Podkr-iiijški Judež Povest te doma-ih hribov I. Ojatriško planino in Hom loči strašna soteska, ki je pol ure navzgor in navzdol ni mogoče prestopiti. Ljudje pravijo, da se je vrag nad nekim pastirjem s planine tako razjezil, da je na tem kraju zemljo raztrgal in skozi razpoko napeljal Bistriški graben, tako da sta ostali obe planini brez vode. Zaradi tega se imenuje ta soteska Hudičev graben. Bog ve koliko klafter globoko padajo skalnate strmine, na dnu nekje pa buči in šumi voda. Zgoraj steni niata nikjer dalj narazen, kakor toliko, da bi lahko kamen vrgel z ene na drugo stran. Na enem kraju pa — tam, kjer je na ojstriški strani peč, imenovana Prag, na homški strani pa tik na robu star macesen — je graben tako tesen, da bo z ene na drugo stran le kakih šest klafter. Globok je tu tako, da bi lahko dva podkrajška cerkvena stolpa enega na drugega postavil v sotesko, pa bi komaj zvezda prikukala iz brezna. Bil pa je Prag na ojstriški strani za kaki dve klaftri višji ko macesen na nasprotni st.rani. Temu kraju so ljudje rekli PekeL Od macesna se vije stezica navzgor yo trati k studenčku. ki slovi daleč naokoli zaradi avoje mrzle, čiate vode, o kateri ljudje pravijo, da ima čudežno moč, i dalje po planini k pastirskim atanom, ki jih imajo tu Ve premožnejši gruntarji iz doline. Bilo je lepega jasnega poletnega dne. Pri studenc, je sedelo veliko, postavno dekle, ki je bilo čedno po dr iha.e napravljeno. Stara je mogla biti kakih dvajset le'. Bila je lepega obraza, cvetočih lic, oči pa so razodevai ponos in dekliško odlo_nost. To je bila Julka, hči poc krajškega župana Nadvornika. Davi je gnala kravo n očetovo planino, zdaj pa je poJ.vala pri studencu. Zdc pa zdaj je goltnila požirek hladne studenčnice, vmes p je napeto gledala na drugo stran grabna, ker se ji j. zdelo, da se tam nekaj godi. Od Homa sem ae je apet začul strel. To so lovci, jc sklepala Julka. Spet je počii strel. Tedai je skozi srnrečj; nekaj švignilo in spet izginilo. Na srnjaka so šli, si jc mialila in je hotela počakati, da bi še več vir.e1_i. Pa je rea vid.la — še ve_, kakor si je želela . . . Zopet sta po.ilp. dva strela. Kar nato š° tretji — ta že bliže. Nekaj minui nato je nastal pod vrhom Homa krik in žvižg, s svojim: l.istrimi očmi je dekle zagledal neko temno postavo, ki se je koleštrala po bregu dol, za njo so se prikazali drugi. ki so jeli venomer streljati in kričati. Zdaj ji je bilo jasno: lovci ao zasačili divjega lovca in ga gonijo tcr lovijo ... Divji lovec je napel vse sile, da bi jim ubežal Bliskovit.o je drčal ob grmovju proti Ievi atrani plpnine ali tu so bili pripravljeni že drugi lovci, ki ao vpili ii pokali vanj. Ali ao resno merili nanj ali ao ga aamo etrašili, tega dekle ni moglo presoditi. Hitela je na kraj ojstriškega brega in se tu aklonila med brinje; od tod je lahko pregledala ves homški breg in ji ni ušlo nič tega, kar se je na oni strani godilo. Nekaj čaaa ni videla divjega lovca. Kar iznenada se je nekaj niže apet prikazal. Bum, bum, bum so pokali za njim... Za božjo voljo, zdaj je padel, vali se navzdol ko kamen, gotovo ao ga zadeli. Ne! Že je pokonci in hiti na deano. V navpično peč hoče. Ali saj ni mogoče. Tu gor še mačka ne pride. Tudi lovci ao se že prikazali zgoraj in streljajo dol. To je pravi čudež, da ga ne zadenejo. In kak je! Ves je črn, glavo pa ima belo, kakor da je z apnom polit... Še enkrat skuša na levo predreti, pa ae mora pred streli um&kniti. Zdaj se je sklonil pod grm. Od leve prihaja pet, šeat lovcev — bum, bum pokajo streli — ko divjo zver ga gonijo. Spet je vstal, proti Pr ^u leti, za njim je vrišč. Sveta Marija, ta človek ne pozna kraja in hiti v smrt. Nehote je Nadvornikova Julka planila pokonci in je zavpdla, kar je mogla: »Nazaj! Nazaj! Hudičev graben! Pekel!« Ni_ ni čul. Obstal pa je in zagnal nekaj v Hudi.ev graben — bila je puška. In zdaj, zdaj — za božjo voljo, kaj misli ? Menda vendar ne ... Sveta Pomagalka, zaletel Be je na Prag... Ježešmarija! Dekletu se je za- vrtelo v glavi, nič več ni videla. S ailo je odprla oči in pogledala dol. Ali jo moti pogled? Ali je mogo.e? Ali se je zgodil čudež? Da, da, res je na tej strani pri macesnu. Preskočil je Pekel. Na oni strani vpitje, pokanje — divjaki! Tedaj je predrzni ubežnik izginil. Ali so ga zadeli ? Ali ae je omoti.no zvrnil v prepad ? ... Dekle samo je obšla omotica, da 8e je aesedla za brinjevim grmom v mah. Minulo je nekaj minut, tedaj je začula Julka šum. Sto korakov pod njo se je zganil grm, temna postava se je priplazila izza njega, šinila k aosednjemu urno ko mačka — bil je divji lovec. Zdaj je bil že čisto blizu, spoznala ga je. »Judež! Za božjo voljo! Ali sd še živ?« je zaklicala. P_-eatra.šen 8e je umaJinil za korali, naplo si je z roko zakril ldce, ". o j nato pa jo je pos-ledal z divjim pogledom. Bil je krepak mladenič blizu trideaetih let, nekaj divje fantovakega je bilo na njem. Ali to divje v njem je zdajci omagalo. Začel se je po vaem teleau tresti, bilo je tudi zanj preveč, kar je to zadnjo uro doživel. Zmšil se je na kolena, iztegnil je roke proti dekletu in jo prosil: »Julka, bodi uamiljena, ne izdai me!« »Kaj pa si storil?« ga je vprašala. »Nič. — Srnjaka aem ukradel.« »Kaj drugega ne?« »Ne ... Da, obatrelil sem enega od teh ...« »Da je umrl?« »Ne, aamo v desno nogo, nad koleno sem ga.« »Kako pa to tako za gotovo veš?« »Bom vendar vedel, če aem pa tja merih« Čez nekaj čaaa je rekla Julka: »Ti — zdaj si bil tako blizu smrti ko še nikoli. Tu čez ne bi bil nihče šel skakat. Mene je groza, če pomislim na to.« »Pa nočem dve, tri leta sedeti — meni bi bilo to najhujše, kar bi me moglo zadeti.« »Bolj hudo bi še bilo, ko bi zdaj ležal spodaj na dnu Pekla. Ali nič nisi pomislil, da se boa ubil, če akočiš s Praga?« »Ko bi ležal spodaj v grabnu, bi imel vsaj avoj mir. Takle človek, kakor 3em jaz, je le na poti na avetu,« je odvrnil trmasto. »Na duž-o pa nič ne pomisliš,« ga je resno opomnila; »ko bi na dušo bil mislil, bi ne bil hodil v tako nevarnost.« »Nas eden nima ne na tem ne na drugem avetu kaj pričakati.« »Za božjo voljo, ne govori vendar tako! Pogubiti se ne ameš. Bilo bi škoda za tvojo dušo. Strašno bi ae mi smilila.« Zastrmel je van jo, potem' jo je 3pet poiprosil: »Ne izdaj me! Kajne, da me ne boš?« »Ali ao te lovci spoznali?« ga je vprašala. »Ne. Pokril sem se z belim prtom. Ko sem ako.il čez graben, mi je padel z glave.« »Tebe je sam Bog rešil. Zato ne bom rekla ne besedice. Zaradi mene si lahko brez sJcrbi.« »Bog ti povrni!« »Ali poglej — aaj sd ranjen. Kri ti teče iz rokava.« »To ni nič. Malo me je oplazilo. Oni lump je prvi streljal name. Potem sem v jezi tudi jaz poknil v njega, pa sem bolje zadel kakor on.« »Rano si morad obvezati.« »S čim pa? Nimam nič pri sebi.« Snela si je belo rutico, ki jo je imela okoli vratu, in mu jo je dala. »Na, obveži se!« »Naic, škoda take čedne rute!« »Pa bo vendar bolj škoda, če izkrvaviš. Sleci jopič pa pokaži!« Okleval je pa ubogal. Srajca je bila vsa okrvavela. Ko si je zavihal 3 krvjo napojeni rokav, se je prikazala precejšnja odrtina, tako da se je dekle streslo. Vendar je rekla: »Le pusti me! Bom že jaz.« Zložila je ruticxi in ga obvezala, kobkof je s tresočimi se prsti skrbno in rahlo mogla. Vaa divja trma njegova se je ob tem raztajala. Sko* j nežno je dejal: »Tako, kakor ti, ni bil še nihče dober z menoj. ZdaJ vem, da so tudi dobri ljudje na svetu. Bog ti povrrd!« »Ali ti je še kaj treb? ?<¦• ga je vpražala. ;>Ne, nič več. Le žejen sem tako neznansko. Tamle je tistk dobra voda... Potem moram pa naglo od tod. Mor&.__ šc daleč, da se lahko izgovorim, če bi bilo treba.« Urno je sko.il k studencu, se ulegel in pil kakor žival. Potem je še enkrat pomahal z roko in zavil po bregu navzgor. Strmina mu je šla tako izpod nog, kakor da hodi po mehki ravnini. Čez četrt ure je bil na vrhu. Tam ga je Jnlka videla, ko je pri križu obstal, razširil roke iri jih sklenil, potem pa izginil, kakotr da se je vdrl v zemljo. Čeprav jo jc bilo skoraj groza pred tem človekom, se ni mogla ubraniti sočutja z njim. Bil je od vseh zavržen in že od rojstva preklet. Njegov oče, Reberški Martin, je pred dvajsetimi leti zažgal, tako da je ves Podkraj pogorel. Sedeti bi bil moral sedem let, pa je že po petih letih umrl ¦>• kaznilnici. Od o.eta so vaščani prenesli svojo mržnjo na sina. Tonč, kakor mu je bilo ime, je s sedmimi leti, ko mu je mati umrla, prišel k nekemu čevliarju v Ja\ ov i za rejenca. Tisti čevljar ga je redil več s palico kakor a kruhom. Zaradi tega in ker ao mu ljudje prideli ime »požigaičev Tonč«, je postal zakrknjen in nam'zei. K. er je mogel komu naskriva.i kaj na žkodo napravlti, je to storil. V šoli je preko.il vse drue^e otrolte. ker je bil nadarjen in ker se in za čuda rad učil. Ue^ati ni liotci; zato jih jc od svojega kiu3ne<?a cčeta dan 7_a dan dobil. Zra^tel ,ie in ko jnu ie bilo še&tuaist let, ie čevljarju ušel. Pri sestri avoje rajne matei*e, |.ri Z°r.intvi-.< nvi .Tp. niii, dobro- dušni ženkici v petdesetih letih, ki je imela v Kotu napol podrto bajto, je našel zavetje. Jerulja je bila čudna ženica. Pobirala je jajca in jih nosila v mesto prodajat. Ko bi ji ljudje ne bili to in ono še tako dali, bi ne bila mogla živeti, kajti jajca je dajala v mestu skoraj za isti denar, kolikor je sama dala zanje. Vsak teden je šla dvakrat v mesto. Doma ji ni bilo obatanka. Vedno je morala biti na poti. Če jajc ni bilo. je romala in oblezla vse znane in neznane romarake cerkve blizu in daleč. Upala je celo, da bo še v Lurd kdaj prišla, ji bo že Marija kako za pot poslala, kadar ji bo prav. Ra.zen na romanja je bila ženkica udarjena tudi še na rože. V njeni zlibrani bajtici so bili na vseh okencih, na vseh mizah in klopeh lončki in piskri z vsajenimi ali namočenimi rožami. Kadar je prišla mimo kake hiše, kjer so imeli na oknih ali na vrtu rože, je tako dolgo prosila in moledovala, da so ji utrgali \k šopek. Na svojih potih jih ni nosila saitio v obeh rokah, zataknila ai jih je tudi za ušosa in ovenčala koš z njimi. Ko je sprejela sestrinega sina Tonča pod streho, je bila nek.-... časa b Ij pri domu. Z materinsko ljubeznijo se ga je oklenila, pa mu ni bila kos, ker mu je vse prav dala. Tako se je zgodilo, da je Tonč ni spoštoval, imel jo je za noi čka in zdelo ae mu je, da drugače biti ne more in ne sme, kakor da je lepo z njim in da stori zanj, kar more. Ženkica se je tuc-.i kmalu naveličala in je začela spet po stari navadi p^.ovati in romati s košerr. in nalico.