PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni »Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SPORAZUM JE V INTERESU SVETOVNEGA MIRU Splošno zadovoljstvo zaradi pogodbe o omejitvi strateškega oboroževanja ivermi sporazumu morajo slediti še ^rugi - Ugodni komentarji na Vzhodu ln Zahodu - Nobenih reakcij iz Kitajske Moskva, 27. — Sporazum med jtetsko zvezo in Združenimi dr-gJv*mi Amerike o omejitvi jedrske-strateškega orožja ne rešuje čevfanja 0C*Prave ogromnega uni-jJ^tosga potenciala, s katerim raz-r^Sajo velesile, vendar pa je zelo (J:e» korak na poti k razorožitvi ^ Je v interesu svetovnega miru u Varn°sti. To so skoraj soglasni Centarji, ki se čujejo vsepovsod Vcerajšnjem podpisu v Kremlju. . «Tve u, ,-'e. iz krogov ameriške in sov-r . delegacije: sovjetski glasnik je izjavil, da sovjetski vo-Pripisujejo veliko važnost spo-UlPu tudi zaradi tega, ker odpira drugim sporazumom na poti k ^•osnj razorožitvi. Sporazum pome-j, prv' konkretni poskus, da bi u-*. Vai tek k modernemu oboroževanj' ki predstavlja hudo grožnjo *Qtskega konflikta. j/jneriški glasnik Ziegler pa je 1®°! mnenje, da pomeni podpis .sodbe »zgodovinski dogodek* ter (L ,»' sporazum samo v interesu J?® držav, ampak tudi svetovnega JJr®' Tudi Nixonov svetovalec Kis-JJr’er je dejal, da pomeni spora-JJ®1 ogromen korak naprej k med-odni stabilnosti ter preokret v ojnem zgodovinskem razvoju. Kis-je govoril tudi o nekaterih Jeklih sporazuma ter med dru-7m dejal, da sta se obe državi govorili za nadzorstvo o spošto-Pogodbe preko izvidniških sa-. ov. ker je ta sistem boljši od gotovih in nezaželenih pregledov ? »testu. Potem ko je opravil iz-Primerjavo med sovjetskim j; atl>eriškim jedrskim potencialom, katerega izhaja, da sta obe dr- Sklepi skupščine SR Slovenije 0 zaščiti manjšin V torek 16. maja je za-Sedala slovenska skupščina, »a kateri je predsednik jušnega sveta dr. France Hočevar razpravljal o med-»arodnih odnosih Slovenije 5 sosednjimi državami. Na °snovi referata in obširne fa*Prave je skupščina spre- 1 a vrsto sklepov o sode-°vanju Slovenije pri obli-®vanju in izvajanju zunanje Jetike. Glede manjšinskega •Prašanja je v teh sklepih 'eieno: j *Zbor ocenjuje, da položaj » varstvo slovenske narod-®stne skupnosti v sosed-1'n deželah še vedno ni adovoljivo urejen, da pa se deželah, kjer manjšina ži-.' *apaža v zadnjih letih *^je razumevanje oblasti in fmokratičnih sil za ureja-J* Problematike naše manj-jlri®, kar je plod enotnej-604 prizadevanja slovenske prednostne skupnosti v bistvu ter zunanje poli-...® in dejavnosti Jugosla-*® in naše republike. V *dušju dobrososedskih od-°sov le probleme manjšine .‘•kakor lahko uspešnejše konstruktivnejše rešuje. Sl°venija je že doslej po-j ®**la manjšini veliko skrb *® ob polnem spoštovanju •»jšine kot samostojnega •mičnega subjekta prizadeli4 za ureditev njenega 0 H*Va *n P°,ožaia' Zbor •dčrtuje ustavno obvezo ^Publike, da naši manj-,.n Posveča kontinuirano kar ni naloga samo /Ppščine in izvršnega svetlih **mve£ vseh samouprav-»truktur, samoupravnih j.,uPnosti, družbeno - poli-organizacij, kulturno -•»Vetnih, gospodarskih, •nstveno - raziskovalnih r9«nizacij in ustanov. - *4*iskovalne inštitucije •'•jo bolj sistematično Pr®mljafi položaj in procese ll*d manjšino in prispevali 4 bolj dognani dolgoroč-v .»tonjšinski politiki. Slo-n , ia bo še naprej poma-b 4 k razvijanju kulturno -osvetne dejavnosti manj- brl.*' *>r‘ *em Pa men'' da j® ;rv®nstvena dolžnost države, kateri manjšina živi, da |V|V4',i za to potrebne po-*Jn®. materialne in druge "••Je.* žavi približno na isti ravni, je Ni-zonov svetovalec dodal, da bo še pred koncem letošnjega leta določen datum za obnovitev pogajanj SALT, ki naj privedejo do bolj popolnih sporazumov o jedrski razorožitvi. Manj optimistično sliko je dal v Washingtonu obrambni minister Laird, ki je med drugim podčrtal, da ne bo prišlo do zmanjšanja a-meriških vojnih izdatkov, ker je treba razviti programe o gradnji novega gigantskega bombnika B-l in novih podmornic «trident», ki so o-premljene z večkoničnimi raketami na veliko razdaljo. Sporazum, ki sta ga podpisala včeraj Nixon in Brežnjev, predvideva med drugim sestavo stalne posvetovalne komisije, ki naj bi med drugim preučevala možnost dodajanja amandmajev k pogodbi, in to predvsem glede na jedrsko moč tretjih držav. To z drugimi besedami pomeni, da si ZDA in SZ pridržujejo pravico, da soglasno povečajo svoje jedrske potenciale v primeru, da bi se povečala jedrska moč kake druge države in seveda predvsem Kitajske. Kot smo omenili, so reakcije na podpis sporazuma skoraj povsod u-godne. Generalni tajnik OZN Wald-heim je izrazil željo, da bi sporazum pomenil začetek razorožitve-nega procesa ter prispeval k splošni in popolni razorožitvi, ki je eden med glavnimi cilji svetovne organizacije. Britanska vlada je mnenja, da pomeni pogodba prvi važen korak h koncu oboroževalne tekme med Vzhodom in Zahodom. Za za-hodnonemško vlado je pa to prvi korak v smeri stabilizacije jedrskega ravnovesja med obema velesilama. Svoje zadovoljstvo so med drugim izrazile tudi Japonska, Kanada ter nekatere vzhodnoevropske države, predvsem Poljska. Tudi Vatikan je preko svojega glasila poudaril, da gre za «odgovorno dejanje dveh najbolj oboroženih sil*. Pričakovanje vlada seveda za reakcije kitajskih voditeljev, ki pa doslej nikakor niso komentirali podpisa pogodbe. Pač pa je daljši in skrajno negativen komentar objavila albanska tiskovna agencija ATA. ki med drugim pravi, da hočeta obe supersili »uvesti oboroženo nadzorstvo svoje imperialistične oblasti nad vsem svetom*. Nixon v Leningradu MOSKVA, 27. — Z včerajšnjim podpisom pogodbe o omejitvi jedrskega strateškega oboroževanja se je praktično zaključil politični del Nixonovega obiska v Moskvi. Danes se je šef Bele hiše odpočil od napornih pogovorov s sovjetskimi voditelji na turističnem izletu v Leningrad. Spremljala sta ga žena Pat in zunanji minister Rogers, medtem ko je Kissinger ostal v Moskvi, kjer verjetno skupaj s Sovjeti pripravlja zaključni dokument o obisku. Ta dokument naj bi objavili v ponedeljek okrog poldne, malo pred Nixonovim odhodom v Kijev, kjer se bo zaključil obisk ameriškega predsednika v Sovjetski zvezi. Tudi jutrišnji dan, ki ga bo Nixon preživel v Moskvi, ne predvideva važnih političnih pogovorov. Pač pa bo šef Bele hiše nastopil na sovjetski televiziji s četrturnim govorom. Nixon, ki ga je spremljal predsednik vrhovnega sovjeta Podgorni, se je pripeljal v Leningrad s sovjetskim letalom »iljušinom*. Najprej si je ogledal pokopališče Pi-skarjev, kjer je v skupnem grobi šču pokopanih skoraj pol milijona leningrajskih prebivalcev, ki so u-mrli med nacističnim obleganjem mesta med drugo svetovno vojno. Nixon in Podgorni sta tu položila vence. Sledil je sprejem pri županu, na katerem je imel Nixon zdravico. Med drugim je izrazil upanje, da bodo pogovori, ki jih je imel s sovjetskimi voditelji, prispevali k temu, da se tragedije, kot je bila leningrajska, ne bodo nikoli več ponovile. PRVI KORAK K RAZOROŽITVI mr' '' Richard Nixon (levo) in Leonid Brežnjev si izmenjujeta kopiji pogodbe o omejitvi jedrskega strateškega oboroževanja, ki sta jo podpisala v Moskvi po 30 mesecev dolgih pogajanjih v Helsinkih in na Dunaju. Pogajanja na ravni izvedencev pa se bodo nadaljevala za dosego novega širšega in bolj popolnega sporazuma (Telefoto ANSA - UPI) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitriiriiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V OZRAČJU POPOLNE NEJASNOSTI IN NASPROTIJ V KD Ta teden se prično posvetovanja za sestavo nove vladne koalicije Socialisti odločno zavračajo možnost sodelovanja z liberalci V torek na dnevnem redu kočljivo vprašanje predsedstva zbornice BUKAREŠTA, 27. — Danes je sprejel romunski predsednik Ceausescu predsednika Kube Fi-dela Castra na sedežu romunskega centralnega komiteja romunske partije. Castro si je ogledal tudi politehniko in nekatere druge RIM, 27. — Politično življenje je v Italiji ponovno oživelo po zelo kratkem povolilnem odmoru. Ponovno prihaja do ostrih sporov in je položaj zelo negotov. To se je izkazalo že prvi dan zasedanja parlamenta, ko sta se ustvaril; dve povsem različni večini. V poslanski zbornici je Per-tini prejel vse glasove strank ustavnega bloka, fašisti pa so se vzdržali. Prav obratno je v senatu prejel Fanfani glasove levega centra ter desnice in med njo tudi glasove fašistov, proti pa so glasovali komunisti. Ne gre za nekaj enostavnega, temveč v resnici za odraz notranjih nasprotij parlamenta ter dvoličnosti KD. V tem ozračju so vsa vprašanja zelo težavna. Do torka se je treba dogovoriti o sestavi predsedstva poslanske zbornice. KD zahteva dve podpredsedniški mesti. Leva opozicija pa prav tako dve, medtem ko bi demokristjani hoteli eno mesto zagotoviti libe- ralcem in sami ničesar žrtvovati, tako da bd to mesto odvzeli levici. Za nekaj takega pa so potrebni socialisti. Še bolj zapleten pa je položaj glede vladne koalicije, ko bo že v torek predsednik Leone pričel posvetovanja. Prvi so na vrstnem redu uradnih posvetovanj bivši predsedniki republik, vlad in zbornic. V živo pa bodo posvetovanja posegla šele v soboto in nedeljo, ko bo Leone sprejel načelnike skupin parlamenta in oba predsednika Pertinija ter Fanfanija. Rimski politični prerokovalci menijo, da bo skoraj gotovo že v ponedeljek 5. junija poveril mandat za sestavo vlade dosedanjemu predsedniku začasne vlade Andreottiju. Do tu se lahko stvari predvidijo. Zelo težko je pa reči, kako bo nadalje potekala vladna kriza, odnosno kako jo bodo rešili. Formul je mnogo. Govori se o vladi v petih, ko naj bi sodelovali v njej liberalci in socia- listi, v centristični vladi, ko bi socialiste potisnil; v opozicijo in ko bi bili v vladni voz vpreže-ni demokristjani, socialdemokrati, republikanci in liberalci, o obnovitvi koalicije levega centra ter končno o enobarvni vladi po vzorcu že obstoječe Andreottijeve. Tu pa se seveda ponovno zastavlja isto vprašanje, kdo naj to vlado podpre: ali koalicija s socialisti, ali koalicija z liberalci? Vittorelli v tej zvezi piše v glasilu «11 Lavoro* iz Genove, da socialisti niso pripravljeni pristajati na demokristjanske poskuse. Demokristjan; se morajo zavedati, da se Italije v 1972. letu ne vlada več z metodami iz let 1948 ali 1960, pa tudi KD ni več takšna. Socialisti ne morejo pristati na centrizem, ki je nasprotje levega centra. Odločit; se je treba na povezavo z liberalci ali na povezavo s socialisti. Nobena bigaraija ni možna. Tajnik PSI Mancini pa je v kraju Crotone danes podčrtal, da je treba ved- objekte. „ ,...........................................................mu..mm....... KLJUB PRAZNOVANJI OBLETNICE ROJSTVA BUDI NOBENEGA PREMIRJA V VIETNAMU Poulični boji v središču Kontuma Osvobodilne sile prebile glavno obrambno črto pred Huejem SAJGON. 27. — Kljub praznovanju obletnice rojstva Bude so se v Južnem Vietnamu nadaljevali ostri boji med osvobodilnimi silami in saigonskimi plačanci. To je prvič po začetku vojne, da ni ob tem prazniku bilo premirja. V novem silovitem napadu na mesto Kontum na področju osrednjih planot so partizanske enote vdrle v severni del mesta, potem ko so v preteklih dneh zavzele južno periferijo. Trije saj-gonski polki, ki branijo mesto, so popolnoma odrezani drug od drugega. Partizani so tudi razstrelili veliko skladišče orožja. Boji potekajo po mestnih ulicah: na obeh straneh poročajo o hudih zgubah. Enote FNO so napadle tudi kolono kolaboracionistične vojske, ki se že več kot teden skuša prebli-žati Kontumu. ter ji zadale hude zgube. Tudi na področju bivše cesarske prestolnice Hueja na severu države so morali Sajgonci zabeležiti nov poraz, ko so se morali pred partizanskim pritiskom umakniti z južnega brega reke My Canh. kjer je bila najmočnejša črta za o-brambo mesta. Osvobodilne enote so prekoračile reko ter se nevarno bližajo Hueju. kjer v kratkem pričakujejo odločilni napad. Tudi druga vojaška oporišča okrog mesta »o se danes znašla pod moč- nim topniškim ognjem. Okrog An Loca, severno od Sajgona, ki ga partizani oblegajo že 49 dni, so bili danes samo lažji spopadi. Pač pa je partizansko topništvo intenzivno obstreljevalo mesto, ki je sedaj samo še kup ruševin. Radio Hanoj je danes sporočil, da so ameriška letala obstreljevala jezove sevemovietnamske pokrajine Thai Binh ter ranila šest delavcev. Jezovi k sreči niso hudo poškodovani, sicer bi to pomenilo gotovo smrt za prebivalce dolin. Sevemovietnamska tiskovna agencija pa .je poročala, da so včeraj sestrelili nad Severnim Vietnamom dve ameriški letali, en pilot pa je bil ujet. Obalno topništvo pa je zadelo neko ameriško ladjo ter jo poškodovalo Američani medtem krepijo svojo vojaško prisotnost na azijskem Jugovzhodu. V Bangkoku so danes sporočili, da so se ZDA in Tajska dogovorile, da se bo smela ameriška vojska posluževati baze Nam Phong na tajskem ozemlju. To bo že sedma letalska baza ZDA v tej državi, ki postaja vedno bolj podobna ogromni ameriški vojašnici. V Sajgonu pa se je zvedelo, da je dospelo v Južni Vietnam 44 ameriških topniških izvedencev, ki naj bi poskrbeli za povečanje učinkovitosti »zavezniškega* topništva. S transportnimi letali so pripeljali Ir ZDA v Sajgon nove tanke M-41, s katerimi naj bi južnovietnamski plačanci zaustavili partizansko •fen živo no enostavno upoštevati, da je socialistična stranka — socialistična. Tajnik KD Forlani se je danes razgovarjal s Tanassijem, La Malfo in Mancinijem, načelnik demokristjanske skupine Piccoli je bil pri predsedniku poslanske zbornice Pertiniju, dopoldne pa se je sestal s podpredsednikom komunistične skupine zbornice Galluzzijem. Časnikarji-kronisti za svobodo tiska Odločno resolucijo so sprejeli na izrednem kongresu združenja kronistov SENIGALLIA (Ancona), 27. -Včeraj se je pričel izredni kongres časnikarske organizacije U NCI (vsedržavno združenje italijanskih kronistov) kateremu predseduje vsedržavni tajnik združenja italijanskih časnikarjev Lu-ciano Ceschia, ki ie v otvoritvenem govoru podčrtal izredno nevarnost, ki jo predstavlja za italijanski tisk sklep milanskih sodnih oblasti, da sodno preganjajo ravnatelja lista »Corriere della sera* Pietra Ottooeja in sodnega kronista Giorgia Zicaria. Ceschia je dejal, da gre za resno omejevanje svobode tiska. Na kongresu so soglasno odobrili resolucijo, s Katero obsojajo zadnje resne napade na svobodo tiska, ki predstavljajo istočasno tudi grožnjo vsem kronistom, ki morajo predvsem informirati. V resoluciji zahtevajo dosledno izvajanje ustave glede svobode tiska in informacij. V tej zvezi navajajo naslednje tri zahteve: 1. tajnost virov informacij časnikarja, 2. pravica do svobodnega pristopa do uradnih informacij, 3. reforma zakonov, ki omejujejo in ne jamčijo pravice in dolžnosti glede informacij. Zasedanje južnotirolskih in avstrijskih predstavnikov o «paketu» DUNAJ, 27. - Zaradi italijanskih političnih volitev so odložili redno srečanje odbora za stike med Tirolsko in Južno Tirolsko, ki se je sestal danes v kraju Fulmpmes. Za tirolsko deželno vlado je bil prisoten predsednik Walnoefer, član avstrijske demokristjanske stranke, deželni odbornik Zechtl, član avstrijske socialdemokratske stranke in dr. Mader za liberalnacio-nalno stranko. Prisoten je bil tudi ministrski svetnik dr. Rie-ger, ki je zastopal avstrijsko zvezno ministrstvo za šolstvo. Južno Tirolsko pa so zastopali: precfcednik pokrajinskega odbora iz Bočna Magnago, senator Buegger, podpredsednik Volks-p.vtei Riz, odbornika Spoegler in Zelger. Po sestanku je Walnoefer dejal novinarjem, da tako Tirolska kot Južna Tirolska pričakujeta, da se bodo lahko po sestavi nove italijanske vlade pričela pogajanja o spornih točkah 111 (ki se nanaša na razdelitev senatorskih okrožij, tako da bi bila zagotovljena senatorska mesta za Volkspartei) in na člen 111 (ki se nanaša na gospodarjenje z električno energijo). VValnoefer je nadaljeval, da bi lahko potem avstrijska vlada in parlament pričela postopek za ratifikacijo sporazuma v zvezi s pristojnostjo mednarodnega razsodišča v Haagu Dejai je tudi, da pričakuje, da bodo v novi italijanski viadi ponovno nekateri predstavniki, kot so se že v prejšnji obvezali za rešitev južnotirolskega vprašanja. Razpravljali so tudi o konkretnem načrtu gradnje ljudskih stanovanjskih hiš, na področju Južne Tirolske v zvezi s sklepom deželne tirolske skupščine od 23. maja, s katerim se je tirolska dežela obvezala, da bo uporabila svoja sredstva za izgradnjo stanovanj na italijanskem predelu Tirolske. V Rimu pa se je sestala italijansko - avstrijska komisija strokovnjakov, ki obravnavajo priznanje akademskih naslovov. Dogovorili so se za izmenjavo not, kateri sta parafirala načel -nika obeh delegacij. Medtem ko (e je Nixon mudil na turističnem obisku v Leningradu, so vlade vsega sveta povedale svoje mnenje o pogodbi o omejitvi jedrskega strateškega o-boroževanja, ki so ga podpisali V Moskvi. Po splošni oceni je sporazum izrednega pomena ne toliko zaradi določb, ki jih vsebuje kolikor zaradi perspektiv, ki jih odpira. Značilno je, da skoraj vsi komentatorji poudarjajo, da gre za «prvi korak«, kar pomeni, da morajo temu slediti še drugi. Kitajska še ni povedala svojega mnenja o sporazumu, ki pa ga je njena zaveznica Albanija zelo negativno ocenila. Ta teden bo predsednik Leone pričel posvetovanja z« sestavo nove vlade In vse kaže, da bo ponovno poveril mandat Andreottiju, zelo težko pa je predvideti, s kakšnim rezultatom. Nasprotja med strankami so ostra in zlasti je dvoumno stališče KD, ki bi želela doseči istočasno sodelovanje socialistov in liberalcev, na kar pa PSI ne more pristati. V Avstriji so se sestali predstavniki južnotirolske manjšine s predstavniki deželne tirolske vlede, s katerimi so obravnavali nekatera še sporna vprašanja glede izvajanja «paketa». Včeraj so v Tržaški knjigarni in nato tudi v CCA predstavili bibliofilsko izdajo Kosovelovih poeziji v italijanščini. «Vlak prijateljstva» Okrog 350 izletnikov odhaja danes z «vlakom prijateljstva)) Primorskega dnevnika na sedemdnevni izlet v Makedonijo. Ko smo leta 1960 bolj po naključju kot po nekem v naprej določenem načrtu priredili prvi izlet k Plitvičkim jezerom in popeljali s seboj več kot 500 čitateljev in naročnikov, nismo niti slutili, da bo ta naš prvi množični izlet postal ne le tradicija, temveč sedaj že kar moralna obveza do prijateljev Primorskega dnevnika. Tako nas je v vseh naslednjih letih vodila pot z ladjami, vlaki, avtobusi in letali najprej štirikrat zapovrstjo vzdolž Dalmacije in njenih čudovitih otokov, potem v Prago, Pariz, Budimpešto, pa spet z ladjo do Boke Kotorske, v Sofijo in v Instanbul, na jug Italije v Rim, Neapelj, Sorren-to in Capri, lani v Avstrijo na Solnograško in letos v Makedonijo. Blizu 5000 ljudi se je udeležilo vseh teh izletov, lep del Evrope smo že obredli in brez samohvale lahko trdimo, da so vsi izleti, mimo manjših možnih nevšečnosti, ki so skorajda nujno povezane s takšno množico izletnikov, potekli v splošno zadovoljstvo udeležencev in prirediteljev. Na teh izletih so se ob spoznavanju tujih krajev in značilnosti utrjevala nova poznanstva in prijateljstva tudi med izletniki samimi, predvsem pa se je utrjevala povezanost in navezanost naših ljudi z našim — njihovim — dnevnikom. Prav to dejstvo nas vedno znova prepričuje in spodbuja, da kljub naporom, ki jih zahteva organizacijsko delo, s temi množičnimi izleti nadaljujemo in bomo še nadaljevali, dokler bo zanje dovolj zanimanja. Zakaj smo se letos odločili za Makedonijo? Mislimo, da že samo dejstvo, da smo vlak, s katerim se bomo popeljali skozi vso Jugoslavijo na njen skrajni jug, poimenovali «vlak prijateljstva)), to dovolj označuje. «Vlak prijateljstva)) med nami seveda, v tem primeru pa tudi in predvsem «vlak prijateljstva)) z narodom, kateremu smo namenjeni v goste, z Makedonci, ki jih je zgodovinska usoda postavila na južni branik južnoslovanske skupnosti, kot je postavila nas, najbolj zahodno vejo, na zahodni branik našega rodu, stisnjenega med germanski in latinski prostor. Mnogo skupnega nas veže z makedonskim narodom mimo naše zemljepisne lege in z njo povezane zgodovinske vloge. Zgodovina makedonskega ljudstva je hodila sorodna pota naši in boj za narodno san}o-stojnost in neodvisnost je skozi stoletja imel v marsičem sorodne, čeprav v oblikah različne, inačice. Isto velja tako za naša kot Makedoncev prizadevanja za združitev vsega naroda v mejah nacionalne države in kot živi danes znaten del slovenskega naroda izven meja slovenske državne tvorbe, tako imajo tudi Makedonci svoji narodni manjšini v Bolgariji in v Grčiji. V prizadevanjih za nacionalno in socialno osvoboditev naših narodov nas združuje tudi skupaj prelita kri in kot so se med slovenskimi partizani, in zlasti v zaključnih bojih za našo osvoboditev, borili mnogi sinovi makedonskega naroda, tako so se tudi med makedonskimi partizani v sklopu slovenskega bataljona borili prenekateri slovenski, med njimi predvsem primorski fantje in možje, ki jih je pot iz italijanske zasedbene vojske vodila med makedonske borce za svobodo v prepričanju, da je svoboda nedeljiva dragocenost vsakega naroda posebej in hkrati vseh skupaj. In še bi lahko naštevali vezi, ki nas povezujejo od juga do zahoda, vezi, ki so se spletale ob potresni tragediji ponosnega Skopja, ko se je tudi okrog našega dnevnika ustvarila veriga spontane bratske solidarnostne akcije za pomoč prizadetim; vezi, ki smo jih utrdi-JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 8. strani) 'rimorski TRŽAŠKI DNEVNIK 28. maj« VČERAJ PREDSTAVLJENA V TRŽAŠKI KNJIGARNI IN V CCA BIBLIOFILSKA IZDAJA KOSOVELOVIH POEZIJ V ITALIJANSKEM PREVODU Zbirko je založil , poezije pa je prevedla Jolka Milič V kroniki, morda celo v zgodovini medsebojnega spoznavanja in dosledno s tem tudi zbliževanja med Slovenci in Italijani v Trstu in na Tržaškem, pa tudi med Slovenci in Italijani nasploh, bo včerajšnji dan pomemben. Pred italijanskega bralca je namreč prišla bibliofilska izdaja z naslovom »Srečko Kosovel: Poesie e Integra li» Zaslugo za to ima ožja skupina ljudi okoli publikacije in krožka c avtobusov Dve starejši ženski sta se včeraj po* idovali med prevozom na avtobusih. Laže se je poškodovala 76-letna Antonia Ragau iz Ul. Molino a vento 113: močno se je udarila v prsi, ko je avtobus proge štev. 10 nenadoma zavrl na Trgu Vico. Ker se ni držala oprijemov, je padla in se udarila ob drog Zdraviti se bo morala teden dni. Resnejše pa se je poškodovala 81-letna Maria Lorusso vd Leone, ki je stopila iz avtobusa štev. 11 pri velesejemski postaji v Ul Revoltella. Voznik Mario Prasselli je morda prehitro zaprl vrata in Lorussova je ostala z roko med vrati. Prelomila si je stegnenico, zaradi česar se bo morala zdraviti 3 meser-p na orto—- >skp-j oddelku podjetju SAP. •...........................................................................................................................................im, Danes, NEDELJA, 28. maja GOJKO Sonce vzide ob 4.21 in zatone ob 19.43 — Dolžina dneva 15.22 — Luna vzide ob 20.30 in zatone ob 4.00 Jutri, PONEDELJEK, 29. maja MAJDA Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,7, najnižja 19,7, ob 19. uri 24 stopinj, zračni tlak 1001,5, nestanovitno pada, veter 9 km na uro, jug-jugoza-hodnik, vlaga 55-odstotna, nebo 9/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 20,3 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. maja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 63-letni Oliviero Pta-czek, 22-letna Nives Stancich, 76-letni Ettore Cavatore, 75-letna Otti-lia Barbieri ppr. Vivilia, 71-letna Giulia Hancich, 55-letna Amalia Gio-vannini vd. Perossa, 72-letni Gio-vamni Zugan, 81-letna Teresa Zimmermann vd. Poretti, 84-letna Elvira Piva, 72-letnd Giacomo Pecchiari, 83-letna Bianca Chiesa vd. Šorli, 79-letna Guglielmina Cetin por. Hoiak, 75-letna Cristina Saxisa, 75-letna Corradini Picchi vd. Baldac-ci, 61-letni Cataldo Quinto, 85-letna Maria Koren vd. Pauletti. OKLICI: trgovec dr. Enzo Grandi in biolog dr. Gabriella Pipan, uradnik Francesco Trento in frizerka Včerai-danes BIRME 1972 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarna LAURENTI Trst - Trieste, Largo Santorio 4 Ivanka Pincich, delavec Renato Pizzi in učiteljica Gabriella Goglia, poljedelski izvedenec Claudio Mut-ton in sanitetna asistentka Ileana Breda, pomorščak Romano Moho-vich in frizerka Branka Bubnič, uradnik železnic Claudio Riva De Onestas in uradnica Natalia De-luisa, uradnik dir. Paolo Zotta in univ. asistentka dr. Maria Maternim, mehanični delavec Claudio Mottica in krznarica Gabriella Pao-letti, odvetnik Paolo Picasso in srednješolska učiteljica Gabriella Cio-glia, uradnik zavarovalnice Mar cello Sirena in uradnica Sergia Pa-vat, železničar Ezio De Colle in uradnica Luoia Cattanuzza, prista-niščnik Emilio Delno in prodajalka Ariella Covaoieh, delavec Pri-mo Luigi Polato in bolničarka Diana Buttignon, mehanik Giorgio Sep-pi in baristka Maria Veznaver, li-tograf Luciano Lucchese in uradnica Rita Rismondo. uradnik Gino Favretto in gospodinja Susanna Do-mdnissind, trg. pomočnik Fulvio Bat-tini in prodajalka Fulvia Fahris, agent javne varnosti Antonio Astoi-fi in gospodinja Maria BartoMn, šofer Nereo Schiavan In uradnica Flavia Ogris, financar Luciano Farni in uradnica Annamaria Speranza, mehanik Edoardo Pieberger in gospodinja Amelia Basal. kapetan Francesco Verbanaz in učiteljica Na-dia Strekelj. novinar Livio C ar boni in uredi tel ji c a Zorca Corenica. državni funkcionar Mario Carmassl in DRUGE VESTI NA OSMI STRAM učiteljica Anna Maria Magarč, delavec Giovanni Stagni in prodajalka Gianrva Corazza, železničar Francesco Gec in služkinja Maria Bernardi. novinar Roberto Curci in u-čiteljdca dr. Marina Gurtner, pismonoša Livio Siciliano in uradnica Laura Vardabasso, uradnik Giovanni Ban in srednješolska učiteljica Vera Tuta, trgovec Antonio Lindi in gospodinja Albina Pečar, pomorščak Armando Skarlovaj in prodajalka Grazdella Bresil, uradnik Luigi Ci-priano in delavka Ivanna Borsato, pomorščak Edoardo Carluzzi in gospodinja Ardea Auber, mehanik Giuseppe Santisi in Anna Carmen Albrecht, uradnik Marino Lescovelli in uradnica Maria Grazia Maier. ladijski privezovalec Giorgio Martini in uradnica Maria Maffei. upokojenec Alessio Cargnelli in gospodinja Maria Sturman, trg. pomočnik Franco Vigini in uradnica Graziella Ber-nobdeh. mehanik Giuseppe Raseni in gospodinja Olga Barolliru, trgovec Lino Ravalico in univ. študentka Carinna Ucdni, zdravnik dr. Anto nello Missaglia in uradnica Diana De Carolis. krojač Luigi Rizzo in delavka Emdlia Pagano. SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst. UL Mazzini 53, Tel. 733-381 Prijatelj« le menca da nas obiščejo DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; AUa Maddalena, Istrska u-lica 35; Chiari Crotti, Ul. Tor San Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. Revoltella 41; Pizzul Cignola, Korzo Italija 14: Prendini, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne izmene. LOTERIJA BARI 67 47 65 22 63 CAGLIAR1 76 64 29 10 19 FIRENCE 34 3 66 58 30 GENOVA 60 57 81 72 56 MILAN 72 9 83 41 6 NEAPELJ 29 47 20 21 64 PALERMO 83 55 36 30 1 RIM 23 61 52 22 4 TURIN 8 28 89 13 18 BENETKE 55 49 ENALOTTO 26 75 90 2 2 X X 2 1 2 1 1 X X l ENALOTTO Kvote: 12 točk — 5.77.000 Ur; 11 — 240.500; 10 — 19.400 Ur. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME S N G IZ LJUBLJANE BERNARD SHAW PYGMALION (Pravljica v petih dejanjih) Prevod: JANKO MODER Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: BOJAN ADAMIČ Režija: STEVO ŽIGON DANES, 28. maja ob 16. uri (Abonma red C — I. nedelja po premieri in red F — okoliški) Avtobus št. 1: Veliki Repen 14.40, Mali Repen 14.45, Zgonik 14.50, Koludrovca 14.50, Salež 14.55, Križ 15.00, Prosek 15.20. Kon-tovel 15.20. Avtobus št. 2: Trnovca 14.40, Prečnik 14.45, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15.00 (železniška postaja), Sesljan 15.05 (križišče Sesljan - Vižovlje), Nabrežina 15.10. V ponedeljek, 29. maja ob 15.30 SAŠA ŠKUFCA TRNULJČICA (pravljica v treh dejanjih) ZADNJIČ V LETOŠNJI SEZONI! Gledališča KULTURNI DOM Danes, 28. t. m., ob 16. uri Bernard Shaw «Pygmalion» — gostovanje Drame SNG iz Ljubljane. Abonma red ^ — I. nedelja po premieri in red r okoliški. . Prodaja vstopnic eno uro Pr?” Pr četkom predstav pri blagajni Kultur nega doma. - V ponedeljek, 29. t. m., ob 15 3« » ša Škufca »Trnuljčica. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V torek, 30. t. m., ob 20. uri Ten nessee WiUiams »Tramvaj poželeni v Hrpeljah. POLITEAMA ROSSETT1 Ponovitve Brechtove drame Korajža* se bodo nadaljevale do junija. Današnja predstava se bo čela ob 16.30. AVDITORIJ Samo še danes popoldne ob 16.30 bodo predstavili v Avditoriju B®*®' tejev «Parlament» in Machiavellije »Mandragolo*. Predstavi bodo J®? ponovili v koronejskih zaporih za J nike, v prihodnjih dneh pa bo dališka skupina gostovala na P°“ želskih odrih. Slovenski klub priredi v torek, 30. maja ob 20.30 VEČER OB ZAKLJUČKU 10. SEZONE Vljudno vabljeni vsi člani kluba! Koncerti VERDI Prihodnjo soboto bo za red B sPJJ mladanske simfonične sezone napJ| znani madžarski pianist Cziffra-gledališki blagajni so na ra®®"8 vstopnice za še preostale sedež* šola GLASBENE MATICE — Trebče V sredo, 31. t. m. ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva Primorec NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Na sporedu klavir, čelo, klarinet, harmonike in godalni kvartet Glasbene šole. Vljudno vabljeni! Prosvetno društvo IVAN GRBEC škedenj vabi k predavanju s skioptičnimi slikami KENIJA ki bo v torek, dne 30. t. m. ob 20.30. Predava Mario Magajna • Danes, v nedeljo, 28. maja, bo občinski bazen »B. Bianchi* odprt za občinstvo samo po 13. uri, v jutranjih urah bodo tekme v okviru mladinskih iger. Prejšnjo noč so openski karabinjerji odkrili truplo 25-letnega Stefana Skerlavaja iz Doberdobske ulice 25 na Opčinah, ki se je obesil v bližini Banov. Truplo je na razpolago sodni oblasti za potrebne ugotovitve. Prosveta Slovensko prosvetno društvo Tabor priredi v nedeljo, 28. t m. ob 10.30 predvajanje slovenskega mladinskega fdma BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA (1. del). Vabljena predvsem mladina. PD »Ivan Grbec* v Skednju priredi v torek, 30. t. m. ob 20.30 predavanje s skioptičnimi slikami »Potovanje po Keniji*. Predaval bo Mario Magajna. Izleti Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi dvodnevni izlet (1. in 2. 6.) v Begunje in dolino Drago z vzponom na Begunjščico. Planinci bodo prenočevali v Roblekovem domu, ki je 3 ure hoda od Drage. NeplanincJ bodo imeli prenočišče v Domu v Dragi. Oglea muzeja v Begunjah in sprehod do planine oziroma do Sankaške koče. Vpisovanje pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9. Na razpolago je le še nekaj mest. Prosvetno društvo »France Prešeren* v Boljuncu priredi v soboto in nedeljo, 10. in 11. junija izlet na Koroško s koncertom društvenega pevskega zbora in s tamburaši. Nastop bo v vasi Bilčovs. Prenočevanje v Celovcu. Ogled knežjega kamna na Gosposvetskem polju in Vrbskega jezera. Zadostuje osebna izkaznica. Vpisovanje pri Lauri v mlekarni. V ZGONIKU OO 31. MAJA DO 2. JUNIJA VINSKA RAZSTAVA Kino Nazionale 16.00 «Capitan ApaCh. Barvni film. Lee Van Cleef in rol Baker. Fenice 15.30 »n ribelle di Scozia*- chael Caine, Trevor Howard, Jack Hatvkins, Donald Pleasence. Bat’® film. ij Eden 15.30 »Le notti Boccaccescp® un libertino e di una candida P stituta*. Maurice Ronet. Fra®«’* Fabian. Barvni film. Prepovefl mladini pod 18. letom. . c. Grattacielo 15.30 «All onorevole P' ciono le donne*. Lando Buzzanjj® Stander. Laura An^Zi Lionel Stander. Laura Anton ■£ Barvni film. Prepovedano pod 18. letom. . ^ Excelsior 15.30 »Imputazione di cidio per uno študente*. ™as-“ Ranieri, Martin Balsam, Valen Cortese. Barvni film. „ rV. Rite 15.00 «Quell’estate del '42*. . ■ ni film. Jennifer 0'Neill, Garri ^ mes. Prepovedano mladini P°° ietom. dor. Alabarda 15.00 «Indagine di un ^ nalista sulla mafia del sessO’- ^ gers Bryan, Eva Karinka. J® jj, film. Prepovedano mladini P00 letom. jr Aurora 15.00 »Giomata nera PerTjffjn. te*. Franco Nero, Pamela Barvni film. Prepovedano ^ pod 14/ leloml ' , 0,0 Impero 15.00 «L’amante delt Maggiore*. Giuliano Gemrna. ,J[l£l Berger. Barvni film. Prepo* mladini pod 14. letom. «(# Cristallo 15.00, 16.30, 18.15. 20.1«.^,. «Unico indizio, una sciarpa 8*®^ F. Dunaway. Barvni film-Capital 15.00 »Fuga dal pianeta « scimmie*. R. McDawall. Barv®1 _ ^ Moderno 14.30 »Detenuto in $■ giudizio*. Alberto Sordi, dersen. Barvni film. ,n8t«- Vittorio Veneto 15.15 »Gli scaSgarvfli ri», Jean Paul Belmondo. “ film. , »e Ideale 14.30 »Rio Lobo*. Ba^vtojef stem film. John Wayne in 0’Neill. . {jim- Astra 15.00 »Love story». Barv«1 Ryan 0’Neil in Ali Mac Gra»- Abbazla 15.00 »Riuscirš l'avvoca nenato a sconfiggere il suo P^io cerrimo nemico. il pretore ^ De Ingres?* Zabaven barvr« sSj|, Franco Franchi in Ciccio r»-Kino »IRIS* — Prosek 16.00 »Vi ^ gazza, vivi*. Dramatični barVT/ . Aldo Reggiani in Pilar Velas« KINO Nfl OPČINAH Danes ob 15. un »SLEDGE* jj Westem barvni film. fgrat.®nell' mes Garner in Laura Ant V društvenih prostorih PP eSl lentin Vodnik* v Dolini bo “ ^ 28. t. m. do 13. ure in v , fj» 30. t. m. od 20. do 22. ure °°v, taborniška razstava RMV. no vabljeni! > Mali oglasi »CITROEN* - mehanična, ° Samartttanl in Miceo In Pr0 ,.f tl* mestnih delov v Ul. Ri«"1«^ Prodam jadrnico trimaran^^ ✓ splavljen 9 m. Vanja žlBB* Jamova 38 - LJUBLJANA. Prodam hišico z dvema _ kuhinjo ter s približno 6®® 10 tri P šča. 30 m od morja v Zambt* Umagu. Pojasnila dobite P1 Purinu, Umag, Ul. Joahin B® Pomemben zaseben zotM)^ta zavod v deželnem glavnem njega Venela nudi zaposllte^pLjijg* Jugoslovanskemu dentistu, !pt’ jd>*’ nemu posebno v konservativk mUt ijenjn zob ter v fiksnih P. pl* 5-dnevni delovni tednik, u, *** ča. Po možnosti tudi hran* jjp novanje. Neobhodno potreb®« j# znanje italijanskega Jezika. ,f E na naslov: ARRIGONI - Y Sanzio 13/1 nad., Trst. Sončno, komfortno, dvosob* vanje v središču Ljubljen® Pj fV Takoj vseljivo. Naslov na uP Ul. Montecchi 6. jg ' Bar v Roof - Palače, 48016 ^ 1» Milano Marittima (RA) lt~\e d? nadstropje v nebotičniku, ^ P? mladi dekleti za natakaric« ristko. Ponudbe, po možnosti no fotografijo, poslati v direk 1 bara. Dobra plača, stan« hrana. PffmorsJci "diiovlnk 28. maja 1972 KDNCNO IZVRŠILNI PRAVILNIK K DEŽELNEMU ZAKONU ŠT. 13 Nezadovoljiva rešitev vprašanja ocenjevanja škode, ki jo kmetom povzroča divjačina Kmetje naj v 10 dneh prijavijo škodo vodstvu lovskih rezervatov • Uradi Kmečke zveze so jim vedno na razpolago vj.ržaški kmetje so vendar dočakali °P v veljavo izvršilnega pravilnika iuld! zakonu št' 13 z dne n- Mija 1969, ^ katerega so pričakovati adl ,prav'čno rešitev starega pro-l ma škode, ki jo na pridelkih po-v^»ca divjačina. u.ravim° predvsem tržaški kmetje, sebnf u-naŠi pokrajini škoda po- njakom"(na ilickLi U-na ravno upoštevajoč tra- štitutu na t dinM, 0 m napredujočo specializa-kPvršin Ur 'n zmanJšanie obdelanih snu'?8™8, kl J'° 'ovc* uvažajo in f «1° na naše ozemlje (predvsem ^ani), aii se množi, ker so lovci ( des?tIetia prepovedovali odstrel se pase po vinogradih, vr-”, m cvetličnih nasadih. Skoda na-tovSca' z njo pa nezadovoljstvo kme-■ ki jim je nihče pošteno ne povr-m la 50 bili prisiljeni v številnih pri-v r? sploh opustiti obdelovanje od ?°lj oddaljenih zemljišč, ker jim Pridelek pobirala divjačina. trwiadi tega 80 z velikim upanjem »l .ovali, da bo deželna uprava v Pristojnosti, ki jih ima, vendar Pravila konec nevzdržnemu stanju, (h j. ^rem imajo lovci vse pravice Ho cel° večje od drugih državlja-V' ki na pr. sploh ne smejo v o-"kieno zasebno lastnino), kmetje pa g*° dolžnost*, da jim redijo divja- , fc deželna uprava je dejansko izdaje zakon št. 13, v katerem jj. 'udi vsaj delno ugodila predlogom, .1)0 je izdelala in poslala vsem de-jjkun svetovalcem Kmečka zveza, po-ko se je dolga leta zaman trudi-, Prepričati lovsko zvezo, da je tre-škodo pošteno plačati. Strokovna »Muzacija je zahtevala naj se ome-s ni c!!0 divjačine, tako da bi bilo Ijjj0*1 čim manj škode, kar bi je pa ^ naj se kmetom povrne z od- .l^eželni zakon je pa določil, da je t« P' bilo v skladu s potrebami kme- to največje število divjačine, 'ruarja 1970, ki je pa dejansko sto-,v veljavo z več kot dveletno za- pred kratkim. Jjjjkva, šele določiti, kmetom pa da j?"? dani «prispevki» (ne pa «od-.^pdmne*, ker so vztrajali, da je div-v Clnf. »last nikogar* — sicer samo Oj®pši državi —) po nekem ključu. P°.)e da bo urejeval izvršilni pravil- .. ■ ki bi bil moral biti izdan do 2. ‘ebr Pil šele . Pis VPem 16111 času, kljub stalnim Plenim nastopom Kmečke zveze in njenih predstavnikov v pokra-pi?kem in deželnem odboru za lov, In deželnem odborniku za kmetijstvo h, dri samem predsedniku deželne u-škod6’ kmetje še niso dobili niti odlov n'ne nitl prispevkov,. ker so se tavn’ ^ bi morali plačati, izgovarjali s pomanjkanjem pravilnika. J^daj je vendar zagledal luž In ne biti več izgovorov, lovci bodo ustanoviti predvidene sklade ■poplačati kmetom »prispevke*. Pik^D kakšen je ta izvršilni pravil-Pra ^rav Kotovo ne tak, da bi lahko tl^Pvali. Vsebuje sicer celih 62 |jj . v; za razliko od južnotirolskega, V$J6 iasen in jedrnat, v katerih pred-m 1,1 urejuje notranje odnose lovskih kov ^ ^ar bi pri obilici odvetnikom' .k' i‘b imajo v svoji sredi mogla Pia»5i ? st°riti tudi sama), zelo po-jJ^Ukljiv je pa v tistih delih, ki bi ali urejevati vprašanja, ki zani-j!0 kmete. ,«ai je »mesto da bi na pr. določil, kot ^ Predvideno v čl. 10 zakona, krite-Ujj J8 ugotavljanje koliko sme biti b). f6 divjačine, da ni škode za "Jstvo, pravi čl. 3 pravilnika, da se bo šele sestavila 9-članska komisija (kjer bodo po dosedanjih izkušnjah lovci sami ali v veliki večini). To se pravi ponovna odložitev reševanja tega skoraj najvažnejšega problema za mir naših kmetov. Kmečka zveza je bila predlagala od vsega začetka, naj se pravočasno poveri to delo strokov-pr. specializiranemu in-univerzi v Bologni) v sodelovanju s kmetijskimi nadzomištvi, ne pa lovcem, ki imajo naravno interes, da je divjačine čim več. Namesto da bi pravilnik razčistil morebitne dvome glede izvajanja zakona celo uvaja nove nejasnosti, člen 8 zakona trdi, da je «dolžnost vsakega rezervata, da ustanovijo sklad za prispevke* oškodovanim kmetom, člen 56 pravilnika pa pravi, da je v breme lovcev škoda, ki «presega znosne meje*. Kaj to pomeni? Upamo da ne, da kmetje lahko vse potrpijo, ker so pač vajeni? Kdo bo odločal, kaj je «znosno* in kaj ne? Mar ne spet lovci ali kakšen odbor, kjer so v veliki večini? Pravilnik urejuje popolnoma nezadovoljivo vprašanje ocenjevanja škode. Kljub vztrajanju Kmečke zveze, da mora škodo ocenjevati nepristranska komisija, v kateri na, bodo enako zastopani kmetje in lovci, predseduje pa ravno zaradi nepristranosti župan ali kmetijski nadzornik in kljub temu, da sta bila podobnega mnenja tudi načelnika kmetijske in gozdarske službe pri deželnem odbomištvu, določa 58. člen pravilnika, da bodo komisijo za ugotavljanje in ocenjevanje škode imenovali v vsaki občini vodilni organi lovskega rezervata in bo sestavljena iz enega lovca, ki je obenem »agricol-tore» (torej tudi lastnik, ki ne obdeluje zemlje?) in enega kmeta Koliko objektivnosti je pričakovati od komisije, ki jo imenujejo lovci in v kateri sta kar 2 od 3 njihova neposredna predstavnika, si kar lahko vnaprej — po dolgoletnih izkušnjah — predstavljamo. Nikjer ni v pravilniku rečeno, kot je Kmečka zveza predlagala, da imajo absolutno prednost pri članstvu v rezervatih domačini, na čigar zemljiščih se vrši lov, da bi se ne dogajalo, da bi vodstvo pokrajinske lovske zveze odločalo, naj gre Tržačan lovit v Šempolaj, Šempolajec pa, ker ni dovolj mest, v Tolmeč. Svoje nezadovoljstvo je Kmečka zveza že sporočila deželnemu odborniku -za kmetijstvo odv. Comelli-ju in je zahtevala, da dežela, ki to lahko stori, vendar enkrat pravično uredi to vprašanje in upraviči zaupanje kmetov ,ki nočejo biti podrejeni interesom ne lovcev ne nikogar. Kljub vsemu je Kmečki zvezi le uspelo, da so zagotovljena sredstva za izplačilo odškodnin za škodo, prijavljeno po avgustu 1969. Sedaj tudi ni več izgovora, da še di pravilnika. Njeni predstavniki Se bodo pač morali še dalje boriti V ocenjevalnih komisijah in v pokrajinskem odboru za lov, da bodo Škodo pošteno povrnili. Kmetje pa naj ugotovljeno škodo drijavijo v roku 10 dni vodstvu lovskih rezervatov, kot določa pravilnik. Uradi Kmečke zveze so jim na razpolago, da jim sestavijo in odpošljejo prijave. Treba bo torej še naporov, v pokrajinskem in deželnem odboru za lov, pri odbomištvu za kmetijstvo in se jih kmečka organizacija ob podpori članstva in vseh kmetov ne ustraši. Lucijan Volk ""Unn„„llll|l|limlllltllllll.....iiiiiiu INTIMNA svečanost v boljuncu Od 31. maja do 2. junija Vinska razstava v Zgoniku V Zgoniku bo od srede. 31. maja do petka, 2 junija občinska razstava domačih vin. Posebna komisija je že napravila selekcijo in izbrala za razstavo 11 vzorcev belega in 9 vzorcev črnega vina. Letos bodo ob tej priložnosti priredili zanimivo fotografsko razstavo o vinogradni štvu in kletarstvu v zgondški občini, nastopil bo tudi tržaški narodni an sambel. Vse tri dni bo okrepljena avtobusna zveza s Trstom, za avtomobile pa bo na razpolago obsežen parkirni prostor Nabrežina: V spomin nepozabnega Franca Furlana Že dolgo časa ni Nabrežina videla tako veličastnega pogreba kot v ponedeljek, 22. t.m., ko smo spremili v nepovratek značajnega proletarca Franca Furlana. Prostrani trg je bil skoro premajhen za množico spremljevalcev, vaščanov in okoličanov, kjer je bil pokojnik izredno priljubljen družabnik. Zlasti so se v velikem številu oddolžili spominu pokojnega. njegovi delovni tovariši iz tržiške ladjedelnice in ostali delavci, katerim je bil pokojni Franci iskren tovariš in obenem zaveden aktivist. Čast vrlemu vaščanu je izkazala tudi domača godba Pokojni Franc Furlan je bil rojen 3. 3. 1921 v Nabrežini, v družini čevljarjev, ki je dala tedanji družbi par veseljakov še živečega spomina. Tudi naš Franci je podedoval žilico prešernega humorja. Dokler mu je zdravje dopuščalo je bil čudovit preganjalec vsakršnega pesimizma. Poln delavoljnosti in načrtov za bodočnost, se je pred 33 leti zaposlil v tržiški ladjedelnici, kjer .je kmalu zaslovel kot odličen strojni mehanik. Zaupana so mu bila dela pri montažah strojev na novih ladjah, katere je spremljal na poskusnih vožnjah, kar je opravljal v veliko zadovoljstvo svojih nadrejenih. Poročil se je leta 1943 z vrlo Pra-pročanko Albino, ki mu je zvesto stala ob strani v družini in aktiviz Orkester »Miramar* v dvorani federacije v palači ZIS ■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiarvniiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||ll||||l||||||l|||||l||||Cjnv,|,,l,,„l|l,ll,ll,„ll,ll,lllll|lllllll,|,|lllaillll|,IUIIUgllllllliailll,liailllll|ll|l,,llll,l(l,ll,llllllllll||l|||||t|1|tl|lllll,laRlltllliaiaailllBtllllllBaiaailllllllBIIIIB PREJŠNJI ČETRTEK V PALAČI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Srečanje s predsednikom Titom Nastop harmonikarskega ansambla «Miramar» v Beogradu Med mladinskimi ansambli in solisti je pretekli četrtek dopoldne na tradicionalnem majskem srečanju predsednika SFR Jugoslavije z mladino nastopil tudi harmonikarski ansambel «Miramar*, ki ga vodi prof. Elijana Zajec. Pod taktirko Oskarja Kjudra se je naš tržaški ansambel predstavil z delam španskega skladatelja De Falle »Ples ognja*. Skladba. ki je grajena na značilnih ritmičnih prvinah španske folklore se je lepo vključila v celoten program prireditve. Kvalitetno izvajanje članov ansambla «Miramar» so vsi navzoči spremljali s posebno pozornostjo in ga pozdravili zelo toplo, s spontanim ploskanjem. Srečanje s predsednikom Titom in njegovo soprogo Jovanko, kateremu so prisostvovali poleg visokih jugoslovanskih državnih funkcionarjev številni mladinci in mladinke, mladi delavci, študentje, pionirji iz vseh pokrajin Jugoslavije, je bilo v palači Zveznega izvršnega sveta v dvorani Federacije. Program prireditve je bil lepo izbran. Prisostvovali smo nastopom raznih ansamblov in poedineev. med katerimi so posebno izstopali čudoviti nastopi skupin, ki so izvajale pesmi in plese jugoslovanskih narodov. Tako mladi folkloristi iz Subotice z vojvodinskimi plesi in Koroški oktet iz Maribora. Takoj za prijetnim petjem slovenskih fantov pa sta zvok zurle (turški instrument iz vrste starinske oboe) in bobna najavila plesalce KUD »Orce Nikolov* iz Skopja, ki so za svoje izvajanje poželi posebno odobravanje. Z razkošnimi narodnimi nošami so se odlikovali Črnogorci iz Titograda. Eksotični ples tčoček*. v katerem dominira plesalec s kozarcem na glavi, je izvajala folklorna skupina iz Prištine v prekrasnih turških narodnih nošah. V teku programa so bili Titu predstavljeni tudi mladi delavci in študentje. ki so se odlikovali tako pri svojem delu in študiju. Med njimi tudi mladi delavec iz Zenice, ki ie dosegel posebne uspehe kot mehanik, kateremu je lito med drugim z nasmeškom dejal »Midva sva kolega po stroki*. Prireditev so popestrili nastopi solistov zabavne glasbe ob spremljavi orkestra RTV Beograd. Med njimi je bil zanimiv mladi pevec iz Prizrena, Husein Kazaz, ki je zapel v turškem jeziku. Med slovenskimi skupinami se je predstavil tudi vokalni kvartet iz Celja. Prisrčno je maršalu Titu za njegov 80. rojstni dan zaželela vse najboljše mladinka madžarskem jeziku. Za vse sodelujoče in navzoče, po- Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! IJnJ^deljo. 21. maja se je v Bo tov d z,brala ožja skupina vašča-intimni svečanosti skupno s 0° 43i . Željkom Žerjalom, ki je &$] n letih bivanja v Argentini pri-Vgj ® kratek obisk v svojo rojstno W 'J svojih mladih letih je Želj-tihjj °val v skupini komunističnih hitjj acj6v. ki so tedanjim fašistično cep i^tem povzročali marsikate-in 'ez0 z razobešanjem 1? jtjjj.b zastav, trošenjem letakov bj , .ienlem propagandnega tiska 1,Se 'zognil aretaciji, se je ti l. leta 1929 izselil s svojo ženo j)J6rko v Argentino, svojim povratkom v Buenos iiri0 ' kjer sedaj živi s svojo dru-sorodniki in z nekaterimi sovaščani, se je želel po-Jlrw spominu padlim v osvobo n boju, med katerimi so bili l&tiJ^teri njegovi prijatelji. V 16 ftivriVU ož'e skupine prijateljev Vj 6CI spomenik padlim položil lo-. venec s posvetilom na rde-Fakii. (Na sliki je Žerjal na Hi) s^rani, četrti od desne proti Vin so se prijatelji in hi 0|j zbrali na poslovilnem veče-Ha : kozarcu pristnega domačega hji. f., °b prepevanju domačih pes-?-200 i- te-i priložnosti so zbrali ^benegu za sfK>merlik padlim v ŽIVLJENJE V NARAVI Knjigo, katero so pripravili najboljši poznavalci narave, bi lahko upravičeno imenovali nekakšen vodič po naravi. Današnjega človeka vajenega vsakovrstnega udobja poučuje o reševanju življenjskih problemov v skrajni sili. Obravnava bivanje na planem, taborjenje brez opreme in z opremo, preproste gradnje v naravi, gibanje v planinskem svetu, užitno divje rastlinstvo in divjad, improviziran lov, problem vode in ognja... skratka razširja znanje o naravi in njenih pojavih ter jih hkrati razumljivo razlaga. Uiaika UtifipatoKi TRST- ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792 sebno pa za nas Tržačane bo ostalo to srečanje s Titom v nepozab nem spominu, kakor tudi večerna prireditev, s katero je «dan mladosti končal na stadionu JLA ob prisotnosti ogromnega števila Beograjčanov. Odbor Zveze mladine Jugoslavije, ki je bil poverjen za proslavo, je orkester «Miramar» in člane Glasbene matice prisrčno sprejel ter jim v času bivanja v jugoslovanski pre stolnici nudil prijetno bivanje. Kljub številnim obveznostim v teh dneh so bili gostitelji do nas vedno pri srčni in pozorni. Nastanjeni smo bili z nekaterimi drugimi skupinami, ki so nastopale na svečanosti v lepem, novem hotelu «šumadija» na Banovem brdu — mirnem, zelenem naselju, ki je odmaknjen iz centra. Udeleženci so imeli na razpolago avtobus za prevoze v mesto in nazaj, pa tudi za ogled zanimivosti Beograda. Vaje tistih, ki so pili določeni za nastop na srečanju s Titom, so se začele takoj v nedeljo dopoldan po našem prihodu v Beograd. Še isti dan popoldan smo si ogledali trdnjavo Kalemegdan, kamor ie lepo nedeljsko popoldne privabilo številne meščane, kolikor se niso že v dopoldanskih urah umaknili na podeželje Zanimiv je bil obisk Avale, kjer smo si v spremstvu vodiča ogledali znameniti Meštrovičev spmenik in televizijski stolp. Na povratku pa še bežen ogled Titovega domovanja - Beli dvor — na Dedinju, kjer se je prav tedaj mudila množica mladincev in pionirjev. ki so prinesli maršalu Titu čestitke. Zanimiv je bil tudi ogled Ncvega Beograda in raznih znamenitosti mesta. Sterilne vaje ansambla in velika obremenjenost organizatorjev nista dopustila, da bi mogli organizirati druge nastope Miramara v Beogradu. Veliko zanimanje za tržaški harmonikarski ansambel pa je najboljši znak. da bo Miramar v bodoče tudi drugod po Jugoslaviji dobrodošel gost. To še posebno, ker je bilo prav kvalitetno izvajanje Miramara in njegova odlična uveljavitev na raznih mednarodnih festivalih in srečanjih odločilno, da je. Gre za angleško motorno ladjo «La Quinta», s katere so odvrgli v morje nafto, steklenice in za boje, ter za norveško tankersko ladjo «Essi Camilla*, s katere so od vrgli v morje izplake nafte. Za «La Quinto» bo moral odgovarjati poveljnik David K. Smith, katerega so obtožiii ne samo onesnaženja morja, ampak tudi odmetavanja za plovbo nevarnih predmetov. Odplula je včeraj popoldne, po izplačilu 4.000.000 lir kavcije, s tovorom 12.000 ton alkohola. Kapitana Hallvarda Barstada pa bodo sodili zaradi onesnaženja, ker je dovolil, da so odvrgli v vode miljskega zaliva naftne izplake potem, ko je 35.000 tonska «Essi Camilla* raztovorila 50.000 ton surove nafte za naftovod Trst - In» golstadt. Za preklic zaplembe je morala družba položiti 5.000.000 lir kavcije. PD «SLOVENEC* — BORŠT priredi 2. PRAZNIK VINA Spored četrtek, 1. junija 1972 ob 17. uri koncert godbe na pihala »Breg*, nastop domačega pevskega zbora, nastop gojencev domače glasbene šole, koncert pevskega zbora »V. Vodnik* iz Doline. Petek, 2. junija ob 18. uri nastop domačega pevskega zbora, koncert mladinskega zbora šole »S. Gregorčič* iz Doline, od 19. ure dalje ples z godbo na pihala s Proseka. Nedelja, 4. junija ob 16.30 koncert godbe na pihala »BREG*, nastop folklorne skupine »SAVA* iz Kranja. V četrtek, soboto In nedeljo ples ob zvokih ansambla »Kras*. Vse štiri dni bomo točili pristna domača vina in delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! Spoštovano uredništvo! V torek, 23. t. m. ste začeli objavljati «Tržaški dnevnik dveh botanikov iz leta 1816» v priredbi prof. T. Penka. Dosedanja nadaljevanja so bila izredno privlačna in zanimiva in taka bodo brez dvoma tudi naslednja. Želel bi pa vam vseeno izraziti majhno željo, s prošnjo, da jo posredujete prof. Penku. V uvodnih besedah 1. nadaljevanja pravi: »Ne bom dela prevajal. Večino bi strokovna razglabljanja o cvetlicah in žuželkah obupno dolgočasilo; izbral bom le tisto, kar se mi zdi, da bi utegnilo zanimath. Moje skromno mnenje je, da ta trditev ne bo povsem držala lupam, da bo še kdo izmed čitate-Ijev mislil enako). Imeni Hoppe in Homschuch sem prvič izsledil v «Kraški flom prof. Mezzene in že takrat sem si bil zaželel izvedeti kaj več o njunem potovanju, predvsem pa o raziskovanjih, ki sta jih tu pri nas vršila. Prosil bi zato prof. Penka, da bi o naši flori in sploh o vsem, kar sta tu pri nas opazila kaj več povedal, čeprav bi dobesedno prevajal Hoppe . Homschuchove zapiske. V času, ko se razne ustanove od «Kraške hiše* do W. W. F. toliko-prizadevajo za naše podeželje, bi bilo tudi to delo prof. Penica izredno pomembno, in mu bi bili vsaj zanj hvaležni. Če bi pa tiskarna Primorskega dnevnika ohranila stolpce in jih potem ponovno uporabila za natis posebne brošure, bi s tem res storila koristno delo. S spoštovanjem Slavko Rebec * * * Spoštovani gospod urednik! V celi vrsti vprašanj, katerih rešitev terjamo že četrt stoletja, je gotovo med najbolj perečimi tudi vprašanje izpopolnitve šolske mreže, odnosno ustanovitve še tistih šolskih zavodov, ki jih naša manjšina potrebuje. Med te spada vsekakor kmetijska šola. Mislim, da ni treba upravičenosti te naše zahteve posebej dokazovati in utemeljevati. Zdi se mi, da je bilo to vprašanje v zadnjem času nekoliko odmaknjeno spričo načelno pravilnega zopet v ospredje, ko smo zvedeli ščite naše manjšine. Ta bi namreč sama ob sebi privedla tudi do reševanja vprašanj srednje tehnične šole, kmetijske šole in drugih. V tem, rekli bi *zatišju», pa je potreba po kmetijski šoli stopila zopet v ospredje, ki smo zvedeli za akcijo ravnatelja srednje šole tSrečka Kosovela* na Opčinah, ki se v zadnjem času prav vneto zavzema za to, da bi pridobil svoje dijake, da se po zaključku nižje srednje šole vpišejo v kmetijsko šolo v Cervignanu. Posebno se z agitacijo gospoda ravnatelja ne strinjam, vendar menim, da so drugi bolj kvalificirani ,da se o stvari izrečejo. Tu mislim predvsem na Kmečko zvezo ter na šolski odbor, ki ga sestavljajo zastopniki vseh slovenskih političnih skupin in osrednjih kulturnih orga nizacij. Ali ravna gospod ravnatelj v skladu ali morda celo v soglasju z omenjenima ustanovama, ki jim vsekakor pritiče naloga, da izbirajo pot in način akcije, da pridemo končno Slovenci v Italiji do svoje kmetijske šole? Odgovor na zgornje' vprašanje-prav gotovo ne bo zanimal samo mene, temveč najširše sloje našega ljudstva. mu Le malo časa je užival družinsko srečo, ker so ga kmalu zavohali Nemci ter ga odpeljali v deportacijo. Vrzel, ki je nastala v domačih krogih z izgubo dragega Francija, je res boleča. V povojnih letih ga najdemo v pevskem zboru kot dobrega tenorista ter cenjenega člana tedanje dramske družine. Povsod je naš Franci s svojim dobrodušnim humorjem pomagal odpravljati občasne nevšečnosti. Udejstvoval se je tudi kot športnik, kjer je njegova prisotnost spodbujala elan igralcev. Najhuiša pa je misel naše družbe, da ne bomo več slišali njegove prikrite ironije na račun sedanjih razdrapanih časov ter intonirali njegove priljubljene pesmi. Dragi Franci! Z izrekom tov. Ca-harije v nagrobnem govoru, da Ti je usoda namenila prekratko življenjsko pot in pretrgala nit bodočih načrtov, se strinjajo vsi Tvoji sopartijci, prijatelji in znanci. Vendar naj se porodi obveza, da se iz-klesa iz srede naše mladine kremenit značaj, Tvojemu podoben. Posvečam Ti še pomembne besede, ki jih je izrekel neki Tvoj tržiški prijatelj - sodelavec: Če bi bal vsak peta član človeške družbe tako za- veden kot pokojnik, ba bilo bolj« na svetu! Žalujoči družini in sorodnikom naj bo v njihovi žalosti zadoščenje in uteha, ki ga je pokojnemu Franciju izkazala navzočnost množice ljudi na žalostni poti. Za izkazano poslednjo čast pokojniku se družina, sorodniki in odbor KPI - sekcija Nabrežina toplo zahvaljujejo. Posebna zahvala naj gre tržiškim delovnim tovarišem in direkciji za vence in izkazano sočustvovanje. Zahvala naj velja tudi naši godbi za sodelovanje, vsem darovalcem vencev in množici spremljevalcev. Vaščan Pozdravljeni! T. G. POPRAVEK Opozorilo župana (kv.-nabrež. občine Opozarjam imetnike občinskih in drobno .imetnike prefektumih dovolilnic, potujoče trgovce in imetnike policijskih dovolilnic za javne lokale, da do 21. 7. 1972 zaprosijo za vpis v «Regišter imetnikov trgovskih dovolilnic* pri Trgovski zbornici v Trstu, v smislu zakona št. 425 z dne 11. 6. 1971. Vzorcj za prošnjo so na razpolago pri Trgovski zbornici v Trstu, Piazza della Borsa 14 med 9. in 12. uro. Prizadeti naj predložijo potrdilo o vplačilu L. 15.000 (potujoči trgovci samo L. 5.000), potrdilo o stal« nem bivališču in državljanstvu ter prepis dovolilnice. Vedno do 21. 7. 1972 morajo prizadeti predložiti občinski upravi (v kolikor gre za občinske dovolilnice) prošnjo (med 9. in 12. uro) za izstavitev nove upravne dovolilnice, ooremljene s potrdilom o vpisu v «Register*, ki ga izda Trgovska zbornica. ŽUPAN (dr. Dragomir Legiša) Nekrolog za rojakom Stankom Švaro, ki je bil objavljen v našem dnevniku preteklo nedeljo (21. maja) na tretji strani, je bil pogrešno podpisan z začetnicami L. M. Pravilne začetnice avtorja članka pa so L. U. Danes se poročita GABRIJELA ABRAM in BORIS BANDI Obilo sreče v novem življenju jima želi mladina iz Gro-čane. Darovi in prispevki Ob priliki birme male Tatjane daruje družina Prelc 5.000 lir za so ga med številnimi drugimi an- Uiu»ma ,lra ^ sambli izbrali za nastop. I šoto - 'spomenik* NOB v Cerknem." Organizatorji sami m se posebno 7„ nInAfn 7J1 ftn Pfllpi), , predstavniki Zveze mladine Sloveni- je, s katerimi smo se sestali v Beogradu, pa so izrekli svoje posebno zadovoljstvo, da sodeluje tokrat tudi tržaška mladina. Predstavniki Glasbene matice, ki je prejela vabilo za sodelovanje, so prinesli maršalu Titu kot skromno darilo umetniški album s fotografijami. s katerimi je prikazana vsa dejavnost Glasbene matice — od glasbene šole do koncertnih prireditev. Nepozabni so bili večeri na hotelski terasi v družbi mladincev iz raznih jugoslovanskih krajev. Koroški fantje s svojo pesmijo. Makedonci s svojimi plesi ob zvokih tipičnih instrumentov pa seveda naš Oskar Kjuder, ki je s harmoniko ustvaril posebno razpoloženje, člani Miramara in številni drugi — od malega mojstra na zurli do režiserjev prireditve — vsi so se povezali v čudovito tovariško srečanje, ki se je ob kolu in drugih plesih in pesmih nadaljevalo pozno v noč. Prisrčni stiki, ki so jih ob tem srečanju navezali med seboj mladinci. pa tudi starejši gostje prireditve, bodo v bodoče prav gotovo dovedli do novih, koristnih glasbenih srečanj ter bodo rodili ti,li marsikatero drugo pobudo za mecteeboj-no zbližan.je in kulturno sodelovanje. - r PO IZPLAČILU KAVCIJE Priklicana zaplemba ladij La Quinta in Essi Camilla Včeraj popoldne sta zapustili tržaško pristanišče dve ladji, ki so ju zaplenili po nalogu pretorja dr. Losappia, ker sta onesnažili mor- Za ploščo za igrišče ŠD Polet so darovali: Hranilnica in posojilnica na Opčinah 40.000 lir. Skladišče gradb. mat. Alojz Daneu 20.300 lir. Dr. Andrej Kranjec 5.000 lir. Za spomenik padlim v NOB v Skednju, na Kontovelu in pri Sv. Ani so darovali: Zorka Jelušič z družino 5.000 lir, Polikarp Starc 10.000 lir, dr. Danilo Sancin 2.000 lir, Felice Sancin 5.000 lir, Gioa-chino Sancin 1.000 lir, Danilo Merlak 5.000 Ur. Ob obletnici smrti drage mame darujejo Dragica, Liči, Alojz 10.000 Ur za spomenik padlim na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. Marije vd. Renar od Banov darujeta Silvana In Zvonko Malalan 4.000 Ur za spomenik NOB na Opčinah. Ob priUki 2. obletnice smrti Ludvika Hervatina daruje žena Gizela 3.000 lir za Dijaško matioo. Ob 28-letnici smrti brata Alberta daruje v počastitev njegovega spomina Lojzka Cjak 5.000 Ur za popravilo partizanskega spomenika na Kontovelu. V počastitev spomina pokojne Marije Grgič daruje družina Grgič (Šmolčeva) 10.000 Ur ža spomenik padlim v NOB v Bazovici. V isti namen daruje Justina Križmančič 2.000 lir v počastitev spomina pokojne Marije Grgič. Za spomenik NOB v Križu Emil Bole (Križ št. 20) 2.000 lir, Edmund Košuta (št. 117) 5.000, Cvetko Magajna (št. 398) 5.000, FeU-ce Košuta (št. 147) 2.000, Anton Ka-riš (št. 168) 10.000, Zofija Bogateč (št. 154) 2.000, Ivan Košuta (št. 173) 10.000, Jolanda Di Lenardo (št. 424) 5.000, Josip Bogateč (št. 159) 5.000, Franc Kenda (št. 155) 3.000. Gui-do Pelicon (št. 167) 5.0G0, Danilo Sulli (št. 166) 1.000. Guerino Savi (št. 152) 4.800, Mario Sedmak (št. 148) 5.000, Angela Tence (št. 149) 5.000, Frančko Kenda (št. 155) 2.000, Nino Busetti (št. 160) 3.000, Ivo Sedmak (št. 161) 2.000, Franc in Danila Žerjal (št. 162) 2.000, Viktor Košuta (št. 197) 1.000, Nino Baschie-ra (št. 185) 1.000, Floriano Stefani (št, 204) 5.000, Danilo Sedmak (št. 204) 5.000, Košuta - SuUni (št. 189) 1.000, D. Indri in E. Ronzani (št. 178) 2.000, Kobau (št. 196) 500, Mirko Bogateč (št. 116) 2.000, Oskar Tence (št. 125) 10.000, Maks Sirk (št. 115) 2.000. Ciano Košuta (št. 202) 2.000, Maks Stefančič (št. 203) 500, Angel Bandel (št. 446) 5.000, Lucija Tretjak (št. 454) 10.000, Gašper Frankovič (št.636) 5.000, Danica Košuta (št. 188) 2.000, Omero Sedmak (št. 188) 1.000, Josip Sedmak (št. 15) 3.000, Justina Gustinčič (št. 340) 5.000. Lucijan Sedmak (št. 242) 1.000. Mario Kobau (št, 246) 500, Kristina Tence (št. 249) 5.000, Mario Guštin (št. 256) 5.000, Mario Furlan (st. 264) 500, Marica Tretjak (št. 257) 1.500, Danilo Juretič (št. 257) 1.000, Dora Tretjak (št. 363) 1.000, Ana Bogateč (št. 265) 1.000, David Sirk (št. 266) 5.000, Rudi Švab (št. 268) 1.500 Karmela Tretjak (št. 243) 1.000, Antonio Vo-chi (št. 269) 1.000, dott. F. Settimo športno društvo »POLET* je zakljnčilo nabiralno akcijo za u-reditev nove ploščadi na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah. Pozivu za nabiralno akcijo se je odzvalo sknpaj 354 prijateljev mladine, ki so za novo ploščad darovaU 1,062.800 Ur. Športno društvo »POLET* se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje in sporoča, da je bila nova plošča prav včeraj dokončana. Vsi prijatelji mladine, še zlasti pa darovalci, so vljudno vabljeni na otvoritev nove ploščadi, ki bo v nedeljo, 4. junija ob 19. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. (št. 250) 10.000, Bruno Martinuzzi (št. 258) 1.000, Srečko Vidom (št. 267) 2.000, Marija Tretjak (št. 267) 1.000, Ino 1.000, Romeo 1.000, Jožef Legiša (št. 179) 1.500, Jožef Sulčič (št. 182) 1.000, Ivanka Lozar (št. 193) 3.000, Zdravko Lozar (št. 193) 5.000, Lado Lozar (št. 195) 5.000, Giovanna Antonini (št. 192) 1.000, Franc Sedmak (št. 190) 1.500, Orei-ste Antonini (št. 187) 1.000, Ada Daneu (št. 184) 1.000, Rado Košuta (št. 177) 1.000, Angel Sedmak (št. 157) 1.000, Piero Calvelli (št. 172) 1.000, Viktorija Sedmak (št. 172) 2.000, Renato Košuta (št. 172) 2.000, Gabrijel Sedmak (št. 171) 4.000, Marjo Bogateč (št. 170) 1.000, Gole Giandon (št. 168) 1.000, Marica Košuta (št, 166) 1.000, Božo Sedmak (št. 165) 2.000, Lino Casoni (št. 383) 5.000, Josip Lozar (št. 193) 5.000, Srečko Sedmak (št. 7) 3.000, Palmira Sedmak (št. 6) 3.000, Pijo Mtden (Trst) 10.000, Drago Purič (št, 610) 5.000, Marino Antončič (št. 380) 5.000, Marjo Sedmak (Trst) 5.000, Ivan Tretjak (št. 262) 5.000, Nino Bogateč (Opčine) 1.000, Mirko Kosmač (št. 585) 2.000, Alojz Škabar (št 415) 5.000 lir. Za spomenik NOB na Proseku C. Cejnar 1.000, Alfred Albi 5.000, Ida, Vi«, Grilanc 2.000, Edi Milič 2.500, Emil Rupel 5.000, S. Furlan 15.000, Zdravko Kante 20.000, Romano Danev 30.000, Slavka Bau, Moro 10.000, Sonja Majovvski, Lojzi 2.000, Milka Puntarj 500, Riko Majowsky 10.000, Milko in Guarina Ostruška 15.000, Avgust Šegina 10.000, Milan Milič (Dujč) 2.000, Ivan Sardoč 5.000, Silveiii Slavec in Gostilna (Zajka) 10.000, Dragica Husu 2.000, Milko in Valerija Milič 10.000, Karel Kalin 500, Anton in Marija Škrk 5.000, Vinko Furlan 1.000. Gostilna Luxa Ladi 20.000, Marino Luga 8.000, Družina Giulio Štoka (314) 3.000 Filippo Di Gioia 2.000, Oskar Sedmak 5.000, Aleksander Čuk to družina 10.000, Mira D'Ambrosi 4.000, Drago Ukmar 10.000, Marija in Milko Luxa 20.000, Mara in Angel Blažina 10.000, Slavko Bukavec in družina 10.000, Stana Puntar 5.000, Bogomil Kralj 20.000, Josip Čeme 5.000, Zdravko Verša 5.000, Danica Verša 5.000, Giordano Mi-cheli 1.000, Josip Kemperle 7.000, Berto Bogateč 2.000, Milka Čuk 2.000, Cvetka Pertot 20.000, Danilo Puntar 15.000, Rudolf Rupel 10.000, Marija in Cvetko Husu 2.000, Družina Viktorja Verša 20.000, Al-bim Malalan 40.000, Marta Bezin 1.500, družina Guštin (št. 142) 20.000, Anica Husu 3.000, Dinči Danev 20.000, Marica Rauber 1.000, Dinči Gorup (Opčine) 20.000, Liljana (zlatarna) 10.000, Sonja Španger 3.000, Rado Zorn 20.000, Marija Milič 10.000 lir.-------------- Majski piknik danes v Lipici V Lipici, zeleni kraški vasi, bo danes dovolj zabave in razvedrila za vsemaiski piknik, ki ga orireia Gostinsko - turistični center Lipica. Začelo se bo že ob 9 uri (po našem ob 10.). Nato bo igrala godba na pihala s Proseka. Po kosilu bodo pokazali dresurno jahanje, po tem bo nastopila vokalna inst rumen talna skupina s pevcem Vladom Samcem, od 17. do 24. ure Da bo igral za zabavo in ples ansambel Lojzeta Slaka. Zabavni program bo povezovala Nela Eržišnik, ki ji pra vijo «kraljica humorja*. Mladi in stari se bodo lahko zavrteli na dveh plesiščih, gostom pa bodo postregli z dobro hrano in pijačo. s kraškim pršutom in teranom, ne samo v modemih gostinskih lokalih, ampak tudi na prostem. Omenimo naj še. da si bodo gostje lahko ogledali tudi kobilarne, kdor pa zadnje čase ni bil v Lipici, bo lahko videl, kakšen hotel, restavracijo in drugo so medtem zgradili. P nmorsfcl dnov"iik* 4 GORIŠKI DNEVNIK 28. maja 1t72 RAZVOJ, KI JE ZA VSAKEGA NA DLANI PRIHODNJO SREDO IN ČETRTEK NEDELJA, 28. MAJA PONEDELJEK, 29. MAJA TRSI A _7-15. 8.15, 11.30, 13.15, TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; i ia o ia n -«i nit 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kme- 17 15 ’ 20 15* » ti; 'pU' “i 14‘1nč tijska oddaja- 9 00 Maša iniš i„'i’ ■?'15 Porocila; 7-05 Kdo, kdaj in zakaj; 13.30 Glasba w*1ušLm- i» k' Z f ln/ade po željah; 15 45 Radiiska ivra- ^7' 1815 Umetnost, knji-?7 m d ^aaijsKa igra, zevnost in prireditve- 18 50 Slav 17.3° Popoidan.sk! koncert; 18.15 ni solisti- , Q i k J, a.a' Plošče; 19.00 Šport in glasba 20.00 šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 šport; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Sodobna zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Orkestri; 9.30 Maša; 10.45 Tržaški motivi; 12.15 Šport; 14.30 Okrogla miza o... KOPER 7.30, 8.00, 12.30, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena oddaja; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05 Glasba po željah; 15.40 Zabavna glasba; 15.45 Glasba po željah; 17.00 Petnajstletnica koprske luke; 17.30 Primorska poje; 18.00 Prenos RL; 19.15 Šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Italijanske balade; 13.20 Spored s Pippom Baudom; 14.00 Rakec; 14.30 Plošče; 15.10 Popoldan z Mino; 16.00 Kolesarska dirka po Italiji; 16.45 Spored z Ginom Bra-mierijem; 17.35 Popevke; 18.00 Prenos z nogometnih igrišč; 19.00 Orkestri; 19.30 Ansambli; 20.25 Radijska igra; 21.20 Jazz; 21.50 Koncert za orgle; 22.20 Odhod in prihod. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Om-bretta Colli in Bee Gees; 8.40 Plošče; 9.35 Velikj variete; 11.00 Mike v nedeljo; 12.30 Plošče; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 »Alto gradimento; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Spored z Enricom Simonettijem; 16.30 Glasbena oddaja; 17.30 Šport; 18.00 Plošče; 19.00 Šport; 20.20 Odhod in prihod; 21.00 Operni svet; 21.40 Kraljice baleta; 22.10 Operetni odlomki; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.30 Opera: Oberon; 13.00 Medigra; 14.45 Baletna glasba; 15.30 Radijska igra; 18.00 Japonska literatura ; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Verfel, Prijatelj sveta. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00,' 16.00. 18.00, 19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.05 Veseli tobogan; 10.05 Iščemo popevko poletja; 1105 Še pomnite tovariši...; 11.25 Pesmi ni solisti; 19.15 Odvetnik za vsakogar; 19.25 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Slovenski razgledi - TRSI 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Folklorni dokumenti; 16.20 Pianistka Doris Wolf. KOPER 7.30, 8.00, 10.00, 12.30, 14.00. 15.30, 16.00, 18.00, 20.15, 23.20 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 šport; 14.15 Plošče; 14.45 Glasbena oddaja; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL: 16.30 Zbori; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Popevke; 17.40 Pianist Vojmir Demšar; 18.00 Vaši pevci; 19.00 Slovenska glasba; 19.30 Plošče; 20.30 Prenos RL; 23.15 Orkestri; NAClON 5M' PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.20 «Hit parade*; 14.00 Veselo popoldne; 15.45 Kolesarska dirka po Italiji; 16.10 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.10 Kulturna oddaja; 19.40 Plošče; 20.20 Koncert II PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 13.30, 15.30, 18.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Amalia Ro-driguez in La Nuova Equipe 84; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.01 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Poje Claudio Villa; 19.55 Kolesarska dirka po Italiji; 20.20 Odhod in prihod; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba za harfo; 11.45 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Scar-lattijev Oratorij; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.00 Plošče: 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Poletni ringaraja; 11.20- 12.00 Pri vas doma; 13.10 Stravin- ski: «Ognjeni ptič*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Igrajo pihal- ni orkestri; 14.15 Zabavna glas- Tržič močno prehiteva industrijsko rast Gorice Morda bi izbira industrijskega pola pri Gradišču bila koristnejša tudi za Gorico odprt do 30. septembra. VESTI IZ TRŽIČA Velik primanjkljaj v službi mestnih avtobusov Tržiški občinski odbor je napravil finančni obračun mestnega avtobusnega podjetja za poslovno dobo. ki gre od 13. marca do 12. aprila letos. V enem samem mesecu so pri tej mestni službi ugotovili primanjkljaj borbe in dela; "ll 45-13.00 Naši ba; 15.10 Med zbori Bajšanske-poslušalci čestitajo in pozdravlja- £a in Radiča; 15.30 Naši poslu- jo- 14.15 Zabavna glasba; 14.30 šalci čestitajo m pozdravljajo; Nedeljska reportaža; 15.05 Igra- 1640 Melodije mojstrov lahke jo veliki zabavni orkestri; 15.30 glasbe; 17.00 »Vrtiljak*; 18.10 Kumer: Tri humoreske; 16.05 1915 Popevke in plesni ritmi; Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 17.00 Jones- «Za vetje*; 18.05-19.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 «V nedeljo zvečer*; 23.00 Melodije za lahko noč; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz za ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 V nedeljo popoldne; 12.30 Naša domovina; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka; 16.45 TV za otroke: TV film: Zaklad v gradu brez imena; 17.20 Risanka: 17.45 Včeraj in danes; 18.45 Rezultati italijanskega nogometnoga prvenstva; 19.00 Dnevnik: 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba: I Nicotera; 22.20 Športna nedelja; 23.15 Dnevnik. II KANAL 16.45 Prenos športnega dogodka; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nedeljski variete; 22.20 Boomerang. 19.45 Poletni kulturni vodnik: 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00 05 Literarni nokturno; 00.15 Zaplešite z nami. ITAL. TELEVIZIJA 10.50 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.20 TV v šoli: tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše; Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Svet v slikah; 18.10 TV film: Čudežna svetilka; 18.25 Risanka; 18.45 Na knjižni polici; 19.15 Kulturna oddaja; Življenje na Poljskem; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Celovečerni film: Becket in kralj; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 15.00 Kolesarska dirka po Italiji; 21.00 Dnevnik; 21.15 Danes zvečer govorimo o...; 22.15 Simfonični koncert. Ko so pred leti razpravljali o i nico na odprtem. Občani bodo tu razvoju naše pokrajine ter določa- imeli na razpolago ob delavnikih od li posamezna središča, kjer naj 9. do 12. ure in od 16.30 do 19.30 bi se gradila industrijska pod- razno čtivo, med katerimi tudi je tja, je prevladalo stališče, da po- ‘ dnevnike in revije. Park bo ostal trebujemo na Goriškem dva razvojna pola: enega v Tržiču in drugega v Gorici. V Tr>iču je obstajala dobra materialna in tudi človeška podlaga za nadaljnji razvoj, medtem ko Gorica klub nekaterim obratom starejšega datuma in manjšim obratom, nas ca im v okviru zakona o prosti coni, takšnih osnov ni imela. Obstajale so tudi objektivne omejitve zaradi specifične lege Gorice, pomanjkanje večjih površin, relativne omejenosti z delovno silo in podobno. Zato so nekatere osebe, ki so na razvoj gledale s srednjeročne perspektive že takrat uganile, da bi gotovo za potrebe Gorice, Gradišča in Krmi-na bilo veliko prikladneje zgraditi industrijsko cono nekje pri Gradišču ter s cestami omogočiti hitre in udobne preveze blaga in ljudi. Če se danes pojavljajo zastoji pri gospodarski rasti našega mesta, bo potrebno odgovor poiskati tudi v teh ugotovitvah, ki so bile pred toliko leti v občinskem svetu Gorici zavrnjene. Kako si moremo drugače razlagati, da Gorica nikakor ne more «vzleteti», medtem ko Tržič raste pred nami in nas bo kmalu prerastel. Napredovanje tržiške industrijske moči je treba pripisati vztrajnemu širjenju industrijske cone, njenemu opremljanju in nameščanju novih obratov. Izredno pomemben pospešek daje ladjedelniška industrija, ki se spopolnjuje in je lani zaposlila 450 novih delavcev. Z 8-odstotno, oziroma 10-odstotno stopnjo pa se je zvišalo število zaposlenih tudi v obratih Asgen in v Bulionerii Gre za uspehe na javnem sektorju, vendar se niti zasebni ne more pritoževati Gorica je hotela imeti svojo industrijsko cono, za katero verjetno m bilo pravega razloga, vsaj ne za kakšno večjo stvar. Sprašujemo se, če zaradi skrbi za hitro uresničljive in ozke koristi takšnega gospodarskega vrtičkarstva ne bomo drago plačevali. enega milijona in 603.000 lir. Ves ta primanjkljaj morajo kriti občine, ki so za službo mestnih avtobusov v konzorciju s Tržičem. Odborniki so sprejeli tudi sklep, da nakupijo avtomate za listke na avtobusih, ki bodo občino stali nekaj nad 7 milijonov lir. Zaključna prireditev v Dijaškem domu V Slovenskem dijaškem domu bo danes roditeljski sestanek namenjen staršem in gojencem. Po sestanku, ob 16.30 bo zaključna prireditev, na katero vobijo gojenke in gojenci vse svojce, prijatelje, vzgojitelje ter dobrotnike Slovenskega dijaškega doma. Štandreška dramska družina z «Razbitim vrčem» v Gorici Poučno predavanje «Po Donavi v Sovjetsko zvezo» na sedežu društva «0. Župančiča v Štandrežu Dramska družina prosvetnega društva «0. Župančič* iz štandreža je v okviru svojega letošnjega delovnega programa naštudirala še eno odrsko delo. Prihodnjo sredo in četrtek bodo v Prosvetni dvorani v Gorici, na Verdijevem korzu št. 13, nastopili z veseloigro v 2 dejanjih »Razbiti vrč*, ki jo je napisal nemški pisatelj Heinrich von Kleist in ki je nova za naše občinstvo. Igralci iz Štandreža se že nekaj časa vadijo, da bodo kar najbolje podali igro in res zabavali mlado in starejše občinstvo s to komedijo, katere glavni namen je zabavati občinstvo, pa čeprav ima tudi druge vrednote. Posamezne vloge so zasedli že priznani člani dramske družine, ki so se dobro izkazali že v drugih, tudi zahtevnih odrskih delih ter bodo prav gotovo tudi tokrat uspeli dobro podati svoje vloge. Med goriškimi ljubitelji gledaliških niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH,..,iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiim>iiiii OB PONOVNI PREDLOŽITVI FORTUNOVEGA ZAKONA Goriška federacija socialistične stranke želi, da bi bil zakon čimprej odobren Zadovoljstvo, da je podoben osnutek predložil poslanec Škerk - Poziv KO in PSDI naj sledita vzgledu - Osnutek PSI je podpisal tudi načelnik skupine poslanec Bertoldi Goriška federacija Socialistične stranke Italije je včeraj izdala tiskovno poročilo, v katerem javlja, da je že prvi dan odprtja novega parlamenta, t.j. v četrtek 25. maja, poslanec Loris Fortuna skupno z nekaterimi drugimi parlamentarci PSI predložil v poslanski zbornici zakonski osnutek o za konskih predpisih za zaščito slovenske jezikovne skupnosti. Tekst osnutka je podoben onemu, ki je bil predložen s strani parlamentar cev PSI že lani 15 julija, poleg Fortune pa so ga sedaj podpisali še načelnik poslanske skupine Bertoldi, ter poslanci Ballardini, Guer-rini, Frasca, Castiglione in Bensi. Goriška federacija PSI omenja v svojem poročilu, da pomeni pred stavitev tega osnutka zavzetost celotne Socialistične stranke, da se to vprašanje, ki zanima predvsem slovensko prebivalstvo, ki živi mejah dežele Furlanija . Julijska krajina, reši tekom sedanje legi-slature. Poslanec Fortuna in poslanci PSI so tako držali obljubo, ki so jo dali v predvolilnem raz- Z mesecem junijem odprt park za županstvom Tudi letos bodo v občinskem parku za županstvom odprli poletno čital- •iiiiiiimiiiuiiiiHiiiiiimimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmiiniiiiiiiiiiiiinniiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimif V PRIREDBI SEKCIJE ANPI V četrtek v Podgori partizanski praznik Trajal bo več dni - V nedeljo bosta govorila Kenda in Lizzero V četrtek se bo v Podgori začelo petdnevno praznovanje, ki ga prireja krajevna sekcija ANPI. Spored praznovanja je zelo bogat, še posebno v nedeljo, ko bo osrednja proslava s srečanjem goriških partizanov. Tega dne popoldne se bodo udeleženci zbrali v gostilni Ter-pin, nakar bodo ob spremljavi godbe na pihala «Kras» iz Doberdoba šli skozi vas. Ob 17. uri bosta prisotnim govorila novinar Vladimir Kenda in poslanec Mario Lizzero, sledil bo kulturni program z nastopom zborov in folklorne skupine. Praznovanje se bo kot rečeno začelo že v četrtek z nogometno tekmo med domačimi športniki ,v petek bo na vrsti tekmovanje v briškoli z bogatimi dobitki. Vse dni pa bo zvečer ples z ansamblom «Galeb* iz Nove Gorice. Odobren pravilnik občinske lekarne Na seji občinskega sveta v Gorici, ki je bila v petek zvečer, so v nadaljevanju seje, o kateri smo včeraj že poročali, odobrili z večino glasov (proti so glasovali le svetovalci MSI) pravilnih občinske lekarne, ki obsega 72 točk. O tem vprašanju je poročal odbornik za zdravstvo dr. Tomassich. Lekarno bodo. ko bodo opravljene vse birokratske formalnosti, odprli v novi stavbi v Štandrežu. JUG. TELEVIZIJA OD 28. MAJA DO 3. JUNIJA 1972 NEDELJA, 28. maja 10.40 Po domače z dobrimi znanci; 11.15 Kmetijska oddaja; 12.00 Otroška matineja: Boj za obstanek; 12.50 Mestece Peyton: 13.40 TV kažipot; 15.30 Studio C; Jugoslovanska televizija -o v ponedeljek, 29. inaja ob 20. uri oddajala posnetek dolinske Maje nce. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Mr. Piper; 21.15 Poročila; 21.30 Variete; 22.20 Dokumentarec: Senegal. TOREK, 30. maja 10.35 TV v šoli: TV vrtec; nevidne vezi, pesmi o šoli, liki revolucije; 11.40 Ruščina; 12.00 O-snove splošne izobrazbe; 15.45 TV ČETRTEK, 1. junija 10.35 TV v šoli; 18.45 Veseli Tobogan; 19.15 Obzornik; 19.30 TV film; Boj za obstanek; 20.00 U-metniki; 21.00 Dnevnik; 21.35 Slovenska popevka; 23 00 Bos skozi pekel; 23.50 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Po- v šoli; 16.35 Ruščina; 16.55 TV ročila; 21.30 Celovečerni film; 16.25 Za konec tedna; 16.50 Nekaj veselih domačih; 17.20 Rokomet; 18.20 Obisk v nedeljo; 19.00 vrtec; 17.10 Angleščina; 18.45 Krojaček Hlaček; 19.00 Risanke; 19.15 Obzornik; 19.30 Od zore do mraka; 20.05 Možganski valovi; 20.30 Poljubno znanstveni filmi; 21.00 Dnevnik; 21.35 Celovečerni film; Dragulj v kroni; Film: Elizabeta L; 20.30 Filmska 23.30 Sshubertova simfonija; 23.55 burleska; 21.00 Dnevnik; 21.30 Hu- Poročila; KOPRSKA BARVNA TV 20.50 Tečaj francoščine; 21.15 Poročila; 21.30 TV film: Diplomatski kovček; 22.20 Dokumentarec: moristična oddaja; 22.00 Stik in pesem; 22.30 Športni pregled; 23.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Otroški kotiček; 21.50 Kavboj in ledeniki. Obala vabi; 21.30 Celovečerni film: Severno od Aljaske. PONEDELJEK, 29. maja 10.05 Odprta univerza; 10.35 TV v šoli: Slovnica, odprt laboratorij, stare mestne hiše; 11.30 Nemščina; 11.45 Angleščina. 12 00 Osnove splošne izobrazbe; 15.45 TV v šoli; 16.40 Nemščina; 17.10 Francoščina; 13.45 Rosič: Rik) med cirkusanti; 19 05 Risanka, 19.30 TV film: Šes» srečanj i Barkerjem; 20.00 Muu za mlade; 20.45 Kratek film; 2100 Dnevnik; 21.30 V ogledalu časa; 22.25 Anketa s prve strani; 23.00 Tečaj francoščine. PETEK, 2. junija 10.35 TV v šoli; 18.35 Planet dveh sonc; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasba iz studia B: 19.45 Varno po mokri cesti; 19.55 Ekonomsko izrazoslovje; 20.00 Mestece Pey-ton; 21.00 Dnevnik; 21.35 Slovenska popevka; 23.00 Dokumentarec: Čudež otoka Dali; 23.50 Poročila; KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Dokumentarec: Sončna ura; 21.45 TV film: Smrtni SREDA, 31. maja 9.20 TV v šoli: Svetovna meteorološka organizacija, liki revolu- ^”22.45Variete' cije, stare hiše, pravilni pripomočki, pesmi Jugoslavije, odprt laboratorij, prostornina teles; 18.50 TV film: Sebastjan in Mary Morgan; 19.15 Obzornik; 19 50 Jazz; 20.05 Na sedmi stezi; 20.30 Naš ekran; 21.00 Dnevnik; 21.30 Prenos nogometne tekme: Ajax — Inter; 23.25 Glasba iz studia B; 23.50 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Po SOBOTA, 3. junija 10.35 TV v Joli; 18.35 Tuja folklora; 19.05 Obzornik; 19.20 Disneyev svet; 20.15 Humoristična oddaja; 20.45 Kratek film; 21.00 Dnevnik; 21.30 Slovenska popevka; 23.00 Tekmeca; 23.50 TV kažipot; 24.10 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Konec tedna v barvah; 21.15 Poročila; 21.30 TV film: Za Kulturne diagonale; 23.05 Poro- ročila; 21.25 Prenos nogometne četek lova; 22.30 Slovenska popev čila. tekme: Ajax Inter. ka. • Zbežal je pes srednje velikosti, bela dlaka z rjavimi lisami, ima us njeno ovratnico rjave barve. Lastnik ali tisti, ki bi ga rad imel, naj telefonira med uradnimi urami na tel 27-45. dobju. Podpis načelnika skupine socialističnih poslancev Bertoldija zagotavlja podporo vseh poslancev PSI, je rečeno v tiskovnem poročilu. Prav tako je to obveza deželnega odbora stranke, zaradi tega je osnutek podpisal tudi novoizvoljeni posianec Castiglione, ki je bil izvoljen v naši deželi. Skupno z drugimi organi stranke si bo goriška federacija PSI prizadevala pri vseh merodajnih organih, da pride ta osnutek čimprej v razpravo. Istočasno izraža goriška federacija PSI zadovoljstvo ,da je istega dne predložil podobni zakonski osnutek tudi poslanec Albin Škerk skupno z drugimi komunističnimi poslanci. Goriški socialisti pa izražajo željo, da bi podobne osnutke predložili tudi parlamentarci KD in PSDI, ki so na zadnjih volitvah dobili precej slovenskih glasov in ki so v predvolilni kampanji izrazili pripravljenost, in obljubo, da bodo podobne zakonske osnutke v tej legislaturi tudi predstavili. Njihova predložitev zakonskih osnutkov bi precej olajšala izglasovanje za-1 ščitnega zakona. Vodstvo goriške federacije PSI se v imenu slovenskih in italijanskih članov ter volivcev zahvaljuje poslancu Fortuni in vsem drugim parlamentarcem, ki so s predložitvijo tega zakonskega osnutka poudarili spoštovanje republiške ustave v zvezi s točkami, ki zagotavljajo zaščito jezikovnih manjšin. grebnimi storitvami. Občani naj se za morebitna pojasnila obrnejo na občinski urad. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst PRVO GOSTOVANJE V TRBIŽU JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI (burka v dveh dejanjih) Kostumi: MARIJA VIDAU Scena: DEMETRIJ CEJ Režija: ADRIJAN RUSTJA Sodeluje mešani pevski zbor iz Kanalske doline VIŠARSKI ZVON pod vodstvom Avgusta Ipavca Danes, 28. maja ob 15. uri in ob 20.30 v DVORANI »CINEMA CITTA*. predstav vlada že sedaj veliko zanimanje za to gostovanje štandrežcev v Gorici ter se bodo prav gotovo odzvali v velikem številu, štandreški prosvetarji pa zagotavljajo, da se bodo potrudili in jim nudili s tem nastopom toliko zabave in smeha, da jim ne bo žal. Predstavi bosta v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, v sredo 31. maja ob 21. uri in v petek 1. junija ob 17. uri. V petek zvečer je bil na sedežu društva »O. Župančič* v štandrežu še en kulturni večer, na katerem so najprej vrteli dokumentarni film o nastopu domačih prosvetarjev na prvomajski proslavi v števerjanu, ki ga je posnel prosvetni delavec Zdenko Vogrič in ki je s svojimi lepimi barvnimi posnetki vzbudil splošno odobravanje občinstva, zlasti pa mladine, ki se je videla na platnu. Posebnost tega večera pa je bilo gostovanje novega predavatelja gosp. Rodara iz Gorice, ki je prikazal svoje potovanje po Donavi v Sovjetsko zvezo, opremljeno s številnimi barvnimi diapozitivi; predavatelj je pred kratkim potoval s sovjetsko ladjo »Dunaj* z Dunaja skozi Budimpešto, Jugoslavijo in Romunijo in potem dalje preko Črnega morja, Dona in Volge ter zaključil potovanje v Moskvi, Leningradu in Kijevu. Predavatelj je začel z dunajskimi zanimivostmi ter prikazal palače Scho-enbrunn, Belvedere, Rathaus, Prater z orjaškim kolesom in 252 m visok televizijski razgledni stolp s krožno restavracijo v višini 170 m od koder je lep razgled po mestu in širni okolici. Prikazal in opisal je trdnjavo v Smederevu ter zanimivosti prehoda skozi železna vrata z novimi zapornicami in hidrocentralo. še posebno so bile zanimive slike iz Volgograda (nekdanji Stalingrad) z velikanskim spomenikom padlim borcem in junaškim braniteljem - zmagovalcem, dalje posnetki iz Leningrada, Moskve in Kijeva, ki jih je predavatelj izbral tako, da je pokazal glavne značilnosti teh mest. Prikazal in opisal je tudi znamenito sovjetsko črnomorsko letovišče Jalto. Predvajanje je bilo opremljeno tudi z glasbenimi vložki iz pravoslavne liturgije in ljudskih pesmi; žal ti vložki niso prišli povsem do izraza, ker občinstvo, zlasti, najmlajše, ni bilo dovolj zbrano in pozorno. V bodoče bi bilo potrebno poskrbeti za večjo zbranost in tisto pozornost, ki jo tako predvajanje in predavatelj upravičeno zaslužita. Vsekakor pa bi bilo prav, če bi predavatelj ponovil svoje predvajanje tudi v klubu »S. Gregorčič* v Gorici. I. M. Danes v Gorici srečanje filatelistov Danes zjutraj m popoldne bo v prostorih bralnega krožka v Ul. Morelli četrto mednarodno srečanje filatelistov in numizmatikov. Prireja ga goriška filatelistična in numizmatična zveza, sodelovali bodo Jugoslovani in Avstrijci. Vstop v bralni krožek je prost, udeleženci si bodo lahko zastonj ogledali muzeje na Komu in na Gradu ter bodo dobili brezplačno nekaj strokovnih revij. iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii V PRIREDBI SPD USPEL AVTOBUSNI IZLET NA DOM MIKLOVE ZALE Goričani so si ogledali lepote slovenske Koroške Prihodnji izlet bo na Gorenjsko Poln avtobus goriških izletnikov, 1 do 27, maja je bilo vpisanih 8 porok V Sovodnjah nove določbe za pogrebne storitve V sovodenjski občini bodo na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 11 .aprila 1972 stopile s 1. junijem tega leta v veljavo nove določbe in spremenjene takse v zvezi s po- V PRIREDBI AVTOKLUBA Danes na Trgu Battisti praznik avtomobilistov Med nagrajenimi šolami je slovenska iz Ulice Randaccio na tretjem mestu - Kolajne bodo dobili šoferji-veterani Danes ob 11. uri bo na Trgu C. Battisti velika avtomobilska manifestacija, ki je četrta po vrsti in d jo praznujejo po vsej Italiji ob inevu avtomobilista. Ob tej priliki x)do nagrajevali stare šoferje, ki majo vozniško dovoljenje že toli-to let. V okviru proslav bodo nasadili tudi zmagovalce pokrajinskega natečaja prometne vzgoje za dijake nižjih srednjih Sol in zmagovalcev občinskega natečaja prometne vzgoje za osnovnošolce iz goriške cbčine. Za natečaj prometne vzgoje za srednje šole, ki ga je organiziral avtmobilski klub ACI, bo za tretje mesto prejela priznanje in nagrado tudi slovenska srednja šola iz Ul. Randaccio. Če pomislimo, da so NAROČITI SE NA Primorski dnevnik! na tem natečaju vdelovale vse srednje šole iz goriške pokrajine, smo lahko zelo zadovoljni z uspehom naših srednješolcev. Prvo mesto v tem natečaju je zasedla srednja šola G. F, Del Torre iz Ro mansa, drugo pa šola L. Perco iz Ločnika. Kot najstarejšemu šoferju, bodo letos pdtlelili prvo nagrado Giaco-mu Piccardu, ki ima vozniško dovoljenje že od leta 1916, poleg njega pa bodo nagrajeni še sledeči veterani: Giusto Pauletti, Leone Sirtori, Giuseppe Trampuš, vsi trije imajo vozniško dovoljenje iz leta 1922. Priznanja bodo prejeli še Edoar-do Pers, Giovanni Orlando, Gio-vanni Restivo, Daniele Cargnel, Isidoro Soranzo, Alt'red o Caligaris, Fiore Battiston in Giusto Soranzo. Zanimivost dneva je ta, da bodo na nekaterih križiščih urejevali promet osnovnošolci ki so se na občinskem natečaju zn prometno 24.. 26. in 27. maja' vpisanih 10 Poln avtobus goriških izletnikov, | do 27, maja je članov SPD, je naglo vozil prejšnjo in 12 oklicev, nedeljo zjutraj mimo Vidma in po Kanalski dolini daleč na Koroško, ki je bila cilj nedeljskega družinskega izleta. V Beljaku sta goriške planince sprejela zastopnika Slovenskega planinskega društva iz Celovca, Jože Miklavčič in Tine Ur-bajs, ki sta najprej izrekla dobrodošlico koroških Slovencev. Goriški avtobus je nato Krenil proti Celovcu do vasi Lipa nad Vrbo, od tu preko Drave pa po dolini Roža skozi vas Leše. To je rojstni kraj znanega slovenskega književnika in slovničarja Antona Janežiča. Cilj izleta pa je bila vas Svatne. rojstni kraj Miklove Zale. Goričani so si tu ogledali znamenito Zalovo domačijo. Imeli so priliko pogovarjati se s sodobno Zalo, prikupnim dekletom, ki poučuje slovenski iezik v šoli bližnje vasi. V Svatnah so si goriški izletniki ogledali tudi nekdanji dom Treso-glava in njegove maščevalne hčerke Almire, ustavili so se pri potomcih Serajnikov S sedanjim Serajnikom so goriški planinci zapeli koroško »Gor čez izaro* in goriško »Soča voda*. Naši izletniki so bili z ogledom vasi, kjer je pred stoletji prišlo do turških vdorov, zelo zadovoljni, posebno še kar so si ogledali kraje, ki so jih večkrat imeli priliko videti le narisane na odrskih kulisah. Ob kosilu v gostilni Ažgan v Svatnah je prišlo do izmenjave voščil in daril med gori-škimi in koroškimi planinci. Goriški pozdrav je prinesla predsednica SPD Jožica Smetova, ki je tudi Korošcem izročila značke gorniškega SPD. V programu popoldanskega dela izleta je bil še ogled mesta Vrba (Velden) ob Vrbskem jezeru ter otoka Maria Woerth. Sledil je še izlet k Hodiškemu in Baškemu ježem. Proti večeru so se Goričani vrnili na italijansko ozemlje in kar hitro so se vrnili domov. Zadovoljni so bili. ker so si tokrat lahko ogledali del slovenske Koroške, kjer so se ppčutilj med domačini. SPD je medtem že napovedalo drugi družinski izlet, za katerega pa ni še znan datum. Tokrat si bodo izletniki lahko ogledali Ljubljano, Kropo. Radovljico, Bled in Pokljuko Gorica VERDI ob 15.00-22.00: »Senza vente*, J. L. Trintignant in C. vina; barvni film. ,_ CORSO ob 15.15-22.00: »B br»««“ violento della legge*, G. Hacka®8” in F. Rey; barvni film. ft, MODERNISSIMO ob 15.30-22.#)i «“£ Venere senza nome p«r 1’isP*®? Forester*. F. Williams in S. barvni film, mladini pod M. *eW prepovedan. CENTRALE ob 15.15—22.00: «Ettore j fusto*. R. Schiaffino in V. Capri® barvni film. . . V1TTORIA ob 15.30-22.00: «MasCLja. femmine*. dokumentarni film; ®* dini pod 18. letom prepovedan- ROJSTVA; Elena Marussi, Bar- i lrz,c bara Luxa, Elena Marino, Stefa- j AZZURRO ob 15.00: «Decameron ' Slovenski časnikarji so si ogledali avtocesto Viliesse-Gorica Dopisniki Dela z vseh slovenstah regij, ki se te dni mudijo na ’ riškem, so včeraj dopoldne obiska li goriški magistrat. Časnikarsko delegacijo, pr1®*®? 20 članov, ki jo vodita glavni urw nik Mitja Gorjup in odgovorni ur«r nik Jak Koprivec, je sprejel odbor nik za javna dela Giuseppe Aga • Seznanil jo je z deli za izgradili avtomobilske ceste Villesse — 6° ca, avtoport ter infrastruktur, ta8® povezane z odprtjem mednarodne*8 prehoda Štandrež — Vrtojba. C asi* karji so se odpeljali tudi na gradbišče ter si ogledali cestni (*ds®~~ Popoldne so se preko mejnega P® hoda Plešivo odpeljali v Goriška ° da in se srečani s predstavniki tam kajšnjega gospodarstva. Zunanji dopisniki Dela se mudi® na Primorskem že dva dni in ?, si v petek ogledali nekaj kmeM skih kombinatov in posestev, v ®j varni pohištva Meblo v Novi G®1"" pa so se pogovarjali o razvojnem načrtu tega velikega lesnega obra; ta. Zvečer so se pri Kekcu sest8 s predstavniki oblasti in družbenopolitičnih organizacij, ki jih je č8?' nikarjem predstavil goriški dopis® Dela Lojze Kante, ki je bil kot o®- mačin hkrati tudi organizator teg8 študijskega potovanja slovenski® časnikarjev. O vprašanjih, ki zadevajo celotno področje in specifične sektorje/®' spodarskega in družbeno - politi®8^ ga razvoja, so spregovorili predse“' nik občinske skupščine Nova 6® _ ca Rudi šimac, predsednik tol®® ske skupščine Ferdo Papič. P®£ predsednik skupščine občina Ajdovščina. sekretar občinskega komi/!8 Zveze komunistov Dušan Šinigoj 1 zvezni poslanec Štefan Cigoj, o P®' ložajn slovenske narodnostne stalnosti v Italiji pa časnikar .6oraz Vesel. Med svojim goriškiin 001 skam so se časnikarji lahko s®®8' nili s hitrim razvojem tega po*0® ja, z navezanostjo na sosedni P®1’' štor v Italiji ter s prizadevanji vsestranski napredek Goriške, Vl' pavske in Posočja. Kino no Salvini .Deborah Padovan, Barbara Bisighin, Chiara Seculin, Gra-ziella Bressan, Massimiliano Ber-tossi. Paola Ghinelli. SMRTI: komaj rojena deklica Francesca Clancis; upokojenec 70-letni Ermenegildo Meceot; gospodinja 90-letna Paolina Hermann vd. Urm; upokojenec 78-letni Ludvik Tomšič; upokojenec 85-letni Camillo 2 — Le altre novelle del Bocca®®*® barvni film. , EXCELS10R ob 15.00: «Peter P8"' Walt Disneyev film v barvan-PRINCIPE ob 15.00: »XV & jj, ameriški barvni film — ®b 18. in 20. ^ S. M1CHELE ob 15.00: »Arnva lie Bravvn*, barvna slikanica- VGorica mati’ »Krvava Rojstva, smrti, porok Na goriški občini je bilo v dneh Marangon; upokojenec 73-letni An- ; ., gelo Fruch; gospodinja 73-letna Lui- ; . ... “.'m m m 20 #* -d Feru^io; gospodi- SVOBODA«BiHy Kid»*amerioiki MrV nja 81-letna G.ovanna De Fanti vd. barvni film _ ob 17. jn 20. oL,,™ DESKLE: »Catch 22», *'"erK POROKE: delavka Anna Mainardi i barvni film - ob 20. m podporočnik Carlo Delich: delav- RENČE: »Vstopnica za pekel»- Ir ka Mana Antonia Fadda in dela- i coski barvni film — ob 17- /,.nrja vec Remo Agresti; prodajalka Ana ŠEMPAS: »Onemogočiti iniff fflrn Soldatič in delavec Milano Stanta. učiteljica Emanuela Ambrosi in u-radnik Mario Carruba; delavka Laura Franchi in bančni uslužbenec Vincenzo Poberai; uradnica Rita I-e-nardon in uradnik Paolo Ascari; gospodinja Mafalda Samar in tiskar Giuseppe Kogoy; delavka Rinaida Boscolo in delavec Sergio Plet. OKLICI: Marie Frangoise Le Men in natakar Agostino Turel; gospodinja Maria Angela Gorinj in finančni stražnik David Grossi; gospodinja Nadia Rojc in študent Pier Angelo Gergati; bolničarka Silvana Stanga In delavec Giovanni Cosmaro; gospodinja Anna Devetak in delavec Angelo Adragna: uradnica Franca Comelli in delavec Giorgio Mebeghi-ni; prodajalka Vincenza Žigon in trgovec Er vi no Geromet; prodajalka Annamaria Marra in delavec Giovanni Ambrosi; uradnica Livia Valle in uradnik Gianni Mucchiut; profesorica Antonija Vončina in profesor Jožko Bednarich; uradnica Fioretta Fabris in uradnik Ezio Cumin: učiteljica Linda Salerno in poštar Crispino Basile. Sterlinga*. italijanski barvni — ob 16. in 20. oSki KANAL: »Zakon v Pecosu*. f^n barvni film - ob 17. in -(.oti*. PKVACINA: »štirje na n®<;i'nin 20-francoski barvni film ob I®- Dežurna Irkama v Gori® , Danes ves dan in ponoči j® 344, lekarna S. Giusto, Korzo ItaDJ* tel. 35-38. Dežurna lekarna v Tržič* odPfW Danes ves celi vrsti novih orožij. Posebne bombe so izumili iz-djučno za uničevanje ljudi: imenujejo jih CBU (Cluster Bomb LTnit). Taka bomba eksplodira / zraku in iz nje švigne kakih tristo nabojev, velikih kot žo-?a, ki eksplodirajo ob dotiku z jviro in iz vsake se razprši na stotine plastičnih šiber, ki so prekrite s posebno zažigalno snovjo. Kroglice so iz plastike, da jih zdravniki ne morejo najti ko »oškropijo* človeka in se mu zasadijo bolj ali manj globoko v telo. Te bombe izdeluje družba Ho-neywell od leta 1965, ko je začela proizvajati za vojno in od tedaj se je tudi naglo razširila v Evropo in drugod. Honeywell je le ena izmed številnih ameriških podjetij, ki so se okoristile z »elektronsko vojno*, od katere so si ZDA veliko pričakovale. Ameriški strategi so si jo zamišljali takole: letala spustijo na bojišča mrežo mikrofonov in drugih posebnih sprejemnikov, ki so občutljivi za šum, temperaturo, vonj, vibracijo, prisotnost kovin in drugo. Ti oddajajo sprejete znake elektronski centrali, ki jih analizira in odloča o ukrepih. Del ofenzivnega orožja avtomatično odgovori na znak centrale, samoprenična sredstva po-logajo mine, bombniki so usme- rjeni na cilje... Za tako vojno taktiko je bilo leta 1969 zgrajenih 14.000 računalnikov in družba Honeywell se je povzpela na lestvici največjih družb na svetu s 75. na 42. mesto. Druga zvrst bomb je tako imenovano «eye»-oko, ker ima vdelano majhno filmsko kamero ali laser ali drugo občutljivo napravo in preko te je povezana z »možgani*, ki jo vodijo proti cilju. Kako se to včasih obnese, se je izkazalo, ko so ameriška letala nedavno bombardirala Hajfong: raketa, ki je občutljiva za toploto, se je iz ameriška letala preusmerila na ameriško ladjo in ni bilo mož-gan, ki bi jo lahko prepričala da se moti. Ladja je bila tako poškodovana, da je marala na popravila na Filipine. Elektronika najbolj učinkovito po maga Američanom v zračni vojni. Njih orjaške bombnike «B 52» je izredno težko zadeti, ker so o-opremljeni s posebno elektronsko napravo, ki jih »zbriše* z radarskih ekranov Severnega Vietnama. Ruske rakete SAM, kot vse sodobne protiletalske rakete, vodi namreč posebni radar, ki se »prilepi* na svoj cilj in vodi raketo do njega. Manjša ameriška letala nimajo te aparature in zato SAM kosijo med njimi precej učinkovito. Zadnja novost so bile mine, katere so ameriška letala spustila pred pristanišča Severnega Vietnama. To niso več tradicionalne plavajoče črne krogle iz druge svetovne vojne. Nekatere so vrgli s padali, druge brez. Ko so padle v morje, so se u-stavile na globini, za katero so bile nastavljene. Nekatere od teh bi eksplodirale ob dotiku z ladjo, nekatere bi se magnetsko približale železnim trupom, druge pa bi se sprožile ob zvoku, ki je značilen za podvodno delovanje ladijskega vijaka. Nekatere so opremljene s števcem, ki dovoli prehod nekaj ladij, naslednjo pa napade. Druge mirujejo nekaj časa na dnu in šele nato začnejo iskati žrtev. Vse to orožje ni tako nepremagljivo in perfektno, kot bi se na prvi pogled zdelo. Vietnamci so se že seznanili s temi ovirami in znano je, da so nekatere tuje ladje že obšle oviro in prišle v pristanišča. lliifiiiiiimjiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiaiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiMii seznanila dva Mariborčana*, oba že med mrtvimi: zgodovinar prof. F. Baš in prof. šilih. Enega teh naj bi bil 1941 afriški maršal Rommel rešit kot tstarega vojnega tovariša* iz mariborskih gestapovskih zaporov. Rommelov bataljon je bil še ves december 1917 na Piavi. Sam nam v zaključku knjige pove (str. 410), da je 9. januarja čez Trident istočasno s svojim majorjem Sproesserjem šel na dopust. Ni se več vrnil v V/GB. »Z najvišjim ukazom*, zdi se, da ne nemške vrhovne komande, pač pa s podpisom Viljema, saj je za zasedbo Matajurja dobil najvišje nemško vojno odlikovanje (*pour le mirite*), prišel v cobrat* (tBetrieb*), kot sam zapiše tvišjega štaba*. Končam. Ne bi rad polemiziral... Mnenja sem, da je prav, da prvi svetovni vojni, zlasti tsoški fronti*, posvetimo več pozornosti. Pred leti je naš zgodovinar dr. F. Zuritter zapisal v tGoriških srečanjih*, da je za nas Slovence bila življenjskega pomena. Naši možje in fantje, ali tudi antiavstrijski Čehi, da ne omenim Hrvatov in Bosancev, so tu tbranili našo zemljo* pred imperialističnim pohlepom ne italijanskega ljudstva, pač pa dobavlja motorje 01ympus. Ko bo Concorde povsem bo lahko sprejel na krov 19» nikov, medtem ko jih bo T lahko vzel 130. Sovjetsko letalo £ tudi precej hitrejše Na P00 zadnjih preizkušeni bi moralo.^ seči največjo brzino skora.1 kdometrov na uro. proti . 2400 km Concorda. Na razs v Hannovru so medtem S°vj.. prikazali tudi izboljšano v®Tne. njihovega najbolj reprezenta ga letala »Hjušin 62». Nov m del, ki nosi oznako »IL-oz-M--dolg 53 metrov, razpon kru . dolg 53 metrov, razpon . znaša 43 metrov. Največja ni : letala — namenjenega očitno gim program — je skoraj . gim program — je »j -- • lometrov na uro. avtonomna v polni obremenitvi pa znaša 10 300 km. Novi »Hjušin* ^ ‘«*** -----------•» v jv sprejme poleg posadke se ' potnikov. D' | FILMI Nfl UUBUflNSKlTvj Poljski film iz Cannesa Danes, v nedeljo, 28. ^atJej O fif) (*\r\ MinAo/mi/IMC 1(1 (jfU‘ Z i/aiiCj, c/ Kvucijv/, ' . iQT"J 18.00 (po jugoslovanski un. za nas ob 19.) bo na sporedu. gi film angleškega filma v s, v„i epizodah «Elizabeta L*- * * j. Veljaven od 28. maja do 3. junija 1972 0 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Če boste preveč razmišljali, se boste težko odločili za načrt, ki vam je pri srcu. Prevelika naglica pa bi tudi ne bila na mestu. Sledili bodo novi predlogi, novi načrti. Tudi kaj sprejemljivega. Preveč ste obzirni do nekaterih ljudi, do ljubljene osebe pa cesto preostri. Popazite na zdravje. —^ BIK (od 21. 4. do 20. f \ 5.) Optimizem je na f ] mestu, vendar naj vam l V' \ J ne postane pravilo. J Skušajte biti včasih tu-di nekoliko bolj kritični, posebno ko gre za večje zadeve, kjer se lahko nevarno zaletite. Imeli boste precej sreče. Neka oseba, ki ste se zanjo nekoč zanimali, pa vas je odklanjala, se je premislila. Zdravje odlično. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V glavnem bo šlo vse prav. Nekoliko več poguma bo treba ali celo drznosti, kajti v nasprotnem primeru vam bo posel prevzel nekdo drug. Isto velja za delo, če ste v podrejenem položaju. Oporo bi mogli najti pri svojcih ali pri boljših prijateljih. Nekdo bo zelo ljubosumen, živčni boste. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) če se boste podvi-zali in z zmernostjo | ’OKI J sodili uspehe, vam bo V * * 'J delo dalo zadoščenje. V«—^ V nasprotnem primeru boste razočarani in boste popustili, seveda na lastno škodo. Tudi neki nesporazum bi mogel pokvariti vaše gmotno stanje. Skušajte najti primemo razmerje med dolžnostmi in razvedrilom. Zdravje kar dobro. __ LEV (od 23. 7. do 22. A 8.) Tokrat boste imeli f \ precejšnjo srečo, ki pa I je ne boste znali pov-' J sem izkoristiti. Deloma S vam bodo mešali štrene tudi tekmeci, ki so bolj podjetni, celo bolj sposobni kot vi. Skušajte ohraniti mir in tudi v vašem ožjem okolju naj ne pride do zdrahe, pa čeprav je ozračje naelektreno. Zdravje dobro. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Če ne zaupate i sodelavcem, celo niti | lastnim silam, je bolje, da odgovornost prepustite drugim. Zvezde same so vam naklonjene. To pa še daleč ni dovolj. Prav tako ne bo dovolj »zmoliti* kes, ko pa je vaš greh do vaših dragih precej velik. Z zdravjem bo vse v redu, le več zmernosti z vaše strani TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Če računate na uspeh, bodite ' vsaj toliko objektivni, da priznate svoje spodrsljaje, ki so krivi za trenutne težave. Od tod bo laže spet na pravo pot. Prav tako bi ne škodovala nekoliko večja iskrenost pri razčiščevanju družinskih zapletov. Zdravje dobro, vendar ne bodite preveč zahtevni. ŠKORPIJON (od 24. r 10. do 22. 11.) Na va- Pmff \ šem delu se bo opažala utrujenost. Morda bi ne bilo napak potegniti iz »prve vrste v ozadje*. Tudi sicer često predaleč rinete in zato plačate račun prevelike zahtevnosti. V ljubezni pa se ne izmikajte družbi, ki vam je sicer tako pri srcu. Z zdravjem vse najboljše. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Na pot boste šli, lepo se boste imeli in vendar ne boste povsem zadovoljni. Ne bi bilo prav zahtevati preveč od sebe in svojcev. Nekoliko preveč drzni so vaši načrti, ki jih vseh ne boste speljali. Spoznali boste osebo, ki vas bo pritegnila, ali f« boste srečali neko staro dobro prijateljstvo. Zdravje dobro. 0 KOZOROG (od 21- l!' do 20. 1.) Pravočasno se boste odločili za ^ ko rešitev, ki vam “ la že dolgo časa glavice. Drugič tem ljiteje proučite razmere in ,se nato odločajte. To velja tudi določena čustvena razmerja, ki J često jemljete preveč na la Čeprav se ne počutite najbolj®- 1 vaše zdravje dobro. VODNAR (od 21. J" do 19. 2.) Dela se n«: ste morali lotiti ta 1 in z vso odločnost)0' Drugič ne odlašajte tistimi nalogami, In vam življenjsko važne. Neka n paka iz prejšnjih časov bo P? sedaj ponovno na dan. Ljubi jen oseba se čuti zanemarjeno in } prav. Iskati bo treba kako rešite Zdravje dobro. RIBI (od 20. 20. 3.) Ne bi bilo »L i šeno nekoliko rfz ) šiiti o delu, ki je ze ]e ' vami in delu, ki Ža pripravljate. Neka ^ sorazmerja bi znala pokvanb . dosežene uspehe. Ta nesorazm so odraz določenih duševnih n ^ glasij, ki jim včasih podleže« občutijo tudi vaši dragi, žive0"" T .= TOIE SVETINA redno vsake tri tedne. On se trgovine z angleškimi ti' udeleževal. Zdelo se mu Je presramotno, da bi krami 398. VILAMA s timi, kd bi Nemce brez predsodkov znova vpregli v voi1^ in Jih žrtvovali na kakšnem novem bojišču. . sp** KNJIGA Moške prebivalce od določenega letnika navzdol da so prepeljali v Sibirijo. Nemški vojaki, pobegli iz jugoslovanskega ujetništva, pa so pripovedovali — je navajal časnik — da so partizani vse vojake enot SS in pripadnike policijskih enot postrelili na kraju samem. Posebno pa ga je presenetil članek o Titu, ki Je bil po njegovih sodbah zlagan in zlonameren. Doumel je, da gre za netenje protikomunističnega razpoloženja pri angleških oficirjih in vojakih. Komu naj bi to koristilo, ni vedel. V generalskem taborišču so bila vsakovrstna predavanja. Mnogo je bilo raznovrstnega razglabljanja, tako da se ni bilo moč znajti, če so mlajši oficirji odprli usta, so jih starejši brž utišali ali pa se zanje sploh niso zmenili, življenje Je teklo dalje. Obiskovali so koncerte, kino predstave. Kdor je želel, je lahko hodil v taboriščno visoko šolo za razna področja znanosti. Predavali so nemški znanstveniki, ob koncu tečajev pa so dobili potrdila o opravljenem izpitu. V stikih z angleškimi vojaki se Je razvila živahna trgovina. Celo generali so prodajali ure, odeje, uniforme, čevlje in druge stvari, čeprav so prejemali lepe ujetniške plače. General Je prejemal mesečno osemnajst funtov, generallajtnant šestnajst, generalmajor pa štirinajst. Tega denarja ni bilo mogoče porabiti v enem mesecu. Hrane Je bilo dovolj, poleg tega pa so dobivali tedensko do štirinajst cigaret in jih po petdeset dokupili. Milo, britvice in zobne ščetke so dobivali Nemški general je nosil ^ ----^ duho. Obema so se zapletale noge pa smejala sta se budraia, kot bi bila bebasta. ^ f Angleži so napravili preiskavo. Stražarja so premes®^^*-neralu pa se ni z angleške strani nič zgodilo. GeneraJPv^i?' nik Vietinghoff pa ga je kaznoval s štirinajstdnevnim Lj# rom. Tako so bili glede discipline sami med seboj 8 kot so bili Angleži do njih. Angleži so prirejah razne športne tekme angleških m "jp) h moštev. Kdor se Jih Je udeleževal, je dobival ***-D ških obroke hrane — čokolado, kekse, tobak in še bolj S® & V enklavi Rimini Je vladala precejšnja pestrost- ^ tranjost taborišča se Angleži skoraj niso zmenili. Samo soboto so jih prešteli in vsak mesec Je prišel angle®^, f kovnlk, ki Je obiskal sobo za sobo in se pozanimal, počutijo in česa si želijo. Tod v bližini je bilo celo ''J $ taborišče. V njem so bivale žene oficirjev, ld so priha^ai^.' skovat svoje može v Italijo — lahko so se z njimi 1 General Je živel v negotovosti. Za ženo ni vedel, ^ č dobil ne od nje ne od prijateljev. Esesovskih general®^ ** ‘*V IjUVUlJVI. UOVOV/V Olvlil gciliv* | ,U izogibali celo nemški kolegi. Naposled so zvedeli, da J1*1 ločili in premestili esesovce v posebno taborišče. Zdaj, ko Je čas spral z njega primesi zla in ga os^ ff9-hotenj osvajalca, je pomislil: «Ali morda ni res, cla teža tu. V razmerah, ki so vse bolj nevzdržne, so se r t ji združili v stavko, nato P° gladovno stavko. Sicer pa Je bil kar zadovoljen. Hodih so na daljS®ytfi le, in sicer po skupinah — deset generalov z enim Carlom T sKIro cn ca romlrmirvIH talrrt Ho hilfl 1***^ hode, in stražarjem. Lahko so se razkropili, tako da Je bila med prvim in zadnjim tudi po tisoč metrov. ^ f Nekega dne sta bila «na začelju« angleški stražar ne ral major von Sbhellawitz. Zaostala sta. čakali so Ju’ ji zaman. Tudi pri vhodu v taborišče so ju še čakali, *g0l« le ni bilo, so šli na predlog taboriščnega stražarja not0pjj pozno zvečer sta prišla general in stražar popolnoma 1 puško in držal stražarja z0- # vlogi nastopa glavna anfl!ešW gralka Glenda Jackson _ . ^ V torek. 30. t.m.. ob 20.35 oo sporedu poljski film. ki le dnevi nastopil na festivalu v ^ nesu: »Dragulji v kroni*. je režiral Kazimer Kutz. * ^ zuje nam rudarske borbe 1934. torej v obdobju hudm spodarskih pretresov po vse^tajole •4 Ininoršk-i TlmAIiIS; domači šport ŠPORT ŠPORT ŠPORT DANES NEDELJA, 28. MAJA 1972 NAMIZNI TENIS 1- TROFEJA JULIJSKIH ALP ’-°0 v Trstu Nas,°Pa tudi Sokol * * ¥ iObOMET memorial s. krasne '7.00 V Nabrežini ''“tišina — Breg * * Ur ’7'00 v Križu *sna — Primorje MLADINCI '"■30 v Trstu, stadion «1. maj» ‘tisstina — Primorje * * * NARAŠČAJNIKI 'jTOO v Trstu, Sv. Alojzij “•»ertas — Breg An srne a PO REKORDU CIZOVE Zopet monopol Sovjetinj v ženskem metu krogle? Elektronski možgani so za letošnje Ol napovedali rezultat 20,70 'O.oo v Križu 'ksna — Esperia * * * 8.30 v Trstu, Ul. Flavia “nziana — Union -30 v Trstu, stadion« 1. maj» *™nese — Primorje ODBOJKA iEN$KI TURNIR ŠD KONTOVEL c\80 na Kontovelu “zinar _ Sokol * * * ^■30 na Kontovelu “°r - Sokol * * * |8-00 na Kontovelu F“zinar — Bor P|ilJATELJSKA TEKMA (ženske) 1^0 na Kontovelu Slovel _ Bor (mladinke) * * * 1. ŽENSKA DIVIZIJA l0;30 v Nabrežini °ko1 — ASFRJ * * * S?;30 v Padričah °8« — Corridoni I 2. MOŠKA DIVIZIJA v Trstu, stadion «1. maj* ! " ARC Lindi -•*- **s' ŽENSKA DIVIZIJA ,8.30 iio Breg A , .00 v Trstu, stadion «1. maj* * — UGSS A '30n , *** L u v Trstu, stadion «1. maj» B - parit g^rstu' Elizejske poljane Nov svetovni rekord Nadježde čižove v metu krogle verjetno pomeni, da je dokončno strt vzhodnonemški odpor, ki je pred štirimi leti tako neprijetno prekrižal račune Sovjetski zvezi na olimpijskih igrah v Mehiki. Najboljši nemški metalki Gummelova in Langova sta trenutno v veliki zamudi za Sovjetinjo, drugod po svetu pa najboljše zaostajajo za poldrugi meter. Po drugi svetovni vojni pomeni svetovni rekord v metu krogle praktično le napredovanje v Sovjetski zvezi z majhno izjemo 4 podvigov Margitte Gummel. V tem času je bil rekord izboljšan 34-krat. Dve metalki sta si prisvojili dolgo dobo, Nadježda Čižova pa tudi še ni v veliki nevarnosti, da bi propadla Prvi uradni rezultat v ženskem metu krogle je iz leta 1920. V Pragi je neka Marija Mejzliko-va dosegla kar 8,32 m. Prva je presegla 10 metrov Francozinja Vi-olette Gouraud. Pred drugo svetovno vojno je bila najvidnejša osebnost Nemka Heublein, ki je izboljšala rekord od 11,57 do 13,70 m. Njena rojakinja Mauer-mayerjeva je prva presegla 14 metrov, nato pa so prišle na dan sovjetske metalke in so nemoteno gospodarile 23 let. Prva velika osebnost je bila Galina Zibina. S svetovnim rekordom je zmagala na olimpijskih igrah v Helsinkih, nato pa znamko sama od 15,28 m prenesla do 16,76 m. Zibina se je med aktivne športnice vrnila pred dvema letoma in celo popravilo svoje 10 let stare osebne rekorde in se uvrstila v sovjetsko reprezentanco. V pomladi leta 1959 je v Nal-čiku začela doba Tamare Press. Kot prva je dosegia 17 metrov in nato dosegla največ 18,59 m. Tamara Press je bila svetovna rekorderka točno 10 let in 2 dni. Spodnesla jo je Nadježda Čižova, ki je v treh letih popravila nato rekord še za dobra dva metra. Čižova je prva sovjetska metalka, ki je okusila grenkobo poraza na velikih tekmovanjih. Moči ji je zmanjkalo ob priliki iger v Mehiki. V zadnjih letih je svetovni rekord trikrat izboljšala tudi Mar-gitta Gummel, Sovjetinji pa je ostalo še vedno zadoščenje, da je kot prva presegla 2fl„ metrpv. Za poraz v Mehiki se je dvakrat •maščevala na EP ‘‘v^—Atehah in' -Helsinkih. Po prestižnem cilju v Miinchnu utegne Či žova--ipormsliti tudi na podvig čez 21 metrov. Elektronski možgani so za zmagovalko na letošnjih olimpijskih i-grah napovedali rezultat 20,70 m. Pot svetovnega rekorda: 14,89 T. Sevrjukova (SZ) 1945 15,02 A. Andrejeva (SZ) 1950 15,19 G. Zibana (SZ) 1952 16,76 G. Zibana (SZ) 1956 17,25 T. Press (SZ) 1959 17,42 T. Phess (SZ) 1960 17,78 T. Press (SZ) 1960 18,55 T. Press (SZ) 18,59 T. Press (SZ) 18,67 N. Čižova (SZ) 18,87 M. Gummel (NDR) 19,61 M. Gummel (NDR) 19,72 N. Čižova (SZ) 20.09 N. Čižova (SZ) 20.10 M. Gummel 'NDR) 20,43 N.Čižova (SZ) 20,63 N. Čižova (SZ) 1962 1965 1967 1968 1963 1969 1969 1969 1969 19.5.1969 K. B. KOŠARKA Mlajši mladinci v Tržiču M - Polet ♦ * * kolesarstvo DIRKE VETERANOV te v Pad°vi ,5,°Pa tudi Adria JUTRI P°NEDEIJEK, 29. MAJA 1972 ODBOJKA 2- MOŠKA DIVIZIJA || 'i® v Trstu, Sv. Sergij v'*r*o __ Sloga ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da se bo danes, 28. maja pričel plezalni tečaj Zbirališče ob 9. uri pri zavetišču Premuda v Boljuncu. Tečaj bo vodil Furlan. Na Kantovem bodo danes svečano odprli novo odbojkarsl* igrišče mi,,....minniHmiiiiiiiiniHiimiiiiiiiiinniiiiiiniiiuiiiuiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiH ZA TEKMOVANJA NA GORIŠKEM KONČNI KOŠARKARSKI IZIDI MLADINSKIH IGER Peterka Doma se je uvrstila na zelo dobro tretje mesta SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST s sodelovanjem PD KRAŠKI DOM REPEN priredi danes, 28. maja v VELIKEM REPNU 2. In 3. MLADINSKO ŠPORTNO SREČANJE za osnovnošolsko mladino 10.00 za mestne osnovne šole (zbirališče na trgu v Velikem Repnu ob 9. uri rd koder bo odhod ua tekmovalno mesto). 13.30: za okoliško mladino sledečih vasi: Repcntabor, Saina-torca, Opčine, Padriče, Gropa-da, Trebče, Nabrežina. Križ In ostale vasi, ki se niso udeležile 1. srečanja v Zgoniku (zbirališče na izbiro: ali ob 9. uri ali ob 13. uri na glavnem trgu v Velikem Repnu, od koder bo odhod na tekmovalno mesto). Ta teden čeprav z zamudo, je goriška košarkarska federacija objavila končne rezultate košarkarskega prvenstva mladinskih iger za občino Gorica. V A skupini je na teh igrah igrala edina slovenska ekipa Dom iz Gorice. Id je zasedla tretje mesto lestvice. Prvo mesto v tej skupini je pripadlo povsem zasluženo močni peterki Gorizie. V B skupini pa je 1. mesto zasedel Splugen A pred Ardito B. Posamezni izidi A skupine: L KOLO: Spliigen B — Arte C 41:8 Arte A — Dom 24:14 2. KOLO: Arte A — Splugen B 29:17 Gorizia — Arte C 105:4 3. KOLO: Dom — Arte C 41:3 Gorizia — Spliigen B 90:18 4. KOLO: Dom — Spliigen B 29:25 Gorizia — Arte A 52:6 5. KOLO: "•*" Arte -A- -F- Arte C . . 5&J1 Gorizia — Dom 73:10 KONČNA-LESTVICA 1. Gorizia 2. Arte A 3. Dom 4 4. Splugen B 2 5. Arte C fi Domovca so se letos torej še kar dobro odrezali. Lahko bi se še bo-lie, če bi imeli le malo več sreče in če ne bi prav v prvem kolu igrali z ekipo Arte A, ki .je zasedla 2. mesto lestvice. B SKUPINA IZIDI: Arte B — Splugen C Splugen A Arte B — Splugen A Splugen A Ardita — Ardita Ardita — Splugen — Arte B Splugen C 74:2 64:13 29:20 86:5 60:40 49:9 KONČNA LESTVICA 1. Splugen A 6 2. Arte B 4 3. Ardita 2 4. Splugen C 0 Najboljše tri ekipe (Gorizia, Splugen A in Arte B) so si zagotovile nastop na pokrajinskem prvenstvu. -*• IK druge vesti NA OSMI STRANI Ob priliki otvoritve novega športnega igrišča priredi ŠPORTNO DRUŠTVO KONTOVEL več prireditev in ženski odbojkarski turnir. Sodelujejo: Fužinar (Ravne), Bor (Trst) in Sokol (Nabrežina). RAZPORED TEKEM: 9.30 Fužinar — Sokol 10.30 Bor - Sokol 18.00 Fužinar — Bor Ob 16. uri prijateljska odbojkarska ženska tekma Bor (mladinke) — Kontovel. Ob 17. uri priložnostni govori in kulturni spored s sodelovanjem pevskega zbora Vasilij Mirk. Od 20. ure dalje prosta zabava s plesom. Delovali bodo dobro založeni kioski. V PRVENSTVU ŽENSKE PROMOCIJSKE EfGE NA GURIŠKEM Domovke so z drugim mestom dosegle letos zelo lep uspeh Roberdobska Mladost je v drugem delu prvenstva preveč popustila Tudi goriška odbojkarska federacija je ta teden javila končne izide letošnjega ženskega promocijskega prvenstva A skupine. V tej skupini sta nastopali dve slovenski ekipa: Dam iz Gorice ter .Mladost iz Doberdoba. Domovke so se letos odrezale dobro, saj so zasedle drugo mesto z enakim številom točk. kot prva UGG, toda imele so slabšo razliko v setih. Poglejmo posamezne izide tekem povratnega kola prvenstva. UGG — AGI C 3:0 UGG - Corridoni C 3:0 Mladost — Corridoni C 3:1 Dom Mladost 3:0 AGI C - - Corridoni C 3:0 UGG — Dom 3:0 Dom — AGI C 3:2 UGG - Mladost 3:0 AGI — Mladost 3:0 Dom — Corridoni C 3:0 KONČNA LESTVICA UGG Dom AGI Corridoni C Mladost 14 (22:5) 14 (21:11) 4 4 4 Po uspešnem prvem delu prvenstva, ko je Dom z 8 točkami sam vodil na lestvici, je v povratnem delu rahlo popustil in čestokrat po nepotrebnem zgubil sete. To je bilo zanj usodno in .je (potem, ko je klonil proti UGG), zdrknil na drugo mesto lestvice. Mladost pa je po uspešnem začetku v povratnem delu popustila in .je nato trikrat zaporedno klonila. Upajmo, da se bosta obe ekipi v prihodnjem letu bolje odrezali. IK HOKEJ NA LEDU LJUBLJANA. 27. — Slavko Be-ravs in Roman Smolej, dva izmed najboljših jugoslovanskih hokejistov, sta zapustila svoj dosedanji klub. ljubljansko Olimpijo. Verjetno se bosta vrnila nazaj k Jesenicam. KOŠARKA BEOGRAD, 27,. — Na drugem košarkarskem tekmovanju za Kara-oev pokal bo sodelovalo 12 ekip iz osmih evropskih držav. PLAVANJE REKA, 27. — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju, katerega so organizirali ob priliki otvoritve novega plavalnega bazena na Reki, je Triestina v dveh nastopih doživela dva poraza. Primorje jo ie premagalo s 4:2,.Jug pa s 5:2. ŠK Kras priredi ob priliki razstave vin v Zgoniku tekmovanje v bližanju ki bo v petek, 2. junija ob 9. uri Vpisovanje pri vaških poverjenikih in pol ure pred začetkom tekmovanja. Vpisnina 1.000 lir na osebo. Velja pravilnik SŠI. •iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii imiiiiiiiiiiiiiiiiinimmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMi NA NEDAVNEM TEKMOVANJU V GORICI Openski kotalkarji so res presenetili imiiiiiiiitinutiiHimiiNiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimuiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmi V MUENCHNU ZA OLIMPIJSKE IGRE Na hokejskem igrišču dvorana za boksarje Vsi nastopi boksarjev na OI bodo predvidoma trajali 97 ur .■‘."intela OHcBaot, z nstirreziuo | * n..»- *., . ,, ur. Polfinalne borbe bodo na sporedu 7. septembra, finame pa 9. septembra od 19. do 22. ure. Edini dan počitka za boksarje, ki bodo prišli do finala bo 8. september, ko bodo dvorano uporabljali judoisti. # * * Lee Evans, svetovni rekorder teka na 400 metrov in zmagovalec iger v Mehiki je na vprašanje o nastopu v Miinchnu odgovoril zelo samozavestno. <-Na mera vate tudi letos osvojiti zlato*. «Seveda! In ko bodo leta 1976 olimpijske igre v Montrealu bom imel komaj 29 let*. K. B. Na kolesarski dirki veteranov v P adovi bo danes branil barve lonjer-ske Adrie tudi znani kolesar Nino Maver Čisto blizu visokega televizijskega stolpa v Miinchnu z največjo naglico dokončujejo veliko športno palačo, ki bo služila olimpijskemu turnirju v boksu. Dvorana ni nova. Preurejujejo le staro igrišče za hokej na ledu. Delo bo končano do 30. junija. Sprememba tega športnega objekta bo terjala kar 670 milijonov lir. V preurejeni dvorani bo prostora za 7200 gledalcev, 300 mest za u-gledne goste, 80 za reporterje, 300 za novinarje, 112 za športne voditelje, 294 pa za boksarje, ki bodo spremljali borbe kolegov. Ring bo na meter visokem odru in bo odlično razsvetljen, ker bo turnir prenašala tudi barvna televizija. Nad ringom bo velik električni semafor z uro in zvočno napravo, ki bo dajala znake za začetek in konec posameznih krogov. Od L avgusta dalje bo dvorana odprta za olimpijske treninge, boksarji pa bodo imeli za priprave na voljo še drugih 11 telovadnic, vse v največji oddaljenosti 15 minut vožje od olimpijskega naselja. Prirediteljski odbor pričakuje da se bo turnirja udeležilo približno 400 boksarjev, torej znatno več kot v Mehiki, kjer jih je sodelovalo 311. Vse borbe turnirja bodo trajale 97 ur. Od 13. ure 27. avgusta do 22. ure 6. septembra bodo i pesti pisale zakon vsak dan po 8 Poročali smo že o velikem uspehu, ki so ga dosegli mladi openski kotalkarji, člani ŠD Polet v Gorici, kjer so nastopili v treh točkah tekmovalnega sporeda (od štirih) in so odnesli v vseh treh prva mesta. Tak uspeh je seveda močno presenetil vse poznavalce tega športa pri nas, saj je Polet v širših kotalkarskdh krogih razmeroma manj znano ime. Takega u-speha pa se niso nadejali — kar priznajmo -- niti predstavniki Poleta samega in seveda tudi ne mladi openski tekmovalci. Prav zato lahko rečemo, da je ta njihov do« sežek tem več vreden, sai so se uveljavili med društvi in tekmovalci, ki imajo vsekakor v kotalkanju večjo in daljšo tradicijo od Opencev. Na naših slikah predstavljamo danes, nadobudne kotalkarje, ki so Poletu priborili odlične uvrstitve v Gorici: desno so v vrsti (od leve proti desni) Alda Sosič, Tatjana Sosič in Maruška Grgič, zadaj pa stoji Morana Sosič. Spodaj sprejema nagrado Ivo Volpi. na dingi sliki spodaj pa Andrej Sedmak. I I v jL t l i*. |g|f Ifeiv#® i* ‘pil : | If 1 15 fl i# | jr*'*? feS Jrfc m M 0 0, m M ( OBVESTILO TURNIR V BRIŠKOLI V ZGONIKU Ob priliki vinske razstave, ki bo v Zgoniku od 31. maja do 2. junija tl., bo ŠD Olimpija iz Gabrovca organiziralo turnir v briškoli. Začetek turnirja bo 2. junija ob 9.30, nagrade pa bodo take: 1. surov pršut 2. kuhan pršut 3. 10 litrov vina 4. salama Vpisnina znaša 1.500 lir na osebo. Zainteresirani lahko dobe vsa pojasnila v društveni gostilni v Gabrovcu, vsak dan od 19. do 21. ure. 4$\ •• M ‘ h j j„ n ? 1 ie I w f J Jo človeka dobrega? Od kod Izvira zlo? Najbrž iz moči. do sočloveka pa iz oholosti. Greh je torej uživati v ^ se rodi iz moči, zakaj narava vse izravna. Slej ali prej ;e vse, kar je izrojenega in kar je proti zakonu življenja...)) iš «81 (10 Unij) Telegram. Plovba Piran prevozi nosilno- Mednarodni pomorsia z modernimi ladjami stl Houu - 19 000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN - PROST A PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana - samo stojna enota za uvoz-lzvoz grosistično trgovini in za stopanje tujih Urno Za vse informacije se prosi mo, obrnite na upravo podjet ja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji ls » inozemstvu fii spoštovanja in bratskih simpatij. Trdno smo prepričani, da bo naš tokratni množični izlet vse te vezi še bolj utrdil in jim dal nove vsebine in novih spodbud, nam vsem pa zado ščenje, da smo s prijetnim združili tudi koristno in plemenito. S takim prepričanjem in s takimi željami želimo vsem izletnikom prijetno pot in še prijetnešje bivanje med bratskimi ljudmi in zanimivostmi in lepotami njihove ožje domovine. VESTI Z ONSTRAN MEJE Proslavljena 15-letnica ustanovitve koprske luke Skokovit razvoj pristanišča s povečano vlogo v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem prostoru V koprski kinodvorani je bila dopoldne sklepna slovesnost v okviru proslav 15-letnice ustanovitve koprske luke. Na slavnostni seja delavskega sveta, ki so se je udeležili tuc;i predstavniki številnih podjetij, s katerimi ima luka poslovne zveze, je govoril direktor podjetja inž. Egon Prinčič. Poudaril je skokovit razvoj luke v zadnjih letih ter njeno vse večjo vlogo v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem gospodarskem prostoru. Slavljencem je čestital tudi predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan, ki je v imenu skupščine podaril kolektivu dragoceno skulpturo »Istrska žena*. delo aka demskega kiparja Jožeta Pohlena. Na slavnosti so tudi izročili 22 priznanj članom kolektiva, ki že pet- uniiiiiiiiiillilliiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimilll DANES STOP! V VELJAVO Vozni red vlakov BENETKE - MILAN VIDEM - DUNAJ • RIM • PARIZ - SALZBURG - MUNCHEN ODHODI ODHODI 6.10 R Benetke - Bologna - Fi- 3.40 L Videm - Pordenon rence - Milan - Genova (*) 5.29 L Videm 6.20 L Portogruaro 6.15 D Videm - Troiž 6.56 D Benetke SL - Turin - Rim 6.25 L Videm (skozi Benetke SL) in Mi- 7.05 D Videm lan skozi Mestre 8.50 D Videm - Trbiž . Dunaj 8.04 DD Benetke Munchen 9.30 R Benetke - Rim(*) 10.10 L Videm - Trbiž 10.44 DD (Direct Orient) Benetke - 12.25 D Videm Milan - Genova - Ven ti- 12.55 L Videm 10.53 L miglia - Domodossola - Pariz - Calais (spalni vagoni Atene . Istambul - Pariz) Portogruaro 13.10 DD Benetke - Rim - Milan -Turin 13.30 L Portogruaro 15.45 DD Benetke SL 16.33 DD (Lombardie Express) Benetke - Milan - Pariz (ne vozi ob 17.10 L Portogruaro nedeljah) 17.25 R 18.05 L 18.42 D 19.21 L 6.25 L Benetke (brez vmesnih postaj) Milan . Genova(#) Portogruaro Benetke - Bologna - Lec-ce (spalni pogradi Trst -Lecce) Portogruaro 20.02 DD (Simplon Express) Benetke - Rim - Milan Lam-brate - Domodossola - Pariz (spalni pogradi za I. in II. razred Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke - Pariz, spalni pogradi Beograd - Pariz in Benetke - Pariz, spalni vagoni Moskva - Rim(l) 22.25 DD Benetke - Milan - Turin - Genova - Marseille (spalni vagoni i.n pogradi Trst - Genova, spalni pogradi Trst - Turin) - Mestre • Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi Trst Rim, samo ob petkih spalni vagoni Moskva - Turin) PRIHODI Cervignano (ne vozi ob nedeljah) Portogruaro 7.50 DD Marseille - Genova - Turin - Milan (spalni vagoni in pogradi Genova -Trst, spalni pogradi Turin - Trst) Rim - Bologna (spalni vagoni in pogradi Rim . Trst. spalni vagoni Turin - Moskva samo ob nedeljah) 9.16 D Benetke (ob sobotah neposredna zveza Ziirich -Trst) 10.56 DD (Šimplon Express) Pariz -Domodossola - Milan Lam-brate • Rim Benetke (spalni pogradi Pariz -Trst, spalni vagoni Rim Moskva (2) - Lecce . Bologna (spalni pogradi Lecce - Trst) 11.08 R Milan • Benetke SL(*) (Benetke SL . Trst brez vmesnih postaj) 12.20 DD Benetke 13.45 D Benetke 14.18 L Cervignano 15.32 DD (Lombardie riz - Milan Benetke 7.25 L 14.16 L 15.15 D 16.55 L 17.53 L 19.16 D 20.15 L 21.42 D Trbiž 22.42 L (1) Samo do Videm Videm Videm Videm Videm Videm (Italien - Osterreich Ex-press) Videm . Trbiž -Dunaj . Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart) Videm pred prazniki od 28. 6. 2. 9. 1972. Ne vozi 14. 8. 1972 PRIHODI 0.33 L Videm 6.52 L Videm 7.36 L Videm 8.14 D Pordenon - Videm 8.51 L Videm 9.55 D (Osterreich - Italien Ex-press) Stuttgart - Dunaj - Trbiž - Videm (spalni pogradi iz Stuttgarta) 12.11 L Trbiž - Videm 14.05 D Videm 15.10 L Videm 17.05 D Videm 18.05 L Videm 19.33 L Videm 19.50 DD Trbiž - Videm 20.50 L Pordenon - Videm 22.40 L Videm 23.39 D Munchen - Dunaj - Trbiž . Videm 23.45 DD Calalzo(2) (2) Samo ob praznikih od 29. do 3. 9. 1972. Ne vozi 13. 1972 OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD ODHODI Opčine - Ljubljana - Za- Be- 14.10 L 18.15 L 19.47 D 20.35 L 21.09 D 5.48 D 17.23 D 18 40 R 19.11 L Express) Pa-. Benetke Turin (skozi Mestre) - Rim (skozi Benetke SL) Firence - Bologna . Benetke!*) Portogruaro 20.00 DD (Direct Orient) Calais Pariz - Milan - Benetke (spalni vagoni Pariz - A-tene - Istambul in Benetke - Beograd) 20.57 R Milan - Rim - BenetkeC) 22.56 L Benetke 23.32 DD Turin - Milan - Genova - Rim - Benetke (*) Samo I. razred z obveznim prednoročilom (1) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sre dah, sobotah in nedeljah (2) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sre dah, četrtkih in petkih 1.00 D greb (spalni pogradi netke - Zagreb) 7.25 L Opčine(l) 8.10 D Opčine - Ljubljana 11.14 DD (Simplon Express) Opčine - Ljubljana - Zagreb -Beograd . Reka (spalni vagoni Rim - Moskva) (2) - Budimpešta (ob nedeljah spalni vagoni Turin - Moskva) Opčine - Ljubljana (1) Opčine (1) 18.30 DD Opčine - Ljubljana . Zagreb - Beograd Opčine - Ljubljana (1) Opčine (Direct Orient) Opčine - - Ljubljana - Skopje - Beo. grad - Atene - Istambul (spalni vagoni Pariz - A-tene . Istambul in Benetke - Beograd, spalni pogradi Trst - Beograd) PRIHODI Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni pogradi Zagreb - Benetke) Opčine(l) (Direct Orient) Istambul . Atene - Beograd - Skopje - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Atene - Istambul - Beograd in spalni pogra. di Beograd - Trst) Ljubljana - Opčine(l) Beograd - Zagreb - Ljud-ljana - Opčine Ljubljana . Opčine(l) 19.44 DD (Simplon Express) Reka -Beograd - Zagreb - Ljubljana - Budimpešta - Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim (3) in ob petkih Moskva - Turin) Ljubljana • Opčine Opčine (1) Ne vozi ob nedeljah (2) Vozi ob ponedeljkih, torkih, »re-dah, četrtkih in petkih (3) Vozi ob ponedeljkih, torkih, are d«h, sobotah in nedeljah 7.10 L 9.10 D 10.05 D 12.05 D 14.35 L 21.03 D 21.38 L najst let delajo v luki. Priznanja so dobili tudi trije dosedanji direktorji podjetja. Popoldne so za ves kolektiv organizirali množični izlet na Debeli rtič. V’ Čevljarski ulici v Kopru so včeraj popoldne odprli prodajno umetnostno galerijo Meduza, prvo te vrste v Sloveniji. V njej bodo domačinom in tujcem na razpolago umetniške slike, izdelki upodabljajoče umetnosti ir. podobno. O pomenu te ustanove je ob otvoritvi govoril predsednik občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij prof. Vlado Rotar. Ansambel Mestnega-gledališča ljubljanskega je snoči v Kopru z velikim uspehom uprizoril sodobno komedijo Francisa Veberja »Pogodba*. V razprodani hiši so umetniki doživeli aplavz celo na odprti sceni. V glavnih vlogah so nastopili Zlatko Šugman, Polde Bibič, Milan Kalan in Franci Presetnik. Mestno gledališče ljubljansko bo odslej stalni gost na obali. Vse dosedanje predstave so bile razprodane, na željo občinstva pa so morali nekatere predstave celo mimo programa ponoviti. * * * Obnova pretorske palače se je končno premaknila z mrtve točke. Prihodnji teden bodo že znani izračuni za sanacijo tega pomembnega kulturnega zgodovinskega spomenika v Kopru. Zagotovili so tudi že del sredstev, ki jih bodo prispevali Temeljna kulturna skupnost v Kopru, koprska občinska skupščina. Zavod za pospeševanje turizma v Piranu ter republiška kulturna skupnost. Z deti naj bi začeli že letos poleti. Mlada likovna umetnika v salonu podjetja Meblo Likovni oalon podjetja Meblo v Novi Gorici je spet odprl na stezaj vrata dvema mladima ustvarjalcema. Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij je tokrat predstavila prva izrazita dela mladega grafika Lucijana Bratuša iz Vipave ter kiparja Negovana Nemca iz Nove Gorice. Oba ustvarjalca sta se doslej že predstavila na več skupinskih razstavah v Sloveniji in tudi v drugih republikah. Kot študenta sta bila oba nagrajena s Prešernovo nagrado. Oba mlada likovnika izpričujeta svojih stvaritvah, čeprav sta tako-rekoč šele na začetku poti, hotenje po izvirnosti. In v tem uspevata vsak na svoj način. Lucijan Bratuš je v svojih grafičnih Ustih naslonjen predvsem na naravo. Bičevje, trave in trsje — to so največkrat «objekti», iti jim daje privzdignjeno podobo •'er v njih išče globljo vsebino likovne resničnosti. Zanimivo je, da v svojih stvaritvah dosledno zapostavlja človeka. Kritik Marijan Tršar je napisal, da se mjegov svet po svoji podzavestni občutljivosti približuje vzhodnjaški filozofiji o enakovrednosti živega in mrtvega, o enaki pomembnosti celote in detajla». Mi bi k temu še dodali, da je ta svet morda še nekoliko vklenjen v študijsko obdobje, ki se ga bo mladi umetnik Sčasoma nedvomno osvobodil in se še bolj samosvoje izpovedal. Skupaj ~e je v salonu Meblo predstavil z nad 40 grafičnimi Usti. Drugače je s šestimi deli Nego, vana Nemca. Avtor je vrezal v les različne oblike fizičnega obstajanja. Zastavljal se je ob jedrih — tako je tudi poimenoval kipe — semenih ploditve in razcvetanja, vse to pa predstavil v sodobno zasnovani stilizirani obliki. V primerjavi z obrazi vklesanimi v kraški kamen, s katerimi je pred časom nastopil na likovnem ex tempom v Štanjelu, predstavljajo nova dela tudi novo iskanje in večjo oblikovno dovršenost. Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij je ob razstavi izdala ličen katalog, s katerim predstavlja oba avtorja. L. K. hotel sabotin nova gorica solkan telefon 21-079 Prenovljen in razširjen hotel s sodobno opremljenimi sobami, bifejem, kavarno, restavracijo in banketnimi sobami za zaključene družbe. Glasba za ples vsako soboto, nedeljo in o praznikih. Prvovrstno pripravljene jedi in pristna domača vina. wmm? PORTOROŽ ROULETTE CHEMIN DE FER baccarA BLACK JACK v novih prostorih GRAND HOTELA METROPOL ŽREBANJE ZERIAL Z10 TISOČ LIRAMI ZADENEŠ AVTO >500 y|S »i i m ŠPORT ŠPORT ŠPORT V SEDMI ETAPI KOLESARSKE DIRKE «GIR0 D’ IT ALI A» Merckxov napad je včeraj spremenil skupno lestvico Belgijec je na prvem mestu le nekaj sekund pred zmagovalcem etape G. Petterssonom CATANZARO, 27. — Vsi so se že bali, da je Merckx preveč neodločen na letošnjem »Giru* in se boji napadati. V današnji etapi pa je svetovni prvak dokazal, da ie še vedno najboljši, česar mu ne more zanikati niti Gosta Pettersson, ki ga je premagal v sprintu v Catan-zaru. Belgijec je v današnji težki etapi prešel v napad takoj po startu v Cosenzi. Njegovi neposredni nasprotniki mu niso bili kos. Celo roza majica Fuente, ki mu je sledil precej kilometrov, je moral končno popustiti in se posloviti od prvega mesta. Današnja etapa je bila polna vzponov in je povzročila pravi pre- obrat na skupni lestvici. Merckx se je podal v napad takoj v prvih kilometrih. Prilepili so se mu Gosta Pettersson. Fuente. Lazcano. Urbani in Farisato. Zadnja dva pa sta se kmalu utrudila in prepustila mesto Bergamu ter De Schonmacker-ju. Za to šesterico ubežnikov je kmalu nastala praznina in med zamudniki so bili tudi Dancelli, Pintens in Btossi. Od glavnine se je odlepi) edinole Španec Lasa. Gorsko nagrado na prelazu Monte Scuro je osvojil Merckx s 5” prednosti pred Fu-entejem. V spustu pa je Belgijec še bolj forsiral v upanju, da se bo otresel svojih soubežnikov, kar pa mu je le delno uspelo, kajti Pettersson mu je stalno sledil kot senca, ne da bi količkaj nomagal pri begu. Po 66 km dirke je bilo stanje naslednje: prva Merckx in Pettersson po 2’45" Fuente. Lazcano in Schon-mneker, po petih minutah pa okrog petdeset zasledovalcev, med katerimi sta bila najaktivnejša Gimondi in Motta. Zadnja skupina je vozila z 18 minutami zamude. Merckxov je bil tudi drugi »orski cilj. medtem ko je tretje mesto osvojil za Šve dom Španec Galdos po 5’. Pred Merckxotn in Petterssonom ni bilo več nobene ovire in po prelazu SanfElia sta se po mnogih ne varnih ovinkih spustila proti Catan-zaru. Za njima se je medtem spu stila skupina osmih kolesarjev, ki je nekoliko skrčila svoio zamudo (na 4’). Na cilju je v končnem sprintu Pettersson premagal Merckxa, ki .je z današnjo etapo iztrgal roza majico Fuenteju. Prvi zasledovalci, med katerimi so bili Motta, Gimon di. Bitossi. Zilioli in Fuente. so prispeli na cilj po štirih minutah. Vrstni red na cilju sedme etape Cosenza — Catanzaro (151 km): 1. Gosta Pettersson (Šve.) 4.7’28”, s poprečno hitrostjo 36,609 km/h 2. Eddy Merckx (Bel.) z enakim časom 3. Miguel M. Lasa (Šp.) 4’13” zaost. 4. Franco Bitossi (It.) 5. Josef Spruyt (Bel.) 6. Motta (It.) 7. Gimondi (It.) 8. Polidori (It.) 9. Zilioli (It.) 10. Lopez Carril (šp.) 11. Casalini (It.) 12. Galdos (Šp.) 13. Fuente (šp.) 14. Schiavon (It.) 15. Crepaldi (It.) 4’42” 4’54” Skupna lestvica po sedmi etapi: Merckx Pettersson G. Fuente Lasa Motta Galdos Zilioli 8. Lopez Carril 9. Schiavon 10. Lazcano 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 40.22’07” 10” 1’37” 3’12” 4’13” 4’30” 4’40” 4’45” 5’03” 5’04 5’20” 5'29" 5'36" 6’12" 6’38” danaž- .. kat- točk 56 30 11. Bergamo 12. De Vlaeminck 13. Gimondi 14. Boifava 15. Panizza Nagrade za gorske cilje v nji etapi: MONTE SCURO 1618 m 1. 1. Merckx 2. Fuente m 3. Lazcano „ , 7" CROCE DI AGNARA 1371 m 1. Merckx to®- 2. Pettersson G. 3. Galdos Skupna lestvica za gorsko tmf do po sedmi etapi: .. oj Merckx in Fuente to« Motta Bitossi. Fabbri Varini, Lasa, Bellini, Lope* Carril Pettesson G.. Lazcano. Bnk yere. Lanzafame Pecchielan, Crepaldi. Galdos 1. 3. 4. 6. 000 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii*iiiiii*iiiiiiiaiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iii>Ralllllll>l> V 2. ŽENSKI ODBOJKARSKI DIVIZIJI Kontovel-Sloga 3:0 S to zmago so se Kontovelke uvrstile na 2. mesto lestvic« Kontovel — Sloga 3:0 (15:6, 15:6, 15:5) KONTOVEL: Starc Alenka, Tretjak Katjuša, Majovski Ksenija, Husu Vanda, Bogateč Norina, Sirk Sonja, Starc Zdenka. SLOGA: Čuk, Kralj, Scrivani, Fragoni, Carli, Grgič, Gregori L, Benčina. Dan pred otvoritvijo kontovel-skega igrišča so se v zadnjem kolu prvenstva 2. divizije pomerili ekipi Kontovela in Sloge. Kontovelke so stopile na igrišče prepričane v lastno zmago in so to tudi izpolnile. Tekma je bila večji del samogovor Kontovelk, ki so pirkazale precej lepo igro. Tudi slogašice so prišle do izraza z lepimi akcijami, toda kljub vsej po- tmiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimmiiiiiiiiiiiHiniiiimiiiimnmiiiiiinii NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ZA POKAL JULIJSKIH ALP Odlična igra Sokola proti ekipiNeunerja V današnji finale so se uvrstili Neuner, Ferlach in Olimpija Včeraj se je v Trstu pričel prvi mednarodni namiznoteniški turnir za trofejo Julijskih Alp. V telovadnici v Ulici Monte Cengio se je še kar številnemu občinstvu predstavilo 10 ekip. Manjkala sta namreč koroška predstavnika Volkendorf in KAC. Pomen tega tekmovanja, ki sodi v širši okvir športnih manifestacij Alpe Adria, je razviden že iz uvodnih besed, ki jih je ob tej priliki zapisal predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Berzanti, ki je poudaril sodelovanje treh sosednih dežel in pomen, ki ga ima šport v današnjem življenju. Korošci so se torej predstavili le z dvema ekipama. Dosegli pa so tudi nepričakovan uspeh. Obe ekipi sta se namreč uvrstili v finalno kolo, ki bo na sporedu danes dopoldne. Ce smo to pričakovali za Neuner, katerega vodi včeraj nepremagani Thaler, istega ne moremo trditi za Ferlach, ki je z izredno igro nepričakovano odpravil nosilca skupine CGS. Tretji finalist je ljubljanska Olimpija, ki se ie tokrat predstavila z zelo mlado, a zato tem bolj učinkovito ekipo. Sokol je osvojil drugo mesto v svoji skupini. Zgubil je edino z Neunerjem. Kljub porazu pa je nabrežinska ekipa zaigrala res odlično. Predvsem je toksftt zadovoljil Košuta, ki je v odločilni tekmi osvojil edini dve točki za svojo ekipo. Trije finalisti se bodo danes spoprijeli za prvo mesto, tekmovalci o-stalih ekip pa se bodo srečali v turnirju posameznikov. IZIDI: Skupina A: Olimpija — Nova Gorica 5:0 Nova Gorica — Julia 5:3 Olimpija — Julia 5:0 Lestvica: Olimpija 4, Nova Gorica 2, Julia 0. Skupina B: Sokol — La Cantina 5:0 Neuner — Semedela 5:0 Neuner — La Cantina 5:0 Sokol — Semedela 5:2 Neuner — Sokol 5:2 Semedela — La Cantina 5:1 Lestvica: Neuner 6, Sokol 4, Se- medela 2, La Cantina 0. Skupina C: CGS — Jesenic« 8:2 Ferlach — CGS 8:1 Ferlach — Jesenice 5:4 Lestvica: Ferlach 4, CGS 2. Je senice 0. S. J. SOFBOL V okviru mladinskih iger je včeraj na Opčinah Sogno Baby premagal e-Kjpo Primorca v sofbolu z 19:6. žrtvovalnosti niso mogle sledih mu nasprotnic. Tako se je kem času, približno IE minuh^)^ toko- ma končala z zmago Konto' „ ki so se s tem uvrstile na s° - drugo mesto lestvice, za wKnnnu0 ticiP1- V Vareseju je včeraj v an ^ rani tekmi 29. kola italijanske gometne A lige Inter premagal ^ rese s 3:1 (1:0). Mantova in je rese sta torej izpadla. Intor$ se z osvojenima točkama povzp^ 5. mesto. • « « rfif. Z zaključkom italijanskega metnega prvenstva A lige nrpnphali Hanoc i. ■zimsko rt/L prenehali danes z zimsko i^”,’od- sko oddajo »Športna nedelja*'-slej jo bodo namreč PrenaS uči11" »poletni* formuli, t.j brez ^ stva in brez napovedovalca v vlogi kot doslej. $ Tiskovni irad RAI je spor^’eCje-sledi v Italiji tej oddaji °“ .^jl-Ijah skoraj osem milijonov § cev. on> Včeraj je bil v Trstu tratllC1(j0litf< dvoboj med gojenci dijaških ^ iz Trsta in Kopra. Tržačani so -f gali v moški in ženski odbojka tako pa tudi v obeh kategonJeji ^Ji miznega tenisa. Koprčani P8 uspešnejši v košarki. . Prehodni pokal je ostal tu^ v Trstu. Včeraj se Je začel v Trstu namiznoteniški turnir za L lijskih Alp. Zgoraj vidimo tekmovalce med otvoritveno s*° 20 10 50 Jutri bo na sporedu 160 km j.________________ Dorfri-in vato. etapa Catanzaro — ReggU) saj je proga Pre bria. ki ne bi smela predstav-, velikih težav, -~s ot položna. spodaj pa dvorano med tekmovanjem I jmmHmmmmmmn mm mmmmmmm11 Js ite| S »o* H V s vdo S, N: S $ fr S S. r. ¥1 is