GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIV. KAMNIK, 16. JULIJA 1984 Praznik v znamenju bitke za dosledno uresničevanje dogovorjenega Preživljamo težke čase ob resni zaskrbljenosti in hotenju velikega števila ljudi, ogromne večine, da iziđemo iz težav. Na sedanje družbene in obenem varnostne razmere vplivajo predvsem zadeve, ki sc povezane z našim ekonomskim razvojem, z uresničevanjem oziroma neuresničevanjem stabilizacijske politike, s pojavi vse večjega admi-nistriranja ter zaradi tega vedno bolj nestalnimi pogoji gospodarjenja. Precejšnja rast cen in obveznosti organizacij združenega dela, predpisi o omejevanju izplačil osebnih dohodkov organizacijam z izgubami, počasnejša rast ralnega dohodka, skokovitost življenjskih stroškov in podobno, povzročajo čedalje več socialnih stisk, zlasti pri delavcih z najnižjimi osebnimi dohodki, pri upokojencih. Nastajajo pa tudi resne težave v nekaterih dejavnostih kot so prosveta, zdravstvo in podobno. Zaostrene gospodarske in družbene razmere tako doma kot v svetu prav gotovo dajejo ustrezni pečat letošnjemu praznovanju občinskega praznika. Vsakoletno praznovanje občinskega praznika je še posebej pomembno, saj je to prilika, da preverimo, kako smo uresničevali zastavljene cilje, obenem pa tudi prilika, da spregovorimo, zakaj dosledno ne uresničujemo sprejetih dogovorov. Zavedati se moramo zgodovinske vloge osvobodilnega boja in partizanske vojske za usodo Slovenije in Jugoslavije, zato ne moremo sprejemati podtikanj zbeganih in zmedenih posameznikov, ki hočejo razvrednotiti razredno bistvo, nacionalni pomen, humanistični smisel in svobodo-ljubnost partizanskega boja. Preveč je bilo namreč žrtev, trpljenja, uničenja, da bi lahko pozabili na početja okupatorja in domačih izdajalcev. Med njimi sta bila tudi kot prvi žrtvi tega junaškega dejanja na Kamniškem in celo na Slovenskem Anton Miklavčič in Dominik Mlakar, katerih življenji sta ugasnili pod streli okupatorja v noči med 27. in 28. julijem. Ta datum smo določili za praznovanje občinskega praznika. Svoboda, ki je bila tako težko priborjena in ki je tako dragocena, zato ne more biti predmet razvrednotenja nikogar. Prav zato je pomembno osvetliti in imeti pred očmi nekatere vrednote narodnoosvobodilnega boja, ki so danes izrazito aktualne. Te vrednote pa so: skromnost, požrtvovalnost, tovarištvo, solidarnost, osebna in timska iniciativa, brez katere noben boj, nobeno delo ne more uspeti. Današnje naloge terjajo vse te in mnoge druge vrednote. Predvsem, ko se oziramo v preteklost, je po- membno, da se sleherni delovni človek in občan zaveda, da je naša usoda v naših rokah, da lahko gremo po začrtani poti le, če bomo enotni, če bomo tudi v sedanjih pogojih bogatili in razvijali Titovo in naše bratstvo in enotnost, če se. bomo z vse več razumevanja za skupne probleme hitreje in res samoupravno sporazumevali o skupnih interesih, obvezah in odgovornostih in jih dogovorjeno dosledno uresničevali. V tej zvezi se človeku poraja vrsta vprašanj. Še zlasti pa je pomembno vprašanje, kaj storiti, da ne bomo vse bolj zaostajali za razvojem v svetu. Razpravljanje o uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije - posebno v nekaterih izrazito aktualnih vidikih, med katerimi izstopa razbremenjevanje gospodarstva - je v zadnjih dveh mesecih seglo praktično v vse organizacije združenega dela in skupnosti in dobilo ustrezno mesto na skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine Kamnik 10. julija 1984. Sprejeti program je potrebno izkoristiti kot podlago za akcijo slehernega delavca v organizaciji združenega dela, v delovni skupnosti, v šoli, skratka na vseh področjih našega družbenega življenja. Vrednost sprejetega programa je pravzaprav v tem, da smo začeli intenzivno razmišljati in tudi delovati v smeri, da je dejansko možno živeti samo od tistega, kar ustvarimo, in da kljub temu, da neradi priznamo, obstajajo velike notranje rezerve praktično v sleherni temeljni sredini. Res pa je, da bo potrebno vsa bremena enakomerno porazdeliti, skratka, boriti se bo potrebno za to, da ne bo nosil vseh bremen le delavec v neposredni proizvodnji. Vendarle pa je značilno za te razprave v marsikateri sredini, da dokler govorimo o posameznih ukrepih na splošno, so le ti deležni velike podpore. Ko pa spregovorimo o njih konkretno, se nam marsikje ponudi drugačna podoba. Podporo sicer dobijo, vendar je le-ta zgolj načelna, besedna, ne sledijo pa potrebna dejanja. Nič manj osamljena ni miselnost, ki jo lahko povzamemo z besedami »stabilizacija velja za druge« ali »stabilizacijske ukrepe bomo izvajali, ko jih bodo tudi drugi«. Dejstvo je, da so nekateri ukrepi, ki pomenijo omejevanje porabe, nujni in neizogibni. Brez uskladitve porabe s stvarnimi možnostmi, torej z razpoložljivimi sredstvi, ni in ne more biti stabilizacije. Živimo v zapletenih gospodarskih razmerah, zato mora sleherni delavec spoznati, da je moč zaustaviti negativne trende samo z boljšim delom, z večjo proizvodnjo. V tej zvezi pa se vendarle poraja vprašanje, ali res izkoriščamo tisto, kar imamo, zlasti mlade ljudi, kar se nam nudi, kar se je že uveljavilo. Tudi v naši občini se bo potrebno boriti za tako kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala, da bomo vsi ukrepali tako, da se pri delu in življenju uveljavljajo ljudje, zvesti samoupravnemu socializmu, ki ne bodo vsiljene avtoritete, marveč si bodo ugled pridobili s tem, kar so, kar nosijo v sebi, kar kažejo, s čimer se uveljavljajo v svojem delovnem in družbenem okolju. V občini Kamnik že vrsto let govorimo o prestrukturiranju gospodarstva. Gotovo te pomembne naloge ni mogoče graditi s polkvalificiranimi ali celo nekvalificiranimi delavci. Zaskrbljujoče je dejstvo, da več kot 300 delavcev z visoko in višjo izobrazbo vsak dan odhaja na delo v druge občine. Nadalje je zaskrbljujoče dejstvo, da vrsta organizacij združenega dela ne skrbi za svoj kadrovski razvoj, kar je pokazala razprava na zadnji seji vseh zborov skupščine občine, ko so delegati razpravljali o analizi uresničevanja družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Kamnik in o analizi uresničevanja načrta zaposlovanja v občini Kamnik. Rezultati gospodarjenja OZD v občini Kamnik v obdobju januar - maj 1984 so izredno spodbudni. Vrednost navedenih rezultatov je toliko večja, če upoštevamo stalno pomanjkanje določenih vrst surovin, repromateriala ter visoko odpisanost opreme. Kljub ugodnim trendom pa nas navedeni rezultati ne smejo uspavati, saj bodo potrebne v sleherni organizaciji združenega dela konkretne aktivnosti za odpravljanje globljih vzrokov nestabilnosti. Potrebno bo zlasti oblikovanje novih1 in ponovno vzpostavljanje prekinjenih reprodukcijskih povezav, krepiti bo potrebno samoupravno, poslovno, tehnološko in dohodkovno povezovanje zaradi izboljšanja sestave in kvalitete proizvodnje in izvoza ter zaradi doseganja večjih dohodkovnih učinkov, zmanjšanja stroškov proizvodnje, boljše koriščenje zmogljivosti in podobno. Sasmo taka aktivnost, podprta s sistemskimi rešitvami in ukrepi ekonomske politike lahko zagotavlja ustvarjanje pogojev za stabilnejše poslovanje in razvoj na trajnih temeljih. Sistemske rešitve in ukrepi ekonomske politike namreč ne morejo razrešiti vseh teh vprašanj, lahko le spodbujajo k boljšemu delu in gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Vsesplošna kritičnost, ki danes prevladuje, nikakor ne sme biti sama sebi namen, lahko je le eden od pogojev, ki naj spodbuja stvarne delovne dogovore, spodbuja delo in njegovo pošteno ceno in podžiga delovni zagon. Kritika, ki leti na vse in vsakogar, kritika, ki obenem ne nudi boljših rešitev kritiziranih, v bistvu ne zadene nikogar, zlasti pa ne tistega, ki bi ga dejansko morala. Z dokazi moramo zavrniti kritike, ki skušajo krizne razmere izkoristiti za napad na temeljne družbenopolitične cilje naše ureditve. Sedanje težave niso posledica uveljavljanja samoupravljanja, oblasti delavcev, uvedbe temeljnih organizacij združenega dela, delegatskega sistema, z ustavo opredeljenih odnosov v federaciji, temveč predvsem rezultat omahovanj, zastojev in nasprotovanj pri uveljavljanju takšne vloge delavcev in združenega dela, kot ga opredeljujejo program ZKJ, ustava, zakon o združenem delu in dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Ni upravičeno tarnati nad neuvcljavljonostjo delavskih svetov, delegacij, organov samoupravne delavske kontrole, zbora združenega dela, če istočasno ne spodbujamo njihovega delovanja in ne upoštevamo dovolj njihovih pobud in predlogov. Gotovo se velja zamisliti nad pojavi, ki so prisotni tudi v marsikateri naši sredini, da bolj upoštevamo mnenja in opozorila poslovodnih organov, kot pa samoupravnih organov, delegacij in zborov delavcev. Zato bo potrebno v praksi hitreje in pogumneje upoštevati in izvajati njihove odločitve tudi za to, da se ne bi širše uveljavile različne oblike socialnih primerov, od prekinitev dela, izsiljenih sestankov in podobno. Kljub vsem težavam pa prav gotovo drži, da nam je samoupravljanje močno »zlezlo pod kožo« in da si brez njega tako rekoč ne znamo zamišljati življenja naše družbe. Kljub znanim težavam ni razloga za malodušje, še manj za čakanje križem rok. Noben sistem ni statičen, ni za večno dan. Sproti se mora potrjevati, tudi popravljti, zboljševati. Nobenega dvoma ni, da stabilizacijskega boja ne bomo izbojevali na enem samem prizorišču, da morajo bitke potekati povsod. Čakati, kaj bo storil »sosed« (in to je lahko druga organizacija združenega dela, druga samoupravna interesna skupnost, druga občina ali pa druga republika), prav gotovo ni niti sprejemljivo, niti koristno. Kajti šele naša dejanja in njih rezultati nam dajejo vso pravico, da tudi »soseda« vprašamo, kaj je naredil, in tudi od njega terjamo dejanja in rezultate. Vsem občanom naše občine čestitam za praznik z željo, da strnemo vrste, kajti le tako bomo lahko premagovali težave, s katerimi se vsak dan srečujemo. ANTON IPAVIC Program prireditev v počastitev praznika občine Kamnik - julij 1984 SOBOTA, 21. julija: ob 8. uri: Tekmovanje strelskih družin občine Kamnik za pokal KS v športnem parku v Komendi; ob 16. uri: Srečanje zdomcev in izseljencev v Kamniški Bistrici NEDELJA, 22. julija: ob 10. uri: Odkritje spominske plošče na prostoru nekdanje Vengusto-ve hiše na Duplici SREDA, 25. julija: ob 18. uri: Odkritje razstave - I. slovenska artilerijska brigada - v razstavišču Veronika v Kamniku PETEK, 27. julija ob 16. uri - otvoritev prenovljene trgovine Tovarne usnja UTOK Kamnik na Kidričevi ulici. SOBOTA, 28. julija ob 11. uri - otvoritev prizidkov k Domu upokojencev. NEDELJA, 5. avgusta ob 15. uri - otvoritev gasilskega doma v Krajevni skupnosti Sela. SOBOTA, 28. julija: ob 9. uri: Slavnostna seja občinske skupščine v dvorani KINA DOM Kamnik; ob 9. uri: Tradicionalni turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku; ob 20. uri: Tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku NEDELJA, 29. julija: ob 9. uri: Lovsko strelsko temovanje za pokal občine Kamnik na Lipovcu - Motnik OBČANI, Z UDELEŽBO NA PRIREDITVAH POČASTIMO NAŠ PRAZNIK! DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK Stavke - priložnost za dokaz moči Stavke, ki sedaj pretresajo nekatere države Zahodne Evrope, predvsem Veliko Britanijo in ZR Nemčijo, kažejo na napetosti znotraj družb. Vendar te skoraj zagotovo niso izraz prelomnih stisk, pač pa bolj rezultat trenutnih razmer, ki jih ustvarjajo vlade predvsem v želji, da pokažejo jasnost svoje politične usmeritve. To še posebej velja za Veliko Britanijo, kjer vlada noče odstopiti od nekaterih začrtanih poti. Toda stavke vendarle opozarjajo na težave, s katerimi se ubadajo v teh državah. Britanski rudarji so že nekaj tednov v središču pozornosti, tudi stavka nemških kovinarskih delavcev je dolgo časa razburjala. Velikokrat se zdi, kot da bi eni in drugi preskušali svojo moč, tako sindikati na eni in vlade na drugi strani. Včasih se tudi zdi, da so sami cilji bo-jujočih čisto nekje v ozadju, v ospredju je bolj dokaz, koliko je nekdo pripravljen popustiti in se potemtakem odreči tudi nekaterim že izborjenim pravicam. Dejstvo je seveda, da je za vsem tem tudi naraščajoča gospodarska kriza, ki predvsem v razvitih državah delavce postavlja velikokrat v brezizhoden položaj: ali se sprijaznijo z znižanjem plač, torej mezd, ali pa bodo ostali brez dela. Rezervna delovna armada pa je tako ali tako že staro orožje lastnikov proizvajalnih sredstev nasproti delavcem, nekakšna šiba, ki naj opozori vse na red in disciplino. Tem metodam se delavci skušajo upreti z organiziranjem sindikalnih združenj, vendar je njihova borba uspešna toliko časa, dokler se stanje še bolj ne poslabša. V tem primeru se pojavljajo stavkokazi, vendar ne.le posamezniki, pač pa množično. To je seveda voda na mlin kapitalu, ki tudi v slabih gospodarskih časih seveda noče izgubiti svojih privilegijev. Seveda stavke dobivajo značaj razrednega boja, čeprav so razlike med posameznimi državami velike. Če gre morda v Italiji res za pravi razredni boj, potem se v ZDA delavci bolj borijo za izboljšanje materialnega položaja, manj (ali sploh nič) pa razmišljajo o drugačni organizaciji družbe. JANEZ KOVAČIČ Ob našem prazniku, 27. juliju, čestitamo vsem občanom občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana KAMNIŠKI OBČAN / 16. JULIJA 1984 ^—. a ..... SLAVKO RIBAŠ i PETER KURET FRANC POTOČNIK MARJAN PRELOVŠEK MARIJA MRAK IVANA ŠINKOVEC FRANC PREZELJ FRANC VIDIC JANEZ DOLENC FRANCE PIBERNIK JANEZ MOČNIK SILVESTRA ŠIRCEU STANKA GOLOB JANEZ GOLOB ZVONE VERSTOVŠFK Letošnja občinska priznanja V soboto, 28. julija, bo slovesna skupna seja zborov občinske skupščine ob prazniku občine Kamnik, 27. juliju. Na tej seji bodo tudi letos podeljena občinska priznanja ter nagrade Toma Brejca. Srebrna plaketa občine Kamnik Na predlog predsedstva Skupščine občine Kamnik, SLAVKO RIBAŠ, direktor DO »Pletenina« Ljubljana, za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo na območju občine in v širši družbenpolitični skupnosti. Na predlog Občinske konference SZDL in Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik, ZVONE VERSTOVŠEK -posmrtno - za pomembno kul-turnoprosvetno delo, posvečeno dogodkom naše revolucionarne preteklosti. Na predlog Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik SILVA ŠIRCELJ, upokojenka, za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo, še posebno pri občinskem odboru ZZB NOV, v organih ZKS in Krajevni skupnosti Kamnik. Na predlog samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Kemijske industrije Kamnik, PETER KURET, delavec Kemijske industrije Kamnik, Kamnik, za uspešno strokovno in družbenopolitično delo v delovni organizaciji in družbenopolitično delo na območju občine in v športni dejavnosti. BRONASTA PLAKETA OBČINE KAMNIK Na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tovarna Tekstilij za notranjo opremo, EKSPERIMENTALNA TKALNICA KAMNIK, za 30-letne izredne dosežke in delovne uspehe, ki imajo poseben pomen za razvoj občine ih širšo družbenpolitično skupnost. Na predlog Planinskega društva Kamnik PIONIRSKI PLANINSKI SKUPINI OŠ KAMNIŠKEGA BATALJONA STRANJE, za 30-letno uspešno, široko razvejeno dejavnost, ki se že posebej odraža pri ohranjevanju revolucionar- nih tradicij, organizaciji raznih proslav in delovnih akcij v Krajevni skupnosti Kamniška Bistrica. Na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik FRANC POTOČNIK komandir Postaje milice Kamnik, za uspehe pri razvijanju in krepitvi sistema varnosti in družbene samozaščite. Na predlog sindikalne konference DO Stol Kamnik MARJAN PRELOVŠEK, delavec Industrije pohištva Stol Kamnik, za vzgledno delo v delovni organizaciji, družbenopolitičnih organizacij in društvih. Na predlog zbora delavcev Srednješolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik MARIJA MRAK, profesorica Srednješolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, za vzgledno prosvetno delo, še posebno pri vzgoji mladine za delo v ekipah prve pomoči. Na predlog Izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata TOZD Kemostik Kamnik STANKA GOLOB, delavka Kemične industrije Medvode, TOZD Kemostik Kamnik, za družbenpolitično delo na območju občine in-v delovni organizaciji. Na predlog Društva upokojencev Kamnik IVANKA ŠINKOVEC, upokojenka, za 30-letno aktivistično delo na območju Krajevne skupnosti Gozd-Črna. JAVNO PRIZNANJE OBČINE KAMNIK Na predlog Občinske konference SZDL Kamnik mladinska delovna brigada DR. EMIL OROŽEN, za dosežene uspehe na občinskih, republiških in zveznih akcijah. Na predlog Občinske konference ZKS Kamnik JANEZ GOLOB, delavec Industrije (pohištva Stol Kamnik, za velik prispevek k ekonomski sanaciji TOZD Ploskovno pohištvo. Na predlog komisije za častna priznanja Krajevne skupnosti Duplica, FRANC PREŽELI, delavec Izolirke, TOZD Tektum, Ljubljana, za prizadevno delo v Krajevni skupnosti Duplica. Na predlog sveta Krajevne skupnosti Nevlje FRANC VIDIC, delavec Industrije kovinskih izdelkov Titan Kamnik, za prizadevno delo v Krajevni skupnosti Nevlje, še posebno pri izvedbi investicijskih del. Na predlog Krajevne skupnosti in Krajevnega odbora SZDL Šmarca.IVAN DOLENC, obrtnik, za prizadevno delo v Krajevni skupnosti Šmarca, še posebno pri gradnji gasilskega doma. Na predlog sveta Krajevne skupnosti Moste FRANC PIBERNIK, obrtnik, za družbe- nopolitično delo v Krajevni skupnosti Moste, še posebno v civilni zaščiti. Na predlog Krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju IVAN MOČNIK, delavec Kemijske industrije Kamnik, Kamnik, za prizadevanje na humanitarnem in socialnem področju v Krajevni skupnosti Šmartno. Nagrado odbora Toma Brejca za leto 1984 prejmeta: VIKTORIJAN DEMŠAR, dekan, za njegovo življenjsko delo - prevode rokopisov in oživitev del Petra Pavla Glavarja VIKTOR MIHELČIČ, učitelj glasbe, za uspešno delo s pevskimi zbori in njegove številne skladbe. 5 OD VSEPOVSOD • Veliki načrti in upi-kakšni rezultati? BEOGRAD - Ob stalnih napovedih in pričakovanjih dobre turistične sezone, so vsi sedanji podatki nedvomno pomanjkljivi in jih je treba jemati s primerno rezervo.Tako sedaj ugotavljajo, da je bilo v letošnjih petih mesecih tujih turistov za 19 odstotkov več, domačih pa za 16 odstotkov več. Kot k temu dodaja narodna banka Jugoslavije, smo v tem času od turizma in turistov iztržili nekako 245 milijonov dolarjev, kar pa je za tri odstotke manj kot lani v tem času. • Vse manj knjig na knjižnih policah BEOGRAD - Stabilizacija krni tudi založniške načrte, so med drugim ugotovili v kulturni sekciji zvezne konference ŠZDLJ, ko so razpravljali o uresničevanju družbenega dogovora o knjigi. Zaradi izredno visokih obresti, ki jih zaračunavajo banke in druge institucije na posojila in druga sredstva, se utegne zgoditi, da bo vse manj novih knjig na knjižnih policah. Podatki to že dokazujejo: lani so natisnili 2500 knjig manj kot predlani, letos pa jih bodo 3000 manj. • Manj denarja za naše banke LJUBLJANA - Letos so jugoslovanske banke med našimi delavci na začasnem delu v tujini zbrale precej manj denarja kot prejšnja leta. To velja tudi za Ljubljansko banko, ki je bila v tem pogledu med našimi najuspešnejšimi bankami. Tako je maja zbrala 17,1 milijona mark, to pa je 75 odstotkov vsote lanskega maja. Skupni devizni priliv iz varčevalne dejavnosti v tujini v prvih šestih letošnjih mesecih je bil za devet milijonov ali devet odstotkov manjši kot v istem obdobju lani. • Malo dela im malo denarja za gradbenike LJUBLJANA - Pravijo, da v sedanjih razmerah gradbeništvo najbolj občuti pomanjkanje denarja za naložbe. Tako kažejo tudi podatki, posebej še tisti o zaposlenosti delavcev v gradbeništvu in d njihovih osebnih dohodkih, povprečni osebni dohodki so se namreč nevarno znižali, saj zaostajajo že približno 30 odstotkov za povpreč- nimi OD v gospodarstvu. Ce pa bi hoteli povečati plače, bi morali ob sedanjem številu nezaposlenih gradbenikov v vseh teh dejavnostih zagotoviti za 1,5 do 2 milijardi dinarjev več dohodka. Sicer pa menijo, da je v vsej Jugoslaviji trenutno brez dela nekako 200 tisoč gradbenih delavcev. • Izgube peste bosansko gospodarstvo SARAJEVO - Tudi v tej republiki so izgube in nepokrite obveznosti vse večje breme. Tako sedaj ugotavljajo, da so bosanske delovne organizacije do konca aprila dolgovale 9,5 milijarde dinarjev. Do trideset dni je imelo blokirane žiro račune 145 tozdov, v katerih je zaposlenih preko 39 tisoč delavcev, medtem ko je imelo več kot mesec dni blokiran žiro račun 650 tozdov, ki imajo zaposlenih približno 155 tisoč delavcev. Konec maja so imeli v BiH 8,8 milijarde dinarjev nepokritih izgub. • Jugoslovanski primanjkljaj manjši BEOGRAD - Jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj v prvih petih letošnjih mesecih je bil za četrtino manjši kot v enakem obdobju lani. Vrednost izvoza cenijo na 3,9 milijarde dolarjev, za uvoz tujega blaga pa je bilo treba odšteti 4,4 milijarde dolarjev. S prodajo blaga v tujini smo zaslužili za osem odstotkov več kot lani, hkrati pa se je uvoz povečal za tri odstotke. Najbolj še je v tem času povečal izvoz v razvite zahodne države, uvoz pa je ostal v lanskih okvirih. Pogovor v Titanu OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN Predstavniki občinskih druž-beno-političnih organizacij in skupščine občine Kamnik so imeli pogovor o tekoči gospodarski problematiki s predstavniki delovne organizacije Titan. Ugotovili so, da je trenutni položaj dober, pojavljajo pa se nekatere težave, Id jih bo potrebno rešiti. Titan spada med tiste proizvajalce, ki s poslovanjem do sedaj niso imele večjih težav, saj za izplačevanje osebnih dohodkov še niso najemali bančnih kreditov, redno pa poravnavajo vse obveznosti do dobaviteljev. Tudi finančno delovna organizacija dobro stoji, pričakujejo namreč, da ob polletnem obračunu v nobenem tozdu ne bodo imeli izgube. Prodaja jim ne dela težav, v letošnjem juniju pa so celo dosegli rekord v prodaji, čeprav se zavedajo, da jim je k uspehu delno pripomogla tudi inflacija. V izvozu letos še niso dosegli načrtovanih rezultatov. Eden izmed krivcev za to je tudi neizpolnjena pogodba z Iranom, po kateri bi morali v to državo izvoziti večje količine ključavnic, vendar do realizacije ni prišlo, ker je iranska vlada prepovedala vsa izplačila v tujino. Drug problem pa je v tem, da so tuja tržišča vedno bolj zahtevna, s slabimi materiali, ki jih lahko dobi- jo, pa je težko dosegati zahtevano kvaliteto. Uspešni pa so na področju sodelovanja s Tvrollio, s katero bodo letos obnovili pogodbo. Kot marsikje, tudi pri nas ne manjka težav, so poudarili predstavniki Titana. Pesti jih neredna dobava surovin, »sive« cene surovin, ki jih kupujejo po nekajkrat večjih cenah od predpisanih, precej težav pa jim povzroča tudi iztrošena oprema. Za novo ni denarja, pa tudi sredstev za nove investicije primanjkuje. To seveda vpliva in bo vplivalo na proizvodnjo tudi v bodoče. Problematične so tudi zaloge, ki so nastale delno zaradi neuresničenega izvoza v Iran, delno pa so posledica stanja, ki vlada na našem tržišču, kjer je treba surovine kupovati takrat, ko so na voljo. Udeleženci razgovora so ob koncu poudarili, da se Titan trenutno nahaja v razmeroma dobrem položaju, ki pa se lahko poslabša. Kljub težavam ne bi smeli zanemariti vlaganj v investicije, saj je ta delovna organizacija s 1460 zaposlenimi ena največjih v občini, zato bi se njene večje notranje težave kmalu prenesle zunaj tovarniških meja. Da do tega ne bi prišlo, pa je treba težave čimprej rešiti. M. Reba 7A • S seje komiteja OK ZKS Kamnik Razvoj inovacijske dejavnosti Na zadnji seji občinskega komiteja zveze komunistov je bila osrednja točka namenjena nalogam komunistov pri uresničevanju idejnopolitičnih usmeritev zveze komunistov za razvoj inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja. V razpravi je bila podana ocena inovacijske usposobljenosti in dejavnpsti delavcev v OZD naše občine, opozorjeno pa je bilo tudi na bistvene zaviralne vzroke razvoja inovacij. Organiziranje inventivne dejavnosti v OZD je preveč prepuščeno samo odborom za inovacije. Nikjer v občini ni organizirane strokovne službe, ki bi skrbela za inovatorstvo. Sodelovanje strokovnih, poslovodnih in samoupravnih organov s komisijami pa je nezadovoljivo. Potrebno je dodati tudi to, da sorazmerno velik del inovacij ni evidentiran, niti ustrezno nagrajen. Za preseganje prisotnega stanja za mobilizacijo vseh delavcev pri krepitivi inovacijske sposobnosti združenega dela je občinski komite ZK sprejel naslednje usmeritve na osnovi zaključkov problemske konference, ki jo je organziral CK ZKS o razvoju inovacijske dejavnosti in na osnovi ocene razmer na tem področju v naši občini: Pri vseh aktivnostih je predvsem potrebno zagotavljati pogoje za množično inovacijsko ustvarjanje in to na vseh področjih dela in delovanja. V nobeni organizaciji ali skupnosti ni narava delovanja taka, da je ni mogoče s koristnimi predlogi še izboljšati. V organiziranje aktivnosti se morajo vključiti vse družbenopolitične organzacije, pri tem pa* je potrebno zagotoviti usklajenost akcije, ki naj ne bo kampanjska, ampak dobro organzirana in to tako, da bo možnost aktivnosti voditi dalj časa, če hočemo, da se bo stanje začelo izboljševati. Podpreti se mora zaostrovanje odgovornosti poslovodnih struktur za širjenje kakovostnih podlag proizvodnje, ki jih v veliki meri lahko realiziramo prav skozi inovacijske napore (večanje produktivnosti dela prek tehnič-no-tehnoloških in organizacijskih izboljšav, razvoj novih zahtevnejših in kvalitetnejših proizvodov, nadomeščanje uvoznih surovin z domačimi, varčevanje z materiali in energijo kot tudi nadomeščanje tujega tehnološkega, organizacijskega in upravljalske-ga znanja z domačim znanjem). Preprečiti bo potrebno pritiske k uravnilovki, vendar pa istočasno zagotoviti, da ne bo prihajalo do zlorab. Vse OZD morajo izdelati in uskladiti samoupravne akte (po možnosti v aktu, ki obravnava izključno inovacije), ki obravnavajo inovacije kot to zahteva Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja. Vse OZD si morajo pridobiti' ustrezna znanja, ki so potrebna, da se organizirano in učinkovito spodbuja množično inovacijsko dejavnost. Podpreti in sodelovati je potrebno z društvom DIATI, ki vodi akcijo za organiziranje sekcij društva v OZD in ugotoviti možnosti za delovanje takoimenova-nih »krožkov« za kvaliteto, produktivnost in pdodobno in spodbuditi ter omogočiti njihovo delovanje. Vsem delavcev je skozi ustrezno pomoč strokovnih služb treba omogočiti, da se njihove ideje in predlogi (inovacije) realizirajo, kot to zahteva zakon. Razčistiti je potrebno dileme okrog tega, kaj je delovna dolžnost in kaj ni, in pri tem upoštevati določbe zakona in najti ustrezne rešitve v samoupravnem aktu. Preprečiti je potrebno, da so odbori ali komisije za inovacije v OZD istočasno tudi admnistra-torji, strokovnjaki, ocenjevalci itd. in v saoupravnih aktih natančno opredeliti dolžnosti or-gaov in služb pri realizaciji inovacijskega predloga. Zagotoviti je potrebno, da se povečani dohodek z izumi ali drugimi oblikami ustvarjalnosti prikazuje posebej in da vsi delavci v OZD vedo, kolikšen je bil vpliv tako povečanega dohodka na njihove osebne dohodke. Preko spodbujanja in podpiranja dejavnosti ZOTK omogočiti pravočano odkrivanje talentirane mladine in jo usmerjati v pra- ve poklice. Oceniti moramo razmere v OZD, kjer ni inovatorjev in sre-jeti ukree, da se stanje spremeni. Ne smemo pristati na rešitve, ki predvidevajo samo moralna priznanja, potrebno je tudi materialno stimuliranje inovatorjev in preprečiti, da nekateri ustvarjalci inovacij ostajajo anonimni brez kakršnihkoli priznanj. Občinski komite zveze komunistov meni, da je ocena inovacijske usposobljenosti in dejavnosti delavcev v naši občini ter dopolnjene naloge, ki izhajajo iz te ocene v skladu z idejnopolitič-nimi usmeritvam za razvoj inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja. OO ZK morajo na osnvi idej-nopolitičnih usmeritev in nalog komunistov za razvoj inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja izdelati operativne načrte dela za krepitev inovacijske dejavnosti v svojih sredinah. Komunisti v sindikatih, v socialistični zvezi, v zvezi socialistične mladine, v raziskovalni skupnosti, v izobraževalni skupnosti in v izvršnem svetu bodo zagotovili, kot so to storili tudi ob pripravah na problemsko konferenco, da bodo te organizacije in organi v okviru svoje družbene vloge in pristojnosti pripravili in uskladili načrte svojega dela za skupno sodelovanje pri izpeljavi široke in učinkovite družbene aktivnosti na tem področju. • S seje komiteja OK ZKS Ugodni rezultati - spodbuda za odločnejše spoprijemanje s problemi Ugodni rezultati gospodarjenja v začetku letošnjega leta nas ne smejo uspavati, pač pa naj pomenijo spodbudo za še odločnejši spopad s problemi in težavami v prihodnjem obdobju, so poudarili na seji komiteja občinske konference ZKS Kamnik, ko so govorili o poslovanju delovnih organizacij v prvem četrtletju letos. Podatek, da se je industrijska proizvodnja po količini povečala kar za 8% naprem enakem lanskem obdobju je sicer spodbuden, vendar je le treba upoštevati lanske podpovprečne rezultate v enakem obdobju. Izvoz se je po- Priznanji za inovacije Ivana Hančiča Kar dve priznanji je letos prejel Ivan Hančič, tehnolog v Meninl - občinsko kot inovator leta in pred nekaj dnevi republiško za inovacije s področja gozdarstva in lesarstva. Priznanji sta prav gotovo prišli v prave roke, saj je nagrajenec s svojinu izboljšavami omogočil svoji delovni organizaciji, da je' samo v lanskem letu prihranila kar 580 milijonov starih dinarjev, v prihodnosti pa bo prihranek še večji. Gre za inovacijo pri izdelovanju okrasnih elementov. Prej smo jih v celoti izdelovali iz dragega uvoženega afriškega lesa, sedaj uporabljamo lesne odpadke. Sistem še ni v celoti stekel, ko pa bo, računam, da bomo letno lahko prihranili približno 1,4 milijarde starih dinarjev,« pravi Ivan Hančič, ki je tudi ves čas sodeloval pri izdelavi novih orodij za okrasne elemente. »Ideja se mi je porodila že leta 1968, do uresničitve v praksi pa je prišlo šele pred štirimi leti. Če bo šlo vse po sreči, bomo že prihodnje leto prav vse okrasne elemente izdelovali iz lesnih odpadkov«, pripoveduje nagrajenec, ki mu idej ne manjka. »Trenutno imam še dva ali tri načrte, kaj pa pripravljam, raje ne bi izdaL Če bo uspelo, boste že slišali!« Priznanji, ki ju je prejel, nista njegovi prvi. Ze pred leti, ko je bil zaposlen še v Melodiji, je bil trikrat nagrajen za svoje izboljšave. »Že od malega imam žilico, da skušam vedno nekaj izboljšati, vedno sem kaj preizkušal. Mislim, da bi bilo treba tudi začeti že pri mladih, v osnovni šoli bi jih bilo treba spodbujati, da bi se ukvarjali s tem.« Seveda pa inovatorstvo zahteva veliko časa. »Ko smo uvajali in preizkušali novi način izdelovanja okraskov, sem šel mnogokrat še po delovnem času nazaj v tovarno, nešteto ur pa sem tudi doma delal, dokler nisem prišel do zaželenega rezultata.« Kljub temu, da pri nas zadnje čase močno poudarjamo pomen lastnega znanja, inovatorstvo še vedno ni dovolj razvito. »Inovatorjev je pri nas res malo, vendar pa to ne pomeni, da ljudje nimajo idej. Razlog za to je pot do izboljšave, ki je pri nas pogosto zelo trnova. Človek mora biti res vztrajen, da ne odneha. Ljudje nimajo zaupanja v novotarije, pogosto pa inovatorje ovira tudi zavist drugih. Dokler bo pot od ideje do uresničitve tako dolga in dokler bo imel ustvarjalec toliko problemov pri uvedbi izboljšav, toliko časa inovatorstvo ne bo moglo zaživeti,« razlaga Ivan Hančič. Ena izmed stvari, ki so na področju inovatorstva slabo urejene, so tudi nagrade. »Res je, da delam zaradi veselja do dela in ne zaradi denarja. Če bi človek gledal samo na materialno stran, potem se inovatorstvo ne bi splačalo, saj vsak inovator vloži v svoje delo mnogo časa in truda. Menim pa, da bi bilo treba bolje urediti pravilnike o nagrajevanju, morda bi z boljšim nagrajevanjem spodbudili ljudi za inovatorstvo.« Priznanji, ki ju je prejel letos, mu pomenita zelo veliko. »Človeku tako priznanje mnogo pomeni, dvigne mu moralo, vidi, da njegov trud ni bil zaman. Seveda pa je to tudi velika spodbuda za delo vnaprej,« pravi inovator, za katerega smo lahko prepričani, da ta inovacija ni njegova poslednja. M.R. večal skoraj za polovico, vendar se je istočasno povečal uvoz re-promateriala in opreme za 65%. Vsekakor pa so splošna gibanja gospodarjenja v tem obdobju ugodna. Zato se bo treba res dosti prizadevati, da bi jih ohranili tudi vnaprej. Posebno pozornost so člani komiteja nemenili predlogu ukrepov po odmrznitvi cen in za uresničevanje stabilizacijskih nalog v letošnjem letu, ki ga je pripravil občinski izvršni svet. Po tem predlogu naj bi finančni učinek zmanjšanja obremenitev gospodarstva v naši občini znašal okrog 120 milijonov din, približno toliko pa naj bi se z racionalnejšo porabo surovin in energije zmanjšali materialni stroški v OZD. Bolje povedano, za toliko počasneje naj bi rasli materialni stroški, saj se v OZD zavedajo, da še s takimi napori ne bodo mogli obvladati stroškov zaradi visokega porasta cen surovin in energije. V zvezi s predvidenim povečevanjem cen, ki so v pristojnosti občine, so menili, da ne bi smeli poviševati cen do maksimalne možne meje, ne da bi izdelali preglede stroškov. To velja predvsem za komunalne storitve (voda, kanališčina, smeti itd.). Tudi zmanjševanje sredstev krajevnega samoprispevka ni mogoče, ne da bi prej preučili posledice posamezne predlagane rešitve, ki jih je dal delegatom v razpravo izvršni svet. odločitev o spremembi programov krajevnega samoprispevka pa je lahko sprejeta le po enakem postopku, kot je bil uveden samoprispevek. Predlog ukrepov predvideva tudi, da bo občinski odbor medobčinske zbornice skupaj z OZD do konca letošnjega leta pripravil program prestrukturiranja kamniškega gospodarstva. Člani komiteja so menili, da je to odgovorna dolgoročna naloga vseh gospodarskih in družbenih dejavnikov v občini, naloga, ki je bila že nekajkrat zapisana v občinske planske in druge dokumente. Narejenega pa na tem področju praktično še ni ničesar. F. S. ALOJZ JERMAN JOŽE TOMEIJ Nova člana izvršnega sveta Zbori skupščine so na junijskih sejah razrešili dva člana izvršnega svta Skupščine občine Kamnik: Marjana URHA, ki je bil zadolžen za področje urbanizma in gradbeništva in Ivana HRIBARJA, ki je bil zadolžen za področje krajevnih skupnosti. Za nova člana izvršnega sveta pa so izvolili Alojza JERMANA, ki bo zadolžen za področje družbenih dejavnosti in Jožeta TOMEUA, ki bo zadolžen za področje krajevnih skupnosti. Tovariš Alojz JERMAN, roj. leta 1952, končano ima višjo šolo upravne smeri, je bil do prevzema funkcije vodje kadrovske službe v Svilanitu v letu 1976 zaposlen v Jugoslovanskih železnicah v Ljubljani. V preteklosti je opravljal naslednje funkcije: sekretar OO ZSMS pri železniškem gospodarstvu Ljubljana, načelnik alpinističnega odseka PD Kamnik, vodja plezalne šole pri PD Kamnik, vodja splošne delegacije SIS, član delavskega sveta DO Svilanit. Sedaj pa opravlja naslednje pomembnejše funkcije: član IO občinske Zdravstvene skupnosti Kamnik, predsednik zveze kulturnih orgaizacij občine Kamnik, član odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki, član organa družbenega varstva v skupnih službah SIS družbenih dejavnosti. Jože TOMELJ, roj. 1950, ima višjo izobrazbo. Do prevzema funkcije vodje komercialne službe v Tovarni kovinske galanterije v Ljubljani v letu 1978 je bil zaposlen v Titanu. Tovariš Tomelj je bil v preteklosti član delegacije za zbor združenega dela v Titanu, delegat v komunalni skupnosti in član komisije za planiranje v okviru komunalne skupnosti. Sedaj pa je že drugi mandat predsednik sveta krajevne skupnosti Volčji potok, član delavskega sveta, član komisije za delitev sredstev solidarnosti krajevnih skupnosti in član predsedstva krajevne organizacije ZRVS. Srečanje z našimi rojaki Letošnji obiski naših izseljencev v svoji domovini so v znamenju dveh jubilejev: 80-letnice Slovenske narodne podporne jednote, ki je z več kot šestdeset tisoč člani največja organizacija slovenskih izseljencev in njihovih potomcev ter 50-letnice organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Poleg osrednje proslave, ki je bila v začetku julija v Cankarjevem domu v Ljubljani in tradicionalnega izseljeni-škega piknika v Škofji Loki bo s/ečanje naših rojakov tudi letos v Kamniški Bistrici in sicer v soboto, 21. julija ob 16. uri. Srečanje tudi letos pripravlja podružnica izseljenske matice Domžale-Kamnik. Priložnostni govor na srečanju bo imel Anton Ipavic, predsednik naše občinske skupščine, v kulturnem programu pa bodo nastopili oktet bratov Pirnat iz Jarš, domžalski Kovinarji in recitator Tone Ravnikar. Naši rojaki so letos pripravili tudi kulturne in športne nastope v več slovenskih krajih. Tako bo 19. julija dopoto-vala v Slovenijo folklorna skupina Nagelj iz Toronta, ki bo nastopila tudi v Kamniku in sicer 26. julija ob 20. uri za kavarno Veronika. Vabimo vse Kamničane, da se udeležijo obeh prireditev. TOZD Usnjena jf--s\ tuzu usnj (( **0U^i) konfekcija, V J ki je v sest sestavi delovne organizacije Tovarne usnja Kamnik objavlja na podlagi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela I. 4 krojilje za obrat Špitalič - PK šivilja - leto dni delovnih izkušenj - 3 mesece poskusnega dela II. Vzdrževalec v TOZD - elektromehanik - 2 leti delovnih izkušenj - 3 mesece poskusnega dela Pisne prijave je treba poslati v roku 8 dni po oglasu del na našlo: Kadrovska služba Tovarne usnja Utok Kamnik, Usnjarska 8, 61240 Kamnik. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. • S seje družbenopolitičnega zbora Pripravništvo je še vedno zapostavljeno Na 24. seji družbenopolitičnega zbora so največ pozornosti namenili kadrovski politiki v občini, sprejeli so analizo o poslovanju delovnih organizacij v občini Kamnik v prvem trimesečju letošnjega leta in sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Kamnik in v Glasbeni šoli Kamnik. Predsednik izvršnega sveta Franc Jeras je govoril o gospodarskih gibanjih in dejal, da je kamniško gospodarstvo v prvem trimesečju doseglo večino ključnih, z resolucijo zastavljenih ciljev. Industrijska proizvodnja je bita za 8,1% višja kot v trimesečju lani. Bistveno več so proizvedli v Utoku (45%), v Eksperimentalni tkalnici (28%), v Donitovi TOZD Kemostik (36%) in v Elektroelementu, TOZD Svit (21%). Gospodarstvo je v tem času ustvarilo za 12,6% več dohodka kot ga je načrtovalo. Oziroma za 82% več dohodka kot v treh mesecih lani. Najvišji dohodek na delavca so ustvarili v gozdarstvu, trgovini in industriji, najnižjega pa v gostinstvu, gradbeništvu ter v stanovanjsko-komunalni dejavnosti. Na meji rentabilnosti so v občinskem gospodarstvu poslovale naslednje organizacije: oba TOZD Rudnika kaolina in kalcita, Graditelj, Stol, TOZD Prodaja in Gostinsko podjetje Planin- ka. Letošnje prvo trimesečje je z izgubo sklenilo le Komunalno podjetje, glavni vzrok so prenizke cene komunalnih storitev in neekonomske cene smučarskih kart na žičniškem sistemu. Izgubi se je zato možno izogniti le s povečanjem cen. Poprečno obračunani čisti osebni dohodki na Zbori občinske skupščine so na sejah konec junija Vladimira KOROŠCA razrešili dolžnosti sodnika za prekrške občine Kamnik s 30.6.1984. Za sodnico za prekrške občine Kamnik so izvolili Polonco VA-LENTINČIČ-BERTONCEU in jo obenem imenovali za vodjo organa s 1.7.1984. Tanjo CERKVENIK (sodnika za prekrške Domžale) pa za namestnico tega organa občine kamnik s 1.7.1984. Vladimira Korošca pa so imenovali za vodjo enote Kamnik Temeljnega sodišča Ljubljana s 1. 7.1984. delavca, ki so bili v gospodarstvu občine za 48% višji kot v prvih treh mesecih lani so znašali 22.300 din, v republiki, kjer so bili za 43% višji pa znašajo 21.300 din. Najvišji poprečni obračunani čisti osebni dohodek so v tem obdobju prejemali delavci Veterinarskega zavoda (30.542 din) in Zavoda za urejanje prostora (30.345 din), najnižji pa zaposleni v Gostinskem podjetju Planinka (17.246 din), SGP Graditelj (16.921 din) in Gradbinec, TOZD Gradbena operativa (16.435 din). Kot rečeno so delegati največ pozornosti posvetili poročilu o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik v letu 1983. Predsednik odbora podpisnikov družbenega dogovora o kadrovski politiki Ivo Grilje je na seji poudaril, da je temeljni problem uresničevanja določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike prav v izvajanju kadrovske funkcije v organizacijah združenega dela. Kadrovsko funkcijo morajo opravljati strokovno usposobljeni kadri, vendar pa je iz poročila, ki je sestavljeno na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, razvidno, da je v kamniški občini še vedno neustrezna organiziranost kadrovskih služb. Le-ta je zelo različna: od celovite, samostojno organizirane kadrovske službe do pomanjkljive in kadrovsko neustrezno zasedene ali celo neorganizirane službe. Manjše OZD si niti ne morejo privoščiti delavca, ki bi delal samo na kadrovskem področju, kaj šele organizirane kadrovske službe. Še posebno zato bi morale biti kadrovske službe v skladu z določili družbenega dogovora med seboj povezane in si nuditi strokovno pomoč. Glede problematike zaposlovanja je iz poročila razvidno, da med zahtevami po izobrazbi in dejansko zasedbo obstaja obratno sorazmerje glede na stopnje zahtevnosti. Ugotovljeni razkorak gre praviloma v škodo izobrazbe. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da več kot eni tretjini delavcev v občini ni potrebno imeti nobene izobrazbe oziroma samo priučitev in hkrati, da rabimo v občini samo 600 delavcev z višjo in visoko izobrazbo, kar pomeni približno 8% vseh zaposlenih. Zelo velik je odliv strokovnega kadra, kar 63 delavcev z višjo in visoko izobrazbo vsako leto odide iz Kamnika. Prav ta negativna gibanja narekujejo aktiviranje vseh subjektivnih sil družbe, v prvi vrsti pa sindikata. Pojavil se je tudi problem prve generacije pripravnikov usmerjenega izobraževanja, njihovo znanje, predvsem praktično, je skromno, zato je nujno nekaj ukreniti. Več pozornosti bo potrebno posvetiti izobraževanju mentorjev, ne le preko seminarjev in tečajev, ampak v ustreznih izobraževalnih institucijah. Na seji so delegati sprejeli tudi predlog, da se ustanovi medzborov-ska delovna skupina, ki naj prouči dejansko stanje v zvezi s pripravništvom in ugotovi, kakšna je pri tćm vloga posebnih izobraževalnih skupnosti, ali le-te dovolj upoštevajo potrebe prakse. R. GRČAR mm mi Zbor gorenjskih aktivistov V Mengšu je bil ob osnovni šoli Matije Blejca-Matevža 24. junija šestnajsti zbor aktivistov in borcev NOV Gorenjske. Zbora, Id je vsako leto v drugi gorenjski občini, se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko ljudi, med njimi so bili seveda tudi aktivisti in borci, ki so na srečanju obudili spomin na 40-letnico prvega srečanja na Jelovici. Slavnostni govornik je bil Marjan Rožič, predsednik zvene konference SZDL Jugoslavije, ki je opozoril na sedanje zaostrene družbenoekonomske razmere in spomnil na vrednote, ki nam jih je dala naša revolucija in narodnoosvobodilna fronta, ki pa jih žal v sedanji praksi premalo uveljavljamo. S seje zborov občinske skupščine Konkretni programi morajo nastati v delovnih okoljih Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na svoji zadnji seji v torek, 10. julija, med drugim razpravljali tudi o predloga programa ukrepov in aktivnosti v občini Kamnik po odmrz-nitvi cen, za finančno konsolidacijo gospodarstva ter uresničevanje ekonomske stabilizacije in ciljev gospodarjenja v letošnjem letu, ter o predlogu programa dolgoročnega razvoja turizma v občini. Med naloge s področja gospodarjenja spadajo tudi ukrepi politike cen, s katerimi naj bi zmanjšali inflacijo in upočasnili rast cen. Občinski izvršni svet je zato sprejel dogovor o izhodiščih za določanje cen nekaterim proizvodom in storitam, ki so v pristojnosti občin. Tako naj bi se povečala cena vode za do 40, kanalščine do 29 in odvoza smeti do največ 31 odstotkov, stanarine naj bi se povišale za največ 30 odstotkov, nove cene kruha pa naj bi se uskladile z novimi cenami moke. Potrebni bodo tudi ukrepi za kontrolo cen in sankcije za kršilce dogovorjene politike cen. Nujni bi bili tudi številni ukrepi s področja družbenih dejavnosti - za zmanjšanje stroškov. Posebno vprašanje je samoprispevek, saj primanjkuje sredstev za delovanje družbenih dejavnosti, za sofinanciranje objektov in njihovo delovanje. Delegati so se med možnostmi 30 odstotnega zmanjšanja vsem porabnikom samoprispevka (KS, zdravstveno varstvo in izobraževanje) 30 odstotnega zmanjšanja le tistih programov, ki se še niso pričeli, in neizpremenjeno višino samoprispevka, odločili za slednjo varianto. Ob ukrepih za finančno konsolidacijo gospodarstva, ki zajemajo programe delovnih organizacij na področjih finančnega poslovanja, zagotovitve trajnih obratnih sredstev in zmanjšanja surovin, ki niso kurantne, naj bi tudi z zmanjševanjem obveznosti gospodarstva zagotovili boljši polo- žaj tega področja. Predvidoma naj bi se zmanjšale obveznosti kot davek iz dohodka TOZD, prispevek solidarnosti, prispevek za kolektivno komunalno rabo, za zaklonišča itd. Delegati so menili, da je bolje zmanjšati sredstva za solidarnostno gradnjo stanovnj kot pa za komunalno dejavnost, saj ima Kamnik že močno dotrajan komunalni sistem, ki potrebuje precej sred- stev za obnovo. V razpravi o programu je dr. Ivan Justinek opozoril na notranje rezerve v gospodarstvu, ki so predvsem v znanju in v inovatorstvu ter izboljšavah. Le to bi moralo biti sestaven del programa, ki bi moral upoštevati tipične razmere v Kamniku, ne pa ostajati na abstraktni ravni. Predsednik izvršnega sveta Franc Jeras je orisal položaj go- Lončarsko podjetje Komenda odkupuje staro ostrešje in vse vrste mehkega lesa (bor, smreko, jelko, brezo, jelšo), ter slamo ali seno slabše kvalitete. Cena ugodna! Informacije vsak dan od 6. do 14. ure. Telefon (061) 841-015 Glasbena šola Kamnik razpisuje prosto delovno mesto računovodje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Pogoji: končana ekonomska srednja šola in tri leta delovnih izkušenj. Rok prijave je 15 dni po objavi. O delu rezervnih vojaških starešin Sredi junija je imela občinska konferenca ZRVS Kamnik svojo redno sejo, na kateri je ocenila dejavnost svojih članov, organizacij in organov v preteklem obdobju 1983/84. Poleg ocene stanja in aktivnosti v minulem letu si je zadala tudi naloge za obdobje 1984-1985. V skladu s pravili OK ZRVS so delegati za predsednika OK ZRVS Kamnik ponovno izvolili Zvoneta Cveka, na mestu sekretarja OK ZRVS Kamnik pa bo namesto Slavka Zaletela v naslednjem mandatnem obdobju Jože Arko. V uvodnem poročilu je tovariš Cvek Zvone poudaril težiščne naloge, katere so opravile organizacije ZRVS v preteklem obdobju. Poudarek v dejavnosti rezervnih vojaških starešin je bil na informiranju svojega članstva. Sklepi sej predsedstva OK ZRVS so bili redno posredovani predsednikom krajevnih organizacij ZRVS, tako, da so bili le-ti redno seznanjeni z dejavnostjo OK ZRVS in hkrati z nalogami, katere so izhajale iz sklepov teh organov. Članki o dejavnosti rezervnih starešin so bili objavljeni tudi v sredstvih informiranja, (Kamniški občan, Naša obramba, TV-15). Predvsem Naša obramba pomeni osnovo vojaško strokovnega izobraževanja starešin, zato je nedopustno, da nekateri člani niso naročeni na omenjeno revijo, še manj pa, da revija ne služi svojemu namenu. Osnova delovanja rezervnih starešin je bila usmerjena na izvajanje idejnopolitičnega in vojaškostrokovnega izobraževanja članstva. Pri tem je treba izpostaviti problem udeležbe starešin na predavanjih. Kljub obveznostim, ki jih imajo nekateri starešine v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, je nedopustno, da starešine ne prihajajo na to vrsto usposabljanja, saj nas Zakon o službi v oboroženih silah obvezuje udeležbe na predavanjih in jasno opredeljuje, kdo ni dolžan obiskovati predavanj. Res je, da predavanja niso vedno najkvalitetnejša, toda to ne more biti edini vzrok neodzivanja nekaterih starešin. Sistem sankcij omogoča kaznovanje rezervnih starešin zaradi neudeležbe na teh vrstah usposabljanja. To vrsto kaznovanja smo v lanskem letu že uporabili, vendar tak način zagotavljanja udeležbe vsekakor ni najprimernejši. Pomembna naloga organizacij in organov ZRVS ter tudi ostalih subjektov, ki so odgovorni za kadre na področju SLO in DS, je tudi skrb za moralno in idejno politični lik starešine. Tisti rezervni vojaški starešine, ki delajo v nasprotju s stališči ZK, z etničnimi in drugimi normami in tisti, ki rušijo lik starešine, si tega naziva prav gotovo ne zslužijo. Sistem financiranja postaja na vseh področjih družbenega delovanja problematičen, prav tako tudi pri delovanju organizacij ZRVS. Kljub temu pa smo v preteklem, predvsem pa v letošnjem letu z uspešnim delovanjem z organi družbenopolitične skupnosti uspeli zagotoviti potrebna finančna sredstva za normalno dejavnost organizacij in organov ZRVS ter za izvedbo najosnovnejših nalog. Osnova delovanja ZRVS v letu 1984-1985 bo namenjena obnovi, dopolnitvi in poglobitvi idejnopolitičnega, splošno vojaškega in obrambno zaščitnega znanja. Pozornost bo namenjena tudi seznanjanju stareSin s smernicami za izdelavo in uporabo varnostnih načrtov v KS in OZD ter z njihovimi nalogami pri preprečevanju in odpravljanju izrednih razmer. Vojaško strokovno usposabljanje bo potekalo v KO ZRVS s ciljem usposabljanja rezervnih vojaških starešin na področju vodenja enot v pogojih začasne zasedenosti ozemlja. Ena najpomembnejših nalog je tudi usposabljanje narodne zaščite. To usposabljanje bo potekalo skladno s smernicami za razvoj, organiziranje, delovanje, vodenje in usposabljanje narodne zaščite. Kot vsako leto bodo tudi letos starešine opravljali izpite in reševali taktične naloge praktično na terenu. Delegati konfrence so soglasno sprejeli poročilo o dejavnosti ZRVS v obdobju 1983-1984 ter potrdili načrt dela za leto 1984, kakor radi finančni načrt. Na predlog novega vodstva delegati niso imeli pripomb, tako da je bik) vodstvo soglasno izvoljeno. V razpravi so delegati in gostje poudarili pomen in vlogo zveze rezervnih vojaških starešin v sedanjem trenutku ter izrazih pripravljenost za aktivno in odgovorno delo v organizacijah in organih ZRVS. A. J. spodarstva v občini, ki se srečuje s številnimi problemi - iztroše-nost opreme, ki je do 90-odstot-na, slaba kadrovska struktura, številne migracije predvsem kvalificiranih kadrov v Ljubljano in Domžale, ter migracije nekvalificirane delovne sile v Kamnik. Opozoril je na slabo sestavo industrije, ki je delovno intenzivna in potrebuje pri svojem delu mnogo surovin, kar ni Tigodno. Delegati so se strinjali, da je to akcijski program za delo, ki pa ga bo potrebno dopolniti s konkretnimi programi delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, pa tudi federacije in republike. Tudi na področju turizma je stanje precej zapleteno, težav ne manjka. Značilna je velika raz- drobljenost ponudbe, iztrošenost opreme, kadrovske težave. Vse to bi bilo potrebno rešiti, s skupnimi vlaganji in povezovanjem. V turistično ponudbo bi bilo treba vključiti gostinstvo, kmečki turizem, bolj kot doslej pa tudi Veliko planino itd. V razpravi je Milan Marinič poudaril, da bi bilo predvsem treba določiti cilje - vrsto turizma, ki naj bi ga razvijali, bolj kot doslej pa naj bi se posvetili kadrovski politiki in izobraževanju delavcev v turizmu. Poudaril je tudi velik pomen propagande. Delegati so osnutek programa sprejeli, javna razprava o njem pa bo trajala do 15. oktobra 1984. M. R. kam 00 Obisk pri doberdobskih krvodajalcih Že več kot deset let se tkejo prijateljske vezi med krvodajalci Kamnika in Kranja ter krvodajalci zamejskih Slovencev iz Doberdoba. Vsako leto se srečujejo, enkrat v Kamniku oziroma v Kranju, drugič pa v Doberdobu. 26. maja je bil obisk v Doberdobu, ki sta se ga udeležili skupini krvodajalcev iz Kamnika in Kranja. Obe skupini sta bili nadvse prijateljsko in gostoljubno sprejeti. Vremenska napoved ni bila spodbudna, v nas pa je le tlelo upanje, da padavin ne bo, saj bi to nekoliko pokvarilo prijatelj-sko-pikniško srečanje. Na mejo smo prispeli nekoliko za Kranjčani. Prijatelji iz Doberdoba so nas že čakali. Po krajšem postanku in ureditvi vseh formalnosti, ki so potrebne za prehod preko meje, bi pot lahko nadaljevali, če ne bi odkrili »slepega potnika«, ki pa je bil vendarle vpisan pod zap. štev. 28 spiska krvodajalcev. Tudi formalnosti na italijanski strani so bile hitro opravljene in že smo se peljali proti Doberdobu. Sprejem je bil na športnem igrišču, kjer so prav takrat številni otroci tekmovali. Prisrčnost nas je kar ganila. Stiski rok, poljubi in prva izmenjava pozdravov med znanci so vzdušje veselja in radosti kar stopnjevali. Po obveznem izdatnem zajtrku s pristno domačo kapljico so pogovori postajali še živahnejši, čeprav nas je čas že priganjal. Po programu gostiteljev naj bi si ogledali nekatere znamenitosti kraja oziroma dežele. Najprej smo se odpeljali v notranjost Furlanije, še naprej od Vidma do nekdanje rezidence Napoleona. Zanimivosti tistega obdobja so muzejsko razporejene tako, da si obiskovalec lahko predstavlja takratni čas. Nazaj grede smo si ogledali še veliko grobnico iz prve svetovne vojne v Redipuglia, kjer je pokopanih okrog 100.000 padlih vojakov, ki so se bojevali na tem delu itali-jansko-avstrijske fronte. Med padlimi so številni možje in fantje Slovenci. Njihova imena so vpisana po abecednem redu v 26 teresah. Od tu ozircfna padlim v teh krajih je posvečena tudi pesem »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob«. Med obhodom tega monu-mentalnega spomenika so se nam nehote vsiljevala razmišljanja o nesmislih vojne in človeški grozi. Nekatere rane se celijo zelo počasi. Okrog pol treh popoldne smo se vrnili nazaj v Doberdob, kjer so nas že kuharji in gostitelji priganjali h kosilu, saj je bil program obiska obsežen. Obiskati smo morali še Sv. Mihael, hrib nedaleč od Doberdoba, kjer je muzej orožja iz prve vojne in stare vojaške utrdbe. Z vrha je lep razgled daleč v Furlanijo. Lepo se razprostre pogled na Staro in Novo,Gorico vse do Solkana in Kekca. Ob jasnem vremenu se vidi do Trsta in okolice. Vreme je še vedno držalo z nami. Po vrnitvi so nam doberdobski prijatelji prepustili 2 urici časa za ogled mesta oziroma vasice in za nakup kakšnih drobnih stvari in spominkov. Sprehod po Doberdobu nas je ponovno prepričal, da je to lepa, skoraj čisto slovenska vasica z okrog 800 prebivalci in kar 116 krvodajalci. Kjerkoli smo se ustavili, povsod so se ljudje pogovarjali v slovenskem jeziku, imeli smo občutek, da smo nekje na Kranjskem. Prijaznost in nasmeh sta nas spremljala na cesti, v trgovini ali pri kozarčku pijače. Nadvse zadovoljni smo se proti večeru zapot srečali na pikniku. Ob tej priliki so se predstavniki Kamnika in Kranja zahvalili Dobe rdobčanom za izredno prijeten dan. Zahvala je veljala tudi njihovi iskreni gostoljubnosti in pripravljenosti za še tesnejše sodelovanje pri humanem in človeko- ljubnem delovanju krvodajalcev. V imenu gostitelja nas je pozdravil predsednik prostovoljnega krvodajalskega društva v Doberdobu in naš prijatelj Jože Ferle-tič, v imenu doberdobske občine pa njen župan, ki je med ostalim dejal, da je nadvse zadovoljen z dosedanjim sodelovanjem in potrdil, da je želja vseh vaščanov tega kraja, da bi se tako sodelovanje še naprej krepili in ugodno razvijalo. Predsednik krvodajalcev širšega Tržiškega okrožja, ki vključuje 7 občin in zajema nad 3.500 krvodajalcev Aldo Malaroda nam je zaželel dobro počutje in se zahvalil za dosedanje dobre medsebojne odnose in poudaril pomen krvodajalstva in pripravljenosti pomagati pomoči potrebnemu človeku. Krvodajalci so zelo pomembna vez ne glede na narodno ali jezikovno različnost. Temu je tako zato, ker krvodajalce povezuje enak odnos in pripravljenost, dati sočloveku vse, tudi del sebe. Čas, zopet ta čas. Stiski rok, mahanje v pozdrav in že smo se odpeljali domov v Kamnik in Kranj. Vsi smo bili polni prijetnih občutkov o plemenitih ljudeh na drugi strani meje, ki živijo polno življenje in soustvarjajo pogoje za boljše spoznavanje in razumevanje ljudi z obeh strani meje med Slovenijo in Italijo. STANE SIMŠIČ Obvestilo Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v začetku septembra, saj avgusta naš časopis ne izhaja. Zaprto bo tudi uredništvo Kamniškega občana zaradi dopustov. Morebitne prispevke ali druge stvari za objavo lahko ta čas oddaste v nabiralnik pred uredništvom ali jih pošljete po pošti. Dnevi narodnih noš, folklore in obrti Kot je bilo pričakovati, se intenzivnost priprav na turistično prireditev Dnevi narodnih noš, folklore in obrti iz meseca v mesec stopnjuje. Organizatorji: Turistična poslovna skupnost Kamnik, Turistično društvo Kamnik in Zveza kulturnih organizacij Kamnik - Folklorna skupina Kamniška Bistrica so se povezali z narodnimi nošami, folklornimi skupinami in obrtniki, ki bodo razstavljali svoje izdelke oz. jih prodajali na stojnicah TD Kamnik. Osrednje kulturne, še zlasti pa folklorne prireditve, se bodo & od četrtka 6. 9. 1984 do nede-Ije 9. 9. 1984 odvijale na Titovem trgu, na katerem bodo kamniški družbeni in zasebni go- Priznanje samoupravljalcev m v ■ m .m mm v Jožici Jeglič Ob dnevu samoupravljalcev podali republiški svet Zveze sindikatov Slovenije nagrade in priznanja posameznikom, delovnim sskupinam in organizacijam združenega dela za vidnejše aktivnosti na področju samoupravljanja. Med letošnjimi republiškimi nagrajenci (5 delovnih organizacij in 10 posameznikov) je tudi Kamničan-ka Jožica Jeglič, rojena 12.2.1951, kvalificirana tekstilna delavka v DO Svilanit Kamnik. Jožica Jeglič je začela delati v Svilanitu, pred šestnajstimi leti najprej pri adjustiranju brisač, nato kot previjalka preje, pa tkalka kravat, zdaj pa je krojilja kravat v TOZD Svila. Je izredno prizadevna in vestna delavka ter dobra tovarišica sodelavkam. Pri delu dosega nad-poprečne uspehe. Zato so jo delavci večkrat predlagali za odgovorne dolžnosti v sindikalni organizaciji in samoupravnih organih. Bila je predsednica osnovne organizacije zveze sindikatov, zdaj pa je predsednica konference osnovnih organizacij zveze sindikatov delovne organizacije. S svojo prizadevnostjo je veliko prispevala k delu sindikalne organizacije, predvsem pri obravnavi zaključnih računov in periodičnih obračunov poslovanja ter h krepitvi samoupravnih odnosov. V tem času se je okrepilo delo delegacij za zbor združenega dela in SIS v delovni organizaciji. Prav tako se je vseskozi in se še izredno vključuje v delo samoupravnih organov; delala je v komisiji za nagrajevanje, v komisiji za vrednotenje delovne uspoešnosti in kot članica delegacije za samoupravno stanovanjsko skupnost. Ima izreden posluh pri ra- zrešenju vprašanj delavcev in zna navezati zelo neposreden stik z delavci ter jih spodbuditi za samoupravno in družbenopolitično delo. Prizadevno dela tudi v komisiji za mednarodne odnose pri občinskem svetu in republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, je zapisano v obrazložiti za priznanje. Obiskali smo jo 28. junija na njenem domu, v prijetni hiši na Poropatovi ulici, ko se je z možem in sinom odpravljala na zasluženi dopust. Nič odveč ji ni bilo. Kot že tolikokrat za razne sindikalne aktivnosti, si je tudi za nas vzela čas in z njo se je bilo res prav prijetno pogovarjati. Kaj vam republiško priznanje pomeni? »To priznanje mi veliko pomeni, žal tega ne morem izraziti z besedami. Zadovoljstvo za vse dosežene uspehe pri mojem delu tiči v moji notranjosti. Toda moram pov-dariti, da priznanje ni le moja zasluga, ampak ga delim z vsemi, ki mi pomagajo; tako v DO, občini, in tudi mojega moža, s katerim samoupravno deliva vse družinske in gospodinjske obveznosti. Prav tako se moram zahvaliti občinskemu sindikalnemu svetu Kamnik, ki s svojimi predlogi in prispevki veliko pomga, da se opredeljene naloge iz zakona o združenem delu uspešno uresničujejo. Le če bomo združili vse moči, bodo tudi uspehi, samo delo funkcionarjev je premalo.« S kakšnimi problemi se srečujete pri aktivnem sindikalnem delu? »Kar preveč govorimo in filozofiramo, a tega ne znam prenesti v delovna okolja. Ta moja splošna razmišljanja ne veljajo le za Svilanit, ampak za celotno našo družbeno skup- nost. V Svilanitu dosegamo dobre uspehe, to me spodbuja, saj imam rada, da se za nami nekaj pozna. V političnih organizacijah pa vlada ponekod maloduš-je, ni pravega konkretnega dela. Govoriti in zapisati znamo, ko je pa treba dogovorjeno nalogo dejansko izpeljati, pa klonemo in čakamo. Napak nočemo in nočemo videti. Ni prave odgovornosti bodisi do dela, družbenih sredstev, materiala itd. Z malo več odgovornosti bi bilo dosti manj problemov v delu in samoupravljanju.« Vsak sistem ima svoje pomanjkljivosti, kako jih vi zaznavate? »Naš samoupravni socialistični sistem je treba dograjevati. Nekateri celo razmišljajo, da ni pravilen, da ga moramo spremeniti. Prepričana sem, da je popolnoma pravilen, le dograjevati ga je treba in ga spraviti v življenje. Poglejte samo napredek naše celotne družbe od osvoboditve do danes. K obnovi porušene domovine je prav gotovo prispeval samo naš samoupravni socialistični sistem. Ne rečem, da ni nedopustnih napak; na te napake pa moramo ravno sindikalni delavci in člani ZK dosledno opozarjati: in jih razčiščevati. Nepravilnosti se ne smejo dogajati, ne smemo dovoliti, da bi karkoli nepoštenega šlo mimo nas.« »Kaj pričakujete od delovnih ljudi - samoupravljalcev? »Vsak deloven človek, član naše socialistične družbe naj se vOraša koliko je naredil za naš samoupravni sistem. Manjka nam zavesti do dela a samo z delom si lahko zagotovimo socialno varnost. Nagrajevanja po delu še vedno nismo izpeljali do konca, zato še vedno ne- kateri živijo na račun dela drugih. V sindikatu si prizadevam spodbuditi vsakega delovnega človeka, da bolj in več dela. Nekateri za politične akcije nikakor ne najdejo časa. Čas se najde, le volje ni prav nobene, tako pa čakamo na rezultate in aktivnosti drugih. Za pravo aktivno sindikalno delo je vse premalo ljudi; ljudi moraš znati vpeljat, to delo zahteva veliko truda.« Kaj pa sodama varnost? »Pri nas je socialna varnost kolikor toliko zagotovljena. Moramo pa se zlasti vprašati, zakaj delavec, v širšem družbenem pogledu, ne dobi niti minimalnega OD. Ali je za to kriva neprilagojena tehnologija dela, ali je previsoka norma, verjetno je vzrok še kje drugje in to naj bi pomagal reševati sindikat. Pomembni so rezultti poslovanja. Preveč pavšalno govorimo predvsem o tistih DO, ki poslujejo na robu rentabilnosti. Sindikat bi moral ugotavljati, zakaj do tega prihaja in ukrepati čimprej. Delavce z na-njižjimi OD rdeče številke prav gotovo najbolj prizadenejo. Tudi nekateri ukrepi ZIS destimulirajo delavce. Tako npr. tekstilna industrija mora slediti zunanjemu trgu, to pa ne gre brez potovanja na tuje ali nabave nove tehnologije. Ti ukrepi se bodo morali spremeniti ker zavirajo delo in izvoz.« VERA MEJAČ stinci pripravili raznovrstno ponudbo pijače in jedače. Izgled osrednjega kamniškega trga bodo popestrile stojnice, ki bodo postavljene pri kavarni Veronika, na Titovem trgu in v Maistrovi ulici ter gostinske mize s senčniki na Titovem trgu. Od četrtka do sobote se bodo predstavile zlasti domače skupine in društva, ki so organizirani v Zvezi kulturnih organizacij Kamnik. Folklorne prireditve in srečanje ljudskih pevcev in godcev, na kateri bodo kmetje predstavili tudi delovna opravila, bo- pripravila folklorna skupina Kamniška Bistrica. V osrednji prireditvi, ki bo v nedeljo, 9. septembra popol- dne, organizator je Turistično društvo Kamnik, bodo v povorki sodelovale: narodne noše, folklorne skupine, planšarji, lovci, gasilci, konjeniki in pihalne godbe. Izbrane folklorne skupine se bodo dopoldne in po povorki s plesi predstavile gostom, turistom in domačinom. Tudi propagandni del prireditve poteka po dogovorjenem programu. Poleg osrednjega plakata, bo pripravljen bilten in letaki, ki bodo posredovani turističnim agencijam. S tem.si organizatorji obetajo večjo udeležbo tujih gostov, ki bodo v tem času na dopustovanju v turističnih krajih Slovenije. STANE ZARNIK Oglašujte v Kamniški občan Delovni posvet sindikalnih aktivistov Na pobudo občinskega sindikalnega sveta Kamnik je bil sredi junija v Kulturnem domu na Duplici delovni posvet sindikalnih aktivistov občine. Navzoči so bili tudi drugi družbenopolitični delavci iz našega kraja. Posvet je bil razdeljen na štiri dele. Prvega je vodil komentator ljubljanske televizije Janez Cucek, ki je predstavil mednarodno politično stanje ter vojaško-poli-tične in gospodarske razmere. V drugem delu je sodeloval Franc Jeras, predsednik izvršnega sveta občine Kamnik. V vmesnem delu je predsednik občinskega sveta Kamnik Franc Sikošek opozoril na najbolj pomembne naloge sindikata v tem trenutku, v zaključnem delu posveta pa je sodeloval predsednik republiškega sveta ZS Slovenije. Marjan Orožen. Janez Cucek je že na začetku svojega predavanja o mednarodnem stanju pritegnil pozornost. Z velikim poznavanjem svetovnih razmer, kjer je v zadnjem obdobju izredno pestro dogajanje, je prisotnim na preprost, izčrpen in konkreten način postregel s podatki o današnjem svetu. Med drugim je povedal, da v svetu še vedno obstaja boj za prestiž, trgovina, ki temelji na političnih gledanjih, na osebne koristi in/vzporedno z gospodarsko tudi politično odvisnostjo. V Afriki je močan problem rasizem. Tudi v drugih državah nekateri voditelji urejajo zadeve s strastjo in velikokrat tako, da delovni človek nima pravic; skratka, svet se še vedno ubada s kopico neurejenih zadev, ki medsebojne odnose slabšajo in uničujejo. Janez Cucek se je dotaknil tudi ocen tujine o jugoslovanskem življenju in delovanju po Titovi smrti. Dejal je, da naš ugled ni padel, čeprav je imel predsednik Tito tolikšen ugled in avtoriteto. Še vedno je naš glas v mednarodnih odnosih upoštevanja vreden. Truditi pa se moramo, da bomo bolj uspešno in sproti reševali probleme in s tem dajali kar najmanj povoda našim zunanjim nasprotnikom. Na pobudo Franca Sikoška se je iazvil pogovor o političnih pritiskih z Vzhoda in Zahoda in vprašanjih v zvezi s tem. V mednarodnih odnosih je posebno pomembna gospodarska doslednost in ureditev prodajnih cen. Te pa so vprašljive že pri našem notranjem poslovanju. S pravilno ceno je treba pravilno ovrednotiti vloženo delo. Vemo pa, da imamo z ureditvijo cen znotraj Jugoslavije veliko težav. Predsednik izvršnega sveta občine Kamnik Franc Jeras se je dotaknil današnjega gospodarskega trenutka v svetu, Jugoslaviji, še posebej pa v Sloveniji in občini Kamnik. Opozoril je, da stanje ni normalno. Svet je v gospodarski krizi. Onemogočeni so normalni trgovski tokovi. Tudi mi smo dolgo živeli preveč na tuj račun. Veliko izposojenega denarja smo porabili za negospodarne investicije. Samo v Sloveniji imamo kar tri avtomobilske tovarne, vemo pa, kakšni so pogoji za delo in prodajo. V bodoče bomo morali temeljito premisliti, kaj bomo sanirali. Pri tem ne sme biti mejnikov med republikami ali celo med občinami: obveznosti moramo enakopravno reševati. Tudi kamniškemu gospodarstvu je potrebna velika zrelost in sposobnost, da bo v prihodnje lahko dobro delalo. Trenutno v naših delovnih organizacijah ni veliko izgub, vendar se novi izgu-baši pojavljajo. Kontrolirati moramo zaloge proizvodnih materialov, posebno tistih, ki so nabavljeni s krediti. Kar 90% naše proizvodne opreme je zastarele; uvoza nove opreme pa skoraj ni, medtem ko v svetu opremo zamenjajo vsakih pet let. V prihodnje bo treba napeti vse sile v cilju povezovanja v višje reprodukcijske celote. Tov. Sikošek je na delovnem posvetu opozoril na naloge, ki so pred nami. Zelo pomembna je pravilna obravnava polletnih obračunov v delovnih organizacijah. Pri tem imajo veliko vlogo sindikalni predstavniki v vsakem tozdu. Vsako delovno okolje bi moralo biti toliko zrelo, da bi posameznike vprašali, zakaj nalog niso opravili. Kvaliteto in količino dela pa je treba preverjati že med delom, ker je kasneje lahko prepozno. Poletni mesci so tudi čas dopustov in zato za omenjeno niso najbolj primerni, vendar je delo treba opraviti. Kaj bomo imeli od izgovorov, da ni materiala, da so bile pri delu druge težave, če pravega dohodka ne bo. V pogovoru, ki je ostal do srečanja s predsednikom RS ZSS, Marjanom Orožnom, je bilo izrečenih še veliko vprašanj, v katerih so sodelovali tudi drugi delavci iz naše občine. Vprašanja so bila dobronamerna, pobudniki teh vprašanj pa so na ta način posegli v svoje delovne sredine in hoteli najti odgovore na tisto, kar jih najbolj žuli. Obravnavana so bila tudi vprašanja o zaposlovanju mladih delavcev in pravilnem razdeljevanju sredstev bodočim delavcem med šolanjem. V zaključnem delu posveta je sodeloval Marjan Orožen, predsednik RS ZSS. Povedal je, da je v delovnih organizacijah veliko problemov. Interes vsakega kolektiva je, da jih razrešuje in ustvarja dohodek. To je dolžnost vsakega delavca. Občinski sveti bodo pri tem pomagali, kar je tudi njihova dolžnost. Bolj na čelo morajo stopiti delavčeve ustavne in zakonske pravice. Zakaj nastajajo izgube? Delovni kolektiv se mora vedno primerjati s kolektivom iste stroke in videti, kdliko kdo proizvaja in koliko dohodka realno ustvari. Če naredimo tako primerjavo, je včasih nerazumljiva: dohodek enega in drugega je tudi za 100% večji. Podatki nam kažejo, da več delamo, po drugi strani pa spoznavamo, da slabše poslujemo. Kako more to biti? Analizirati moramo vsako postavko, vsak strošek. Ne moremo dopustiti, da cene divjajo preko vsake logike in pameti. Zakaj ima veliko delavcev nizke osebne dohodke? To se vprašujejo v delovnih kolektivih. Ne vprašajo pa se, kako delajo, koliko narede, kakšen je njihov prispevek družbi. Taka delovna organizacija ni koristna. Naj se prestrukturira v bolj koristno. Čas je, da delavci vzamejo-stvari bolj v svoje roke. Tako se bomo rešili neljubih posledic, ki nujno izhajajo iz slabega dela in prevelikega vpliva tehnokrati-zma. Priti mora do spopada v odnosu produkcijskih sil do proizvodnih sredstev. Ukinjati moramo režijo, ne pa razvoj. Vsak tozd ne sme delati po svoje. Neprestano moramo iskati nove rešitve za pridobivanje dohodka. Vsi udeleženci delovnega posveta so se na srečanje dobro pripravili in na posvetu analizirali današnje razmere v delovnih organizacijah, občini, republiki, državi in v svetu. Osnova za naše boljše medsebojne odnose, večje zaupanje, mirnejše delovanje, večjo produktivnost in boljšo urejenost je boljše delo. O boljšem delu se lahko na vse načine pogovarjamo, vendar od tega ne bo koristi, če ga ne bomo prenesli v vsako osnovno celico življenja. Vemo, da bi lahko več naredili, da bi se lahko bolje organizirali, da bi lahko dogovore bolj spoštovali in na probleme ne kazali kot na nekaj nerešljivega, temveč jih reševali. Za boljšo in večjo proizvodnjo je potreben boljši odnos do našega skupnega dela. Delovni posvet sindikalnih delavcev v dupliškem domu je opozoril na veliko nalog, za katere smo dolžni in odgovorni, da jih opravimo. Na posvetu je bila izrečena pripomba-, da naj vsakdo, ki svojega dela do polletja ni dobro opravil, ne gre na dopust. Prav bi bilo, da tudi osebnega dohodka ne bi dobil. Potem bi vsi tisti, ki danes ne delajo dobro, pa bi lahko, na zadeve drugače gledali. CIRIL SIVEC Preberite, ne bo vam žal Zdrav duh v zdravem telesu nam je dobro znan rek. Da pa to lahko velja, moramo tudi sami kaj prispevati k temu. V raznih športnih igrah lahko sodelujemo na glede na uvrstitev, glavno je, da se poiskusimo, da se poznamo med sabo in krepimo prijateljstvo. Samo lepe besede pa so premalo, zato je potrebno tudi kaj narediti. Mladinci Tunjic zopet pripravljamo tako srečanje za vse, ki to želijo. Vfce mladinske organizacije, društva in klube vabimo, da prijavijo svoje ekipe za tekmovanje na ČETRTIH IGRAH BREZ MEJA Igre bodo v nedeljo, 19. 8. 1984 ob 14. uri v Tunjicah. Ekipa šteje 6 članov - dve dekleti, trije fantje in ena rezerva. Prijave sprejemamo na naš naslov: OO ZSMS TUNJICE, Košiše 14, 61240 Kamnik. Štartnina v višini 1.000 din se plača na žrebanju, ki bo 3. avgusta ob 20. uri v mladinski sobi do takrat sprejemamo prijave. Vsak tekmovalec dobi spominek in priznanje, prve tri ekipe lepe nagrade... Med gledalci bomo izžrebali tri nagrade. Po končanih igrah bo mladinska veselica. Za glasbo bo poskrbel ansambel Poljanšek, mladinci pa bomo tudi na veselici poskrbeli za igre in tekmovanja za gledalce. Vse, ki se želite sprostiti, nasmejati ali naple-sati, vabimo, da si že sedaj rezervirate nedeljo, 19. 8. 1984 za obisk naše prireditve, saj boste tako zelo podprli naša prizadevanja. DRAGICA Praznično v Mostah Za praznično vzdušje so na predvečer proslave poskrbele folklorne skupine Kamniška Bistrica, Iskra Kranj, Lendava in Most (na sliki), Id so nastopile na trgu v Mostah. Osrednja proslava ob 22. juliju, prazniku KS Moste, ki je bila v nedeljo, 8. julija 1984, je letos potekala ob praznovanju mladih gasilcev iz Most, ki so ob tej priložnosti razvili svoj prapor. Pionirska in mladinska enota GD Moste se že vrsto let na občinskih tekmovanjih uvrščata okoli prvega mesta. Tudi na letošnjem tekmovanju so dosegli prvo mesto. Vidne uspehe pa so dosegli tudi na republiških in zveznih tekmovanjih. Slavnostni del se je začel s povorko narodnih noš, folklornih skupin, godbo in enotami bližnjih gasilskih društev. Proslave so se udeležili številni gostje, med njimi predstavniki občine Kamnik in občinske gasilske zveze. V imenu gostov je spregovoril predsednik občinske skupščine Anton Ipavic. Sledilo je razvitje prapora. Ob tej priložnosti so o pomenu dela gasilcev govorili predsednik GD Moste ter poveljnik in predsednik občinske gasilske zveze. Trakove na prapor so pripeli pokrovitelji: občinska skupščina, občinska gasilska zveza, krajevna skupnost in kmetijska kooperacija. Mladi gasilci so prevzeli prapor in obljubili, da ga bodo častno nosili in da jim bo služil za spodbudo pri nadaljnjem delu. Predsednik sveta KS Mirko Kepic je na slovesnosti orisal pridobitve krajevne skupnosti v preteklem letu, kot so: ureditev središča vasi Moste, asfaltiranje ceste v Suhadolah, avtobusno postajališče, izgradnja prvega dela športnih igrišč ob šoli itd. Spregovoril je tudi o skupnih programih s sosednjimi KS, kot so: telefonski priključki, melioracija zemljišč, za katero bo potrebno še veliko truda, da bo potekala po demokratični in samoupravni poti. Na koncu je govoril še o delu, ki ga v KS nameravajo opraviti do konca leta. Ob tej priložnosti je predsednik KO SZDL Moste Vinko Ovi-jač podelil letošnja priznanja OF za delo v krajevni skupnosti, te so prejeli: Marjan Koncilja za prizadevno delo v GD, Srečko Poljšek za dolgoletno delo v društvu Rdečega križa in Marija Plevel za vestno delo v DPO KS. V kulturnem programu sta sodelovala pevski zbor in folklorna skupina KUD Moste. O. V. Moščani imajo novo igrišče Med prireditvami ob prazniku KS Moste je bila v sredo, 20. junija, otvoritev novega igrišča za odbojko pred šolo v Mostah. Igrišče, ki sta ga zgradila KS Moste in osnovna šola, bo namenjeno tako telesni vzgoji na šoli, kot tudi za rekreacijo krajanov. Igrišče je bilo narejeno v lastni organizaciji in delno tudi s prostovoljnim delom, tako da so sredstva, vložena v ta objekt, res minimalna. Pohvale gredo tako gradbenemu odboru s tovarišico Vando Rebolj na čelu, kot tudi mladinkam in mladincem OO ZSMS Moste, ki so s požrtvovalnim delom pomembno prispevali k izgradnji tega igrišča. Novo igrišče je plod res zglednega sodelovanja kraja s Šolo.-Pohvaliti pa velja tudi prizadevne športnike Odbojkarskega kluba Kamnik, ki so požrtvovalno pomagali pri uvajanju, te v svetu vedno bolj popularne športne panoge, v naši KS. Na otvoritveni tekmi sta se pomerili starejša in mlajša ekipa odbojkarskega kluba Kamnik. Zmagala je bolj izkušena starejša ekipa, ki je imela v svojih vrstah tudi dva republiška reprezentanta in sicer z rezultatom 3:1. Novo igrišče naj bi prispevalo k bolj organizirani športni rekreaciji v tej krajevni skupnosti, obenem pa k popularizaciji odbojke v tem delu občine. V ta namen je bil v juniju organiziran tečaj odbojke pod vodstvom trenerjev odbojkarskega kluba Kamnik. S to aktivnostjo bodo nadaljevali, saj so prav mladi igralci pokazali veliko nadarjenost za ta šport. VINKO OVJJAČ Otvoritev prodajalne Utok Kolektiv Tovarne usnja vabi občane Kamnika na otvoritev prenovljene in razširjene prodajalne in modno revijo usnjene konfekcije za jesen-zima 84/85, 27. 7; 1984 ob 16.00 pred prodajalno UTOK na Kidričevi cesti. Občane obveščamo, da bo Kidričeva cesta pred prodajalno na dan otvoritve zaprta za ves promet od 16. do 18. Obvoz bo mogoč po Usnjarski cesti ali po Kamniški obvoznici. Hvala za razumevanje. Utok, tovarna usnja Kamnik tozd Maloprodaja 23. junija 1984, ob otvoritvi balinišča na dvorišču zgradbe Društva upokojencev Kamnik, so upokojenci-balinarii iz Radovljice, Domžal in Kamnika odigrali prve prijateljske tekme. Na sliki: Kamničan Slavko Šuštar uspešno meri svoje balinarske spretnosti, (foto: Simšič) Upokojenci so ocenili štiriletno dejavnost Maja in junija so upokojenci, včlanjeni v društvo upokojencev Kamnik, kritično ocenjevali delo za preteklo obdobje. V dokaj obsežnih in temeljitih razpravah so ugotovili lep napredek, ki je bil dosežen pri delu v tem štiriletnem obdobju, ob tem pa so hkrati opozarjali na nove naloge društva za čas, ki je pred nami. Mandat zbora delegatov društva upokojencev ter izvršnega in nadzornega odbora je potekel, zato je bilo potrebno izvoliti nove delegate in izvršne organe društva, ki bodo vodili in usmerjali delo v času do leta 1988. Zbori upokojencev so bili sklicani v vseh večjih krajih in vaseh: V Šmarci, Duplici, Podgorju, Tunjicah, Godiču in Kam. Bistrici, Črni, Nev-ljah, Srednji vasi, Šmartnem, Tuhinju in v Kamniku. Skoraj povsod je bila udeležba na zborih zelo dobra, razprava pa temeljita in aktualna. Kamniško društvo upokojencev vključuje v svoje vrste že 1668 članov oziroma okrog 60% vseh upokojencev, živečih na tem območju. V kamniški občini delujeta še društvi upokojencev v Komendi in Motniku. Vseh upokojencev je v občini Kamnik 3.300, v društva pa je včlanjenih nekaj nad 2000 ali 60 odstotkov. Na sklicanih zborih so se upokojenci poleg ocenjevanja dela za preteklo obdobje zanimali zlasti za sedanje razmere in naloge, ki jih bo društvo opravljalo v bodoče. Splošna ocena, ki jo je sprejel tudi zbor delegatov, je bila, da je društvo v pretečenem obdobju delalo uspešno in v zadovoljstvo upokojencev. V tem času so bila obravnavana in rešena številna socialna in stanovanjska vprašanja, razvila se je obsežna športno rekreativna, izletniška in dopustniška aktivnost, posebna skrb pa je veljala bolnim in onemoglim. Skratka, organi društva so uspešno delovali povsod tam, kjer so problemi in težave nastajale. Poleg tega je društvo nadvse uspešno rešilo društvene prostore, ki so bili leta 1983 skoraj popolnoma prenovljeni in so solidna osnova za organiziranje aktivnosti, ki so blizu upokojencem. Kljub določenim problemom, ki so spremljali društveno dejavnost, je bila ocena zborov o delu ugodna in večkrat je bila izražena želja, da bi društvo s takim delom nadaljevalo tudi v prihodnje. Prav zaradi take ocene in ugotovitev na zboru delegatov v mesecu juniju ni bilo težko konkretneje opredeliti nalog društva za naprej. Razprava na zboru delegatov je pokazala, da bo pozornost veljala zlasti naslednjim vprašanjem: - v društveno življenje je treba vključiti še večje število članov, tako da bi število članov že v letu 1984 povečali 5% do 10% v primerjavi z letom 1983, - okrepiti je treba različne aktivnosti v okvi- ru društva: izbira je dokaj široka, ustanavljajo pa se še nove kot npr. ženska sekcija, balinarska sekcija, kolesarjenje itd. - posebno skrb je treba posvetiti socialnim vprašanjem, bolnim, starejšim in onemoglim članom, jih obiskovati na domovih ter skladno z možnostmi reševati socialne in stanovanjske probleme upokojencev, - upokojence je treba seznanjati z njihovimi pravicami in dolžnostmi, ki jih uživajo na osnovi predpisov pokojninsko invalidskega zavarovanja, - izletništvo in počitnikovanje nadaljevati na sedanjih dobrih osnovah, - usklajevati delo med društvi upokojencev in aktivno sodelovati v delu samoupravnih organov drugih društev in institucij, SPIZ, družbeno političnih organizacijah in drugimi, - društveno dejavnost prilagajati potrebam in željam upokojencev. Delovni čas v društveni pisarni je potrebno podaljšati in rešiti še druge zadeve in probleme, ki so med upokojenci prisotni, - poleg teh nalog je treba neprestano krepiti zavest, da je sodelovanje članov pri delu in življenju društva izredno pomembno in odločilno za uspeh... Na seji je bil izvoljen še izvršni odbor in nadzorni odbor ter drugi organi društva, ki bodo v naslednjem obdobju z neposrednim sodelovanjem članov-upokojencev reševali vsa vprašanja, ki spadajo v delokrog društva. Komaj teden dni po izvolitvi izvršnih organov društva, pa je kamniško društvo upokojencev v sodelovanju z delovnimi in drugimi organizacijami uspelo dokončati in izročiti v uporabo tako težko pričakovano balinišče. Slovesnost je bila 23. junija, ko so upokojenci Kamnika, Domžal in iz Radovljice odigrali tudi že prve prijateljske tekme. Balinišče in okolico je bilo mogoče do-končasti tudi zaradi polnega razumevanja in materialne pomoči, ki so jo upokojenci prejeli od številnih delovnih in drugih organizacij ter občinskega sindikalnega sveta in Zveze društev upokojencev Slovenije. Vrednost vseh del presega 400.000 din porabljenih pa nekaj nad 250.000 din.ostalo je prostovoljno delo, ki so ga upokojenci sami opravili. Upokojenci so s to pridobitvijo zelo zadovoljni, saj bodo s tem številni člani društva pa tudi drugi občani lahko intenzivno sodelovali pri balinanju in športnem življenju. Naloge, ki čakajo društvo upokojencev, so obsežne in zahtevne. Uspešno jih bo mogoče reševati le z vztrajnim in doslednim delom ter iskrenim in prizadevnim sodelovanjem vsega članstva. STANE SIMŠIČ Šestdeset let gasilstva v Nevljah Gasilsko društvo Nevlje slavi letos 60-leinico svojega delovanja. Ustanovni občni zbor je bil 20. julija 1924. Takrat se je zbralo 22 članov, Id so na pobudo Julija Fajdige, kolesarskega mojstra iz Vrhpolja, Id je izhajal iz znane gasilske družine Fajdiga iz Kamnika, sklenilo« da tudi v Nevljah ustanovijo gasilsko društvo. Za prvega predsednika je bil izvoljen Primož Berlec, prvi poveljnik na je postal Julij Fajdiga. Takoj na začetku so predelali star hlev Alojzije Šare v prostor, kjer so se sestajali in hranili svojo skromno opremo, ki je za začetek obsegala samo nekaj delovnih oblek, veder za vodo in letve. Seveda pa gasilci ne morejo biti brez brizgalne, zato so začeli zbirati denar in leta 1928 kupili v Mengšu ročno brizgalno, ki je služila vse do leta 1936, ko smo kupili novo motorno črpalko 600 1 in gumi voz za prevoz orodja. Denar za nakup teh stvari smo zbrali z organizacijo tombole v Kamniku. Tudi gasilski dom je bil zgrajen leta 1931, imel je samo en prostor in lesen stolp. Tako smo že leta 1940 delali načrte za povečanje gasilskega doma, a nam je žal to preprečila vojna. Med okupacijo je društvo delovalo toliko kot je moralo, večina oblek je šla v partizane, kamor je odšlo tudi nekaj naših članov. Štirje naši člani so darovali življenja za našo svobodo. Po osvoboditvi je delo društva spet zaživelo. Delali smo načrte za povečanje gasilskega doma in nakup nove gasilske opreme. Gasilski dom smo povečali leta 1967 za dva prostora in v letu 1975 prizidali še nov stolp. Misliti je bilo treba tudi na novo opremo; tako smo nabavili le- 0Slovesno praznovanje 60-letnke društva je bilo v nedeljo, 15. julija združeno s parado gasilcev, narodnih noš in CZ, ki so se zbrali pri osnovni šoli v Nevljah, Proslava je bila pri gasilskem domu, po njej pa velika vrtna veselica z bogatim srečo/dvom. Sodelovala sta tudi kamniška godba in ansambel bratov Poljan-šek. ta 1970 novo motorno brizgalno Rozenbauer 800 1, dve leti kasneje pa tudi nov gasilski avto IMV 1600. Svoj društveni prapor smo razvili 1955. leta in leta 1980 še pionirskega. Društvo ima sedaj precej opreme, manjka pa nam sodobnejših gasilskih sredstev, katera so potrebna za uspešno gašenje. Tudi gasilski avto, ki je star že 12 let, bo potrebno nadomestiti, a žal bo v tej gospodarski situaciji treba še malo počakati. Prav tako nam je postal premajhen tudi gasilski dom in v prihodnosti moramo misliti na povečanje. GD Nevlje skrbi tudi za vzgojo svojega kadra, saj ima sedaj v svojih vrstah 65 aktivnih članov, 12 rezervnih, 85 mladincev in pionirjev ter 220 podpornih članov. V naše vrste smo uspeli vključiti tudi ženske in imamo sedaj tri ženske desetine pionirk in mladink. Na letošnjem občinskem tekmovanju smo nastopili z 9 desetinami, to je 5 pionirskih, 2 mladinski in 2 članski. Najbolje so se izkazali pionirji in pionirke B, ki so dosegli 1. mesto ter mladinke 2. mesto. Svoje delo usmerjamo tudi na preventivno področje, tako smo v lanskem letu opravili prek 200 preventivnih pregledov; vsako leto pregledamo tudi podtalne hidrante. Poskrbeli smo za požarno varnost v naših vaseh, tako imamo hidrantne nastavke in po nekaj cevi v Olševku, Brišah, Hribu, Porebru in Soteski. GD Nevlje dobro sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevno skupnostjo in civilno zaščito. JOŽE OSENAR Srečanje gasilcev lesne industrije Pred 19. leti so se gasilci lesne industrije Slovenije prvič srečali s strokovno tekmovalnim namenom. Na Duplici so se zmenili, da se bodo srečavali vsako leto drugje. Letos je bil gostitelj zopet STOL Duplica. Tovarna praznuje letos 80-letnico svojega uspešnega dela. Ta 1300 članski kolektiv ima lepe proizvodne uspehe. Svojih izdelkov ne prodajajo samo v domovini, temveč večji del tudi izvažajo. So namreč največji izvoznik v kamniški občini. To so sadovi trdega in strokovnega dela celotne delovne organizacije. Ker se zavedajo, da v slučaju požara lahko nastane velika škoda, so dali pobudo za še dodatne gasilske vaje in tekmovanja. Na prvem srečanju je bilo osem gasilskih enot, kasneje se je udeležba znižala na standardnih pet. Toliko jih je tudi letos nastopilo. Sodelovale so enote iz sledečih krajev: MEBLO Nova Gorica, MARLES Maribor, BREST Cerknica, NOVOLES Novo mesto in STOL Duplica. Tekmovali so v tridelnem napadu v treh napadalnih skupinah suha izvedba ter vezanju reševalnih vozlov po razpisu. S pozdravom direktorja Stola Borisa Zakrajška se je tekmovanje pričelo točno ob 9. uri. Trajalo pa je do 11. ure. Parkirni prostor pred upravno zgradbo je ze- lo primeren za take prireditve. Tekmovalna komisija je bila sestavljena iz republiških sodnikov in sodnikov iz krajev, od koder so bili tekmovalci. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. MARLES Maribor s 97 negativnimi točkami, 2. BREST Cerknica s 97 negativnimi točkami, 3. STOL Duplica s 104 negativnimi točkami, 4. NOVOLES Novo mesto s 113 negativnimi točkami, 5. MEBLO Nova Gorica s 130 negativnimi točkami. Pravilnik tekmovanja predvideva, da v slučaju enakih točk na istem mestu zmaga desetina, ki je najuspešnejša v zahtevnejši dis- ciplini. V tem slučaju je bil MARLES v tridelnem napadu. Naslednje 20. jubilejno srečanje bo naslednje leto v Mariboru. Letošnji prehodni pokal je pfav-tako prejel MARLES. Vsi so imeli zelo dobre uspehe v tridelnem napadu. V vezanju vozlov pa je marsikdo pogrešil. Resnično je to delo, ki ga gasilci malokdaj uporabljajo, a vendar ga morajo obvladati. Spominske pokale so prejele vse nastopajoče desetine. Za boljše razpoloženje in tovarištvo med gasilci so Dolenjci pripeljali s seboj sodček pravega cvička. Po skupnem kosilu v jedilnici se nam je to zelo dobro prileglo. JOŽE BERLEC Mladi kmetje so tekmovali Neveljčani so občudovali Julijce Na programski konferenci ZB NOV NEVLJE smo se dogovorili, da gremo na izlet. Pred novo trgovino v Nevljah smo se zbrali 23. junija in ob 7. uri krenili proti Tržiču. Okrepčali smo se s kavico ter pregledali in tudi kupili čevlje v trgovini Peka. Nato smo se peljali po visokih klancih in številnih ovinkih proti Dragi. Gredoč smo videli obsežne, v zimskem viharju močno poškodovane gozdove. V Dragi smo obiskali grobove Neveljča-nov Janeza Grabnarja in Julija Osenarja, ki sta bila z ostalimi Kamničani in okoličani konec junija 1942 obešena pred takratno pošto v Kamniku. Vdova Janeza Grabnarja in hčerka ter sestra J. Jerasa so prižgale svečke, mi pa smo jim v pozdrav prinesli lovor- jev venček in ga položili k spomeniku ter zapeli nekaj partizanskih pesmi. Zahvalili smo se jim za njihovo trpljenje in žrtve za svobodo, ki jo sedaj uživamo. Peljali smo se v Begunje in se ustavili na vrtu ob grobovih 16 Kamničanov, ustreljenih 31. 1. 1944 v Šentvidu, pokopanih pa v Begunjah. Vsem begunjskim žrtvam smo prav tako prinesli lo-vorjev venec in se spomnili, da so (bile med vojno Begunje najstrašnejši kraj Gorenjske. Nadaljevali smo pot skozi Jesenice in se spotoma ustavili ob prenovljenem spomeniku v Hru-šici, kjer je bilo v 1942. letu ustreljenih 50 Druschkejevih žrtev. Ko danes v TV-15 prebiramo, kako poteka obravnava proti Klementu Druschkeju v Heidel- bergu v Avstriji, smo ogorčeni, ker priče ne pridejo na zaslišanje. Sodišče je sklenilo, da pride na Jesenice zaslišat priče, zato naj se priče dobro spomnijo takratnega trpljenja in ponižanja ter dokažejo temu gestapovske-mu krvoloku, kaj je vse delal z našimi naprednimi ljudmi. Poklonili smo se žrtvam svobode. V Mojstrani smo zavili v dolino Vrat in po številnih vzpetinah, ovinkih in klancih pozdravili Aljažev dom. Večina ga je občudovala prvič. Po kratkem ogledu okolice in visokih vrhov smo se odpeljali nazaj v Mojstrano in skozi Kranjsko goro in Rateče še v Planico. V domu Planica so nas lepo postregli in šele tu se je začela razlegati vesela partizanska in narodna pesem. Pod veli- častnimi Poncami smo si ogledali skakalnice. Vsi smo menili, da so naši skakalci junaki že zato, ker se spuste v dolino, ne pa da od njih zahtevamo zlato kolajno. Prečudovita je dolina Tamar. Strmeli smo v visoke skale Julijcev, občudovali slap Save Dolinke in se nismo mogli nagledati te prekrasne doline. Žalostno smo se zamislili - naše noge ne bodo stopile na vrhove teh krasnih in mogočnih gora, kajti člani imamo od 53 do 84 let. Vesel zaključek smo imeli »PRI OLGI« v Mostah, kjer smo srečni zapeli, kolikor so nam dopuščali naši glasovi. Še se bomo odpravili na izlet in ne bomo pozabili partizanskih obeležij. S. P. V nedeljo, 8. julija, so bile v Komendi že tradicionalne kmečke igre »tekmovanje koscev in grabljic«, ki jih je že desetič organiziral aktiv mladih zadružnikov. Prireditev se je pričela s povorko, ki je krenila izpred osnovne šole v Komendi do Športnega parka in je predstavljala stare kmečke običaje ter staro in sodobno kmetijsko mehanizacijo. Po povorki se je začelo zares. Na travniku kmeta Petra Burgar-ja iz Most je bilo tekmovanje v košnji in grabljenju. Pomerilo se je 16 koscev in prav toliko grabljic. Drugi del tekmovanja je bil na hipodromu. V tem delu je bilo poskrbljeno za smeh pri gledalcih, tekmovalci pa so pokazali svoje spretnosti: v nošnji vode, robkanju koruze, pletju fižola ter vlečenju vrvi. Pri organizaciji so bile manjše tehnične napake, vendar je treba omeniti, da so tekmovanje pripravili samo amaterji. Medtem, ko je bilo treba čakati na razglasitev rezultatov, je za dobro razpoloženje igral ansambel bratov Poljanšek. Najboljši v košnji je bil Franc Pančur, v grabljenju pa Joži Škrjanc. Ekipno so bili najboljši mladi iz Šmartnega. Aktiv mladih zadružnikov, ki deluje pri KZ Emona, Enota Kamnik, se zahvaljuje za pomoč članom Konjeniškega kluba, kakor tudi vsem ostalim, ki so nam omogočili to tekmovanje. Kaj več iz Komende, pa tudi o delu v našem aktivu bo objavljeno v naslednji številki Kamniškega občana. JOŽE ROMŠAK KO ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič se javno zahvaljuje kamnoseku Francu Vetoracu iz Sp. Stranj za brezplačno obnovitev spomenika padlim borcem v Stranjah. Obenem se mu zahvaljujemo za skrbno obnavljanje ostalih spomenikov in spominskih obeležij NOB na območju naše organizacije. KO ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič Odkritje spomenika narodnemu heroju Jakobu Molku-Mohorju Tovarna usnja Utok in občinski odbor Zveze borcev NOV Kamnik sta 4. julija, ob Dnevu borca, pripravila slovesnost ob odkritju spomenika narodnemu heroju Jakobu Molku-Mohor j u. Jakob Molk je bil usnjarski delavec v Tovarni Knaflič, sedanji Tovarni usnja Utok Kamnik, prav zato so prostor doprsnemu spomeniku namenili pred samo tovarno - v Parmovi ulici. Spomenik je odkril soborec Jakoba Moika-Mohorja, Viktor Stopar. Uvodne besede in oris prazničnega shoda, ki je bil obenem prizorišče srečanja borcev Kamniškega bataljona, je zbranim povedal generalni direktor utoka Horst Hafner, slavnostni govornik pa je bil predsednik medobčinskega sveta SZDL Milan Marinič. V kulfurnem programu so sodelovali: pevski zbor Solidarnost, recitatorji osnovnih šol, program pa je zaokrožila Kamniška pihalna godba. Spomenik je odkril soborec Jakoba Molka-Mo-horja Viktor Stopar in ob tej priložnosti obudil spomine na njune skupne boje v NOB. Že aprila 1941 je Jakob Molk sodeloval v pripravah na organizirano borbo. Izbiral je prve borce v partizansko skupino, iz katere je nastala prva Kamniška četa. V njej je ostal vse do formiranja Kamniškega bataljona. Po bitki v Dražgošah je s svojo četo odšel v Tuhinjsko dolino in v kratkem času zbral 150 borcev, kasnejši Kamniško-ko-roški odred. S svojimi borci je sodeloval v številnih spopadih s sovražnikom. Leta 1944 je postal člani pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko. Istega leta je odšel v Prekmurje, kjer je 7. marca 1945 v borbi pri Bistrici padel. Za narodnega heroja je bil proglašen 27. novembra 1954. Ob zaključku slovesnosti je predsednik Zveze borcev NOV Kamnik Janez Prezelj predal spomenik v oskrbo Utokovim mladincem. Ž. M. Novosti v kamniški knjižnici Kovač T.-Ar(emis: Kemiki skozi stoletja - Mladinska knjiga 1984 Markovič D.-N. Milovanovič-D. Rebič: Bojevniki za mir - Mladinska knjiga 1984, I. knj. in 2. knj. Gosnar J.-D. Novak: Mama. živ sem in zdrav - Založba Borec 1984 Vonj po hudiču - Cankarjeva založba 1984 Gregor M.: Most - Založba Obzorja 1984 Ivačič I.: Kuharska pratika - CP Pavliha 1984 Stare kulture - Mladinska knjiga 1984 Andersen H. C: Pastirica in dimnikar - Mladinska knjiga 1984 Reich W.: Sexpol - Republiška konferenca ZSMS 1984 Čas vesolniga socialnega punta se bliža - KRT 1984 Pacioni G.: Gobe - Založba Lipa 1984 Ninkovič R.: Nosečnost - Delo-Zdravje 1983 Omahen M.: Moj bio-vrt - Delo-Zdravje 1984 Lopes H.: Smejati se - ali jokati? - Pomurska založba 1983 Mišima J.: Hram jutranje zarje - Pomurska založba 1984 Mišima J.: Angelov propad - Pomurska založba 1984 Pečjak V.: Psihologija spoznavanja - Državna založba Slovenije 1977 Pečjak V.: Nastajanje psihologije - DDU Univerzum 1983 VVallace E.: Velikonožec - Državna založba Slovenije 1984 Kur'an časni - Stvarnost 1984 Zidar P.: Okupacija Javornika - Založba Borec 1984 Pahor B.: V Labirintu - Slovenska Matica 1984 Boj pod Olimpom - Založba Borec in Založba Lipa 1984 Božič Ivo: Ptiči Slovenije - Lovska zveza Slovenije 1983 Barak M.: Enigma - Založba Borec 1984 _ ' Lokar D.: Samogovornik - Cankarjeva založba 1984 Trstenjak A.: Ekološka psihologija - Delo-Gospodarski vestni k 1984 Furlan L: Čovjekov psihički razvoj - Školska knjiga 1983 Brvar A.: Skrčka čez palico - Cankarjeva založba 1984 Sruk V.: Filozofsko izrazje in repertorij - Pomurska založba 1980 Kos J.: Moderna misel in slovenska književnost - Cankarjeva založba 1983 Dekleva M.: Narečje telesa - Cankarjeva založba 1984 Žensko frizerstvo »BRANKA BRINOVEC« Kidričeva 24 (Šutna), Kamnik. Delovni čas: ponedeljek od 11. do 18. ure; torek, sreda, četrtek in petek od 6. do 18. ure; sobota od 6. do 10. ure. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV. Tine Klančar, Čufarjeva 6, Vir pri Domžalah. Odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. MONTAŽA TV ANTEN, Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. Bodo besede le prešle v dejanja Konec prejšnjega meseca je Konferenca mladih delavcev pri OK ZSMS Kamnik pripravila problemsko konferenco oz. okroglo mizo o trenutnem stanju, predvsem pa kako izboljšati položaj inventivne in inovacijske dejavnosti v občini. Zal so bile priprave precej okrnjene, saj se v predhodno razpravo niso vključile komisije za družbene organizacije in društva, konferenca mladih za vzgojo in izobraževanje ter ostale oblike dela OK ZSMS, ki naj bi že v temeljnih okoljih mlade spodbudile k razpravi. Kljub slabi udeležbni mladih, prisotni so bili le predsedniki večjih organizacij združenega dela in nekaj članov predsedstva OK ZSMS, pa je bila razprava precej kontruktivna. Mladi so omenjali, da pravilnikov s tega področja iz svojih delovnih sredin preveč ne poznajo, da pa med mladimi tudi ni preveč zanimanja za to področje, saj je ob uveljavljanju posameznih inovacij veliko preprek, konec koncev pa tudi vrednotenje tega dela ni preveč stimulativno. Tudi miselnost, da je veliko lažje in boljše kupiti posamezni stroj ali del stroja drugje, najbolje na zahodu, je pregloboko zakoreninjena v naših glavah. Na okrogli mizi so se seznanili z vlogo, položajem in rezultatih dela občinske raziskovalne skupnosti, ki se financira kot ostale interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Prav tu so imeli razpravljalci pomisleke, saj so za te dejavnosti namenjena vse manjša sredstva, če že ne procentualno, pa gotovo realno. Mladi so menili, da bi raziskovalne skupnosti postale skupnosti materialne proizvodnje, saj bi le na tak način povezava z OZD bolj zaživela, predvsem na osnovi potreb, ne pa želja, kot se to vse prevečkrat dogaja. Tudi rezultati raziskovalnih skupnosti bi večkrat prodrli na dan, zainteresiranost materialne proizvodnje pa se ne bi kazala le pri sprejemanju finančnih planov. Predlagajo, da bi o tem vprašanju spregovorili tudi ostali odgovorni, predvsem pa delavci v združenem delu. Mladi so se tudi vpraševali o Zahvala ansamblu Pušeljc Učenci osmih razredov osnovne šole v ZUIM smo 9. junija 1984 priredili zaključno slovesnost, ob kateri smo se poslovili od osnovnošolskih klopi, se zahvalili delavcem ZUIM in svojim staršem za vso pomoč, ki so nam jo nudili v času osemletnega usposabljanja. Pripravili smo tudi kulturni program, a tik pred zdajci je ansambel, na katerega smo ves čas računali, odpovedal svoje sodelovanje. Na naše veliko veselje nas je v zadnjem hipu rešil iz zagate kamniški ansambel PUŠELJC. Vsi člani te skupine so žrtvovali za nas sobotno popoldne, čeprav so bili utrujeni od svojega celotedenskega dela in bi morali pravzaprv nabirati energijo za svoj načrtovani večerni nastop. Po njihovi zaslugi smo skupaj s starši in delavci ZUIM preživeli nepozabno popoldne. Ansamblu PUŠELJC se iskreno zahvaljujemo za poklonjeni nastop in mu želimo veliko uspehov, vsakemu članu posebej pa želimo veliko zdravja in osebne RAJKO TERNIK, 8, a. ZUIM, KAMNIK upravičenosti dokaj obsežnih raziskovalnih oddelkov v posameznih OZD v primerjavi z rezultati. Razmišljajo tudi, da bi bilo vsaj na nekaterih področjih potrebno združiti te oddelke, ki bi delovali tudi za potrebe širše družbene skupnosti oz. vsaj v okviru pomembne gospodarske panoge v občini ali v regiji. Dogovorili so se tudi, da bodo skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi subjekti poskušali Skupščine raziskovalne in izobraževalne skupnosti spodbuditi za. večje število tehničnih krožkov po šolah, kjer naj bi mlade preko teh oblik spodbujali za inovacijsko in inventivno dejavnost. Za to niso potrebna večja finanačna sredstva, temveč malo več dobre volje OZD, ki naj bi pomagale pri mentorstvu, in šol, ki naj bi se v večji meri odprle navzven. Prav na tem področju se v težki gospodarski situaciji postavlja vprašanje financiranja. Razpravljalci, ki so sodelovali na okrogli mizi, smatrajo, da je potrebno obšolsko dejavnost vrednotiti kot sestavni in izobraževalni del rednega šolskega procesa in ne kot izvenšolski proces, oz. kot ugodnost te mlade generacije. Da je bila ra'.prava resnično plodna, kljub slabi udeležbi, lahko potrdijo zaključki, ki jih je iz razprave izluščil organfizator in bodo vodilo za delo osnovnih organizacij ZSMS in seveda OK ZSMS in ne le Konference mladih delavcev kot sedaj. Seveda pa o inovacijsTri in inventivni dejavnosti ne smemo le razmišljati, pa naj si bo to v materialnem ali družbenem življenju, kjer pa v zadnjem času vlada precejšno zatišje, temveč tudi kaj narediti. »Ljubitelj« trgovin odkrit Komunalno podjetje Kamnik Obvešča občane, da je -kopališče v Kamniku odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina za kopališče: otroci do 4 leta vstop prost otroci od 7-15 leta 30 odrasli 50 mesečna karta otroci 300 mesečna karta odrasli 600 sezonska karta otroci 600 sezonska karta odrasli 1.100 uporaba kabine 60 Od 9. maja do 6. julija letos je trajal lov za ljubiteljem vlomov v trgovine na kamniškem in domžalskem. Pričelo se je 9. maja, ko je bilo ponoči vlomljeno v bife samopostrežne trgovine v Stranjah. Vlomilec je razbil steklo vhodnih vrat in iz trgovine odnesel okoli 6.000 din', nekaj zavitkov cigaret, ter popil nekaj pijače. Po skoraj enomesečnem počitiku je prvega junija ponovno vlomil v isto trgovino in takrat odnesel okoli 3.300 din in nekaj zavitkov cigaret. Slab mesec kasneje, točneje 16. junija, je okoli 2. ure zjutraj »obiskal« notranjost gostilne pri Bevcu, kjer se je odžejal, s seboj pa je odnesel nekaj mesnih izdelkov in dva noža. Seveda, kdo bo pa hodil lačen po svetu? No, tokrat se je pričelo zatikati. Storilec je bil v bližini gostilne opažen in delavci mihce so dobili dokaj točen opis do takrat neznanega vlomilca. V isti noči je skozi svetlobno okno, na katerem je razbil ste- Nastop civilne zaščite Vsako leto se srečujejo ekipe vse tja do dneva civilne zaščite. Tako so se že pomerile ekipe prve pomoči občine Kamnik ter poslale svoji prvo uvrščeni enoti na izbirno republiško tekmovanje v Novo mesto. Sredi junija so imele svoj nastop gasilske enote civilne zaščite v tovarni STOL na Korenovi cesti. Z ozirom na načrtno izobraževanje teh enot je bila letošnja vaja zahtevnejša. Tako je bila na njej obvezna uporaba osebnih zaščitnih sredstev kot so: zaščitna maska, zaščitna obleka, rokavice, škornji in drugo. Izvajali so dekontaminacijo zastrupljenega zemljišča in končno gašenje s polnim curkom vode. Ta način vaje je nujno potreben z ozirom na pripravo teh enot na delo v morebitnem vojnem območju. Sicer pa je namen dela vseh vrst enot CZ usposobiti se za pomoč ljudstvu v izrednih prilikah. Vaja je pokazala pomanjkljivo znanje de'a z zaščitno masko in univerzalnim roč-nikom. Vsem nastopajočim je to delalo preglavice, potrebno bo vpeljati stalne in redne vaje s temi sredstvi, ki so namenjeni za delo in zaščito gasilskih enot civilne zaščite. Samo dve ali tri vaje so premalo, da bi obvladali to potrebno znanje. V te enote so razporejeni starejši ljudje in tisti, ki niso sposobni za vojaško službo, zato smo uredili odvzem vode iz cisterne v tovarni STOL. Tu je bilo delo mnogo lažje kot črpa- nje vode iz struge Kamniške Bistrice. Pri tej vaji so vse motorne brizgalne v redu delovale, pa tudi strojniki so bili vešči svojega dela. Nastopilo je 23 gasilskih enot civilne zaščite, ki so se po svojem znanju in sposobnostih uvrstile sledeče: KS Križ 833 točk, KS Zg. Tuhinj 831, KS Kamnik 828 točk. Sledili so jim: KS Komenda, KS Tunjice, OZD SVILANIT, OZD KIK, KS Šmartno, KS Motnik, OZD DONIT, OZD STOL, KS Duplica, OZD UTOK KS Kamniška Bistrica, KS Šmrca, KS Nevlje, OZD MENINA, KS Kamnikk II, OZD TITAN, KS Sr. Vas, KS Moste, KS Špitalič, KS Gozd. Potek vaje je doka- zal, da bo potrebno isto ponoviti z enakim programom. Prvič so letos nastopile gasilske trojke z vajo na CREINA cisternah. Te nameravamo vključiti kot prvo pomoč pri gašenju začetnih, pa tudi večjih požarih na vaseh. Skoraj povsod se v teh slučajih pokaže pomanjkanje vode za gašenje. To pa lahko blažimo z vodo iz teh cistern. V vsaki vasi imajo številni kmetje ta vozila in so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, samo nuditi jim moramo potrebni poduk o strokovnosti gašenja vseh vrst požarov. Posebno pozornost moramo posvetiti KS in vasem, kjer ni gasilskih društev ali dovolj vode za gašenje. Tako smo letos povabili lastnike desetih CREINA cistern iz takih vasi na to vajo. na zborno mesto se je javilo pet vozil z trojkami. Na splošno zadovoljstvo so to vajo zelo dobro izvedli. Najhitrejša je bila trojka iz KS Velika Lasna, sledile pa so: KS Moste iz Suhadol in Žeje, KS Mekinje in KS Kamniška Bistrica. Vsi štabi civilne zaščite bodo morali nameniti večjo pozornost razporedu članov v gasilske enote in na njeno opremljenost, ki v več primerih še ni zadovoljiva. Nastop sta si ogledala tudi poveljnik občinskega štaba CZ Albert Rejc in načelnik Vlado Šerbelj. Vajo je vo? dil štab CZ s sodniki iz občinske gasilske zveze Kamnik v redu in v zadovoljstvo vseh nastopajočih. V dolžnost si štejem, da se zahvalim vodstvu OZD STOL, ki je omogočilo izvedbo vaje na njihovem lepem asfaltnem prostoru ter odvzem vode iz podzemne cisterne namenjene gašenju požarov. MOŽE BERLEC klo, vstopil v prostore bifeja samopostrežne trgovine na Bakov-niku, kjer je našel prazno denarnico rdeče barve, vzel nekaj zavojčkov cigaret, popil nekaj malega in s 70 din drobiža krenil novim podvigom nasproti. Tokrat ni zdržal dalj časa, pač pa je že 27. junija vlomil v bife samopostrežne trgovine v Domžalah. Tokrat je pustil cigarete pri miru, pač pa je odnesel 2.500 din, pleten cekar, v katerega je naložil dve steklenici konjaka, steklenico likerja, izvijač in še nekaj malenkosti. Žejo si je pogasil s sokom, ob odhodu pa je poleg prstnih odtisov pustil za spomin tudi enega izmed kuhinjskih nožev, ki ga je zmaknil v gostilni pri Bevcu. Že 29. junija je poskušal vlomiti v trgovino v Stahovici, vendar je bil opažen in prepoden. Svoj, zaenkrat zadnji podvig na kamniškem je opravil 1. julija okoli pol druge ure zjutraj v Šmarci, kjer je razbil steklo izložbe na samopostrežni trgovini. V trgovini je pomalical, vzel 2.500 din iz blagajne, se založil s cigaretami in po isti poti zapustil kraj dejanja. Miličniki so prečuli prenekate-ro noč zaradi iskanja storilca. Na podlagi opisa storilca je miličnik Zvone Logar nekaj časa zatrjeval, da pozna storilca, dokler ga 6. julija ni srečal v Kamniku, ko se je z dekletom sprehajal po ulici. Dogodki so se odvijali precej hitro. Vseh opisanih dejanj je utemeljeno osumljen 25-letni Dže-mal D. iz Bihača, kije sicer brez zaposlitve. Povzročil pa je precej dela tistim, ki so ga iskali, nekaj pa ga bodo imeli tudi sodni organi. Pri osumljencu so našli nekaj ukradenih predmetov, denarnico iz trgovine na Bakovniku so našli pri dekletu, nekaj ukradenih stvari pa so našli pri občanu, kjer se je osumljeni storilec občasno zadrževal, ko je »operiralo po Kamniku. Po dveh mesecih se je lov le uspešno končal. Kemična Industrija »Donit« TOZD »TRIVAL« in TOZD KEMOSTIK Kamnik čestita ob občinskem prazniku vsem poslovnim partnerjem in občanom Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja: - fitinge - črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - mesoreznlce In kavne mline - ulitke iz temper litine - ključavnice - obešanke, navadne in cilindrične - smučarske vezi Tvrollla in druge proizvode za ilroko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. Tovarna usnja Kamnik čestita vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ob občinskem prazniku Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik ob praznovanju občinskega praznika Iskreno čestita vsem delovnim ljudem ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK čestita ob 27. juliju prazniku občine vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem. SGP GRADBINEC Kranj TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK čestita vsem občanom ob občinskem prazniku SGP GRADITELJ KAMNIK Maistrova 7 čestita za občinski praznik vsem delovnim ljudem in se priporoča za naročila vseh gradbenih del Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK čestitamo ob občinskem prazniku Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTA VNIŠTVO KAMNIK Gregorčičeva 11, tel. 831-261 nudi premoženjska in osebna zavarovanja. Vsem občanom čestitamo ob občinskem prazniku AVTOELEKTRIKA CVIRN IVAN Podgorje 83/a Kamnik, tel. 841-207 čestita ob 27. juliju vsem delovnim ljudem in priporoča svoje storitve Kemijska industrija Kamnik čestita vsem delovnim ljudem 27. julij in priporoča svoje priznane izdelke: - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča In razstrelivo - počasi gorečo vžlgalno vrvico - črni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijaste paste in prahove raznih vrst - ekstrudlrane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane. iviiar*St Svilanlt Kamnik izdeluje: - frotir brisače -frotir plašče - modne kravate - rute. Vsem svojim cenjenim kupcem in delovnim ljudem čestita ob občinskem prazniku Delavci in družbenopolitične organizacije STOL INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK želijo delovnim ljudem in občanom veliko delovnih uspehov in Jim čestitajo ob občinskem prazniku /© ljubljanska banka ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana GOSPODARSKA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku, opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob praznovanju 27. julija SLAVKA KRMAVNAR Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov in SREČO KRMAVNAR Finomehanika, orodjarstvo in livarstvo SadarjevaS, Komenda, tel. (061)841-072 Vsem občanom čestitava ob občinskem prazniku ŽITO LJUBLJANA OBRA T VESNA V KAMNIKU se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku ABC POMURKA »DO MESO KAMNIK DOMŽALE« Kamnik, Usnjarska 1 čestitka ob 27. juliju vsem kupcem in poslovnim partnerjem Živilska industrija MERCATOR-ETA KAMNIK iskreno čestita vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem za občinski praznik Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem , industrijsko podjetje alprem kamnik 61240 usnjarska cesta j 9 ALPREM KAMNIK ob občinskem praznovanju iskreno čestita vsem občanom Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK čestita 27. julij vsem delovnim ljudem in občanom Delovni kolektiv JA TA TOZD REJA - OE DUPLICA Vsem svojim cenjenim kupcem čestitamo za občinski praznik in se priporočamo za obisk ZARJA montažno podjetje Kamnik, Molkovapot5 - Inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve. Vsem občanom čestitamo ob občinskem praznovanju in priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronske signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - kovinske konstrukcije -pleskarska in steklarska opravila OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku £=~ Lončarsko podjetje Komenda čestita ob 27. juliju Rudnik kaolina in kalcita Kamnik čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku eksperimentalna tkalnica Eksperimentalna tkalnica proizvaja in v svetovalnem prodajnem studiu »IDEJA« svetuje, prodaja in konfekcionira tekstilije za notranjo opremo prostorov. Ob 27. juliju, občinskem prazniku, iskreno čestita svojim poslovnim partnerjem in delovnim ljudem EMONA Kmetijska kooperacija Domžale PE Kamnik čestita za 27. julij vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim ljudem PODJED PETER Godlč81/a Napeljava vodovodnih inštalacij in centralnih kurjav. Vsem občanom čestita za občinski praznik Živilska industrija FRUCTAL rDIIfTil TOZD ALKO LJUBLJANA tKUv IAIi Frankopanska9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI PRI KAMNIKU čestita ob prazniku, 27. juliju vsem občanpm in vsem delovnim ljudem. KADRI - VARČUJ Kdor laže, ta krade kdor krade - ta ima kdor ima - varčuje kdor varčuje - je spoštvan UDOBNOST FOTELJEV Zakaj televizija nekatere vodilne snema samo doprsno? Verjetno zato, da se ne vidi, kako se krčevito držijo za fotelje! ŠPORT Olimpija je izpadla iz I. zvezne lige, isto je doletelo košarkaše in rokometaše. Nasploh imamo težave v tej zvezni ligi. Iz soli- darnosti do Olimpije pa je iz Slovenske lige izpadel NK STOL, da ne bi slučajno kvaril poprečja. NOGOMET ZA KURE Na evropskem prvenstvu v nogometu y Franciji so naši nogometaši uresničili dosledno načela politike neuvrščanja (nev-mešavanje v druge). Na tekmi s Francijo sta se na naši polovici našim nogometašem priključila petelina. Petelina sta že vedela, kje so kure. Kaj več kot kure naši nogometaši tudi niso bili. TEKMOVANJE KOVINARJEV V Kamniku je bilo republiško tekmovanje kovinarjev. Strokovni štab je imel sedež v prostorih OŠ F. Albrehta. Na eni izmed sej tega organa je bilo predlagano, da bi takšna oblika tekmovanja potekala skozi vse' leto v OZD. Kako bodo tekmovali delavci za stroji mi je popolnoma jasno. Pa ne, da bodo vodilni tekmovali v govorih. F. S. KAMNIŠKA BISTRICA Za pravo poživitev in piko na i so poskrbeli člani folklorne skupine Kamniška Bistrica, ki so v avli, kjer je bilo tekmovanje kovinarjev, postavili stojnico z domačimi specialitetami: domači kruh z zaseko, domače klobase in domača vina ter žganje. Poleg te originalnosti pa ne gre prezreti zares odlično in prijazno postrežbo, ki je lahko vzor mnogim gostinskim delavcem. Zares pohvala članom F. S. Kamniška Bistrica. PLANINKA Gostinskemu podjetju Planinka smo zadnjič zapisali črno piko. To pot je vest bolj vesela. V času tekmovanja kovinarjev si je v večernih urah eden izmed tekmovalcev v kavarni Veronika poleg pijače zaželel še sendvič. Natakar mu je razložil, da v kavarni nimajo sendvičev, vendar naj za trenutek počaka. Natakar se je odpravil v sosednji lokal in gostu prinesel sendvič. Temu se pravi gostinstvo. Upam, da se takšnim natakarjem kaj pozna pri plači. Ob sprejemu štafete se je predstavil duet sestri Vilma in Regi- na Jerman, ki sta dokazali, da sta še vedno v dobri formi, kot duet in kot solistki. V Kamniku imamo še enko skupino ARGUMENT, ki ga sestavljajo: Frenk Vidic, vas -vokal, Roman Rekanovič, kitara - vokal, Gregor Černe, klaviatura vokal, Alojz Capuder, bobni - vokal. Več o njih, ko jih bomo slišali in se z njimi pogovorili. Kati TURK, ki je bila že gost v tej rubriki - ljudska pesnica -umetnica itd., se je odpravila v svoje kraljestvo na planino, kjer bo pasla in ustvarjala. Morda se nam oglasi s kakšno kartico ali pesmijo. ZMAJARJI Sekcija za prosto letenje »KAVKA« pri PD Kamnik je maja na Veliki planini organizirala državno prvenstvo v prostem letenju z zmaji. Zmajarji so pristajali v Godiču. Čeprav so imeli organizatorji težave z vremenom so uspešno izpeljali tekmovanje. Še posebno jim je uspel zaključek, ko se je v sončni nedelji 10. maja zbralo številno občinstvo in z navdušenjem spremljalo vragolije, ki so jih počeli v zraku tekmovalci. Naslov državnega prvaka je osvojil Viktor VREŠ iz kluba »Prepih« Tržič (med 42 prijavljenimi tekmovalci). Za posebno veselje in pašo za oči pa je poskrbel Lojze Rems s svojim motornim zmajem, ki ga je tudi sam izdelal. Kot osnovo je uporabil trabantov motor, elipso in seveda podnožje ter zmaja. Lojze se udobno vsede v zmaja in se lahko iz vsakega travnika ali ceste dvigne v višave in recimo odpelje na Veliko planino na kavo ali na pivo v Portorož. Ko je moj znanec videl razpis za državno prvenstvo v poleti z zmaji, je prijavil svojo taščo. Žal organizatorji niso upoštevali njegove goreče želje. GLASBENIKI, UMETNIKI IN OSTALI DIABETIKI Ansambel Pušelc se je javno predstavil. Prvič je bilo to ob prihodu štafete, ko je žal obilen dež preprečil dobro razpoloženje. Pa vendar so fantje nekaj časa le vztrajali. Kljub nemogočim pogojem. Ponovno so nastopili ob praznovanju Dneva mladosti. Lahko napišem, da igrajo zelo kvalitetno ter trenutno najbolj popularno glasbo. Imajo le težave z ozvočenjem, ki pa jih bodo odpravili, tako da se nam obeta še dobra glasba. Prišel je tudi Pero KUNA-VER, ki je pel tako ob sprejemu štafete kot o praznovanju dneva mladosti. Pero je zapel kot zna in dokazal, da je pevec, ki sodi v sam vrh naših pevcev, morda bi potreboval malo več sreče, da se uveljavi širše na glasbeni sceni. Za eno naslednjih številk imava obljubljen pogovor. V SPOMIN FRANCETU ERJAVŠKU iz Stahovice 17. julija 1984 mineva leto dni, odkar si odšel od nas na Malo planino, v svojo kočo, kamor si tako rad zahajal. Nisi se več vrnil živ. Dolgo let si živel med nami, a si še prezgodaj odšel. Hvaležni smo ti za vse, kar si nam dal v življenju. Bil si vzor skrbnega in dobrega očeta in moža. Ne bomo te pozabili, prinašali ti bomo cvetje s planin, katerega si tako rad nabiral. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Dragi ata, ni te več, spomin na tebe je boleč, je solza grenka na srce kanila ostala nam je bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in brata LOVRENCA SENOŽETNIKA se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in stanovalcem Klavčičeve 12, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, počastili njegov spomin z venci in cvetjem in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr. Kralju, pevskemu društvu Svoboda iz Črne, praporščakoma, tovarišu Modicu za tople besede slovesa, vsem njegovim sodelavcem iz Varnosti Mengeš in Kočne Kamnik ter našim sodelavcem iz Alprema in Stola. Enaka zahvala tudi g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, julija 1984 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža in očeta TONETA ERJAVŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še prav posebej se zahvaljujemo GRS, ZZB NOV, Planinskemu društvu, Društvu upokojencev, vsem praporščakom in govornikom za tople poslovilne besede. Hvala pevcem Lire za ganljivo zapete žalostinke, dr. Kralju za zdravljenje, osebju Doma upokojencev za skrb in nego ter župnikoma za opravljen obred. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Heda, hčerke Darinka, Tončka in Metka z družinama ter ostali sorodniki. Godič. Mengeška loka, Karlsruhe, julija 1984_ ZAHVALA V 21. letu nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni sin in brat IVAN SUŠNIK ml. iz Črne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani in z nami delili neizmerno bolečino. Posebej se zahvaljujemo sostanovalcem iz Črne št. 18, sodelavcem Usluge in tovarišu direktorju za poslovilne besede, gospodu župniku za lep pogrebni obred in cerkvenim pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem za izrečena soža-lja, poklonjeno cvetje in vence ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mamica Marta, ati Ivan, brat Jože, sestre Marija, Erika, Matejka in Nataša. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi JANEZ KERN Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih tenutkih, gasilcem iz Komende, KO ZZB NOV Komenda, društvu upokojencev Komenda in g. duhovniku za pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem za podarjeno cvtje, spremstvo na zadnji poti in izraze sožalja. Žalujoči: vsi njegovi Gmajnica, 5. julija 1984 Titan Kamnik, n.sol.o., tovarna kovinskih izdelkov in livarna, Kovinarska 28, Kamnik vabi k sodelovanju večje število delavcev in delavk za delo v obdelavi litine in jedrarni za določen in nedoločen čas. Delavcem nudimo: - urejeno toplo prehrano med delovnim časom - prevoz na delo - zdravstveno varstvo v obratni ambulanti DO Če ste za delo zainteresirani, vestni, vas vabimo, da se oglasite v naši DO, kjer boste dobili dodatna pojasnila in si boste delo lahko tudi ogledali. Na razgovor lahko pridete vsak ponedeljek ob 10. uri v kadrovsko-socialni oddelek naše delovne organizacije.. Ob ogledu delovnih mest v posameznih oddelkih pa boste spoznali naravo dela in dobili še druga pojasnila, ki vam bodo morda omogočila lažjo odločitev za delo v naši delovni organizaiciji. Pričakujemo vas. Slovenija papir Rudnik koalina in kalcita Kamnik Medvedova 25, 61240 Kamnik Komisija za delovna razmerja TOZD KALCIT STAHOVICA objavlja prosta dela in naloge: - strelca v kamnolomu Pogoji: - poklicna rudarska šola - izpit za strelca v rudarstvu - 2 loti delovnih izkušenj Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB objavlja prosta dela in naloge - glavne kuharice Pogoji: - poklicna šola kuharske smeri - 2 leti delovnih izkušenj v obratu družbene prehrane Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca Vsi zainteresirani naj prijave z vsemi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. SMRTI - MUHIČ Jožef, inv. upokojenec iz Duplice, Ljubljanska 39, star 78 let - SLABAJNA Jerica, delavka iz Kamnika, Kovinarska 31, stara 42 let - SENOŽETNIK Lovrenc, osebni upokojenec iz Kamnika, Klavčičeva 12, star 58 let - POGAČAR Frančiška, osebna upokojenka iz Mekinj, Cankarjeva 29, stara 61 let - ŽELEZNIK Ivana, druž. upokojenka iz Podgorja št. 55, stara 82 let - LESKOVEC Veronika, inv. upokojenka iz Volčjega potoka 22, stara 53 let - ŽELEZNIKAR Terezija, gospodinja iz Tunjic št. 31, stara 78 let - ZALAZNIK Marija, prevžit-karica iz Velike Lasne št. 10, stara 78 let. POROKE - DUH Marjan, elektromeha-nik iz Ljubljane in - ŽEBALJbC Veronika, kon-trolorka za devizne posle iz Kamnika - ERJAVŠEK Janez, delavec iz Županjih njiv in - TROBEVŠEK Štefka, ekonomski tehnik iz Bistričice - KOPINA Jožef, avtomehanik iz Loke pri Mengšu in - RUČMAN Branka, prodajalka iz Zgornjih Stranj - ŠUŠTAR Anton, str. ključavničar iz Velike Lasne in - ODJED Nada, delavka v proizvodnji iz Laniš - HROVAT Sandi, študent računalništva iz Voljčjega potoka in - URŠIČ Bibijana, gostinski tehnik iz Volčjega potoka. • Kozmetika in pedikura »EDITA« Kamnik, Japljeva 4 (za Kavarno Veronika) opravlja storitve kozmetike In pedikure po najnovejših metodah. Delovni čas: vsak delovnik od 10. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure 40-letnica dogodkov v Vesci Dva bataljona Gorenjskega odreda sta junija 1944 izvajala teden dni le nekaj kilometrov od Ljubljane vojaško-politične akcije. Tako so bile osvobojene vasi Selo pri Vodicah, Sinkov turn, Koseze, Dobeno, Rašica in vas Vesca. 7. junija je bil zbor II. in IV. bataljona Gorenjskega odreda na Šenturški gori v Karavankah. Popoldne tega dne je padla komanda za daljši pohod. S pesmijo smo krenili po pobočjih preko Komenske. Dobrave proti vasi Komenda. Že kmalu, ko se je zmračilo, je šla velika kolona partizank in partizanov skozi vasi Podboršt, Mlaka, Križ, preko dr-novskega polja in gozdov skozi Bukovico in Utik v vas Selo pri Vodicah. Vas leži ob vznožju ra-šiškega hriba. Tja smo prišli proti jutru in posamezne skupine so se razdelile po hišah. Takoj so bile postavljene dobre straže in poslane obveščevalne patrulje na vse strani. Nemške postojanke so , bile v neposredni bližini na gosto posejane. Ravnina in dobre ceste bi jim omogočile hitro obkolitev. Morali smo biti zelo budni. Obveščevalna služba je bila noč in dan na delu. Izredno veliko pomoč so nam nudili vaščani, posebno mladina. Naša vojska je štela 400 tovarišic in tovarišev. V bližini so bili tudi domači terenci in skupina članov UDV, skupno približno 50 mož, s katerimi so bili povezani. Računali smo tudi na njihovo pomoč v slučaju vojaškega spopada. V vasi Selo smo bili 8., 9. in 10. junija 1944. Akcija Gorenjskega odreda je bila velikega političnega in vojaškega pomena. Z njo smo hoteli pokazati moč NOV. Organizirani so bili razni sestanki z vaščani, izvedenih je bilo več mobilizacij in prehrambenih akcij v bližnjih vaseh. Zamišljen je bil poseben načrt miniranja cerkvenega zvonika v Mengšu, kjer so imele nemške enote mitraljezna gnezda. Skozi line zvonika so ogrožale premike naših enot, predvsem obveščevalne in kurirske skupine. Zaradi ogroženosti civilnega prebivalstva in cerkvenega poslopja smo načrt opustili. Vaščani so nas o vseh pomembnostih obveščali. S pomočjo vaščanov smo našli v Bukovškem hribu več paketov sovražne literature; odvrgla so jo zavezniška letala, poslala pa bivša jugoslovanska vlada v Londonu. Zaplenjeno literaturo smo uničili. Bivanje v vasi Selo pa nam ni prizaneslo tudi z žalostnim dogodkom. Pri čičenju brzostrelke se je smrtno ponesrečil kulturni referent IV. bataljona Dušan Otoničar, doma iz Vikrč. To se je zgodilo v hiši pri Ivanu na Selu. Nesreča nas je zelo pretresla, saj je bil Dušan hraber borec in dober kulturni referent. Organizirali smo izdelavo krste in pogrebno slovesnost. Proti večeru je krenil žalni sprevod proti pokopališču na Skaruč-no. Spremljala ga je skupina njegovih soborcev, ob odprtem grobu mu je govoril kulturnik Štefan Urbane. Naša želja je bila, da ga pokoplje duhovnik Janez Dež-man iz Skaručne, ki je bil naš simpatizer, toda bil je odsoten. Pogreb je bil drzno dejanje za tisti čas. Bivanje naših enot v teh krajih je bila res velika vojaška in politična manifestacija NOV. S propagando nam je uspelo zavesti nemške okupatorje, da nas je več kot 2.000 dobro oboroženih borcev in da bomo v tem kraju vsaj mesec dni. V odredu je bilo precej borcev iz teh krajev in bližnje okolice. Spominjam se, kako sva s Francem Kimovcem zaplenila tovornjak, ki je peljal po cesti Vojsko-Koseze-Mengeš, last manjše nemške firme iz Mengša, šofer je bil naš simpatizer, zato smo ga po krajšem zaslišanju izpustili. Po tridnevnem bivanju v vasi Selo smo v soboto, 10. junija zvečer krenili iz vasi na hrib pri Dobenu, še bližje Ljubljani. Ponoči so bile nekatere skupine borcev v raznih akcijah, ostali pa smo prespali v topli poletni noči na hribu pred vasjo Dobeno. Za- rana smo krenili v vas Srednje in Gornje Dobeno. Veseli smo bili, posebno tisti borci, ki smo pred vojno delali in živeli v Ljubljani, ob pogledu na mračno, a junaško okupirano Ljubljano. Navzlic vojni vihri smo imeli veliko upanja, da bomo kmalu napravili še nekaj kilometrov in stopili v osvobojeno Ljubljano. Toda drzno dejanje naše vojske nemškemu okupatorju ni šlo v račun. Zato so sklicali nujni sestanek vojaških predstavnikov in gestapa na Bledu, kjer so napravili načrt za uničenje Gorenjskega odreda. Prvi dan našega bivanja na Dobenu je bilo kar mirno. Lepa sončna nedelja je omogočila, da so nekatere borce obiskali svojci iz vasi Črnuče in ostalih bližnjih krajev. Ostali borci so opravljali svoje vojaško in politično delo. Nekateri so čistili orožje in opremo, drugi so bili v patruljah, na stražah in v zasedah. Tudi politični delavci so imeli polne roke dela. Njihova najpomembnejša naloga je bila na vsakem koraku in v prostem času vzgajati borce. Posebna skrb je bila namenjena ravnokar mobiliziranim borcem. V ponedeljek, 12. junija, so nemške vojaške enote stopile v akcijo po načrtu, izdelanem na Bledu. Prvi spopadi so se začeli v smleških in skaruških gozdovih. Prvi boji so se vneli s terenci-ku-rirji in obveščevalci, na katere so naleteli. Pri spopadih so ob robu gozda v Skaručni padli trije naši tovariši. Tudi naši odredni obveščevalci, ki so šli iz Dobena proti Mengšu, so padli v nemško zas-do. K sreči so pravočano opazili sovražnika in se umaknili. Vrnili so se v Dobeno in poročali o dogodkih. Takšna poročila so se vrstila iz vseh strani vse dopoldne. Odred se je premaknil iz vasi že pred poldnevom. S pripravljenim kosilom za naše borce sto je gostila živina na Dobenu. Odred je bil na položaju med Dobenom in Rašico, razporejen po najvišjih gričih, pripravljen za boj. Kot obveščevalec sem šel s tovarišem v patrolo proti Črnučam. Držala sva se preveč desno in zašla na Dobravo pri Črnučah. Ko sva hotela stopiti iz gozda proti kmetiji pri Briujevcu v Dobravi, je bila gospodinja prav tedaj za hišo in naju opazila. Z mahanjem naju je obvestila, naj ne hodiva do hiše. Počakala sva malo ob robu gozda. Kmalu se je vrnila z velikim kosom kruha in klobaso v predpasniku. Na hitro nama je povedala, da je na dvorišču polno Nemcev, prišli da so že ponoči, jim pobrali vso slamo in da kopljejo zaklonišča proti Trzi-nu-MengŠu. Vedela je povedati, da bodo obkolili hribe Dobeno in Rašico ter uničili vse partizane. Brinovčeva mama je bila velika prijateljica partizanov. Poznala me je osebno, saj sem se učil obrti pri njenem sosedu, komaj leto dni pred tem srečanjem. S tovarišem sva urno krenila nazaj proti Dobenu, k sreči sva zopet zašla in prišla iz gozda v skrajnem levem kotu vasi Dobeno, kjer je bila nekdaj gostilna »Vila«. Ko sva pogledala proti vasi Gornje Dobeno, sva zagledala polno nemške vojske. Brž sva nadaljevala pot v gozd proti Rašici in kmalu dospela do našega bataljona. Poročala sva komandantu, kaj sva zvedela v vasi Dobrava. Popoldne se je odred ponovno premaknil na nove položaje, še bolj nad vasi Rašica in Povodje. Z vseh položajev smo videli premike dobro oborožene nemške vojske z lahkim orožjem, s seboj pa so vlekli tudi poljske topove. Sam sem opazoval premike iz Skaručne proti Polju, Vesci in Selu. Bili smo v zelo nejasnem in negotovem položaju, z nestrpnostjo smo pričakovali vojni spopad. Toda tudi Nemci so menjali svojo taktiko. Vse okoliške gozdove so izredno dobro prehajkali in prečistili. Okrog hriba Rašica in Dobeno so sklenili dva obroča in sicer z veliko vojaško natančnostjo. Zasede so postavili na vsakih 100 metrov, da ne bi niti en partizan mogel pobegniti živ z obkoljenega hriba. Zelo dolgo je bilo popoldne 12. junija, najdaljše v mojem življenju. Vsak borec je imel svojo skrb, kako priti skozi tako močno obkoljen hrib. Bili smo slabo oboroženi, imeli smo malo municije. Prav v teh dneh smo pričakovali pošiljko orožja in municije s Primorske zaradi ofenzive v Poljanski dolini, pa se je dobava orožja zavlekla. Vodstvo našaga odreda je celo popoldne načrtovalo, kako se prebiti iz obročev. Naš zaveznik - noč, se je zelo počasi bližala, dočakali smo jo brez bojev. Med 9. in 10. uro ponoči smo krenili toda ta pohod je bil vrtenje v začaranem krogu. Več ur smo hodili s hriba na hrib, nihče ni vedel, kdaj bomo začeli preboj. Po večurnem tavanju in premikanju v popolni tišini smo imeli kratek počitek. Zadnji posvet štaba je dal odločitev, da se prebijemo iz obročev preko travnikov in polja med vasjo Vesca in Polje. Odločitev je bila zelo dobra. Nemci so namreč predvideli-* naš preboj iz gozda v gozd. Tako so postavili najmočnejše zasede ob cesti Koseze-Mengeš in Ska-ručna-Šmartno. Med 2. in 3. uro zjutraj se je Gorenjski odred skupaj s terenci in vodom VDV masovno prebil preko dvojnega nemškega obroča pri vasi Vesce. V predhodnici je bilo šest mitra-ljezcev. Z močnim ognjem naših mitraljezcev je bila odprta pot odredu, nemške zasede so se ra-zbežale, naše enote pa so s hitrim maršem krenile proti Bukovici v Zabrežje mimo Vodic v Voglan-ske gozdove. Večja skupina se je odcepila pred vasjo Polje in krenila v Repenjski hrib. S terh je bil prvi del naše akcije končan, s popolno zmago naših partizanskih enot. Če se ne bi umaknili tako načrtno in skupinsko s partizansko taktiko, bi gotovo bilo usodno za vse nas. Sodelovalo je kakih 3.500 zelo dobro oboroženih nemških vojakov. Imeli pa so veliko napako, večina te vojske je le nekaj dni pred tem dogodkom prišla z ruske fronte, kjer je doživela velike poraze. Njihova morala je bila zelo nizka. Nasprotno pa je naš Gorenjski odred bil zelo slabo oborožen, imel pa je veliko moralno moč v zavesti slehernega borca, da se bori za svobodo in zmago svojega naroda. Po preboju iz nemškega broča 13. junija 1944 je glavnina odreda taborila v Voglanskih gozdovih. Tudi tu smo imeli krajši spopad z nemškimi vojnimi enotami. Nepričakovano je nemška enota naletela na naše zasede. Imeli smo ravno kosilo, ko je zaropotalo. V začetku smo bili malo zmedeni, toda z dobro komando smo bili takoj vsak na svojem položaju. Boj je bil kratek in bliskovit. Nemci so imeli več ranjenih in so se umaknili. Mi pa smo imeli le enega ranjenca; to je bil mlad študent iz Šentvida pri Ljubljani. Ranjen je bil v nogo, tako da smo ga morali nositi. S to akcijo se je tudi končal 13. junij s popolno zmago naše partizanske vojske. Šele danes se zavedamo, kako junaška in tvegana je bila akcija Gorenjskega odreda na pragu Ljubljane. To so moji spomini kot domačina in udeleženca uspešnega preboja pred 40 leti v vasi Vesca, v sedanji Krajevni skupnosti Bukovica - Sinkov turn, občina Ljubljana Šiška; v tem preboju je sodelovalo tudi veliko Kamni-čanov. 13. junij sta Krajevni skupnosti Vodice in Bukovica -Sinkov turn proglasili za svoj krajevni praznik. Kamniški planinci v Bilčovsu v Avstriji Predsednik PD iz Celovca pozdravlja vse udeležence srečanja Srečanje planincev treh dežel Planinci Kamnika so se udeležili vsakoletnega srečanja planincev treh dežel, 10. junija v Bilčovsu. Na to srečanje je prišlo samo iz ožje Slovenije 1700 planincev. Srečanja so organizirana izmenično vsako leto v obmejnih krajih Avstrije, Italije in Slovenije. Vsakoletna srečanja planincev treh dežel utrjujejo vezi solidarnosti in prijateljstva med planinci matične domovine in predvsem slovenskimi planinci v zamejstvu v Avstriji in Italiji. Ta srečanja so postala že tradicionalna. Organizator letošnjega srečanja je bilo Slovensko planinsko društvo iz Celovca. Veliko planincev, ki so sodelovali na tem srečanju, priča o trdnem in povezanem delu planincev, ne glede na meje, ki jih ločujejo med seboj. Poln avtobus Kamničanov je odpeljal že ob 5. uri. Napovedoval se je lep sončen dan. Na Ljubelju so kmalu opravili carinske in druge formalnosti in že krenili na avstrijsko stran ter mimo Celovca nekaj pred osmo uro prispeli na izhodiščno točko - nekaj km od Bilčovsa. Peš pot je vodila po bližnjih vrhovih. Lepo speljana steza je bila zanimiva, z nekaj vzponi in spusti. Po skoraj dveinpolurni hoji šo kolone planincev prispele na cilj - v Bilčovs - slovensko vas, kjer je bilo prijateljsko srečanje. Ob 11. uri j zbrane planince nagovoril predsednik slovnskega planinskega društva iz Celovca. Po pozdravih številnih planinskih društev iz Slovenije in zamejstva je o pomenu takih srečanj govo-riPpredsednik Izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije Marjan Oblak. Sledil je pester in prijeten kulturni program, ki so mu planinci zbrano sledili. Lepo, sončno in toplo vreme je ugodno vplivalo na praznično razploženje. Pesmi in vriski so odmevali po okolici. Številna znanstva, sklenjena že pred leti. so se ponovno utrjevala, mnogi planinci pa so prvič navezali stike s prijatelji planinci iz zamejstva prav tu v Bilčovsu. Kamniški planinci so se takega srečanja po daljšem času ponovno udeležili kar v velikem številu -51 članov. Z izletom, pohodom in srečanjem so bili zelo zadovoljni in so se vračali v Kamnik polni prijetnih vtisov in novih spoznanj. Taka in podobna srečanja - pa tudi planinska - med našimi ljudmi, so še kako potrebna, saj krepijo narodno pripadnost in prepričanje o medsebojni povezanosti. Med planinci ne sme biti nobenih pregraj in ovir, ki bi preprečevale medsebojno zbliževanje in sporazumevanje, ampak je potrebno stike vztrajno krepiti in negovati. Po končanem praznovanju v popoldanskih urah so se Kamni-čani zadovoljni vrnili na svoje domove z željo po ponovnem snidenju s planinci treh dežel, ki bo prihodnje leto v organizaciji planinskih društev iz Trsta oziroma Gorice. IZ TITANOVEGA GLASILA Korak naprej v tehnologiji cinkanja Obveščevalec Gorenjskega odreda: Maks Žuidar Predvidevamo lahko, da je cinkanje fitingov v TITANU približno toliko star postopek kot proizvodnja Titanovih fitingov. Ce s strokovne strani pogledamo tehnologijo v stari, trenutno še obstoječi po-cinkovalnici, lahko zakključimo, da se v vsej tej dobi ni kaj bistvenega spremenilo. Zadnja večja sprememba je bila v tem, kar pa tudi le nekateri pomnimo, da smo prenehali z navezovanjem navenčke, ki ga je zamenjalo natikanje na greblje in približno istočasno način transporta i dvigalom SOPAME s pomočjo košar. Do takrat so se nabrani venčki ročno prenašali. Od takrat naprej služijo košare tudi za jedkanje, izpiranje in po- manjkanje v topilo (salmijak). Brez dvoma najtežje delo v TITANU pa je bilo delo ob peči - pofnakanje v cink. Človek je pri tem izpostavljen težkim temperaturnim vplivom, slabi atmosferi, prepihom ob velikem fizičnem naporu. To je le v zgoščeni obliki nakazana ena stran problema. Druga stran se je vedno bolj stopnjevala in nekaj let ostala na, istem nivoju. Proizvodnja je narastla in problem je bil v omenjenih kapacitetah oziroma ozkem grlu peči. Zaradi tega smo bili prisiljeni obratovati v neugodnem temperaturnem področju cinkove taline (v kritičnem področju), kar ima za posledico močno tvorbo trdega cinka in na ta način izgubo oziroma prekomerno pora- bo le-te danes tako drage kovine. Opisano stanje in aktualnost nadaljnje proizvodnje vroče cinkanih izdelkov je bila povod, da smo več let - lahko bi trdili vsaj dve desetletji - razmišljali o novi poetnko-valnici in načrtovali to investicijo. Končno smo jo uvrstili v inve-stiejski program (v zgodovini TITANA največjega), ki je znašal v takratnih vrednosti 19 starih milijard dinarjev. Na žalost je ta pozicija izmed vseh prišla zadnja na vrsto. Zakaj je bilo temu tako. dajejo odgovor z realizacijo pridobljene izkušnje.. Iz navedenega razloga in dalje zaradi zamud pri realizaciji je po-cinkovalnica začela letos februarja neuradno poskusno obratovali. Lep uspeh naših odbojkaric v Rogozi Osmi tradicionalni shod slovenske ženske odbojke v Rogozi pri Mariboru tokrat ni imel končnega zmagovalca. Kar 32 ekip iz Slovenije, ostalih republik, ter ekipe slovenskih klubov iz Italije in Madžarske so odigrale skupno 96 srečanj v predtek-movanju in polfinalu. Močan dež pa je onemogočil finalno srečanje. Ekipa OK Kamnik je dosegla izredno dober rezultat s pomlajeno ekipo in to uvrstitev od 9-12 mesta. Pri žrebanju je imela smolo, ker je bila v izredno močni skupini. Rezultati: OK Kamnik - OK MIHEVC 2:0 (2,4) OK Kamnik - OK Bor (Italija) 2:1 (-14, 5, 7) OK Kamnik - OK Paloma Branik I O : 2 (-12, -13) Ta pomemben rezultat je dosegla pomlajena ekipa Kamnika v sestavi: Zabrič Biserka, Štele Polona, Pramenko Žina, Močnik Irena, Sonc Maja, Novak Nives, Vrhovnik Boža, kapetan ekipe Šraj Olga, Jenko Alenka, Štih Slavi, Osolnik Andreja in Brumen Nataša pod vodstvom trenerja Aca Jončeskega in vodja poti Novak Marjana. Kljub temu pa je zbor mladih odbojkaric izpolnil pričakovanja. Dekleta so na tekmovanju, ki poteka pod naslovom BRATSTVO IN ENOTNOST - Rogoza 84, preživelo 3 dni v taboru, ob športnem boju, strokovnem delu in v tovariškem ozračju.' J. A. Pionirji slovenski prvaki v rokometu Prva vrsta zgoraj - z leve strani: št. 6 Novak Nives, št. 10 Pramenko Zina, št. S Sonc Maja, št. 15 Peček lana, št. 1 Zabrič Biserka, št. 13 Malešič Jana, št. 8. Šraj Olga, št. 9. Jenko Alenka Druga vrsta spodaj: Trener članic Jončeski Aco, št. 4 Močnik Irena, št. 7 Vrhovnik Boža, št. 3 Drovenik Sonja, št. 2 Štele Polona, št. 11 Osolnik Andreja, odsotna št. 12 Lipovšek Mojca Po končanem občinskem prvenstvu pionirjev v rokometu, ki se je končalo 16. februarja, sta bila za delo z II. selekcijo s strani Rokometnega kluba Kamnik zadolžena Milan Kerlec in Stojan Repanšek, oba trenerja rokometa. Njuna naloga je bila, da izbereta najboljše igralce z občinskega prvenstva in jih kar najbolj temeljito pripravita za tekmovanja. Aprila je bilo v Kamniku četrt-finalno tekmovanje. Nastopile so ekipe Mladi rod iz Škofje Loke, selekcija RK Preddvor, selekcija Domžal in selekcija RK Kamnik. Pionirji RK Kamnik so na tem tekmovanju premagali selekciji RK Preddvor in Domžal, izgubili pa proti ekipi Mladi rod iz Škofje Loke. Vrstni red četrtfinala: 1. Mladi rod, Škof ja Loka 6 2. RK Kamnik 4 3. RK Preddvor 2 RK Domžale brez točk Mladi rokometaši Kamnika so v skupini osvojili 2. mesto in se tako uvrstili v polfinale republiškega tekmovanja. To je bilo 10. maja v Šentjerneju, pomerile pa so se ekipe: Prule iz Ljubljane (lanskoletni prvaki), selekcija Dolenjske, D. Bordon iz Kopra -predstavnik obalne regije in pionirji RK Kamnik. Naši igralci so pokazali daleč najboljši igro in premagali lanskoletne prvake ter na koncu zasluženo osvojili prvo mesto. D. Bordon ; RK Kamnik (6:8) 12:18 Dolenjska : RK Kamnik (6:7) 15:15 RK Prule : RK Kamnik (4:6) 10:11 napa v ■ v Bili smo v Trzicu Dunja, Tina, Anita, Sergeja, Nataša in Majda so naše najmlajše tabornice. Po taborniško jim pravimo Murnčki, kar pomeni, da še niso dopolnile sdem let starosti. Tako kot starejši taborniki, tako tudi murni na tekmovanjih preizkušajo svoje veščine in iznajdljivosti. Zbrali smo se v Tržiču 23. in 24. 6. 1984 na republiškem mnogoboju za MČ in murne. Male tabornice so se za dva dni poslovile od staršev in preživele vikend med taborniki. Živahni in razigrani murnčki so tekmovali v premagovanju ovir, v postavljanju šotora iz šo-torskega krila, v iskanju zaklada (čokolade in bombonov) in v ciljanju z žogico. Utaborili smo se v telovadnici tržiške osnovne šole. Postelje so nam nadomestile telovadne blazine, odeje pa pisane spalne vreče. Igre in zabave ni manjkalo. Kljub majhni tekmovalni tremi je med mladimi taborniki vladalo veselo vzdušje. Zlasti zabavno je Vrstni red polfinala: 1. RK Kamnik 5 2. RK Prule 4 3. Dolenjska 3 4. D. Bordon brez točk Tako se je mladim Kamniča- nim ponudila priložnost tudi za dober nastop v finalu, ki je bil 24. maja v Trbovljah, pomerile pa so se štiri najboljše slovenske ekipe: domači RK Rudar, RK Lipa iz Ajdovščine, Pionir iz Slovenj Gradca in RK Kamnik. Rezultati finalnega tekmovanja: izvenel večer v jedilnici. Žal nam je nesrečni dež onemogočil večer ob tabornem ognju. Pa vendar smo se zabavali ob petju naših taborniških pesmi, ob raznih šaljivih igrah; od prenašanja škatlice vžigalic z nosu na nos, do šta-fetnega pihanja balonov, pa vlečenje vrvi itd... Nedeljsko jutro nas je pozdravilo z dežjem. Tako smo izvedli ciljanje z žogico v telovadnici. Preostali del dopoldneva smo ob zvokih kitar prepevali znane otroške in taborniške pesmice, se igrali slepe miši, gnilo jajce in podobne vesele igrice. Republiški mnogoboj se je zaključil z razglasitvijo rezultatov. Naši murnčki, imenovani skupina Dežniki, so uspešno končali tekmovanje. Naj povem, da panoge murnov ne točkujemo, temveč jim pripisujemo rumene in rjave znake oziroma sončke in čokoladne bombončke, kot jih je poimenoval vodja komisije za delo z murni. Končna ocena tekmovanja je lahko zelo uspešna ali pa uspešna, odvisna od števila rumenih znakov, ki pomenijo izvedbo panoge brez napak in od rjavih znakv. DARJA OBG Kamnik Popravek V 12. številki Kamniškega občana je v članku VEČER KAMNIŠKE GLASBE IN POEZIJE pri stavljenju besedila v tiskarni nehote izpadla vrsta teksta. Prvi odstavek omenjenega članka se torej glasi: V petek, 15. junija zvečer smo imeli v dvorani nad kavarno Veronika priložnost prisostvovati večeru kamniške glasbe in poezije, ki sta ga pripravili Glasbena šola Kamnik z mentorico prof. Martino Bohte in člani recitatorskega krožka SŠCRM Kamnik z mentorico prof. Tino Romšak. Za napako se opravičujemo. Najmlajši kamniški taborniki na republiškem mnogoboju v Tržiču 23. in 24. junija 1984 RK Rudar : RK Lipa 13:22 Pionir : RK Kamnik (4:8) 8:13 RK Lipa : RK Kamnik (7:5) 13:11 RK Rudar : Pionir 16:21 Pionir : RK Lipa 16:13 RK Rudar : RK Kamnik (6:12) 11:20 Končni vrstni red: 1. RK Kamnik 3 2 0 1 44:32 4 2. RK Lipa Ajdov. 3 2 0 3. Pionir SI. Grad. 3 2 0 4. RK Rudar 1 48:40 4 1 45:42 4 3 0 0 3 40:63 0 Razpredelnica kaže, da so bili v finalu najbojši Kamničani, ki so osVojili prvo mesto in s tem naslov slovenskega prvaka za leto 1984, za kar jim je čestital sekretar RZS Franko Komel in jim podelil medalje in pokal RZ Slovenije. Za največji uspeh Rokometnega kluba Kamnik so zaslužni prav vsi igralci selekcije, izkušena in priznana trenerja Milan Kerec in stojan Repanšek ter vodstvo kluba. M. K. Otvoritev državnega prvenstva tabornikov v orientaciji v Kamniku. Državno prvenstvo v orientaciji - JTPM 84 V našem malem mestu so se prve dni julija zbrali taborniki, tabornice, klubovci in klubovke iz vse Jugoslavije. V drobcu naše Gorenjske je bilo čutiti utrip mladih naše domovine. Odmev pesmi, pogovor, smeh - vse je naše, taborniško, prepojeno s tisoči stiski rok in neko tiho, trdno vezjo. Vezjo miru in pesmi... JTPM - jugoslovanski taborniški partizanski mnogoboj je potekal v dneh od prvega do četrtega julija na območju Tunjic pre- ko Komende, vse tja do »pod Krvavca«. Sedemnajst ekip tabornikov je tekmovalo v štirih kategorijah s povsem enakimi zahtevami. Prvi dan so s področja topograifje imeli le teoretične in praktične naloge minskega polja, ob tem pa so reševali teste s temo »zgodovinsko leto 1934« ter zgodovino taborništva. V zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne so odšli proti Tunji-cam, kjer je bil start orientacijskega pohoda s postavitvijo bivaka proti večeru. Prihode ekip na posamezne kontrolne točke so vseskozi spremljali kamniški radioamaterji, ki so poročali o morebitnih poškodbah ter zapletih na progi. Po dveh zelo napornih in mokrih dneh so se tekmovalci vrnili v ZUIM, kjer so jih gostili kamniški taborniki. Del (družabne) celotne prireditve je bil tudi program ob tabornem ognju, ki so ga pripravile posamezne republike in avtonomne pokrajine. Odred Bistriških gamsov (M Kamniški občan MOJ MikROl slovenska mikroračunalniška revija KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.