rY>fttnina plačana v
Leto LXVT
gotovini.
I., št. 104
^]ubl jana, sreda 8. maja 193$
Cen Din L-
tznaja vsaK dan popoldne, izvzemsi nedelje ln praznike. — BaSMaHI do 80 petit rrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din. 2.50 od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji lneerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogrovoru, lnseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica, fttev. 5
Telefon: 3122, 3123, 3124, 8125 in 8126
Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon' it. 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica l, telefon St_ 65 podružnica uprave: K oceno va ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
Italija oborožuje Avstrijo
Po vzorcu Albanije naj bi tudi Avstrija postala vojaška ekspozitura Italije — Posebna italijanska vojna misija bo reorganizirala avstrijsko vojsko — Heimwehr se pretvori v milico
Berlin, 8. maja. r. »Berliner Tage-blatt« objavlja senzacionalne informacije svojega dunajskega dopisnika o sporazuma med knezom Starhember-gom, podkancelarjem avstrijske vlade in Mussolini jem o militarizaciji Avstrije po vzorcu Italije. Po tej informaciji, o kateri zatrjuje dopisnik, da jo je dobil iz najbolje informiranih avstrijskih vojaških krogov, sta Starhemberg in Mussolini sklenila dogovor, po katerem bo Italija poslala na Dunaj posebno vojaško misijo, šesto ječo iz dveh generalov in velikega števila general štabnih oficirjev. Ta misija bo imela nalogo, da ustanovi posebno vojaško organizacijo, po kateri bi postala avstrijska vojska podružnica italijanske vojske na sličen način kakor je Italija to napravila v Albaniji. V tem smislu je že začela izvajati reorganizacijo avstrijske vojske. Obstoječi oddelki gorskega topništva so pretvorjeni v šest po!kov, a bataljon alpskih lovcev v Solnogradu je povečan
na pehotni polk. Glede na nameravano
uvedbo splošne vojaške dolžnosti se bodo oddelki Heimvvehra in drugih vojaških organizacij priključili redni vojski po vzorcu fašistične milice. Avstrijski vojaški ataše v Rimu polkovnik Lipicki je prispel te dni na Dunaj ter podal vladi obširen referat o tem sporazumu ter predložil obenem podrobne mirte, ki jih je izdelal italijanski generalni štab. četudi ne soglašajo s temi predlogi vse vodilne vojaške osebnosti avstrijske vojske, je avstrijska vlada vendarle dala svoj pristanek in Lipicki se je vrnil v Rim z nalogo, naj Italija čimprej odpošlje vojno misijo na Dunaj. »Berliner Tageblatt« posveča tej vesti uvodni članek, v katerem zatrjuje, da se potrjujejo te informacije tudi z druge strani. Vojaško izenačenje Avstrije z Italijo v vsemu odgovarja željam in ciljem italijanske politike. List vprašuje, kakšno stališče bo zavzela k temu Mala antanta, ki je doslej vedno nasprotovala ponovni oborožitvi Avstrije. Ni dvoma.
Sestanek Balkanske zveze
V petek se prične v Bukarešti zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze — Temu zasedanju pripisujejo veliko
važnost
Beograd, 8. maja. r. Pod predsedstvom rumunskega zunanjega ministra g. dr. Nikole Titulesca se sestanejo zunanji ministri Jugoslavije, Rum unije, Grčije in Turčije dne 10. maja v Bukarešti k rednemu zasedanju stalnega sveta Balkanske zveze. Na dnevnem redu je razmotri vanje o splošnem mednarodnem in posebej o političnem položaju na Balkanu. V tem okviru se bodo gibala posvetovanja predstavnikov Balkanske zveze. Od zadnjega rednega sestanka, ki je bil lani meseca novembra, so se odigrali v mednarodnem političnem življenju važni dogodki, ki so dalek osežnega pomena za nadaljnji razvoj mednarodnega političnega položaja. Naravno je, da ta dogodki nišo ostali brez odmeva tudi na Balkanu. Svet Balkanske zveze bo moral kot vrhovni organ politične organizacije balkanskih držav na svoji konferenci v Bukarešti proučiti vse okolnosti, pod katerimi so nastale izp resnem be v mednarodnem položaju ter s svojimi sklepi in svojim bodočim skupnim nastopom onemogočiti vsako presenečenje v tem delu Evrope, Zasnovana na načelih, priznanih in priporočenih od Društva narodov je Balkanska zveza kot čuvar reda in mira na Balkanu je dala v teku svojega enoletnega obstoja dovolj dokazov svoje življenjske sposobnosti in neobhodne potrebe. Zato bo tudi tokrat na sestanku v Budimpešti manifestirala svojo po-
polno solidarnost in odločno voljo Jugoslavije, Rum unije, Grčije in Turške, da vztrajajo na braniku miru. Na konferenci v Bukarešti bo govora zlasti tudi o sklepih konference v Stresi v zvezi z nameravanim podunavskim paktom ter drugimi pogodbami, ki naj zajamči jo mir in mednarodno varnost. Zato pripisujejo temu sestanku zunanjih ministrov Balkanske zveze v mednarodnih političnih in diplomatskih krogih še prav posebno važnost in z največjim zanimanjem pričakujejo bukareških sklepov Balkanske zveze. Zaradi važnosti teh razgovorov se bo tega zasedanja udeleži] osebno g. ministrski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič, ki bo dre vi s svojim spremstvom odpotoval v Bukarešto.
Beograd, 8. maja, r. Na poti v Bukarešto je davi prispel semkaj grški zunanja minister g. Mavimos. Ustavil se je v Beogradu, kjer je takoj po prihodu poselil ministrskega predsednika zunanjega ministra g. Jevtića ter imel z njim daljšo konferenco o boka reškem sestanku Balkanske zveze.
Ankara, 8. maja. AA. Anatolska agencija poroča, da je zunanji minister dr. Tevfik Ruždi Aras odpotoval v Bukarešto na sestanek stalnega sveta Balkanske zveze. Pred svojim odhodom v Bukarešto se je sestal s predsednikom vlade in z njim odšel v avdijenco k predsedniku republike.
Moskva se boji novinarjev
Sovjetsko poslaništvo v Parizu je odklonilo vizum novinarjem, ki so nameravali spremljati Lavala v Moskvo
iz, 8. maj«, r. Vsi pariški Usti sc ba- . pisali incidentom, ki je nastal med fran- i zaupljivostjo  do Sovjetov.   Incident med
Pariz
vi jo z
coskimi novinarji in sovjetskim poslaništvom v Parizu. Ob priliki poseta zunanjega ministra Lavala v Moskvi in Varšavi so nameravali vsi večji francoski listi poslati v Moskvo svoje posebne poročevalce. Sovjetsko poslaništvo pa ie većini prijavljenih novinarjev odklonilo izdajo vizuma, med drugimi tudi diplomatskemu sotrudniku »Matina«, »Petit Parisiena«. »Joumala«. »Excelsiora« in Še nekaterih drugih listov. Udruženje novinarjev objavlja danes v vseh listih protest proti takemu postopa nju sovjetskega poslaništva. Tudi vsi listi posvečajo temu incidentu daljše članke, v katerih zelo ostro pišejo o tem neobičajnem postopanju sovjetskega predstavništva Pri tem zlasti poudarjajo, da gre izključno za novinarje ki so kot diplomatski sotrudniki akreditirani pri zunanjem ministrstvu in vrše tako nekako oficielno misijo Če sovjetsko poslaništvo svojega ukrepa ne bo oreklicalo ne bo noben list poslal v Moskvo svojega poročevalca in fudj ne bodo ničesar poročali o tem pose-tu Kakor se doznava ie sovjetsko poslaništvo odklonilo vizum za poročevalce vseh onih listov, ki so med pogajanji z« sklenitev
pisali o tem paktu in svarili pred preveliko
ovjetskim poslaništvom in novinarji je vzbudil v političnih in diplomatskih kTogih veliko pozornost in bo ne samo predmet ;ntervencije zunanjega ministrstva pri sovjetskem poslaništvu, marveč tudi številnih interpelacij  v  poslanski zbornici.
Stanje Flandina
Pariz, S. maja r. Davi je bilo o stanju ministrskega predsednika Flandina, ki se je v soboto ponesrečil, izdano kratko poročilo, ki ugotavlja, da je splošno stanje bolnika zadovoljivo, da pa mu je potreben neobhoden mir. Zdravniki se še vedno boje, da bi nastale komplikacije zaradi rane na glavi, ki bi mogla postati nevarna.
Poljski oficirji
posetijo Nemčijo
Varšava. 8 maja AA Pat poroča, r1-poročilih iz vojaških kropov }e priča k o vati meseca maja obiska več poljak h častnikov v N'emčiji Vodil jih bo srene ral Kuoseba. poveljnik višje vojaške šole. Poljski častnik: si bodo pn tej prilik! ogledali nekatere nemške vojaške usta
pravi list, da se bo Mala antanta odločno uprla ter da ne bo dopustila, da bi italijanski generali na njeni meji organizirali avstrijsko vojsko, ker bi to pomenilo vojaško dominacijo Italije. List pripominja, da je vprašanje ponovne oborožitve treh razoroženih podonavskih držav Ahilova peta podunavske konference. Po mnenju Usta je verjetna, da bo Italija skušala doseči za Avstrijo v tem pogledu gotove koncesije, ki jih Madžarski in Bolgariji ne bi priznala. V tem primeru pa ne bo Slo za avstrijsko enakopravnost v oboroževanju, narveč za italijansko oborožitev Avstrije.
Dunaj, 8. maja. r. Kakor se doznava iz dobro poučenih vojaških krogov, je avstrijslra, vlada te dni naročila pri strojni tovarni v Brnu razne vrste orožja za skupni znesek 550.000 šilingov. To .je šele prvo naročilo, kateremu bodo v kratkem sledila nadaljna naročila pri raznih češkoslovaških tovarnah.
se zbere v Ljubljani
Ljubljana, 8. maja.
Petek, sobota Ln nedelja bodo za Ljubljano pomembni dnevi: v svoji sreda bo imela okrog 4000 nacionalnih študentov iz vseh krajev države, ki pridejo na kongres in na ustanovni občni zbor Saveza jugo-slovenskih nacionalnih akademskih organizacij. Med vsemi dijaškimi kongresi, kar jih je bilo od ustanovitve naše države, bo ta po svojem pomenu kakor tudi idejnem program-1 gotovo največji in najpomembnejši.
Za kongres je prijavljenih okrog 2000 udeležencev iz Beograda. 800 iz Zagreba, 100 iz daljnegra Skoplja, 150 iz Subotice. a tz Ljubljane se bo kongresa udeležilo okrog 600 zavednih nacionalnih o mladince v. Prvi udeleženci se pripeljejo v Ljubljano v petek zvečer in jim bo prirejen prisrčen sprejem, drugi se pa pripeljejo v soboto dopoldne.
V soboto ob 15. bo v zbornici univerze 1. ustanovni občni zbor Saveza jugoalo-veruskih nacionalnih akademskih organizacij, na katerem so zastopam vsi opolno-močeni zastopniki društev, ki vstopajo v savez. Na tem kongresu bo tudi končna redakcija resolucij. V proslavo dijaškega kongresa bosta zvečer svečani predstavi v operi in drami.
V nedeljo se bo kongres nadaljeval na Taboru. Priče tek je ob 9. Najprej bo komemoracija Viteškemu kralju Aleksandru l Zedinitelju, nato pozdravni nagovori, uvodni referat predsednika kongresa in po zaključku tega svečanega dela krene povorka skozi mesto pred magistrat, kjer do javen shod visokosolcev s komemoracijo blagopokojne mu kralju Aleksandru, govori jugoslovanskih omladince v, prisego omladine kralju Petru II., pozdravom vse-slovanstvu in z zaključštvijo javnega zbora.
Nedelja in ponedeljek sta namenjena delovnemu delu kongresa z obširnim sporedom, nedeljski spored bo zaključen s svečano prireditvijo akademskih umetniških udruženj na Taboru. Sodelujejo Mladost-Balkan iz Zagreba, Obilic iz Beograda, Obilic iz Skoplja itd. Kongres bo zaključen v ponedeljek, & v torek se vsi udeleženci kongresa odpeljejo v Zagreb, kjer bo velik nacionalni miting.
Na ta kongres so bile povabljene tudi bratske organizacije Poljske, češkoslovaške in Bolgarske, a napovedana je doslej samo udeležba Cehoslovakov. z omladinci se pa pripelje v Ljubljano tudi mnogo univerzitetnih profesorjev, saj bo ob tej priliki tudi sestanek naprednih jugoskv venskih akademskih starešin iz Beograda, Zagreba in Ljubljane.
Mussolini
proti reviziji
Pariz, S. maja. AA. Današnji »Oeu-vre« priobčnje članek, v katerem pravi, da bo dal Mussolini po vsej priliki pred sestankom rimske konference izjavo, da je Italija zoper sleherno izpremembo vojaških določb posameznih mirovnih pogodb, ki se ne bi izvršila na reden način, kakor ga določa pakt Društva narodov. Podobne izjave bodo dale tudi vse drage prizadete države.
Vrfu*rpwsks nanovo!
Dunajska opoldanska vremenska napo ca četrtek: Hladno, nesigurno vrstne.
KONČNI REZULTATI
Beograd, 7. maja AA. Volitve za Narodno skupščino dne 5. maja tega leta so se vršile v redu in miru. Javni ustroj ni bil nikjer kršen. Na 11 voliščih bodo v nedeljo 12.t. m. ponovne volitve.
V nedeljo je glasovalo skupaj 2,778.172 vofilcev. Za Hsto g. Bogoljuba Jevtića je bilo oddanih 1,738.390 glasov. Lista g. dr. Viadka Mačka Je prejela 983.248 glasov, lista g. Dimitrija LJotića 23.814 in lista g. Božidarja Maksimovića 32.720 glasov.
V odstotkih so glasovi razdeljeni takole: za listo g. Jevtića 62.6 %, za listo g. Mačka 35.4 %, za listo g. Ljotića 0.86 %, za listo g. Maksimovića 1.18 %.
Izid v dravski banovini
LJubljana, 7. maja d. Banska uprava dravske banovine objavila naslednje službeno poročilo o izidu volitev v dravski banovini:
število volilnih upravičencev   .  •  •  • 308.472
število oddanih glasov...... 151.846 (47.67 %J
Dobile so glasov:
lista g. Bogoljuba Je vtiča..... 125.178 (82.43 °/o)
lista g. dr. Viadka Mačka..... 22.510 (14.82 %)
lista g. Dimitrija Ljotića...... 2.513 ( 1.65 ,%)
lista g. Bože Maksimovića..... 44 ( 0.03 %)
število neveljavnih glasov..... 1.601 ( 1.07 a/a)
Izidi v drugih banovinah
Primorska banovina: v. u. 247.736, gl. 178.939, J 65.609. MD 111.993. L 974. Mć 363.
Drinska banovina: v. u. 402.194, gl. 299.732, J 204.427, MD 90.890, L 1.462, MĆ 2.953.
Zetska banovina: v. u. 242.031, gl. 189.746, J 154.074. MD 30.633, L 809, Mć 4.230.
Donavska banovina: v. u. 688.775, gL 493.249, J 348.485, MD 121.595, L 13.635 MĆ 9.543.
Moravska banovina: v. n. 403.563, gL 319.213. J 255.640. MD 54.601. L 790, Mc 8.182.
Vardarska banovina: v. m. 424.338, gL 303.764, J 255.519, MD 43.981, L 966, Mć 3.298.
Savska banovina: v. u. 760.048, gL 586,026, J 177.789, MD 405.356, L 2157, Mć 724.
Vrbaska banovina: v. n. 272.103, gL 213.131, J 119.150, MD 91.979, L 127,
M6 1885.
Važna konferenca
angleškega imperija
Včeraj so se sestali ministrski predsedniki vseh držav
London, 8. maja. r. V nizu svečanosti v proslavo 251etnega vladarskega jubileja angleškega kralja Jurija je brez dvoma eden najvažnejših političnih dogodkov sestanek ministrskih predsednikov vseh iržav in domini Jonov angleškega imperija. Ta sestanek je bil včeraj popoldne v prostorih spodnje zbornice. Sestanku so prisostvovali vsi člani britanske vlade z ministrskim predsednikom Macdonaldom na čelu. Na tem sestanku so razmotrivali ne samo o notranjih zadevah angleškega imperija, marveč proučili tudi splošni mednarodni položaj, o katerem se je razvila obširna razprava. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, so zbrani ministrski predsedniki sklenili, da more britanska vlada v bodoče v nekaterih vprašanjih sklepati sporazume in dogovore brez poprejšnjega konzultiranja posameznih dominijonov. V nobenem primeru pa ne sme prevzeti obveznosti, ki bi nasprotovale paktu Društva narodov. Domini-joni imajo pravico naknadno ratificirati
sprejete sklepe, lahko pa ratifikacijo tudi odklonijo. Na konferenci je bilo zlasti tudi govora o odno6ajih Anglije do Nemčije. Vsi govorniki so se v svesl s tem izjavili za sistem kolektivne varnosti za ohranitev miru, naglasil je pa, da morajo biti Nemčiji vrata odprta, ker brez sodelovanja Nemčije nt mogoče organizirati trajnega miru. Predpogoj pa je, da Nemčija dokaze, da se ji sme zaupati in da more Angarja v obrambi miru v vsakem pogledu računati na njeno podporo. Zlasti je Macdonald naglasil, da je po vsem tem, kar se je zgodilo neobhodno potrebno, da Nemčija z dejanji, ne pa z besedami dokaze svojo resnično miroljubnost. Zato bi morala Nemčija staviti stvarne predloge, na katerih bi bdlo mogoče voditi nadaljna pogajanja. S tem, da je konferenca ministrskih predsednikov vseh držav imperija sankcionirala poMtfko britanske vlade, je baš njena izredna politična važnost.
Smrtna nesreča
Jesenice, 8. maja.
V ponedeljek okrog 9. se je pripetila na državni cesti med Žirovnico in Lescami težka nesreča, ki je zahtevala življenje 241et-nega mizarja Ivana Res me na, posestn-kovega flina iz Zgoš pri Begunjah.
NCladi Ivan si je v ponedeljek brez vedeti Lastnika izposodiJ motorno kolo in »e odpeljal proti Žirovnici, od tam pa nazaj po glavni cest* prot: svojemu domu. Za njim je vozil Poljšakov tovorni avtomobil. k1 ga je krfiral g. Franjo Rojs z Jesenic Resman ie bil precej neizkušen voza? in ve« ca« se je držal skrajnem levega roba ceste, namestu da bi vozil po desni strani. Čeprav je Rojs večkrat dajal signale, se no ni umaknil n« desno stran, da bi ga lahko avtomobil prehitel. Naposled ga je Rojs vendarle prehitel v tem hip« je pa R** man naglo zavil na desno, hote? priti na sredo ceste. Nenadoma ip *72ubil oblast nad motorjem ter »re^rl t vso silo ob trda cestna tU Obležal je n*»aa^esten v mlaki »crvi
Rojs je opazil nesrečo, ustavil jo tovorni avtomobil in pebMei k
mami. Resman je imel prebito lobanjo, s motor je bil še vodno v pogonu. Z Rojaom se je peljal tudi Drago Višnar z Jesenic, ki je pohitel po zdravnika dr. Slivnika, obenem pa prijavil nesrečo ne sodišče v Radovljici. Zdravnik pa ni mogel ve? pomagati, kajti nesrečni Resman je podlegel poškodbi. Komisija iz Radovljice, ki je prišla na kraj nesreče, je ugotovila, da g. Roj-sa ne zadene nobena krivda, saj njegov tovorni avtomobil sploh nt priše" v stik z motociklom. Truplo nesrečnega mladeniča so prepeljalo na njegov dom, kjer ao ga danes ob veliki odeležbi občinstva položili v r>r*»rarr cr'oh i a fannn pokopa rifcee
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize (z všteto premijo 2Si> odstoD vrnete rda m 2871.42 — Berlin 1 75**8   — Bruselj   tm.4*—7«#7j66.
Curia 1421.01 — 1438.08. London 211.96 113M,  Newyerk 4*7.*) — ttMii, Psrrz ^S9A0 — SSl.ftt, Piaaa  183.37 — Trat Mil —
Stran %
♦SLOVENSKI NARODi, dne 8. maja 1935
Stev. 104
To m res
skrajno nizke cene!
Prima športni suknjiči po 98 Dir
VELIKA IZBIRA oblek, Tranichootho\, pnmparle. modnih hlad i. t d. — Res poceni kupite le
pri PRESX.ER.JU v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 14
Posrednik
bratskih narodov
Občni zbor JC lige — Izročitev diplome častnega članstva g. Pustoslemšku — Trije odlikovane!
J .ju bi jana, S. maja. Prava, ne le namišljena vez med nami in čehoslovaki je ljubljanska JC liga, kar je snoči dokazal njen 14. redni občni zbor, ki je bil v Kazini. Naša JC liga ni zgolj reprezentativna organizacija, temveč je v resnici izredno pomemben činitelj v stremljenju bratskih narodov za čim tesnejše zbližanje ter sodelovanje, kar pač kaže njeno delo. Ponosna je pa lahko tudi na svoje delavce; nekaterim je bilo na obenem zboru izkazano posebno priznanje. Obeležje zbora je bilo zaradi tega slavnostno in v splošnem lahko imenujemo občni zbor pravo revijo uspehov in tudi manifestacijo za stvarno delo, kakršno zahteva čas, za dejansko vzajemnost slovanskih narodov.
Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki krajevnih lig iz Maribora, Kranja in Ptuja, Ceske Obce. Poljskega društva in JPS, ki jih je predsednik dr. E. Stare prisrčno pozdravil.
Predsednik je naslovil na častnega člana bivšega zaslužnega predsednika JC lige g. R. Pustoslemška slovesne, a tople besede. Orisal je njegovo delo in ga pravilno ocenil. Ljubljanska JC liga je izvolila lani slavljenca za svojega častnega člana v priznanje za velike zasluge, ki si jih je pridobil predvsem za njo. Sodeloval je pri njeni ustanovitvi, pozneje je bil več let njen predsednik ter jo je dvignil v eno najuglednejših slovanskih organizacij. Govornik se je tudi dotaknil njegovega ogromnega dela zlasti na publicističnem področju, ki je z njim služil četrt stoletja slovanski vzajemnosti. Izročil mu je diplomo častnega članstva, portret, mojstrsko delo akad. slikarja prof. Vavpoti-ča. Slavljencu je čestital tudi češkoslovaški konzul inž. gevčik. G. Pustoslemšek se je zahvalil za počastitev ginjen; skromen je omalovaževal svoje zasluge ter naglasa! da je storil samo, kar je moral storiti. Deloval je vedno v duhu slovanske vzajemnosti iz prepričanja, da se mali slovenski narod mora naslanjati na močno deblo slovanstva. ako hoče obstati. Skliceval se je zlasti na to, da mu je pri delu pomagal mnogo Fr. Govekar in da mora z njim deliti pohvalo.
Slavnostni del občnega zbora pa s tem še ni bil končan. Konzul ing. Sevčik je izročil Fr. Govekar ju, dr. Krivico in dr. Mi-naru odlikovanja, red Belega leva IV. stopnje, p rezidenta CSR T. G. Masarvka. G. konzul je odlikovancem prisrčno čestital, g. predsednik je pa še orisal njihove zasluge v lepih, toplih nagovorih. Najprej je naslovil besede na Fr. Govekarja, omenjajoč njegovo izredno obsežno delo na kulturnih področjih. V nagovoru na dr. R. Krivica je orisal tudi njegovo plodovito publicistično delo. Češkoslovaška vlada je hotela odlikovati dr. Krivica že pred leti, a on je iz skromnosti odklonil odlikovanje. Končno je predsednik čestital še dr. Fr. M in aru, d opisuj oče mu članu ^ češke spo-lečnosti orthopedicke« in odličnemu sodelavcu drugih strokovnih revij. V imenu vseh odlikovancev se je zahvalil dr. Krivic; dejal je, da z odlikovanjem sprejemajo hkrati dolžnost, da bodo vztrajali na poti, ki so si jo začrtali že v mladih letih.
Letos je liga izdala poročila o delovanju v preteklem poslovnem letu v tisku, zato jih funkcionarji niso čitali. Predsednik je v okviru svojega poročila razvil na kratko program dela asa letos. Držali se bodo v glavnem dosedanjih smernic. Skušali bodo vzbuditi čim večje zanimanje med Cehi za naše tepe kraje; prirejali bodo zopet jezikovne tečaje, ki imajo pri nas največ udeležencev izmed vseh lig v drŽavi; pridobili bodo čdm več članov; skušali bodo izdajati primerne publikacije, ki bodo budile zanimanje za nase kraje med Cehi. Kaže se tudi potreba, da vzbude večje zanimanje za svoje delovanje med javnostjo, da bo ga znala bolje ceniti, in tudi na pristojnih mestih je potrebno več umevanja za plemenite naloge lige.
Iz obširnih upravnih poročil posnemamo le glavne stvari, ki naj pokažejo, da je liga v resnici izredno delavna. Predno so zborov alci sklepali o poročilih, je predsednik posvetil globoke pietetne besede kralju mučeniku. Zborovale! so tudi počastili med letom umrle člane. — Liga je priredila v preteklem poslovnem letu več izvrstnih predavanj. Prof. Vavpotič je predaval prvič o češki gotiki in baroku in drugič o češkem slikarstvu; prof. Ljubun-čič je podal sliko o prosvetnih razmerah na Češkoslovaškem; dr. Murko je orisal češkoslovaške denarne razmere med krizo; V. Smole j nam je prikazal Slovaško; konzul ing. ševčik je predaval s takšnim uspehom o čeških legi jon ar jih, da je moral ponoviti predavanje še v mnogih drugih krajih; na zadnjem predavanju je govoril B. Kreft o praških gledališčih. — Liga je začela živahno delovati tudi na gospodarskem področju. Lani so obiskali brnaki gospodarstveniki, člani gospodarske sekcije JC lige v Brnu, Ljubljano. Sklepali so z delavci naše lige o gospodarskem sodelovanju bratskih držav. Naša liga je potem predlagala trgovinskemu ministrstvu, da uredi kliring s CSR kakor ga je z Avstrijo. — Na občnem zboru Zveze JCL v Beogradu je bil sprejet program, ki ga je predlagal predsednik dr. Stare, — Liga je priredila več zelo pomembnih kulturnih prireditev, ki so hOe v pravem pomenu he*-sede manifestacije za slovansko vzajemnost. Lopa je bila zlasti proslava 50-let-nice ministra dr. Beneea. Krasna je bila Maaarvkova proslava in zelo se je izkazal akademski odsek lige, ki je priredil večer jagmi.
nejši dogodek v delovanju lige v preteklem letu je bila nedvomno predavateljska turneja predsednika dr. S tare t a po Češkoslovaški, ki je vzbudila ogromno zanimanje med Cehi ter njenega pomena zdaj še ne moremo ocenita.
Tajnik dr. Murko je imel izredno mnogo dela, kar dokazuje Že, da so odposlali 836 dopisov, razen okrožnic in vabil. Sej plenuma je bilo 15, eksekutive pa 16. Delo se deli na več sekcij. Liga šteje 230 članov. — Akademski odsek, ki se je osnoval nedavno,   ima široko avtonomijo;    šteje 40
članov. Akademiki nameravajo letos napraviti ekskurzijo na Češkoslovaško. Odsek je vabudil na universi veliko i nje za češkoslovaški jezik in literaturo. — Jezikovne tečaje za čeačino vodi univ. prof. dr. Burian. Liga prireja brezplačne tečaje že od 1. 1926 aa srednješolce ln širšo javnost. Lani je priredil« 8 tečajev, 7 na šolah, Udeleževalo se jih je 210 tečajnikov od oktobra do maja. — Liga je ime-la lani 22.049 Din prejemkov in 18.439 Din izdatkov. — Vsa poročila so bila jeta brez debate. — v glavnem so tottf izvoljeni zopet dosedanji delavci lige.
Hkrati je bil tudi občni Sbor Izvršilnega odbora JC lig v dravski banovini Naloga IO je, da združil je slov enake lige m da opravlja delo, ki mu ga prepušča JC Kg- Odbor je dal lani pobudo, ustanove podružnice v Novem mesta, Kranjski gori m na Jesenicah. V odboru so teti delavci kakor v ligi; obe organizaciji se Izpopolnjujeta, zato se delo odbora samega ne more mnogo diferencirati od delovanja lige.
Predsednik IO dr. E. Stare je predložil resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta ta ki obsega: Deklaracija o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in CSR se naj čim prej spremeni v kulturno konvencijo; odbor poziva zlasti mladino, da se čim bolj oklene lig; zborovale! apelirajo umetnostne ustanove, da se daje na vsefe kulturnih prireditvah prednost slovanskim avtorjem; v krajih, kjer obstoje JC lige ta kjer ni trgovskih zbornic, se naj osnujejo pri ligah gospodarske sekcije; vsi slovanski pravniki naj delujejo za izenačenje konodaje med slovanskimi državami.
Na občnem zboru Je vladalo ves čas popolno soglasje in zborov alci so pokazali, da povsem zaupajo odboru.
Plesni večer Mie čorakove
Izjemno odlična plesna umetnika iz Zagreba v
operi
naši
Ljubljana, 8. maja.
Vem, da ne bo prav nič izdalo, vendar povem: utapljamo in dušimo se v nešte-vihnih priredbah. Ni ga že skoro večera brez koncerta, proslave, jubileja, predavanja, slovesnosti; često pa jih je ob istem času kar več na kupu. Po vrhu še hkratu dvoje ali celo troje gledaliških predstav, dvoje ali troje premier v kinih, pa obligatnih občnih zborov, sej, sprejemov, pozdravov itd. Odkod vzeti čas in denar? Odkod naj pride publika, da izpolni vsaj za silo pričakovanje vabečih prirediteljev? Kako naj bo mogoče, da bi bila naša duša vsak večer in morda še po večkrat na dan sprejemljiva za zmerom nove senzacije, srčne, umske, slušne in vidne užitke? Človek ima vendar tudi Še druge dolžnosti, in včasih si — mislim, da zato nisem fili— ster — resnično želim zvečer miru in tišine, lepo doma ob knjigi ali v kramljanju s svojci ali prijatelji, in tako se godi pač še marsikomu v naši neprestano pojoči, igrajoči, predavajoči, plešoči in kakorkoli že napeti in razgreti Ljubljani.
Skratka, mnogo preveč, mnogo prepogosto je teh vsakovrstnih priredb in zadnji čas je, da se kaj pametnega ukrene proti poplavi, ki nas grozi utopiti in zadušiti s svojo kulturo in umetnostjo. Društvo je napoti društvu, koncert izpodnaša uspeh koncertu, in priredb je že toliko, da jih niti po dnevnikih ne moremo več zasledovati in razločevati, nikar da bi se jih Še osebno udeleževali. Za vse se pa dela enako barnumska reklama, ki ji ne verjame nihče več. Zato trpe baš najbolj resne in najbolj kvalitetne prireditve, so prazni najlepši koncerti in ostajajo brez zadostnega odziva najbolj umetniške predstave.
Ako ostane pri dosedanji preobilici in anarhiji, morajo izhirati vsa društva in podjetja. Ljubljana ne more konsumirati toliko, kolikor se ji ponuja, a umetniški, umstveni, gmotni ali kakršenkoli zaželeni uspeh bo zmerom velik, ako bodo priredbe redkejše in kvalitetno na višku.
Snoči je priredila primabalerina zagrebške opere, gospodična Mia Corak v družbi
Gustav Frohlich  —  Paul Kemp
v velefilmu
BEGUNEC IZ C H I C A G A
Drzen vlom
Jesenice, 7. maja.
Jesenice in vsa okolica je danes pod vtisom drznega vloma v stanovanje re-stavraterke v Kazini gospe Marije Lega-tove na Jesenicah. Ga. Marija Aimano-va, soproga tovarniškega vratarja, ki stanuje v pritličju hise, v kateri je bil vlom izvršen, je izpovedala, da je videla malo pred pokinevom nekega 30 do 40 let starega moškega, kako je vstopil v niso. Na sebi je imel črno obleko in črne nizke čevlje, imel je črno kravato, na glavi pa temno modro športno bare t čepico. Ko je prišel okrog 12.15 učenec meščanske sole Cister Marjan, ki stanuje pri svojih starših v podstrešju iste hiše, domov, Je srečal na stopnicah prav takega moža, ki si je z roko nekoliko zakrival obraz.
Nihče ni slutil, da bi bil ta srednje lepo oblečen mož vlomilec. Oba sta bila mnenja, da je sel v hišo k svojim znancem na obisk ali da se vrača od strank, pri katerih je imel opravke.
Ko pa je nekoliko pozneje prišla gospa Legatova v svoje stanovanje, je opazila v sobi precejšen nered. Vrata omare za obleko so bila vlomljena, v omari sami pa je bilo vse razmetano. Gospa je opazila, da je tat odnesel ves denar, okrog 55.000 Din, dalje razno zlatnino, kot ure, uhane, prstane verižico itd., v vrednosti nad 10.000 Din, dočim se drugih stvari vlomilec nI dotaknil. Gospa Legatova je imela denar pripravljen, da bi plačala vino, prvo in razno blago.
Drznemu vlomilcu so morale biti razmere v hisi dobro znane. Ni Izključeno, da je od koga pod pretvezo izvabil vse podrobnosti, aH pa je imel celo zaveznika. Dobro je vedel, da imata gospodinja ln gospodar opoldne največ opravka v kuhinji in v restavraciji, ko se kuha in streže številnim
g. Ant. Vujanoviča v naši operi plesni večer z opernim orkestrom pod vodstvom g .dirigenta A. Neffata. Velik ugled uživa gdč. Corak in kar smo čitali kritik iz tujih listov, so nad vse laskave in pri-znalne.
Človek bi torej pričakoval nabito polne opere. V Ljubljani se toliko pleše, prirejajo se plesne tekme, vse gori za moderno plesno umetnost: a gledališče je zevalo od praznote. Ljudje so izčrpani po nešte-vilnih prireditev in morda so bili tudi ne-zaupni po raznih »plesnih večerih«, ki so razočarali. Tako so zamudili priredbo dveh prvovrstnih plesnih umetnikov, ki bi bila zadovoljila  tudi  najvišje pričakovanje.
Oba sta mlada, izredno simpatična plesalce najugodnejše zunanjosti in v plesni tehniki, eleganci, graciji in popolni muzikalnosti dovršena umetnika. V prvih dveh delih svojega sporeda sta se odlikovala v klasično izvajanih plesih po raznih skladbah Chopina, Debussvja, Rjebikova in predvsem po štiridelni Gotmodovi baletni suiti iz Fausta, tretji del je obsegal narodne plese, in sicer hrvatske in ruske. Vse plese sta izvajala v zelo elegantnih in okusnih  kostumih m toaletah.
Zal, da sem videl le tretji del, ker sem bil zadržan po drugi prireditvi, lahko pa z obema rokama podpišem kritiko v »Obzoru« in ki jo je naš list že objavil. Navdušenje za Čorakovo in Vujaniča je raslo od točke do točke; publika ju je klicala neštetokrat pred rampo m izražala svoje prav izredno zadovoljstvo.
Od nastopa Fromanove in njene družbe menda še ni bilo na našem odru tako prikupnih plesnih umetnikov. Res je, njune plesne sposobnosti so neomejene; igraje, mehko, krasno in precizno znata in rmoreta vse, obvladujeta z osupljivo gotovostjo in eleganco najopasnejše kretnje ter sta tako v tehniki rok, nog in vsega telesa izvežbana do popolnosti.
Zato škoda, da ni bil poset vsaj še dvakrat večji! Ako se kdaj vrneta, ne dvomim, da bo gledališče razprodano.    Fr. G.
gostom. Vrata v stanovanje je odprl s ključem ah vitrihom, vrata v omaro, v kateri je moral vedeti, da je denar, pa je enostavno s silo odprl. Kakor je mirno ln samozavestno prišel, tako je po vlomu tudi mimo in ne prehitro odšel. Storjeni so vsi koraki, da se drznemu vlomilcu, ki se ne more biti daleč, pride na sled in da bo kmalu v rokah pravice.
Umor v Lučah
pojasnjen
Loče, 8. maja.
Preiskava glede umora gozdarja na škofijskih posestvih v Lučah g. Emila Krištofa je zaključena. Orožniki so bili vse te dni z vnemo na delu, da inslede pravega zločinca. Izvršenih je bilo že v ponedeljek in pozneje več aretacij, vendar prvotno orožniki niso bili na pravi poti. Po napornem raziskavanju in poizvedovanju po vaseh in naseljih v lučke m območju pa sta včeraj narednik Sdjirkovič in podnarednik Zavec v popoldanskih urah aretirala prava storilca. Orožnika sta zvedela da ima posestnikov sin Lojze Robnik s Podvolov-Ijeka ranjeno roko in sta tudi dognala vzrok ranitve.
Lojze Robnik in pa hlapec Aleks Molič-nik iz Podveze, oba stara po ld let, sta bila strastna divja lovca. Vedno sta zahajala skupno v gozd in zdaj spomladi zlasti oprezovala za divjim petelinom na Planici. Tudi v ranem nedeljskem jutru sta jo mahnila oborožena s puškami gori, kjer sta čakala, da zapoje petelin. Takrat pa je odšel nad petelina tudi gozdar Emil Krištof. Začni je strel in čisto slučajno naletel na oba divja lovca. Pred gozdarjem sta lovska tatova pobegnila, a je Krištof streljal za njima. Krogla je pogodila Robnika na levi roki, tedaj pa se je is gošče obrnil nazaj Moličnik in nameril puško proti gozdarju, strel je pogodil Krištofa smrtno in se je zgrudil na mestu na tla.
Mlada aretiranca sta pri zaslišanju sicer skušala zločin tajiti, vendar pa sta na podlagi neizpodbitnih dokazov iz splošnih okoliščin vse priznala Orožniki so oba zaenkrat dali v zapore v Gornji grad. Zagovarjati pa se bosta morala za zločin na sodišču v Oelju, kamor ju bodo spravili najbrž že v prihodnjih dneh.
še enkrat volilo prof. Schmoranzerja
Ljubljana, 8. maja.
Kakor je poročala sadnja številka »Zisac je lansko jesen v Meranu umrli naš rojak vpok. profesor Joso Sclunoranzer upustil ljubljanski univerzi svojo veliko abrko mikroskoptičnib preparatov (Robe. oziroma tvori) t ar svojo znanstveno knjižnico. Seveda so B vodilom spojene nekatere obveznosti, da bi baje znašali vsi stroški okrog 20.000 I>in (po drugem zatrdilu pa celo 30.000 dinarjev, »radi Česar je naša univerza voli-k> odklonila *ker po mnenju strokovnjakov zapuščina te vrednosti ne dosega<.
Glede na čast naie univerze sploh ni bilo prav. da je zadnja vest prišla v javnost, a ker se je to spodilo, bi sedaj javnost želela tudi zvedeti, kdo so bili tasti mvkolo-ški strokovnjaki. Kolikor nam je znano, ima edino beograjska univerza v osebi našega ožjega rojaka g. V. Lindtnerja stalnega soirudnika. ki je res strokovnjak v my kotogiji, zato bi bilo želeti, da se rektorat naše univerze sporazumi z beograjsko univerzo, da ona prevzame stroške, a potem seveda tudi zapuščino! Le v Beogradu bi flbirko vešče ranvretili in vodili. Sestra pok. Sobmoranaerja bi gotovo bila tudi 6 tako rešitvijo zadovoljna. Naglasiti pa je treba, da je Schmoranzerjeva zbirka tako rekoč edinstvena, ki bi jo mogli prav oceniti le kHMemeki strokovnjaki. Ža zbirko se je že pred štirimi leti potegovala dunajska univerza (dr. Walln&fer v »VoJksbote< z dne 8. nov. 1934) ter ponujala Scbmoranzerju visoko vsoto, toda on jo je bil ie določil za darrlo svoji domovini-
ZVOONI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87
Hans Albers, Olga Cehova, Marie JLuise Claudius v velefilmu
PEER  G Y N T
Po motivih Ibsenove drame. Dopolnilo običajno
Predstave danes in v četrtek ob 7. in 9. uri
V soboto premiera:
VELIKA IGRA - MALE CHABLEY
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 8. maja: Bunburv. Red Sreda, ćetrtek, 9. maja: zaprto. Petek, 10. maja: zaprto. Sobota, 11. maja: V času obiskanja. Premiera. Izven. Nedelja 12. maja: V času obiskanja, Izv.
★
Drama igra d rev i izredno duhovito in zabavno komedijo angleškega pisatelja Oskarja Wildea. Igra »Bunburv« ima podnaslov »Trivijalna komedija aa resne ljudi«. Učinkovitost igre sloni na duhovito zgrajenih prizorih, polnih fine komike. Zasedba je običajna. Predstava je za red Sreda. Režiser: g. prof. šest.
OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 8. maja: zaprto. Četrtek, 9. maja: Zemruda. Red Četrtek.
★
Krstna predstav - opere »Zarorudac delo komponista Raoula Koczalskega, se bo vršila v Četrtek dne 9. t. m. za red Četrtek. Opero je zrežiral prof. šest, muzikalno vodstvo je v rokah dr. Svare. Zanimivo ln pestro orijentalsko inscenacijo je napravil Inž. arh. Prane. Igra obsega 5 slik in prolog. Prolog se godi v puščavi, kjeT počiva karavana. I. slika v Bagdadu v kadljevi palači, n. slika na domu Zemrude. m slika v kadljevi palači, IV. slika na bagdadskom trgu, V. ©lika na vrtu kad i je ve palače. Opozarjamo na bo Izredno zanimivo krstno predstavo, ki jI bo prisostvoval komponist Kocaalskl a soprogo.
Iz Maribora
— Splitski nogometaši v Mariboru. V
Mariboru vlada izredno zanimanje za gostovanje športnega kluba Hajduk iz Splita. Enajstorica z morja bo v soboto 1. junija odigrala prijateljsko tekmo proti SK železničarju. Ta prvi nastop Sptltčanov bo gotovo ojačfl prijateljske vezi solnčne Dalmacije z našo severno mejo.
— Ruska Matica v Mariboru. Nedavno so sf ustanovili v Mariboru živeči ruski emigranti podružnico Rueke Matice. Tukajšnja podružnica ima v programu gojiti rusko nacijonalno zavest med ruskf-mi emigranti in skrbeti za njihovo narodno prosveto ter sploh delovati na vseh popriščih vseslovancke vzajemnosti. Na ustanovnem obenem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: prof. Sokolov predsednik, inž. Mlnajev podpredsednik. ga. dr. N. šertnezanova blagajnica in S. Kalnftskij tajnik.
— Tudi Maribor je proslavil 25letnico vfadovatija angleškega kralja Jurija. Na izredno svečan način je proslavil v sobo* to tukajšnji Angleški krožek srebrni vladovami jubilej angleške kraljevske dvojice. Slavnostno prireditev je z lepim govorom otrorfl predsednik g. dr. Toplak, ki je orisal razvoj svetovnega angleškega imperija. Njegova Izvajanja je strokov-njasko izpopolnila mariborska angleška učiteljica m is Edith Oxley, ki je »lasti podcrtavala osebnosti angleškega kralja in kraljice ter njun svetovni pomen. Jubilejni proslavi je sledil pester umetnišk" program, ki je zelo zadovoljil vse na. vroče.
— Obup učenca. Tnkajftnjl policiji je prijavil zasebni uradnik Gabrijel Majcec. da je njegov 1 kletni sin Leon neznano kam izginil. Pr! odhodu z doma je pustil na mizi listek, na katerega je napisal, da gre prostovoljno v smrt zaradi trgovca, pri katerem se je uoil. Za dečkom manjka vsaka sled.
— Najprej strup, potem ie nož. Mlada Alojzija š., služkinja pr1' neki mariborski gospodinji je te dni obupala nad življenjem. Nearečna ljubezen menda   je po-
vzročila, da je segla po žganju in ga spila toliko, da se je z alkoholom zastrupila, nato pa je segla po nožu in si prerezala žile na levi roki. Nezavestno ln močno krvavečo je ašla njena gospodinja, k! je takoj odredila prevot v bolnico Njo no ttanje je zelo resno, ker ss Je močne mu zastrupljen ju z alkoholom pridružila Se velika Izguba krvi.
KOLEDAR. Danes:    Sreda,    8.   maja katoličani: Varstvo sv. Jožefa
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: gola ljubezni. Kino Ideal: Vihar. Kino Dvor:  V zadnjem trenutku. Kino slaka: Peer Gynt. Koncert  Glasbene   Matice    v proslavo materinskega dne, ob 20. v Unionu.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Bakarčič,   Sv. Jakoba trg 9,   Ramor.   Miklošičeva  cesta   20  in Gar-tus, Moste. Zaloška eesta
SPORT
—    Kolesarski    podsavez »Ljubljana«
priredi prihodnjo nedeljo v primeru ugodnega vremena večdnevni izlet v Kamniško Bistrico. Zbirališče ob pol osmih pri Kačičevi gostilni na Tvrftevi (Dunajsk:) cesti, nakar bo točno ob osmih sknpen odhod. Vabijo se tudi prijatelji kolesarstva, da se v čim večjem Številu udeleže tega lepega Izleta. Člani klubov »Ljubljane«, »Triglava« in »Zarje« se z ostalim-sestanejo v Domžalah.
Razgrajači v občinskem zaporu
ftkofja Loka, 7. maje. Sicer so zapori škofjeloške občine že marsikaj doživeli, toda kaj takega kakor včeraj pa vendarle še ne. Bilo je v prvih opoldanskih urah, ko je prikolovratila v Puštal od Sv. Andrejo dobro natreskana družba petih fantov, ki so z vpitjem, razgrajanjem in Z neslanimi šalami opozarjali nase m ponujali svojo neotesanost na deeno in levo. Na razgrajače so bili opozorjeni mestni stražniki, ki so skušali spraviti rogovileže na lep način domov, pa ni Slo. Kakor bi bih* prilili ognju olja — Še huje so se razvneli. Ko je bilo vsega le preveč, so zaprli najprej enega, ostali pa so se medtem umaknili čisto v vas. To pa jim seveda ni pomagalo, kajti na plan so »topili še orožniki z narednikom Ofeovnikarjem in kmalu privedli v zapore Še tri razgrajače. Mislit so kakopak, da bo sedaj mir — pa so se hudo zmotili.
Fantje, ožividno od domeče žgane pijače prevzeti, so se vedli v zaporu kakor obsedeni in so spravili vso h so pokonča. Kakor na dogovorjeno znamenje so se znesli nad pričnami in jih razbili. Najprej so polomili ležišču noge, nato pa so padJe v nemilost Še deske. Oči vidno so hoteli na prosto, kajti nenadoma so pričeli obdeiavati vrata zaporna in butati vanje. VrišČ, razgrajanje in divjanje se je le polagoma poleglo. Butali so pa s koli v vrata s tako silo, da se je kar hiša tresla. Po prespani noči je prišel kes. Davi so razgrajače zasliševali. Fantje so bili sicer izpuščeni, toda morali bodo pred sodnike.
Iz Celja
—c V protituberkuloznem dispanzerju v Zdravstvenem domu v Celju so nastale nekatere izpremembe in se je delo nekoliko razširilo, zaradi česar 60 bile s 1. majem določene naslednje ordinacijske ure: aa otroke in šolarje ob ponedeljkih ln sredah od 16, do 18., za odTasle pa ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah od 8. do 10. dopoldne.
—c Umrl je v ponedeljek v celjski bolnici 511etni Ivan Podhraeki, delavec brea stalnega bivališča.
— Nesreča pri deki. V Gaber ju pri Rogatou si je 261etni dninar Franc Re-pinc, ko je obeekaval fižolovke, odsekal mezinec na levi roki. Repinc se zdrava v celjski bolnici.
—c Ljudsko delo in odkupnina za občinske ceste mesta Celja v letu 1935. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: V smislu čl. 17. in 19. pravilnika o uporabi ijudekega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine z dne 28. 12. 19»). 61. list z dne S. I. 19*31, štev. 5-2, se objavlja, da so seznami obvezancev za občinske ceste mesta Celja javno razpoloženi na vpogled prebivalcem mesta Celja pri mestnem poglavarstvu celjskem v sobi st. 10 ob navadnih uradnih urah v dobi od 7. do vključno 21. t. m. Pritožbe se vlagajo odn. prijavljajo na zapisnik v navedenem roku pri pristojnem poročevalca v zgoraj navedeni sobi. Pritožbe so podvržene državni taksi 20 Ddn. Z razglasom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 17. 2. 1935, V. No. 17-1 (SI. 1.« 125-1C> z dne 23. II. 1935) se je odredila za proračunsko leto 1935—1936 uporaba ljudskega dela v dveh enotah po zakonskih določilih o nedržavnih cestah in določilih pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine. Dnina za odkup cestne obveznosti je določena na 10 Din. V smislu čl. 13. cit. pravilnika se pozivajo osebe, ki so zavezane osebnemu delu, da podajo svojo ustmeno izjavo v zgoraj navedeni pisarni in v zgoraj navedenem času, ali hočejo svojo obveznost odslužiti ali po namestniku aH pa hočejo* to obveznost odkupiti. Osebe, ki te izjave v določenem roku ne bodo podale, ae bodo obravnavale, kakor da hočejo svojo obveznost odkupiti. Pripominja se, da so osebnemu delu zavezani vsi za delo sposobni moški prebivale! od polnih 18 do polnih 55 leL Osebno delo je dovoljeno tudi za osebe do 60 let, nadomestitev pa tudi za osebe iz iste hiše od 16. !z-pnlrtjenpcn 'eta
-M — Paal Kemp v velefilmu
d G U N E C % € H I C A G A
Odat ožiti (j a
in oSifežuje !
tev. l Os
^SLOVENSKI NARODc, dne 8.
Danes sijajna premiera ob
■
H     Maurice  ChevaHer m Asa Dvofak
a 7>15 in 9.15    | v   prekrasni   opereti,   polni   petja,   smeha   in zabave
i ŠOLA
Ljubezni
Elitni Kino Matica
Tel. 21-24. Rezervirajte vstopnice! Predprodaja od 11.—%13.
DNEVN^ESTI
— Gradnja proge Sevnica—St. Janž. Kakor smo že poročali, se je preselila sekcija za gradnjo nove železniške proge št. Janž—Sevnica koncem preteklega tedna iz Sevnice v St. Janž, odnosno v Tržišče, to pa le začasno, ker je kot sedež sekcije določena Sevnica. Inženjer ji s pomožnim osobjem so pričeli z obnavljanjem stare trase po dolini. Proga je zaenkrat znova trasirana v dolžini približno 8 km, popolnoma gotovi pa so z merjenjem v dolžini 1 km. Zaenkrat je pri pripravljalnih delih zaposlenih še prav malo delavcev in to po večini domačinov. Baje bo sekcija s trasiranjem proge gotova v nekaj tednih in je pričakovati, da se bo z dejansko gradnjo te prepotrebne proge pričelo ob koncu junija ali v začetku julija.
— Priprave za zgraditev ceste Peš cenik — Krka Na veliko sredo si je ban g. dr. Dinko Puc ogledal Polževo nad Višnjo goro in se na lastne oči prepričal kako nujmo potrebna je zgraditev ceste Peščen i k — Krka, ki bi prinesla vsaj nekaj olajšanja težkih razmer prebivalcem šestih vasi in odprla pot v svet kraju, ki je bil doslej skrajno zanemarjen in zapuščen. G. ban je takoj odredil, naj tehnični oddelek banske uprave prouči vprašanje zgraditve te ceste, ta danes popoldne se odpeljeta predsednik SK Polža inž. Milan š u k 1 j e in tehnični pristav banske uprave inž. Ferdo J a n e ž i č na Krko, od koder kreneta peš do Peščen i-ka, da si oglodata kolovozno pot odnosno za prvo 6ilo razširjeno občinsko pot, po kateri bo tekla bodoča cesta. Prebivalstvo neposredno zainteresiranih vasi, pa tuda vse okolice, bo z veseljem pozdravilo vest, da se bliža uresničenju misel, ki je bila sprožena že pred 30 leti, da bi se zgradila od Peečenika do Krke cesta.
— štipendije francoske vlade. Francoska vlada razpisuje za leto 19*36—1936 nekoliko Štipendij za kandidate Is Jugoslavije. Prošnje Je treba vložiti najkasneje do 26. maja na rektoratu univerze. Predpisi za prošnje: Prošnje morajo biti lastnoročno pisane in podpisane. Priložiti je prepise diplom o overjenem francoskem prevodu. Sestaviti je treba na posebnem formularju razne podatke v treh izvodih s podpisom lektorja francoskega Jezika univerze, ki s tem potrdi, da Ima kandidat dovoljno praktično znanje francoskega jezika (formularji se dobe na rektoratu univerze). O. konzul francoske republike je rektoratu sporočil, da dajejo tistim prosilcem za francoske Štipendije, ki ne stanujejo v LJubljani, jezikovno kvalifikacijo francoski konzuli v območju, kamor kandidati po svojem kraju spadajo.
— Otvoritev telefona pri pošti Hoče. Dne 1. maja je bil pri pošti in telegrafu Hoče otvorjen telefon.
— Novi vozni red. O polnoči od 14. na 15, maj stopi na vseh progah jugoel. državnih železnic novi vozni red v veljavo. Detajtai vozni red je ras viden na stenskem voanem redu v vseh slanicah.
_ Izprernernbta    radi o-prog ram a. Da-
naftrji radio program ljubljanske postaje 96 spremeni takole: Ob le.: Is šleskih revirjev (Peter Besroč), recitira Cdrfl Debe-vec, ob 19-40: Nacionalna ara: Lovro Monti in narodno edinstvo ob 100 letnici rojstva, predava prof. Viktor Novak, prenos iz Zagreba, ob 20.: komorni trio feg. Rupe Ij, Les kovic, Lipovšek), ob 20.45 slovenske narodne z orkestrom (Zupanova, Banovec, Jug), ob 21.30: čas, poročila, ob 22.: Bratci veseli vsd (g«. Jelačin in Žagar), na harmoniko spremlja g. Stanko lvmes plošče).
— Ne bo teaka isbira! Omiljen je davčnih in taksnih dajatev za motorna vozila po zaslugi finančnega ministra g. dr. Stojadino-vTča je znatno poživila kupčijo z avtomobili in motornim; kolesi. Ne sme se pozabiti, da j« bUa ta trgovina že v katastrofalnem zastoju, šoferji in mehaniki avto-popravij&kiic pa brezposelni. Zastareli nazori pri nas, da je avtomobil luksus, so ie za nami, morda še ne tako temeljito kot so v inozemstvu ie pred 10 leti. L^bdjanskd velesejem, ki se otvori 1. junija, je dobro založen z avtomobili. Kupec oe bo imel težke izbire, saj bo našel veliko število tovom h in osebnih avtomobilov tej motornih koles svetovnih tovern vseh mogočih oblik in velikosti. Že do danes so prijavljeni sledeči modeli: Chevrolet, Poniiac, Buick, La Salle. Cadillac, Bedford, G. M. O, Vauxhall, Odsmobile, M, A, N. Diesel, Opel, Blitz, Daimler, Mercedes-Benz, B. M. W., Chrveler, Plvmouth, Renault, Morris, Sau-rer/Puch, Horch, Wanderer, D. K, VV., Ma-thie, Amilcar, Sacks itd. Priporočamo vsem interesentom, da si ogledajo avtomobilski salon na letošnjem velesejmu.
_ češkoslovaška mora plačati 6 milijonov Din našemu trgovcu. Češkoslovaško trgovinsko ministrstvo je imelo pred leti svoje skladišče v Novem Sadu, ki sta ga upravljala Cehoslovak Vekoslav Kralj in šibeniški trgovec Jerko Dorblč, ki živi zdaj v Novem Sadu. Skrbela sta za čim boljše plasiranje češkoslovaških industrijskih izdelkov v Jugoslaviji. Pred štirimi ali petimi leti je pa češkoslovaško trgovinsko ministrstvo obema vzelo koncesijo. Kralj ln Dorbič sta vložila tožbo in zahtevala odškodnino. Kralj se je poravnal, Dorbič je pa vodil pravdo naprej in zahteval 12,000.000 Din odškodnine. Zadeva je prišla pred sodišče lani 28. aprila in Dor-biču je bilo prisojenih 3,577.000 Din. češkoslovaška država se je pa pritožila m
zadnja instanca je razsodbo potrdila in tako mora češkoslovaška plačati odškodnine in stroškov okrog 6,000.000 Din.
— število brezposelnih v Zagrebu narašča. V Zagrebu je bilo v aprilu registriranih 10.489 brezposelnih delavcev. 4670 jih je bilo ostalo iz marca, na novo prijavljenih je bilo pa 10.819.
— Materinski dan v radiju. Banovinska ženska zveza priredi v nedeljo dne 12. t. m. popoldne od 16.45 do 17.45 pro&la-vo materinskega praznika potom radiopostaje Ljubljana. Spored obsega; predavanje, recitacije, petje, orkestralne in otrosike zborovske točke ter godbo na plošče.
_ Stalna zveza Splita s severoevrop-skimf pristanišči. Parobrodna družba »Oceania« je uvedla nedavno redno paro-brodno zvezo med pristanišči Jadrana in severno Evropo. Na tej progi je vozil doslej parnik >Mrav«, odslej bosta pa vozila še parnika >Bor< in ^Vid«. Proga je podaljšana tako, da bodo vozili parniki ne samo do Rotterdama, temveč tudi do Gdinje.
— Pogreb Mirka Dovica. Včeraj so prepeljali iz mrtvašnice splošne bolnice zem-ske ostanke pokojnega Mirka Dovica, ki je postal žrtev Tu raca, na njegov dom v Malo vas, odkoder so ga prenesli na pokopališče na Jezici. Pogreba se je udeležila vse vas, prišli so pa tudi številni Mirkovi prijatelj: iz Ljubljane, kakor tudi vse osobje tvrd k e Babika s šefom na čelu. V sprevodu so nosili mnogo lepih vencev, domači pevci so pa vso pot peli žalostinke. Bil je tako ganljiv pogreb, da ni ostalo suho nobeno oko.
— Nov grob. Uglednega ljubljanskega odvetnika dr. Josipa C. Oblaka je zadel hud udarec. Neizprosna smrt mu je ugrabila mater gospo Jerico Oblak roj. Cer-oe. Plemenita, splošno priljubljena žeua je umrla v visoki starosti 85 let. Pogreb bo jutri iz Dalmatinove ulice 15. Bodi jj lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
— Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu 25, v Beogradu in Sarajevu 23, v Skoplju 22, v Ljubljani 21.5, v Splitu 21, v Mariboru 20, v Rogaški Slatini 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.4, temperatura je znašala 9.6.
— Samomor suša&kega mestnega senatorja. Včeraj zjutraj se je ustrelil na Sušaku mestni senator Ferdo Godina, rojen leta 1880 v Bakru. Senator na Sušaku je bil od leta 1923. Zapustil ni nobenega poslovilnega pisma in tako se ne ve, kaj ga je pognalo v smrt.
— 60-letni vdovec ugrabil 18-letno dekle, V Zenici je 60-letni vdovec Camelj Huljobašič ugrabil 18-letno dekle Latifo iz vasi Tičiči in jo odpeljal domov, kjer jo je zaklenil v sobo. Tam je ostala tri dni in šele potem se ji je posrečilo zbežati domov. Huljobašič se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
— S sekiro ubil očeta in mater. V vasi Janoshalmi blizu Subotice je ubil 33-letm kmet G juro Miškolci s sekiro svojega očeta in mater. Očeta je počakal na dvorišču s sekiro ln mu razklal glavo. Videč sinovo grozodejstvo se je mati zaklenila v izbo, toda sin je razbil vrata in ubil tudi njo. Potem je razsekal obe trupli. Ta čas je prišel na dvorišče mlajši brat, ki živi ločeno od svoje žene. Videč, kaj je storil starejši brat. je hitel po orožnike. Ko je G juro opazil orožnike, se je začel bebasto režati in jim kazati, kaj je storil. Zvezali so ga in odpeljali v umobolnico. Na vprašanje orožnika, zakaj je očeta in mater ubil s sekiro, je odgovoril, da se je hotel prepričati, ali ju bo mogel tako razse-kati, da ju ne bo mogel nihče spoznati.
— Adela Truli ponovno pred sodiščem. Danes dopoldne je stopila znova pred sodnike Adela Truli iz Karlovca, ki se je morala s svojo materjo Ano zagovarjati zaradi umora svojega brata odnosno sina Viljema. Ana Trull je bila obsojena na smrt na vešalih, pozneje pa pomilosčena na 20 let ječe, za Adelo je bila pa odrejena ponovna razprava pred drugim senatom. Obravnava se je pričela danes dopoldne in bo najbrž končana že popoldne.
Iz
ane
—$j Na živilskem trgu je zadnje čase ob tržnih dneh skoraj vedno naval, ker ss je že začela velika sezona za zelenjavo in sočivje, vendar pa ob sredah navadno ne pa*imanjkuje prostora. Letos ne bo tako zgodaj domačega sočivja, ker je bolj pozna letina, zato se prodajalcem na zelenjadnem trgu ne bo treba še tako kmalu boriti se prostor. Zdaj prevladuje še vedno zelenjava. Sočivje je v splošnem uvoženo, upoštevati pa je treba domače beluše, ki jih je čedalje več. Danes so prodajali štajerske precej lepe, toda zelo drage, po 2$ Din kg. Dokler je sočivje znatno dražje od mesa, ga meščani ne kupujejo posebno. Izmed uvoženega sočivja gre zdaj najbolj v denar grah, ki je lep po 7 Din kg. Zelena koleraba še n! poceni po 14 Din kg. Tudi kumare se še ne bodo tako kmalu pocenile, zdaj 80 še vedno po 18 do 20 Din kg. Trnovčanke prodajajo razen domače zelenjave tudi že več tednov salatne sadike in zdaj tudi paradižnikove, ki so pa precej drage, komad od 50 par do 1.50 Din. Gospodinje se najbolj pritožujejo, da se je podražila čebula, ki je bila Jeseni po dinarju kg, zdaj je pa po 3 Din. Da so jabolka po 9
Dm kg, ss sdaj še moramo sprijaanrti, ker jih js seto malo. Kolikor toliko so gospodinje zadovoljne s cenami na pe rutodnakem trga, seveda izvzeta js treba piščance. Jajca prodajajo še vedno po nespremenjenih cenah kakor o veliki noči po 50 par komad ali 16 do 22 komadov za 10 Din. Zadnje čase je ribji trg dobro založen tudi drage dneve, ne le ob petkih in, kar je najvažnejše, ribe so selo poceni v primeni s prejšnjimi cenami. Danes so bile skuše celo po 10 Din kg, lepe sardele pa po 12 Nin. Cenenih rib se meščani ne preobjedo tako hitro, zato jih radi kupujejo tudi ob nepostnJh dneh. vendar je najživahnejši promet na rib-jem trgu ob petkih.
—Ij Pregled motornih vozil. 13. t. m. od 8. do 12, in ob 14.30 bo zadnji letni pregled motornih vojfl, ki niso pod plombo, v Ljubljani na Bregu štev. 20, policijska stražnica, dovoz iz Novega trga, ln sicer za policijski okoliš in sreeko načeJ-stvo v Ljubljani. K temu pregledu je treba pripeljati tudi vsa motorna vozila, ki doslej iz kateregakoli vzroka letos še niso bila komisijsko pregledana in odobrena »a promet. Vozač mora predUožiti komisiji: prometno knjižico s potrdili o plačanih davkih, kolek za 100 Din v prometno knjižico t. p. 90 a, 54 Din v gotovini kot takso za komisijski pregled za vsak avtomobil odnosno 27 Din sa vsak motocikel, vozniško izkaznico, overovljeno za leto 1955. Vozilo naj bo Cisto in z vsemi pripravami za vožnjo. V izoglb posledic poziva uprava policije lastnike, da svoja vozila pravočasno pripeljejo komisiji v pregled. Obenem pa opozarja lastnike na važnost letošnjega pregleda in prijave, ki sta namenjena tudi v druge svrhe in ne samo na regls tr ovan je. Da ne bo zastoja pri pregledu, naj predlože lastniki pravočasno pravilno Izpolnjene prijave, v kolikor jih še niso vložili. — Zamudniki ne bodo smeli dalje voziti z nepregledanim vozilom in jim bodo odvzete evidenčne tablice.
| Zvočni kino Dvor
Telefon 27-80 SAMO SE DANES
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer
GEORG  O4 BRIEN
v velefilmu
V zadnjem trenutku
Vstopnina Din 4.50 in 6.50
—lj  Proslava materinskega dne. Drevi
ob 20. uri bo v unionski dvorani koncert v proslavo materinskega dne Koda jugoslovanskih sester s skrbno izbranim pestrim sporedom. Nastopajoči: ravnatelj Betetto, operna pevka žu pevce v a, kon-servatoristki Ornikova in Hrašovčeva ter združeni godalni orkester Glasbene Matice in državnega konservatorija pod vodstvom L. M. Skerjanca, poleg tega še dobro uvežban mladinski zbor nam jamčijo za veledostojno izvedbo dobrodelnega koncerta. Začetek točno ob 20. uri v velik! unionski dvorani. Sedeži v Matični knjigarni od pol 20. ure dalje pred anionsko dvorano.
—lj Na šmarni gori se vrše pod vodstvom akademskega kiparja Toneta Kralja vsa dela za vzida van je Aljaževe spominske plošče. Odkritje bo v nedeljo dne
12. t. m dopoldne ob 10. uri, prav posebno pa se opozarjamo na Aljaževo akademijo, ki bo v petek dne 10. t. m. ob 20. uri v ljubljanski Filharmonični dvorani. Na sporedu je Mlakarjev govor o Aljažu, orkestralne točke in 8 Aljaževih zborov. Vstopnice  v  Matični knjigarni.
—lj Največji užitek letošnje koncertne sezone bodo imeli vsi posetniki klavirskega koncerta, ki bo v ponedeljek dne
13. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Slavni interpret Chopinovih del nam bo ta večer zaigral celo vrsto klavirskih skladb največjega pianista in skladatelja Friderika Chopina. Virtuoz Je skladatelj Raonl Koczaleki, ki se mudi te dni v Ljubljani. Na ta večer prav posebno opozarjamo vse naše koncertno občinstvo. Sedeži v Matični knjigarni.
—lj Carjevič, znana opereta slavnega komponista Leharja, se bo v petek predvajala na programu ZKD. V filmu nas to pata kot »Carjevičc Hane Sohnker, a glavno žensko vlogo igra Marta Eggerthova. Vsi ljubitelji lepe godbe In Igre pridejo na svoj raoun. Vstopnina 3-50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din.
lj— Akademijo z razvitjem prapora in plesom priredi Podmladek Jadranske straže ni. drž. resi. gimn. dne 9. t. m ob pol  18.  v Trgovskem domu. Vabljeni!
—lj Seja akademske akcije ho danes ob  17.  na  tehniki. Točnost.
—ij Naprednim jugoslovanskim akademskim starešinam. Od 11. do 14. maja bo zborovala v Ljubljani jugoslovenska nacionalna akademska omladina iz vseh univerzitetnih mest države. Zveza naprednih jug. akad. starešin v Ljubljeni priredi ob tej priliki v soboto ob IS. v restavracij! »Zveadi« zborovanje članov in ob 20. pozdravni večer nacionalni omladini v veliki dvorani Ljubljanskega kluba v Kazini, I. nadstropje. Obeh prireditev ae udeležijo tudi akademski starešine is Zagreba in Beograda. Odbor prof i in vljudno vabi vse tovariše, da se oben sestankov v čim večjem številu Ldeleže.
—lj Manufakturno blago vseh vrst nudi po zelo solidnih cenah manufakturna trgovina JOS. RAVNIKAR, Pogačarjev trg 3 (Kresi Ja).
—lj Oporni zid se j« podrl ob cesti na Grad že pred dvema mesecema ln bi bil že čas, da bi ga popravili. Popravilo je še tem nujneše, ker zdaj zemlja mirna opore In d nad na cesto. Zemlja se trga zlasti ob dežju ter je od dne do dne večja škoda. Cesta na Grad je strma in ozka ter zelo potrebna rekonstrukcije, najmanj, kar smemo pričakovati, pa je, 6a ni še drugih prometnih ovir, sato je treba porušeni sid čim prej popraviti.
—lj  Učiteljski   pevski   zbor   JUU v Ljubljani bo  imel sadnji    pevski tečaj pred odhodom v Bolgarijo 2. t m. ob 9 url v Glasbeni  Matici.  Mali moški zbor en dan prej.
—lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izpraianem optiku, LJubljana. Stari trg 9. Ceniki brezplačno.
—U Brez vsakih popustov, a vendar najcenejše si nabavite damsko in moško perilo* nogavice, rokavice itd. pri M. PIRNAT, 8v. Petra cesta 22 in Poljans-ka
cesta 1 (Peglezen).
—I j Velenjski tok nagaja! Velenjski lok Ima kaj Čudne muhe, da Ljubljančani upravičeno zabavljajo. V zadnjem &asu je bil sedemkrat kar na lepem prekinjen in zato mora seveda v mestu počivati vse obratovanje. Predvčerajšnjim je bilo mesto okrog 14. cel:h 25 minut brez toka, davi okrog 8. pa 20 minut. Seveda je moral počivati tudi tramvaj. Mislimo, da so ti nedostatci nepotrebni in da bi ob večji pazljivosti lahko izostali.
—lj Maurice Chevalier se nam danes predstavi v sijajni opereti »šola ljubezni*. To filmsko delo je povsod želo ogromno uspeha, predvsem zaradi lepega petja, šale in komičnih prizorov. Veselje je v tem
filmu toliko kot se v nobenem doeedaj. Komur je do veselja m smeha, naj ne zamudi te predstave.
—lj Zanimivo predavanje v Ljubljanskem klubu. V petek ob 19.30 bo predaval v Ljubljanskem klubu urednik g. Fran Terseglav o Evropi in njeni usodi.
—lj Romanje na Oplenac priredi Banov inska ženska zveza v sredo dne 16. t. m. V četrtek ogled Beograda. V petek vožnja na Oplenae. Avdijenca pri Nj. Vel. kraljici je zaprošena. Potni stroški Din 218, prenočnlna 5 Din. Priglasiti se Je takoj ln piačatt vožnjo. Predsednica. Staniče va ulica 1.
—lj V nederjo vsi na Grad, kjer bo proslava ev. Jurija, združena z domačo nabavo. CM podružnice bodo skrbele %r godbo in zakusko. Vstopnine ni. Na svidenje!
Zaradi denarja
ustrelil brata
France Rupar iz Gornje Brezovice nad Preserjetn ie v ponedeljek ustrelil svojega brata Antona
Preserje, 8. maja.
V mali vasici. Gornji Brezovici nad Preserjem, v smeri proti Rakitni se je dogodil v ponedeljek zvečer strahovit zločin. Kmalu po 3. so začuli tudi oddaljenejši sosedje iz hiše št. 2 več strelov in v hiši na tleh je obležal mrtev 22 letni domači sin Anton Rupar. zadet z dvema kroglama iz brovninga, ki ga je nameril nanj njegov starejši brat, hišni gospodar France.
Na Rutarjevi domačiji, kakor se pravi po domače pri Ruparjevih, je že nekaj mesecev gospodaril starejši, okrog 30 letni sin France, ki mu je izročila posestvo mati Neža. Doma sta bila poleg matere še Tone in pa 20 letna nekoliko hroma hči Marija, ki je navadno ostajala zaradi bolezni vedno v hiši. France je bil že dobro leto mračen in surov napram vsem, zlasti pa napram svoji materi in domačim. Grizla ga je misel na materni prevžitek in na doto, ki bi jo moral šteti bratu in ses*ri. Zaradi njegovih nastopov je prišlo pri Ru-tarjevih zlasti v zadnjih tednih često do hudih prepirov. France se je večkrat izrazil, da jih bo že užug&l, vendar nihče ni slutil, kaj namerava.
V nedeljo se je France spet razjezil, ko je Tone. ki bi moral prihodnjo soboto odriniti k vojakom, zahteval, naj mu preskrbi nekaj denarja. Brata sta se prepirala več ur in nadaljevala s prepirom tudi še v ponedeljek. Zvečer se je Tone vlcgel v kamri na posteljo kar oblečen. Naenkrat je stopil v sobico France, ki je spet na-hrulil brata. Prepir je bil precej srdit in je Tone planil pokonci. Brata sta se dejansko spopadla. Ruvanje pa je bilo kratko. Hipoma je odjeknilo po vrsti več strelov in že sc je Tone zgrudil na tla, France pa je obstal poleg njega s samokresom v roki. V tem trenutku je jela kričati hroma sestra Marija, ki je sedela v prvi sobi: Joj, kaj se Je zgodilo — kaj se je zgodilo?
»■Kaj naj storim?« je sedaj zavpil France, ki je planil k njej v sobo.
>Pokliči materi« je vpila Marija.
»Ali naj ustrelim tudi njo m pa tebe?«
je ves zmešan vpraševal France in se po polnoma zbegan sukal po sobi.
»Storž, kakor hočeš!« je stokala preplašena Marija. Ta čas se je pa France povzpel na okno. ga odprl in skočil na vri rjoveč, da gre in se obesi.
šeie čez nekaj časa se je vrana domov mati Neža, ki je bila nekje zunaj. Sprejel jo je jok prestrašene hčerke, nakar je zagledala v sobici na tleh sina Toneta mrtvega v mlaki krvi. Med tem so ie tudi prihiteli sosedje in je nekdo javil grozni dogodek orožnikom v Preserjih. Orožniki se takoj odšli v Gor. Brezovico, kjer so ugotovili, da sta Toneta pogodili dve krogli, in sicer v glavo ter v prsa. Orožniki so še istega večera pretaknHi vso okolico, meneč, da se skriva morilec kje v bližini vendar brezuspešno. Odredili so tudi, d« je ostalo Tonetovo truplo v legi, kakor so ga našli nedotaknjeno na tleh. Pole** njega so našli na tleh tudi čez 1000 Din v 50 dinarskih kovancih. Med zasiišavanjem je Marija povedala, da je denar vrgel tja France, potem, ko je že streljal, preden je skočil skozi okno in pobegnil.
Ker včeraj 5e ni prispela v Gor. Brezovico najavljena sodna komisija, ao Tonetovo truplo snoči prenesli iz hiše v mrtvašnico na farno pokopališče v Preserjih
Včeraj in danes so orožniki napravili pogon za morilcem lastnega brata, ki je najbrž pobegnil v krimske gozdove, ah proti Rakitni. France je imel s seboj samokres, s katerim je streljal na brata in v katerem je imel še en naboj. Zasledovanje za zločincem pa je ostalo tudi podnevi brezuspešno, čeprav so orožniki vseli s seboj tudi pse. Ni izključeno, da se je morilec res sodil sam, kakor je napovedal, da se je ali obesil bM pa si pognal kro£k> v glavo. Prebivalstvo vasice, kjer je bil storjen grozen zločin, pa tudi spodaj v dolini je zelo razburjeno. Nihče ni mislil, da je France, ki so ga vedno imeH sa nekam omejenega, zmožen tako krvavega dejanja. Ljudje krepko podpirajo orožnike m jim pomagajo zasledovati morSca,
Zvočni kino Ideal
SAMO SE DANES Buskosovjetski veleflim
VIHAR
v katerem nastopajo člani Hudo-žestvenega teatra v Moskvi
Predstave ob 4-, 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10 —
Iz Trbovelj
— Ponovitev koncerta sokolske godba. V zadnjem času ee tukajšnja sokolska godba neumorno izpopolnjuje. Pritegnila je nekaj mladin moči, sedaj pa marljivo študira in vadi pod vodstvom agilnoga svojega kapelnika g. Dolničarja najmodernejše skladbe, če bo mlada sokolska godba vstrajala na tej poti napredka, bo kmalu dohitela stare in rutinirane godbene zbore. To je dokazal zlasti nedavni koncert sokolske godbe, ki je dosegel odličen uspeh. Sokole k a godba bo ta koncert ponovila ter ga dopolnila z nekaj novo naetud i ranimi točkami, ki bodo prijateljem lepe glasbe gotovo v največji užitek. Zato naj nihče ne zamudi posetifci koncert sokolske godbe na pihala, ki bo v nedeljo dne 12. t. m. ob 20. uri zvečer v Sokolekem domu.
— Občni zbor Proti tuberkulozne iige. V ponedeljek dne 13. t. m. ob 17. uri bo v tukajšnji gospodinjski šoli letni občni zbor Protituberkulozne lige. S kolikim zanimanjem sodeluje tukajšnje prebivalstvo v borbi proti jetiki, dokazuje dejstvo, da Je naraslo članstvo lige v tukajšnjem revirju že preko 200.
— Preureditev trga pred cerkvijo. Lansko leto pred 1. decembram samo provizorno urejeni prostor pri »Lipi svobode« pred cerkvijo v Trbovrjsh bo sedaj temeljrto preurejen. Občina ae Je od ločila, da bo ta prostor uredila tako. da bo ie p osne rodove spominjal na zgodo vinsko leto 1OT8. ko je bila s tolikimi žrtvami in napori ustvarjena nafta nar. dr-
žava, spominjali pa se bodo ob pogledu na ta prostor na največjo žrtev, ki smo jo združeni Jugoslovani lani 10. oktobra prinesli na žrtvenik svetovnega mira, na blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra L Zediniteija in njegovega akna Nj. Vel. kralja Petra H. Po nacrtu, ki ga je izdelala uprava občine, so odstranili stare stopnice pred cerkvijo, name-stu njih pa bodo »gradili dvojne stopnice, vmes med obemi stopnicami pa bodo zgradili na vzvišenem podstavka spominsko pioečo o narodnem oevobojenju leta 1918, o tragični smrti kralja mn cenik a in nastopu prestola našega mladega kralja, ki je bila lani 1. decembra odkrita ter je sedaj začasno postavljena pri »Lani svobode«. Na tem podstavku pa bo zgrajen tudi lep moderen evetitnifc, ad bo razsvetljeval ves prostor okrog spominske plošče in »Lipe svobode«. Končno namerava uprava občine tudi prestaviti spomenik vojnim žrtvam, vendar pa še ni določen prostor v ta namen, žeieti je, da se bo našel res primeren prostor, kar ne gre, da bi se ta spomenik spravilo v kak kot v večno pozabljanje, s čimer bi sa na eni strani žalil spomin padlih, na drugi strani bi pa ne služi J več pravomu na* rnenn, to je svarilo vsem, ki netijo razdor med narodi in ščuvajo na novo krvavo klanje.
— Nogomet prihodnjo nedeljo. Prihodnjo nedeljo ob le. url ae s pop rime ta v prvenstveni tekmi naša najmlajša kluba, to je SK Dobrna in SK Retje. Simpa ti se rji obeh ae se pridno pripravljajo sa obojestransko > dru kan je«, ki pa naj bi ostalo v mejah športne discipline in dostojnosti.
SOKOL
— Sokolsko društvo Stopanja vas priredi v nedeljo 12. t. m m afriški peiizlet a« članstvo in naraščaj na Polževo. Odhod točno ob 6, Ispred Sokolskoga doma čez Orle — Panoa — Grosuplje na Pottevo. nato po daljšem odmoru v stično ln od tam ob 194» s vlakom v Ljubljano. Prijatelji društva
Stran -4.
/SLOVENSKI NAROD«, dne 8. maja 1986
Stev. 104
Kralj davkoplačevalcev
Spanec Lopez de Ouiroga je plačal h 1660 kraljevski blagajni na davkih 21 milijonov
Oeorgij Silin: - ^t)
Počasna smrt
Roman.
— Počakajte no, prijatelj, zakaj se mi pa zahvaljujete? Saj se mi nimata za kaj zahvaljevati. Govorite tako, kakor da bi se za vedno ločila. Pa vendar ne mislite resno? Saj ostanete tu, mar ne? Saj boste še nadalje opravljali svoje delo.
— Ne, od tega trenutka nisem več vaš namestnik, temveč vaš pacijent.
— Bežite no . . .
— Ne vem še, — je nadaljeval Gol-doni, — kaj bom moral storiti. .. Morda odidem.. . Naj bo že kakorkoli, o tem še nisem razmišljal.
Še istega dne se je Gol doni preselil na dvor bolnih. Turkejev mu je lastnoročno pomagal prenašati stvari in opremljati sobo. Lidija Petrovna je imela vročico. Goldoni jo je hotel videti, ko je pa zvedel, da je bolna, si je premislil in odšel v svoje novo stanovanje. Na dvoru zdravih je bil en prebivalec manj. Čez tri tedne je Lidija Petrovna zapustila naselbino gobavcev s trdnim sklepom, da se ne bo več vrnila.
Po preselitvi na dvor bolnih se je Goldoni zaklenil v svojo sobo in nikogar ni pustil k sebi, niti Turke jeva, niti Protasova, ki bd bil rad »po krami j al« z njim, sploh nikogar, pa naj so zdravi ali bolni še tako trkali na njegova vrata. Včasih so ga videli v stepi, kako se rzprehaja in pogovarja sam s seboj. Nazadnje so pa ljudje nehali govoriti o njem in skoraj so bili že pozabili nanj.
Nekoč je pa Goldoni stopil iz svojega p u ščavništva. Močno se je bil iz-premenil. Od prejšnjega Goldoni j a ni bilo ostalo skoraj nič. Bil je gosto poraščen in suh, zdel se je večji, o njegovih uglajenih manirah ni bilo več duha ne sluha. Ni več govoril toliko o glupostih, kakor prej in vse ljudi je motril mrko.
To je trajalo nekaj časa, potem se je pa Goldoni zopet nenadoma izpreme-nil. Njegove kocine so izginile. Zopet je nosil obleke po zadnji modi in svilene kravate, zopet se je parfumiral. Postal je veselejsi, živahnejši. Izogibal se je eamo prebivalcev dvora zdravih, niti s Turkejevim ni hotel imeti nobenih stikov. V njem se je bilo pojavilo neko čudno zaničevanje vseh zdravih. V njih je videl svoje osebne sovražnike in menda zato je docela ignoriral >Restaurant Kločkova«, kakor je naziva! lekarno. Glede tega je dejal Regi-ninu, s katerim se je bil nepričakovano sprijateljil:
— Njihova sredstva so sleparija. Ne potrebujem jih. Nočem se več vrniti tja. Mene bosta lečiila .samo dva: bodisi gobavci sami ali pa smrt.
Reginin ni razumel, kaj misli Goldoni z besedami »gobavci sami«. Vprašal ga je. toda Goldoni je odgovoril:
— To boš kmalu zvedel.
Nekoč je začel Goldoni v veliko začudenje vseh gobavcev preganjati z dvora bolnih dva prisklednika, ki sta živela tam že več let.
Nekega dne sta bila namreč prišla na dvor bolnih dva človeka, ki nista imela nič skupnega z gobavci. Vsak je imel oprtano svojo staro raztrgano malho. Dejala sta, da sta »invalida« in prosila sta za prenočišče. Ko so jima pojasnili kje sta, se nista prav nič prestrašila, temveč nasprotno, zdelo se je celo, da sta vesela.
— Gobavci so prav taki ljudje, kakor vsi drugi, — sta menila.
Sprejeli so ju. Prespala sta se in ostala tudi čez dan v naselbini. Potem sta ostala zopet čez noč in nazadnje sta postala polnopravna prebivalca dvora bolnih. Nihče ju ni izganjal. Od nikogar nista ničesar zahtevala. Poleti sta stanovala zdaj pri tem, zdaj pri onem gobavcu, čez zimo so jima pa dali gobavci sobico, kjer sta se nastanila.
V začetku sta opravljala manjša dela, sekala sta drva, nosila vodo in pometala dvorišče. Potem ju je opazil Pyhačev in ju zaposlil čez poletje na polju. Na dvoru bolnih sta se počutila prav dobro. Niti poskusila nista priti na dvor zdravih. Oditi iz naselbine gobavcev ju ni prav nič mikalo. Bila sta ponižna, delala sta rada in zato so jima gobavci dajali jesti. Gobavosti se nista bala, zdelo se je, da je sploh ne opažata, da se ne zmenita za njo. Nihče se ni spominjal, da bi bila kdaj govorila o nevarnosti, da bi se lahko okužila.
Enemu priskledniku je bilo ime Taras, drugemu Kondrat. Oba sta trdila, da sta pogorel ca iz rjazanske guberni-je, nihče pa ni vedel, koliko je na tem resnice. Sicer pa to nikogar ni zanimalo. Morda sploh nista bila pogorelca, morda nista bila doma iz rjazanske gube mi je, morda nista bila invalida, temveč navadna potepuha, toda kaj zato? Naj bosta potepuha. Če se ne boji ta gobavcev, če jim ne škodujeta, naj živita med njimi.
Tako stališče so zavzemali gobavci napram Tarasu in Kondratu. Uprava naselbine se je s tem strinjala. Eden je šepal in trdil, da mu je ostale to od vojne. Drugi, Kondrat, je bdi sicer zdrav, trdil je pa, da mu je »strel pokvaril drobovje«.
Prebivalci naselbine gobavcev so ju kmalu prištevali med domačine. Turkejev jima je priznal vse pravice, ki so jih imeli gobavci. Pa ne samo to, predlagal jima je celo, naj se preselita na dvor zdravih, kar sta pa hvaležno odklonila.
Če je še sedaj mnogo gobavcev, ki nikakor nočejo v naselbino gobavcev, se najde na drugi strani tudi mnogo zdravih ljudi, ki radi zamenjajo svoje težko življenje za nevarno življenje v naselbini gobavcev.
Če so mogli svoj čas na Finskem živečega gobavca Rosenkranza spraviti v naselbino gobavcev samo s pomočjo štirih krepkih gobavcev, ker sam ni hotel iti, se je ne posebno davno na otoku Mauriciu  zdrav  kaznenec,  poslan na
začasno delo v naselbino gobavcev, tako navdušil za njihovo življenje, da se ni hotel več vrniti v ječo. Ko je pa biio sklenjeno spraviti ga nazaj s silo, se je nalaftč okužil z gobavostjo in Čez dve leti je prišel v naselbino gobavcev ne več kot kaznenec, temveč kot gobavec.
Če se najdejo med gobavci poedin-ci, ki skušajo na vse načine prepričati zdravnike, da sploh niso gobavi, da so samo sifilitiki, je na drugi strani med sif ili trki mnogo takih, ki za žive in mrtve trdijo, da niso sifilitiki, temveč gobavci.
Sicer pa gobavci sifilitike prezirajo in se jih izogibljejo. Sifilitika ne puste medse, boječ se okužen ja prav tako, kakor sifilitiki ne puste medse gobavca, ker se tudi oni boje okužen ja.
Taras ki Kondrat pa nista bila ne gobavca, ne sifilitika, temveč navadna človeka brez doma, potepuha.
Dve leti sta živela v naselbini gobavcev tiho in mirno, naenkrat se je pa našel človek, ki ju je hotel izgnati
To je bil Goldoni Poklical je prisklednika k sebi in jima naročil, naj najkasneje v enem tednu »zapustita ozemlje, ki pripada samo gobavcem«.
Zahteva »gobavega doktorja« je silno presenetila Tarasa in Kondrata, ker sta ga še vedno smatrala za svojega predstojnika. Obrnila sta se torej na Turke jeva, ki mu pa to ni šlo v glavo.
— Kdo, koga in zakaj izganja?
— Naju izganja... Gobavi doktor naju izganja, celo rok je nama določil.
— Ne razumem, — se je čudil Turkejev.
— Da, celo rok je nama določil. Odredil je, da se morava najpozneje v enem tednu izseliti.
— Zakaj pa?
— Kako naj to veva?
Turkejev je odložil očala in se zamislil.
— Vidiš ga spaka, le kaj mu je prišlo na misel izganjati ljudi? — je za-mrmraL Naenkrat je pa zakričal na prestrašena prosilca:
Priporoča se cenj. gostom
KRČMA - VIN0T0Č
>URBAS<
v Slomškovi ulici štev, 15.
poleg Mestne elektrarne
Odprto vsak dan do 24« ure
Točijo se
izborna vina ter pivo in žganje.
Mrzla in gorka jedila.
CENE  ZMERNE.   POSTREŽBA TOČNA.
RAzno
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert. 48/L
ZA MAL' D*NARJA
DOST* MUZKE:
fr Plošče, gramofona iz-D Dosojamo, zamenjava-Ig}     mo, prodajamo in ku-
pujemo. — ELEK-JH7    rROTON  d. z o. c
oasaža nebotičnika
SPARGELJNI ALI BELU61
vsak dan sveži, lastni pridelek, v gostilni »PRI KMETU«, Zgornja Šiška (poleg mitnice). Telefon 23-75. — Se priporoča gostilni čarka. 1612
DAMSKI SLAMNIKI
izredno nizke cene! Preoblikovanje Din 25.-. — Salon »La Femme Chic«, Ljubljana, še-lenburgova ulica št. 6, I. nadstropje. 1628
NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini
RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg ttev. 2,
kjer vam jih tudi st rokovnjaško izvrši 26/L
DOPISI
MLAJŠA GOSPA
simpatična, želi prijateljstva z isto takim gospodom. — Obširne ponudbe pod »Maj 1631« na opravo »Slov. Naroda«.
SLUŽBE
BRIVSKEGA POMOČNIKA
in frizerko sprejmem takoj. — Albin Šinkovec, frizer, Ljubljana, Rimska cesta. 1630
KUPIM
GLEDALIŠKI DALJNOGLED
(Theaterkucker) dober, kupim. — Ponudbe v Bonboniero pred pošto. • 1631
Kdor poseti mesto Potosi v Boliviji m stopi med ogledom magistratnega poslopja v veliko dvorano, obstane nehote pred stensko sliko. Na konju sedi udobno mož od revmatizma opuhlih nog v vojaški uniformi iz XVTJ. stoletja. V kotih slike je napisano, da je ta mož ustanovil cerkev in konvent sv Frančiška v Potosi in da je plačal na davkih 21 milijonov. To bi ne bilo nič posebnoga, saj je na svetu mnogo ljudi, ki so ustanovili samostane ali zgradili na svoje stroške cerkve, mnogo več je takih, nego ljudi, ki so ustanovili bolnice al: sirotišnice, a davke mora plačevati zdaj vsak človek. Pač je pa zanimiva zgodovina te slike in na nji naslikanega moža.
Mesto Potosi je bilo ustanovljeno v času prve španske kolonizacije, ko so prihajale velike množice pustolovcev, vojakov in menihov v Južno Ameriko iskat v pravljicah zasanjani eldorado. Takrat se španska emigracija niti na ozemlju tedanje Argentine ni ustavila, temveč je pritiskala proti toku reke Parana do Paraguava, odkoder je krenila na nevarno in težko pot v krajine Peru, kjer je bilo takrat mnogo zlata in srebra, ki so ga bili nakupičili Inki. Ta kulturno visoko razviti narod je krščanska kultura evropskega srednjega veka iztrebila. V notranjosti Peru in Bolivije je še zdaj veliko bogastvo dragih kovin in samo nedostopnost teh krajev je kriva, da tega bogastva ljudje še niso izkoristili.
Bogastvo bolivijskega pogorja Kor-di&ler je naravnost pravljično. Samo srebrni rudniki v Potosi so dali od leta 1545. za 6,000.000 funtov šterhngov srebra. Izredno bogate so tudi žile zlata. Niso redki primeri, da prinese Indijanec v trgovino kepo zlata, da jo zamenja za živila ali druge vsakdanje potrebščine. Povsod naletimo na pravljice o skritih zakladih Inkov, ki so pa resnične. Domačini imajo že prebridke izkušnje z grabežljivostjo Evropcev in za-
Puškinovi potomci
V Moskvi žive zdaj trije Puškinovi potomci, Ana in Grigorij Aleksandro vica, otroka najstarejšega pesnikovega sina, in Puškinov pravnuk Grigorij Gri-gorijevič. V rodbini je mnogo spominov na slavnega pesnika, posebno starih slik; večina spominov, dnevniki, notezi, tintnik, pisalna miza in razne listine je bila pa že izročena Rumjancevskemu muzeju. Po smrti A. S. Puškina sta ostali dve njegovi hčeri in dva sinova. Marija in Grigorij sta umrla brez otrok. Natalija Aleksandrovna je odpotovala v tujino in se poročila z nassavskim princem. Starejši sin Aleksander je živel stalno v Moskvi in umrl je kot general baš prvi dan svetovne vojne. Zapustil je tri hčerke in sina Grigorija, ki mu je zdaj 66 let. Kot častnik je služil od leta 1914. na bojišču, po prevratu je bil pa uslužben v zdravstvenem oddelku rdeče armade, a zdaj živi v pokoju. Njegov sin, pjesnikov pravnuk, star 21 let, je laborant v biološkem laboratori-jn.
Pri Grigoriju Aleksandro viču živi njegova sestra Ana, druga sestra Vera je že davno umrla in v Moskvi živi samo njen mož S. P. Mezencev. Tretja sestra Marija je bila poročena z nečakom N. V. Gogola, po smrti svojega moža leta 1919. pa živi pri svoji hčeri v Pol-tavi Pravnuk Grigorij Grigorijevič je zelo podoben svojemu slavnemu prade-du, tudi on je zelo živahen in temperamenten. Noben Puškinov potomec se pa ni posvetil literaturi.
Pisanje na daljavo
Tvrdka Siemens in Halske iz Berlina je v svoji londonski podružnici razkazovala nov aparat za brezžični brzojav, ki beleži bodisi Morse je ve znake ali pa prenaša poročila naravnost v tipke pisalnega stroja. Aparat goni navaden brezžični oddajni aparat in poseben mehanizem je v dvospiralnem valjarju, ki se suče tako, da se dotika podloge. Na to se položi papir, spodaj pa kopirni papir, ki je od spodaj črno prevlečen. Čim prestreže sprejemni aparat brezžični signal, se dvigneta papir
to nočejo nikomur povedati, kje so U zakladi skriti. Boje se pa tudi gneva in smrtne kazni od svojih prednikov. Le redki so primeri, da bi Indijanec pokazal kraj, kjer leži zlato. Eden takih primerov se je pripetil v Peru, kjer je siromašni Indijanec pokazal vhod v star zapuščen rudnik zlata v Dumingo, in sicer svojemu dobrotniku, ki mu je bi! podaril kravo, kar je pomenilo zanj celo bogastvo. Njegov dobrotnik je pa prišel tako do ogromnega premoženja.
Srebrni rudniki v Potosi, ležeči 4180 metrov nad morsko gladino, so postali po svojem odkritju največja privlačnost vseh pustolovcev. Takorekoč čez noč jo zraslo okrog vhoda v rudnik veliko mesto, ki je štelo sredi XVLT. stoletja blizu 200.000 prebivalcev. Takrat je žive! v Potosi vojaški dostojanstvenik Anton Lopez de Quiroga, ki je imel v svojih rokah veČino rudnikov v okolici mesta in zato tudi ogromne dohodke. Takrat je bil v veljavi zakon, po katerem so morali odračunavati vsi lastniki zlatih in srebrnih rudnikov španskemu kraljevskemu fisku petino izkopanega zlata in srebra. Posebni uradniki so pazili na izpolnjevanje tega zakona in tako se je zgodilo, da je plačal Quiroga leta 1660. v špansko kraljevsko blagajno na teh davkih 21 milijonov, kar dokazuje, da so mu vrgli rudniki nad 105 milijonov.
Španski kralj je bil tako navdušen za Ouiroga, da ga je proglasil za kralja davkoplačevalcev in naroČil je sliko, na kateri bi bdi Quiroga ovekovecen za vzgled vsem davkoplačevalcem. In to sliko je poslal kralj Quirogu v dar. Ohranila se je do dandanašnjih <mi v magistratnem poslopju mesta Potosi, kjer jo sedanji davkoplačevalci žalostno ogledujejo, ker Quirogovega zgleda niso nič kaj vesefi. Včasih postane sicer ta ali oni davkoplačevalec slaven, kažejo ga morda celo sa mrežami, toda Ouiroga to ni.
m kopirni papir s podlogo k valjarja tako, da nastane na papirju bodisi črtica ali točka, kakor pač traja pritisk. Točka traja samo eno petstotinko sekunde. S tem aparatom se da poslati v minuti 50 nemških besed.
Oddajni in sprejemni aparat ni treba, da bi bila tesno sinkronizirana, m aparat je skoraj neodvisen od vremenskih razmer m od eleJrtričnih vplivov. Rabiti se da povsod tam, kjer je brzo-javljanje po žici nemogoče, V Londonu je pisal aparat običajna dnevna poročila, ki so jih pošiljali z radiopostaje K5nigswusterhausen v Nemčiji. Ta aparat so nazvali Nemci Fernschreiher. V vseh večjih mestih imajo že te aparate.
Razvažanje denarja po Londona
V londonskih bankah, ki imajo svoj sedež večinoma v ulici Lombard Street, je nakupičenega mnogo denarja. Vsaka banka ima v raznih dedih Londona svoje podriižnice in denar jim pošilja s posebnimi denarnimi avtomobili, ki vozijo petkrat na teden iz Lombard Streeta po vsem Londonu. Ti avtomobili so podobni poHcijskim avtomobilom, ki jim pravi ljudstvo black M ari as (Črne Maričke). To so podolgovati črni vozovi samo z enim oknom zadaj in še to je zamreženo. Na pot krenejo ob 11 dopoldne, vozijo hitro skozi London in vračajo se točno ob 4 popoldne. Ustavijo se pred vsako podružnico, kjer puste določeno vsoto denarja ali pa vzamejo denar, ki se je nabral v podružnici
To so prave blagajne na kolesih, polne srebra, zlata, medi in bankovcev. Osobje mora biti zelo zanesljivo, ker gredo skozi njegove roke milijoni tako, kakor skozi roke navadnega človeka s to taki. Na vsakem vozu sedi pri šoferju uslužbenec z revolverjem v roki, pripravljen vsak hip ustreliti, če bi bilo treba. V avtomobilu sta zaklenjena dva uslužbenca s starejšim uradnikom. Vsi imajo pendreke, uradnik pa tudi puško. Avto se ne sme nikjer ustaviti, razen pred podružnicami. Spremljevalci ne smejo ne jesti ne kaditi, dokler ne opravijo svojega dela, še nikoli se ni pripetilo, da bi bil denarni avtomobil v Londonu napaden. Ob štirih popoldne se zbero črni avtomobili zopet v Lombard Streetu in izginejo takoj za jeklenimi roloji svojih bank. Denar spravijo na varno, orožje odlože in uslužbenci si oddahnejo.
On in ona,
— Kako to, prijatelj, da je tvoja žena vedno tako elegantno oblečena, ti pa vedno tako preprosto?
— Ker se moja žena oblači po modnih knjigah, jaz pa po blagajniških.
Pameten nasvet.
— Rad bi se oženil, toda moja žena bi morala biti molčeča.
— Potem takem se moraš pa obrniti na gluhonernnico.
V šoli.
— Kam spada mačka?
— Med sesalce.
— A vrabec?
— Med ptice.
— Dobro, kam pa spada slanik?
— H krompirjevi salati.
VELIKO MNOŽINO
MORSKIH RIB
SARDONI Din 8.-, SKTJSE Din 10.- »e bo prodajalo na trgu
četrtek zjutraj tvrdka OREL
Tvrdka
A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd.
SdS
SI
trte ftftfc,
fci ustreza vsem zodifloatn Coze molfli
in previdnosti pri higieni otrok, so > RIVIERA« mila za otroke. Posebna specialiteta pa je
ilRlVIHEIRA*
mlečno milo
za otroke, ki so ga Kemiki izdelali iz najplemenitejsih surovin in mlečne kreme. Bodite odločni to zahtevajte povsod »RIVIERA« toaletna medicinalna mila za
otroke
Mostni pogrebni sarod Občin* Ljvbljaas
DR. JOSIP C. OBLAK naznanja v svojem imenu in v imenu svoje sestre LJUDMILE ter vsega sorodstva prežalostno vest, da mu je umrla njegova preljuba mati, gospa
Jerica Oblak, roj. čeme
v 86. letu svoje častitljive starosti.
Na zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 9. maja t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Dalmatinova ulica štev. 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Gradec, dne 8. maja 1935.
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Prao Jezeršea.
-. Za opravo m inseratnJ del Usta Oton Chnstol. — Vsi 9 Ljubljani