Ljubljana, 22. maja 1941 Posamezna številka Din L— Štev. 2o DOnOVINA in KMETSKI LIST UpravnlStvo in uredništvo »DOMOVINE« LJubljana, Knafljeva ul. St 5/II. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 Račun postne hranilnice, podruž. v Ljubljani St. 10.711 Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 21.—* celoletno 44.— dinarjev; za inozemstvo: četrtletno 15.—% polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev Kralj in Cesar je obiskal Cetinje Dne 16, maja je črnogorsko ljudstvo z navdušenjem sprejelo Kralja in Cesarja, ki je prispel iz Albanije v Črno goro. Cetinje se je ob tej priložnosti okrasilo z zastavami Italije in Črne gore. Pred mestom sta vladarja pričakovala Civilni Komisar Mazzolini in divizijski poveljnik s spremstvom Kralj in Cesar je med potjo v mesto, kjer je bil deležen silnih počastitev ljudstva, pregledal III. skupino II. topniškega polka. Pred vhodom v rezidenč-no palačo pa so ga sprejeli črnogorski dostojanstveniki. med njimi tudi. nekaj starih pobočnikov Kralja Nikole. Kralj in Cesar se je ustavil in se razgovarjal z nekaterimi izmed njih. Spomnil se je svojih cetinjskih obiskov 1. 18%, ko se je zaročil s tedanjo princeso Jeleno, in leta 1910., ko je bil kronan črnogorski kralj Nikolaj. V palači mu je nato Civilni Komisar predstavil črnogorske dostojanstvenike in italijanske funkcionarje. Bivši minister Popovič je zatem z me-tropolitom in člani tehničnega sosveta s posebno spomenico izrazil Vladarju vdanost in zvestobo črnogorskega ljudstva. Vladar mu je v zahvalo stisnil roko in se je nato razgovarjal z nekaterimi dostojanstveniki. S črnogorskim pravoslavnim metropolitom je Vladar dolgo govoril v italijanščini. V spremstvu Civilnega Komisarja je zatem spet zapustil palačo In pregledal čete, ki so ga pozdravile z vzklikom. Z avtomobilom se je odpeljal po glavni ulici mesta, kjer ga je množica pozdravljala z vzklikanjem in z zastavicami. Kralj in Cesar je vsem z nasmehom in pozdravom odgovarjal Na trgu pred dvorom Petrovičev je bil razvrščen bataljon 108. legije Črnih Srajc, ki je pozdravil vladarja z vzklikom In z visoko dvignjenimi bodali. Kralj si je ogledal dom, v katerem je bival o priliki svojih obiskov na Cetinju. Poslopje stoji nasproti dvoru. Kralj in Cesar je zatem stopil v dvor, ki so ga spremenili v muzej Tedaj se je oglasil zvon pravoslavne cerkve, ki ni zvonil vseh 22 let, ko je bila Črna gora pod Srbijo. Vojvoda Spoletsk! Imenovan za hrvatskega kralja Podpis raznih pogodb med Italijo in Hrvatsko na ta zgodovinski dogodek pripravil in je bil ves v zastavah. Odposlanstvo je prispelo v Rim 18. t. m. zjutraj s posebnim vlakom. Na postaji Ostienseju, kjer je vlak obstal, so odposlanstvo sprejeli zastopstvo dvora, Duce, zunanji minister grof Ciano in drugi člani vlade ter razni dostojanstveniki Rima. Hrvatsko odposlanstvo se je nato z dvornim spremstvom odpeljalo v vilo Madamo na pobočju Marijevega griča. Poldrugo uro pozneje se je odposlanstvo z dvornimi kočijami odpeljalo na Kvirinal, kjer ga je sprejel načelnik dvornega ceremoniala. Nekaj trenutkov pozneje so se zbrali v prestolni dvorani Kralj in Cesar, ki je stopil na prestol, in drugi člani dvora. Poleg vladarja sta bila prisotna princ Piemontski in vojvoda Spoletski. Navzoč-na sta bila tudi Duce in zunanji minister grof Ciano. Takoj zatem je stopilo v dvorano hrvatsko odposlanstvo. Dr. Pavelič se je globoko priklonil pred vladarjem in ga prosil, nai izvoli sprejeti hrvatsko krono in določiti princa Savojskega Kraljevskega doma, ki naj bi postal hrvatski vladar Kralj in cesar je določil za hrvatskega kralja vojvodo Spo-letskega. Hrvatsko odposlanstvo se je nato odpeljalo v Panteon, kjer je položilo velike ven-| ce s hrvatskimi trobojnicami na grobove ' italijanskih vladarjev. V Rim se je napotilo hrvatsko odposlanstvo pod vodstvom hrvatskega poglavnika dr. Paveliča, da ponudi Savojskemu Kraljevskemu domu hrvatsko krono. Rim se je Med špalirjem navdušene množice se Jo hrvatsko odposlanstvo zatem odpeljalo r Beneško palačo, kjer ga je v svoji delovni dvorani sprejel Duce v navzočnosti zunanjega ministra grofa Ciana in drugih osebnosti. Duce in poglavnik dr. Pavelič sta nato po kratkem razgovoru podpisala pogodr be o novi ureditvi mej in odnošajev med kraljevino Italijo in kraljevino Hrvatska, Podpisane so bile: 1. pogodba o mejah kraljevine Italije ia kraljevine Hrvatske, ki določa v glavnih potezah potek novih mej; 2. pogodba o vojaškem sodelovanju med Italijo in Hrvatsko; 3. pogodba o jamstvih in sodelovanju Italije in Hrvatske; 4. zapisnik o začasni veljavnosti dozdaj-šnjih pogodb, sklenjenih med Italijo in bivšo kraljevino Jugoslavijo, ki bodo veljale med kraljevino Italijo in Hrvatsko, dokler se vsa ta vprašanja ne urede s posebnimi pogodbami. Objavljeno je bilo tudi pismo poglavnika dr. Paveliča, s katerim je odgovoril na pismo Duceja glede postopanja s hrvatskimi manjšinami na ozemlju, ki pripade Italiji, Po podpisu pogodb in zapisnika sta se Duce in poglavnik še nekaj časa razgovarjala. Množice, ki so bile zunaj na trgu, so prirejale ves čas velike počastitve, tako da sta se morala Mussolini in dr. Pavelič štirikrat pojaviti na balkonu. Zvečer je zapustilo hrvatsko odposlanstvo Rim in se vrnilo v Zagreb. Vest o razglasu vojvode Spoletskega za hr« vatskega kralja je naletela na veliko navdušenje v Hrvatski, ki tako začenja svojo novo zgodovino. Aimone, vojvoda Spoletski se je rodil v Tu-rinu 9. marca 1. 1900. kot sin Emanuela Fili-berta, Savojsko-Aostskega, pokojnega brata Nj. Vel. Kralja in Cesarja in princese Helene Francoske. Vojvoda Spoletski, zdaj hr atski kralj, ima odlično vojaško izobrazbo. Udeležil se je že več vojn in si pridobil več odlikovanj. Dne 10. julija 1. 1939. se je vojvoda Spoletski poročil z Ireno, princeso Grško in Dansko, četrto hčerjo pokojnega kralja Kc lstanr tina in princese Zofije Hohenzollernskc. Irena se je rodila 31. januarja 1. 1904. Je dobra poznavalka umetnosti in književnosti. Z odličnim uspehom je napravila izpit za bolničarko Rdečega križa, pri katerem se je zmerom vneto udejstvovala. X Stanovanjske hiše za delavce v rimski okolici. Kljub vojni se v vseh italijanskih pokrajinah nadaljujejo javna dela za zgradbo ljudskih stanovanjskih hišic. Tako je bil od Posojilnega zavoda odobren znesek 12 milijonov hr za zgradbo stanovanj delavstvu iz rimske okolice. Zgradba teh stanovanj je postala potrebna zaradi industrijskega razvoja rimskega področja. Delavska stanovanja ne bodo zgrajena po vzorcu stanovanjskih kasarn, marveč v obliki majhnih vil, obdanih z vrtom. Ta gradbeni program, kakor ga želi Duce, bo preprečil preobljudenost rimskega mesta. Dncejeva briga za Ljubljansko pokrajino Na posredovanje Vis. Komisarja Ekscelence Emilia Graziolija je Duce odredi) takojšno dovršitev vseučiliških zgradb in paviljonov v ljubljanski bolnišnici. Ta vest je zbudila med vsem prebivalstvom Slovenije čustva globoke hvaležnosti, ker potrjuje voljo Du-ceja fašistične Italije, da se pospešita kultura in skrbstvo za zdravstvene potrebe Ljubljanske pokrajine. Novi kirurški paviljon bolnišnice je čakal pet let, da dobi potrebno opremo, ostali prostori bolnišnice so bili tako napolnjeni, da sta v eni postelji ležala po dva bolnika. Zdaj se bo število po- stelj povečalo tako, kakor ustreza potrebam. Preskrbljeno bo za vseučiliško kirurško kliniko, s čimer bo odpravljena druga važna pomanjkljivost. Tudi sicer' bo ljubljansko vseučilišče vsestransko izpopolnjeno.. Izraziti moramo globoko zahvalo Visokemu Komisarju Ekscelenci Emiliu Grazioli-ju, ki je pokazal polno razumevanje za potrebe Ljubljanske pokrajine in se zavzel na odločujočem mestu, da se napovedana de-I la takoj prično. Povečanje Izplačila vlog pri denarnih zavodih Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi prejšnjih predpisov o odložitvi plačil in komisarijatske naredbe št. 12 z dne 29. aprila 1941-XIX, s katero se je določil rok splošne odložitve plačil in se je omejila odložitev plačil za banke in zavarovalnice, ko je ugotovil iz izjav prizadetih zavodov možnost, da se lahko opravijo nadaljnja izplačila, s čimer bi se pospešila postopna obnova gospodarske delovnosti, odreja: Do 15. junija 1941-XIX bodo denarni zavodi v mejah svojih razpoložljivih sredstev in dodatno k že izvršenim izplačilom izplačevali na hranilne naložbe (hranilne vloge, tekoče račune itd.), vložene pred 15. aprilom 1941-XIX ter po saldih, ugotovljenih na ta dan, še po: Člen 1. 2000 din na naložbe do 10.000 din 2500 din na naložbe do 30.000 din 3000 din na naložbe do 50.000 din 4000 din na naložbe nad 50.000 din Člen 2. Višina izplačil po prednjem členu je znižana na polovico za gospodarske zadruge, urejene z zakonom z dne 11. septembra 1937 In za hranilnice urejene z uredbo z dne 24. novembra 1938. izvzemši Hranilnico dravske banovine, ki bo opravljala izplačilo po členu 1. Člen 3. Z dnem 16. maja 1941-XIX preneha odložitev izplačila glavnic, dospelih po pogodbah o življenjskem zavarovanju ne glede na čas njihove sklenitve, z omejitvijo na pogodbe, ki so bile sklenjene od 15. aprila 1941-XIX dalje pa tudi odložitev odkupovanja in dajanja predjemov na zadevne police. Odložitev odkupovanja in dajanja predjemov na police življenjskega zavarovanja, Izdane pred 15. aprilom 1941-XIX, se podaljšuje do 15. junija 1941-XIX. Vendar pa se smejo dajati predjemi kolikoT so potrebni za plačilo dospelih premij. Člen 4. Pravica prostega razpolaganja s hranilni- mi naložbami, vloženimi pri katerem koli denarnem zavodu od 15. aprila 1941-XIX dalje, se razširja tudi na tisti del pred tem dnem položenih naložb, za katerega se izplačilo ni zahtevalo, kakor je bilo dovoljeno po členu 3. komisarijatske naredbe št. 12 z dne 29. aprila 1941-XIX in kakor se dovoljuje s čl. 1. te naredbe. Člen 5- Poleg izplačil iz členov 1. in 2. smejo denarni zavodi v mejah svojih razpoložljivih sredstev opravljati nadaljnja izplačila tudi iz hranilnih naložb, položenih pred 15 aprilom 1941-XIX tistim svojim vlagateljem, ki morejo dokazati in zajamčiti, da so zahtevane vsote namenjene za poravnavo obveznosti, ki jih ne zadeva odložitev plačil po določbah člena 2. komisariatske naredbe št. 12 z dne 29. aprila 1941-XIX ali za poravnavo davkov in taks kakor tudi v drugih primerih določenih pod točkami b), c), č) in d) člena 6. omenjene naredbe Takšna izplačila se smejo odobriti vsakemu vlagatelju do največ dvajset odstotkov vsote, naložene na dan 15 maja 1941-XIX, če ne presega 25.000 din in do 10 odstotkov morebitnega presežka. Če pa ima isti vlagatelj več ločenih računov pri istem denarnem zavodu, se mora pri določitvi odstotka, do katerega je dopustno izplačilo, upoštevati njih skupni znesek. Člen 6 Izplačilom po čl. 1. in 2. in razpolaganju iz člena 4. te naredbe se mora dati prednost pred izplačili po členu 5. Člen 7. Na plačila, za katera še velja odložitev plačil, tečejo zakonite obresti ali morebitne višje obresti, določene s pogodbo. Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo dne 16 maja 1941-XIX. Ljubljana, dne 14. maja 1941-XIX Vis Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Na občinah so seznami živine, katere lastniki so neznani Obširen seznam konj in volov je sestavil ljubljanski mestni vojaški urad ter ga razposlal vsem občinam Ljubljanske pokrajine. V seznamu so predvsem navedeni in opisani konji in voli, ki jih je mestni vojaški urad našel v ljubljanski občini, nato jih pa oddal zanesljivim gospodarjem po ljubljanski občini in tudi v okoliške občine v oskrbo. V seznamu je pri vsakem konju in volu tudi natanko napisano, kje je zdaj v oskrbi. Če torej kak lastnik v seznamu ugotovi svojega konja ali vola, naj ga gre naj- prej gledat h gospodarju, ki ga ima zdaj v oskrbi. Ko se prepriča, da je konj ali vol res njegov, naj pride lastnik s skrbnikom in z vsemi listinami šele v Ljubljano na mestno pristavo v Povšetovi ulici št. 12, kjer bo po pregledu listin in konja ali vola lastnik dobil svojo žival vrnjeno Razen tega seznama pa je mestni vojaški urad Ljubljanski razposlal tudi sezname, ki so jih napravile druge občine o tamkaj najdenih konjih in volih. Tudi v takih primerih naj lastnik gre najprej tja, kjer je zdaj konj, ter uredi vse tako kakor je treba urediti v ljubljanski občini. Seveda mora vse to urediti v tisti občini, kjer je zdaj konj ali vol. Dopisi JESENICE. Cestni mostovi so zdaj že toliko urejeni, da lahko vozijo preko njih vozovi in avtomobili ter vzdržujejo zvezo. Nemška oblastva so upostavila med kraji severno od Kranja poštni avtomobilski promet. Iz Beljaka vozi dvakrat na dan mimo Kranjske gore, Mojstrane, Jesenic, Radovljice do Kranja velik poštni avtobus Z Jesenic vzdržuje do Otoč k vsakemu vlaku, ki pride iz Ljubljane, avtobusno zvezo Gra-šičevo podjetje. — Delavnost je po vsej Gorenjski živahna. Tvornice še sicer ne obratujejo v polni meri. ker še ni železniške zveze z Nemčijo, pač pa je delavstvo zaposleno pri gradnji mostov in železniških predorov. Največ jeseniških delavcev je zaposleno pri popravilu karavanškega predora med Hrušico in Podrošco. Delo v predoru hitro napreduje in ne bo dolgo, ko bo pripeljala lokomotiva iz Nemčije potrebno tvorivo za obratovanje v jeseniških in kranjskih tvor-nicah Tudi železniški most pri Gozd« Martuljku bo kmalu tako urejen, da ho mogel vlak čezenj in zveza z Jesenic do Rateč bo spet upostavljena. — Velika delavnost se opaža tudi pri poljskem delu. Gorenjski kmetje so se s podvojeno silo vrgli na poljsko delo. Zemlja jim je postala dražja kakor kdajkoli prej. Vsako močvirje bi radi spremenili v plodno zemljo. Številne kmete ovira pri delu dejstvo, da so v vojni izgubili vprežno živino. Sloga med domačimi je videti zdaj mnogo večja, saj je povsod dovolj dokazov, kako strašno gorje lahko rodita sovraštvo in "prepir. LUKOVICA (Smrtna kosa). Na gradu Brdu pri Lukovici je umrla 14. t. m. ga. Ruža Zupančičeva. Po rodu je bila iz družine pokojnega pisatelja Janka Kersnika. Rajnka je bila soproga starešine okrajnega sodišča na Brdu in mati treh otrok. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! stozice PRI ljubljani (Smrtna kosa). Tu je umrla po daljšem trpljenju ga. Marija Ramovževa, po rodu Kmetičeva, soproga trgovca in gostilničarja. Bila je blaga žena in mati. Bila je splošno priljubljena. Blag ji spomin! VIŠNJA GORA. Pri nas se spet razvija redno življenje. V prevratnih dneh si je marsikdo nagrabil živeža in drugega blaga. Ko je pa prišla potem italijanska vojska, je bil red kmalu vzpostavljen in zdaj so preiskave po hišah po vsej okolici, tako da se bo ukradeno blago spet vrnilo lastnikom. Italijanski vojaki se prav dobro razumejo s tukajšnjimi prebivalci, saj so zelo prijazni. Kljub povsod razmetanemu orožju in strelivu se v Višnji gori še ni pripetila nobena nesreča. Ljudje pač pustijo vse pri miru. Obdelali smo vsaK košček zemlje, da nam ne bo manjkalo živil. Nekateri posestniki še zdaj niso dobili svoje živine nazaj, nekaj konj je pa še v okolici, ki čakajo na svoje gospodarje. SEJMAR JAKA Jaka se je vračal s sejma. Kupil ie bil lonec. Da bi ga laže nosil, si ga ie poveznil na glavo. Šel je skozi vas, pa ga je ugledal hudoben fantalin, pograbil kamen in ga vrgel v Jako. Ni zadel lonca, marveč Jako v čelo. Hudo se razjezi sejmar Jaka: »Smrkavec presneti, če bi bil zadel lonec, kakor si me zadel v čelo, biti zdrobil kosti.« ZDRAVILO »No, kaj je rekel zdravnik?« »Dal mi je sredstvo za potenje.« »Aspirin, kajne?« »Ne, račun...« Pregled vojnih in političnih dogodkov Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 18. maja 347. službeno vojno poročilo, iz katerega povzemamo: V severni Afriki je dosegel italijanski odpor na sovražne napade na odseku pri Sollumu popoln uspeh. Sovražnik je bil prisiljen k umiku. V italijanske roke je prišlo mnogo ujetnikov ln vojnih potrebščin. Skupine italijanskih letal so bombardirale oporišče Tobruk in obrambne naprave, zbirajoče se čete in motorizirane oddelke na področju vzhodno od Solluma. V letalskih spopadih so bili sestreljeni en bombnik in dva sovražna lovca. V Vzhodni Afriki se na Ambi Alagiju nadaljuje vztrajen odpor preživelih branilcev, ki so pod neposrednim vodstvom Nj. Kr. Vis. Aostskega vojvode dovršili silna" junaška dela v okoliščinah, ki postajajo od ure do ure tež-žavnejše zaradi pomanjkanja sredstev, izgub in zaradi tega, ker ni mogoče spraviti ranjence na varno. V Gala Sidamu je bil odbit sovražni napad. Na nedavnem zasedanju sobranja je imel predsednik vlade Filov prvi govor po ponovni osvojitvi krajev v bivši Jugoslaviji in Grčiji. V začetku govora je poudaril, da je vojna z Grčijo in Jugoslavijo bila Italiji in Nemčiji vsiljena zaradi spletk Anglije, ki je upala, da bo lahko ustanovila novo bojišče v južnovzhodni Evropi. Filov je omenil, da bolgarski vojski, čeprav je bila pripravljena, niti ni bilo treba poseči v boj, ker so se dogodki razvijali z vrtoglavo naglico. Srečen konec balkanske vojne pomeni za Bolgarijo osvoboditev bolgarskih pokrajin. Filov se je potem spomnil žrtev, ki jih je pretrpel bolgarski narod za dosego narodne skupnosti, nato pa je naglasil prejšne in zdajšne vezi med Bolgarijo in Nemčijo. Dejal je, da so Vodite-ljeve besede v njegovem zadnem govoru v drž. zboru globoko ganile Bolgarijo: »Bolgarsko ljudstvo bo vedno čutilo veliko hvaležnost do sH Osi in niunih velikih ooelavarjev Benita Mussolinija in Adolfa Hitlerja, ki sta uresničila enotnost Bolgarije.« V hrvatskem časopisju so objavljena načela hrvatskega vstaškega gibanja, ki jih je izdal poglavnik hrvatske države dr. Pavelič in ki obsegajo 17 točk. Prvi in drugi člen pravita: Hrvatski narod je prišel na to zemljo že ob preseljevanju narodov in je ta zemlja njegova. Sedmi člen pravi: Hrvatski narod je prišel na svojo zemljo čisto organiziran, ne samo, kar se družine tiče, ampak tudi vojaško urejen. Hrvatski narod je ustanovil svojo lastno državo z vsemi državnimi lastnostmi. Osmi člen pravi: Z borbami proti tujemu nasilstvu in za svobodo svoje zemlje skozi vso zgodovino je naposled hrvatski narod dosegel svojo lastno domovino in uresničil svoje hrepenenje po neodvisnosti domovine. Člen 11. pravi: V nacionalnih in državnih zadevah hrvatskega ljudstva odloča lahko samo tisti, ki je do krvi Hrvat. Noben tuj narod ne more odločati o hrvatski usodi ali usodi hrvatske države. Člen 12. se glasi: Kmet je osnova in izvir vsesa narodnega živlienja in prvi, ki ie vložil vse svoje sile za hrvatsko državo. Kdor v Hrvatski ne pripada kmetskemu stanu in kdor ni iz hiše Hrvata, se smatra za tuica. Člen 13. pravi: Narodni zakladi, gozdovi in rudniki, ne moreio biti predmet zasebne trgovine. Zemlja lahko pripada samo tistim, ki jo obdelujejo. Carigrajski listi so te dni objavili poročilo o avdienci nemškega poslanika pri predsedniku turške republike. Nemški poslanik je baje predložil državnemu poglavarju Turčije posebno pismo Hitlerja, ki zagotavlja Turčiji prijateljstvo nemškega naroda. Iz Tokija poročajo: Nevarnost je, da se vojni požar razširil na ves svet z všteto Japonsko in njenim življenjskim prostorom, je izjavil japonski minister za vojsko general Hideki Tojo na posvetu načelnikov generalnega štaba. Minister je poudaril, da pušča sklenitev nevtralnostne pogodbe z Moskvo Japonski možnost osredotočiti svoje napore v rešitev kitajskega vprašanja. Iz Jeruzalema poročajo, da je palestinska vlada sklenila uveljaviti zakonski načrt o ustanovitvi prostovoljskih čet za obrambo Palestine. Vlada v Jeruzalemu se zaveda, da so Arabci nasprotni temu zakonu in da njihov odpor zaradi dogodkov v Iraku čedalje bolj narašča. Zdi se, da bo morala vlada spremeniti zakon v toliko, da bo omejen samo na Zide, ki so v zadnih dneh začeli veliko propagando za vstop vseh Zidov med dvajsetim in tridesetim letom v te prostovoljske oddelke. Med arabskimi množicami je vznemirjenje vsak dan večje. Oborožene arabske skupine hodijo iz kraja v kraj in pozivajo prebivalstvo k uporu proti Angležem. PAMETNI JAKA Jaka: »Povej, kaj bi ti bilo bolj všeč: biti niilijonar ali imeti bolezen legar.« Miha: »Kako neumno vprašanje!« Jaka: »Nič se ne jezi, temveč povej,« Miha: »Razume se, da bi bil rajši milijonar.« Jaka: »Vidiš, kakšen tepec si. Vsak milijonar mora umreti, medtem ko izmed tistih, ki zbolijo za legarjem umre samo 30 od sto...« KUPČIJA JE KUPČIJA Učitelj obljubi dinar tistemu, ki ugane, kdo je bil največji mož zgodovine. Dečki ugibljejo, a ne uganejo. Tedaj pa se oglasi židovski deček Izak: »Največji mož zgodovine je bil Jezus.« Učitelj je zadovoljen in izroči Izaku dinar, hkratu pa ga začuden vpraša: »Kako si prišel na to?« »Veste, v duhu sem sicer prepričan, da je Mojzes še večji od Kristusa, ampak ... kupčija je kupčija ...« BODOČI SORODNIK Mati: »Vera, kakšen gospod je pa to, ki te je spremil domov?« Vera: »Kaj ga ne poznaš? To je vendar tvoj bodoči sorodnik?« Mati: »Bodoči... sorodnik?« Vera: »No, tvoj bodoči zet!« Od graha in fižola imamo lahko lepe dohodke Skrajni je čas, da nasadite čim več graha in fižola. Za nekatere vrste je že prepoz no, vendar pa je še mnogo vrst katere lahko sadite zdaj Pohitite torej, ker lahko na majhnem prostoru pridelate mnogo teh od ličnih živil. V mislih imamo predvsem tiste fižolove in grahove vrste, ki se uživajo v stročju Sami boste potrebovali ta živila doma, a previšek boste lahko prodali po lepih cenah, ker letos pač ne bo preveč hrane. Ce nimate doma semena, ga kupite pri sosedu. Ce ga tudi sosed nima, si ga nabavite pri trgovcu s semenjem. Pri trgovcu boste tudi zvedeli, kakšne lastnosti imajo razne vrste fižola in graha. Najboljše so seveda tiste vrste, katerih stročje nima prav nikakih nitk. Te se tudi prodajajo po najlepših cenah. Če ne dobite več semena za najboljše vrste, pa nasadite slabše Gre pač za to, da bo dovolj živil. Ugodno ceno bodo nedvomno dosezale tudi slabše vrste. Katere užitne gobe že začenjajo rasti Gobe so nadomestek za meso, zato s! povečajmo z njih sušenjem zaloge žHivil Hladno vreme je najbrž prccej zadržalo rast pomladnih gob. Toda kmalu bo nastopila toplota in imeli bomo v gozdovih in na travnikih dovolj raznih užitnih gob. Gobe so odlično živilo, ki ima obilo re-dilnih snovi. Pravijo sicer, da niso lahko prebavljive, vendar pa se to pretirava. Gobe so rastline, ki imajo kakor vse rastline mnogo rastlinskih vodikov. Zaradi teh vlaken trdijo, da so gobe težavno prebavljive. Toda zdravniško je ugotovljeno, da povzročajo ta vlakna pri prebavi manj težav kakor velika množina masti, ki se porabi za pripravo gob. Mast zakrivlja v želodcu občutek teže, medtem ko rastlinska vlakna koristno skrbe za živahno gibanje črevesja. Težavna prebavljivost gob je torej prazna govorica in bi bila le velika škoda, če bi ljudje vanjo verjeli zlasti v teh časih, ko se mora vsa naša briga usmeriti v povečanje živilnih zalog. Gobe spadajo med sred-noredilno hrano in veljajo za nadomestilo mesa, kar je važno prav v zdajšnih časih, ko moramo varčevati z mesom. Prijateljev gob je na Slovenskem že precej, a še več bi jih bilo, če ne bi bil strah pred zastrupitvijo tako velik. Res je nevarnost zaradi zastrupitve velika, če nabiraš gobe, ki jih ne poznaš, ali pa, če prineseš domov sicer užitne, vendar stare in že razpadajoče gobe. Če gobe res dobro poznaš in se ogiblješ tudi prestarih užitnih gob, se ti zastrupljenja ni bati. Daj se temeljito naučiti od res izkušenih gobarjev, kakšne gobe so užitne, pa pojdi na delo, da si izpopolniš shrambo s tem izvrstnim živilom. Beri dobro tudi gobarske knjige, tako na primer Begove »Naše gobe«. Zdaj pomladi začenja rasti že vrsta užitnih gob Med njimi bi morala biti našim gobarjem zlasti znana majska kolobar-nica (latinski: Tricholoma gambosum). —-Klobuk te gobe je v mladosti lepo zaokrožen, pozneje pa postane grbasto ploščat. Barve je rumenkastobele ali usnjatorumene, ki včasih spominja tudi na rdečkasto barvo. Na starost barva obledi in se robovi klobuka raztrgajo. Gosti lističi so zelo tanki, zelo krhki in belkasti. Kocena se ne držijo. Beli kocen je poln in povsod enako debel. Meso je belo. Majska kolobarnica diši po novi moki in ima izvrsten okus. Spozna se zlasti po svojem klobuku. Ko se namreč ta malo razrase, se zgrbanči v obliko, podobno podkvi. Poseben znak je tudi to, da se lističi pri najmanjšem dotiku prelomijo in da je kocen pogosto zelo trd. Ne samo njen vonj, temveč tudi okus spominja na moko. Rase ta okusna goba maja in junija po travnikih, ob potih in po gozdnih traviščih. Majska kolobarnica bi morala biti znana našim gobarjem zlasti zaradi tega, ker je njena rastna doba v času, ko ie še malo dru«ih užitnih gob. Poraba te gobe je vsestranska. Tudi sušiš jo lahko. Druga pomladna Soba je u ž i t n i smrček (latinski: Morchella esculenta). Ta začne rasti že aprila in traja njena rast na- vadno še prvo polovico junija. Rase v svetlih gozdovih, na pašnikih, travnikih, gozdnih jasah, a tudi drugod, kjer je dovolj apnenca v zemlji. Največ jih je po toplem dežju. Spoznati to gobo je lahko zaradi njene posebne oblike. Njen klobuk ni podoben klobukom drugih gob, temveč je jaj-často okrogel, jamičast in votel. Barve je Tumenosive ali rjave. Kocen je belkast in postane kmalu votel kakor je votla vsa goba. Razen tega ni gladek, temveč brazdast. Meso je belo in prijetnega okusa. Užitni smrček se da vsestransko uporabiti, samo j« treba te gobe pred porabo poparitl z vrelo vodo, da se napravi neškodljiva strupena helvelska kislina, ki je v njih. Ta voda se mora seveda zliti proč. Omenjamo še. da je smrčkov več vrst in da so v§i užitni. Seveda je treba vse pred porabo popariti zaradi strupene helvelske kisline. Zamenjati jih ne moreš z drugimi gobami razen morda s smrdljivim mavrahom, ki pa sicer ne spada v vrsto smrčkov. Smrdljivi mavrah ni strupen, a je neužiten zaradi silnega smradu po mrhovini in zaradi sluzavosti. Med cevastimi gobami je b r e z j i goban, brezovka ali kapucinarka (latinski: Boletus scaber) prva, ki začne pomladi rasti. Podoben je seveda jurčku, ki je kralj med cevastimi gobami Klobuk brezovega gobana je svetlorjave ali usnjatoru-mene barve. Cevke so sivobele in naprav-l jajo obok navzdol, tako da so vidne izpod klobuka. Kocen ima rjave, pozneje črne luske in se proti klobuku zožuje. Meso te gobe je belo, a prerezano ali pretrgano kmalu počrni. Rase najrajši, kakor ime samo pove, pod brezami, odnosno v bližini brez. Dobiš ga tudi na travniku, kjer so stale prej breze. Sicer pa jih najdeš povsod v svetlih gozdovih. Njihova rast traja od junija do novembra. Kakšno leto jih je posebno mnogo in se jih izplača nabirati, ker so izdatne. Kljub temni barvi je to zelo okusna goba, ki po okusu le malo zaostaja za njenim sorodnikom jurčkom. Brezove gobane lahko sušiš, in sicer le mlajše klobuke, medtem ko kocene ni priporočljivo sušiti; suhi namreč čisto polesenijo Kmalu v juniju začne rasti tudi najbližji sorodnik brezovega gobana t u r e k, konjič ali pob (latinski: Boletus rufus). Turek je tako podoben brezovemu gobanu, da so jih rastlinoslovci včasih označevali pod skupnim imenom. Seveda pa je nekaj razlike med njima. Turkov klobuk je rdeče-rjave in tudi oranžnordeče barve Pri čisto mladih gobah je klobuk lepo okrogel in Ima kratek debel kocen. Kožica na klobuku je trdno zarobljena, pri mladih turkih tesno privita h kocenu. Ko turek malo dorase, je njegov kocen istotako kakor pri brezovem gobanu navzgor tanjši in preprežen s temnimi luskami. Meso je belo in postane prerezano ali pretrgano najprej temnovijoličasto, nato pa modrikastočrno. Turkova vrst traja od junija do pozne jeseni. Kljub takšni barvi je to prav okusna goba. Za sušenje rabi le klobuke, ker so koceni kakor pri brezovki v posušenem stanju preveč leseni. Važna je ta goba zaradi tega, ker navadno rase v velikih množinah, tako da se gobarju njih nabiranje izdatno izplača. Rase posebno rad ob robu gozda na travniku. Posebno proti jeseni je njihova rast bujna. Po malem pričenja zdaj v naših krajih rasti tudi kralj vseh cevastih gob j u r č e k, užitni goban ali globanja (latinski: Boletus e dulis). Te gobe ni treba našim ljudem preveč natanko opisovati, ker je edina, ki jo prav povsod poznajo in marsikje poleg lisičk edino smatrajo za užitno. Klobuk je razne barve. Njegova barva je namreč odvisna od kraja rasti in od letnega časa, v katerem rase. Na solnčnih prostorih je temnorjav, v senčnih in vlažnih legah kame-nosiv ali bled. Poleti je sploh zmerom svetlejši, jeseni pa črnosiv ali rdečerjav. Temnim jurčkom navadno ljudje rečejo ajdov-ka in jih smatrajo za druge gobe. Cevkasta plodovnica je v mladosti bela, pozneje ru-menozelenkasta, nato pa zelenkastosiva. Meso je belo in se ne spremeni. Rase v svetlih gozdovih, ob travnatih gozdnih poteh, po južnih gozdnih obronkih in travnikih ob gozdovih. Na istih prostorih dobiš navadno zmerom tudi turke in brezovke. Jurček velja med nami za najimenitnejšo gobo in je vsestransko poraben, tako za Juho, prikuhe, praženje, sušenje in vlaganje v kis. Navedli smo nekaj pomladnih gob. Druge, katerih rast se začne pozneje, bomo še opisali. Gobarji, ki že poznate vse te gobe, poučite druge, da jih bodo tudi poznali in tako pomagali v teh časih večati zaloge živil. Ponovno pa moramo naglasiti, da naj vsakdo nabira le gobe. ki jih dobro pozna. ga dejanja za zločin, toda sodišča sodijo o takih rečeh drugače.« Bergmannu je vendarle postalo neprijetno, ko so ga male in bodeče neznančeve črne oči tako odločno gledale. Ta mož Je gotovo o vsem poučen, sicer ne bi nastopal tako samozavestno. Kljub temu se je Leon opogumil in menil, kolikor se je dalo, začudeno: »Res vas ne razumem.« »Vi me samo nočete razumeti, veste pa dobro, da imam v mislih umor v Braunsbadu.« Mož hoče neverjetno naglo doseči svoj smoter. V Bergmannu je drgetal vsak živec zaradi razburjenja, vendar se je toliko premagal, da se je mogel še nasmehniti »Kaj mi morda hočete reči, da sem jaz storil zločin?« »Prav to vam hočem reči«. Mož je govoril zdaj čisto tiho. Leon je naglo vstaL »Z zločinom nimam nikake zveze. Nisem jaz morilec. Ali hočete še kaj drugega od mene?« Bergmann je pri teh besedah pokazal proti vratom Čutil je, da so mu besede, katere je izrekel, prinesle veliko olajšanje. Naposled je lahko nekemu človeku glasno in samozavestno zabrusil v obraz, da ni morilec Kakor bi se bil otresel vsakega suma, je stal Bergmann pred možakom. Toda tujec se za vse to ni brigal V njegovih malih črnih očeh ni bilo nikakega presenečenja. »Nisem tajni policist in ne bom tega obešal na veliki zvon«, je rekel zakotni advokat s samozavestjo človeka, ki vse ve. »Z Beograd v novih razmerah Beograd, maja Beograd nudi zdaj čisto spremenjeno lice. Prej tako živahno mesto je zdaj tiho in mrko. Ljudje ne postajajo na ulicah, temveč hite za svojim poslom. V središču mesta še zmerom razkopavajo razvaline. To delo opravljajo civilisti pod vojaškim nadzorstvom Po objavi policijske direkcije so doslej izkopali izpod ruševin že 10.000 trupel žrtev letalskega napada. Računajo pa, da je pod ruševinami še nad 5000 mrtvih. Vodovod je za silo že popravljen, tako da imajo zdaj vodo po vsem mestu. Tudi elektrarna je obnovljena In ima Beograd spet električno razsvetljavo. Le industrijski tok je še omejen. Trgovine so sicer odprte, toda zaloge so neznatne. Čevljev in tkaninskega blaga ni več. Za glavne življenjske potrebščine so uvedene nakaznice. Trg je v primeri s prejšnjimi časi slabo založen, ker kmetje še ne prihajajo na trg. Kave je začelo primanjkovati. Sladkorja je tudi prav malo. Kakor napovedujejo, bo 1. junija spet odprto gledališče. Beograd Ima zdaj samo dva lista. Popoldne izhaja »Pravda«, ki jo vodi bivši direk- tor »Vremena« g. Gregorič, zjutraj pa izhaja »Novo Vreme«, ki je nastalo po združitvi prejšnjih »Vremena« in »Politike« V svoji nedavni številki se bavi z novim položajem in obravnava vprašanje, kdo je zakrivil razpad bivše Jugoslavije. Pri tem prihaja do zaključka, da so se Srbi preveč ba-vili s svetovno politiko, pri čemer so zanemarjali svoje lastne notranje razmere Zdaj da morajo Srbi ubrati nova pota in se brigati predvsem za svoje zadeve, da najdejo pot v boljšo bodočnost. Železniški promet je v glavnem obnovljen vendar pa vozijo vlaki v primeri s prejšnjim voznim redom z velikimi zamudami, ker morajo potniki na mnogih mestih zaradi porušenih mostov prestopati Avtobusni promet je pomnožen in ima Beograd z avtobusi zveze na vse strani. Poštni promet je še omejen _ X Skozi Dardanele bodo spet plule ruske, rumunske in bolgarske ladje. Bolgarski časopisi poudarjajo, da bodo zdaj, ko ni več angleškega brodovja v Marmorskem in Egej-skem morju bolgarske, rumunske in ruske trgovinske ladje lahko nemoteno plule skozi Dardanele v Črno morje. Kuchhold: Smrt ob potu Kriminalni roman V naslednjem trenutku se je že spet zatopil v svoje odvetniško delo. Zunaj je bila še dnevna svetloba, ko je zastrl okna in prižgal električno luč na pisalni mizi. Svetilka je močno osvetljevala le kup aktov, ki je ležal pred njim. Vedel je, da mora ta kričeče svetli madež vsakomur, ki bi nenadno stopil v sobo, vzeti za nekaj trenutkov vid. Kdor bi torej prišel k njemu, bi njega, Bergmanna, ne zagledal takoj, medtem ko bi si on sam lahko natanko ogledal prišleca. Njegova pisalna miza je stala sredi sobe, katero je razdeljevala v dve polovici. Prihod do njega je bil čez sredo sobe ob mizi zagrajen. Ta zagraja je bila skoro zmerom odprta, le danes jo je imel zaprto, ker se ni mogel otresti občutka, da mora biti nekako zaba-rikadiran. Ko se je začelo mračiti, mu je vodja njegove pisarne najavil obisk nekega moškega, ki želi govoriti le osebno z gospodom odvetnikom. Leon Bergmann ni niti trenutek podvomil, da je prišlec tisti koščeni mož ali pa kak drug detektiv, ki mu je poslal dotično pismo, v katerem se izdaja za zakotnega advokata. Nekaj trenutkov je premišljal, ali naj ga sprejme ali ne, nato pa mu je padlo na um. da bi odklonitev le še povečala sum. Rekel je torej, naj neznanec vstopi. Bergmann je na prvi mah ugotovil, da je prišlec njemu čisto neznan človek. »Sedite«, je rekel Bergmann mirno. Neznanec se je vsedel. »Ni bilo pametno od vas, da ste me pustili v restavraciji čakati,« je neznanec tiho in oprezno dejal Leonu. »Vaše pismo sem smatral le za nerodno grožnjo«, je menil Leon s precej samozavestnim glasom. Zakotni pisač Leupolt je skomignil z ramami. »Meni se pa le zdi, da je precej nevarno, če je človek v tako neprijetnem položaju.« »O kakšnem neprijetnem položaju ni govora.« Zakotni advokat ni trenil z očesom. »Pisal sem vam vendar, da prav dobro poznam vaš primer. Pred menoj se vam ni treba pretvarjati.« Bergmann mu ni verjel niti besedice. Zato se mu je smejal. »Torej, da me boste ra zumeli, prav nikakega zločina nimam na vesti.« »Vi samo ne smatrate tiste reči za zločin. Saj se često zgodi, da kdo upihne luč življenja kakšnemu hudobnežu... Seveda storilec v takem primeru ne smatra svoje- Ljubljanski živilski trg V soboto je bil ljubljanski živilski trg precej živahen, Že zgodaj so pripeljali na trg precej zelenjave in sočivja, po večini seveda italijanskega. Bolj ali manj so bile založene tudi mesarske stojnice. V splošnem so se mesarji sicer držali predpisanih cen, vendar je bilo tudi več primerov, da so nekateri meso prodajali draže. Zaradi tega je moralo posredovati tržno nadzorstvo. Prijavljena sta bila dva mesarja, ki sta meso predrago prodajala. Kazen ne bo majhna, saj znaša že za prvi tak prestopek 5000 din globe in 50 dni zapora. Seveda pa so temu krive delno tudi gospodinje, ki preplačujejo meso ali pa molče plačujejo od mesarja terjano ceno. Precejšna gneča je bila na trgu z jajci in perutnino. Kmetice so zahtevale za kokoš 70 do 90 din. Nekatere gospodinje so plačale vsako ceno, druge pa so terjale posredovanje tržnega organa. V takem primeru se je začelo barantanje, nato pa je vsaka stran običajno nekoliko popustila in kokoš, za katero je bilo najprej zahtevano 90 din. je šla za 70 v denar. Z jajci je bil trg slabo založen, prodajali so jih po določeni ceni, namreč šest kosov za 10 din, lepša tudi po dva dinarja za kos. Sirovega masla na trgu skoro ni bilo Kakor rečeno je bilo dovolj zelenjave in sočivja. Grah v stročju so prodajali po 16 mladi krompir po 12, beluše po 32, glavna-to solato po 20, berivko nekoliko ceneje, špinačo pa po 10 din za kg. Na tigu je bilo tudi precej češenj, ki pa so še vedno drage, namreč po 24 do 28 din za kg Ostalemu blagu so bile cene v glavnem nespremenjene = Vsi vlagatelji Poštne hranilnice, ki stalno prebivajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine, naj najkasneje do 31. maja prijavijo svoje vloge na posebnih tiskovinah, ki jih dobe na vsaki pošti ali na blagajni Poštne hranilnice. X Izgredi v Indiji. Iz Kabula poročajo: V Nagpuru v Indiji je začelo stavkati 20.000 tkaninskih delavcev. Tudi iz Bengalije prihajajo poročila o izgredih. Po uradnem obvestilu je bilo pri izgredih v Bišaršarifu 20 ljudi ubito, 75 pa ranjeno §vice Prvo vajo našega italijanskega tečaja bomo prinesli v prihodni številki * Lep primer srčne dobrotljivosti. Te dni je prišla na Marijin trg v Ljubljani ubožna kmečka družina. Žena in otroci so bili bosi brez sredstev za življenje. Meščani so to ubogo družino kar obkolili ter siromakom poklanjali denar. Mimo je prišel italijanski oficir. Zanimalo ga je, zakaj se je toliko ljudi zbralo pri spomeniku. Ko mu je eden izmed na-vzočnih pokazal ubogo družino ter razložil njeno zgodbo, je segel v listnico in daroval siromakom bankovec za 100 din Ta oeodek je na vse ljudi globoko učinkoval in Jih ganil. Svojo dobrosrčnost so pokazali tudi preprosti italijanski vojaki in dajali ubogim ljudem darove. * Poštne in brzojavne pristojbine v prometu z novo priključenimi kraji. Za poštni in brzojavni promet med Julijsko krajino in Ljubljansko pokrajino veljajo zdaj enake pristojbine, kakor so predpisane za ostale pokrajine v državi. Poštnina za navadna pisma znaša 50 stotink, za dopisnice 30 stotink. Tudi za priporočene, ekspresne, vzorčne in druge pošiljke veljajo iste pristojbine kakor v vsej državi. Prav tako so izenačene pristojbine za brzojavni promet. V nove dežele se lahko brzojavi v italijanskem, nemškem, francoskem, hrvatskem in slovenskem jeziku. Pošta za pakete doslej še ni upostavljena. * Vojaška dovoljenja za potovanje v Ljub-lansko pokrajino so bila v Trstu in drugod v Italiji ukinjena. V bodoče si bodo morali tisti, ki hočejo .potovati v Ljubljansko pokrajino, preskrbeti prepustnice pri policijskih ravnateljstvih v Trstu in drugih pokrajinskih glavnih mestih. * Smrt uglednega moža. V Kobaridu je umrl po daljši bolezni gosp. Franc Miklavič, eden izmed najuglednejših mož v kobarid-skem okolišu. Bil je posestnik in trgovec, dolga leta marljiv župan in goriški deželni poslanec. V odgovornem javnem delu si je pridobil trajne častne zasluge za svoj domači kraj. Zapustil je vdovo go Marijo in sina inž. Franca in Maksa Blag mu spomin! * Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani obvešča vse službodajalce. ki zaposluje- jo zavarovanju zavezane nameščence na ozemlju Ljubljanske pokrajine, da mu tudi v bodoče sporočajo vse spremembe v njihovem službenem razmerju (vstop in izstop iz službe, spremembe službenih prejemkov in službene lastnosti). Vsi predpisi o nameščen-skem pokojninskem zavarovanju veljajo Še naprej. Službodajalci se zlasti opozarjajo, da točno in pravilno vplačujejo zavarovalne prispevke, da se izognejo vseh neprijetnih posledic. To je potrebno, da bo zavod lahko v redu izplačeval pokojnine, delavske mezde in druge izdatke. Oni službodajalci s sedežem v Ljubljanski pokrajini, ki zaposlujejo svoje nameščence tudi na onem ozemlju bivše Slovenije, ki je zasedeno od nemške vojske, pa se pozivajo, da takoj sporoče Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani priimek in imena dotičnih nameščencev in kraje njihove službene zaposlitve. * Srbija mora plačati Madžarski 500 milijonov dinarjev za podrte mostove. Iz Budimpešte poročajo: Te dni so objavili prvo službeno cenitev odškodnine, katero bodo morali plačati Srbi Madžarom za mostove in ceste, ki so jih poškodovali, ko so se umikali iz krajev, katere je potem zasedla Madžarska. Po prvi cenitvi bo morala plačati Srbija Madžarski 50 milijonov pengov, kar znaša najmanj 500 milijonov dinarjev. Kakor je znano, je srbska vojska pri umikanju porušila ali poškodovala 76 večjih mostov. * V Beogradu je začelo izhajati »Novo Vreme; Dne 16. t. m. je začel v Beogradu izhajati nov list z naslovom »Novo Vreme«. Nastal je z fuzijo dveh nekdanjih največjih listov, to je »Politike« in »Vremena«. Njegov direktor je Predrag Milojevič. Uredniški zbor je sestavljen iz glavnih sotrudnikov omenjenih dveh bivših dnevnikov. * 15.000 smrtnih žrtev bombardiranja Beograda. Po vesteh iz Beograda so do 1. maja izkopali izpod ruševin bivše jugoslovanske prestolnice okrog 10.000 mrtvecev, ki so postali žrtve nemških letalskih napadov ob začetku vojne. Po mnenju policijskega predsednika Beograda utegne biti pod razvalinami še kakih 5000 trupel. * Dva bratranca žrtev stare granate. Dva bratranca, 17 letni Jože in 16 letni Polde Sko-čir, oba z Vronega nad Kobaridom, sta našla granato. Ko sta se začela z nevarno rečjo ' ukvarjati, se je razpočila in oba nesrečna j mladeniča razmesarila. Jože je izdihnil na ' kraju nesreče. Poldeta pa so hudo ranjenega ! prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je po nekaj dnevih umrl. dokazi, kakršne imam jaz, bi noben tajni policist ne sedel takole kakor jaz pred vami, temveč bi vas kratko malo aretiral « Bergmann ni vedel, kaj naj si misli o možu in kaj naj stori z njim. Najrajši bi mu bil odločno pokazal vrata, toda njegova velika samozavestnost se mu je zdela prenevarna. Če je po naključju res mogel zvedeti kaj natančnejšega, je lahko res nevarno. Mora torej prej dognati, kaj možak prav za prav hoče od njega. »Nasproti meni vam pač ni treba tajiti umor, Poznam moža, ki vas je videl takrat, kako ste tekli skozi gozd Ker je slišal strele, je šel tjakaj in se je prepričal o vašem činu. Mene je začel primer zanimati. Državno tožiteljstva mi je v mojem življenju že marsikatero zagodlo, zato nimam povo da, da bi mu s temi dognanji pomagal. Torej, tisti mož je našel pismo, v katerem ste pozvali barona Schmelinga h kapeli Ne la-žem se. Če želite, vam na pamet povem besedilo pisma. Za vaše razmerje z visoko-šolko se pa sicer ne zanimam.« Leon Bergmann je na svojem stolu kar omahnil. Zazdelo se mu je, da se mu bodo tla pogreznila pod nogami. Mož pred njim ima vse obremenjevalno tvorivo v rokah. Njegove krute besede so to nedvomno dokazale. Vendar pa se je Bergmann še enkrat postavil možu po robu. Njegov glas je bil hripav in njegova sapa težka. »Saj mi ne boste verjeli, vendar pa vam prisegam, da sem bil le po slepem naključju v času umora na usodnem mestu. Res je, hotel sem ga umoriti, toda sem orožje odvrgel. .. Zločin je izvršila neznana oseb«.« Zakotni advokat se je samo drobno smeh Ijal: »Take pravljice o neznanem morilcu ne bo nihče verjel.« Leon Bergmann bi ga bil najrajši zadavil, tako ga je razsrdilo to hladno sumničenje »Ali me res smatrate za podlega roparskega morilca?« »Ne, rop ste seveda samo hlinili!« Leon je zastokal kakor ranjena žival. »Napravili ste dve veliki neumnosti,« je spet mirno nadaljeval zakotni advokat »Prva neumnost je bila, da niste trupla dovolj temeljito preiskali, zaradi česar niste našli pisma, a druga, da niste več mislili na revolver, katerega ste položili na kamenita tla, ko ste hoteli ustvariti videz ropa.« Leon je samo brez prestanka majal z glavo. Njegove roke so bile skrčene, lovil je zrak. »Rekel sem vam že, da vse to ni res! Nič, prav nič ni res.« Zakotni advokat se za ta zagotovila ni prav nič brigal. »Dejal sem vam že, da nikakor ne želim pomagati državnemu tožilstvu. Vsak neuspeh državnega tožiteljstva je zame zmagoslavje. Toda živim v stiski in sem moral svojo ženo in otroke pustiti v Ameriki, zato bi vam bil zelo hvaležen... No, saj razumete, da roka roko umiva.« Leon Bergmann je nekaj trenutkov premišljal. »Pripravljen sem dati vam večji znesek, če mi izročite pismo!« »Prav rad,« je uslužno rekel možak, »toda svojo prtljago sem poslal že naprej v Hamburg in moram torej po pismo tjakaj.« Bergmann je imel občutek, da mu mož noče izročiti pisma- Takšnega važnega pi- sma ne hrani noben izsiljevalec med navadno prtljago, je pomislil. Saj je le v njegovo korist, če pismo še nekaj časa zadržuje in z njim izsiljuje zmerom nove vsote. Zakotni advokat je menda uganil njegove misli. »Pismo dobite prav gotovo. Zadovoljen bom le z enkratnim zneskom, če bo kolikor toliko ustrezal mojim željam.« Leon Bergmann je stisnil zobe Čutil je, da je proti možu čisto brez moči. »Torej, kakšno vsoto zahtevate?« »5000 mark.« »Nimam toliko v banki«. »Vendar pa imate možnost, tolikšno vsoto zbrati. Povedati vam morarn,^ da mi je znesek nujno potreben, in sicer že jutri.« Leon je začel računati. Njegov bančni račun znaša nekaj nad 4000 mark. Kar še ne-dostaja, si lahko izposodi v banki. »Dobro, torej jutri. V katerem času?« »Ne bi rad še enkrat prišel k vam,« je rekel možak, »zato vas bom jutri popoldne ob dveh pričakoval ob skupini levov v Živalskem vrtu.« / S tem se je pogovor končal. Strašni gost je naposled vstal. »Saj veste, da je vaša usoda na tehtnici,« je rekel še enkrat s poudarkom, preden Je zapustil sobo. Ko so se bila vrata zaprla za njim, se je zvrnil Leon Bergmann kakor izpodžagano drevo poleg stola na tla. Minilo je nekaj časa, preden se je spet zbudil k zavesti. Kakor star, bolehen mož je spet sedel na stol. Njegova bleda roka je začela tipati pO aktih. Njegove oči so megleno gledale * * Bolgarske čete v Ohridu. Bolgarske čete so vkorakale v mesto Ohrid, ki so ga italijanske čete zavzele 11. aprila. * Posadka parnika »Bosiljka« se vrača v domovino. Kakor je prišla vest iz Pernam-buca, je posadka 4700tonskega jugoeloven-skega parnika »Bosiljke« odklonila izvršitev naredb tamkajšnjega jugoslovanskega poslanika. Brazilska policija je dala mornarje izkrcati, parnik sam pa je bil po nalogu bivšega jugoslovanskega ministra izročen angleški posadki, ki je pripadala nekemu angleškemu parniku, potopljenemu na Atlantskem oceanu. 13 jugoslovanskih mornarjev z »Bosiljke« je bilo ukrcano na brazilski parnik, ki je na poti v Evropo. * Električni tok ga je ubil. Električar Torri, star 26 let, ki je bil zaposlen pri železnici v Redipulji, je popravljal električno napeljavo. Pri delu je izgubil ravnovesje in zadel ob žico z močnim tokom. Silna moč toka ga je pri priči ubila. * Domačija je pogorela. Te dni je pogorelo vse gospodarsko poslopje s hišo vred posestniku Jožetu Koželju na Malih Vrteh pri Višnji gori. Zažgali so otroci. Le nekaj obleke in živino so rešili. Vaška motoma brizgalna je odpovedala. Šele gasilcem z Muljave se je posrečilo pogasiti ogenj, sicer bi bila zgorela vsa vas. * Večji požar je nastal te dni na Trgu Nikolaja Tommasea v Gorici. Goreti je začelo v Farfolijevem lesnem skladišču. Ogenj se je spričo velike množine lahko gorljivega lesa širil tako, da so imeli gasilci, ki so bili v naglici priklicani na pomoč, prav mnogo dela, preden so požar omejili im pogasili. Vzrok požara še ni pojasnjen. * Nesreče zaradi municije. Še vedno se dogajajo nesreče z municijo. Tako je našel pa-trono Vinko Pivec, 20 letni pekovski vajenec v Šmartnem pri Litiji. Patrona se mu je razpočila v roki in mu -jo poškodovala. — Vinko Zajec, 20 letni delavec iz Stične, je prav tako našel vojaško patrono, ki jo je hotel razbiti, pa se je razpočila in ga ranila v obe roki. — Roman Svetlič, 20 letni mehanik z Viča, in njegov brat Stanislav sta našla granato, ki se je tudi razpočila. Oba sta dobila poškodbe na glavi. — Iz Begunj so pripeljali 17 letnega sina posestnika iz Begunj Stanka Bulovca. Fant je našel granato in tako dolgo tolkel po nji, da se je razpočila in mu močno razmesarila obraz. Vse te nesreče pričajo, kako neverjetno lahkomiselni so mladi ljudje. * Smrtna nesreča kolesarja. Nedavno se je na cesti iz Trsta proti Reki ponesrečil 38 let stari Armando della Santina iz Ricmanja. S kolesom se je odpravil na pot, a je na nekem ovinku padel s kolesa in udaril z glavo ob kamen s tako silo, da je poškodbi pozneje v tržaški bolnišnici umrl. * Tovorni avto, poln filmov in perutnine, je zgorel. Na cesti iz Vidma v Trst je nenadno nastal požar v velikem tovornem avtomobilu neke videmske tvrdke. Na avtu je bilo 14 dolgih filmov, precej filmskih reklam- nih lepakov in fotografij in okrog 20 stotov perutnine. Zaradi filmov je ves avto zgoreL Ni znano, kako je požar nastal. Šofer in njegov spremljevalec sta se rešila. * Obvestilo vsem Hrvatom, ki žive v bivši dravski banovini. Vsak Hrvat, ki želi kakršnokoli obvestilo ah ima kakšno željo, naj se javi v Napredkovih prostorih, Kolodvorska ulica 18, dvorišče, vsak dan razen sobote in nedelje od 18. do 20. ure. Duce na grškem bojišču tik pred zlomom grške vojske Iz Hrvatske * Poziv zagrebškim Slovencem. Nemško poslaništvo v Zagrebu objavlja: Slovenci, ki žive na področju neodvisne države Hrvatske in ki imajo domovinsko pravico na področju, zasedenem od nemške oborožene sile, naj za zdaj ostanejo v svojih službah in bivališčih, dokler s posebnim dogovorom ne bo urejeno vprašanje njihovega nemškega državljanstva in morebitne preselitve. * Hrvatska bo imela svojo valuto. Graška »Tagespost« poroča, da posveča vlada svobodne Hrvatske veliko pozornost tudi perečim gospodarskim vprašanjem. Storjena je bila vrsta ukrepov, da se spravi v red uprava ter da se zagotovita gospodarsko delo in preskrba prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Počasi se bo razvila tudi trgovina s tujino. Pripravlja se že posebna hrvatska carinska tarifa in valuta. Hrvatska bo imela krone po 100 banic. Krona bo imela vrednost denarja. Poleg tega bodo v prometu tudi nemški državni boni. Tečaj hrvatske krone bo 20 kron za eno nemško marko. Doslej so imeli večino bank na Hrvatskem v rokah Žid-je. Te banke bodo preosnovane in bodo prišle v hrvatske roke. V Zagrebu je bila že ustanovljena Poštna hranilnica kot samostojen državni denarni zavod. * V hrvatsko vojsko se priglašajo. »Hrvatski narod« objavlja imena oficirjev, ki se prijavijo za službo v hrvatski vojski. Pravi, da se sprejemajo v hrvatsko vojsko bivši oficirji, ki po svoji vdanosti hrvatski narodni misli in po dozdajšnem življenju zaslužijo, da so vanjo sprejeti. Med drugimi so se prijavili: vojaški zdravnik general dr. Ante Hočevar, major Dragotin Vari, kapetani Stanislav Škoberne, Ivan Žagar, Janko Horvat in Ciril Špindler, nadporočnika Dragotin Čeme, in Rudolf Brnčič, pomožni zdravnik RudolI Smrekar, orožniški general major Kvintilijan Tartaglia, orožniški major Zvonimir Pele, orožniški kapetan Davorin Mavrič in nižja vojna uradnika Robert Rebolj in Jakob Kovač. * Hrvatski Rdeči križ je bil te dni ustanovljen. okroglo svetlobno območje svetilke. Nato je zapisal z velikim, pokončnimi črkami na listek: »Ob enajstih v banko, ob dveh k skupini levov.« Zdelo se mu je, da bo še enkrat omedlel in v omedlevici čisto pozabil, kaj mora jutri storiti. Če torej jutri ne poskrbi za denar, bo sledila aretacija in naposled — usmrtitev. Mraz je stresal njegove ude. Kar krivil se je pri mislih, da se bo vse to morda res zgodilo. Skušal se je otresti tega krutega razmišljanja, a ni se mu posrečilo. 5TIRINAJSTO POGLAVJE Elizabeta Schmelingova je v teh dneh duševno silno trpela. Ne samo zaradi nemoči, ker ni mogla zaradi pomanjkanja dokazov izročiti morilca svojega brata rokam pravice, temveč tudi zavoljo tega, ker se je tako zelo motila glede Leona Bergmanna. To jo je še bolj težilo kakor prvo. Kako topel občutek je imela prej zanj, s kakšnim občudovanjem je prej gledala vanj, a zdaj se je zgodila ta strahota Naklonjenost je kazala morilcu, čisto je zaupala vanj. Elizabeta je bila zelo redkobesedna. Njena odločna volja je ležala pomandrana na tleh. Hromeča nebrižnost je legla vanjo. Pe-resnik ji je padel iz trudne roke, če je hotela pisati. Knjiga, katero ji je bila posodila gospa Martensova, ji je zdrknila na tla. Ni je pobrala Nekeda dne na se ie le ooo