh različnih dežen srednje Bvrope emo prepričani, da je vprav ljudska kultura Usta, ki najbolj veže sosednje narode brez razlike na jeaHc in državne meje. Raziskovanje ljudske kulture, odkrivanje tradicionalnih ale-mentov Je po našem najboljša pot, da se zbliža tisto, kar je preteklost raztrgala. Naša želja je, da bi se delo, ki smo ga v teh dneh zastavili, v rednih razmahih nadaljevalo. Narodoplsce čaka v tem vzdušju prijateljstva, ki se ustvarja in ki edino lahko zagotovi mir in napredek — hvaležna naloga «
»Kot mlad zdravnik — nam Je ob koncu pogovora dejal tajnik srečanj dr. R. Roooo — sem v vojni zdravil najrazličnejše vojake, katerih Izrazi bolečine se med seboj niso v ničemer razlikovali. Kot smo si blizu v nesreči, tako moramo' biti
V prvi polovici preteklega avgusta js bilo na Goriškem 396 meničnih protestov. Od tega največ v Gorici in sicer 142; sledijo: Tržič s 126, Gradež 24, Škocjan ob Soči 17, Ronke 18, Starancan 16, Doberdob 13, Gradiška 12, Krmin 9, Za-graj 8, S. Pier ob Soči 5, Poglia-no 2, Kopriva, Marlano, Romans, Slovrenc pa po enega.
Vpisovanje v osnovno šolo in v olroške vrtce ONAIRC
Po slovenskih osnovnih šolah na Goriškem je v polnem teku vpisovanje otrok, ki se bo nadaljevalo še jutri in zaključilo v soboto 28. t. m. Po dosedanjih podatkih poteka vpisovanje dobro in zato bi bilo prav, da pohitijo z vpisom še tisti starši, ki tega še niso storili. To velja zlasti za obe šoli v Gorici v Ul. Croce in Randaccio.
V ponedeljek in torek 30. t. m. in 1.10. bo tudi vpisovanje v slovenske otroške vrtce, ki jih upravlja ustanova ONAIRC med katerimi so vrtci v Standrežu, Podgori, Pevmi, Sovodnjah, Rupi in v Doberdobu. Starši naj prinesejo s seboj rojstni list otroka za vpis in pa potrdilo o cepljenju proti kozam, davici in otroški paralizi. Obenem je treba plačati tudi obrok prispevka za hrano, ki je ostal enak kot lani.
Šolske vesti iz Doberdoba
V ponedeljek, 30. t. m. in v torek, 1. oktobra bodo imeli v Doberdobu vpisovanje otrok v tamkajšnji otroški vrtec in sicer oba dneva od 9. do 12. ure in od 15. do 17. Občinska uprava je obenem sporočila, da je zagotovljen prevoz otrok iz okoliških vasi, M bodo obiskovali vrtec v Doberdobu. Starši takih otrok naj jih vpišejo za prevoe, ki se bo vršil enako kot lani, pri otroški vrtnarici ob vpisu.
Dijaki višjih srednjih šol s področja doberdoske občine naj prinesejo čimprej svoje prošnje za prispevek pri prevoznih stroških, ker bo rok zanje v kratkem potekel.
VESTI IZ ŠTANDREŽA
Čebele in žuželke delajo škodo na grozdju
Krompirja precej . kaj pa cena?
Letošnja trgatev gre tudi v Standrežu h kraju in s tem bo konec škode, ki jo povzročajo čebele, ose in razne žuželke na zrelem grozdju. V marsikaterem vinogradu ali na latrriku je škoda občutna. Naši ljudje se sprašujejo, zakaj jim pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo ne bi preskrbelo kakšnega učinko-.. . . . ..	„	, vitega sredstva prbti takim škod-
Biveem. Ce gre za čebele, ki bd
kot mladenič sem se ukvarjal z umetnostjo; slikal sera in pisal pesmi. V«e to Je prav gotovo pred tremi leti, ko smo sklicali prvi ahod, bila gonilna sila mojega prizadevanja, da bi pričeli sklicevati sred-
ZARADI PODRTEGA MOSTA ČEZ DUNJO
V Avstrijo preko Gorice
n ;
Tranzitni promet oseb in blaga I narodni brzi vlaki med obema drža-prek železniškega prehoda Nova' vam so pričeli voziti prek Jesenic,
Gorica - Gorica bo predvidoma trajal dva do največ tri mesece. Toliko časa bodo verjetno trajala dela za popravilo mostu čez Dunjo v Kanalski dolini, )d 8® je pred tednom dni podrla narasla reka. Takoj naslednji dan po nesreči so italijanske železniške oblasti v dogovoru z jugoslovanskimi preusmerile mednarodni železniški promet med Avstrijo in Italijo skozi Kanalsko dolino prek Slovenije. Med-

OD PONEDELJKA, 23. T. M.
Zimski urnik za trgovine na Goriškem
V ponedeljek, 23. t.m. Je stopil v veljavo zimski umik trgovin (v zvezi s povratkom sončne ure). Urnik je naslednji: i PEKARNE: od 6-30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. MLEKARNE: od
7.	do 12.30 in od 16. do 19. ure. JESTVINE: od 8 do 12.30 in od
15.30	do 19. ure. DROGERIJE: od
8.30	do 12.30 in od 15. do 19 ure MANUFAKTURNE TRGOVINE: o-prema, industrijski izdelki in druge trgovine, ki niso posebej omenjene. od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure ŽELEZNINA: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. uri. SADJE IN ZELENJAVA: od 8. do 12.30 in od 15. do
_ _____	.	____ 19. ure. MALOPRODAJA DRV, ku-
je vetrobran in na sprednjem delu I riva in gradbenega materiala: od je bilo nekaj bunk. Kdo ga Je 8. do 12. in od 13. do 17. ure. AV-pognal v grapo?	| TO • MOTO in nadomestni deli: od
8.30	do 12.30 in od 14.30 do 18.30 KOLESA in pritikline: 8.30 do 13.30 in od 15. do 19. ure. CVETLIČARNE: 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure. KMETIJSKE potrebščine: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. ure.
MESNICE so od ponedeljka do vključno petka odprte od 7 30 do 12.30; ob sobotah in pred prazniki od 7.30 do 12.30 in od 18. do 20. ure. Ob nedeljah zaprte ves dan.
SLAŠČIČARNE so odprte od 7DO de 2130.
ZA ZELENJADNT TRG dqloci urni. občinska uprava.
PAPIRNICE IN KNJIGARNE bodo med šolskim letom v dneh pouka lahko odpirale pol ure prej zjutraj, se pravi ob 8. uri; v mesecu oktobru imajo lahko odprto tudi ob ponedeljkih dopoldne.
Podbrda in Nove Gorice. Gre za tranzitni prbmet, pri katerem ni potrebno nikakršno posebno dovoljenje za prehajanje meje. Potniki iz Avstrije ,ki so namenjeni v Italijo, se odpeljejo prek Jugoslovanskega ozemlja braz kakršnega koli dokumenta. Ob prihodu na Jesenice stopijo na vlak miličniki, ki ga spremljajo do Nove Gorice, odnosno v nasprotno smer. Na kolodvoru V Novi Gorici obmejni organi izstopijo ter se vlakovna kompozicija odpelje na glavni kolodvor v Gorico, kjer jo pregledata dve skupini obmejne policije, da delo hitreje opravita. Na vlakih, ki no-tujejo v Avstrijo, pa se nadzorstvo dokumentov prične že v Vidmu ter vlaku na kolodvoru v Gorici ni treba čakati na nikakršne formalno' »ti. Sodijo, da traja votoja za obvozno tranzitno pot kakšni dve url več.
Medtem na tej progi vedno bolj narašča tovorni promet, železniški predstavniki naj bi se dogovorili, da bo služil goriški kolodvor samo za uvoz jugoslovanske živine, proseški pa za uvoz živine iz tretjih držav. Vendar se zdi, da gre prek gorlškega železniškega prehoda tudi blago tretjih držav.
Nadaljuje se stavkovno gibanje špediterjev in avtoprevoznikov v Pontaflju, ki so nezadovoljni s posledicami prekinitve železniške pro ge. Na množičnem zborovanju so zagrozili s stavke, če oblasti ne bodo odredile prevozov blaga po železnici do Pontaflja, kjer naj bi ga prevzeli avtoprevozniki. (Na sliki avstrijski motorni vlak na železniški postaji v Novi Gorici).
jim tako sredstvo utegnilo škoditi, bi jih lahko peljali ob času trgatve kam drugam na pašo, saj jih pri nas ni zelo veliko in bi se kaj takega dalo izvesti. Vsekakor bi bili stroški za tako ukrepanje precej manjši, kot pa je škoda na groedju, ki jo povzročajo čebele.
Letos imajo naši kmetje še kar precej in lepega krompirja. Tudi se ne pritožujejo glede gnitja, kakor se tožijo kmetje v višje ležečih krajih, ker je bilo preveč moče in slabega vremena. Upajo, da ga bodo lahko prodali po taki ceni, da jdm bo izkupiček poplačal trud, ki so ga vložili v ta pridelek.
S seje občinskega sveta v Tržiču
Občinski svet v Tržiču je na svoji zadnji 6eji v torek zvečer po dalji debati odobril s 13 glasovi in 6 proti (KPI) novi gradbeni pravilnik in pravilnik za njegovo izvajanje.
Prejšnje popoldne pa so se na županstvu v Tržiču sestali župan Roman, ter Blasutti iz Ronk in Zanolla iz Starancana. da bi se sporazumeli za poveritev izdelave medobčinskega regulacijskega načrta nekemu znanemu urbanistu iz Rima.
Župan Romani je na seji poročal tudi o sporočilu poslanca Marocca iz Rima, da so imeli na ministrstvu za industrijo v Rimu napovedan sestanek, glede problema Solvav in da je predstavnik belgijske družbe zagotovil, da stalno prouču-jejo_ novo kombinacijo, ki naj bi s kakšno novo industrijo ne zmanjšala števila zaposlenih v Tržiču. Nov sestanek je predviden v začetku oktobra.
Pred zaključkom seje so razpravljali še o nekaterih predloženih interpelacijah. Stia se bo nadaljevala v torek 1. oktobra.
ča, je hotel otroka zlorabiti. Deklica se je branila in začela vpiti, nakar je nasilnež pobegnil. Otrok je o dogodku molčal in šele včeraj zjutraj zaupal pustolovščino materi, ki je takoj obvestila karabinjerje. Ti so na podlagi podatkov, ki jih je dala deklica, že po nekaj urah odkrili natakarja, ki je bil že kaznovan za podobne prestopke.
Delavec iz Sovodenj ja padel z lestve
Včeraj dopoldne ob 9.20 so poklicali rešilni voz Zelenega križa v tovarno Lacego v Ul. Lunghisonzo v Gorici, kjer se je ponesrečil pri delu 45-letni delavec Mirko Vi-^ Sovodenj, ui. Ex-jmpero 100. V splosni bolnišnici so mu ugo-tovili rano na levem komolcu in številna odrgnjenja. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju.
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA
Dne 25. septembra so se v Gorici rodili trije otroci, umrla pa je ena oseba.
Rojstva: Annamaria Vetta, Clau-dio Ughi in Roberto Mio,-
Umrli: Ida Carli.
Hotel je zlorabiti deklico pri Doberdobu
Karabinjerji iz Doberdoba so s sodelovanjem karabinjerjev iz Tržiča in z Opčin včeraj odkrili po-hujšljivca otrok 23-letnega natakarja S. B. z Opčin ter ga prijavili sodišču zaradi poskusa zlorabe male deklice.
S. B. je že 15. t. m. v bližini Doberdoba, kamor se je pripeljal s skuterjem opazil dečka in deklico, ki sta bila sama. Ustavil se je in pod pretvezo, da mu bo poka zala pot proti Martinščini je po sadil na skuter deklico ter se z njo odnelial. Ko ie Drišel do gozdi
Gorica
CORSO. 17.30:	«Frank Costello,
faccia d’angelo», A. Delon in N. Delon, francoski barvni film.
VERDI. 17.00:	«Bandoleros!». J.
Stevvart in R Welch. Kinema-skope v barvah.
MODERNISSIMO. 17.15—22:	«Io
uccido, tu uccidi«, F. Franchi in C. Ingrassia in M. Lee; italijanski film: mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.00: aDjango caccda-tore di taglie«, S. James Barvni film.
CENTRALE. 17.15—21.30: «11 tigre«, V. Gassman in A. Margret. Italijanski film v barvah.
Tržič
AZZLRHO. 17.30: «Ti ho sposato per allegria«, Monica Vittl.
EACELSIOR. 17.30:	«L’astronave
degli esseri perduti«
PRINCIPE. 17.30 22: «Bandidos». E. M. Salerno in V Venantini. Ki-nemaskopski film v barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes /es dan in ponoči Je odprta lekarna S GIUSTO, na Kor zu Italija 244 - Tel 35-38 TR2IC
Danes je v Tržiču odprta lekarna «Rismondo» dr Rismondo, Ul. Toti 52 - Tel 72701.
RONKE
Danes je odprta lekarna «All’an-gelo« dr Sergio Olivetti, Ul Roma 22 - Tel 77019
Z A tl V A L A
žena, otroci in sorodniki se prisrčno zahvalmieto vsem ki so sočustvovali ob izgubi predragega in nepozabnega
PEPIJA SIRKA
iskrena zahvala lovcem, duhovnikom, pevskima zboroma. 6. sestram, prijateljem darovalcem cvetja ter vsem. ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Družina Sirk - Kristančič in sorodniki Krmin, 26. septembra 1968
26. septembra 1968
NOGOMET
TEKMOVANJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Jugoslavija-Finska 9:1 (2:0)
Musemič, Zambata, Dzajic in Osim strelci golov ■ V oktobru bo Jugoslavija odigrala še dve kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo z Belgijo in Španijo
JUGOSLAVIJA — FINSKA #:l (2:B)
JUGOSLAVIJA čurkovid; Cvek, Jeftič; Belin, Holcer, Paunovič; Petkovič, Zambata, Musemič, Osam, Džajič.
FINSKA:	Nasnan; Macipaja, Kiounen; Jalonis, Haikonen, Nu-
mai; Seikila, Nouranen, Tolsa, Toivanen, Lindholm.
SODNIK: Čukov (Bolgarija).
GLEDALCEV 8.000.
Srečanje med Jugoslavijo in Fin- -.....
sko v Beogradu te imelo dve lici: v prvem polčasu so bili domačini sicer v vidni premoči, vendar niso predvajali igre, ki so jo pokazali že v številnih tekmah, tudi proti precej močnejšim nasprotnikom. V drugem polčasu pa so se Jugoslovani povsem razigrali. Bili so izredno dinamični v napadu, hitri, prisebni, skušali so se okoristiti z vsako uporabno žogo, streljali so ostro in često. Razen sedmih golov, ki so jih dosegli v tem polčasu so večkrat zadeli tudi prečko in vratnici, poleg tega pa je dokaj dobri finski vratar z mnogimi uspešnimi posegi rešil svojo ekipo pred še hujšo katastrofo.
Finci so igrali izredno požrtvovalno. Zanimivo je, da so vzdržali skoraj enak tempo igre od začetka do konca srečanja, vendar pa seveda tehnično Jugoslovanom še zdaleč niso bili dorasli. Finski nogometaši so namreč vsi pravi amaterji razen tega pa zadnje čase tudi niso v posebni formi, saj so na pred kratkim zaključenem skandinavskem prvenstvu zasedli — zadnje mesto.
Ker še je večina srečanja odvijala pred vrati gostov — Finci so pokazali nekaj več od časa do časa le na sredini igrišča — so bili domačini praktično vso tekmo v napadu, nevarnih akcij in priložnosti (tudi neizkoriščenih) za gol so imeli celo vrsto, zato omenjamo le najvažnejše.
|l lllllll II IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIMIIItIMIIIMNI
OB VES III.A
Namiznoteniški odsek SZ Bor sporoča, da bodo redni treningi igralcev ob torkih in petkih ob 2(1. uri, v Trstu na stadionu «l’rvi maj*.
• • •
Atletski odsek SZ Bor obvešča vse atlete, da se treningi redno nadaljujejo vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 16.30 dalje. Treningi so na stadionu «P. Gre-zar» pri Sv. Soboti.
10’: prvi gol za Jugoslavijo: Zanihata je pritekel z leve, finski vratar se je pomaknil nekoliko preveč v desno, napadalec ie to izkoristil in poslal žogo skozi praznino v mrežo.
25': izredna prilika za Osima, ki je preigral obrambo gostov in je iz neposredne bližine — zgrešil.
38’: Musemič je podal z leve proti vratom, žoga je šla od noge do noge in Džajič jo je poslal vratarju v roke. 2e nekaj sekund kasneje pa je Musemič dobil žogo iz smeri kota in je iaid podvojil.
Drugi polčas:
3': po gneči pred vrati so napadalci Jugoslavije iz neposredne bližane zadeli prečko. Nekaj kasneje je poslal Zambata aster strel z desne v vratnico.
12’ po seriji zaporednih strelov proti finskim vratom je Musemič zopet našel pot do mreže. Finci si še niso opomogli po prejetem golu, ko je komaj minuto kasneje Džajič zvišal izid na 4:0. Dve minuti kasneje je Musemič zgrešil vrata za nekaj cm.
17’: 5:0! Osim je dobil žogo 20 metrov pred nasprotnimi vrati, s finto se je osvobodil branilca gostov in z neubranljivim strelom je posial žogo v mrežo. Dve minuti kasneje je tudi Džajič zgrešil vrata za nekaj cm.
20’: tokrat Džajič ni zgrešil. Po lepi podaji Petkoviča z desne je žogo z glavo usmeril v mrežo.
29’: tokrat je Džajič poslužll na sredi Zambato in ta ni, okleval. 7:0! Sledile so tri akcije, ki se le za las niso spremenile v točke.
42’: akcija Osim - Zambata in slednji uspešen strel z glavo.
43’:	povsem nepričakovano je
najboljši finski igralec Tolsa dosegel častni gol.
44’: v. zadnjih trenutkih srečanja je Musemič zopet uspešno uporabil glavo namesto nog in jo' postavil končni izid 9:1.
Jugoslovani so tako vsekakor uspešno prestali ta izpit. Od doslej skupno 312 odigranih tekem so tako odločili v svojo korist 154 (53 je bilo remijev, 105 pa porazov). Tudi njihov obračun golov je pozitiven: 718:508.
Zanimivo je, da je to bila šele druga tekma med Jugoslavijo in
Finsko: v prvi je Finska leta 1950 premagala «plave» s 3:2.
To je bila druga kvalifikacijska cekma za svetovno nogometno prvenstvo v 6. skupini. V prvi je Belgija odpravila Finsko z 2:1. V tej skupini nastopa tudi Španija, * katero se bo Jugoslavija pomerila 27. oktobra na domačem igrišču, pred tem pa bo v Bruslju 16. oktobra nastopila proti Belgiji.
(SSR-Danska :!:(!
KOPENHAGEN, 25. — V izločilnem srečanju svetovnega nogometnega prvenstva je Češkoslovaška premagala Dansko s 3:0 (2:0).
Povratno tekmo bodo odigrali 20. oktobra v Bratislavi,
HOKEJ NA KOTALKAH
Zmaga FoIIonice za /fleno mizo
Tehnična komisija Italijanske zveze za hokej na kotalkah je registrirala tekmo Pro Follonica -Ignis Oderzo z izidom 5:0. To srečanje italijanske A lige so preteklo nedeljo prekinili pri stanju 2:2, ker Je Ignis zaradi incidentov predčasno zapustil igrišče.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR ob
vešča, da bo odborova seja v po	„„	„„ _______ „„„
tek, 27. t. m. ob 20.30.	druga tekma med Jugoslavijo in	JUrgen Haase
..............................IIMIIMH....iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiHiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiMiiU(tiii<iiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiO«lrTn(Tliiiiiiiiii............................
Ameriški črnski športniki zahtevajo odstop Brundala
NEW YORK, 25. — 21 ameriških črnskih športnikov je v South Lake Tahoe včeraj sestavilo posebno izjgvo v kateri pravijo med drugim:	((Odstop predsednika CIO
(Mednarodnega olimpijskega odbora) Averyja Brundaga je postala nujnost. Temnopolte tekmovalce je namreč zelo prizadela Izjava Brundaga neki ameriški televizijski družbi, da bo osebno izključil z olimpijskih iger vse tiste udeležence, ki bodo v Ciudad Mexicu povzročili nerede. Brundage pri tem sploh ni omenjal dejstva, da smo vsi soglasno sklenili, da ne bomo bojkotirali iger,«
Brundage je v odgovor na to izjavo črnskih športnikov dejal, da je hotel s svojim stališčem le potrditi veljavnost osnovnih principov olimpijske misli in doseči, da bi igre same ne postale torišče za razne manifestacije in proteste.
* * •
LAUSANNE, 25. — Voditelji Mednarodnega olimpijskega odbora so resno zaskrbljeni zaradi dogodkov v mehiški prestolnici, ki bi lahko
resno ogrozili potek letošnjih olimpijskih iger. Vodstvo CIO je izjavilo, da bodo morali podvzeti posebne ukrepe, če se bodo incidenti v prestolnici še vnaprej nadaljevali. Olimpijski pravilnik namreč zahteva od organizatorja zagotovila, da ni za časa iger v olimpijskem naselju, ne na ostalih športnih napravah —
nobenih političnih demonstracij ali drugih podobnih manifestacij. Zagotovilo mora veljati teden pred in po olimpijskih igrah.
77 članov CIO se bo sestalo pred začetkom iger in bodo podvzeli primerne ukrepe, če se položaj ne bo izboljšal, v skrajnem primeru pa lahko osebno ukrepa tudi predsednik CIO Brundage.
Doslej se ni še nikoli zgodilo, da bi bile . igre ogrožene zaradi demonstracij.
• * *
Podpredsednik Mednarodnega o-limpijskega odbora general Jose Jesus Clark Flores je Izjavil, da se bodo letošnje olimpijske igre" odvijale «kot predvideno« kljub težkemu stanju, ki je zavladalo v Mehiki zaradi študentskih stracij.
Vnuk jugoslovanskega izseijema najboljši amaterski košarkar v IM
Peter Maravič jo v lanski sezoni dosegel 1138 košev JVIaravič je ined desetimi najboljšimi košarkarskimi
Njegov oec Press trenerji v ZDA
Jugoslovani imajo vrsto odličnih športnikov, ki so se uveljavili v tujini, nekateri kot izseljenci, dru gi _ kot že naturalizirani državljani dežel, v katerih so se naselili njihovi predniki, tretji kot profesionalci, ki nastopajo v inozemstvu le za določen čas itd.
Tako je bil član ameriške državne smučarske reprezentance a-meriški državljan slovenskega porekla Marolt, znani kanadski boksar Čuvalo (Chuvalo) izhaja po svojih starših iz Dalmacije, ameriški skakalec v višino Stanič (Sta-nich) je bil tudi po poreklu Jugoslovan in je uvedel v to atletsko disciplino celo nov slog.
Imen bi lahko našteli še celo vrsto, ustavimo pa se raje pri zadnjem tujem športniku jugoslovan-demon- skcga porekla, ki se v ZDA vedno bolj uveljavlja: to je Pete Mara-
Predolimpijska predvidevanja
Bo Nemet Jiirgen Haase v Mehiki v teku na 10,000m nepremagljiv?
Najresnejša nasprotnika 23-letnega Nemea bosta verjetno Kenijca Keino in Temu
Olimpijski tek na 10.000 m je nedvomno ena najlepših panog atletskega sporeda iger. Ni sicer tako napet kot tek na 100 m z svojim: predteki, polfinali in finalom, gledalci pa lahko skoraj pol ure občudujejo napor tekačev. Od olimpijskih Iger v Rimu, ko se je nemški tekač Grodotzki do zadnjega kroga upiral Sovjetu Bolotnikovu, se je tek spremenil. Na igrah v Tokiu smo že videli na delu prave sprinterje, saj se je vse odločilo komaj 20-30 m pred ciljem, ko je Mills prehitel skoraj že nedosegljivega Gammudija.
Tek na 10.000 m do letos na nenavadni nadmorski višini skoraj
V nedeljo 29. t.m. se bo začelo italijansko državno nogometno pr-vei.stvo A lige. Objavljamo koledar prve polovice prvenstva.
1.	KOLO (29. 9. 1968)
L.R. Vicenza — lnter Bologna — Varese Cagliari — Palermo Atalanta — Juventus Milan — Sampdoria Napoli — Verona Roma — Fiorentina Torino — Piša
2.	KOLO (6. 10.)
L.R. Vicenza — Bologna Fiorentina — Atalanta lnter — Napoli Juventus — Palermo Piša — Roma Sampdoria — Torino Varese — Cagliari Verona — Milan
3.	KOLO (13. 10.)
Atalanta — Varese Bologna — Verona Cagliari — Fiorentina Milan — Piša Napoli — Sampdoria Palermo — lnter Roma — Juventus Torino — L.R. Vicenza
4.	KOLO (27. 10.)
Fiorentina — Milan lnter — Cagliari Juventus — Bologna L.R. Vicenza — Atalanta Napoli — Roma Piša — Varese
V NEDELJO PRVO PRVENSTVENO KOLO
Razpored tekem A lige
Sampdoria — Palermo Verona — Torino KOLO (3. II.)
Cagliari — L.R, Vicenza Fiorentina — Bologna Milan — lnter Palermo — Verona Piša — Atalanta Roma — Sampdoria Torino — Napoli Varese — Juventus-KOLO (10, II.)
Atalanta — Milan Bologna — Napoli Intel1 — Roma Juventus — Cagliari L.R. Vicenza — Fiorentina Palermo — Torino Sampdoria — Varese Verona — Piša KOLO (17. 11.)
Atalanta — Bologna Fiorentina — Sampdoria Milan — L.R. Vicenza Napoli — Palermo Piša — Iner Roma — Cagliari Torino — Juventus Varese — Verona
8.	KOLO (24.11.)
Bologna -* Milan Cagliari — Torino Internazionale — Fiorentina Juventus — Piša Lanerossi Vicenza — Napoli Palermo — Varese Sampdoria — Atalanta Verona — Roma
9.	KOLO (1.12.)
Fiorentina — Verona Milan — Cagliari Napoli — Juventus Palermo — Atalanta Piša — Sampdoria Roma — Bologna Torino — Internazionale Varese — Lanerossi Vicenza
10.	KOLO (8.12.)
Atalanta — Torino Cagliari — Bologna Fiorentina — Napoli Internazionale — Varese Juventus — Milan Lanerossi Vicenza — Roma Piša — Palermo Sampdoria — Verona
11.	KOLO (15.12.)
Bologna — Sampdoria Cagliari — Piša Internazionale — Atalanta
Napoli — Varese Palermo — Lanerossi Vicenza Roma — Milan Torino — Fiorentina Verona — Juventus
12.	KOLO (22.12.)
Bologna — Piša Fiorentina — Palermo Juventus — Lanerossi Vicenza Milan — Torino
Napoli — Atalanta Sampdoria — Internazionale Varese — Roma Verona — Cagliari
13.	KOLO (12.1.1969)
Atalanta — Verona Cagliari — Napoli Internazionale — Juventus Lanerossi Vicenza — Sampdoria Piša — Fiorentina
Roma — Palermo Torino — Bologna Varese — Milan
14.	KOLO (19.1.)
Atalanta — Roma Fiorentina — Juventus Internazionale — Verona Lanerossi Vicenza — Piša Napoli — Milan Palermo — Bologna Sampdoria — Cagliari Torino — Varese
15.	KOLO (26.1.)
Bologna— Internazionale Cagliari — Atalanta Juventus — Sampdoria Milan — Palermo Piša — Napoli Roma — Torino Varese — Fiorentina Verona — Lanerossi Vicenza
2300 m. Sodeč po sedanjih rezultatih se lahko za kolajne poteguje bolj malo atletov, višina pa utegne pripraviti presenečenja in privesti na prva mesta tudi atlete, ki se s svojimi časi ne odlikujejo.
Po daljši nadmoči Avstralca Clarka, ki se je sicer odražala samo v časih ne pa tudi v zmagah na važnih prireditvah, so letos močno pritisnili Evropejci. Pred kratkim je Vzhodni Nemec Jiirgen Haase, komaj 23 - letni tekač iz Leipziga, pretekel to razdaljo v 28’44”4 in je popravil evropski rekord Belgijca Roelantsa. Cas Nemca je še daleč od svetovnega rekorda, katerega s 27’39”4 brani Clarke, predstavlja pa napad na olimpijsko zlato. Haase je trenutno najboljši dolgoprogaš na svetu. V družbi znanih tekačev se redkokdaj postavi na prvo mesto in raje pusti, da vodijo osta-
li.	Zobe pokaže dva kroga pred koncem Najprej se le postavi na prvo mesto brez posebnega pospeška, v zadnjih 400 m pa sprinta. Na tak način je osvojil tudi naslov evropskega prvaka že pri 21 letih. 21. julija je na memorialu Znamenski v Leningradu skoraj ves čas vodil Sovjet Sviridov, Haase pa je na koncu izredno potegnil. Zadnjih 1000 m je pretekel v 2’37”4, zadnjih 200 m pa v 27". Clarke je bil pri svojem rekordnem dosežku z 2’40’’4 precej počasnejši.
Avstralski atlet in Sviridov sta po letošnjih časih skoraj enakovredna, ne eden, ne drugi pa verjetno ne bo zmagovalec v Mehiki. Clarke in Sviridov bi lahko zmagala le če bi vsilila strahovit ritem, ki bi Haase-ja strl vsaj 3 kroge pred koncem. S tako taktiko pa tudi sama tvegata propad že pred ciljem. Možni zmagovalec je še Keino, drugi za Haasejem v Leningradu. Kenijski atlet ni izrazit sprinter, prednost pa ima zaradi življenja v velikih nadmorskih višinah. Prav zaradi tega bi se le lahko Keinu posrečila taktika hitrega ritma precej bolj kot Clarku, Sviridovu ali Madžaru Mecserju. V skoraj istem položaju je tudi Keinov rojak Temu,
Gammudl, ki letos štedi z močmi in se pripravlja doma ter v francoskem visokogorskem š p or t n e m središču Font Romeau na veliko preizkušnjo. Od Evropejcev prideta v poštev že prej omenjeni Madžar Mecser, ki ni ravno slab v sprintih in tudi Sovjet Miki tenko. Za bivšega evropskega rekorderja Roelantsa in za zmagovalca v Tokiu Millsa velja skoraj ista pesem. Obema se že začenjajo oglašati leta in v odločilnih trenutkih se ne znajdeta prav posebno.
Novozelandska tekača MacGuire in Maddaford sta med našo zimo dosegla odlična časa pod 28’20", gre pa gotovo za kiasična predstavnika dolgoprogašev, zmožnih hitrega in enakomernega ritma, vendar brez sprinterskih lastnosti.
V južni Ameriki imajo tudi tekača na katerega računajo, vendar vse manj Alvaro Meija (Kolumbija) je v Mehiki že zmagal na predolimpijskem tekmovanju, sedaj pa so ostali specialisti vse bolje priprav-vljeni, Meija pa ni dosegel nič posebnega in dejstvo, da stalno živi . na visokih andskih planotah mu ne daje več take prednosti.
Kdo ho torej zmagal? Na prvem mestu mladost Haaseja pred Kei-nom, Temujem, Mikitenkom in drugimi.
Letošnji najboljši časi na svetu: Haase (NDR)	28’4”4
Keino (Kenija)	28’6”4
Clarke (Avstralija)	28’6’’8
Sviridov (SZ)	28’9"
Miki tenko (SZ)	28’12”4
Maguire (N. Zel)	28’15”4
Maddaford (N Zel)	28’17 ’8
Alanov (SZ) "	28’23”4
Temu (Kenija)	28’27”4
— lin —
HOKEJ NA TRAVI
Poraz Italije
vič (Maravich) iz Pittsburgha (Pensilvania). Njegov ded Mihajlo in babica (ki se je pisala Radulovič) sta v začetku tega stoletja živela v bližini Beograda in sta se od tam preselila v ZDA v Pittsburgh, kasneje pa v Aliquippo. Ded se je v pittsburških jeklarnah smrtno ponesrečil, ko je bilo Pe-tovemu očetu Pressu komaj 4 leta. Kljub temu, da je bil sirota je mladi Press vneto študiral in je dokončal college Davis and Erkins v zahodni Virginiji. Poleg učenja pa se je posvetil tudi košarki in je postal odličen obrambni igralec, izstopal pa je tudi kot strelec saj je dosegel v štirih sezonah v prvenstvenih tekmah nad 1600 košev.
Leto dni je nastopal tudi v profesionalni peterki Eagles v Detroitu, nato pa se je kot pilot udeležil druge svetovne vojne nad južnim Tihim oceanom. Po demobilizaciji je nadaljeval z nastopanjem v profesionalnih košarkarskih klubih v Youngstownu, Ohiu in Pittsburghu, istočasno pa je dokončal trenersko šolo in je nato položil še diplomo na visoki šoli za telesno vzgojo.
Press Maravič je postal trener najprej na collegih Wesleyan, Virginia, Davis and Elkins, Clemson in North Carolina, nato pa je prevzel ekipo državne univerze v Lui-siani. Postal je eden izmed najbolj znanih ameriških košarkarskih trenerjev sploh in ga danes uvrščajo med deset najboljših strokovnjakov za ta šport v ZDA. Kot strokovnjak v svoji stroki je postal tudi predsednik odbora za košarkarska pravila pri zvezi ameriških , trenerjev.
Press Maravič ima dva sina: starejši Ronnie je mornariški narednik in je trenutno v Vietnamu, mlajši
Pete pa je študent drugega letnika univerze in vse kaže, da bo sledil očetovim stopinjam. Pete se je začel ukvarjati s košarko, ko je bil star 14 let, visok je bil 157 cm in je tehtal 31 in pol kg. Pod skrbnim očetovim nadzorstvom se je v kratkem razvil v izvrstnega igralca: postal je nedosegljiv strelec, na koš je metal z vsakega položaja, v obrambi je slovel po tem, da je znal vsakemu nasprotniku odvzeti žogo, v vodenju pa je postal pravi žongler, ki zna podati žogo tudi med nogami in za hrbet s točnostjo, ki zaprepa.šča. Gledalcev ne navdušuje toliko s streli na koš, kot prav s svojimi izredno duhovitimi driblingi.
Danes je Pete visok 195 cm, tehta 81 kg in je obrambni igralec... z izrednim občutkom za strel: že bruc je na univerzi dosegel poprečno v vsaki tekmi po 43 košev, v nekem srečanju celo 66. V sezoni 1967-68 je postavil kot strelec rekord ameriške amaterske lige: v 26 prvenstvenih tekmah je dal 1.138 košev, oz. skoraj 44 poprečno v vsakem srečanju Ameriška agencija «Associaton Press« ga je uvrstila v lestvico najboljših ameriških košarkarjev in ga je v jugozahodni ligi proglasila za igralca leta.
( sprav je Pete izredno talentiran košarkar, pa vsi ti uspehi vendarle niso prišli sami: fant trdo trenira vsak dan po več ur. V kratkem namerava pristopiti k nekemu profesionalnemu klubu.
športni komentator Cirry Kirpat,-rick je v amaterski reviji «Sport Ulustrated« pred kratkim zapisal naslednje: ((...Maravič je že danes najsijajnejši ameriški amaterski košarkar. Ce bo kot profesionalec dobil v ekipi soigralce, ki ga bodo dopolnjevali, bo gotovo na vsaki tekmi dosegel popreček okrog 50 košev. Postal bo tako dober igralec, da bo pri nasprotnikih enostavno vzbujal ne le spoštovanje ampak tudi strah.«
RIM, 25. — V srečanju reprezentanc pod 23 leti je v Rimu Indija v hokeju na travi premagala Ita-nevaren pa bo gotovo še Tunizijec lijo z 2:0 (2:0).
Pete Maravič, najboljši ameriški amaterski košarkar
41	Cb7tkaven~)
General iz džungle
Zdajci se je približal Coronel, ki je tudi uril može, in je hotel sklicati nove skupine. Ogledal si je štiri možakarje, si zvil cigareto, a ni zinil nobene.
«S katere fince ste?« je vprašal Profesor.
«Las Margaritas.«
«Kdo pa je vaš gospodar?«
«Naš gospodar?«
«Da, vaš gospodar.«
((Naš gospodar je, je, naš gospodar je don Fernando, da, on je naš gospodar.«
«In kako se piše?«
«Sosa, don Fernando Sosa.»
«Torej ste prišli sem, da bi nas peljali na svojo finco in da bi tam finco razdelili med vas peone?«
(Tako je, jefecito. Zato smo prišli sem. In o tem smo se hoteli pogovoriti z vašim poglavarjem.«
cUsedite se lepo k ognju,« je dejal nato Profesor med režanjem, ki je bilo na pol podobno nasmehu gospodinje, ki dobi nepričakovanega obiskovalca za večerjo in Ima samo pogrete ostanke od kosila, ker je pralni dan, na pol pa podoben režanju satana, ki stoji pri vratih, ko pride nova pošiljka, in opazi med prišleci kakega pol tucata metodističnih pridigarjev in kak tucat posušenih tercijalk. Da, sedite lepo k ogenjčku Gotovo ste utrujeni od dolge poti. Mucha-chosi vam bodo dali fižol, koruzne mlince in kavo. To je najboljše, kar vam lahko ponudimo.«
5
Profesor se je sprehodil do skupine možakarjev, ki jih je Andreu učil brati in pisati.
«Andrucho,» je nevsiljivo dejal, «stopi tja k štabnemu ognju. Mislim, da smo dobili chinches, stenice v taborišče.«
«Kako misliš to, Profesor, chinches?»
«Ali veš, kje je finca Las Margaritas?«
((Približno. Ko sem bil še voznik, smo pogostokrat vozili blago za don Susana na finci Las Margaritas.«
«Tako, torej don Susano je finquero na finci Las Margaritas. Mislil sem, da se piše don Fernando Sosa.»
((Cernu bi se pisal don Fernando, če pa mu je ime don Susano?«
«To sem si mislil. Ali poznaš finco Las Margaritas?«
«Se nikoli nisem bil tam. Blago za Las Margaritas smo zmeraj pripeljali samo do Balun Canana, ker je pot do Las Margaritas ozka in slaba in ne morejo po njej voziti. Finca je pošiljala svoje gonjače v Balun Canan po blago, ki so ga potem prepeljali na mulah do fince. Morda je kakih šest do osem milj od Balun Canana.«
«Katero narečje pa govorijo peoni na finci Las Margaritas?«
(,Tam govorijo tojolabal in špansko. Med seboj in v kolibah govorijo seveda samo narečje tojolabal.«
«Ali si prepričan, da vsi peoni, ki živijo na finci Las Margaritas, kljub temu razumejo narečje tojolabal, čeprav razumejo in govorijo špansko?«
«Vsi, brez izjeme. Celo don Susano precej dobro lomi tojolabal, oskrbnik in nadzorniki pa govorijo to narečje prav tako dobro kot peoni. Saj so vsi iz tistega kraja, tam rojeni in tam odrasli. Oskrbnik je nezakonski sin don Susana, ki ga je imel z neko tojolabalko. Se več otrok je imela z njim, z don Susanom mislim. In čeprav je že nad dvajset let civil-
no in cerkveno poročen z dobo Paulino iz Balun Canana in je imel tudi z njo kakih devet ali deset otrok, je vendar vsak drugi dan popoldne pri svoji dobri stari Soledad, ki ji je dal postaviti lep jacal, kočo, ji dal zemljo in ji daje dva tucata prašičkov o svetih treh kraljih, los Reyes. Tudi denarja ji daje.«
«TL vse to me ne zanima.«
«Zato, da bi razumel, da ni nikogar na finci Las Margaritas, ki ne bi razumel tojolabal.«
((To sem hotel vedeti. Štirje tički so prišli. Le tega ne vem še za gotovo, kdo jih pošilja, ali guverner ali finquero-si ali ruralesi ali federalesi. Stopi no malo semkaj in si jih oglej in govori z njimi po tojolabalsko.«
(-Dosti ne vem po tojolabalsko, ker sem Tseltalec. Vem pa dovolj, da bi ugotovil, če so peoni z Las Margaritas.«
Profesor in Andreu sta	počasi odšla k ognju,	kjer so
štirje možje sedeli in jedli, medtem ko je kakih deset mu-chachosov čepelo naokoli in se deloma pogovarjalo z njimi, deloma pa kadilo in se pomenkovalo med seboj.
V armadi je bilo nad trideset ali štirideset Indijancev iz plemena Tojolabal, morda celo muchachosov, ki jih je gospodar fince Las Margaritas prodal na monterije v džunglo ali pa so bili zbežali s fince. Toda težavno bi jih bilo zdaj Iskati in vrhu tega morda	ne	bi	dobro razumeli,	kaj želi
Profesor od njih. Andreu je bil vsekakor najprimernejši za to, da bi pretipal štirim obiskovalcem obisti.
Stopil je kot po naključju k ognju in si zvil cigaro. Potem se je sklonil k ognju in pobral tlečo vejo. Ne da bi se pzrl na koga izmed njih, je glasno dejal v narečju tojolabal: (.Zapustili ste svojo finco, kajne?«
Štirje možje so mirno jedli naprej in zdaj pa zdaj zinili kako besedo muchachosom,	ki	so	z njimi špansko	govorili.
Zdajci se je Andreu, ki	se	je	bil medtem dvignil in po-
tegnil dim iz cigare, naravnost obrnil na enega izmed štirih,
ki mu je bil najbližji. Spet je spregovoril po tojolabalsko: «Ali imate še zmeraj na finci starega arriera, gonjača mul, ki se je vedno napil v Balun Cananu, ko je prišel po tovor?«
Zastopnik skupine je zdaj spoznal, da misli njega in da mora odgovoriti. V zadregi je bil in stisnil je obraz skupaj, kakor da mora premisliti. Potem je plaho dvignil pogled od tal in poiskal z očmi Profesorja, da bi videl, če ta posluša. Profesor je stal ob strani in se pogovarjal z nekim mucha-chom, ne da bi preslišal niti ene njegove besede ali spregledal kako njegovo kretnjo.
Naposled je spregovoril tisti, ki je govoril v imenu štirih obiskovalcev. Dejal je s kislim smehom: «Zelo dolgo pot imamo za seboj, amigos, tako je.» To je povedal po špansko in skušal tvoriti glasove globoko v grlu, kakor večinoma delajo Indijanci, ki so navajeni svoje govorice.
«Ja, to sem si kar mislil,« je dejal na to Andreu, to pot v dobri španščini, «to si lahko kar mislim, zato sem tudi vprašal. Zelo dolga pot.«
Andreu se je spet pripognil in si vnovič prižgal cigaro. Ta je sicer dobro gorela, a se je hotel o nečem, kar je bil opazil pri voditelju te skupine, še popolnoma prepričati. Krepko je potegnil dim iz cigare in počasi stopi! k Profesorju.
('Ali govorijo po tojolabalsko?« je vprašal Profesor.
((Povej mi: ali si že v vsem svojem življenju videl ubogega peona, ki bi imel zobe plombirane z zlatom?«
«Ali imajo zobe z zlatom plombirane? Tega nisem opazil.«
«Jaz pa sem. Poleg tega ne razumejo niti besedice po tojolabalsko.«
Profesor je določil tri muchachose, da bi nadzorovali štiri obiskovalce, toda tako nadzorovali, da tega ne bi opazili. Ce bi pa hoteli vstati, naj kar vstanejo, toda nikakor jih ne bi smeli izpustiti iz oči in bi morali brezpogojno preprečiti, da ne bi ti štirje možje zapustili taborišča.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTEUCHi tt, tl., TELEFON »34108 ln 14-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95 823 - NAROČNINA: mesečno 800 ur -vnaprej, četrtletna 2.250" Ur," polletja 4.400 Ur, celostna 8.100 Uz SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (5<K starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaške"« tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DŽS. Ljubljana, Stari trt 8/1., talefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 601-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 2.>o. osmrtnice iso ur - Mali oglasi ki lir beseda - Oglasi za tržaško to go riško pokrajino «e naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societti Pubblicltš ItaUana« — Odgovorni urednik: Stanislav /imko - izdaia in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst