Trsi je naš. Zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe. Tržaškemu ozemlju je treba vrniti njegovo naravno funkcijo, lii je: služiti zaledju v korist našega ljudstva! I* A URENTI (Na prvomajskem zi < rovanja) ............................................................................................................................................................I..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... uvertura k tržaškim volitvam 9. maja praznujejo vse demokratične sile praznik miru. Praznujejo četrto obletnico dne, ko so bile na-cifašistične sile vojaško poražene in uničene. V tej borbi so prispevale demokratične sile s Sovjetsko zvezo na čelu levji delež in vsi narodi so tedaj upali, da bo nastopila dolga doba miru in sodelovanja = med silami, ki so strle fašizem. To- = da upi ljudstva so bili kmalu pre- | varani, ker je postalo jasno, da so = na zapadu prevladale težnje impe- ? rialistov, ki niso videli v pretekli = vojni borbo proti fašizmu, temveč ; je, pomenila zanje le odstranitev : neprijetnih tekmecev. Ti imperiali- l »ti so podedovali in prevzeli vloge fašistov in nacistov, začeli so hujskati na novo vojno, ker jim ni pogodu uveljavljenje in napredek resnično demokratičnih in napred-nih ljudskih sil ter so se zaceli v ta namen posluževati starih fašistov in jih podpirati. Zato morajo demokratične sile nadaljevati začeto borbo z ljudskimi držauami in Sovjetsko zvezo na čelu. Ta borba je zajela ves svet. V Sovjetski zvezi in v ljudsko demokratičnih državah gradijo nov svet, v imperialističnih državah in v kolonijah pa se ljudstvo bori proti zatiralcem. Na Kitajskem, o Grčiji, Vietnamu, Indoneziji, Španiji zadaja ljudstvo smrtne udarce imperializmu. Imperialisti so bili te dni prisiljeni na umik tudi v berlinskem vprašanju, kjer je zmagala dosledna in miroljubna politika Sovjetske zveze, zvesta jaltskim in potsdamskim sklepom. V tej borbi med imperializmom in demokracijo, med vojno in mirom je Tržaško ozemlje ena izmed najobčutljivejših in najbolj važnih točk. V to borbo spadajo tudi bodoče upravne volitve, ki pa imajo bistveno političen značaj.^ Čemu drugemu naj na primer služi potovanje generala Aireya v ZDA, ki so prauo srce, prava Meka imperialistov in vojnih hujskačev? Vsakomur je jasno, da je šel tja po votivno injekcijo za reakcionarne sile, da je namen njegovega potovanja, da utrdi na oblasti protiljudske sile, ki tako verno služijo imperializmu. Te volitve morajo namreč formalno opravičiti vso politiko okupacijske uprave, opravičiti delovanje raznih imenovanih svetov in odborov, opravičiti vključitev Trsta v Marshallov in atlantski Pakt, češ saj je to volja tržaškega ljudstva. Tu nam potrjujejo še razna druga dejstva. Ceprau se uradno začne volivna kampanja šele 13. maja, je Začela reakcija s pomočjo in odobravanjem VU to uradno kampanjo Že dober teden prej. Kaj naj sicer pomenijo letaki in lepaki, s katerimi je krščanska demokracija dobesedno preplavila mesto? Ali zanjo ne veljajo policijski predpisi? Toda dejstvo, da se jim tako mudi, kaže tudi njihovo slabost. Ka-Ž?. da jim prešinja kosti strah pred ljudskimi množicami kljub vsej podpori oblasti, policije, cerkve sodišč in vseh drugih ustanov, kljub temu da imajo v rokah škarje in platno. Boje se ljudstva, čeprav so Ijud-ske množice spričo omenjenih dejstev v takem položaju, da ne more* jo računati na volitvah na tako uveljavljenje, ki bi bilo dejanski izraz njihovih sil. Boje se jih, čeprav vedo. da jim je razkol v demokratičnih vrstah V korist, da so si zagotovili glasove desettisočev esulov, ki Po mirovni pogodbi sploh nimajo Pravice voliti, da z raznimi pretvezami niso vključili v votivne sezna-nte na stotine pravih demokratičnih Tržačanov, da lahko v matičnih nradih vedrijo in oblačijo. Vse to Jim še ni dovolj, ker vedo, da so naše sile dejansko močnejše, da votivni rezultati ne bodo predstavljali Pravega odnosa sil. Reakcija in njih pokrovitelji imperialisti si zato ne morejo delati ntvar, da si bodo kar tako na lahko Nadaljevanje a» 2. strini spodaj UREDNIŠTVO: Via Mon- = 'tecchi 6-II - 24. UPRAVA: S Via Ruggero Manna štev. = 29. TELEFONI: uredni- h Štvo 95823 upravo 27847. = OGLASI 'pri upravi od g 8.30-12.00 in od 15.00 do §| 18.00 ure. Rokopisi se ne ^ vračajo. - Poštnina pia- ^ qana v gotovini - Spedi- s j.ione in abbonamento s postale secondo gruppo, n CENA 20 lir, 12 jugolir, 6 dia TRST 8. m»j 1»4» LETO ČETRTO šte«lka 164 1............................—...»................1............. Program Slovansko italijanske ljudske fronte je program borbe in Giljev demokratičnih ljudi Na najboljši poli, če Protidržavne zarotnike v madžarskem ministrstvu za poljedelstvo so končno obsodili na zaporne kazni od 10 - 15 let. Na dosmrtno ječo je bil obsojen samo vodja zarote, bivši šef oddelka v ministrstvu. V Beograd je prispel bivši šef britanske vojaške misije pri glavnem štabu NOV. gen. Mac Leam. Po hudih bojih na Gramosu so partizani izpraznili mesto Pirgos-Srakani, potem ko so v 26 dnevni bitki uničili 4000 sovražnih vojakov. V dnevnem povelju glavnega štaba grške osvobodilne vojske je rečeno, da bo sovražnik krvavo plačal vsak svoj napadalni poskus proti partizanskim položajem. Mo-narhofašistična sodišča v Atenah So spet obsodila na smrt več patriotov. Med zapadnimi okupacijskimi področji Avstrije in Italijo bodo 10. maja ukinili potne vizume. Ta ukinitev pa ne bo veljala za sovjetsko cono za Dunaj. V Italiji se mudi britanski gospodarski minister Crips. Z italijanskimi gospodarstveniki razpravlja o Marshallovem planu in o «evropski gospodarski pomoči, ki druži 18 evropskih držav. Albanska in italijanska vlada sta sklenili obnoviti diplomatske odnose. Ti diplomatski odnosi so bili prekinjeni od konca vojne in prvi poskus njih obnovitve 1. 1946 je propadel. Tržaški listi vzporedno s političnimi špekulacijami poročajo, da je Jugoslavija zaprosila ameriško državno banko za posojilo, kakršnega so ji ZDA že nekoč odklo-,ile, katerega pa so takrat odobrile Češkoslovaški in Poljski. Sef češkoslovaške finančne delegacije Loebl, ki se je pravkar mudil v ZDA je izjavil, da so najboljši znaki, da bo Češkoslovaška dobila od ZDA novo posojilo. V kratkem se bodo začela v Rimu trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. V Londonu so se zbrali zunanji ministri 10 evropskih marshalli-ziranih držav k sklepanju o ustanovitvi prvega evropskega parlamenta, h kateremu mislijo pritegniti tudi Grčijo in Turčijo. V Egipet je prispela angleška vojaška misija, da si ogleda vojaške priprave. Ameriški atomski znanstveniki so odločno nastopili proti Trumanu, ker drži v tajnosti število a-tomskih bomb in ne dovoli objaviti znanstvene izsledke iz Biki-nov. Ta nastop ameriških atomskih znanstvenikov je v zvezi z nedavnimi azjavami atomskega strokovnjaka Jolliot Curiea na pariškem mirovnem kongresu. Ameriška zbornica je s 211 proti 183 glasovom zavrnila sindikalni predlog za ukinitev znanega pro-tidelavskega zakona Taft Hartley in sprejela, zakon, ki še bolj omejuje sindikalne svoboščine ameriškega delavstva. Kanadska vlada je ratificirala tekst atlantskega pakta. Težje bo to izvršila belgijska vlada, proti rateri v zadnjem času zelo močno nastopa belgijsko javno mnenje. Za novega visokega komisarja Sovjetske .zveze v Avstriji je imenovan na mesto generala Kuraso-va generallajtnat Sviridov. Kura-sov je nasledil maršala Konjeva. Poveljnik angloameriškega področja Tržaškega ozemlja gen. Airey se mudi v Washingtonu, kjer razpravlja z vodilnimi ameriškimi državniki o vprašanjih TO. Ob tej priliki je zunanji minister Ache-son podal izjavo, ki jo komentiramo v uvodniku. Po vesteh Iz Prage naj bi pravosodni minister grške demokratične vlade pristal na posredovanje OZN za mir z atensko vlado. Porfirogenis naj bi stavil naslednje tri pogoje: 1.) spoštovanje grške neodvisnosti: 2.} svobodne volitve in 3.) sestavo začasne nevtralne vlade. V morju neuspelih konferenc in nesporazumov, vendar končno dogodek, ki ga moremo z veseljem pozdraviti in mu želeti najboljšega razvoja. Po večdnevnih sestankih med sovjetskim delegatom pri OZN Malikom in ameriškim delegatom Jessupom ter po zaključnem sestanku predstavnikov vseh štirih velesil so izdali skupno uradno poročilo, ki se glasi: 1. Vse omejitve, ki jih je po 1-marcu 1948 izvedla sovjetska vlada glede prometa in trgovine med Berlinom in zahodnimi področji Nemčije ter med vzhodnim področjem in zahodnimi področji, bodo ukinjene 12, maja 1949. 2. Vse omejitve, ki so jih po 1. marcu 1948 izvedle vlade Francije, Velike Britanije in ZDA ali pa katera koli od teh v,ad olede prometa in trgovine med Berlinom in vzhodnim področjem ter med zahodnimi conami in vzhodno cono Nemčije bodo tudi ukinjene 12. maja 1949, 3. Enajst dni po ukinitvi omejitev v smislu prve in druge točke, t. j. 23. maja 1949, se bo sestal v Parizu svet zunanjih ministrov, da preuči vprašanja, ki se nanašajo na Nemčijo in vprašanja, ki so nastala zaradi položaja v Berlinu, ter denarno vprašanje v Berlinu. Podrobni red konference štirih zunanjih ministrov sicer še ni znan, vendar skupno poročilo navaja tri najvažnejše točke, ki jih bodo obdelovali in te so: denarno vprašanje v Berlinu; vprašanja, ki so nastala zaradi omejitve prometa in na splošno vprašanja, ki se nanašajo na Nemčijo. Vzroke, da je prišlo do tega, za pomirjanje duhov in prenehanje «hladne vojne* tako dalekoseinega sporazuma, moremo iskati v več zaporednih izjavah sovjetskih osebnosti, nasplošno torej v vztrajnih prizadevanjih Sovjetske zveze, da v interesu miru odstrani žarišča stalnih sporov v svetu, po drugi strani pa v neuspehih trmaste in nepopustljive politike imperialistih nifi krogov zapadnih sil. Nedavne Stalinove izjave ameriškemu novinarju Smithu o možnosti ureditve berlinskega in nemškega vprašanja, konkretni predlogi Višinskega na zadnjem zasedanju OZN, izjave vplivnih političnih in kulturnih osebnosti na pari- Plenarno zasedanje Organizacije združenih narodov se bliža h koncu. Sporazumeli so se, da bodo delu prekinili 14. maja in jih nadaljevali v jeseni. Tudi bilanca tokratnega zasedanja ne bo zadovoljiva, saj skorajda ni bilo doseženih praktičnih rezultatov, ki naj bi kazali na to, da bi v imperialističnem ta. boru začela prevladovati zdrava pamet glede reševanja mednarodnih političnih vprašanj. Nasprotno. Ravno to zasedanje glavne skupščine je pokazalo, da vodilnim imperialističnim silam ni do medna, rodnega sodelovanja na enakopravnih demokratičnih osnovah in da si še skromne ostanke takega sodelovanja v okviru te mednarodne organizacije prizadevajo odpraviti, da bi lažje enostransko ;.i samovoljno uveljavljale svoja protide. mokratična načela in svoja imperialistična stremljenja. Borba predstavnikov imperialističnih sil proti neomejeni pravici veta, izbegava. nje nadzorstva nad atomsko ener. gijo in nad oboroževanjem ter zagovarjanje atlantskega pakta kljub njegovim očito napadalnim namenom, daje temu zasedanju tipično amerikanizirani značaj. Takega značaja so tudi debate, ki so bile nq dnevnem redu v zadnjem tednu. REHABILITACIJA ŠPANSKEGA FAŠIZMA Politika osvajanja strateških baz škem Kongresu miru so imele v svetu močan odmev. Neizpodbitno so pokazale, da je Sovjetska zveza vedno pripravljena staviti maksimum, da pride do plodonosnega sporazuma v nemškem in vseh drugih perečih vprašanjih. To dejstvo, ki svetovni javnosti nikakoi ni neznano, pritiska vojne hujskače imperialističnega tabora čedalje bolj ob zid in jih sili, da svojim formalnim zatrjevanjem o miroljubnosti njih politike dajo tudi praktičnih dokazov. Neprestano zvračanje odgovornosti za sedanji položaj na Sovjetsko zvezo in istočasno snovanje napadalnih vojaških blokov kot je Atlantski pakt ni moglo nikogar prepričati o miroljubni politici kakor tudi niso k temu prispevale vojnohujskaške izjave najvidnejših ameriških političnih in vojaških osebnosti od Far-restala, Ropala, Clava, Achesona in drugih. Taka dvojna igra ameriških politikov je bila obsojena na neuspeh in prav v. neuspehih te politike je tudi del vzrokov, da so zapadne sile odstopile od svojega dosedanje-gatrmastega stališča v pogledu berlinskega vprašanja. Toda nastaja vprašanje, ali ZDA kljub temu koraku ne nadaljujejo dvojne igre — dvojne politike? Na V zadnji številki smo javili vest, ki jo je razširila neka francoska agencija, po kateri naj bi kitajska osvobodilna armai3a vkorakala v Šanghaj. Nadaljnje vesti osvoboditve Šanghaja ne potrjujejo, pač pa govore o nadaljnem stiskanju obroča okrog tega važnega pristanišča in industrijskega središča. Zadnje vesti pravijo, da so osvobodilne armade začele obstreljevati Šanghaj s težkim topništvom in da so ob tej priliki prvig po prehodu reke Jangcekjang začeli uporabljati težko topništvo. Šanghaj so medtem zapustili že vsi tujci, kakor tudj kuomintanški uradniki in številni špekulanti, ki so z navijanjem cen povzročili strahovito inflacijo. Vsi v Evropi narekuje politično dina, miko imperialistične politike. Prav v verigi imperialistične strateške verige bi manjkal člen, če bi ne bil^ vanjo vključena Francova Španija. Od tod prizadevanja ZDA, da bi spravile Španijo v Atlantski pakt in prizadevanja ameriškega glasovalnega stroja, da bi najprej frankistično Španijo na zunaj rehabilitiral, nato pa jo vključil v med. narodno politično življenje kot svojega javnega zaveznika. Da preprečijo ta nesramen manever, so demokratične države postavile ng dnevni red zasedanja OZN špansko vprašanje. Imperialistične sile so se sedaj hotele tega vprašanja iznebiti in ga s spretnim mane. vrom brisatj z dnevnega reda. Sovjetski delegat je izjavil, da se bo uprl slehernemu poskusu brisanja španskega vprašanja z dnevnega reda in tudi vsem poskusom ukinitve resolucije iz 1. 1946. ki poziva vse člane OZN naj odpokličejo svoje diplomatske predstavnike in Francove Španije. Proti vladni politiki snubljenja fašistične Španije ostro nastopa tudi ameriško javno mnenje. Skupina 49 ameriških sindikalistov in intelektualcev je Po-slalg Trumanu brzojavko, v kateri pravijo: «Samo odločna potrditev našega sovraštva proti nacizmu in fašizmu lahko da ameriškemu ljudstvu in ostalim narodom žago. žalost je mnogo stvari, ki že v vsem začetku posrečenega razvoja «berlinske krize* motijo miroljubno svetovno javnost. Zunanji minister ZDA Acheson je v zvezi s pogajanji med Matkom in Jessupom izjavil, da tudi če bodo ta pogajanja ugodna, bodo ZDA vendar izvedle formiranje posebne zapadnonemške države, ki bo vklju cena v atlantski pakt in Marshallov plan. Komentatorji, ki često govore v imenu ameriških državnikov pa nam gujejo, da so ZDA naredile ta korak samo zaradi težkih fin minih žrtev, ki jih zahteva tako imenovani «zračni most» nad Berlinom. Take izjave, ki se neposredno tičejo Nemčije in katerim se istočasno pridružuje razširjanje atlantskega pakta na Španijo, Grčijo in Turò jo, vsekakor ne morejo služiti kot dokaz, da je politika zapadnih sil iskrena in niti kod dokaz, da imajo zapadne sile resno voljo rešiti nemško vprašanje na demokratičen način. To sicer niso naša prerokovanja, pač pa so zaključki na podlagi dejstev. Kako se bodo stvari razvijale v bližnji bodočnosti, nam bo pokazala konferenca štirih zunanjih mi-nistrov, ki bo trajala, kot mislijo, najmanj mesec dni. zaostali zločinci se sedaj lahko umikajo samo še po morju, ker so osvobodilne armade z osvoboditvijo Hangčoua odrezale vsako zvezo me. stg P° kopnem z nacionalističnimi četami. Razvoj dogodkov na bojiščih pa kaže, da demokratična vojska Kitaj ske ne namerava vreči svojih glavnih sil protj Šanghaju, pač pa v osrčje južne Kitajske. Dve osvobodilni koloni si sedaj utirata pot proti Kantonu, ki je postal nova prestolnica nacionalistov, pred katero v oddaljenosti kakih 700 milj južno od Šanghaja pripravljajo nacionalisti obrambno črto. Po vsej osvobojeni Kitajski so svečano praznovali 1. maj, na fron- tovilo, da so naše izjave o zvestobi do demokracije odkrite». VPRAŠANJE IZRAELA Posebnemu političnemu odboru, ki so ga ustanovili zato, da pospešijo delo zasedanja, so predali proučevanja izraelskega vprašanja. Isti odbor bo proučeval tudi indonezijsko vprašanje. O sprejemu Izraela v OZN so govorili libanonski, salvadorski, argentinski in iraški delegati. Argentinski je predlagal naj o tem vprašajo za mnenje Vatikan, čeprav ni znano, kaj ima Vatikan opraviti pri OZN. Osvojili so končno predlog salvadorskega delegata in povabili bodo k debatam izraelskega zastopnika. ITALIJANSKE KOLONIJE Razprave o razdelitvi italijanskih kolonij v Afriki so gotovo najbolj dolgočasne Po svojem dolgem poteku, so pa zato bolj zanimive po svoji vsebini, ki je vsebina imperialistične politike do kolonialnih dežel. Kljub neštetim prošnjam in moledovanjem italijanskega grofa Sforze se imperialistično srce Ame-rikancev in Britancev ni hotelo omehčati, čeprav bi se italijanska vlada zadovoljila tudi samo z neko formalno rešitvijo, ki naj bi bila zanjo vsaj prestižne vrednosti. Vse kar bo Italijanom uspelo bo mordg jo» da bodo vprašanje kolonij še enkrat odložili na poznejši čas. Številni delegati, ki so se ude. ležili razprave o tem vprašanju niso sicer povedali ničesar novega, pač pa je omembe vredno dejstvo, da sta ZDA in V. Britanija našli končno skupno stališče, ki reiuje vprašanje predvsem v njuno korist. Na konferenci o Avstriji Sovjetska sveza zagovarja iiiDOSlmaaske pravice Čeprav se razgovori za sklenitev mirovne pogodbe vlečejo v nedogled, ni bilo na njih sklenjenega še ničesar pozitivnega in koristnega. Razgovori zadnjih dni so se sukali okrog členov 41, J, 43, 44 in 45 osnutka mirovne pogodbe. Preko točke 41. so zapadni predstavniki hoteli doseči, da bi -3 SZ in druge države, katerim mora Avstrija plačati reparacije tem odpovedale kakor je to storila Ne i čija. Pri razpravi o čl. 42, ki se nanaš^ na imetje zaveznikov i>. njih interese v Avstriji, so nastrla za sedaj nepremostljiva nasprotja v določitvi datuma za osnovo določanja imetja, ki ga mora Avstrija vrniti. Cl. 43 je povezan s čl- 35 in ker tega niso rešili, ne morejo rešiti niti čl. 43. Cl. 44, ki se tiče pravic manjšinski so trpele preganjanje zaradi rase in vere ni bil rešsn zaradi težav redakcijskega značaja. V razpravi o čl. 45 pa se je sovjetski delegat odločno zavzel za jugoslovanske interese, t. j. za priznanje pravic Jugoslaviji do reparacij in do avstrijskega imetja v Jugoslaviji. tah pa so prav tega dne osvobodili 12 velikih mest. Ob priliki 1. maja je v glasilu jugo» slov-anske komunistične partije, «Borbi* napisal znani jugoslovanski general, heroj narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov Peko Dapčevič daljši članek o Kitajski, o velikem pomenu zmag kitajske demokratične armade, o taktiki in strategiji njenega vojskovanja ter o sličnosti nastajanja in borbe demokratične armade z nastajanjem in borbo nove jugoslovanske armade. Gen. Peko Dapčevič pravi: «Nas jugoslovanske komuniste radujeja zmage slavne kitajske narodnoosvobodilne armade zato, ker so plod slične poti kot smo jo prehodili mi Jugoslovani, ker dokazujejo, da marks zem ni dogma in prazna fraza temveč revolucionarna teorija, ki služi v napotilo praktični borbi proletariata. Te zmage dokazujejo, da živa revolucionarna duša marksizma nenehno triumfira nad poskusi njegovega pretvarjanja v mrtve šablone in dogme. To potrjuje tudi pravilnost naše poti in upravičenost onega, za kar sc mi danes borimo proti kontrarevolucionarnim lažem in klevetam. Nas jugoslovanske komuniste radeste zmage na Kitajskem, ker jačajo fronto socializma in ker predstavljajo še en poraz imperiai zma. Praksa borbe za resnico in za bratske odnose med komunisti vsega sveta daje pravico bolj kot komur koli drugemu - nam, jugoslovanskim komunistom, da pozdravimo kitajski narod z vso dušo in z vso gotovostjo končne zmage. Nadaljevanje S 1. strani ustvarili iz Trsta svoje oporišče in ga opravičevali z votivnimi rezultati. Tudi zadnja Achesonova obljuba tipa obljube 20. marca 1948. ne bo nikogar prevarala, ker vsakdo ve, da je to le uvod v votivno kampanjo, predvolivni trik in da se bodo obljube po volitvah razblinile, ker dela Acheson računa brez krčmarja in prodaja medvedovo kožo. Njegovim upom ne bo. nihče verjel, ker je bil primer obljube 20. marca ob italijanskih volitvah pač predobra šola, ki je marsikoga izmodrila. Ne procesi profi partizanom ne obljube ne lepaki krščanske demokracije ne bodo prestašili demokratičnega ljudstva, Jcf bo na volit-vah pokazalo, da mu imperialisti, reakcionarji in stari kamoristi ne bodo več krojili usode. Brezplodnosf sedanjega ,__zasedanja OZN______, i lupjKi TEDNIK Ali so Romunija, Madžarska in Bolgarija res kršile mirovne pogodbe, kot zatrjujejo imperialisti ? 15. marca se je nehalo prvo obdobje nadzorstva nad izvajanjem mirovnih pogodb s petimi bivšimi sovražnimi državami: Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko, Italijo in Finsko. Anglo-ameriški imperialistični politiki so takoj izkoristili to priliko in so začeli popolnoma neutemeljeno obtoževati nekatere ljudsko demokratične države. V angleški spodnji zbornici je minister Me Neil obtožil Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo, da so Prekršile mirovno pog-dbo in ni pri tem navedel niti najmanjšega dokaza. Ce njegov govor natančno preučimo, lahko ugotovimo, da je bil ta govor čisto navadno ponavljanje izjave, ki jo je istega dne dal tisku državni departman ZDA. V izmišljotinah Me Neila kakor tudi v dokumentu državnega de-partmana pa se samo ponavljajo potvorbe in nesramne laži ter tendenciozni komentarji, k, jih je reakcionarni tisk v zadnjih 18 mesecih prepisal iz uradnih anslo-ame-riških dokumentov in obratno. Mc Neilov govor in dokument sta polna napadov proti Sovjetski zvezi. Po njihovih trditvah naj bi Sovjetski zvezi bile zelo pnvolji kršitve mirovnih pogodb s strani Romu. nije. Bolgarije in Madžarske: obe. nem pa naj bi Sovjetska zveza «preprečevala» anglo ameriškim strokovnjakom mednarodnega pra. va, da bi uredili to vpra. anje. Toda katere so te «kršitve» mirovnih pogodb? Po Mc Neilovih trditvah v teh državah predvsem niso spoštovali členov, ki jamčijo človeške pravice in osnovne svoboščine vsem ljudem ne glede na p'e. me, spol, jezik ah vero. Mc Neil Se ne potrudi, da bi podprl svoje izmišljene trditve z dokazi. Ponavlja le že enkrat zadevo zarotnika PeUcova državnega, kriminalca, ki ga je obsodilo ljudsko sodišče. Po drug; strani oporeka romun. skemu ljudstvu pravico obsodit, in ločiti od človeške družbe strupenega sovražnika demokracije in na. predka zloglasnega Juliusa Maniu-ja, kateremu so dokazali krivdo na Javnem procesu. Kakor se zdi je za Mc Neila tudi veliko zlo, če je madžarska policija preprečila kardinalu in zarotniku Mindszentyju Prodati njegovo domovino anglo-ameriškim imperialistom. Me Neil pač misli, da morajo v državah Vzhodne Evrope «osnovne svoboščine» in «človečanske pravice» pomeniti svobodo delovanja za vohune in zarotnike, k* * hočejo spodnesti temelje ljudski) demokracijam. Toda kdo bi mogel spreleti tako razlago mirovnih pogodb razen vohunov in njihovih gospodarjev? Laburistični minister je nato na dolgo in široko govoril o temi, ki je sedaj na zapadu zelo v modi, namreč o «verskem preganjanju» v državah ljudske demokracije. Toda tudi- v tem primeru ni navedel nobenega dejstva in se je omejil na trditev, da poslanska zbornica že ve, za kaj gre. Ta njegova mol-cečnost je kaj razumljiva: v Bol-g;,riji. Romuniji in na Madžarskem sploh ni «verskega preganjanja!». Angloameriški reakcionarni tisk se je tudi hudo togotil zaradi procesa Prot, petnajstim duhovnikom združene evangeljske cerkve v Bolgariji. Toda tudi avtorji te gonje so uvideli, «da ,so se obtoženci pečali z vohunstvom proti državi»! Angloameriška propaganda trdi, da v državah ljudske demokracije ne spoštujejo «osnovnih svoboščin». Te trditve so popolnoma zlagane. Prvič v svoji zgodovini narodi v tem delu Evrope uživajo vse svo. boščine in vse ugodnosti demokra. cije. Seveda prepovedali so in izgnali S politične pozornice vse one organizacije, «ki hočejo oro-pati ljudstvo demokratičnih pra-vic», toda ali n, ta klavzula v vseh pogodbah, ki so bile sklenjene z bivšimi sovražnimi državami? Tudi druge obtožbe proti Bolgariji, Madžarski in Romuniji niso več vredne. V isti sapi z državnim departmanom tudi Mc Neil trdi, da bivše sovražne države kršijo vojaške klavzule mirovnih pogodb. Pri tem pa molče, da Italija, ki je pristopila k atlantskemu paktu in sprejela vse njegove obveznosti, zlast, obveznosti «oborožitve», od. krito krši mirovno pogodbo. Mc Neil je ponovil z dramatičnim naglasom lažno trditev, da bolgarske in romunske oborožene sile prese, gajo število, ki je določeno po mi-rovni pogodbi. V resnic, pa šteje bolgarska ar. mada 64.655 mož, medtem ko dolo-ča mirovna pogodba vojsko 65.500 mož. Romunska vojska tud; ne presega določenega števila. Angloameriški politiki niso mogi, navesti nobenega dokaza o namišljenih kršitvah mirovnih po. godb s strani Bolgarije, Romunije in Madžarske in so zašl, v iaž in obrekovanja. Odkar se je nehala vojna sta Washington ,n London skušala in še rovne pogodbe, da bi se nesramno vmešavala v notranje zadeve biv-ših sovražnih držav. Ze ob pripravljanju mirovnih pogodb, so si skušali angleški in ameriški diplomat, pridržati pravico in možnost- da bi trajno pritiskali na gospodarstvo in na politiko vzhodno-evropskih držav, da b, preprečili razvoj de-mokracije in da b; jih ohranil, v območju imperialistične polit ke. Vs, ti poskusi so se takoj izjalovili na mirovni konferenci v Parizu, za kar gre zasluga odločnemu in doslednemu stališču Sovjetske zveze, ki je branila pravice narodov, da organizirajo svoje življenje po svoji lastni volji, V 18 mesecih, ki so pretekli od takrat, ko so stopile v veljavo mirovne pogodbe, so skušali anglo. ameriški politiki desetine krat narekovat, svojo voljo Bolgariji, Ro. muni ji jn Madžarski, ne da bi ime. li za to najmanjšo pravico. V ta namen so pošiljali številne note in memorandume tem državam. Toda vsakikrat so naleteli na odločne odgovore. S tem si lahko razlagamo nov izbruh ježe, ki j« našel svoj izraz v izjavah Mc Neila in držav- skušata na vse načine izkoristiti mi- I nega departmana ZDA. Zgodovina imperialističnih vdorov skozi proletarski Šanghaj na Hitajsko «Kdor kontrolira Šanghaj, kontrolira Azijo», je dejal v preteklem stoletju angleški general sir William Parker. Parker se je izkrcal v Šanghaju va čelu čet Njegovega angleškega veličanstva s službeno nalogo «da prepreči», da bi bogato pristanišče «postalo žrtev» opija. Po tem «junaškem nravstvenem vojaškem pohodu», ki naj bi bil navdahnjem «po izključno visokih človečanskih čustvih», je angleški general vsilil kitajskim cesarskim oblastem nankinško pogodbo, ki so jo te oblasti rade volje sprejele. Ta pogodba je pooblaščala Angleže, da so zasedli veliko površino azijske metropole v znamenju koncesije. Kmalu potem pa se je zvedelo, da so ves opij, ki je prišel do tedaj na Kitajsko, vtihotapili ravno Angleži, Pravijo, da so cesarske oblasti to dobro vedele, še preden so se Angleži izkrcali. Toda kljub temu so šli na roke temu angleške, mu nasilju v prepričanju, da bo že sama navzočnost teh čet v Šanghaju jemala večno lačnemu kitajskemu ljudstvu vsak revolucionaren polet. Tako so si Angleži pridobili na Kitajskem svoje «pravice». Ko je Churchill govoril v spodnji zbornici o nedavnem incidentu na reki Jangce, se ni sramoval zahtevati, da se v obrambo teh «pravic» pošljejo takoj na kraj letalonosilke, oklopne ladje, eskadri!« bombnikov in čete za izkrca- nje. Te čete naj bi z neusmiljeni- j Tat Sen je ustanovil republiko, m: vt>r>r09niinm, wi-ieUi),, i.-„ i Njegov namestnik Cangkajšek je mi represaljami prisilile vojake osvobodilne vojske, da bi izkazale spoštovanje rumenokožcev britanskemu levu. Tako je dejal Churchill, zvest dedič krvoločnih izročil raznih kapitanov Drakejev. Ti kapitani so pod zastavo morskih razbojnikov delali najbolj grozne zločine, klali ter tako pridobili angleški kroni koncesije in privilegije na bogati azijski zemlji, Zatiralne in imperialistične angleške funkcije so se začele uradno v Sankhaju z izkrcanjem leta 1843. Angleški trgovci in bankirji so si osiMjjili tržišča, čete so pa medtem zadušile v krvi tudi na račun kitajskega cesarja upore, ki so že tedaj pretresali staro mesto, zibelko azijskega proletariata. Angleške intervencije so se nadaljevale in bile vedno bolj krvoločne. Leta 1855 so se jim pridružili Francozi, leta 1860 pa se Američani. Vsi skupaj pa so sejali smrt v delavskih okrajih v Šanghaju. V zameno za te usluge je darežljivi cesar podelil tujcem vedno večje koncesije v mestu. Leta 1902 je družba imperialistov narasla. Da bi zadušili upor Boxerjev, ki je trajal skoro dve leti, so se hkrati izkrcale francoske, angleške, nemške in japonske čete. Kitajski delavci so bili stisnjeni v ozek del mesta in so preživeli žalostne in krvave dni. Cesarstvo je bilo uničeno in Sun PABLO NERUDA pripoveduje o borbi in trpljenju čilskega ljudstva V prisotnosti D’Aragona, d’Eluarda In de Jorgea Amada, je Pablo Neruda, veliki čilski pesnik, eden največjih pesnikov sveta, imel tiskovno konferenco v Parizu. V njegovi deželi so ga preganjali, vendar mu je uspelo, da je prinesel sporočilo svojega naroda na Svetovni kongres miru v Parizu. «Kajti mir», Je rekel Neruda, «pomeni za narod latinske Amerike pravico do življenja in obenem pravico, da se bori za neodvisnost. Neruda govori o deželi Cile: Kmalu Do pogodbi v Rio de Janeiro, ki namerava iz latinsko ameriškega kontinenta napraviti kolonijo ZDA, Je nastala prava ofenziva proti čilski demokraciji: začeli so borbo proti sindikatom,odpuščali so delavce in urad nike ter stavili izven zakona komunistično partijo, preganjali socialiste, krščanske socialiste in liberalce vseh barv. Ustanovili so koncentracijska taborišča, kjer so umrli veliki umetniki, znanstveniki in visoki uradniki. Izdali so celo ukaz za umor samega Neruda. «Najhuje» je nadaljeval Neruda, «je pa to, da se je vse to dogajalo tam, kjer bi bila najboljša demokracija latinske Amerike. Neki predsednik: (Gonzales Videla), ki ga je ljudstvo izvolilo, je svoje ljudstvo izdal, samo da bi služil interesom tujih imperialistov. Pred volitvami je obljubil agrarno reformo, nato pa je svojo 18 letno hčer poročil z ne kim 50 letnim veleposestnikom in ga napravil za poslanca. Vse, ki so verjeli njegovim obljubam, so potem imenovali izjalce domovine in sovražnike zapadne kulture. «Mar veste, v čem obstoji zapadna kultura v latinski Ameriki?» je vprašal Neruda. V tem, da dobi n.pr. velika ameriška petro lejska družba pravico, da prežene uboge Indijce, ki so živeli na svoji zemlji. In rezultat? Da ima družba petrolej, tisti, ki so sklenili pogodbo, dobiček, za Indijce pa ostane «zapadna» kultura». In Neruda govori še dolgo o zatiranju v svoji deželi, o bedi ljudstva pa tudi o njega borbi zoper režim Vi-della. Pripoveduje o zvestobi svojega naroda demokraciji in sindikatom, katerih se zatiralcem ni posrečilo uni čiti. Vidella straši z vojno in skuša tako opravičiti svoj režim. Borba ljudstva latinske Amerike za mir po meni prav za prav borbo za njih pravice do življenja, izdal republikansko stvar in e iz-nenadil in napadel najnaprednejši del kitajskega ljudstva ter se odločil, da ga uniči. Ob tej priliki so tuje vojske v Šanghaju, proletar. skem središču, ki se je uprlo leta 1925 in 1927, brezpogojno podprle Canea Proti ljudskim silam. Toda to je bila zadnja lahka oborožena imperialistična intervencija na Kitajskem. Leta 1932 so se Japonci s podpo ro og-omnih pomorskih sil izkrcali v Šanghaju ter se od tam lotili za vojevati Kitajsko. Cangkajšek je prepustil prebivalstvo divjanju napadalcev in se strahopetno umaknil s svo imi četami v notranjost. Toda zeodovina je onega dne zapisa la Cnngkajšku njegov konec. Mao cetuug, ki se je na čelu maloštevilnih junaških komunistov več lei boril proti nasilju Canga, je pozval Kitajce, naj se uprejo tiranovim uka.om in naj se bore skupno s komunisti v obrambo napadene domovine. 19. nacionalistična armada v Sanphaju, ki so jo sestavljali skoraj izključno delavci jn študentje, je odbila Cangov ukaz za umik. Z vsemi šanghajskimi delavci je za-č‘la ta armada epično borbo, ki j« trajala nad mesec dni. Čeprav so bile japonske sile v velikanski premoči nad kitajskimi, so ti junaki ustavili napadalca v Šanghaju nad mesec dni, dokler niso padli vsi in jih ni popolnoma zdrobil v zadnjih dneh nenehni bobneči ogenj stoterih topov ja-{ronske mornarice, ki je bila zasidrana v luki, Ta junaška epizoda je ganila ves svet in pretresla vse kitajsko ljudstvo. Angleži, Francozi in Američani ki so s tako vneme klali delavce, ko so se upirali, da ne bi umrli cd glada, niso takrat niti ganili z mezincem, da bi pomagali tej skupini junakov. Od tedaj je zavzela kitajska zgodovina drugi tok. Milijoni delavcev so sledili Maocetungu in komunistični partiji, ki jim je kazala, pot do osvoboditve. Po sedemnajstih letih gre ogromna ljudska vojska od zmage do zmage, preplavlja nacionalistične armade in oblega šesto mesto na svetu, vzhodni biser, največje delavsko središče Kitajske. Nobena tuja sila ne bo mogla zaje ziti tega nezadržnega pohoda ljudstva. A.nglo-ameriškim imperialistom ne bodo dali Kitajci nobene {rravice intervencije z orožjem v obrambo propadlega in pokvarje- Kam gre Švedska? V načrtih ameriških vojnih hujskačev zavzema Švedska važno mesto. To dokazuje med drugim bujna aktivnost, ki jo razvija zdaj v tej deželi ameriška agentura. Najbolj glasni in odkriti so predstavniki švedskih vojaških krogov. Generali Nurdensheld, Svedlund in Jung ne le vztrajajo v tekmovanju v oboroževanju, marveč zahtevajo, naj Švedska vsestransko okrepi «vojnotehnične zveze» z zapadniml državami. Ti švedski generali, ki očitno že zdaj menijo, da so v ameriški službi, ponavljajo za svojimi prekomorskimi pokrovitelji nesmisel, češ da Švedski grozi «sovjetska nevarnost». Pod to pretvezo si prizadevajo, da bi Švedska o pra^ vem času pripravila na svojem ozemlju vojna oporišča, ki bi bila v primeru vojne potrebna ameriškim oboroženim silam. Na kakšnem stališču pa stoje švedski vodilni krogi? Uradno so za ohranitev nevtralnosti. Ne ukrenejo pa ničesar proti provokatorskim nastopom višjih oficirjev. Vladajoči krogi so vklenili deželo v tlačanski Marshallov načrt, katerega sadovi so za gospodarske interese Švedske čedalje pogubnejši. Ne da bi sploh vprašali parlament za mnenje, so se pridružili tako imenovanemu evropskemu svetu, ki sta ga skovala Churchill in Bevin in ki je pomožni organ severo-atiantskega pakta. V luči teh dejstev se zatrjevanje stockholmskih oblasti, da so zveste politiki «nevtralnosti», to se pravi, da ne sodelujejo v agresivni politiki imperialistov vedno bolj razgalja kot manever, katerega namen je, preslepiti miroljubno švedsko ljudstvo, ki vojne pustolovščine odločno odklanja. Stari agent Združenih držav Amerike na Švedskem je Herbert Tingsten, ki vodi v svojem listu «Dagens Nyheter» vztrajno k .mpa. njo za priključitev Švedske k ameriškemu vojaškemu bloku. Bivši zunanjepolitični urednik tega lista, dr. Juhannes Vikman, je nedavno objavil v reviji «Tiden» članek, v katerem takole razlaga osnovne teze Tingstena jn njegovih pristašev: «Organizirati moramo ameriška oporišča na švedskem ozemlju. Obrniti se moramo na Sovjetsko zvezo s prošnjo, naj verjame, da Švedska ne bo prevzela nobenih obveznosti do Amerike, marveč da hoče ohraniti nevtralnost, dokler bi je Sovjetska zveza ne napadla. Hkrati bomo opozoril; Ruse na to, da se ne bomo v nobenem primeru upirali, če bi nas hotele zahodne države potegniti v vojno na svoji strani uporabiti švedsko ozemlje za vojno proti Sovjetski zvezi, in končno moramo prositi sovjetsko vlado, naj verjame, d-, je to realistična obrambna politika in da so v tem izražene odločne težnje po nevtralnost. Vikman je pripravljen videti v liniji Tingstena in njegovih prijateljev «pravo blaznost». Toda ta blaznost ima svoj sistem in sicer brezpogojnega klečeplazenja pred agresivnim ameriškim imperializmom. Vikman n; daleč od resnice, ko meni, da takšna cenena sofistika sovjetskih ljudi ne more preslepiti. Sovjetska javnost ne. presoja usmerjenosti politike te ali one države po njenih dejanjih. nega režima, ki so ga Kitajci že obsodili. Po incidentu na reki Jangce, ki je tako razjaril starega Churchilla, je Maocetung opozoril, da so minuli časi, ko so mogli tujci nemoteno obstreljevati Nanking in Šanghaj. Jangce in Kitajska pripadata kitajskemu ljudstvu in osvobodilni vojski. Ameriška mornarica z namestnikom komandanta amerišk h enot na Tihem oceanu na krovu, je popolnoma razumela lekcijo z reke Jang-ce in je pravočasno zapustila šan-ghajsko pristanišče ter se zasidrala na odprtem Rumenem morju. * * * United Press javlja v poročilu d položaju v Šanghaju o fantastičnem padcu vrednosti kuomintanškega tako imenovanega zlatega juana. Cene listov so se dvignile od 30.000 na 100.000 «zlatih» juanov. Pešci ravnodušno hodijo po bankovcih «zlatega» juana, ki leže razmetani po mestnih ulicah. KRONIKA Uradno poročilo s prefekture vsebuje sledeče podatke o številu upravičenih volivcev: Trst 198.309, Milje 8.183, Devin-Nabrežina 3.056, Dolina 3.201, Zgonik 803, Repenta-bor 355; skupno Tržaško ozemlje 213.907. V Trstu bo volilo 15.491 več žensk kot moških. Po štiriletnem trpljenju je za posledicami zavratne bolezni, na kateri je zbolel še v partizanih, umrl tov. Milan Starc s Kontove-la, student tehnike, rezervni kapetan JA. Na njegovi zadnji poti ga je 5. maja ob 18. uri spremljala velika množica ljudstva in mnogo njegovih tovarišev partizanov. Pokopali so ga v skupno grobnico borcev za svobodo na Kontovelu. Pred porotnim sodiščem se je zagovarjalo 7 antifašistov, ki so bili obtoženi običajnega «sequestro di persona», češ da so prve tini maja 1945 aretirali nekaj pripadnikov črnih brigad in drugih kolaboracionistov, ki so mučili naše ljudstvo. Od aretiranih fašistov se ni vrnil miličnik Fratte iz Sv. Ane. Obtoženca Sobana in Alessia so obsodili na 5 let ječe, druge pa na 8 mesecev. Tudi ta proces je spadal v predvolivno kampanjo. Vsi tržaški časopisi so teden dni na široko pisali o ljubezenski tragediji plesalke Marije Mosca iz nočnega lokala «Trocadero», ki jo „ je v četrtek 28. aprila ustrelil narednik ameriške vojaške policije Louis Cappellari in nato ustrelil še samega sebe. Vzrok tragedije je bila Cappellarijeva ljubosumnost. Marija Mosca je podlegla ranam v soboto, narednika pa so ohranili pri življenju, toda ostal bo slep. Posmrtne ostanke nesrečne ženske so prepeljali v Rim. Poveljstvo policije je izreklo več disciplinskih kazni proti policajem in inšpektorjem, ki so se svojčas udeležili lova za dvema pobeglima jetnikoma in ubili pri tem nekega civilista. Dr. Laura Weiss je imela v sredo v ul. Imbriani tiskovno konferenco o kongresu miru v Parizu, katerega se je udeležila. Listi pišejo, da je prišla na konferenco zelo nepripravljena. Seveda so reakcionarni novinarji to izkoristili in smešili kongres. Vidalijevci in demokristjani so uprizorili v sredo v ul. Conti nekako medsebojno razpravljanje o atlantskem paktu in podobnih vprašanjih. Diskusijo je šlo poslušat 175 demokristjanov. Pravijo, da so taka zborovanja koristna; mi pa dvomimo, da kaj služijo našemu delavskemu gibanju. V Dolini so hoteli nekateri Vi-dalijevi pobalini preprečiti članom pevskega društva «V. Vodnik», da bi šli v društvene prostore po note, da bi lahko zapeli na pogrebu pokojnega Ivana Mejaka, starega člana pevskega društva. Člani društva so morali iti v prostore skozi okno, pobalini pa so zato tekli po policijo, ki je pet pevcev odpeljala na policijsko stražnico. Vidalijev odvetnik je na tržaški sodniji vložil kazensko prijavo proti Ciril-Metodovi družbi, češ da je prevarala «ljudstvo», ker je najprej nameravala zgraditi v ul. Montecchi ljudski dom, nato pa je zgradila tiskarno. To naj bi bil po Vidaliju zločin. Lavoratore je napisal, da fotografije s prvomajske proslave v Boljuncu niso uspele iz tehničnih razlogov. Bilo ga je namreč sram povedati, da je na te proslave prišlo v Boljunfec le pet Vidalije-vih razbijačev. V znal‘ solidarnosti z italijanskimi delavci kemične industrije so stavkali tudi tržaški delavci v torek od 10. do 12. Električni tok je sedaj ukinjen samo enkrat v tednu, in sicer v ponedeljkih za severno področje mesta, v četrtkih pa za južno področje. Da ne bi povozil otroka, ki je letel preko ceste, se je 55. letni Ivan Siila zaletel z «Vespo» v zid in si razbil lobanjo. Uro pozneje je v bolnici izdihnil. vodil skupščino, so navzoči dodali še nekatere kandidate, in sprejeli listo z odobravanjem. Skupščina je pooblastila votivni odbor, da dokončno uredi listo, ker je bilo predlaganih najprej več kandidatov, kakor jih more lista vsebovati. To pa za- nib problemov. Omenil je, da Je okoli našega programa zato nastala prava zarota molka. Naš program je namreč nevaren zanje, ker je edini takšen, da lahko pridobi vsakega resničnega demokrata. Naloga nas vseh je, da razširimo naš program PREDSTAVNIKI DEMOKRATIČNIH ORGANIZACIJ SPREJELI KANDIDATNO LISTO SILE V sredo ob 20. uri Je bila v ul. Ruggero Manna 29 skupščina Sio-vansko-italijanske ljudske fronte za odobritev kandidatnih list. Na skupščini so se zbrali delegati posameznih okrajev in zastopniki raznih demokratičnih organizacij. Poleg predložitve kandidatne liste je obsegal dnevni red tudi poročilo o votivnem programu Siovansko-italijanske ljudske fronte in slučajnosti. Listo je preoložil tov. Branko Babič. Poudaril je, da je volivni odbor izbral kandidate z vso skrbjo. Upoštevali so pri tem socialni sestav Ljudske fronte in tudi krajevno razporeditev. Med kandidati so delavci, kmetje, intelektualci in srednji sloji. Nosilca liste sta tov. Laurenti Eugenio in Stoka Franc. Ostali kandidati so vsi zavedni demokratični borci in med njimi je zelo veliko število bivših partizanov. Na predlog tov. Petronija, ki je to, da bi ne nastale težkoče, če bi prt Katerem kandidatu bila kaka formalna ovira. Tov. Laurenti je na kratko orisal volivni program in podčrtal, da se razlikuje od drugih programov po Jasnem političnem postavljenju raz- med množico, da razpravljamo o njem nd vseh sestankih. Načrt programa se mora namreč še zboljšati, zlasti v drugem delu, ki govori o upravnih vprašanjih. Tov. Laurenti je dejal: «Krog molka, s katerim nas hočejo obdati, bomo pretrgali in pokazali bomo, kdo smo in kaj hočemo.» V diskusiji so delegati sklenili, da bodo osnutek votivnega programa podrobno preučili na sestankih in zborovanjih. S1LF bo dokončni program natisnila in razširila. Na koncu je spregovoril še tov. Petronio in dejal, da predstavlja naše gibanje nadaljevanje narodno osvobodilne borbe. Ne smemo pozabiti, da je okupacijska oblast razpisala volitve tedaj, ko se Ji je zdelo, da je naše gibanje na tleh in ko so frakcionaši razvili enotno demokratično fronto. Vsak naš človek se mora zato spremeniti v propagandista in ne sme kloniti pred terorjem, ki ga izvajajo proti nam lažni in-ternacionalisti. Boriti se moramo, da se ne zgubi nobeden naš glas in da pritegnemo v Slovansko-italijansko ljudsko fronto vse one, ki so zavedeni, ki pa so objektivno z nami. Polilični nomen upravnih volitev Bodoče upravne volitve bodo imele izrecno političen značaj. To smo opazili že ob sestavi votivnih seznamov, ko so dali volivno pravico raznim ezulom; že bolj je to postalo jasno; ko so razne «.italijanske« stranke hotele ustanoviti skupen blok ter začele govoriti o plebiscitu italijanstva. Ce so kasneje zaradi političnih računov vsaj na zunaj opustili misel bloka in plebiscita, in prav nič ne spreminja na dejstvih. Slovansko-italijansk9ljudska fronta je zato morala pri sestavi osnutka svojega votivnega programa upoštevati vso to stvarnost in je dala temu programu predvsem politični poudarek. Mimo dejstev ni mogla iti in dejstva jasno govore, da sploh ni mogoča nobena rešitev upravnih in gospodarskih vprašani Tržaškega ozemlja, če se ne rešijo politična vprašanja, to je, če se ne uveljavi mirovna pogodba in prekličejo vsi ukrepi, ki to pogodbo kršijo. Tudi v Vidalijevem programu, oziroma v uvodu v ta program, ugotavljajo, da hočejo imperialisti izvesti te volitve v vzdušju vojaških blokov in v znamenju atlantskega pakta ter omenjajo razne omejitve, toda hkrati se ne morejo ubranili izkušnjave, da ne bi dali tem prizna-n ju lahko zoperstavljale izkorišča n ju in poniževanju. Nekatere reakcionarne politične skupine hočejo z raznimi obljubami pridobili ta številna dekleta, ki so pn-išla v mesto za kruhom v svo je vrste, da bi jih izrabljale za svoje politične špekulacije, posebno zdaj pred volitvami. Dekleta in žene pa morajo vedeti, da jim reakcionarne stranke in strančice ne bodo nudile prav ničesar, pa čeprav jim danes obljubljajo ko se bore nik. Vsa proslava je bil pravi pregled delovnih sil Istrskega okrožja, pečat proslavi pa so dali Številni gra-fikoml, ki so kazali velike delovne kspehe. Na te uspehe je istrsko ljudstvo ponosno, saj jih je doseglo z last-nl>«i silami ob podpori bratskih jugoslovanskih narodov. 2e na večer pred prvim majem so *agoreli po gričih kresovi, umetni °£nji v Koprskem zalivu In ob semedelski obali so stopnjevali praznič-n° razpoloženje. Ribiči pa so napra-v*li z razsvetljenimi ladjami In barkami obhod. V Kopru In drugih Istrskih krajih pa so bile tudi baklade. za vsak olas na volitvah, vse mogoče ugodnosti. Nudile pa jim dejansko ne bodo ničesar zato, ker so te razne stranke v sklopu kapitalističnega tabora, ki nikoli ni i.i ne bo ščitil malega človeka. Delovno ljudstvo ščiti le taka organizacija, ki se dosledno bori proti imperializmu, konkretno na TO-ju je to Slovensko-italijanska ljudska fronta. Ljudska fronta ne obljublja, ona postavlja zahteve v imenu delovnega ljudstva in za te zahteve se bodo borili zastopmiki Fronte, ki jih bo vodilo demokratično ljudstvo TO-ja. Zato je v interesu prt j vs h, da dobi Ljudska fronta na TO-ju čim več ljudi, ki bodo proti Icandl-datom reakcionarnih strank uveljavljali zahteve Fronte — t. j. demokratičnega ljudstva na TO-ju. V pn-egramu Ljudske fronte imamo dalje zahteve za posebne domove za mlade žene, kamor bi se zatekale, da bi se tako izognile moralnemu propadanju. Napredna slovensko italijanska V nedeljo 1. maja so se prvič po 83 letih, odkar so pod Italijo, zbrali na konferenci v Čedadu delegati vseh občin Beneške Slovenije. Prišli so iz Rezije ter Nadiške, Sovodenjske in Terske doline. V kinodvorani «Impero» v Čedadu je bilo 181 delegatov: mož, žena in mladincev. Pozdrave go-riških Slovencev je prinesel v imenu DFS njen predsednik tov. Mermolja in trije člani izvršilnega odbora. Na konferenci so delegati pregledali in preučili dosedanje delo in stanje ki vlada v njihovi deželi, hkrati pa so postavili svoje narodne in socialne zahteve; izvolili so tudi nov odbor, ki bo opravljal vsa dela in priprave do sklicanja posebnega kongresa. Konferenco je vodil tov. Kont Marij, predsednik pripravljalnega odbora. Med ostalim je dejal: «Doslej smo bili beneški Slovenci brezpravni in so nam odrekali najosnovnejše človečansko pravice. Tega v bodočnosti ne smemo več dopustiti. Hočemo drugačno življenje in se bomo zanj tudi borili.» Nato je Vojmir Tedoldi podal politično poročilo. Orisal je zgodovino Bc neške Slovenije, odkar je pod Italijo, preganjanje slovenskega jezika, gospodarsko zapostavljanje dežele. Dejal je: «Bili smo jim dobri samo za dajanje krvnega davka, da so nas tirali v smrt za svoje krivične interese, ce pomorskega tehnikuma iz Pirana so poživili s svojo razigranostnjo In je ljudstvo toplo pozdravilo. Povorko «inso» poživili s svojo razigranostjo in mladostnostjo flzkulturniki. Sledile so nove sindikalne podružnice, člani kmečke obdelovalne zadruge in člani najmlajše obdelovalne zadruge 1. maj iz Buj. Titov trg je bil popolnoma natrpan z ljudstvom, ki Je napolnilo tudi bližnje dohode. Množici so spregovorili v slovenščini, italijanščini in hrvaščini tovariši Beltram, Gino Gobbo in Medica Erminij. V imenu JA je navzoče pozdravil komisar odreda. Po govorih ljudska fronta postavlja v svoj proigram zaščito žena delavk: zanje zahteva enako Plačilo za delo, kol ga dobivajo moški tovariši. Saj je prav ta točka kapitalističnega sistema ena izmed najsramotnejših. Zena, ki oprravi enakovredno delo kot moški, dobi do 20 odst. manj plače od njega. Zato se dogaja, da v kapitalističnih deželah odpuščajo delavce, najemajo cenejše žene-de-lavke in jih zaposlijo pri težkih strojih. Poleg dela pri strojih morajo nato žene opravljati še gospodinjske posle. Cesto leži na ženinih ramenih vsa skrb za družino. Z uravnanjem plač se bo položaj delavke-žene v odnosu do moža-de-lacca sp/remenil. Žene pa, ki so skrbnice svojih družin, morajo imeti možnost, da s svojimi dohodki lahko nudijo, vzgojo in izobrazbo svojim otrokom, za katero so ti sposobni. Za to vprašanje žene zahteva Ljudska fronta pravilno rešitev. Za žene — matere zahteva program Ljudske fronte posel no zašči- ali pa so nas prisilili, da smo zapuščali svojo zemljo.» Omenil je raznarodovalno vlogo šem-petrskega učiteljišča, ki je vzgojilo učitelje v mržnji do lastnega naroda. Po sklenitvi mirovne pogodbe in po sprejetju nove ustave, ki jamči vse pravice manjšinam, so beneški Sloven ci upali, da se razmere izboljšajo, toda ostale so enake kot pod fašizmom. Sedanja vlada noče dovoliti niti slovenskih pridig v cerkvi, čeprav pravi, da je demokratična in povrh še krščanska. Tudi v odborih Sovenci niso zastopani, njih gospodarsko in socialne stanje je obupno. Ze na kongresu DFS v Gorici leta 1947 so beneški zastopniki poudarili, da morajo dobiti beneški Slovenci Iste pravice, kot jih imajo gorlški Slovenci. Nekaj mesecev pozneje je bila ž& organizirana DFS po vsej Beneški Sloveniji. Lani so zastopniki 17 vasi v Čedadu jasno in glasno povedali, da jim je dovolj nasilja in narodnega zatiranja. Bili so še drugi sestanki in organiziran je bil pododbor DFS za Beneško Slovenijo. Razne delegacije so pri prefektu in kvestorju v Vidmu branile koristi Slovencev. Prav tako so beneški zastopniki prisostvovali kongresom slovenske mladine in slovenskih žena v Gorici ter organizirali take organizacije tudi doma. in naraščajnice. Po nastopih na stadionu je bit na Titovem trgu koncert godb in združenih pevskih zborov, ki so silno navdušili vse ljudstvo. Tako je istrsko ljudstvo praznovalo svoj prvi maj. Pokazalo je Svoje uspehe, manifestiralo za mir in bratstvo, proti vojnemu hujskaštvu in proti šovinizmu. S praznovanjem prvega maja je dalo istrsko ljudstvo najboljši odgovor vsem obrekovalcem, klevetnikom in šovinistom, ki bi ga radi oropali njegovih pridobitev in ki ga skriti v temi zaman hujskajo, da bi ga odvrnili od njegove prave potis to: dom za noseče žene, materinske posvetovalnice, tečaje za nego in vzgojo otrok, novo porodnišnico, kajti sedanja tržaška ne odgovarja higienskim predpisom. To so v glavnem zahteve, ki jih stavlja v svoj votivni program Slo-vensko-italijgnska ljudska fronta na TO-ju s posebnim ozirom na žene. Na ženah pa je zdaj, da svoje pravice res dosežejo. Dosegle pa jih bodo, če bodo vključene v vrstah Ljudske fronte, ki edina dosledno brani pravice delovnega ljudstva, ki edina hodi po pioti, po kateri so hodile množice Trsta in okolice, da so zlomile fašizem in reakcijo, da so postavile temelje demokraciji in svobodi. Angloame.iški imperializem, ki je v senci fopou in tankov prevzel oblast na TO-ju, hoče zdaj zatreti vsako svobodoljubno miselnost delovnega ljudstva Trsta, vsako zahtevo po pravicah in zaščiti delovnih ljudi. Zato mora biti bor. ba tržaškega prebivalstva za njegove prravice premočrtna proti imperialistom in reakciji, ki nastopa v obliki raznih šovinističnih in de-mokristjanskih skupin. Zato se mo rajo žene vključiti v borbo najna prednejše organizacije TO-ja Slo-, vensko-italijanske ljudske fronte, ki se bori za pravice delovnega ljudstva, posebej za pravice žene in za zaščito otrok. Nato je tov, Vojmir navedel zahteve, za katere se bodo beneški Slovenci borili. Te zahteve so: sorazmerno število slovenskih zastopnikov v deželnem parlamentu in odboru; enakopravnost slovenskega jezika v vseh javnih uradih; obstoj in nemoten razvoj slovenske osnovne in srednje šole, pravica izseljevanja tudi v države ljudske demokracije, zlasti v Jugosla vijo; nemoten razvoj slovenskih gospodarskih, kulturnih in političnih organizacij; ponovno obratovanje domače industrije, javna dela, graditev in popravilo cest, napeljava vodovodov in električne luči; kazenski postopek proti osebam, ki so se pregrešile pro-ti določbam manjšinske zakonodaje, zlasti proti trikoloristom. Politično poročilo so vsi delegati navdušeno sprejeli. Nato so spregovorili še mnogi delegati. Tov. Krucil iz Podbonesca je na koncu predlagal posebno resolucijo za mir in proti atlantskemu paktu, ki so jo takoj sestavili in soglasno sprejeli. Končno so izvolili odbor 18 članov. Ko so delegatje zapuščali dvorano so jih skušali napasti pripadniki fašistične MSI. Značilno je tudi, da je KPI nasprotovala tej konferenci in pozvala beneške Slovence, naj se je ne udeležijo, ker da ima le ona pravico zastopati in braniti slovensko manjšino. St. Maver karabinerji, prežagali drogove in zastave odstranili, kar je silno ogorčilo vse ljudstvo. Veliko prvomajsko zborovanje je bilo v Gradiški. Udeležilo se ga je več tisoč ljudi. Spregovoril jim je tajnik Delavske zbornice v Gorici Manlio Trippi. Po končanih govorih je hotelo ljudstvo kreniti v povorki po mestu, pa je «Celere» navalila nanj in ga razgnala. Prvi maj so praznovali tudi v Doberdobu. Proslavili so ga skupno z OF že v soboto zvečer v prosvetni dvorani, kjer Jim je spregovoril zastopnik DFS o pomenu prvega maja. M LAVORATORE V prvomajski številki z dne 30. aprila 1949 pod sliko: 30. aprila 1945. Partizanski tanki v ul. delle Torr; streljajo proti gradu Sv. Ju. sta. kjer so zabarikadirani nemški oddelki. Kakor se vidi, bi bil Za Lavora-tore smrtni greh, če bi povedal, da so bili to tanki Jugoslovanske vojske. J>ač vse v liniji zanikanja prre-tekle borbe! Zato se tudi njihovi govorniki na trgu Garibaldi niso spomnili, da pnaznujemo 1. maja tudi osvoboditev Trsta. JiuDoce JUSebct Dež je prišel «babicianom» kar prav, da so lahko odpovedali telovadne nastope, ki so bili v programu in se tako ognili sramoti. List je zelo dobro «informiran», sicer pa se mu ne čudimo, ker sodi Po svojih ljudeh, ki so se namreč takoj razpršili, ko je na Velikem trgu padlo par kapelj dežja, čerrav so bili vsi «oboroženi» z dežniki. Ti ljudje si seveda niso mogli predstavljati, da bodo naši telovadci nastopili tudi v dežju. DELO 30. aprila v članku: Veliki Pomen pogodbe med ES iu CGIL piše: Dogaja se, da so imperialisti né po krivdi tržaškega delavskega raz. reda, niti ne po krivdi tržaških demokratičnih množic, samovoljno in z določenim ciljem priključili najvažnejša tržaška podjetja istim podjetjem v Italiji. Tako je bilo potrebno koordinirali razredno bor. bo tržaškega delavskega razreda, da bi ne prišlo do slučaja, kakor je že prišlo, da se italijanski delavski razred bori v podjetjih, medtem ko se ne bi boril delavski raz-red našega mesta v istih podjetjih... Sklenila sta torej sporazum dva delavska razreda, ki se borita proti imperializmu. Slučajno pa sta ta dva delavska razreda s STO in Italije. Toda če bi bila poleg Trsta Francija ali pa kaka druga država, bi bilo vseeno. Ce bi slučajno jmel Ford svojo tovarniško podružnico v Trstu in bi rad uporabljal to podružnico proti kakemu mezdnemu gibanju svojih delavcev v Ameriki, bi bila prav tako potrebna pogodba o prijateljstvu in vzajemnem sodelovanju s temi delavci. Koliko akrobacij, da bi pred slovenskim ljudstvom opravičili to pogodbo, ki pomeni priznanje navezanosti Trsta na Italijo! Se jim vidi, da so v zadregi, saj so v La-voratoru pisali I-o drugem receptu. Torej gre samo za «podružnice». Ce «Delo» pristaja na priključitev tržaških podjetij italijanskim, tedaj pristaja po vsej logiki tudi na pri. ključ ite v Trsta k Italiji. Pa saj ta priključitev prav za pra pomeni priključitev Ameriki, ker imajo Američani svoje kapitale v italijanskih, podjetjih. No kmalu bomo čuli, da so sklenili pogodbo Z ameriško AFL ali CIO, to je s sindikalnima organizacijama, ki ne priznavata Svetovne sindikalne zveze. Radio Trst Um I. maja je govoril po radiu v imenu «Svobodnih sindikatov» neki Milič. Motite se pa, če mislite, da je na delavski praznik govoril o splošnih delavskih vprašanjih. Ne, zanj sta najbolj važni vprašanji služkinje in upokojenci. Morda zato, ker upa, da bo tam dobil kaj glasov za «Demokracijo». DEMOKRACIJA Nam ni mar, ali dobimo in koliko mandatov dobimo, ampak nam gre za to, da pokažemo našemu narodu in vsemu svetu, da je tu na STQ živo in tvorno naše narodno demokratsko antikomunistično gibanje. Ni jim mar za mandate pa vendar gredo na volitve! So jim pai tako ukazali njih gmeriški gospodarji! Lep dokaz, da je njih gibanje živo! Prvomajske manifestacije v Istri: za napredek in mir Proslava prvega maja v Kopru Je bila mogčna in veličastna. Iz vseh krajev so prihajale velike množice ljudstva, peš, s kamioni, avtobusi, po morju. Povorka, zborovanje na Titovem trgu, telovadni nastop, vse je ka-zalo, s kakšnim navdušenjem je delovno ljudstvo praznovalo svoj praz- 1. maja navsezgodaj so zaigrale godbe budnice, zazvonili so zvonovi. Koper je zaživel, na bivšo postajo so se zlivale vedno nove trume ljudstva. Tu se je sestavila povorka, ki je krenila po okrašeni Verdijevi ulici na Titov trg. Na čelu povorke so nosili narodne, delavske in tržaške zastave, za zastavami so korakali športniki, za njimi so nosili veliki sliki Tita in Stalina. Sindikalne podružnice so nosile grafikone z rezultati dela. Ko so prikorakali v povorki partizani, oddelka Jugoslovanske vojske in Narodne zaščite, jih je ljudstvo navdušeno pozdravilo s ploskanjem. Tudi gojem je šlo ljudstvo k morju gledat tekme motornih čolnov. V prostorih VUJA je ta čas polk. Lenac sprejel zastopnike ljudske oblasti in raznih množičnih organizacij ter jim čestital nad doseženimi uspel)!. Zahvalil se Je tudi vojski in povedal, da je prejel od poveljstva armije sporočilo, da je odred na tem ozemlju najboljši. Nato je polk. Lenac pogostil udarnike in ostale povabljence. Popoldne ob petih je bil na novem stadionu telovadni nastop, ki je nekoliko zakasnel zaradi dežja. Tudi nastopa se je udeležila ogromna množica ljudstva, čeprav jih je mnogo ostalo v mestu na raznih zabaviščih. Prva sta nastopila oddelek vojske in Narodne zaščite, ki sta dovršeno izvajala težke simbolične vaje s puškami. V prostih vajah so nastopili dijaki yseh gimnazij in gojenci pomorskega tehnikuma. Nastopili so tudi naraščajniki De Gasperijevi Minerji so ovirali proslave 1. maja KKU l\j J. Tudi goriško delavstvo je proslavljalo svoj praznik. Delavci so po vseh vaseh na Goriškem razobesili rdeče zastave. Na visokih drogovih je razobesilo zastave tudi ljudstvo v slovenskih vaseh in predmestjih. Na trgih v Standrežu in St. Mavru so se okrog zastav zbrali ljudje že navsezgodaj. Te zastave pa so bile oblastem trn v peti. Popoldne so prišli v Standrež in Slovenska Benečija v borbi za svoje nacionalne pravice (S konference 181 delegatov slovenskega beneškega ljudstva) Delegati FLRJ, ki so se udeležili mednarodnega kongresa študentov arhitekture v Londonu so poudarili široke možnosti, ki jim jih nudi demokratična Jugoslavija prt njihovem delu. Posebno pažnjo polagajo na proučevanje stare arhitekture in na uresničevanje specifičnega izraza nove jugoslovanske arhitekture. S partijske konference UDV za Slovenijo so poslali pismo notranjemu ministru Rankoviču, v katerem se zahvaljujejo za pomoč pri organizaciji njihove ustanove ter za vzgojo kadrov. Obljubljajo, da se bodo vedno borili za pravico, za misel marksizma-leninizma na pravilni poti CK KPJ. 3B let razrednega sindikalnega gibanja v Jugoslaviji so praznovali v Beogradu s slavnostno akademijo, na kateri je predsednik sindikatov FLRJ Djuro Salaj govoril o razvoju delavskega gibanja, o ovirah, ki so mu ga jugoslovanske protiljudske vlade postavljale, pa vse do zmagovite poti v narodnoosvobodilni vojni, ko je delavski razred pod vodstvom KP povedel jugoslovanske narode v svobodo. Kolektiv sadnih sokov in marmelade v Celju je priredil v počastitev 30-letnice KP in Prvega maja razstavo, ki naj pokaže borbo in uspehe tega kolektiva. 5785 družinskih in 8540 samskih stanovanj za rudarje bodo letos zgradili v rudarskih revirjih Jugoslavije. 8 kraških polj v Hercegovini bodo meliorirali in s tem povečali za 40% površino rodovitne hercegovske zemlje. Na teh poljih bodo pridelovali industrijske rastline, predvsem bombaž. 1.600 ha bodo letos posejali z rižem v Vojvodini. 1.400 zagrebških Frontovcev je odšlo na polja, kjer bodo sodelovali pri zadnjih pripravah za setev • riža. Obsodili so ljubljanske jezuite, ker so vodili propagando proti novi Jugoslaviji, pomagali skrivačem in imeli stike z begunci v inozemstvu. Anderlik in Šimnovec, člana delovnega kolektiva tovarne kemičnih izdelkov «Ilirija» sta postala racionalizatorja in novatorja, Anderlik je po dolgih poskusih iz razpoložljivih surovin izdelal kemikalije za izdelovanje čistil za kovine, parketno pasto in kremo za čevlje. Šimnovec pa je uvedel v papirno, kemično in grafično industrijo izdelke mnogih artiklov in s tem odpravil potrebo uvoza. V vagonu, ki so si ga sami izdelali, so odpotovali nogometni igralci zagrebškega športnega društva «Lokomotiva» na nogometno turnejo v Severno Afriko. Sindikat tekstilcev ima v Ljubljani svoj kongres. 204 kmetijsko obdelovalne zadruge z 8200 gospodarstvi ima Crna gora. V vasi Bukovo nad Baško grapo in na Vojskem v idrijskem okraju so ob 8-letnici ustanovitve OF ustanovili kmetijsko obdelovalni zadrugi. Tri nove muzeje so odprli v Ptuju: staroslovanski arheološki muzej, ki je edini v Jugoslaviji in v katerem je staroslovansko svetišče, ki je tretje v Evropi. Dalje muzej z rimskimi in ilirskimi zbirkami ter vinarski muzej. Prvomajsko proslavo so organizatorji na Češkoslovaškem izrabili za ponovne žalitve Jugoslavije Razbijači so vdrli tndi v prostore «Jugoslovanske knjige» ter pisali po zidovih žaljiva gesla proti jugoslovanskim voditeljem. Češkoslovaške oblasti so vedele za ta izzivanja In so le podprle razbijače enotne socialistične fronte. Na jugoslovanski ladji «Topusko». ki je zasidrana v nevvyorški luki,' so slovesno proslavili 1. maj. Med' gosti Je bil tudi svetovnoznani violinski virtuoz Zlatko Balokovič. Okrajno glavarstvo v Velikovcu in Celovcu je prepovedalo prvomajske proslave OF. Osvobodilna fronta najodločneje protestira proti izzivalnemu odloku pri koroški deželni vladi. Najboliši delavci - udarniki v prvomajskem sprevoda Prvomajske proslave v Jugoslaviji izraz enotnosti in delavnosti njenih narodov Proglas CK KPJ ob 1. maju V svojem proglasu za Prvi maj poziva CK KPJ delavce in delavke da borbo, fci jo vodijo danes v težkih pogojih z neslutenim poletom, ve da bi varčevali s svojimi silami, nadaljujejo vztrajno za izpolnitev petletnega načrta. Letos je potrebno, da še bolj osredotočijo vse svoje sile za zgraditev težke industrije, rudarstva, elektrifikacije in gozdarstva. Prav tako morajo delovni kolektivi lahke industrije, kmečki delavci in delovni kmetje izpolniti svoje obveznosti, da s svojim delom prispevajo v borbi za zboljšanje življenjske ravni. Tako bodo dokazali človeštvu, da mala država lahko obvlada, če je delovno ljudstvo v njej enotno, čvrsto organizirano in odločno, vse težave in z lastnimi silami zgradi socializem. Proglas poziva kmete in kmetice da stopijo na pot socialistične preobrazbe vasi, da se združujejo v zadruge, da se bore za večji hektarski donos, za modernejšo obdelavo zemlje, za razvoj živinoreje. Vojake, podoficirje in oficirje Jugoslovanske grmade poziva naj sto je budno na straži mirne zgraditve svoje države. Mladina Jugoslavije, naj se strne v vrstah Ljudske mladine in vzgaja na zmagoslavnih zgledih KPJ in idealih marksizma-leninizma. Obrača -c na ljudsko inteligenco, naj neumorno dela pri dviganju kulturnega življenja, naj širi prosveto in kulturo med ljudskimi množicami. Prvi niaj naj bo dan splošne mobilizacije vseh sil za stvaritev srečne Jugoslavije in okrepitev nacionalne neodvisnosti, svobode in enakopravnosti njenih narodov. 4 * * Veliki uspehi jugoslovanskih narodov, njihova borba za popolno gospodarsko neodvisnost in za pro-evit države, njihova dejavnost pri obnovi in predanost pri izgradnji ter požrtvovalnost pri organizaciji zadružnega življenja na vasi — vse to je ljudstvo Jugoslavije na svoj veliki praznik 1. maj manifestiralo prav po vsej državi, kakor v glavnem mestu Beogradu tako tudi v skrajnih vaseh pod slovenskimi planinami pa tja do pobočja Bjelasice. Beograd se je slovesno pripravil, da sprejme najboljše delavce, udarnike, novatorje, zadrugarje, ki so prišli v glavno mesto, da potrdijo svojo voljo za izgraditev socializma ter da izkažejo zaupanje v vodstvo države in y Tita. Beograjske parade, ki j[e trajala 7 ur, se je udeležilo 250.000 ljudi. Na pločnikih pa je udeležence sprevoda pozdravljala velika množica in s ploskanjem in vzkliki dajala duška občudovanju nad različnimi stroji in modeli, katere so delavci nosili v sprevodih. Tudi po republiških mestih so manifestacije 1. maja izzvenele veličastno. Na čelu prvomajske parade v 1 Ljubljani so korakale enote jugoslovanske armade, kateri so sledili udarniki, novatorji, odlikovanci in najboljši delavci slovenske industrije. Kolektivi težke industrije so v sprevodu prikazali svoje produkte. Slovenci v beograjski prvomajski povorki Gozdovi - neizčrpno bogastvo Jugoslavije Velika bogastva ima Jugoslavija v rudninah in gozdovih. Medtem ko se rudno bogastvo postopoma izčrpuje, ostanejo gozdovi ob pravilnem izkoriščanju in obnovi trajni vir dohodkov. Ni pa pomen pravilnega izkoriščanja gozdov le v racionalnem izsekavanju, temveč tudi v ocenjevanju vrednosti iesa. Gozdovi v Sloveniji imajo kakovostni les, katerega je stara Jugoslavija izvažala kot navadnega in seveda prejemala zanj minimalno plačilo. Tako so n.pr. prodajali les s Pokljuke in Jelovice v inozemstvo po 300 dinarjev kub. m, uvažali pa kanadski sprus in ga plačevali po 9000 dinarjev, t.j. 30 krat dražje. Raziskovanja so dokazala, da les s Pokljuke In Jelovice prav nič ne zaostaja za kanadskim sprusom. Ne le med različnimi vrstami lesa, tudi med istovrstnimi drevesi je velika razlika. Jelka in smreka, ki se razteza v planinskem pasu sta kakovostno mnogo boljši od tistih, ki rastejo bolj na jugu-To pa zato, ker je les planinskih dreves mnogo bolj gost, ker je plast rodovitne zemlje tanka in letna rastna doba kratka. Letnice v lesu so torej tanke, zato je tak les gostejši,, trdnejši in prožnejši, njegova vrednost zato velika Strokovnjaki imenujejo kakovostni les — resonančni — tisti, ki ima na 1 cm najmanj šest letnic. Smrekovina z Jelovice in Pokljuke pa ima na 1 cm celo do dva in dvajset letnic, torej je les iz gorskih gozdov Slovenije prvovrsten, pripraven za najpreciznejše proizvode, tudi glasbila. Toda ne le v gorskih krajih, tudi Dolenjska, tam kjer izdelujejo «suho robo», ima kakovostno jelovino, Danes uporabljajo novo tehniko vezanja lesa, lepljenja zelo tankih plošč, lamel. Na ta način dobe zelo žilav material, ki prekaša kakovost kovin. Nova tehnika obdelave lesa omogoča, da izkoristi Jugoslavija svoj les za najdragocenejše izdelke kakor so letalski deli, športne potrebščine iti Srokovnjaki so raziskali precej velika gozdna področja Slovenije, tako da je resonančni les ugotovljen na površini 3700 ha. Letni posek v teh gozdovih znaša do 10.000 kub. m hlodovine. Kako pomemben zaklad so gozdovi in kako Jugoslavija to bogastvo obdeluje in izkorišča, kaže razstava, ki je bila prirejena v prazničnih dneh od 27. aprila do 1. maja v Ljubljani. Na razstavi je prikazano prav vse lod semena in sadik do lesnih in kemičnih izdelkov. Poleg tega kaže razstava razvoj oglarstva. Prej so oglarji uporabljali vsakovrstni les — tudi resonančnega — za kuhanje oglja, čeprav je prav tako dober slab les in lesni odpadki. Oglarstvo bo dajalo železarstvu oglje kot nadomestilo za koks, katerega mora Jugoslavija uvažati. Pri poogljevanju slabšega lesa se pridobiva tudi mnogo katrana. Nazorno je na razstavi prikazano tudi smolarjenje na borih. Razstava prikazuje, da dajejo gozdovi sredstva za izpolnitev petletke, da je pa les tudi najpomembnejše plačilno sredstvo za dobavo važnih strojev, ki so potrebni za razvoj industrije. Zato bo Jugoslavija pogozdovala še nove površine svojega ozemlja, med njimi tudi Kras, kar bo spremenilo lice kraške pokrajine in povzročilo velike spremembe v načinu življenja tamkajšnjega prebivalstva. Tako so Jeseničani prikazali izdelovanje valjev za valjanje železa, katere je morala Jugoslavija še do pred kratkim uvažati. Na čelu delovnega kolektiva velike tovarne «Litostroj» je vozil stroj «Slon», ki dviga težke predmete te.r nosi ohišje turbine. Delavci so pokazali tudi vse faze izdelave Peltonovih turbin, ki jih je; letos začela izdelovati Jugoslavija. Rudarji so nosili na rameni h oklop; na kladiva in vrtalne stroje, ki so tudi novi izdelki domače težke industrije. Vrste rudarjev pa so zaključili kopači tekočega zlata —: nafte. Za delavci so korakali kmetje združeni v svojih kolektivih —, kmetijsko obdelovalnih zadrugah. Na čelu njih so bili najboljši zadružniki iz Gabrovice, pred katerimi je vozil veliki kamion, dar maršala Tita. Tudi zadružniki z Goriške so bili v sprevodih. Gozdarji so vozili in nosili izdelke lesne industrije. V paradi so sodelovali mladinci, kulturne in fizkulturne ustanove, frontne brigade itd. itd. Prav vsi so hoteli prikazati svoje delo in uspehe, zato so nosili grafikone, ki so prikazovali napredek posameznih kolektivov, ki grade za skupnost — za socializem. Popoldan in večer je bil namenjen kulturnim prireditvam in ljudskim zabavam. Nastopili so povsod združeni pevski zbori, orkestri, folklorne skupine, dramske skupine itd. V Ljubljani pa so udeleženci prvomajske parade gledali zvečer na prostem film, ki je prikazoval jutranjo slovesnost. Velike proslave, velike manifestacije po vseh krajih Jugoslavije potrjujejo enotnost jugoslovanskih narodov, so dokaz njihove borbenosti, delavnosti, njihove razredne zavesti, so slika njihovega delovnega poleta v izgradnji socializma v njihovi lastni državi in dokaz povezanosti z vsemi delovnimi množicami sveta. * * * Smrt zaslužnega j ugoslovanskega generala 29. aprila je za vnetjem možganske opne nenadoma umrl namestnik načelnika generalnega štaba, ge-nerailajtnant Jugoslovanske armade Slavko Rodič. Takoj po kapitulaciji Jugoslavije se je udeležil priprav za oboroženo vstajo ter v vseh letih borbe pokazal posebno sposobnost pri vodstvu svojih enot, požrtvovalnost in junaštvo ter vdanost in ljubezen do KP in vseh jugoslovanskih narodov. Za svoja junaštva je bil večkrat odlikovan, nosil je tudi odlikovanje Sovjetske zveze, red «Kutuzova» n. stopnje. Po vojni je končal vojaško akademijo v SZ. S hrabrim in sposobnim genera, lom je izgubil vrhovni štab enega svojih najboljših članov. Demokratične množice po vsem svetu so proslavile prvi maj V Moskvi Je prisotvovalo proslavam na Rdečem trgu 3 milijone ljudi, kar je do se glavno tribuno, kjer so bili predsednik republike in člani vlade. V Sotiji daj največja množica, ki se je kdaj je prisostvovalo proslavam 200.000 koli zbrala na tem trgu. Paradi je prisostvoval tudi generalisim Stalin s člani CK VKP (b) in člani vlade. Pred njimi so defilirali oddelki vojske, mornarice, skupine delavcev in Športnikov. Med parado so leteli nad Rdečim trgom oddelki sovjetskega le talstva, med njimi lovci na reakcijski pogon in zračne veletrdnjave. Ob prvem maju je izdal maršal Va-siljevski dnevno povelje vojnim silam, v katerem pravi med drugim: Medtem ko sovjetsko ljudstvo gradi komunizem, ne pozablja na nevarnost nove vojne, ki jo pripravljajo voditelji ZDA Sovjetska vlada dela vedno v interesu sovjetskega ljudstva in zasleduje politiko miru in prijateljstva med narodi ter zato obsoja delo vojnih hujskačev: oborožene sile ZSSR imajc vedno pred očmi svojo glavno nalogo, da budno čuvajo življenjske interese svoje domovine. V Berlinu so Imeli na dan prvega maja največjo manifestacijo po vojni. Preko 4Q0.03Q ljudi se je zbralo v znanem «Lustgart-nu». Velike manifestacije so bile tudi v Lipskem, Drezdenu, Hamburgu in drugih mestih. V Budimpešti Je defiliralo po ulicah 400.000 oseb v velikem prvomajskem sprevodu pred Gdynja raste V teh dneh je prišla v Gdynjo češkoslovaška delegacija strokovnjakov. kj je pregledala pristaniški kombinat Gdynja - Gdansk in obravnavala s poljskimi strokovnjaki vprašanja, ki zanimajo obe državi. V Gdynjo je istočasno prišel tudi iz Varšave poljski minister plovbe Rapacki, ki se je udeležil slavnostne otvoritve nove pomorske linije Gdynja - London. Ob tej priliki je minister Rapacki izjavil: «Poznamo imperialistične države, ki hočejo s pomočjo morja in pristanišč zasužnjiti narode. Mi Poljaki smo rekli našim prijateljem v ljudsko demokratičnih državah - naše morje je vaše morje. To velja zlasti za Poljsko in Češkoslovaško!». * * * Na kolhozih v pokrajini Altaja dela 150.000 mladih kolhoznikov, ki so lansko leto končali študije na miču-rinskih šolah. Letos so izdelali nov program za te šole in ga bodo Izvedli v 100 akademskih urah. Študentje teh šol imajo tudi praktične vaje. Sole so organizirane po velikih vaseh In kolhozih. V šolah predavajo agronomi in profesorji s srednjih šol. Letos so odprli v Altajski pokrajini 760 takih šol. Obiskuje jih 23.000 mladih kolhoznikov in kolhoznic. oseb. Ob tej priliki je poslal Dimitrov iz Sovjetske zveze, kjer je na okrevanju, poslanico bolgarskemu ljudstvu, V njej je med drugim izrazil upanje, da kmalu ozdravi in se potem vrne v domovino. V Bukarešti je prisostvovalo prvomajskim proslavam 300.000 ljudi. V Pragi je imel Klement Gottvvald pred 400.000 ljudmi zborovanje, v katerem je obsodil delo ali Streeta. V Varšavi so imeli tudi veličastno prvomajsko proslavo. Po zborovanju, ki ji je sledilo, so odposlali pozdravno brzojavko maršalu Stalinu, v katerem se zahvaljujejo RA za osvoboditev Poljske izpod nacizma. V Parizu ^»e je zbralo na prvomajski manifestaciji pol milijona ljudi. Na čelu sprevoda je šel Maurico Thorez, André Mart.v, Duclos in Cachin. Na trgu Bastilje je imel govor glavni tajnik CGT Benoit Frachon. V Rimu se je zbrala na Piazza del Popolo velika množica delavcev, ki so poslušali govora tajnikov CG1L Santija in Bi-tossija. Na trgu so ob tej priliki postavili na 30 m visokem stebru velikega goloba miru. Govornika sta S prvomajske manifestacije po moskovskih ulicah Nova mesta rudarjev V Doneškem bazenu grade 16 ko* lonij za rudarje. Nad 1000 hiš so že zgradili, 2.000 hiš pa še grade. Vse hiše imajo električno razsvetljavo in radijske sprejemnike. Okoli njih so nasadi, ceste pa asfaltirane. Kolonije bodo tako zgrajene, da bodo imele lice sodobnih mest. Okoli njih bodo zgradili tudi klube, šole, otroške ustanove in športne stadione. Vsak delavec bo imel svoje stanovanje in na razpolago tudi majhen vrtiček za obdelovanje. * * * Borba proti tuberkulozi v Romuniji Dosedanja borba proti tuberkulozi je dala v Romuniji dobre rezultate. Organizirali so za borbo proti tuberkulozi 52 središč, ki preko svoje mreže skrbe za masovno cepljenje otrok, zdravniške in roentgenske preglede. Število postelj, namenjenih tuberkuloznim bolnikom se je v sanatorijih zvišalo od 2.970 v letu 1944 na 9.153, kar pomeni zvišanje za 300 odstotkov, * * * Skrb za otroka v ČSR Od 1. aprila deluje v Pragi pri reševalni postaji posebna služba, namenjena za rešitev predčasno rojenih otrok, ki se jih rodi samo v Pragi v enem letu okrog 700. Ta služba ima na razpolago poseben avtomobil z najmodernejšo tehnično in medicinsko opremo. Izdali so naredbo, da mora vsaka babica javiti tej službi rojstvo otroka, ki telita manj kot 2 kg. Poseben avtomobil odpelje takega otroka takoj v enega izmed treh moderno opremljenih porodniških institutov. pojasnjevala pomen enotnosti delavskega razreda. KPI pa je izdala proglas, v katerem obsoja načrt agrarne «reforme» vlade De Gasperija. V Grčiji so praznovali prvi maj v znamenju borbe proti hlapcem imperializma. Ob tej priliki je KP Grčije izdala proglas, v katerem poudarja, da pomeni vmešavanje imperializma, s katerim skuša v Grčiji, preprečiti napredovanje demokratične armade, nevarnost za svetovni mir. V Pekingu kjer Je sedež demokratične kitajske armade, so praznovali letos prvič 1. maj v svobodi. V mestu so bile razo-bešene številne slike Maocetunga Med veliko manifestacijo, ki je bila ob tej priliki, je predsednik kitajskih sindikatov Lilisen izjavil, da stoji kitajska pred temile nalogami: Dokončati mora revolucijo, obnoviti in razviti industrijsko proizvodnjo, vzpostaviti delo sindikatov ter združiti vse demokratične sile v borbi proti imperializmu. * V Tokiju je prisostovalo prvomajskim proslavam približno 600.000 ljudi. Govoril je tajnik japonske KP Tokuda, ki je izjavil, da so blizu radostni dnevi, kot jih imajo sedaj na Kitajskem. M SVOJE ZNANSTVENO DELO so prejeli sovjetski znanstveniki «Stalinsko nagrado» Znanstveniki, ki dosežejo med letom največje rezultate pri svojih raziskovanjih, tekmujejo v Sovjetski zvezi na koncu leta za znano «Stalinsko nagrado». Tudi letos so razpisali v ZSSR konkurz za «Stalinsko nagrado». Prijavilo se je k temu 224 znanstvenikov, kar je znatno več kot lansko leto. Pred nekaj tedni je bil objavljen seznam sovjetskih znanstvenikov, ki so bili za svoje delo v preteklem letu nagrajeni v tem najvišjem sovjetskem tekmovanju. Na prvem mestu je bil imenovan prof. Varnov, ki je dobil to nagrado za dosežene uspehe v raziskovanju kozmičnih žarkov. Na podlagi svojih izsledkov je Varnov dokazal, da kozmični žarki v stratosferi niso nič drugega kot protoni, ki se gibljejo z neverjetno naglico. Važno je bilo tudi delo R. LatySe-va, ki je bil imenovan v «Stalinski nagradi» na drugem mestu. Ta znanstvenik se bavi z raziskovanjem atomov in je dokončal lansko leto celo vrsto raziskavanj o svojstvih atomskega jedra. Velik pomen v razvoju elektrotehnike ima delo dopisnika Sovjetske akademije znanosti Georgija Grin-berga, ki je rešil celo vrsto problemov, ki nastajajo pri uporabi tokov visoke in nizke napetosti. Tudi G. Kurdiumov, ki je prav tako dopisnik Sovjetske akademije znanosti, je s svojim delom pripomogel k razvoju sovjetske industrije. On je specialist v raziskovanju lastnosti kovin. Med drugimi je bil nagrajen tudi akademik B. Kasanski, ki je proučeval izpremembe hidrokarbonatov. Lastnosti beljakovin za njihovo boljšo uporabo in predelavo v industriji je preučeval član sovjetske poljedelske akademije S. Perov. Med prvimi, ki Je bil tudi nagrajen za svoje delo o poljedelstvu je bil tudi akademik Lysen-ko, novator v tej znanosti in zvesti naslednik Mičurinove teorije. V svo- LODZ - „MESTO VOLNENIH IZDELKOV je postalo tudi „mesto izobražencev Lodz «mesto volnenih izdelkov» mesto tvornic, mesto vsakodnevnega dela, je eno izmed najbolj zani-mih mest one Poljske, ki je pretrpela najbolj premišljena mučenja v tej pogubonosni vojni. Tu vam podajamo živo sliko tega mesta: Nekoč so pošiljali volnene tkani, ne. izdelane v Lodzu, na Angleško, od koder so se vračali z znamko «Made in England», zaradi katere so jih kupovali namišljeni izvoljenci na Poljskem In tudi drugod. Dogajalo se Je isto, kar se dogaja žal v Bielli in Pratu. Ime tega poljskega Manchestra je bilo znano doma in izven doma kot ime delovnega in zadimljenega mesta, ki je nudilo delo desettbočem delavcev in velikanske zaslužke šestim ali sedmim industrijskim rr ~ .natom. Ce bi bil hotel tujec pogledati med te delavce, bi bil z lahkoto ugotovil, da so bili med delavci otroci, katerim so manjkala tri ali štiri leta đo one starosti, v kateri jim je zakon dovoljeval, da smejo delati in pa ženske, katere se opravljale dela, ki jih je zakon zanje prepovedoval. Na temelju takega, dela je postajalo mesto vedno bolj delavno in zadimljeno in zaslužki šestih ali sedmih .magnatov so se vedno bolj večali. Tak je bil Lodz pred vojno. Kakšen je danes po velikih preosnovah je že žnano v inozemstvu in na Poljskem. Manj znan je vidni obraz tega mesta, kjer je nastala, v edinem mestu na svetu, nepredvidena zveza med delom in umet. nostjo. Lodz mesto tehnikov, delavcev, obrtnikov je postalo mesto pisateljev in gledaliških umetnikov. Prav lahko je predvideti, da bo ta ozka povezava z delom vplivala na novo poljsko umetnost. Ta povezava obstaja že štiri leta in postaja vedno bolj tesna. Po padcu Varšave in junaškem uporu je prišlo med ubežniki iz glavnega mesta mnogo piša. teljev, katerim je občina dodelila nekatere stavbe, ki 'so pozneje postale last» Društva poljskih književ. nikov». Tako je nastalo prvo jedro one skupnosti umetnikov, ki je z novimi priselitvami in z ustanovitvijo Gledališča vojske, katerega vodi Leon Sobillar, materialno in duhovno preobrazilo to staro indù, sirijsko središče. Ne bi prav nić pretiravali, če bi imenovali Lodz «mesto Izobražencev», če si ne bi pod tem imenom predstavljali neki osamljen slono. koščen stolp, kar pa v tem primeru ne drži. V Lodzu poznamo samo koničaste stolpe tvornic in onih 60 izobražencev, ki bivajo s svojimi družinami v Domu književnikov jn se ne izogibajo navadnega člove-ka, temveč iščejo stikov z njim. Njihova razpravljanja v klubu «Pickwicka» niso akademska razpravljanja, temveč živ odraz vseh skupnih stremljenj in hotenj. «Obnova» je geslo Poljakov in za te izobražence ni to geslo zgolj književno. To geslo pomeni z-nje, da morajo ustvarjati umetnine, da pa morajo ustvarjati tudi bralce. Tako sodelujejo ti novi meščani Lodza z Delavskim domom kulture, se udeležujejo življenja teh delavcev in kot čuvarji narodovih kulturnih dobrin se trudijo, da bi jih bili vsi na enak način deležni. Lodz, rojstno mesto velikega poljskega pesnika Julijana Tuwina, je poklican, da reši nalogo izredne važnosti, da oblikuje novo poljsko kulturo. Veliki sen Leona Sobillar, ja, «monumentalno gledališče», ki naj bi črpalo iz klasičnih prvin, katere se dado prilagoditi novemu slogu in ki naj bi postalo gledališče množic, se bo uresničil in četudi ne bo nastalo to gledališče v Lodzu, bo nastalo prav gotovo zaradi teh stremljenj v Lodzu in zaradi izkušenj, pridobljenih v glc. dališču vojske. Morda vprav ritem tkalnih strojev in nenehno delo v tvornicah dajeta vedno nove pobude, kot jih še niso doživeli, onim, ki so svoje dni prebivali zares v slonokoščenih stolpih. Danes gledajo tudi Lnjižev-niki svet z višine ceste in zasledujejo veselo razgibano nihanje živ. ljenja. Zato se vrinjajo v njihova dela nove pobude, nove prvine in nova vnema. V Lodzu, delavnem mestu tkal cev volnenih tkanin, izhajajo danes knjige in ljudje goje gledališče, toda še bolj važno od tega je morda dejstvo, da tu ustvarjajo bralce , in gledalce. jem velikem delu «Agrobiologija» je Lysenko razvil v nasprotju z idealističnimi razlaganji biologije ideje slavnega Mičurina in s tem izpopolnil meterialistično teorijo o razvoju živeče narave. L. Davitašvili je naslonil svoje mn tančno delo «Zgodovina evolucijske paleontologije od Damina do današnjih dni» na osnovo napredne biološke ideologije. Avtor je v svojem delu kritiziral gledanje idealističnih ideologov na razvojno teorijo in dokazal v svojem delu, da so že pred Darwin nom napredni ruski naturalisti pričeli borbo za priznanje evolucijskih principov v raziskovanju narave. V tej knjigi je Davitašvili pokazal na velike uspehe sovjetske paleontologije in pokazal na nadaljnje najvažnejše probleme v tej znanost; na podlagi ustvarjalnega darwlnizma. Delo prof. Monsiana ima veliko znanstveno in praktično vrednost. V svojem raziskovanju in s poskusi, ki so trajali več let, je dosegel, da se bo v bodočnosti povečal pridelek rib v ribnikih za lo do 20 odst. Profesor Fiodorov je napisal dragoceno monografijo o asimilaciji dušika z bakterijami, ki so v zemlji in dokazal, da organska gnojila povečajo svojo moč, ko pridejo v zvezo z dušikom v ozračju, kar vse lahko široko izkoristimo pri predelovanju krmilnih rastlin. Kako gojimo čaj, to najvažnejšo rastlino subtropskih sovjetskih predelov, proučuje znanstvenica prof. Ksenija Baktaza. Preizkusila je in Izpopolnila na izviren način pridobivanje posebno izbranih vrst čaja, Posebno velik prispevek v zdravniški znanosti in v sovjetski terapevt tični praksi je dal redni član sovjetske medicinske akademije T. Krasnobajev s svojim raziskovanjem kostne jetike pri otrocih. Temeljito znanstveno delo «Zgodovina narodne ga gospodarstva ZSSR* (v dveh zvezkih), ki jo je sestavil Liastčenko je obogatilo sovjetsko gospodarsko znanost. Nadalje so bili 5e nagrajeni Venerdiktov Rpbakov in Teistov. Ta kratek pregled znanstvenih del. ki so bila odlikovana z nagrado Sta: lina za leto 1949 nam prepričljivo dokazuje. da sovjetski znanstveniki neprecenljis-o prispevajo k napredku in razvoju znanosti na vseh področjih; pirli zi/iciea} Tržaško delovno ljudstvo je letos proslavljalo prvi maj razdvojeno in po zaslugi Vidalija so se tržaški reakcionarji lahko veselili, «da je praznik delavčev prvič v tej nemirni povojni dobi potekel y srečnem miru, brez ogromnih povork, brez plapolanja jugoslovanskih zastav V središču mesta, brez navalov policije itd», kakor zadovoljno piše «Giornale di Trieste». Prav PO zaslugi vidalijevcev pa so lahko tudi voditelji Delavske zbornice z veseljem in zadoščenjem na svojem zborovanju na Veli* kem trgu poudarjali, da sta voditelja Enotnih sindikatov Radich in Slavec prišla nà pozicije Delavske zbornice in priznala, da je Trst gospodarsko vezan na Italijo. To so negativni rezultati Vidalijevega razbijaštva, ki jih ne more prikriti nobena, še tako spretna fotomontaža z njegovega zborovanja na Garibaldijevem trgu. Toda bistvo praznovanja prvega maja ni v teh rezultatih Vidalje-vega likvidatorstva, niti v oportunističnem in socialdemokratskem značaju, ki ga je dal temu praznovanju. Prvi maj je pokazal, da se tržaško delovno ljudstvo vedno bolj otresa razkrajajočega se Vidalijevega vpliva in da se vedno tesneje oklepa Slovansko-italijanske ljudske fronte, ki ni izdala revolucionarnih tradicij tržaškega proletariata In osvobodilne borbe, ki se ne sramuje praznovati na dan prvega maja tudi osvoboditev Trsta po Jugoslovanski vojski in domačih edinicah, ki je s svojo načelnostjo in premočrtnostjo porok, da bo končno vse delovno ljudstvo zopet našlo pravo pot in pometlo z vsemi lažnimi Voditelji. Vsa naša proslava prvega maja demokracijo. Potekla je v znamenju v znamenju enotnosti in borbenosti, ki so označevali vse proslave prvega maja od osvoboditve. Na trgu Garibaldi so se razni Vi* dalijevi šovinisti začeli razhajati, ko je začel govoriti njegov slovenski govornik in tako pokazali y čem je njihov «internacionalizem», na stadionu I. maja pa je vse ljudstvo navdušeno zapelo himno «Bandiera Rossa». Jutranje zborovanje in mogočnj popoldanski nastop, na katerem so se kljub slabemu vremenu zbrali tisoči demokratov, sta Velik uspeh, ki nam kaže, da naše sile polagoma, toda gotovo in nezadržno naraščajo in da se vedno bolj krepijo ter da bodo na bodočih yolityah pokazale, da je vse veselje reakcije kratkotrajno, Vidalije-va razbijaška politika pa obsojenana propast. Na dopodanskem zborovanju na trgu Rotonda je najprej godba zaigrala delavsko himno, nakar sta spregovorila zbrani množici ljudstva jn telovadcev tovariša LaurentiinBabič, ki ju je ljudstvo večkrat navdušeno prekinilo z burnim ploskanjem. Tov. Laurenti je najprej izrazil obžalovanje, da se prvi maj praznuje na dveh krajih, za kar so odgovorni frakcionaši, ki so odklonili enoten nastop proti imperializmu in razbili odbor za enotno proslavo. To so storili, ker enotnosti ne marajo, ker sovražijo neizbrisne tradicije pretekle borbe našega delovnega ljudstva. Hoteli So praznovati ta dan v znamenju razbijanja, klevet, laži revizionizma in zanikanja pretekle borbe. Mi tega nismo mogli sprejeti. Mi praznujemo prvi maj v znamenju enotnosti na temelju borbe proti imperializmu in njegovim hlapcem. Tov. Laurenti je nato omenil, kako skušajo imperialisti g podtalno akcijo spodkopavati naše trdne temelje bratstva in enotnosti ter so tudi v ta namen razpisali volitve v času, kt je najbolj ugoden zanje. Te volitve naj bi pokazale, da se ljudstvo strinja s sedanjo upravo in z atlantskim paktom. Viđali pa kljub temu ni sprejel poziva na enoten nastop na volitvah, temveč je raje iskal enotnosti z Delavsko zbornico. Stanje v Trstu se ne mòre normalizirati, če ga usmerjajo k maršaliziranim državam in v okvir italijanskega gospodarstva. Trst je naš. Hočemo spoštovanje mirovne pogodbe. Tržaško ozemlje naj postane res Tržaško ozemlje ter naj se mu vrne njegova funk-cija, ki je služiti njegovemu naravnemu zaledju v korist tukajšnjega gospodarskega življenja. Tržaško ljudstvo naj pozovejo, da se izreče o osnovnih vprašanjih našega mesta. Imenuje naj se guverner. Naj se brezposelni ne silijo, da prosjačijo za kos kruha. Trst se ne boji dela in delavci hočejo delati. Borimo se proti tistim, ki se skrivajo pod delavskim praporom, a so dejansko sovražniki delavstva in delovnega ljudstva. Tržaško delavstvo hoče, da se škoda, ki jo je povzročila resolucija Informbiroja, popravi. Po tov. Laurentiju je spregovoril tov. Babič. Dejal je, da proslavljamo letos prvi maj y prilikah, ki niso razveseljive, v prilikah, ko se je po objavi resolucije Informbiroja izvršil nad našim ljudstvom velik zločin. Toda nihče ne more pogaziti pretekle borbe, ki jo je ljudstvo vodilo enotno in združeno. Ljudje, ki so izkoristili resolucijo, so hoteli dati našemu demokratičnemu gibanju drugačno smer in drugačne cilje, kakor so bili oni, za katere smo se borili v preteklosti. Mi pa nismo mogli iti po poti, ki predstavlja odstopanje od dosedanje demokratične borbe, po poti laži in klevet. Ali je mogoče, da ljudje, ki so se leta in leta borili in delovali za zvestobo do Sovjetske zveze ter zanjo krvaveli, danes obrnejo hrbet tej svoji preteklosti? Nasprotniki hočejo s klevetanjem zakriti, kar sami delajo. Pod krinko Sovjetske zveze in resolucije hočejo izbrisati preteklost, izbrisati hočejo iz srca našega delovnega ljudstva vse, za kar se je to ljudstvo tako junaško borilo. Borba delavskega gibanja mora sloneti na resnici. Resnica pa je, da jugoslovanski narodi danes z velikimi napori gradijo socializem in ostajajo zvesti socialistični fronti in Sovjetski zvezi. Ce zagovarjamo resnico, nismo proti enotnosti in proti Sovjetski zvezi. Ko nas je Sovjetska zveza pozvala v borbo, smo se odzvali, me em ko nas danes klevetajo ljudje, ki so takrat bili doma in bi mor a danes, ko smo mi, če bo treba, pripravljeni dati za Sovjetsko zvezo življenje, prvi izdali Sovjetsko zvezo. _ . To4v-, ®abičJe nato govoril o naših odnosih do KPI in ostalih demokratičnih gibanj in dejal: «Ce ne moremo vzeti za res, kar ni res, ne pomeni niti y najmanjši meri, da zgubljamo vero v Sovjetsko zvezo, ki vodi demokratično gibanje v svqtu». Ce je nastala danes v vrstah našega demokratičnega gibanja zme-da, m naša krivda, in mi bomo vztrajali na naši pravilni poti v pre-pifČanju, da bo prišel dan, ko se bo jasno videlo, kdo je v Trstu dejansko _ izdajal interese delavskega gibanja. V tem zaupanju nadaljujemo naso borbo. Naj bo letošnji prvi maj v pouk vsem poštenim demokratom, da nadaljujejo borbo za enotnost in proti imperializmu! V* 3 leta so prvomajske manifestacije v Trstu razbijali fašisti in p olici jsU Aparat - Razbili jih niso - Četrto leto so se jim pridružili Vidalijevi frakcionaši in vsi skupaj niso dosegli svojega namena - letos smo praznovali v Irstu naš tradicionalni J. maj naMop Marsikdo je dvomil u uspeh i11'6®4 letošnjega proslavljanja prvega maja; marsikdo si je mislil.'?® ninuimo pred seboj samo okupacijske oblasti, da bi prekopotegnila živo mejo, temveč tudi vse tiste, ki niso bili med 7 „ ^ na^1 najtežjih dneh, ki bi hoteli tudi s svojim delom poma-tp ^^jPatorjem, da bj mesto razdelili celo na tri dele. Da, res, Viđali je letos poietf1'*,, ono mejo preko mesta. Toda ko smo se popoldne zbrali na j Radionu, ki smo ga postavili štirinajstimi z lastnimi rokami na prostoru, rastel radič, smo videli, da je «.mejaš vse prešibka, u« je bil ves pesek, s katerim jo pritepenec zgradil, premalo, da binesničnitržaški delavec ne prat11 P svojega praznika, tistega, ki mu kaže samo naprej, mimo vseh0*^ V Trstu je deževalo za V središču mesta so zbe- žali pred ploho mehkužneži, ki ^ Je obrali italijanski iredentisti, da s svojim kričanjem prekričijo ‘ ’ kar je bilo in kar bo še prišlo. Pri nas ni bilo tako, tudi V1'"'" I » 7 J. m! _ biio in kar bo na Opčinah, kjer je potem poklical jx)d Pohod ko* Viđali samo oblekel svoje «tele11" ff in jih dežnike, češ, saj se boste revež’ athli... Pri nas je bilo toplo, domaČb!^h«as je bila prisrčnost. Padalo je z neba, lilo in burja se je z Bošketa prav na naš šta- To je bilo vse premalo, de LjATt ušel pod dežnik, da bi se skrivile £ „ Zastave, vse mokre, so plap°^l,.ll se nam je, kot da bi jih hotel; vsi tisti, ki so jih nosili, oi;,,jjl(.ro9 sebe, da bi jih z lastno toploto posušili. Vihrale so v ’,e 1 dion. To je bilo vse premalo, de tega kateri koli telovadec da bi se skrivile .. !?na koli vrsta. vse težke, toda nosili Pogiea na stadion «1. maj» med zaključnim nastopom članov prav tako, kot so jih pred štirimi leti nosili partizani, ki so zavzemali Trst. Da, v letošnjem prvem maju je bilo nekaj, kar nam je pri srcu. To smo čutili tisi, toda nismo vedeli, odkod vse to. Nekdo je gledal žulje na svojih rokah. Ne! Ko je pomagal graditi ta naš štadion, tedaj ni mislil na plačilo, tedaj ni mislil, da bi zaradi tega občutil neko zadoščenje. Storil je samo svojo dolžnost, dal je svoj prispevek, da bi ta naš praznik bolje uspel. Vse tisto veselje in zadovoljstvo ob tem našem prazniku je bilo t» teni, da se nismo ustrašili nobenih zaprek, da smo zaupali vase, da smo videli na našem prazniku tisti pečat, neizbrisen v zgodovini našega mesta, ki so mu ga dali vsi naši štirje prvi maji, ki so za nami. Ta letošnji je pa imel še večji poudarek: tržaški demokrati, tisti, ki resnično vedo, kaj hočejo, so zopet pokazali vsem pot, ki ne vodi nazaj, niti nima nobenih ovinkov — naprej kljub oviram, dokler ne bomo dosegli tistega, kar moramo doseči. Otvoritev telovadnega nastopa. Stotine mladincev, mladink, članov in članic, naraščajnikov in nraščajnic skupno s pionirji, ki tako budno pazijo na svoje vrste, defilira pred nami. Na čelu so zastave. Tribuna ploska in pozdravlja vse le mlade ljudi, ki jih dez tako neusmiljeno moči. Od tam letijo klici in odobravanje. Nič čudnega; vsi ti so dali nam vsem zopet naš tradicionalni prvi maj. Pričel se je nastop. Prve so na vrsti mladinke ki izvajajo vajo * krogi. Njih gibi počasi rastejo do konca, ko sklenejo krog in postavijo stolp. To je bila ena izmed najlepših točk, dekleta so izvajale vajo enakomerno in ljubko. Sledile so naraščajnice, ko se navdušenje po prvi točki še niti ni poleglo. Tudi te so nas presenetile. In potem, ko so vrhunski telovadci ravno pripravljali bradljo je posijalo sonce. Tudi ono se je spomnilo, da proslavljamo priti maj — in’ da zato potrebujemo veliko, veliko sonca. Nato so nam pokazali orodni telovadci svoje vaje. Dali so nam, kar sq mogli ob tem mrazu, ko bi vsakdo mislil, da je ob takih prilikah izvajanje orodne telovadbe nemogoče. Vedno znova so prihajali noviljudje. Stadion je bil do kraja za’ seden in ljudje so morali stati ob robu, da so videlivsaj nekaj vaj. Nastopili so člani-in članice. Veliko jih je bilo, cel stadion jih je bil poln. Zopet orodne vaje, to pot dekleta, ki so preje izvajale parterno telovadbo. Potem so pa zasedli stadion naši pionirji in pionirke. V raznobarvne oblekce je bil oblečen ta drobiž. Resno kakor zreli možje so pričeli in tako tudi končali. Potem so stekli s stadiona; zdelo se je, kot bi vsakdo letel k svoji mimici, da ji pogleda v • oči in jo vpraša: ali je bilo prav? Da, seveda je bilo. In povrh je bilo to tako lepo. Njih so se vzdigovale sklepali 'in razklepali so vrste dobro pripravili. ■ Zopet so pred nami pionirji. To pot malo starejši. Kaj bj govorili. Nagrajeni so bili za svoj nastop prav tako, kot so zaslužili. Zadnja točka: člani in članice. Teh je bilo največ, šest dolgih štiriredov. Te vrste so izvajale simbolične vaje borbe in zmage in se na koncu sklenile v veselo kolo. Se pevske točke, potem še enkrat mimohod zastav, ki so se poslovile od naš Za eno leto. Na čelu so nosili delavsko zastavo, potem rdeče, slovenske in italijanske z zvezdo. Tisti trenutek, ko smo se poslavljali s težkim srcem Z riašega štadiona, ki nosi od tega trenutka ponosno ime «Prvi maj», smo se zavedali, da, teh naših zastav ne bomo shranili. Nosili jih bomo vedno s seboj« srcu, v naš{ dnevni borbi, nosili do konca, do takrat, ko bo naše demokratično gibanje dalo'poslednji pečat življenju v našem mestu. Takrat jih bomo tudi postavili na častno mesto; vsem bodo govorile, da je tržaške demokratično gibanje tudi v letu 1049 kljub trem pregi-adam doseglo lepo in pomembno zmago. ročice in pokazali, da so se S posameznih delov nedeljskega telovadnega nastopa: člani in članice so zaključili svojo točko s kolom, orodni telovadec Berto Bajec izvaja stojo, vaja s krogi, nastop Jankovič Jadranke, pionirčki, naraščanjnice in sta rejši pionirji Vnetja mandeljnov Slika nam kaže 2 beli obleki iz platna ali svile: prva ima zvončasto krilo, život okraien z ažnrom druga pa ima pas, gumbe in Sive temnejše barve Nekateri ljudje imajo že prirojeno nagnjenje k vnetju mandeljnov. Vnetje je akutno ali kronično Akutno vnetje mandeljnov poznamo pod imenom angina. Beseda an gina je grškega izvora. Slovensko bi ji rekli zoženje (zadrgnjenje). Akutno vnetje mandeljnov povzroča več vrst bakterij. Aa razvoj bolezni je v pm vrsti odločilna up nost bakterij in pa to, če ima bolnik za angino prirojeno nagnje nje, Kakršna je strupenost bakterij in odporna sili. bolnika, tako se razvija bolezen. Angina je posebno nevarna zato ker bolezen ne ostane omejena samo na tkivo man-deljna, temveč se strupi bakterij razširijo po krvi v telo ter povzto čijo ali zastrupljanje vsega organizma ali pa abolente drugih organov. Strupi, ki pridejo s krvjo v telo, se posebno radi nastanijo v kostnih sklepih, v ledvicah in na srčnih loputah; nastanejo tako ime novane komplikacije angine, ki se javljajo kot obolenja sklepov (sklepni revmatizem), vnetje lidvie in pa vnetje srčn'h loput. Statistika velikih evropskih klinik kaže, da vsako leto težko oboli za prole-dicami angine, oziroma tem posledicam podleže mnogo več ljudi kakor za katero koli drugo boleznijo Akutno vnetje mandeljnov Bolezen se prične s tem, da bol nika mrazi, pogosto tudi z mrzlico Temperatura poskoči do 40 stopinj Bolnik toži o glavobolu. Mandeljn močno nabreknejo in postanejo rde či, enako tudi okolica žrela. Ote če jo Pa tudi žleze na vratu, ki po stanejo zelo občutljive. Naslednj dan so nabrekli mandeljni oblože ni z belkasto rumenimi pikami. Bolnik težko požira in težko govori ter se močno slini. Čez nekaj dm vročina preneha, rumenkasto bele pike na mandeljnih izginejo, mandeljni pa ostanejo nekaj dni še otekli. ZDRAVNIK Večina angin mine sama po sebi, vendar pa moramo biti vedno pripravljeni na presenečenja. Pri Vsaki angini moramo računati s komplikacijami. Zgodilo se je že, da je po lahki angini nastal absces t> možganih in je bolnik umrl. Kako zdravimo angino? Bolnik mora v posteljo, pije naj vroč čaj, vzame en ali dva aspirina j in se močno spoti. Izpira naj usta . z žajbljevim čajem, okrog vratu : naj si ovije tople obkladke, suhe al i mokre, to je vseeno, glavna je to- J plota. Pili ne sme nič mrzlega I Ostali mora v postelji, dokler imu ■ vroč no. Zdoma pa ne sme še neka dni potem, ko je vročina že padla : Ce bolnik prezgodaj vstane, se an gina kaj rada ponovi. Ako našla-nejo komplikacije v sklepih, na srcu in na ledvicah, je treba zdraviti tudi te. Komplikacije angine ne nastanejo samo po krvi, temveč tudi s kontaktom. Infekcija mandeljnov se lahko širi do ušesne troblje in od tu na srednje uhó. Taki primeri niso redki. Z mandeljni oboli navadno istočasno tudi žrelnica. Ce se razširi a.kutno vnetje mandeljnov na tkivo, nastane absces Pojavi se največkrat le na eni strani. Bolnik se tretji dan akutnega vnetja ne počuti bolje, temperatura ne pade, vratne žleze še bolj oteče-1 jo Boli ga uho, posebno pri požira-1 nju, je utrujen, v mandeljnu mu • kljuje. Okolica mandeljna močno J zateče, bolnik težko govori, težko odpira usta, požiranje postane pra-[ va muka, iz ust mu teče slina, ki je zaradi bolečin ne more požirati. Ena polovica bolnikovih ust je močno izbočena in rdeča. Tudi mali jeziček je močno otekel. To vse so značilni znaki za absces. Absces je lahko v tkivu poleg mandeljna ali v tkivu za mandeljnom. Od tu se pa lahko širi vnetje navzdol proti žrelu in jabolku ali naprej proti ustni votlini. Absces zdravimo na isti način kakor angino. Potrebni so uroči obkladki okoli vratu, grgranje z žajbljevim čajem in potenje. Ab- Drobni nasveti sccs mora dozoreti. Oblika otekline v grlu nam pove, kdaj je zrel. Ce se nam naredi obsces na roki. vidimo, kdaj je dozorel. V žrelu pa ne vidimo rumene barve, ken je absces globoko v tkivu. Vidimo samo oteklino rdečkaste barve. Običajno traja dva, tri, včasi tudi pet dni, preden absces dozori. Ko zdravnik ugotovi, da je absces zrel, ga prereže. Bolečine takoj znatno ponehajo Ker se zareza v ustih rada zapre, zdravnik naslednji dan s kleščami absces še enkrat odpr« tam, kjer ga je prejšnji dan preš rezal. Sedaj lahko odteče gnoj, ki se je zopet nabral v uotlini absce-Bolniki, ki se boje noža, mn 1. Nastopilo je toplo vreme in z njim čas, da lahko odložimo zimsko obleko. Ne pozabimo pa spraviti j[e prej, preden je nismo dobro skrtačili in očistili madežev. Odstranimo tudi male madeže raznih parfumov in vod; te n. pr. prav kmalu odpravimo z alkoholom. vadno čakajo, da se absces sam od' pre. To se pogosto tudi zgodi. Vendar se pa ta proces precej zavleče, če že ne nastopi prej komplii | kacija na kakem drugem organu telesa. Ce se absces sam odpre, gnoj zaradi premajhne odpidine la ‘ slabo odteka. Navadno ostane zato i nekaj gnoja v abscesu. Posledica J tega je kronično vnetje. Kmalu dobi človek zopet angino, kateri sa j takoj priključi obsces. Zato se bol-I nik izpostavlja nevarnosti komplikacij, če čaka, da se mu bo absces sam odprl. Komplikacije nastanejo zaradi infekcij, ki se širijo po krvi. Cesto nastane zastrupijenje krvi, ki mu bolnik podleže. Mandeljni so s svojo okolico zve* zani z mnogimi žilami. Zaradi lega nastanejo iz angine tako često po krvi povzročene komplikacije: splošno zastrupijenje krvi, sklepni revmatizem, vnetja ledvic, vnetje srčnih loput. (Nadaljevanje prihodnjič) če gremo v gore Špargeljni ali beluši 2. Madeže kislin odstranimo tako, da položimo nanje majhno platneno krpo, nato pa napojimo gobo z nekoliko amoniaka in drgnemo z njo od roba proti sredi. 3. Bleščeča mesta na kožnatih rokavicah drgnemo s steklenim papirjem. Vse ob svojem času. Ze nekaj časa sem ima skoro vsak prodajalec na trgu šparglje, pa še ves maj bo tako. Teh ne prodajajo na kilo, kot običajno na našen trgu, marveč v svežnjih. Imajo lepe bele, debele, čokate in pa dolge, vitke, zelene. Pravijo, da so iz Istre ali pa z Goriškega. Prav rade jih kupujejo tržaške gospodinje. Sparglji so nekaj prav posebnega, prav posebna slaščica, dasi ne za vsaka usta in za vsak žep. Te ^ cenijo predvsem ljudje, ki radj dobro jedo in niso zadovoljni, če se še s čim posebnim ne posladkajo. Posebno se jih vesele starejši ljudje; o špargljih gre glas, da vsebujejo snovi, ki pomlajajo telo in želje. Cela znanost je, kako šparglje dobro pripravimo, kako jih je treba kuhati in- kaj pridati, da je užitek in uspeh večji- Sparglji, ki jih prodajajo na trgu, so mladi poganjki, na vrhu zaokroženi in posuti z majhnimi listki, ki so taki kot luske. Cez čas nastane iz takega poganjka pravo steblo tudi meter in čez dolgo, na njem pa veje in cvetki. Ta stebla niso užitna, užitni so le ti poganjki, ki sedaj silijo iz zemlje. Cim dlje časa so pod zemljo, tem daljši so ti beli poganjki, zato jih tudi umetno pokrivajo, da čim dlje re pride svetloba do njih. Iz ene korenike požene mnogo brstov, toda ne vsi istočasno. Obirati jih moramo zelo previdno, da ne poškodujemo še sosedni ih. Najboljši so vrhovi, čim bolj se bližamo spodnjemu delu, tem manj okusni so in vedno bolj lesnati Jedo jih ali le zabeljene z oljem ali pa z jajci in zabeljene z maslom m parmezanom. Nekateri jih tudi zavijajo v tanke lističe gnjati, nato jih polijejo še maio ,z maslom, potresejo s parmezanom in malo popečejo. Zgodovina nam ne pripoveduje vedno le, kako so se ljudje sovražili in pobijali, včasih tudi še kaj drugega. Francoska zgodovina govori marsikje o ljudeh dobrega okusa. Tako govori nekje o gospodu Fontanellu, ki je bli zelo učen pa tudi zelo izkušen, kaj je dobro in kako se da kaj dobro skuhati. O njem so trdili, da je tako cenil dobro jed, da če bi imel slavčka in ne bi imel kuriva, s katerim bi si ga spekel, se ne bi nič pomišljal zažgati najlepši grad, da bi le dobil ognjišče, kjer bi si spekel slavčka. Res učen mož. Imel je prijatelja, opata Gardna, k, je bil tudi učen, poleg tega pa še svet mož. Nekega dne, tam v februarju, obišče Garcin Fontanella. Obišče ga pa še neki prijatelj, ki mu prinese iz Neaplja sveženj špargljev. Garcin in Fontanelle se spogledata in že sporazumela, da je treba te šparglje takoj pripraviti. Toda kako? Na dolgo in široko sta začela razpravljati; končno sta ostala deljenih misli: Fontanelle je menil, da so najboljši z oljem, opat Garcin, da so najboljši v omaki. Da bo volk sit in koza cela, sta razdelila sveženj na pol in naročila gospodinji vsak po svoje, kako naj jih pripravi. Čakala sta in se še nadalje učeno razgovarjala. Toda le nekaj trenutkov, kajti očeta opata Gardna je zadela kap, da je bil v hipu mrtev. Ves srečen steče Fontanelle v kuhinjo h gospodinji in j; kliče: «Pripravite vse šparglje z oljem!» Sparglji so bratje asparagusov, onih grmičkov s tankimi nežnimi listki, ki jih gojimo po sobah v lončkih. Asparaguski so tiste vejice z drobnimi lističi, ki jih vrtnarji in cvetličarji pomešajo skoro v vsak šopek. Ni čuda, da so sparglji dragi. Njih gojenje zahteva mnogo truda in dela. Uspevajo le v toplejšem podnebju. Prija jim peščena zem-1 Ija, pomešana z glino in dobro i pognojena. Sele tri ali štiri leta, potem, ko smo jih posejali, dobimo prve užitne poganjke. Tudi pet-najst ali pa dvajset let živ; ena rastlina in daje vsako leto nove poganjke. Špargljev ne smemo mnogo mnogo močiti, ker sicer izperemo iz njih najboljšč hranljive sestavine. Ce jih hočemo, ohranit; sveže, jih ovijemo v vlažno krpo ter damo v ne presuho in hladno klet. Ze davno je znano, da slabo vplivajo sparglji na ledvice in sečni mehur, zato nekateri menijo, da Klobuk iz klobučevine bomo najlepše očistili, če ga drgnemo s krpo, namočeno v vodo in amoniak (pol vode, pol amoniaka). ni, da bi uživali preveč špargljev, ker b; utegnili preveč dražiti ledvice in jih končno okvariti. No, pri nas, ki nimamo pretežkega Žepa, upajmo, da bodo ledvice zaradi špargljev še dolgo zadovoljivo opravljale svojo težko službo. T. P. Ce se te v gorah poloti utruje, nost ali gorska bolezen, se znebi najprej nahrbtnika, nato pa se v ( zmernem tempu spuščaj v dolino in ve krat počivaj; pazi pri tem tudi na hrano! Pij zelo sladko k* j vo ali čaj, nikdar alkohola. Zelo dobro dene sadje: jabolka, hrušk« itd. Ce zaradi živčnosti ne moreš« spati, ne pij kave in čaja, pač P« zelo sladkano vodo. Kogar prične v gorah boleti zob, naj ne pije niti mrzlih niti vročih pijač, pač pa naj si položi na bolni zob v konjak namočeno vato. Ce te boli glava, pij črno kavo in zavaruj si glavo pred soncem. Zoper kašelj in bolečine v grlu pomagajo limonin sok in tople pi. jate. Ce nenadoma dobiš pljučnico, ne ostajaj v hribih, seveda se za prevoz v bolnico zelo toplo obleci. Cim nastopi vnetje slepiča, ne smeš več jesti, temveč samo še piti; tudi odvajalna sredstva ško. dajejo. Proti revmatizmu koristi topla masaža s konjakom in topla obleka. NASVETI A. ŠPARGELJNI ALI BELUŠI V SOLATI Šparglje olupi, odreži kar je trdega, operi in poveži v majhne snop-ke, ki jih kuhaj v slani vodi približno pol ure. Kuhane položi na podolgast krožnik tako, da se stikajo vršički v sredini .Potresi jih z drobno zrezanim drobnjakom in poprom ter oblij z oljem in kisom. ZABELJENI ŠPARGELJNI Osnaži .špargeljne in jih skuhaj v slanem kropu; kuhane zloži na krožnik, potresi z nastrganim kruhom in zabeli z zarumenjenim maslom. Ali pa drobtine preevri v maslu ter s tem špargeljne zabeli. ŠPARGELJNI V OMAKI Osnaži špargeljne, zveži jih v za tTIt “Ti- 1 I I tržaško kuhinjo šopke in skuhaj jih v slani vodi; deni v lonec eno osminko litra dobre juhe, tri rumenjake, sok pol limone in malo vina; žvrkljaj pri ognju, da se zgosti, potem daj špargeljne na krožnik, razreži in polij z omako. PEŠČENA TORTA Mešaj 11 dkg presnega masla, da dobro naraste. Polagoma mu pridani štir; rumenjake, malo vanilije in 11 dkg sladkorja ter mešaj še pol ure. Potem primešaj rahlo trd sneg iz 4 beljakov z 11 dkg riževe moke. Peci dvakrat v precej vroči pečici. Ohlajeno torto namaži vmes, ( ob straneh in po vrhu z gosto jajčno’, peno ter oblij s čokoladnim ledom. ' Peni lahko primešaš 2 dkg nastrgane čokolade. LIKER IZ ČRNEGA VINA Kuhaj pol litra dobrega črnega Vina in tri četrt kg sladkorja, da se pokuha do polovice. Prideni dva stroka razrezane vanilije in postavi na hladno. V popolnoma mrzlo vino zamešaj 1 liter dobre slivovke, do-bro zamešaj in ko malo stoji, precedi na gost prtič ali precejalni papir. Liker nalij v steklenice, zama^ ši in shrani. Kmetovalec v maju POLJEDELSTVO Zaradi neprestane suše v zadnjih mesecih je rast na njivah precej zaostala zato bo tudi pietev in osipanje rastlin nekoliko zakasnelo. Zita lahko že takoj oplevemo. Cez kakih štirinajst dni bomo pa že lahko začeli pleti, okopavati in osipali vse posevke. Tudi krmsko peso bomo prvič okopali. Okopavajmo in osipavajmo le ob lepem vremenu, ako hočemo, da bomo dobro zrahljali zemljo in zatrli plevel. Ne bomo imeli nobenega dobička, če ne bomo opravljali tega dela dovolj pazljivo. Velika razlika je med njivo, ki je dobro okopana in med ono, ki je samo malo i postrgana in popraskana. Tudi je važno, da okopavamo ob pravem času. Kako velika je razlika med pravočasnim in zakasnelim okopavanjem bo vedel najbolje tisti, ki je okopal polovico njive pred dežjem, pol pa po dežju. Kot noč in dan se razlikujeta obe polovici, posebno še, če je bil dež obilen. Pri okopavanju lahko gnojimo z nitratom, posebno one njive, ki imajo slabo, pusto zemljo in niso dovolj gnojene s hlevskim gnojem. TRAVNISTVO V tem mesecu začenjamo kositi tnkarnatko (rdečo) laško deteljo in lucerno. Dober kmetovalec je svoje trav,-nike že poravnal in pognojil. Kdor pa tega še ni storil, naj vsaj sedaj popravi, kar je zamudil. Tu se nani pokaže potreba po gnojničnih jamah. Kdor jo ima, ima tudi gnojnico.! Ven z njo! Pomeša naj jo z vodo in jo razvozi po travniku ►zjutraj ob rosi ali zvečer! ŽIVINOREJA Smo v času, ko prehajamo od uhega k zelenemu krmljenju. Bodimo previdn; posebno pri krmlje-fcnju mlade rdeče detelje, ki zelo B'ada povzroča nevarno napenjanje .Pazimo, da se mlada detelja ne uei-ejé in ne ovene. Mešajmo med njo suha krmila (seno, slamo). Zeleno krmo pokladamo lahko v primernih množinah vsem doma-fim živalim, le vprežne živine (konji, voli) ne krmimo z zelenimi krmili, temveč suhimi. Preden gre živina na pašo, daj ii nekoliko suhe krme, a tudi pasi i io spočetka le po malo časa. Po Paši ji tudi pokladaj še suho krmo Maja meseca je skrajn; čas, da pustimo cepiti vse prašiče proti rdečici. noč' raztopi. V kaki manjši posodi ugasimo 1 kg živega apna v dveh do treh litrih vode. Dobljeno apneno mleko precedimo skozi sito v drugo posodo (čeber) z vodo. Ce nimamo živega apna, kar bi bilo seveda najbolje, vzamemo približno 1 1/2 kg gašenega (če je gosto malo manj, če je bolj redko, malo več), ga razredčimo z nekaj litri vode in precedimo skozi sito v posodo s 50 litri vode. Ko je vsa galica raztopljena, jo zlijemo med stalnim mešanjem v posodo z apnenim mlekom in ne obratno apne-ga mleka v raztopino modre galice. Pripravimo si toliko škropila, kolikor ga lahko v enem dnevu porabimo, Posode za pripravo bor-doške brozge morajo biti lesene, ne pa železne. Ne bodimo površni, ne ko pripravljamo škropilo, ne ko škropimo! Ce so trte slabe ra.šče, pognoji jim s solitrom, tudi zavitkov trtjo-na ne pozabi pobirati. KLETARSTVO V maju, in sicer še preden vinska trta Cveti moramo vsekakor vino pretočiti tretjič. Pri pretakanju zadimimo sode z žveplom ali pa dodamo vinu 7 gramov kalijevega metabisuifita. Posodo, ki ostane prazna, dobro zažveplajmo, in sicer vsake tri tedne. Paziti moramo, da so sodi vedno polni. Ne ovijajte lesenih čepov s cunjami; rabite rajši zamaške iz plutovine! SADJARSTVO V sadovnjaku je najvažnejše de- lo zatiranje škodljivcev. V tem mesecu zatiramo majskega hrošča, go. senice, cvetodera jn lisine uši Hrošče cvetodera in gosenice zatiramo z otresanjem. V boju proti gosenicam nam dobro služijo po. sebne škarje na visokem drogu S temu škarjami odrežemo vršičke z zapredki in jih sežgemo. Listne uši, ki delajo veliko škode zlastj na breskvah, pokončujemo s tobačnim izvlečkom, s trskami kvasije in s svinčenim arzeniatom. Mlado zelenje škropimo le zjutraj zarana ali proti večeru. Precepljenemu drevju privežimo palice, da nam cepičev ne polomijo ptiči. količke, h katerim jih rahlo priveži z rafijo. Ce nimaš domačih gnojil, predvsem gnojnice za zalivanje zelenja, ve, sj lahko pomagaj z umetnimi gnojili. Na vsakih sto litrov vode deni 250 gramov superfosfata, 125 gr kahjeve soli in 225 gr solitra. CVETLIČARSTVO VRTNARSTVO Glavna opravila v tem mesecu so: zalivanje in škropljenje, gnoje nje z gnojnico, pletje in okopavanje. Beremo že spomladansko sola to, radič in špinačo. Pa tudi grah, zgodnje zelje in -fdkvice so žn zrele. Ako nismo zastavili fižaiu raglaču kolov, preden smo sadili, mu jih moramo sedaj. Iz zimskih gredic presajamo na stalno mesto papriko, v kolikor tega nismo slo. rili že aprila. Pregosto zelenjavo, posebno solato, repo, peso itd. je treba zredčiti. Za poletno rabo sejemo: kodrasto zelje, rožnato ali glavičasto zelje in rdeči radič. Proti koncu meseca sadimo cvetačo in ohrovt. Ko postane kaka leha pro. sta, jo posadimo lahko s fižolom, ki nam d;* stročje pozno poleti ali zgodaj jeseni. Kumare, preščipnimo in jih obdajmo z vejevjem, prav tako tudi grah. Paradižnikom deni Na cvetličnih gredah so odcveteli tulipani in hiacinte. Sredi maja nasadimo na te gredice letnih cvetic. Iz toplih gred presajamo astre, cinije, nageljne itd. ter napravljamo podtaknjence krizantem. Proti sredini maja sadimo dalije, ki so pričele kaliti. Tiste, ki šz ni. so pričele kaliti, sadimo nekoli. ko prej. V maju sejemo tudi traj. niče in dvoletne cvetlice. Sobne cvetlice prenesemo na vrt in jih postavimo v bolj sončni kraj. Ole. andre postavimo na sonce in jih redno in prav izdatno zalivamo. Hgaja jim posebno prav razredče-na gnojnica. Vse sobne cvetlice moramo vedno in izdatno zalivati. Bolne in slabotne sobne rastline presadimo v izpraznjene tople gredice, da si opomorejo. ČEBELARSTVO V tem mesecu čebele rojijo. Ce še niso, pripravi si za medišče in roje potrebno satovje, oprem; o-kvirje z žico itd. Sedaj se rade naselijo v panjih, zlasti v zadnjem delu, mravlje, ki so prav nadležne. Da jih odpraviš, postavi v panju na mesto, kjer se mravlje zbirajo, v sladkorni ali medeni vodi namo. ceno gobo: ko bo na gobi dovolj mravelj, vrzi jo v vrelo vodo. Ce prevažaš na pašo, bodi previden. Za vožnjo si moraš panje prav dobro pripraviti, da se ti iz njih med potjo ne usuje roj čebel. \/ VZREJA PIŠČANCEV VINOGRADNIŠTVO Običajno požene trta že v prvi ■Pojovici tega meseca eno ped visoke poganjke. Tedaj je zadnji čas, da napenjalce pripognemo in poli Vežemo, nakar moramo trte prvič jkpoprašiti z žveplom. Med žveplo • lahko tud; pomešamo nekoliko prahu «kaffaro». Rabimo dobre priprave za žvepljanje, ker na debelo Potrošeno žveplo kaj rado ožge poganjke. V drugi polovici tega meseca bo najugodnejši čas za cepljenje v zeleno. V prihodnji številki j «e bomo kaj podrobneje pogovorili o i’tem. Bodimo z vsem pripravljeni j'za škropljenje proti peronospori. Kupi modro galico že sedaj, zadruge je imajo dovolj. Poglej, če imaš Škropilnico v redu. Ako si moraš nabavit; novo, kupi škropilnico do-1 bre znamke, kot so: Vermorel, Vol-pi, Casaritti. Priporočljivo je, da Sferopimo prvič že tedaj, ko je trta .jjpobrq pokazala svoj zarod. Skró-!-pirno vse zelene dele trte, posebno | Pa spodnje dele listov. Škropiti I moramo enakomerno inv čim manj-l.ših kapljicah, najbolje v obliki f megle. Za prvo škropljenje vzame- mu kvečjemu 1 kg modre galice V na 100 litrov vode. Škropilo pri-i' Pravimo v dveh lesenih posodah T (čebrih), od katerih mora vsaj ena j držati 100 litrov. V vsako posodo ! denemo 50 litrov čiste vode. En kilogram modre galice obesimo *večer y prvo posodo, da se čez Vzreja piščancev ni lahka stvar. Zelo redko se posreči vzrediti vse piščance, ker jim prete razne nevarnosti: bolezni in sovražniki, tako da moramo vedno računati z znatnimi izgubami, Piščanci morajo bit; v posebnih kurnikih, ločeni od odrasle perutnine. Tako jim lahko posvečamo več pozornosti in preprečimo, da bi jih odrasle žival; preganjale. Večji perutninarji uporabljajo tako imenovano umetno kokljo, to je pripravo v obliki velikega dežnika, pod katerim je postavljena pečica za ogrevanje. Kakor si pi-ščeta želijo več ali manj toplote, tako se oddaljujejo ali približujejo peči, To je umetna vzreja, pri kateri moramo za vso krmo in zaščito piščancev skrbet; sami. Izgube so manjše, ker se piščeta v prvih tednih ne odstranijo daleč. Toda umetna vzreja ima slabo stran, da vzgajamo preveč mehkužne živali, ki nimajo prilike, da se že v mladosti v prosti naravi utrjujejo. Tudi odpade stroga naravna selekcija, ki nam ob prostem kre. tanju piščancev kaj kmalu odstrani vse slabiče. Pod umetno kokljo so živali zavarovane pred neugodnimi vplivi vremena in tako ostane pri življenju marsikateri slabič. Za kmečke prilike ta način vzre-je sploh ne prihaja v poštev. Ko odvzamemo piščance, ko se izvalijo, kokljam, jih spravimo na toplo mesto in ko dočakamo, da se zadnji piščanec izvali, določimo koklje vodilke. Nikakor n; potrebno, da bi vse koklje valilke tudi vodile. Zelo negospodarsko je namreč, če vodi koklja samo po nekaj piščancev, kakor to vidimo zelo pogosto na naših kmetijah. Vsaki koklji dodelimo po toliko piščancev, kolikor jih lahko pokrije. V mrzlem vremenu ji damo o-koli 20, v toplejšem po 25 in več pi-ščet. Na ta način izrabimo kokljo primerno. Nadštevilne koklje napodimo, da začnejo čez nekaj časa zopet nesti. Velika prednost je zopet v tem, da vsi piščanci istočasno izvalijo. Ce smo uporabili za valilko tudi puro, potem ji vodstva rajši ne poverimo. Sicer je res pridna in skrbna mati, toda rodna je in težka in prve dni nam marsikaterega piščanca pohodi. Koklji, ki je določena za vodil-ko, ne dajemo piščancev nazaj v gnezdo, kjer je valila. Nasprotno, sežgemo gnezdišča, da uničimo mrčes, ki se ga je gotovo nekaj zaredilo. Vsaki koklji vodnici- pri. pravimo poseben majhen hlevček iz starega zaboja, ga znotraj prebelimo z apnenim beležem in nasteljemo s slamo. Sprednjo steno nadomestimo z vratci iz žične mreže ali paličic. Ta hlevček služi za prenočišče toliko časa, dokler koklja piščeta vodi. Ker so mladi piščanci za mrčes izredno občutljivi in jih uši in pršice lahko dobesedno Čitajte in V • m * * stnte iHHIi ugonobijo, sta potrebni skrajna previdnost in snaga. Zaboj mora; mo vsak teden izprazniti, nastilj pokuriti, hlevček nanovo prebeliti in sveže nastlati. Kdor se boji, da bi imel prvi teden ali prvih de. set dni prevelike izgube, če pusti koklji s piščanci popolnoma pro. sto pot, priključi lahko na opisani hlevček še majhno ogradico iz žice ali paličic. Ta ograja je brez tal in imajo piščeta pod sabo zeleno travo. V slaben vremenu se umaknejo v hlevček, ki ga odnesemo ponoči pod streho. Zapiranje piščancev v tako ograjo je potreb, no samo tam, kjer so v okolici velike nevarnosti, na primer voda, cesta z živahnim prometom, luknje izdrtih kolov ali tik ob gozdu roparice (vrane itd). Hlevček z ogra. jo moramo prestaviti vsak dan na sveže zeleno trato, da tako vsaj deloma nadomestimo prosto pašo. Običajno pustimo koklji že tretji dan prosto pot, da sama vod; piščance po syoji pameti. Ne jezite se, če «ta neumna koklja» vodi mlade piščance v sončnem jutru po rosni travi. Živalski nagon ji pravi, da je treba mladino utrditi. Za pišče, k; ne prenese pohlevne rosice, je bolje, da pogine. Samo z naravno vzrejo vzgojimo res močne, zdrave in odporne živali, čeprav je nekaj izgub. Poleg mrčesa je piščancem nevarna posebno v prvem tednu tako imenovana bela griža ali ko-■tošj; tifus (legar). To je nalezljiva bolezen, ki se prenaša od odraslih kokoši na znesena jajca in od nasajenih jajc na piščance. Škodljivec je bakterija, bacillus pullo-rum, ki ne škoduje okuženim odraslim kokošim, medtem ko pome-nja za piščance skoro gotovo smrt, če ne preprečimo njenega razvoja v prebavilih. Razen nalezljive griže, dobijo piščanci lahko navadno drisko zaradi pokvarjene hrane. Pazite posebno poleti, ko se na primer sveže mleko spremeni že v eni uri v strup, na mladi nežni želodec. Dajajte torej vedno samo popolnoma svežo hrano in samo toliko, kolikor je poje, nikdar ostan. kov. Grižo in navadno drisko pa lahko preprečimo. Zato imamo izborno sredstvo v kislem mleku. Zadostuje posneto kislo mleko, oziroma skisano posneto mleko. Mleko pa mora bit; popolnoma skisano; samo malo nakisano mleko je zelo škodljivo. Kislo mleko vsebuje bakterijo kislega mleka, ki povzroča kisanje. Bakterija mlečne iisline je huda sovražnica škodljivim bakterijam, med drugim tudi bacillusu pullorum- Ko pride bakterija mlečne kisline s kislim mlekom v prebavilo, uniči ali oslabi takoj bakterijo pullorum in druge škodljive bakterije, čim jih tam najde. Smrtno nevarna bolezen sploh ne more izbruhniti. Kislo mleko pa tudi vpliva po svoji se slavini zelo ugodno na zdravje in rast mladih živali. Mesimo z njim mehko krmo za piščance. Ce ga imamo dovolj, dajmo jim ga tudi piti Torej ne pozabi; kislo mleko je izborna hrana za mlade piščan- Ječmenove droži Kmetovalci is bližnje tržnike okolice kaj radi kupujejo ječmenove droži, da z njimi dopolnjujejo še tako pičlo seneno krmo. Oglejmo si torej, kakšno redilno vrednost imajo te droži, da si bomo vsaj malce na jasnem, kaj vendar pokladamo naši živinil Vsi verno, da pridobivamo ječmenove droži pri varjenju piva. Hazlikujemo pa sveže in suhe ječmenove droži. V 100 kg svežih je prebavljivih hranilnih snovi: 3.7 kg surove beljakovine, 1.5 kg surove tiske, 6.6 kg škroba in 2 kg surovega lesnega vlakna. V 100 kg suhih ječmenovih droži pa je prebavljivih hranilnih snovi: 15.1 kg surovih beljakovin; 6.6 kg surooe tolšče, 25.5 kg škroba in 7.7 kg surovega lesnega vlakna. V svežih ječmenovih drožeh je 76.5 odst. vode in 1.2 odst. rudniških siroui. V suhih pa 9 odst. vode in 4 odst. rudninskih snovi. Po svoji sestavi so ječmenove droži precej tečne rn tudi lahko prebavljive. Kot primer navajam, da je v 100 kg ječmena prebavljivih hranilnih snovi: 6.6 kg surovih beljakovin, 1.9 kg surove tolšče, 62.4 kg škroba, 1.3 kg surovega lesnega vlakna ter 14.3 kg vode in 2.5 kg rudninskih snovi. Ako presojamo sveže ječme-nove droži po njih zunanjosti, potem cenimo bolj one, ki sq svetle barve in p katerih je manj mekin. V suhih ječmenovih drožeh ne smejo biti ogljeni delci. Biti morajo takšnega oèusa, èakrsnega ima sveži kruh. Ce primešamo suhim ječmenovim drožem mlačno vodo, ne sinejo dišati ne po plesnobi in ne po kislem. Sveže ječmenove droži imajo to slabo lastnost, da se hitro skisajo ali začnejo kaj rade plesneti že po kratkem času. Skisane ali plesnive droži pa škodujejo živini, ako jih H pokladamo. Živali dobijo v tak-šnein primeru drisko. Pri kravah molznicah povzročijo pokvarjene droži, da se mlečnost zniža, trpi pa tudi kakovost mleka in mlečni izdelki Da se sveže ječmenove droži ne pokvarijo, jb najbolje, da jih krmimo živini popolnoma sveže in še nekoliko tople. Torej se dajo iz* posredni bližini pivovarne. Nepo-najuspešneje v krajih, ki so v neposredni bližini pivovarne. Nepok-kvarjene vplivajo vgodno na mlečnost. Kravam mlekaricam jih lahko pokladamo dnevno 10 do 20 kg na glauo. Tudi za krmljenje pital-ne živine so sveže ječmenove droži zelo prikladne. Prašič, ki tehta 50 mo na vsakih 100 kg žive teže do talni goveji živini lahko pokrmi-no na. vsakih 100 èg žive teže do 2.50 kg svežih ječmenovih droži na dan. Suhe ječmenove droži so izvrstna krma posebno za mlečno živino. Pa tudi ostalim domačim živalim jih smemo pokladati. Le za prašiče niso suhe ječmenove droži primerne, ker jih slabo prebavljajo. Prav tako niso primerne za mlado živino, ker je V njih malo rudninskih snovi. Konju lahko pokladamo do kg suhih ječmenovih droži, kravam in pitalni goveji živini do 3 kg na dan. Pokladamo jih same in suhe, ali pa jih nekoliko pomočimo vodo tik pred krmljenjem. Priporočljivo je, da jih mešamo tudi med rezanico, krmsko peso, repo itd. ce, preprečuje bolezni, ohranjuje zdravje in pospešuje krepek razvoj. Dajajte ga že od tretjega dneva dalje. Ko koklja piščance zapusti, j« tudi čas, da zapustijo piščanci svoj dosedanji hlevček. Pa še vedno ni priporočljivo, da bi jih združili z odraslimi živalmi v kurniku. Mnogo bolje je, da si napravimo za doraščajočo perutnino majhen, prenosljiv, lesen hlevček. Da ga laže snažimo, ga napravimo tako, da lahko odvzamemo streho in tla. Streha je pokrita s trešno lepenko, stene so enostavne, lesene, ker nam hlevček služi samo poleti. TaK hlevček ima še to prednost, da ga lahko zjutraj s piščetl vred prenci šemo v prosto naravo, tja. kjer je najboljša paša. Tako dosežemo, da se piščanci naravno in najceneje izborno razvijajo, ne da bi nr paši odjedali hrano odraslim kokošim, ki se ne oddaljujejo od doma čez , neko mejo. 12 Trrm IWRM riAjERovA i komah Pii na na štedilniku, ki jc bil narejen in predelan po znamenitih Prochazkovih izumih, so sc lesketali. Štedilnik ni bil zgolj Marijina potreba, marveč tudi Prochazkova reklama. Mače, ki je zraslo v dostojanstvenega mačka, je grelo Lenki kolena, ker zdaj ji jc bilo vedno mraz. Borek se jc prišel predstaviti kot poslanski kandidat in jo jc našel ležečo in nejevoljno zaradi bolezni. Pregovoril jo je, naj sc da preiskati od sodruga zdravnika, ki ji bo svetoval po vesti. In tako je Lenka prišla k Romanu neke aprilske sobote s polo papirja, ki je bila popisana z zdravniško latinščino. »Kaj imate tu, šmarnica?« je vprašal Roman strogo. »Kam ste šli po tole modrost?« »Na kliniko, gospod,« je rekla Lenka. »Moja bolezen me je začela ovirati. Ta medikus misli, da Ta blaženost je bila tako silna in vsiljiva, da ranah, ki so zakajene, da bi mogla v njih rezati bi se morala zdraviti. Marija mi ponuja sanatorij, je bolela. Vselej je zapustila sladke rane. zrak, nagle izpremembe topline ti utegnejo resno Ne vem, ali se me hoče Prochazka otresti, ali pa Neke noči, ko je zimski polni mesec stal nad škoditi. Moraš prav ti to delati? Saj so tu še dru- sc boji za dobro ime tvrdke.« Zamrzio reko, podoben zadimljenemu topazu in ge, zdrave in čvrste ženske.« »Jaz bi vam ponudil nekaj drugega, toda v' so bili predmeti v njegovem svitu podobni senci, »Imam samo zdravje, zato dajem zdravje«, je ste neznosen čudak, mislite si, da, če jc ljubezen je ležal na Romanovem obrazu koprneč otožen odgovorila Lenka s prikritim nasmehom. lastninska pravica, morate načeloma vse odkloniti.« smehljaj. »Dobro, danes naj bo dovolj. O tem sc bova »Berite in povejte mi, kaj sodite o tem.« »Kaj ti je, Roman?« drugič pomenila,« je odločil Roman. »Gluposti. Navaden op:s bolezni, lepo izde- »Včasih razmišljam, o čemer bi bil nekdaj prc- Poznal jc Lenko bolje kakor ona sebe. Vedel ian P0d vplivom vaš'h oči.« pričan in o čemer sem začel dvomiti, ko sva sc za- Jc' da se s telesno vezjo pojavi odvisnost, s katero _ Lenka je pazljivo zasledovala njegov obraz, ko ljubila: da je človek sam. Dvoje ljudi, skupine, to s’ I30 pokoril Lenko. V resnici pa se je naredilo ta- Jc bral latinske čire čare na vprašalnem listu, a ni vse je prevara.« ko, da se Lenka ni mogla nikamor peljati, če je mogla ničesar razbrati. Če jc bil Borkov obraz ta- »Zakaj pa, zakaj? Človek vendar ni sam Niti hotcIa biti v nedeljah z Romanom. Če pa jc ven- ko neizražen, da ni nikoli ničesar razodel o njego-ni samostojna osebnost, na vseh koncih in krajih dar 5Ia in Pusti,a Romana samega, so jo mučile mi- vem notranjem dogajanju, jc Roman namenoma se staplja z drugimi. Včasih morda tudi zasovraži s]i' da J'e brez nic’ m bi,a jc ljubosumna na vse, s kazal ravnodušnost, istočasno pa obdržal izraz vse te ljudi, hotel bi se njih odtrgati, a je privezan cimcTr ko,i ,sc jc ukvarjal v njeni odsotnosti. posmehljive m karajoče prizanesljivosti, nanje s strašnimi vezmi krvi. Ne, Roman človek Jutranje prebujenje na skupni postelji jc bilo »Tu stoj. vendar katar pljučnih vršičkov, ni sam.« podobno svečanosti. Okno je bilo rdeče od jutra- »INesmisel. Koliko ljudi je imelo v vojnem ča- »In vendar je tako, Lenka, ker me nimaš rada,« zarjc in ta barva je bila v sozvočju z glasbo, su katar pljučnih vršičkov, a se danes veselijo cve-»Kako to?« k* je zvenela v njih. Lenka, v kateri je Romanova r°cega zdravja!« »Nimaš me.« vešča čutnost zdramila telesno razkošje ljubezen- Peljal jo jc k mizi, sedel poleg nje, objel vsa »In vem, zakaj.« skega obreda, ie čutila vrednost teh trenutkov in njena usta s svojimi ustmi, kakor bi sesal oranžo, In Lenka je polagoma odgrnila 280 odejo s ža,°va,a P° niih> kcr se ne vrnejo več. Po vsakda- in govoril med poljubi: prsi, odpela gumb na ramenu: njcm .dc’'u tcdnf ,,n samote so bili ti dnevi zlata »Taka je, vidiš, tvoja huda in nalezljiva bole- »Je tako, Roman?« vredni. Vso noč in dan sta bila skupaj. Bil je to zen. vidiš, vidiš, vidiš! Takole se je bojbn. Toda, »Ah, Lenčka,« je šepetal Roman razburjeno, bei> iz ^vsakdanjosti, na katerega sta čakala v sobo- ljubček moj, enkrat sc mora to končati. Povej, ali poljubljal male dekliške prsi, voljne kakor ptiček: to zveče.r in ‘ie nato v nedeljo nerada vračala. Ura nimaš vsaj malo hrepenenja po lastnem gnezdecu, »Toda če hočeš tudi ti, če hočeš sama!« za l.,,ro J<: m!nevala v nenehnem zamaknjenju in po svojem domu, ti sanskulotka. po štirih stenah, »Hočem, da bi bil zadovoljen. Toda... oboževanju. _ kjcrbigospodovala?Sctinikolimzahoteloure- »Toda...« ' »Nikoli ne bi bda mislila da je tolikšna sreča jevati perilo z monogrami? Te ne bi veselilo, raz- »Bojim se otroka. Nisem zdrava. Ne bi ga v dy°ie!« Jf. vzklikala Lenka, ki jc bila vsa vdana postavljati pohištvo, ki si ga sama izbrala in ki jc vzredila. Ne bi vedela, kaj početi z njim...« ^ svojemu prijatelju. »Prav za prav nisva dva, vča- narejeno po tvojem okusu, primakniti stol svojemu »Ne boš imela otrok. Cc ti to rečem, mi boš s,h se„ ml zdi- da sva cno bitje.« možu, ko se vrne z dela? Te ne bi veselilo delati verjela.« . ' tudl Sva,« je rad pritrdil Roman. »Vselej gospodinjske račune s Lsočero drobnimi in smešni- »Vcrjamem«, je rekla Lenka in nehote odprla JC dvojc za,iubljencev eno bitje, ki je hodilo po mi preudarki, kaj jc treba kupiti, kako in kje? Ho-naročje. * svetu, preden sta sc sesia, razpolovljeno in jc vsa- po ulicah in gledati izložbe, iskati med grma- »Ljubček moj,« jc zaklical Roman z blaženim . Polov,ca ;skala drugo. Na to je prišel že filozof do krasnih, sijajno razsvetljenih reči, tisti drobni zadoščenjem in odgrnil odejo z njenih nežnih 'z starega veka. moja draga moderna modrijanka. predmet, ki ga potrebuješ, s. ga ogledovati od vseh beder. Vzlic temu pa to dokazuje, da te tvoj občutek ne strani, ga otipavati od daleč, poskušati, kako je Lenka je gledala nanj zdaj z vsem telesom, T*,™' Jaz !?' to naj'raic izrazil z besedami sentimen- močan, vprašati v treh trgovinah, koliko stanc, in srebrno belem v luči zimske mesečine. Z naslado talnc7a P'ianca, ki so mi na Dunaju vselej prišle oditi iz četrte, ne da bi kaj kupila, ker sc ti je na-jo je gladil po nežnih vzpetinah, vzdihoval z raz- cf m se ’ 0 sem se hotel odtrgati od tebe. Kako? posl c d zdelo škoda denarja? Morda bi rajši, ne košjem njeno dišečo toploto in vzdihnil: radovedna, kaj? Je to precej drugače. Ta pija- fi1« d e na denar, pogrezala poželjive roke v bele, »Ah, življenja sladkosti!« nC£ ,m P°tePub> katerega stihe sem tedaj bral, jc kakor pena lahke čipke, polne iznajdljivih vzorcev, Lenka je zaprla oči in zasledovala samo v živ- rc c ‘ T - . posnemajočih štirikotnike, kroge, spirale, trapece, l en sam kristal, v edini cvet, t’ eno glavo, piavo ali rjavo, ključ naših je življenj uklet. Tedaj sem vedel, da je vse zaman in se nisem ci, kaj se z njo dogaja. Vse njeno živčevje je bilo na prežanju. Svoje drobne vzdihe je slišala med globokimi. Omamna bližina ljubljenega telesa jo jc trla. . Nato je dolgo ležala brez besede, z očmi upr- vcc °^cPa • »Revček!« se oblačila v tkanine, katerih vzorci posnemajo muhaste podobe narave v najbolj mikavnih inačicah? Želela hi gladiti svilo, ki se dotika človeškega telesa kakor božajoča ljubljena roka? Se- ne bi rada videla v njenih neštevilnih barvah, od zla-tordeče do sinjemodrc in si izbrala tisto, v kateri hi tvoja lepota sijala liki dragi kamen v prstanu: timi v strop in pustila Romanu obe roki, ki jih je grel na svojih prsih. n ^ c pomiluj me! Živci sem, to jc zadostovalo. , - , .----- — -.......-<-■ ------ - t-------- Ko jc začel Lskati njen pogled, vznemirjen za- ..c . sem, ni mi bilo hudo. V tem ni tragike. V "J1*1 n.' nikoli mikal nakit, zlato, katerega kov jc ple-voljo njenega molčanja, je stisnila k njegovim f1., el?JU ™ tragike, je le vsakdanjost. Temu bi se ™cnlt sam p° scb'- ter budi s svojim vplivom v bil privad’1 tudi s to zavestjo. Tako pa mi je za- ,iudeb !cPc in plemenite lastnosti in občutke?« res bolje!« »Ne hi marala razmišljati o tem, kar si mi povedal,« jc rekla Lenka. »To se mi ne zdi kdo ve kako navdušeno. Je pa bržkone resnica.« »Prisegami« jc vzkliknil Roman. »Ne, ne!« Lenka je gledala tuje. »Vse to ni zame.« »A ko hi ti to nekdo ponudil, šmarnica? Ko hi se mogla nenadoma vsa oviti s svilo in se okiti- prs m tudi glavo in zašepetala: »To je vse, Roman?« Odgovoril je v zadregi: »Vse, draga moja šmarnica!« »Pa to ni tako lepo. Rajši mi daj poljub. In Sc enegaVko je veliko lepše.« Roman jo je poljubljal »Eno pa bi vendar hotela vedeti. Jc povsakda- t! z zlatom?« , >>k ! Z.c9aj srCLLn- ‘n nIlSI sam- b(>s lme' Ticnje splošen pojav, ali sc nanaša samo na neke . »Morala hi zatajiti sama sebe. Veselja nc bi t no rac « , 'iucl; in značaje? Mislim, da si mi sam nekoč razla- ‘mcda Pr' tem. Čemu to? Čemu mi to pripovc- »Poreclna, poredna Lenka.« gal o 7akonu dvifia jn ,ca s,clierne dogaja^ duješ?« okos?e°kTkoCmeat^T sam^of ^ "a.vrbu"ec omrznemo? Morda pa mo »Takole za izkušnjavo. Nekoč se moraš ven- nad oččsn'mi Jamicami n rM i-U’ - m CpM jfa,ne sJ.avno in tiho zadoščenje, nc pa ravno- dar odločiti, šmarnica. Nc seveda za ta hudičev to stmši Ne čuS km SC nriSrš namX , . dar. s katerim sem izkušal tvojo žensko slabost, Roman sc V m : 1 ^ * . * asc pntfWtc, zala vprašalka!« je nagajivo ampak za načelno vprašanje. Ali boš umrla za svoj »SaTčutiš nravTal-Jj,, f‘ • wc! P.c t- • ’^^onl Roman. najlepši svet ali pa boš živela za sonce, prirodo, na Vrata s členkom m s/ '•m-Jf • t. *• o t bcnka, sc- je še nekaj trenutkov delala, kakor za žive ljudi, recimo zame.« Poglej otroka ki ic ^ P?javi tY0^ a^.ostnja.k’ da Premišljuje, potem pa sc jc glasno zasmejala »Te tako hudo z menoj?« Njegova lobanja 5e J ^ R°mana okroe vratu- Lcnka ^ je ustrašila. Iz vsega je opazila samo ste. okostie M ic 5c Hf M ’uk- Stl S° . Pomladna deževja so Lenko dušila, ponoči pa to možnost. Pride, kadar pride in brez bolS.W ®mrtl’ Lenka- '° J’e mučila vročica. Prišle so bolečine, slabosti, »Ne ure za to. če je tvoia bolezen resna ali življenjem kakor okostje s telesom ’ À zala5 5^ J bo,czc™ka ^frpanost, da si jc Lenka brez odpo- nc, ampak za to, da če bos tako dalje živela, ti tako mračne misli nrav danes nrav zrini? 1 a vfcbde.,(? ,z r^- Jcdaj ic segla na d:van ostane gotovo samo ta dvojna izbira, o kateri go- »No vem, ali zdi sc mi kakor da mc n c e" u"11'' f-a vldc'a Manjo in slišala vsaj okrog vonm. Zdaj jc še čas. Potem bo morda prepozno, ganjaj o. naj pohitim, da ne zimini m Vwi l r sebe bruP fum. _ ko hi se hotela odločiti zame.« težko diham.« ca 11 ut 1 Marijina kuhinja je bila podobna vzorni raz- Njegov obraz jc bil hladen, skoraj sovražen. »Lenka, ne boš hodila več na shode Vse «™;e fr °Prcme m posode. Vse police, omare, mize Jenki je bilo hudo kakor šolarju preti ncusmilje- nedeljc boš posvetila meni Kratkn in m-,! ^ J n Vokce so bile lepo popleskane in s čistimi prti nim učiteljem. Zajecljala je: pustim vc,«^ mCm- kra^° ,n mal° tc nC "jih so stali tehtnica iz rumene medi, »Moj najlepši svet... moje poslanstvo... fe *Un“uiei “ ’te" '»«"-h. - rivo. S..vsatdanjih ■*«-• •--..*** « Jvtttt Cfsnhfi't IVAN CANKAR SE JE RODIL DNE 10. MAJA 1876 NA VRHNIKI V DOMU NA KLANCU j|K otvoritvenim predstavam Hrv koprskem gledališču „RISTORI" * * * » i Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša ! kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Ze slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje naj- ! globlje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! | Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Ze slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi '< zgradbi. !> BELA KRIZANTEMA $ * * * 0 Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si ži- !> vel, kaj si doživel? Tvoja dolga bolest je povest o siromaku ij betežnem, ki vstaja, vstati ne more. Kolikor je dolin in votlin ij po teh lepih deželah, ne držale bi vse tiste krvi, ki je bila tod prelita; in koliko je bo še prelite! Komaj si stopil na svet, Ì si bil ti, narod sužnjev, suženj med narodi. Otrok si bil, pa v že suženj! Psovka tj je nauk delila, palica ti ga je vtepala. Suvali so te od vseh strani, očmi in mačehe, botri in botrce. !; Včasih si zajokal, včasih si omahnil, ves truden, časih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili, V ctirkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo za več klafter globoko; zato je ta zemlja rodila; in kadar si jedel sužnji kruh, si jedel sam svoje meso in pil svojo kri. Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod ne- ; hvaležnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi !; mu ne peli - ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ki ko- ! maj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: tNikarte! Ta burka je stara že tisoč let!» KURENT V popolnoma prenovljenem gledališču Ristori v Kopru bo od 5. t. m. dalje gostovala ljubljanska opera s predstavami Smetanove opere «Prodana nevesta» in Mozartove opere «Figarova svatba». Prodana nevesta je najbolj sveže in najbolj radostno delo slovitega češkega skladatelja Bcdricha Smetane, ki je vanj vložil vso svojo vedrino in optimistično življenjsko gledanje mlajših let. Bil je prvi skladatelj, ki je globoko občutil toplino in iskrenost češke ljudske glasbe in ki je jasno očrtal pot, po kateri so morali hoditi njegovi nasledniki. Smetana pomeni začetek, istočasno pa enega od vrhov češke glasbe. Dal je Cehom nacionalno opero, poleg tega pa u-stvaril tudi na področju instrumentalne in simfonične glasbe dela, ki se lahko po pravici postavijo ob bok svetovnim skladateljem drugih narodov. S «Prodano nevesto» je skladatelj hotel napisati tipično češko ljudsko delo. Zato je skladno z značajem češkega ljudstva moralo biti to delo radostno. In to tembolj, ker je to igra iz kmečkega življenja. Češka mesta so bila tedaj še pod močnim nemškim pritiskom, dočim je kmečko ljudstvo ohranilo bistvo svoje narodnosti nepokvarjeno. Značilno je, da češka umetnost ne pozna tona, ki ga najdemo često v starejši umetnosti drugih narodov. Ne posmehuje se namreč kmetu kot manjvrednemu in J. laureat Prešernove nagrade ||||||1IIII!IIII!IIIIIIIIIIIIHII!MIIIII!!IMIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIII llllllllllll!llllilllllllllllllllllllli!llll!illlll|||||||||||||iiiil|i||||||||||||||||i|||||||||||||||||ii||||||||||||||||||||||||| Toliko je naše življenje vrveino, da niti ne vidimo več onih posameznikov, ki so se v preteklem stoletju odtrgali od našega debla, da si utarejo pot v široki svet. Mislim na pastirčka Meštroviča, na zidarja Kovačiča C t na našega Plečnika ki je zapuščal očetovo delavnico, da nastopi tegobno pot v nepoznano. Kakšen demon jih je gnal, da se odločijo od široke plasti svojega ljudstva in da tvegajo veliko igro. Njihovo pot je treba gledati iz večje celote •— to so tili pionirji, ki so pripravljali drugim pot, ki so nastopali za njimi vse bolj množično. Odtrgali so se od domače grude samo prividno, v resnici so bili zaznamovani, nosili so povsod s seboj veliko ljubezen do zemlje, iz katere so izhajali in neko privrženost do nje. , Kako so viseli na domači hiši, na kubično zaprtem objektu, z žle-bastim vencem ali pa na belo — zlatih baročnih cerkvicah! Taki so ljudje našega narodnega prebujenja. Nismo še imeli tehnike, ko je dunajska tehnika že razstavljala dela nekega Plečnika svojim učencem t> vzor. Nismo še imeli akademij, ko so ga že izbirale za pi-ofesorja neke avstrijske akademije, kar pa ni postal — ker je bi, Slovenec Postal bi lahko KotjerOV naslednik in rektor praške akademije, da ni želel domov — razdati svoje izkušnje in svoj mir, kamor so težile kosti očetov. NJEGOVA POT Med množico ga je opazil Loos češki arhitekt, ki se je postavil proti akademizmu in opozarjal nanj v svoji knjigi. Otto Wagner (pobornik moderne arhitekture v srednji EvropU ga je izbral za svojega prvega sodeloval-ca, mimo vseh visoko šolanih in učenih ljudi. Pozneje so ga Cehi imenovali očeta češkega kubizma. Iskal je obli/c betona, ko v Ljubljani še nismo imeli betonske stavbe. Uporabljal je material strukturno, ob istem času kot Wright (pobornik moderne arhitekture v 'Ameriki) in ko še nismo vedeli za organsko arhitekturo. 1 Materialom je znal izvabiti glasove in vtise, ki skoraj mejijo na 'orgiazem. in kg je prišel domov je najprej poiskal in uveljavil domače materiale. Iskal je rešitve v rokodelstvu in umetni obrti. Učil je vseprek zidarje, mizarje, kamnoseke, vrtnarje, tipografe, inženirje in arhitekte. Kamor je prišel je našel ledino, od koder je odhajal je zapuščal brazdo. izreden psiholog in pedagog, ki je znal zaigrati na duši človeka. Trudil se je, da bi postavil arhitekturo na domača tla, boril se je za sončno arhitekturo Izreden risar, kultivator oblike, kakršnemu pa v Evropi ni para, izreden skulptor — zadnji vitez renesanse, vendar ne v smislu nekega neo — sloga, temveč človek, ki stvari osebno in tragično doživlja. NJEGOVO DELO Ali ste videli Sance na Gradu, od spodaj, z ono odjprtino s trebušastim balustrom v sredi ogromnega zidu? AH se spomnite Tivolija, ko Plečnik še ni razpel one ogrlice svetilk od mesta pa do tivolskega gradu? Zale Vas motijo — ste kdaj pomislili, kako bi lahko izgledale mrtvašnice in da so žale fragment velike zamisli ki se je razbila nad zasebno lastnino? Odkril nam je v Trnovem vrtno mesto, ko je bilo vsem še dolga vas Kaj je napravil iz one dolgočasne okolice okrog Križank in Rekarjeve hiše! Zato ni dovolj samo toplo srce! Ali veste, kako pusto je bilo nekoč okrog Glasbene matice, kjer je danes naša muzikalna avenija? Kdo se ne spominja nesrečnega spomenika na Ajdovščini? Poglejte enkrat zopet sveže v ono odprto parketirano dvorano na Kongresnem trgu, dodajte drevesa Zvezdi, ki so enkrat tam polnila prostor in ki ga bodo zopet polnila. Na žalost svoje pesmi ni izpel do konca, ki jo je začel razvijati Pri trnovski cerkvi, preko Vegove ulice, do Kongresnega trga, zaključiti je ni več mogel s propilejami. Pa se obrnimo zdaj še k pov-prečnicam: Oglejte si njegovo podaljšanje skozi Šubičevo ulico z njegovo gimnazijo, s pogledom na Grad in Tivoli! Oglejte si vendar zid topolov ob rimskem zidu na Mirju, ki loči kamenito od vrtnega mesta! Spustite se mimo onih čudovitih teras za Križankami na Grabnu, katere je odkril in kronal z Gradom in pojdite mimo Co.zov : piramide in preko Ljubljanice na Sv. Jakoba trg — trg, ki ga je iz provencialnega zatišja dvignil do svetovne kvalitete, iz kakšnih nedolžnih elementov: grde cerkve, skrite za topoli, nizkih bajt, prevedenih v večje merilo z vodnjakom in z onim edinstvenim stebrom, ki vse obvlada in pleše pred prekrasno Virantovo hišo. Ne vidite tega? In če ste se malo navdušili, vas zdaj ne pustimo več: pojdimo dalje v staro mesto, na Mestni trg, v katere je gledal dvorano z nebom kot stropom, v kateri se nam vedno odpirajo novi pogledi, dokler nam jih ne zajezi prizor pred Magistratom. Tu je želel izravnati krivino in izstop z nizom nizke skulpture, prevesti ju do spomenilca v arkadah in odtod dalje do Robbovega vodnjaka in preko njega do stolpov Sent Klavža. Na kolikih mestih je mogoče ustvariti vizijo tako čudovite ubranosti/ Skratka, v pogledu restavracij ni mojstra, ki bi tako razumel svoj posel in da ga tudi ne bo, ko ga enkrat izgubimo. On je znal por vsod dati ono piko na i, brez katere i ni L Vsi stè že slišali gotovo o salz. burški silhueti, ki je svetovno znana. Kdo pa je vedel kaj o ljubljanski? Danes lahko vprašamo: katera je lepša — salzburška ali ljubljanska? Prste ima vmes zopet ta čarobnik, ki je znal s tržnico povezati semenišče, Sentklavž in ljubljanski Grad. To so mojstrovine o dopolnjevanju starega gradu! Iz take perspektive moramo presojati njegovo delo, ki ima svoje težišče v monumentalni arhitekturi, katero je rešil že preje enkrat par ex-cellence z restavracijo praških Hradčanov. Taka so njegova velika dela, rezervoar majhnih monumentov pa si lahko ogledate na pokopališču pri Sv. Križu. Kaj je napravil ta človek iz one kamenite"puščave! Z obliko, materialom-, barvo in rastlinami se mu je posrečilo odbiti šilo dolgočasju in smrti. Da ne govorimo o njegovem delu na deželi ki sega globoko in daleč vse do Prekmurja. Lahko pregledujete te stvari tudi drugače, ah iti mimo njih, ne bo mogel nihče, ki bo hotel tu začeti. In ker to vemo zato ga cenimo in spoštujemo. Zavedamo se, da gre za pojave zaostalemu. Češka umetnost je videla v kmečkem ljudstvu jedro naroda. Zato Prodana nevesta ni mogla biti posmeh podeželskemu življenju, temveč narobe: njegovo poveličevanje Zato tudi vidijo Cehi v Prodani nevesti več kakor samo veselo delo. Čeprav ni v njem govora o čeških narodnih težnjah, je opravljala «Prodana nevesta» neprecenljivo službo s tem, da je vlivala radost in zaupanje ter tako osveževala sile, ki so bile potrebne za ta boj. To delo je skladatelja tudi v umetniškem oziru nad vse pritegnilo. Ze v mladih letih se je močno bavil z mislijo, da bi ustvaril moderno komično opero. Umetniško je bila to zelo važna naloga, saj je višek tedanje romantične opere dosegel Wagner s skoro izključno tragičnimi deli, Smetana pa hotel ražviti in dopolniti z novim in svežim humorjem. Vendar pa opazimo, da je bila vsa ta vedrina, pa naj je že izhajala Iz narodnostnega, osebnega ali umetniškega vira, resno mišljena in občutena. Prodana nevesta nikakor ni burka, ni ustvarjena le zato, da bi se občinstvo smejalo in zabavalo. To umetniško delo je v vseh smereh resno, dasi veselo. Ta veselost tudi ne izvira iz dovtipov, burkastih prizorov in podobnih pripomočkov cenene komike. Humor in vedrina tega dela izvirata iz srečnega, jasnega nazora o svetu, ne pa iz posmeha, Ki naj velja temu svetu. Vse je zalito s tako toploto iskrenega občutja, da nas ta življenjska slika ogreje in osrečuje. To je glavna tajnost Smetanovega humorja in v tem tiči tudi njegova visoka umetniška vrednost. Vse osebe v Prodani nevesti imajo žive, določene in konkretne značaje: brhka in ži-vhr.a Marinka, čvrsti in prebrisani Janko, širokoustni Kecal - zgovorni snubač po naročilu, naivni Vašek. Z enako živostjo so ustvarjeni tudi prizori ljudstva. Dokaz za življenjsko moč te mojstrovine so njene številne izvedbe, ki nudijo tako tistemu, ki jo posluša pr--vič, kakor tudi staremu poznavalcu vedno novega užitka. Leta 1938 je bila v Pragi njena tisočpetstota predstava, v Ljubljani pa istega teta stopetdeseta, kar priča, da je «Prodana nevesta» tudi najbolj priljubljena opera slovenskega občinstva. Zadnjič so jo poslušali Tržačani v slovenski Izvedbi leta 1937. Kot drugo delo bodo v našem novem gledališču izvajali Mozartovo «Fi-garovo svatbo», ki je gotovo eno izmed njegovih najbolj uspelih del. «Figarova svatba» je drugi del in nadaljevanje Beaumarchaisovega «Seviljskega brivca», ki ga je uglasbil italijanski skladatelj Rossini. Prvič je bila uprizorjena na Dunaju 1. 1786. V obeh delih srečamo glavnega junaka Figara, zdravnika iz Sevilje doktorja Bartola, učitelja glasbe Don Ba-silija, Marcelino, grofa Almavivo In Rozino, kasnejšo grofico. V «Seviljskem brivcu» je Figaro tip tiste vrste premetenega in navihanega služabnika, ki v starih italijanskih komedijah navadno rešuje svojega gospodarja iz vseh neprilik in zagat. V Mozartovi operi pa je glavni junak bistveno drugačen. Postal je proti igralec svojega gospodarja grofa Almavive. V rokah ima skoraj vse niti zapletene igre, kuje spletke in razvozlava vozle, od njega Izvirajo vse pobude in je osišče, okrog katerega se sukajo vsi dogodki. Beaumarchaisove komedije so vzbujale sprva mnogo političnega In moralnega pohujšanja. Da Je v fevdalnih formata nekega Levstika ali Prešerna, ki so v našem prostoru in času silno redko posejane. Človek je vtisnil dobi svoj pečat —- gre za eno najpomembnejših osebnosti iz dobe narodnega prebujenja, z vsemi njenimi vzponi in tegobami, gre za dobo, ki je gledala večkrat bolj nazaj kakor naprej. In vse naše misli se stikajo Z njimi v starem mestu, kjer mu priznavamo primat in želeli bi in pričakovali, da bi iz tega instrumenta, ki se nam večkrat zdi, da je brez glasu, pričaral novih melodij, ki bodo budile nai ponos in našo zavest! DEMETER časih, nekaj let pred francosko revolucijo, prišel na oder junak iz nizkih ljudskih plasti, navaden brivec in sluga, ki je s svojo bistroumnostjo nad-modril celo grofa, je poleg ostalih političnih tendenc vzbudilo pozornost in hkratu zgražanje višjih slojev, v nič manjšo spotiko ni bil osrednji problem dejanja, ki je obravnaval gosposko pravico prve noči, t. j. staro-veški običaj, ki se je držal ponekod skoraj do francoske revolucije. Idejo za predelavo tega uspešnega in učinkovitega odrskega dela v operni libreto je dal sam Mozart in se je v ta namen domenil s slovitim italijanskim libretistom Lorenzem de Pontejem., Libreto je izredno spretno sestavljen in daje Mozartu priliko, da razvije ves čar in duhovitost svoje glasbe. Figarova svatba je prepolna plemenitih melodičnih domislekov, ki se v nedosegljivi lepoti vrstijo v mnogih arijah, kantilenah in duetih ter v velikih finalih drugega in četrtega dejanja. Zelo znana tudi kot koncertna skladba je uvertura te opere. V silnem tempu drvi sproščeno nimo nas, kakor vse dejanje te klasične veseloigre, ki je še danes vzor komične opere in sinteza Mozartovega glasbenega, ustvarjanja. D. P. Drugi dan po otvoritvi prenovljenega gledališča v Kopru so nastopili člani SNG iz Trsta s Cankarjevo dramo «Hlapci» v običajni zasedbi. Pred polnim gledališčen» so igralci doživeli velik uspeh. V ponedeljek 25. t. m. pa je SNG gostovalo , v Marezigah tudi s «Hlapci» Ivana Cankarja. Predstava je popolnoma uspela. • * + V petek 29. aprila je bila v Kulturnem domu v Skednju dijaška predstava Galswortyeve «Srebrne tobačnice». Ta repriza ni v ničemer zaostajala za prejšnjimi predi stavami. Kot odvetnik Roter je nastopil v tej predstavi Modest Sani cin namesto obolelega Milana Ko« siča. Modest Sancin je izrazito poi dal pretkanega odvetnika, ki pomaga, da zmaga krivica, po pisateljevi in režiserjevi zamisli. • * * II Na popoldanski prvomajski proslavi, ki jo je priredila italijansko slovenska ljudska fronta na štadionu 1. maj, so združeni pevski zbori zapeli nekatere partizanske in delavske pesmi. Pevci so peli sr-gurno, tako da je petje prišlo do popolnega izraza in da je zvenelo lepo in polno. Na koncu je občin' stvo zapelo skupno k zborom himno delavski zastavi. To petje in telovadni nastop ter povorka zastav in telovadcev sta mogočno vplivala na množico. Kjdtu/mejkoMm Inštitut za svetovno književnost «A. M. Gorki» je dal v tisk prvo knjigo «Predavanj o Gorkem». V knjigi bodo priobčeni znanstveni izsledki prof. B. Mihajlovsicega «Poizkusi ustarjanja mladega Gorkega», N. Bjelkine «Avtobiografska trilogija Gorkega», V. Maksimova «Zgodovina romana Delo An tamonovih». Eno izmed poglavi j te knjige nosi naslov «Gorki in ruska književnost 19. stoletja». Razen tega bo objavljeno gradivo o vplivu tega velikega pisatelja na književnosti narodov ZSSR. Izšla je prva knjiga I. zvezka Zgodovinskega arhiva Komunistične partije Jugoslavije «Borba 1941». Ta zgodovinski arhiv izdai ja zgodovinski odsek CK KPJ. i ! S ^ M £> i # Partija iz dvoboja v Švica - Jugoslavija Pare v Kopru Na četrti deski šahovskega dvoboja Švica - Jugoslavija je bila odigrana tale partija: BELI: Rabar (Jugoslavija) CRNI: dr. Lcepin (Švica) 1. d2-d4 Sg8-f6 2. c2-c4 e7-e6 3. Sbl-c3 Lf8-b4 To je znana Nimcovičeva obramba. 4. e2-e3 ----- Beli uporablja staro Rubinste- Inovo solidno nadaljevanje. 4. -- 0-0 5. Lfl-d3 d7-d5 6. a2-a3 Lb4-e7. Navadno vzame črni lovec skakača na c3. Vtem položaju, ko ima črni že kmeta na d5, pa zamenjala ni potrebna, ker poteza d4-d5 ni več možna. 7. Sgl-f3 b7-b6 Crni hoče razviti lovca na b7, od koder bo najučinkoviteje posegel v borbo za središče, posebno pa za točko e4. 8. Ddl-e2 Lc8-b7 9. c4-d5: e6-d5: Na Sd5: dobi beli po e4 čvrsto Igro. 10. 0-0 TIB-eS 11. St3-e5 Le7-d6? Lovec tu nima pravega mesta. Sploh pa velja v otvoritvah pravilo, da ni dobro z eno figuro delati preveč potez, ket ostanejo ostale figure nerazvite. Pravilno je bilo Sbd7 in e5 s protiigro na damskem krilu. 12. f2-f4 13. Kgl-hl 14. De2-f2 15. Lcl-d2 16. Tal-dl 17. Ld3-c2 c7-c5 Sb8-c6 Sc6-a5? Sa5-b3 c5c4 Sb3-d2:? Crni je mnogo porabil na času za pot skakača od b8 na d2. Pri tem pa je le zamenjal svojo krepko figuro za slabotnega belegalov-ca, ki samo ovira aktivnost težkih belih figur. Ta ponesrečeni skakačev pohod že nosi kal slabosti v Črno pozicijo. Beli je lepo razvil «voje figure in preide po završeni mobilizaciji v močan napad na kraljevem krilu. 18. Tdl-d2: a7-a6 19. Df2-f3 Ld6-f8 Beli že preti z napadom g kmeta, pa zato hitro umika lovca v obrambo. Sedaj se pač vidi, da je bila H. poteza črnega brez smisla. 20. Df3-h3 b7-b5 21. g2-g4 Sf6-e4 Grožnja g5 je dovolj huda. 22. Sc3.e4; d5-e4: 23. g4-g5 Dd8-d5 24. Td2-f2 Lb7-c8 25. f4-f5 Te8-e5: Da zadrži nevaren napad, črni žrtvuje kvaliteto; pretilo je T12-f4 in Le4:, Na g6 pa bi beli igral 26. Dh4, gf:, 27. Tf5 z odločilnim napadom. 26. d4-e5: Dd5-e5: 27. Dh3-g4 » Lc8-b7 28. g5-g6 Lf8-c5 29. «6-h7: + Kg8-h8 30. f5-f6 g7-f6:? Končna napaka v e slabi poziciji. 31. Tf2-g2 in črn, se vda, ker ne more preprečiti, mata. Več odpora bi 'črn; še nudil po 30. —---- g7-g6. Ing. SIKOSEK BORIS Velika zmaga Moskve V Moskvi se je končal veliki šahovski dvoboj med reprezentanco Moskve in Budimpešte. Dvoboj je bil dvokrožen. Izveden je bij tako. da je vsak igralec enega moštva igral po dve partiji z vsemi igralci drugega moštva. Prvi del se je odigraval v Budimpešti, drugi del pa v Moskvi. Dočim so se Madžari v Budimpešti močno upirali močnim ruskim nasprotnikom ter dosegli časten rezultat 38:26 za Moskvo, so v drugem delu podlegli 48 in pol: 15 in pol. Skupno je zmagala Moskva z 86 in pol: 41 in pol. V Beogradu se je pričel turnir za prvenstvo Beograda. Poleg domačih igralcev sodelujejo tudi 4 inozemski mojstri. V Beogradu se bo v sredini maja začel dvoboj med internacionalnim mojstrom Gligoričem in velemojstrom Stahlbergom. Velemojster Stahlberg bo prispel v Beograd verjetno 15. maja. »Ma.,. MM Državni prvak velemojster Pirc je igral v Kopru simultanko s 56 nasprotniki. V pet in pol urah je Pirc dobil 48 partij, ti'i remiziral in 5 izgubil. Žito v višini 3000 m na Pamirju Se pred kratkim ni nihče obdeloval zemlje na Pamirju. Prebivalstvo se je preživljalo z. živinorejo in vso hrano, razen mesa, so morali uvažati. Danes pa so s pomočjo miču-rinske znanosti strokovnjaki pripravili žito, ječmen ,krompir in povrtnine, ki morejo dozoreti tudi na Pamirju. Lansko leto so imeli kolhozniki v višini 2000 do 3000 m še kar dobro letino. Radar ne vpliva škodljivo na telo Radar, umetno oko, ki vidi skozi oblake in meglo, si je zmagoslavno utrl pot iz vojne tehnike v različne človekove mirnodobne poklice. Po svetu danes radar pomaga številnim ljuden v njihovem poklicu, tako ribičem, ki z radarjem odkrivajo sicer nevidne skupine rib in mornarjem, ki nadzirajo z njim svoje nevarne morske poti. Po vojni so se pa razširili glaso vi, da vplivajo radarski žarki kvarno na človekovo telo, češ da uničujejo spolne žleze in povzročajo plešavost. To ne bi bilo prav nič čudnega, saj je znano, da je vsaka vrsta organskega tkiva občutljiva za posebno valovno dolžino kratkovalovnih elektromagnetnih žarkov. Znano je n.pr. za 5 metrske valove, I KRONIKA Znam komponist Hans Eisler, ki so ga iz ZDA izgnali zaradi komunizma, bo v Evropi napisal glasbo za veliki dokumentarni film Holandca Jorisa Ivensa: «Stiri ljudske demokracije; film, ki ga že izdelujejo, obravnava problem Češkoslovaške. V Beogradu so ustanovili prvi ki-noamaterski krožek, ki bo propagiral kinoamaterstvo. V njem bodo imeli tudi oddelek za prikazovanje filmov po vaseh in raznih gradbiščih. Člani krožka bodo tudi sami kopirali filme ter opravljali vse delo v laboratorijih. • • • Na Madžarskem je Zoltan Oložaj Kiš dokončal lutkovni film «Pastir in njegov osel». Film traja dvanajst minut, sestavlja ga pa 50.000 sličic. Igralec, ki igra pastirja, mora med snemanjem 50 krat menjati ne samo obleko, temveč tudi glavo. Ker bo letos 200 letnica rojstva velikega nemškega pesnika Goetheja, bodo v njegov spomin filmsko obdelali njegova dela. Tako bo francoski režiser R. Claire snemal Fausta v barvah po scenariju francoskega pisca Salacroua, medtem ko bo nemški režiser Wolfgang Libeneiner snemal isto delo v črnobeli tehniki po samem originalu. Tudi Amerikanci pripravljajo svojo verzijo Fausta. Razvoj {Uma aa Kitajska Prvi začetki kitajske filmske umetnosti segajo v leto 190!) in leta 1917 je Kitajska že imela svoja dva umetniška filma, v katerih je igral znani igralec Maj Lafang. Glavne ovire razvoja kitajske filmske umetnosti so bile: velik uvoz ameriških filmov, kasneje pa Cangkajškova cenzura, ki je podpirala predvsem razvoj ljubavnih in zgodovinskih filmov. Samo s svojo visoko kvaliteto se je mogel kitajski film boriti proti ameriškemu. Krenil je po pravi poti pod vplivom nekaterih dobrih sovjetskih filmov, ki so prodrli na Kitajsko. Tako je leta 1931 nastal film Ribičeva pesem, ki je bil odlikovan na mednarodnem festivalu v Moskvi; nato so nastali še značilni filmi, kakor Mladina v burji in nevihti tei film Razpotje. Te filme so izdelali v studiu Tien Lunga. Melodije in vsebina filma: Dvignimo se, so tako odgovarjale revolucionarnemu duhu kitajskega naroda, da so pesmi tega filma postale borbene pesmi narodno-osvobodilnega boja. Kitajsko-japonska vojna je močno prizadela kitajsko filmsko industrijo. Tijen Lungov studio je propadel. Od leta 1937 je japonski kapital pi-evzemal kitajska filmska podjetja na zasedenem ozemlju in jih podrejal svoji politiki. Po zlomu Japoncev pa je pi-itiskala na kitajsko filmsko proizvodnjo Kuomin-tangova cenzura in vse večji uvoz ameriških filmov. Tako je od vseh filmov, ki so jih igrali na Kitaj- Iflehai o faimòkem ifiahii Marsikoga bo zanimalo, kako je filmski trak sestavljen. Filmski trak je lahko iz nitroce-luloze ali pa iz celita. Iz nitrocelu-loze je filmski trak normalne širine, medtem ko so ožji filmski trakovi iz celita. Celit ima namreč to prednost, da je negorljiv, toda kot vsaka stvar, ima tudi svoje slabe lastnosti. Celit je krhek in nima trajnosti. Zaradi tega ga pii normalnem filmskem traku ne more uporabljati. Nitroceluloza je gorljiva in gori tudi brez zraka. Ker se v takem primeru tvori plin, je v večjih množinah nevarno, da pride do eksplozije. V ta namen so vsi kinoprojektorji potrebno zavarovani prot; požarom. Ker pa ima nitroceluloza več drugih dobrih lastnosti, jo kjub gorjivosti uporabljamo. Nitroceluloza je prevlečena pri filmskem traku z želatino, ki je nosilec plasti s sliko. Zeladina se izdeluje iz kosti in kože. Slaba stran želatine je le v tem, da se napije vode in nabrekne. Ze pri 25.0 C se v vodi stopi. Zato je moramo utrdili s formalinom. V želatini je enakomerno porazdeljen srebrov hromit. Namesto broma lahko vzamemo tudi jod ali klor. Srebro in brom sta v tej plasti tesno združena. Ko vpliva nanj svetloba brom odpade in ostane samo srebro. Ker je srebro temne barve in neprozorno, je tudi negativ črn. DebelinS filmskih trakov je različna. Znaša približno 1/3 mm. Plast srebrovega hromita na nitro-celulozi je debela 0,02 mm. Pri barvnih filmih je ta plast še tanjša in znaša celo 0,002 mm. Plast nitroceluloze, oziroma celita, je debela 0,8 mm. Filmska industrija se še vedno razvija in prav gotovo je, da bodo izdelovali filmske trakove iz bolj popolnih snovi in da se bodo te številke precej izpremenile. skem, bilo 90 odst. ameriških in le 10 odst. domačih in iz drugih dežel. V letu 1948 je 15 filmskih podjetij izdelalo vsega skupaj le 20 filmov; najznačilnejši med vsemi je: Solze Jangceja; čeprav je ta film cenzura precej črtala, ga je vendar gledalo okrog 800.000 ljudi. Na osvobojenem ozemlju pa so ustanovili dva studia, enega v Je-nanu, drugega v Mandžuriji. Tu proizvajajo obzornike in dokumentarne filme, ki so mobilizacijskega značaja ter prikazujejo življenje v osvobojenih krajih in borbo narodno osvobodilne armade. Nov kitajski film se poraja v težkih materialnih pogojih, temelji na tradicijah kitajske kulture, a razvija se pod vodstvom komunistične partije, kar mu jamči, da bo imel važno vlogo v razvoju svetovnega filma. * * * * V sovjetskem delu Nemčije, kjer so izdelali že dva napredna filma «Morilci so med nami» in «Zakon v sen-ri» je režiser Staudte končal komedijo «Čudežne pustolovščine gospoda Fridolina». Sicer je ta film nekoliko manj uspej kot omenjena dva, vendar pa oobro žigosa danalnjo m pr-d-vojnc nemško birokracijo. Ta f,'m i izrednim uspehom prikazujejo v sovjetski coni Dunaja. Mnogo večji «uspeh» pa ima domači avstrijski film, za katerega tudi velja, da je «napreden» in ki ga prikazujejo v ameriški coni Dunaja. To je film «Angel s pozavno», ki ga je režiral Karl Hartl. V tem filmu igrajo najbolj znani dunajski filmski igralci, kot oba brata Hoerbiger, Hed-vige Bleibtreu in Pavla Wessely. Idejno je ta film zelo reven in njegovi avtorji bi očitno hoteli doseči nekaj drugega, in sicer upanje in vero, da bi se znova mogli povrniti tisti časi, ko so vladali oni. Ta film je idejno daleč pod nivojem filmov, ki jih Izdeluje v sovjetski coni Nemčije filmsko podjetje DEFA. * * * Franstudio je zaprl nekatere ateljeje in odpusti! vse nameščence, ki niso hoteli sodelovati pri snemanju angleških filmov z amerikanskimi igralci, posebno pa Se, ker niso hoteli podpisati pogodbe, po katerih ne bi bili več nameščenci ateljeja, pač pa posameznih skupin, ki bi jih zapošljavale le ob snemanju. Družbo Franstudio kontrolira družba Pathé. Ravnatelj te je podpredsednik trusta, ki ga zopet nadzira Societé Financiére Elec-trique. To družbo pa finansira ameriška Morganova banka. Znano Je, da vlada omenjena banka velikemu delu ameriške filmske proizvodnje, zato je jasno, zakaj snemajo francoske družbe v svojih ateljejih z amerikanski-mi Igralci v angleškem jeziku in ne domačih filmov ter zakaj odpuščajo svoje nameščence. da ubijejo mikrobe in živo tkivo. Med vojno so vršili poizkuse z 10 cm žarki na prostovoljcih. Oni niso razen kratkotrajnega glavobola imeli nobenih posledic. Po vojni so preizkušali vpliv radarskih žarkov na morskih praščkih, ki so jih obsevali skozi dva meseca vsak dan po tri ure. Vendar pa radarski žarki niso pustili na njihovem organizmu nobenih škodljivih posledic. Vsi, ki imajo opiavka z radarjem, so lahko torej pomirjeni. Zanimivo pa je to, da vplivajo radarski žarki na orientacijski čut ptic. Ameriškemu znanstveniku Robertsu se je primerilo, ko je preizkušal radarske žarke na virginijski obali, da je opazil nad seboj jato divjih rac. Radoveden je uprl nanje neviden šop radarskih žarkov in ptice so se razpršile. Ptice zmotijo pri njihovem letu tudi radijski valovi, če so dovolj močni. Tako so že pred vojno delali poizkuse z golobi pismonoši, ki so jih tako spuščali, da so morali leteti čez antene radijskih oddajnikov. Ce je antena med njihovim letom izžarevala radijske valove, je vselej poskočil odstotek golobov, ki niso prišli na cilj. Iz česa smo Ze stari Aristotel je rekel, da ni nobene meje med živim in neživim svetom, dasi ni imel nobenih dokazov, takih, kot jih imamo mi danes. Človek je s to «neživo» naravo tako povezan, da najdemo v njegovem telesu 29 prvin. V 75 kg težkem človeku bi našli: 40 kg kisika, 20 kg ogljika, 7 kg vodika, 3 kg dušika (to so zlasti beljakovine, tol-šče in glikogen). Ostalih 5 kg se deli na 2 kg kalcija (kosti), 1 kg fosforja, 200 gr klora, 175 kg žvepla, 150 gr natrija, 100 gr kalija, 75 gr železa (v krvi), 3 gr silicija (očesne leče), 3 gr mangana (skupaj z železom), v zelo majhnih količinah pa najdemo jod, brom. aluminij, baker, svinec, cink itd. Glavni delež odpade torej na kisik, ogljik, vodik in dušik. Življenje je, kot vidimo, vezano na materialne prvine, od katerih ni nobene, ki bi je ne našli v «neživi» prirodi in ki bi bila značilna samo za življenje v kateri koli obliki. Jasno je tudi, da ta živa snov — protoplazma, kakor jo je pred več kot 100 leti imenoval češki fiziolog Purkyne ni posebej ustvarjena, temveč je le materija, organizirana v posebni obliki. Novi udi Po najnovejših poročilih Je prof. Andrej Tomas na Sorboni »znašel način, kako vstaviti v telo odtrgan ud. Ti rezultati niso prvi in predstavljajo samo logično nadaljevq? nje rezultatov profesorjev Car reli la in Lindberga, ki sta skušala s perfuzijsko brizgalko ohraniti v odlomljenem udu tkivo živo. Z« prej se je sovjetskima znanstvenikoma Juscinu in Brudenku posrečilo ohraniti živo pasjo glavo od’ trgano od trupla. Vse te iznajdbe, ki smo jih površno omenili, bodo mnogo pripomogle pri zdravljenju predvsem v kirurgiji. Seveda ne gre za zmaga nad smrtjo. Novo kurivo V letu 1949 bodo speljali plinovod, ki bo podvojil dobavo narav» nega goriva v mestu Kuibišev. Trenutno delajo načrt, kako bi izrabil; plin v Stavropolu, kjer so v najnovejšem času odkrili nove važne vire. Medtem bodo naiavni plin iz dolnje Volge napeljali v Stalingrad, ki je najvažnejše industrijsko središče tega predela. Ruski znanstvenik Mendeljeje« je imenoval ta plin kurivo bodoč» nosti. V Sovjetski zvezi pa je ta plin postal kurivo sedanjosti. Kloromicentin Iz Amerike poročajo, da proizvajajo tam sedaj velike količine klo-romicetina, ki ga imenujejo «čudežno» zdravilo in jo z uspehom porabljajo proti legarju in drugim epidemičnim boleznim. Skupina ameriških zdravnikov in znanstvenikov, ki so lani uporabljali ta preparat na Malajskem polotoku, nadaljujejo sedaj s še bolj obšii” nimi poizkusi ter uporabljajo nov sintetični kloromicetin. Dosedaj je bilo zelo težko dobiti to zdravilo in so bili stroški za njegovo pridobivanje iz naravne plesni, podobn« penicelinu, zelo veliki. potek športnega tedna v Istrskem okrožja Ob praznika prvega maja so imeli prejžnji teden v Istrskem okrožju športni teden z bogatim sporedom. V ponedeljek je gostoval v Kopru znani slovenski mojster Vasja Pirc, ki je odigral simultanko s 54 najboljšimi igralci. V torek je bilo v Izoli srečanje meo enajstorico Arrigonija in Jugoslovan ske vojske. Po zelo zanimivi nogometni tekmi je zmagala JA z rezultatom 2:0 (0:0). V četrtek so gostovali tržaški dijaki v košarki s sindikalno reprezentanco Istrskega okrožja. Tekma je bila napeta, dijaki so zopet enkrat pokazali, da so zadnje čase veliko napredovali, vendar so se morali ukloniti tehnično boljšemu moštvu sindikatov Tekma se je končala s 37:10. Istega dne so imeli v Izoli nogometno tekmo med Polo in Arrigonijem Končala se je neodločeno 1:1. V Portorožu so imeli hitri namizno teniški turnir. Na njem so sodelovale reprezentance iz Portoroža, Kopra in Pirana. Najboljši na tem turnirju so bili Koprčani, zlasti Ferloljp in Hercog ki sta se plasirala v singlih tudi na prvo mesto. Na tretjem mestu je bil PriamC Piran). V dvojicah se je vnela huda borba med najboljšima na turnirju Hercogom in Ferfoljo tei med Abramom in Magajno. Tekma je bila zelo dolga. Končno sta le zmagala Hercog in Ferfolja. V petek so imeli v Izoli dve tekm: V košarki med sindikalnimi reprezentancami Istre in Pulja. V prvi tekmi so zmagali Puljčani s 35:15, v drugi pa Istrani s 30:20. V soboto je bila Pa nogometna tekma med Piranom in Puljem. Začetek tekme je sicer pripadal Pulju, ki pa tega ni znai izrabiti, tako da je v prvih 15 min. imel Piran iniciativo v rokah. Potem se je težišče tekme premaknilo v sredino igrišča, odkoder sc Izvedli lepe akcije na oba gola. Go) Pa ni hotel vseeno pasti vse do 20 min. prvega polčasa, ko je Piran streljal brez posebnega odpora na gol it, stresel mrežo Pulju. V drugem polčasu je imel Pulj, ves čas iniciativo v rokah. Vendar se jt Piran vneto branil, tako da Pulj ni mogel na noben način prodreti močne obrambe Pirana. Na krasnem novem stadionu v Kopru so pa imeli v nedeljo zaključek športnih tekem ob prvem maju. Ob tej priliki so imeli tudi lahkoatletske tekme, ki so se jih udeležili lahko-atleti iz Kopra, Istre, Trsta in Pulja. Kot prvi je bil na vrstnem redu tek na 3.000 m. Tu je bil kot predvideno favorit Tržačan Govorcin, ki je znan tudi po svojem uspehu v crossu v Beogradu. Zmagal je s sedmimi sekundami naskoka in s tem pokazal, da pač spada v razred najboljših (10:1,1). Drugi je bil Zomaro (Istra), tretji pa Meneghetti (Trst). Sledil je met diska (moški in ženske), tek na 800 metrov, kjer je bil prvi Bembi (Trst) tek za ženske za 600 m, kjer se jt zopet izkazala sedaj že znana Pottim (Trst), sledila ji je Troštova, in končno hoja na 5.000 m. V hoji na 5.000 metrov se je posebno izkazal Juričič h Pulja, -ki je zmagal s precejšnjim na skokom pred Govorcinom, ki je tudi specialist v tej disciplini in Sabadinom (Istra). V teku na 100 m se je plasiral, kot je bilo pričakovati Trani (Istra) na prvo mesto, Spadavecchia iz Trsta se je plasiral šele na 3. mesto. Pottinijeva je tekmovala tudi v teku na 100 m. Bila je prva, sledila ji je Tamaro (Istra). Sledil je še tek na 400 m, skok v daljavo za ženske, kopje, skok v višino, krogla, skok v daljavo in štafeta 4 x 100 m. V tej Štafeti so prepričljivi., zmagali Istrani (Pierobon, Pagliaro. Dolce in Kebat) pred Trstom (Govorcin, Meneghetti, Bembi in Blokar) in Puljem (Toncetti, Banovac, Padjen in Ferri). V sredo kmalu po 17. uri je italijanski šport utrpel hudo izgubo Člani najboljšega italijanskega mošstva, ki so se vračali iz Lisbone so se ponesrečili z letalom Fiat G. 12. Letalo bi moralo pristati na turin skern letališču, ker pa mu je to onemogočalo hudo neurje, se je obr nilo, da zavzame smer proti Milanu in tam pristane. Ker se je pokva ril višinomer, je zadelo v baziliko na 600 metrov visokem hribčku Superga. V letalu so bili naslednji igralci: Bacigalupo, Bnllarin L ft J/, Maz zola, Maroso, Martelli, Castigliano, Rigamonti, Menti, Loik, Gabetto Ossola, Grezar, Fadini, Operto, Su bert, Bongiorni in Grava, skupno z njimi so se tudi ponesrečili 3 novinarji, 2 tr.n rja, maser, 3 sprem jeualci in štirje člani posadke leta la. Udarec, ki je s to nesrečo prizad cl italijanski šport je zelo velik. Padlo je devet članov drčavne nogometne reprezentance in najbol š nogometaši. Za njimi žalujejo vsi špx>rtniki ne samo doma, temveč tildi daleč Po svetu. Pričela so se tekmovanja za Davisov pokal V petek je pričelo letošnje tekmovanje za Davisov pokal. Od osem predvidenih srečanj v Evropi so odigrali samo 6 srečanj; Argentina in Turčija sta namreč odpovedali tekmi, tako da sta Egipt in Italija vstopili v drugo kolo brez boja. Najzanimivejše srečanje tega kola Je bilo v Haagu med Holandsko in Južno Afriko. Zmagala je, kot je bilo pričakovati, Južna Afrika s 5:0. Vendar pa ni nihče pričakoval, da Holandci ne bodo dobili v tem srečanju prav nobene točke. Ostale države niso imele .lobenih težav za vstop v drugo kolo. TaKo je C SR premagala Monaco s 5:0, prav tako tudi Anglija Portugalsko. Francija je premagala Monaco s 5:0, Danska Izrael tudi s 3.0, dočim je rezultat med Irsko in Cilejem 4:1. Jugoslavija bo nastopila v drugem kolu že jutri na Dunaju proti avstrijski reprezentanci. Jugoslovanski igralci so se na francoski rivieri pomerili z avstrijskima zastopnikoma Redlom in Weissom in so vse tekme dobili, tako da pričakujejo, da bo prešla FLRJ brez težav v tretje kolo, ki bo v Zagrebu proti Švedom. Svedi so premagali Jugoslavijo leta 1946 v finalnem srečanju za evropsko cono. V prvem dnevu so sicer Jugoslovani vodili 2:0, drugi dan pa so bili premagani s končnim rezultatom 3:2 za Švedsko. Tako bodo morali Jugoslovani letos napeti vse sile, če bodo hoteli igrati v 4. kolu. Kolesarska tekma Pulj-Kengrad V nedeljo je pričela velika kolesarska tekma na progi Pulj-Beo-grad. Tekmuje tudi tržaška ekipa. Na prvi etgpi j« bila proga zelo težka, kolesarje je spremljalo neurje in de|. Po 220 km proge je prišel v Ljubljano prvi na cilj Tržačan Sellier v 7,26:48. Drugi je bil Renato Fontanot in tretji Kosta Todorovič (Srbija). Na drugi etapi proge, ki je vodi. la jz Ljubljane do Zagreba j2 bila konkurenca še hujša. Cesta jma veliko klancev in je tudi precej težka. Vendar pa so kolesarji še tik pred Zagrebom vozili s tempom skoraj 40 km na uro. Zmagal je Poredski, drugi je bil Strajn in tretji $alud. Tržačan Sellier je prišel v tej etapi šele na 15. mesto. Na tretji etapi je zmagal Strain Progo 177 km do Bihača je prevozil v 5 urah in 36 minutah. Tekma se je nadaljuje. Cela proga je razdeljena na 7 etap. V prvem kolu izločilnih tekem za svetovni pokal v nogometu se bo Irska srečala s Finsko 2. sep. tembra u Dublinu in 9. oktobra v Helsinkih. Jugoslovansko nogometno prvenstvo Napele leta med Pon« in Dinamom lanskoletnim prvakom Ponziana je igrala v nedeljo v Zagrebu proti Dinamu, prvaku Jugoslavije v letih 1947 in 1948 in zmagovalcu avstrijske državne nogometno reprezentance (5.2) Diramo se je pred kratkim vrnil z gostovanja po Belgiji, kjer je dosege' krasne uspehe. Vendar pa je Pi.nziano le ♦•-■'..k,) premagal 'n še tj mu je pomagala sreča V prvem polčasu je Ponz'ciua pi (•vlade\ala n--, igrišču. Ve:krat je ‘•treljala ea g ,i, toda Ar-neri, odlični vratar Dinama je vse žoge ubranil. Prvi polčas je končal neodločeno 0:0. Tekma bi končala vse drugače, če bi bil sodnik na mestu. Bil je precej pristranski in je žvižgal 80% faulov proti Ponziani. Njegova pristranost se je prav dobro pokazala tudi v 28 min, drugega polčasa, ko sta bila Čajkovski in Horvat v bližini gola. Hotela sta ubraniti z glavo visoko žogo, mednju se je zagnal Pertot. Sodnik je odločil kazenski strel proti Ponziani, ko tega ne bi smel. Na ta način je padel prvi gol. Drugi gol je padel v 36. minuti po Cajkovskem, tretji pa v 42 min po Wolfu. Dinamo te zmage, kakor smo omenili, ni zaslužil. Res je, da je imel marsikat ro prednost zaradi svoje visoke tehnične ravni igre, toda Ponziana mu je bila to nedeljo enakopraven nasprotnik. V drugi tekmi, prav tako za jugoslovansko nogometno prvenstvo sta se srečala Partizan in Rdeča zvezda. Rezultat, ki sta ga dosegla je vsekakor presenetljiv. Vsakdo je pričakoval, da bo Partizan zmagal — je pa dosegel samo neodločen rezultat 3:3. * * m V tekmah za sovjetsko nogometno prvenstvo je Sparlak (Moskva) tolkel Torpedo (Stalingrad) z 2:0. V Rigi je domače moštvo «Daougava» igrala neodločeno 1:1 z Dinamom (Erevan). Po teh tekmah je Dinamo (Moskva) na prvem mestu kvalifikacijske lestvice s 6 točkami pri 4 odigranih tekmah. Slede ji Zenith (Leningrad), Lokomotiva (Harkov) in Torpedo (Stalingrad). Z A BISTRE GLAVE Križanka A&cč D£*<(W' 3 KLNNOPRS s TOVZ yodoravno: A. reka v ZSSR, kra-**ca za «starejši», dva enaka soglasnika, pritrdilnica, enota elek. ^ičnega upora, okrajšava za delniško družbo, oziralni zaimek (na. J°be); B. kdor greši- dela.., vrsta sposlovja, avtomobilska znamka, *J°vensko ime za reko v Furlaniji; - kuhinjski predmet, mesto v Gr-Sl3i. šesta in pred njo stoječa črka, v tednu; C. kratica za «na pa-kemijski znak za natrij, pija- ča starih Slovanov, del krogovegu oboda, prihodnjik, pijača starih Slovanov; D. državna pristojbina, belokranjski izraz za velikonočno darilo; E. izraz pri nogometu, mehka snov, zemlja; F. preden mu navije matj ušesa mu naredi..., prerok. G. osebni zaimek, predlog, družinski poglavar, zlato (franc.), vzklik, sta. ra oblika veznika; H. domača žival, v morje segajoč del kopnega, sestavina zraka, osamljenost; 1. glasbe- na pesnitev, oddaljeni sorodnik, nemudoma, gozdna jagoda. J. veznik, začetnici «goriškega slavčka», pia skovna mera, del telesa, stara oblika veznika, kemijski znak za barij, vzklik. Navpično: A. vrsta pesnitve kratica za slovenski B. glasbena kratica, časovni veznik; C. sedež čutila, osebni zaimek; C. pokrajina v Ju. gosiaviji, gozdni sadež; D. zločin, tanka stvarca; E. plod, nizko ležeči predel, kožni izrastek; F. točna ugotovitev; G. vzklik ob bolečni, kazalni zaimek; H. pridevek, s kate. rim poudarjamo starost, sovražnik železa; I. vrsta tekoče vode, nasprotno od ven; J. zdravilna rastlina, ljubljansko predmestje; K. nasprotno od noči, žuželka. L. boljše družbe, oznaka pri naštevanju; M. žuželka; N. gradbeni material, žensko ime; O. sladka jed, debela palica; P. .pogojna členka, najpogostejši veznik; R. dodatni sedež na motornem kolesu; S. del posode, mesto v Padski nižini, naplačilo; S. mesto ng Finskem, ljubim (it.); T. bogovi, denarna kazen, morska žival, molčeč; V. zadnja in prva črka, tujka za «k nečemu»; Z. pritrdilnica, vzklik ob bolečini. REŠITVE BESEDNICA: sla, Igo, oko, par, Ada, kit, mol. Ko smo pridali besedi «prvi maj» smo tako dobili nove besede in sicer: slap, Igor, okov. Bari, Adam, kita, molj. PREMIKALNICA: 1. Morava, 2. Osijek, 3. Golica. KRIŽANKA: Vodoravno: 1. sin, 3. se, 4. on, 6. tovariš, 9. vid, 10. tam, 12. krt, 13. lek, 14. luč, 16. Atos, 18. vaze, 19. dve, 20. kleti, 23. ata, 24. moj, 25. Eoi, 27. Peru, 28. slan, 29. dobitek, 31. ono.Navpično: 1. sev, 2. nor, 3. sod, 5. nit, 6. Tito, 7. Atene, 9. vrte, 11. muza, 12. kava, 15. četa, 17. skoro, 18. viole, 21. Ljubo, 22. testo, 24. med, 26. lak, 30. in, POSETNICA; Polkovnik. RAZNE VESTI V Alžiru gostuje zagrebško na. gome'no moštvo železničarjev «Lokomotiva». V treh tekmah, ki jih je odigrala jj zmagala z rezultati 2:0 1:0 in 5:1. Gostovanje še nadaljuje. V Moskvi je končal zimski vsezvezni teniški turnir. V finalnih srečanjih so dosegli naslednje rezultate: Ozerov - Korbut 7:5 6:1, 6:4; Belonenkova - Kal mikov a 6:4, 6:2, moška para Qzerov, Zikniund-Negrebecki, Korbut 4:6, 6:4, 6:3. 6:4, 6:3; ženska para Korovina, Nalimava - Belonenko, Kalmikova 6:2, 5.-7, 6:2. mešana para Nalimova, Negrebecki - Korovina, Alas 6:1, 6:2. V četrtek je odpotoval Tržačan Mitri v Bruselj, kjer se bo srečal v soboto 7 maja s Cirilom Della-noitom. ki je zaenkrat evropski prvak v boksu (srednja teža). «Mladinska olimp!ada» bo od S. do 18. julija v Kodanju. Na njej bodo tekmovali samo mlad.nei od 12. od 17. let. Na to olimpìade bodo pripuščerii atleti različnih zvez. Organizatorji so se odločili za sledeč program: nogomet, plavanje, veslanje, tenis, kolesarjenje in na. mizni tenis. Veliko lahkoatletsko srečani - bo od 27. do 29. julija v Os’., med severno ameriško reprezentanco in najboljšimi skandinavskimi atleti. Izbirne tekme za Američane bodo v juniju v Kaliforniji. Izbrali bodo 55 lahkoatletov. Atleti, ki bodo zastopali skandinavske države pa bodo zbrali iZ Švedske, Norveške, Finške, Danske in Islandom. Srečanje se bo vršilo na osnovi olimpijskega programa. V Limi so imeli lahkoatletsko prvenstvo Južne Amerilce. Po t irili so dva kar dobra rezultata. Tako ie tekel Triulzi (Argentina) na 110 m z zaprekami 14,5 sek, Kistenma. cher (Argentina) pa je skočil d daljino 7.36 m. Kakor vse kaže ne bo v Kairu evropskega prvenstva v košarki. Svoje sodelovanje na tem pr v nstvu so preklicale Belgija, Italija, Anglija in Madžarska. V Los Angelesu je svetovni prvak v Petelinji teži Manuel Ortiz tolkel z lahkoto po točkah Laura Salasa. Nemec Walter Klinge je postavil nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 100 m. Za to progo je rabil 1:7,1 sek. Prejšnji rekord je držal Američan Bob Schol z 1:7,2. Skoska nogometna reprezentanca, ki je znana po svoji zmagi nad angleško reprezentanco, je premagala v nedeljo francosko reprezentanco z 2:0. Peter Segedin in Zdravko Ceraj sta postavila v Beogradu pred 35 000 gledalci dva nova jugoslovanska rekorda. Segedin je tekel na 3.000 m 8:31,8 (prejšnji rekord 8:38), Ceraj Pa je zmagal v teku na 1.000 m s časom 2:29. Na teh tekmah so sodelovali člani Partizana, Rdeče zvez. de in Beograda. V nedeljo je v Bruslju belg jska hockeyska reprezentanca premagala Francijo s 6:2. Gino Bartali bo sodeloval s svo. jim moštvom na kolesarski tekmi okrog Svice, ki b0 od 12. do 15. maja. Prijavil je sledeče moštvo Bartali, Corrieri, Brignole in Belgijca Jomauxa. V Moskvi so imej mestno prvenstvo v namiznem tenisu. Pri ženskah je moštvo GAGI premagalo Krila Sovjetov s 3:1. Pri moških pa je prav tako v finalu pit ma gaio moštvo Truda Dinamo s 3:2. JCiipon št. 107 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika ILf UMDSRI TiMPNiBT Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljen jem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchl ti Rokopisi se ne vračajo j 6 SEB9BSC3!!Sl3C33233i2P ZAČETI BO TREBA Cestni pometači so v Trstu stavkali zaradi nizkih plač, ki jim jih daje občina. Merodajni gospodje te zato niiso dosti zmenili in stavka ni imela uspeha pon m rinno POMETAČ: Tovoril, mislim da nam ne bo bolje dokler ne pometemo onihie smeti taml MATEMATIKA, JEZIKOSLOVJE ZGODOVINA. IN 1. MAJ Prvi maj šteje danes med glavne praznike v letu in prav je, da se časopisje bavi ž njim. Prav je pa tudi, ■ r se mi malo pobayimo s poročili časopisov. Pred vsem je treba ugotoviti, da prvi maj slabo vpliva na matematično vedo. Ljudje ta dan ne znajo šteti. Nek; kronist je namreč na trgu Rotonda .naštel celih 1000 ljudi. Matematik je prišel prezgodaj. Počakal bi bil malo, pa bi bil videl, kakšna množica udeležencev se je zbrala ob napovedani uri. Toda kronist ni mogel čakati. Mudilo se mu je na trg Unità. Tam pa je pozabil na štetje. Zato števila udeležencev sploh ni navedel. Sicer pa: Zakaj bi se ukvarjal s takimi malenkostmi? Ko so pa govori bili tako zanimivi! Sama madrepatria! To je nekaj novega: davno je že, odkar je nismo slišali imenovati: Z e skoraj sedem dni! Tudi na jezikoslovje ima v Trstu pryi maj slab vpliv. To se je pokazalo na Vidalijevem zborovanju na trgu Garibaldi. Ko se je oglasil slovenski govornik, se je večina udeležencev spomnila na svoj domači rižot in izginili so kakor kafra. Je že prav, da je človek veleintemacionalen, ampak rižot ostane rižot, lačnemu želodcu je bolj zanimiv nego jezikoslovje. In tako je na trgu Garibaldi ostal samo še slovenski govornik, nekaj poslušalcev in en avtobus. Zgodovina tudi slabo cvete na dan prvega maja. Postaja površna. Tako n. pr. piše «Voce» v svojem poročilu: «Na trgu Rotonda — popoln Waterloo. Drugega nič. Naj mi spopolnimo: Da. na trgu Rotonda popoln Waterloo zg razne iredentistične jn šovinistične — Napoleone! In še: Na trgu Garibaldi so govorniki kar na lepem pozabili, da je jugoslovanska ai-ma- VIDALIJEV PRVOMAJSKI POKLON Ob 1. maju so vidalijevci polni sramu pred svojimi zavezniki iz italijanskega šovinističnega in nacionalističnega tabora enostavno prezrli resnico, da je jugoslovanska armada osvobodila Trst. Tu pa tam »o sramežljivo izustili besedo sparti zon», toda ne preglasno, da ne bi motili načrtnega potvarjanja zgodovinskega dejstva, na kar so te sproniti Legini «osvoboditelji» VIDAH: V imenu kominforma proglalam coi. Fondo za osvoboditelja našega italiantuimega Trsta J OCA PIŠE PEPI Draga Pepa! C mi oblaki nam nad glavo so za prvi maj se zbrali, otvoritev stadiona smo na dežju praznovali. To pa ljudstva ni motilo, gledali pač pod marcio smo nastope telovadcev, in je vse lepo uspelo. K sreči hitro po začetku so se oblaki oddaljili, mi marele smo zaprli in še boljše volje bili. Krasne vaje na gledalce takšen vtis so naredile, da želeli smo ob vsaki naj bi se nam ponovile. Belo oblečena dekleta delala so vsa kot ena, črne pike so si dala le na dražestna kolena. Ce hotela opisati ti vse točke bj po vrsti, od predolgega pisanja bi me zaboleli prsti. Le to rečem, da vsi spori, ki nastali so med brati, prvomajskemu nastopu niso uspeli škodovati. Drugo leto marsikomu se bo Vidalizem shladil in za prvi maj bo strumno v naših vrstah telovadil. Fotograf od lista sDelos prvega ni imel nič sreče, saj je mož na vsako sliko ujel na žalost preveč gneče. Kajti ga Delodajalci plačajo le takrat fino. kadar kje v prav zgodnjih urah ujame v kamero irraznino. Tak nastop kot smo ga imeli Pa Viđali vkup ne spravi, če bi vsa njegova garda imela tudi po dve glavi. Zdaj končane so proslave, stadion že spet sameva, se gledalec, telovadec spet ob dnevnem poslu ogreva-Stadiona pozabiti pa nikakor mi ne smemo, vabi nas, da k dograditvi včasih mu pomagat gremo. Ko bo leto spet okoli, upajmo, da prav veseli na zgrajenem stadionu lepe pesmi bomo peli. Draga moja, na srce ti moram tole položiti: kadar moreš, kakšno uro tja udarniško pohiti. Te Pozdravlja Tvoja Juca. da 1. maja osvobodila Trst, na trgu Unità pa je samo za las manjkala ugotovitev, da je Trst prav z,a prav osvobodila madr pa-trialna vojska. Se nekaj takih L majev, ja bodo «osvoboditelju Fondi postavili spomenik in Vidalijevci bodo predenj položili venec priznanja». B. M. Stavka Zdaj vsled penizko odmerjenih plač stavkati cestni je jel pometač; že na vseh oglih pasant naleti na dokaj čedne kopice smeti. Včeraj v tak kupček smeti sem strmel. »Treba je tega», sam sebi sem del, «Kakor da v Trstu tako in tako bi že nesnage dovolj ne bilosl Bidovec in obisk na stadionu Bidovec je izjavil pred nastopom, da pride tudi on pogledat, če bo na stadionu pet tisoč ljudi. Ker bi po tej izjavi morala priti na stadion vsaj dva Bidovca, je mož rajši snedel besedo in ga ni bilo. Nič hudega niti, da ga ni bilo, niti da je besedo snedel. Kvečjemu, da ga bo kdo zato imenoval namesto Bidovec - Figovec, kakor ga pa že itak imenujemo. Vidaii obolel Drugega maja je Vidaii obležal bolan. Njegovi bližnji so klicali zdravnika, ki pa ni mogel ugotoviti niti vzroka niti naziva bolezni Domneval je sicer, da utegne biti bolezen posledica preutrujenosti, več pa ni mogel povedati. Sele specialist, ki je nato prišel, je povedal, da je bolehen v zvezj s telovadbo in da se imenuje - stadio-nitis. Bolezen s tem imenom se pojavlja vedno v zvezi s kakim neprijetnim dogodkom in spravlja običajno bolnika V pravcato bes. nost. Leka zoper to bolezen ni nobenega, v danem primeru pa bolnika tudi prav nič ne obžalujemo. Pogovori na stadionu A: Krasne vaje delajo, kajne? B: Res. Le škoda, da Vidal; ne bo nastopil, A: Kako to mislite? B: Takih vrtoglavih obratoy kot jih dela ta človek, namreč n0 vidiš vsak dan. Pogovori na stadionu A: Oprostite, ah, bodo Čerini tudi nastopili? B: Zakaj pa Čerini? Tamle v bližini sem jih namreč videl zbrane y. popolni opremi. VOLIVNl GULJAZ ^ ipHTf it/'"'1 v ,Vol’VNi CklaSH JJ'i ^'fJr AIREY. TRUMANU; Daj, daj stric, zajamf globoko, sicer bomo p. TtV •tu kmalu skrahirali^