I Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 22. “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES. 29. MAJA (MAYO) 1958 Alžir in Francija Po drugi svetovni vojni se je z ve¬ likim pospeškom začel proces razpada¬ nja kolonialnih imperijev, ki so si jih ustvarile tekom stoletij Anglija, Fran¬ ci'a, Nizozemska. Kolonialni narodi teh držav so v drugi svetovni vojni dopri¬ nesli svoj krvavi obolus za zmago nad nacističnimi in fašističnimi silami osi Rim-Berlin-Tokio, za kar jim je moral Zapad že med vojno zagotoviti samo¬ stojnost in neodvisnost, ko se vojna konča. Ang’ija in Nizozemska sta se najhi¬ treje začeli prilaga ati novim razmeram. Anglija je že 1. 1946, komaj leto dni po koncu vojne, izgubila mandat nad Jor¬ danijo, ki je postala kraljevina. Proces se je nadaljeval, tako da so po vrsti dobivale samosto‘nost, bodisi popolno¬ ma neodvisne ali pa v sk’opu dominion- skega imperija britanske krone 1 1947 Pakistan, 1. 1948 Cej’on, Burma, Izrael, 1. 1950 Indija, 1. 1954 cona sueškega prekopa. Nizozemska je morala dopu¬ stiti neodvisnos Indonezije 1. 1949. Francija se je znašla v podobnem po¬ ložaju s svojimi kolonijami v Afriki. Ker so ravno n‘ene kolonije v severni Afriki ob priliki nacističnega vdora v Francijo in preko nje v severno Afriko doprinašale velike vojaške žrtve, so ta¬ koj po koncu vojne, t. j. 1. 1946, Maro¬ ko, Alžir in Tunis v Parizu sprožile vprašanje samostojnosti. Francija je bi¬ la pripravLena in je tudi dala samostoj¬ nost svojima protektoratoma Maroku in Tunisu 1. 1946, medtem ko je Alžir, ki ga Pariz smatra za francosko državno ozemlje, istega leta samo razdelila v tri upravna področja: Alžir, Oran in Con- stantine. Alžir se je tako znašel sredi med dvema državama, Marokom in Tunisom, ki sta sicer ostali največ gospodarsko povezani s Francijo, mog’i pa sta, in to svobodo sta takoj izrabili, neodvisno od Pariza sklepati trgovske in politične pogodbe z drugimi državami. Za Alži- rom v Saharski puščavi pa je medtem Francija odkrila bogate petrolejske vrelce, ki so obenem s francoskim na¬ cionalnim čutom oklenili Alžir v okove Pariza. Čez alžirsko ozemlje je namreč najkrajša pot za petro’ejske vode iz Sa¬ hare do Sredozemske obale. V takih okoliščinah se je začelo v Al- žiru gibanje za osamosvojitev. Pojavi¬ la se je najprej alžirska OF, pod vod¬ stvom komunistov, kakor kjer koli drugje na svetu v podobnem položaju. Vstala je organizacija nacionalističnih Alžircev, ki si je tudi postavila za cilj osamosvojitev A’žira. Ti dve sili, obe protifrancoski, se spopadata med seboj in nastopata proti francoskemu “okupa¬ torju”. Tret a sila, ki je nastopila v obrambo Pariza, so francoski koloni in del mus’imanskih Alžircev, ki hočejo o- stati še naprej pod francosko zastavo. Od 13. maja t. 1. pa se je v Alž : ru dv‘g- nila še četrta sila, francoska vojska, ki se že tri leta trudi uničiti prvi dve skupini, s pcmočjo kolonov in lojalnih Alžircev, ki pa si je «danes nadela pro¬ gram postaviti De Gaul'e-a v Pariz. Iz Egipta, Tunisa in Maroka prihaja- neprestana pomoč alžirskim upornikom prvih dveh skupin. Skozi Egipt priha¬ ja ta pomoč v propagandni in material¬ ni obliki tudi iz Moskve. Zahrbtne gve¬ rilske akcije so prisilile Francijo, da je tekom časa prepeljala v Alžir nad 400.000 svojih vojakov, ki jih je poteg¬ nila tudi s področij, na katerih bi j'h morala vzdrževati kot članica NATO. Zato ;e francoski obrambni del NATO silno šibek, triletnemu krvavenju fran¬ coske vojske v Alžiru pa ni videti kon¬ ca. Alžir zavzema 2.196.000 km 2 sever¬ noafriškega prostora ob Sredozemlju. Severni del je razdeljen v tri upravna področja Alžir (2.800.000 preb.), Oran (2.020.000 preb.) in Constantine (3.130.000 preb.) Južna področja Alži- ra so Ain-Sefra, Ghardaia, Touggourt in saharske oaze, ki šte'ejo skupaj ok. 1.000.000 prebivalcev. Dve verigi go¬ rovja Atlas (do viš. 2100 m) delita Al¬ žir od Sahare. Največja mesta so: Al¬ žir (350.000 preb.), Bone (115.000 preb.), Constantine (125.000 preb.) in Oran (275.000 preb.). Francoska vojska v Alžiru vodi ogor- rod naloži to nalogo, in po kateri se je vrnil iz Pariza v svojo rezidenco, se je položaj v Franciji za trenutek izboljšal za ustavno vlado Pflimlina. Vsa Franci¬ ja je pričakovala, da bo De Gaulle izdal nekak poziv na vojaški udar, ki bi mo¬ gel Francijo čez noč spremeniti v po- zorišče državljanske vojne. De Gaulle- jeva izjava pa je bi’a v resnici zelo previdna ter so ugotovili, da je vsebo¬ vala fraze, ki jih je bil uporabil v svo¬ jem neobjavljenem dnevnem ukazu voj¬ ski bivši vrhovni poveljnik gral. Ely, kateri je skupno z maršalom Juinom vnaprej opozoril De Gaulle-a naj se previdno izraža. Pflimlin je takoj po De Gaulle-jevi izjavi v parlamentu zahteval nova po¬ oblastila za akcije doma in v Alžiru ter jih je dobil z ogromno večino 475 proti 100. Zanj so tudi tokrat glasovali ko¬ munisti, kar je povzročilo vzklike ogor¬ čenja med skrajnimi desničarskimi po¬ slanci, t. j. gaullisti, poujadisti in drugi¬ mi. Pflimlin je v odgovor zavrnil ko¬ munistične glasove z izjavo, da jih ne potrebuje za svojo akcijo. Medtem je po'ožaj v Alžiru ostal še vedno nejasen. Vrhovni poveljnik Alži- Franctja pred važnimi odločitvami Po tiskovni konferenci, na kateri je : Parizu in za De Gaulle-a. Prepotovali De Gaulle objavil, da je pripravljen | so mesta Oran, Alžir, Bon in Constan- prevzeti oblast v svoje roke, če mu na- | tine, kjer so na bučnih zborovanjih pro¬ glašali svojo zahtevo po vrnitvi De Gau le-a v Pariz. Položaj se je nato v Alžiru še toliko bolj zaostril, ko je gral. Mussu s Sa- lanovim pristankom objavil ustanovitev Varnostnega odbora, v katerega je vk jučil tudi alž'rskega domačina šeri¬ fa Sid Čara, bivšega državnega tajnika za Alžir v prejšnjih pariških vladah. Varnostni odbor se je preimenoval v Vsealžirski odbor za javno varnost, s čimer je bila dejansko proglašena upor¬ niška vlada v Alžiru. Ta je združila francoske kolone in alžirske muslima¬ ne v 10 milijonsko skupnost, kakor je nova uporniška vlada objavila v svojem nastopnem programu. Oglasil se je se¬ daj tudi Salan ter se je končnoveljavno postavil na stran nove vlade in se izja¬ vil za povratek De Gaulle-a na vlado v Pariz. Upor iz Alžira se je polagoma pričel sedaj širiti tudi v evropsko Francijo. Prvi, ki so javno objavili svojo pripad¬ nost De Gau le-ju in nastopili proti pa¬ riški vladi, so bili Korzičani. Na tem sredozemskem otoku, komaj nekaj nad 100 km južno od Marseilla, so oklicali ustanovitev svojega varnostnega odbo- poveljnika admirala Philippe-a Auboy- neau-a odplula v neznano smer. Pred odhodom je imel admiral Auboyneau sestanek z vrhovnim poveljnikom NATO gralom Norstadtom. Francoski notranji minister Jules Moch pa je iz Pariza poslal v južno Francijo in zlasti v Marseille, Toulon, Frejus in Nico udarniške policijske od¬ delke, da bi preprečil morebitne nerede na francoski rivieri. Istočasno je pari¬ ška vlada odredila cenzuro vseh časopi¬ snih poročil znotraj Francije. Tuji čas¬ nikarji smejo še naprej pošiljati svoja poročila iz Francije. Poleg komunistič¬ ne delavske organizacije sta sedaj tu¬ di drugi dve najmočnejši delavski or¬ ganizaciji, socialistična '“Curiere ’in katoliška CFTC, pozvali svoje člane na pripravljenost za obrambo proti “poli¬ tični zaroti, ki grozi demokratskim svoboščinam”. Položaj v Franciji se je v torek za¬ ostril. De Gaulle je imel razgovore s predstavnikom Pflimlinove vlade in s predsednikom republike. V parlamentu je bilo glasovanje o spremembi ustave v tem smislu, da bi vlada dobila trdnej- 'o osnovo za delo in stalnost. Pred gla¬ sovanjem pa so trije ministri neodvisne skupine poslancev odstopili. Za spre¬ membo ustave je glasovalo 408 poslan- ra gral. Raoul Salan je s svojimi de- 1 »• Taki odbori . 50 se nato v tajnosti za ; janji in izjavami ostajal na sredi po¬ ti med pariško vlado in vojaškimi upor¬ niki pod vodstvom grala. Massu-a, Sou- stelle-a in drugih. Pflimlin je potrdil Sa’ana na n egovem položaju, Salan je potrdil Massu-a in Soustelle-a kot vod¬ ji alžirskega varnostnega odbora, Mas- su in Soustelle sta dobila vso zaslombo od De Gaulle-a, kateri je zopet previdno nastopil za ustavno spremembo v Pari¬ zu, ne da bi spravil v nevarnost trdnost PflimMnove vlade. Tako je evropska Francija ostala trdno v rokah civilne in skoro vojaške kontrole par:'ške vlade, Francozi v Alžiru pa so se znašli v upo¬ ru proti Parizu in sredi triletne borbe proti alžirskim upornikom, ki se tudi borijo proti pariški nadoblasti. Pflimlin je medtem pripravil ustalit- veni politični program za Francijo, ki sestoji iz štirih točk: 1) par’amentami sistem podoben onemu v Zahodni Nem¬ čiji, po katerem mora opozicija pristati že vnaprej na novega predsednika in program, predno vrže prejšnjega iz vla¬ de; 2) krajše ifn boljše organizirane parlamentarne seje, da bi imeh ministri j več časa za svoje resorne posle; 3) si¬ stem, po katerem bi parlament dal vla¬ di v gotovih s’učajih možnost odločanja v zadevah, ki zahtevajo podrobnega š f udija, brez vsakokratnega glasovanja v parlamentu; 4) omogočiti vladi mož¬ nost razpustitve par’amenta in okl'c novih voPtev, kadar bi vlada ugotovila, da z dosedanjo sestavo parlamenta ne more resno naprej. P,, objavi tega programa je Pflim¬ lin. poslal v A'žir na posvete s Salanom novega vrhovnega povel nika francoske vo'ske grala LoriPota. Ta se je vrnil iz Alžira dejansko praznih rok. Ugotovd ie da je tam položaj trdno v rokah Sa¬ laja 'n Varnostnega odbora, da pa je tamkajšnja vojska odločena spraviti De Gaule-a na oblast v Parizu. Lalan, Soustelle .in Massu so organizirali veli¬ ka zborovanja proti Pflimlinovi vladi v čeli sestavljati tudi po Franciji sami, uporniška radijska postaja iz Alžira pa je začela tem odborom pošiljati tajna navodila za borbo proti pariški vladi. Francoska vojna mornarica, ki je po končanih manevrih v sk opu NATO po¬ morskih sil odplula v Valetto na Malti, je iznenada na ukaz svojega vrhovnega CON PATRIOTICO FERVOR CELEBROSE LA FIESTA DE LA INDEPENDENCIA El 1489 aniversario de la proclama- cion de la independencia Argentina ce- lebrose el dia 25 de Mayo en todo el pais con gran fervor patriotico. En esta ocasion saludaron al presi- dente de la Nacion doctor Arturo Fron- dizi en la Časa de Gobierno administra- dor de la Arquididcesis de Buenos Ai¬ res doctor Fermin Lafitte, los ministros del Poder Ejecutivo y de la Corte Su- prema, el vicepresidente de la Republi- ca doctor Alejandro Gomez, los legisla- dores, los representantes de los partidos pcliticos, y los oficiales superiores de las fuerzas armadas. Alrededor de las 11.30 el presidente de la Nacion doctor Arturo Frondizi y sus acompanantes se dirigieron desde la Časa de Gobierno hacia la Catedral Me- tropolitana. En este momento saludo al presidente una salva de 21 canonazos. A su llegada a la iglesia matriz el jefe del Estado fue recibido por el Cabildo Metropolitano en compahfa de quienes se dirigio a su reclinatorio entre una doble fila de granaderos a caballo que presentaban armas. Oficio religioso con solemne Tedeum tema a su cargo administrador aposto- cev, proti 164. Ker je predsednik Pflim- j ,; co de , a Arquidi6cesis monsefior Fer . min Lafitte. Finalizada la ceremonia el presidente abandono el recinto y ya en lin odklonil podporo komunističnih gla- 1 sov, je smatral, da mu parlament v teh težkih dneh ni dal zadostne podpore. Napotil se je k predsedniku Coty-ju in mu podal ostavko vlade. Predsednik je začel takoj konzultacije za sestavo nove vlade. De Gaulle je pa izjavil, da je začel priprave za sestavo vlade. To je storil že pred odstopom Pflimlina. PRIZADEVANJA ZA PONOVNO DOSEGO ENOTNOSTI V KOMUNISTIČNEM SVETU V Moskvi je bila nekajdnevna konfe¬ renca predsednikov članic varšavskega pakta, na kateri so predvsem razpravlja¬ li o gospodarskih problemih komunistič¬ nega sveta. Konference se je udeležila tudi rdeča Kitajska. Takoj po konferen¬ ci je Hruščev poslal Titu pismo, v kate¬ rem mu čestita za njegov 66. rojstni dan in trdi, da upa, da ideološke razlike med ZSSR in Jugoslavijo ne bodo vzrok za popoln razdor odnosov med obema drža¬ vama. 24 ur po tem pismu je pa pekin¬ ška radijska postaja znova silovito na¬ padla Tita zaradi njegovega stališča, ki ga. hoče imeti v zboru komunističkih držav s svojim komunizmom. Med tem je Tito svoj obisk na Polj¬ skem odpovedal. Odpoved spravljajo v zvezo z dejstvom, da se je Gomulka spet postavil na stran Moskve in jo podprl v njenem ideološkem napadu na Titovo tolmačenje komunizma. Tega so obsodi¬ li tudi na skupnem sestanku predstavni¬ kov Vseh komunističnih dežel v Moskvi. Tito tja ni šel in tudi ni bil vabljen, pi¬ sal pa je Hruščevu, da se mu z ozirom na obstoječa ideološka nasprotja zdi najbolj primerno, da se ponovno oseb¬ no sestaneta. Prav tako je pisal Nehruju in Nasserju in jima razložil svoje stali¬ šče v odnosih do Moskve, poudarjajoč, da ga bosta onadva kot prava nevtralca edina mogla prav razumeti in njegovo stališče v svetu tudi pravilno tolmačiti. la calle fue objeto* de calurosas expre- siones de simpatia por parte del nume- roso publico. Por la tarde en el Teatro Colon se ce- lebrd la fiesta patria con una funcion de gala. Adcmas se recordaron en esa pportunidad dos otras fechas: el 509 ani¬ versario de la inauguracion del primer coliseo y el centenario del nacimiento de Giacomo Puccini. Despues del Himno ^acicnal se dio la opera Turandot de Puccini. Tambien en el Teatro Colon el presi¬ dente de la Nacion doctor Arturo Fron¬ dizi fue calurosamente saludado por nu- merosas autoridades nacionales y cuerpo diplomatico. IZ TEDNA V TEDEN Čangkaškova Kitajska je opozorila | indonezijsko vlado, da, bo sleheren pri¬ hod kitajskih prostovoljcev, ki jih Mao- cetung namerava poslali na pomoč v boj proti indonezijskim nacionalnim uporni¬ kom, smatrala za “dejanje, ki ogroža varnost Formoze” in da si zato pridržu¬ je vse pravice do primernih ukrepov, ki bodo varovali interese nacionalne Kitaj¬ ske. ( V USA so ob avili, da imajo že dol¬ ga leta priprav’jeno tajno strateško voj¬ sko, ki je izvežbana zji hitre akcije na kateri koli točki na svetu. Ta vojska šteje nekaj nad 125.000 mož, ki morejo uporabljati vsake vrste orož e, od bajo¬ neta do atomskih bomb. cije ogromne množine denarja, materia¬ la in ljudi. Francoski vojaški proraču¬ ni gredo v milijarde in potiskajo fran¬ coske finance v težko krizo, številčnost francoskih strank, od katerih mnoge branijo le svoje interese ne pa državnih in njihova medsebojna razklanost, ki je kriva že štiriindvajset padcev pariških vlad po drugi svetovni vojni, je začela povzročati nezadovoljstvo med franco¬ skimi oboroženimi silami. Medvojni he¬ roj Francije, desničarsko usmerjeni V zapadnih prestolnicah, zlasti v USA, so že pripravljali načrte za spremembo politične, gospodarske in vojaške takti¬ ke, če in kadar bo morala Francija iz¬ pasti iz političnega, gospodarskega in vojaškega obrambnega sistema Zapada. Težka operacija, katere posledice je Za¬ pad mogel samo z največjo zaskrbljeno¬ stjo predvidevati V tak položaj je iz Alžira odjeknilo, da se je tamkajšnja francoska vojska strni’a in danes, komaj štirinajst dni po gen. De Gaulle, je bil takoj po vojni j proglasu vojaškega udara v severni potisnjen v ozadje, v zadnjih mesecih Afriki, postaja jasno, da se je tam začel pa je vojska vedno pogosteje začela iz- ! vojaški upor proti četrti republiki, pro- govarjati njegovo ime. črni oblaki nad Francijo so se zgoščevali. Notranji poli¬ tični položaj je vodil Francijo v razpad, v gospodarski kaos in v komunistično nenasitno žrelo. Zapad je vse to videl, pa je ostajal brez moči, ker se v notra- ženo borbo z uporniki in črpa iz Fran- nje zadeve Francije ni mogel vmešavati. ti njeni ustavi, proti porazni nestalno¬ sti vlad in proti komunistični nevarno¬ sti, ki je našla v razrvani Franciji ro¬ dovitna tla. Položaj ke bliža svojemu kritičnemu vrhuncu i v Alžiru i v Fran¬ ciji. Razvoj pa ne bo Velepomemben sa¬ mo za Francijo, ampak za vso Evropo. V Panami je 17.000 študentov uprizo¬ rilo težke izgrede v protest proti mi¬ nistru za vzgojo Victarju Juliao-u. V Rimu je v 70 letu starosti umrl či- kaški kardinal Samuel Stritch. Pok. cerkveni dostojanstvenik je bil marca meseca letos imenovan za proprefekta Kongregacije de propaganda fide. Po prihodu v Rim 25. aprla t. 1. so mu zaradi gangrene odrezali desno roko. Zdravje se mu je zboljšalo, poslabšalo se 'e pa prejšnji teden, ko ga je zade¬ la kap ter mu je začelo popuščati tudi srčno mišičevje. V USA so v senatu in zbornici priče¬ li z zasliševanji in preiskavami vzrokov za protiameriško razpo'oženje v južni Ameriki. Držaljanska vojna v Indoneziji še vedno zahteva velike žrtve na obeh straneh. Vladne čete in letala napadajo posamezne otoke, ki j h uporniki drže v svo : i oblasti, uporniki na tudi dobivajo zmage nad v'adnimi oddelki. Vladni pro¬ tiletalski topovi so sestrelili uporniško letalo, ki ga je vozil ameriški pilot. Zdravstveno stanje kardinala Stepin- ca se je poslabšalo in kakor sporoča nje¬ gov zdravnik dr. Tihomir Bogičevič, mu¬ či kardinala precej huda tromboza v desni nogi ter pljučnica, obema pa se pridružuje še občutno povečanje rdečih krvnih te’sc. Kardinal je star 68 let. Sedem Nike-Ajax raket severnoame¬ riške armade ‘e eksplodiralo in pri tem ubilo sedem navzočih. Vzroki eksplozije še niso znani. Nasser je objavil, da se bo podal na obisk v Beograd. Britanska laboristična stranka je za¬ Z GLOBOKIM RGDOLJUBJEM JE ARGENTINA PROSLAVILA PRAZ¬ NIK SVOJE NEODVISNOSTI V nedeljo 25. maja so po vsej repu¬ bliki proslavljali z globokim rodoljub- jem 148. obletnico proglasitve argentin¬ ske neodvisnosti. Ob tej priložnosti so sporočili pozdra¬ ve predsedniku republike apostolski ad¬ ministrator buenosaireške nadškofije Msgr. dr. Fermin Lafitte, vsi ministri zvezne vlade in Vrhovnega sodišča, po¬ slanci ter senatorji, predstavniki politič¬ nih strank in višji častniki oboroženih sil. V spremstvu teh odličnih osebnosti se je predsednik napotil okoli pol dvanaj¬ ste ure peš iz vladne palače proti kate¬ drali. Topništvo mu je v pozdrav odda¬ lo 21 Strelov, ljudstvo ga je pa med potjo navdušeno pozdravljalo. V kate¬ drali so predsednika republike sprejeli in pozdravili člani stolnega kapitlja ter ga povedli na njegovo častno mesto med dvema vrstama San Martinovih konjeni¬ kov z orožjem. Molitve za domovino in slovesni Te Deum je opravil Msgr. Fermin Lafitte. Po končanem cerkvenem opravilu je ljudstvo predsednika dr. Frondizija na ulici znova navdušeno pozdravljalo. V proslavo praznika argentinske ne¬ odvisnosti je bila v nedeljo zvečer v gledališču Colon slavnostna predstava. Razen tega so se tudi še spominjali dveh drugih obletnic: 50 letnice, odkar so odprli gledališče Colon in 100 letnico Puccinijevega rojstva. Zato so tudi da¬ jali njegovo opero Turandot. Tudi v gledališču Colon so odlične ci¬ vilne, cerkvene in vojaške osebnosti ter člani diplomatskega zbora toplo pozdra¬ vili predsednika dr. Frondizija ob nje¬ govem prihodu ter odhodu. vrnila poziv sovjetske KP za skupno nastopanje obeh strank v zadevah de¬ lavskih in političnih problemov današ¬ njega sveta. Laboristi so odgovorili, da sovjetska KP pomeni sovjetsko vlado in da z vlado oni kot stranka ne morejo sodelovati. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 29. V. 1958 KNJIGA O SLOVENIJI IN SLOVENCIH Društvo Slovencev v Buenos Airesu namerava svojo desetletnico proslaviti na ta način, da bo izdalo in založilo knjigo v španskem jeziku, ki bo vsemu špansko govorečemu svetu prikazala v pravi luči slovensko domovino ter slo¬ venski narod in njegove probleme. Knji¬ go sestavlja naš znani zgodovinar g. Ma¬ rijan Marolt, ki je večino gradiva že zbral in uredil. Mislimo, da ni nikogar, ki ne bi bil prepričan, da je taka informativna knji¬ ga o Slovencih zelo potrebna. Okoli 120 milijonov oseb govori španski jezik in prav je, da nas ta svet dobro pozna. Vpliv latinske Amerike in Španije je vedno večji in med temi prebivalci živi mnogo Slovencev. Tudi na mednarodnih forumih imajo latinski Amerikanci in Španci vedno večjo besedo. Ker je med¬ tem v USA že izšla knjiga o Slovencih v angleškem jeziku, kar je gotovo silno važno za nas Slovence, bo skupaj s špan¬ sko knjigo velik del sveta spoznal Slo¬ venijo in Slovence. Kaj bo vsebovala knjiga? Opis slo¬ venske zemlje, ki ga bodo krasile šte¬ vilne slike; kratek in zgoščen popis slovenske zgodovine, oris slovenske kul¬ ture, gospodarstva, politike, socialnega po'ožaja Slovencev i. t. d. Popisana bo tudi druga svetovna vojna in komuni¬ stična revolucija. To knjigo namerava Društvo Sloven¬ cev tiskati v visoki nakladi in jo potem — deloma brezplačno — razdeliti. Po¬ kloniti jo namerava vsem državnim po¬ glavarjem, visokim cerkvenim dostojan¬ stvenikom, vodilnim politikom, znanim kulturnim dolavcem, uredništvom ve’i- kih časopisov, vsem univerzam in dr¬ žavnim knjižnicam v južni in srednji Ameriki ter po drugih državah, kjer se govori španščina. Nekaj 'izvodov pa — tako upa Društvo Slovencev — bo mo¬ goče tudi prodati. Natisk te prepotrebno knjige, ki naj nas dosto'no predstavi svetu, in brez¬ plačna razdelitev velikega števila knjig, predstavlja za Društvo Slovencev tako breme, da ga bo zmrglo le ob izdatni pomoči vseh Slovencev, z'asti premož¬ nejših. Zato bo prosilo Društvo Sloven¬ cev vse rojake, da z mecenskimi daro¬ vi podprejo tako važno delo. Odbor Društva Slovencev ZADNJA POROČILA Severnoameriška mornarica je izstre¬ lila v vsemirje novo raketo Vanguard z umetnim satelitom. Brazilska vojna mornarica je ugotovi¬ la 26. maja navzočnost tuje podmornice v bližini pristanišča Rio de Janeiro. Ravnatelj politične policije je izjavil, da se nahajajo sovjetske podmornice v bli¬ žini otoka Fernando de Noronha, na ka¬ terem imajo USA bazo za kontroliranje vodenih raketnih izstrelkov. V Marlieux v Franciji je v samostanu M. B. de Dombes umrl dne 7. aprila t. 1. slovenski cistercijanec p. Herman Vo¬ denik. Pri nedeljskih volitvah v Italiji so znova zmagali krščanski demokratje, vendar niso dosegli absolutne večine. Pri volitvah za senat so dobili 10,757.656 glasov, komunisti 5,694.815, Nenijevi so¬ cialisti pa 3,683.845. Novi italijanski se¬ nat je po volitvah sestavljen takole: kr¬ ščanski demokratje 122 senatorjev, ko- Blagoslovitev Bara Lani za veliko noč je škof dr. Grego¬ rij Rožman b agoslovil temeljna kamna Baragovega misijonišča in cerkve Ma¬ rije Kraljice v Slovenski vasi v Lanusu. Komaj dobro leto je tega, pa so sloven¬ ski lazaristi že povabili rojake na bla¬ goslovitev misijonišča, ki že stoji in slu¬ ži svojemu namenu, čeprav še manjka mnogo podrobnih del. Zidovi nove cer¬ kve se tudi že visoko dvigajo. Kdor več¬ krat obišče Lanuščane, je mogel slediti naglemu de u pri gradnji, vsi ostali red¬ kejši gostje pa so obstrmeli: Skoraj da niso pričakovali, da bosta obe novi zgradbi tako veliki in prostorni. Cer¬ kveno ogrodje že sedaj daje slutiti " r e- ličastnost te prve slovenske cerkve v Argentini, sezidane po načrtih g. H. Go¬ razda z delom slovenskih podjetnikov. Blagoslovitev Baragovega misijonišča so obenem združili še z žegnanjem, — praznik zavetnice nove cerkve je 31. maja — in ob tej priliki so povabili ro¬ jake na celodnevno praznovanje obeh dogodkov. Rojaki od blizu in daleč so se povabilu rade volje odzvali in v lepem številu prihiteli v Slovensko vas. La- nuščani pa so tudi poskrbeli, da so gost¬ je mogli čim udobneje priti do naselja in so v ta namen najeli poseben avtobus, ki je vozil iz postaje v naselje. Za slovesnosti so se Lanuščani pridno pripravljali in so člani temošnjih dru¬ štev ves teden sodelovali pri potrebnih delih za zunanjo okrasitev. Pred misio- niščem in cerkvenimi zidovi so postavili mlaje s slovenskimi, argentinskimi in papeškimi zastavami. Prav tako sta vi¬ hrali državna in slovenska zastava na najvišjih ogrodjih bodoče cerkve. No¬ tranje stene cerkve, kjer sta bili dopol¬ dne dve maši, so bile prav tako okraše¬ ne z venci. V apsidi za oltarjem, na ka¬ terem je kraljevala Marija Kraljica, so prav tako visele zastave in pa križ ter napis Ave Maria, oba narejena iz ven¬ cev. Na mostu, kjer bo prehod iz misi¬ jonišča na kor pa je zrl na rojake Bara¬ ga, delo kiparja g. Ahčina. Za misijo- niščem in pa tudi v sobah so postavili mize, da so po cerkvenih opravilih obi¬ skovalci mogli malo posedeti, se po¬ krepčati in kramljati. Gospodinje pa so seveda — kot se spodobi za “farno” žeg- nanje — pripravile obilo dobrot, tudi potic in krofov ni manjkalo. Kuhinja v pritličju misijonišča je odlično prispe¬ vala, da so gostje laže pričakali popo - danski del sovesnosti, kajti vreme je bilo zelo lepo, toda mrzlo. Slovesnosti so se začele ob 9.30 s pr¬ vo mašo na prostem ki jo je opravil vizitator č. g. R. Conforti. Pel pa je s’ovenske in argentinske cerkvene pes- vsem domačini, kajti gospodinje so mo¬ rale pripraviti doma za pogostitev znan¬ cev, ki take prilike porabijo tudi za o- biske. Možje, fantje 'in dekleta pa so morali pomagati pri raznih pripravah, mir Lii GO, Nenijevi socialisti 36, nacio¬ nalni monarhisti 2, ljudski monarhisti 5, neofašisti 8, socialdemokrate 5, liberal¬ ci 4, Južnotirolci 2 in neodvisna levičar¬ ja 2. Razen tega števila je v senatu še 6 dosmrtnih senatorjev. Pri volitvah za poslansko zbornico so pa krščanski demokrati dobili 12,119.077 glasov, komunisti 7,433.337, Nenijevi so- calisti pa 4,087.350. govega misijonišča ki jih ob takih prilikah ni malo. Po tej maši so že pričeli prihajati v večjem številu rojaki, že so se zbrali člani pevskega zbora Gallus, ki so ime¬ li precej deleža ne lepem uspehu sloves¬ nosti. Pa tudi zastopniki raznih sloven¬ skih društev so prišli čestitat sloven¬ skim lazaristom k uspešnemu delu: Ta¬ ko sta Društvo Slovencev zastopala podpredsednik g. dr. J. Savelli, ki je tu¬ di dirigent Gallusa, in g. R. Smersu, Slo¬ vensko semenišče v Adrogue-ju rektor g. dr. F. Gnidovec in g. dr. F. Žakelj, Naš Dom v S. Justo g. F. Zakrajšek, SKAS predsednik g. I. Prijate’j, Družabno pravdo g. M. Jan, Svobodno Slovenijo g. S. Batagelj. Kmalu nato je g. vizitator ob asistenci direktorja g. A. Oreharja in g. J. Jana blagoslovil novo misijo- nišče. Ob tej priliki je zbor Gallus zapel dve pesmi, g. vizitator pa je imel kra¬ tek govor, v katerem je dejal, naj bo novo misijonišče luč resnice ne samo S ovenski vasi, ampak naj širi misijon¬ ska misel po vsem svetu. Zatem se je vikar g. Petek zahvalil v kasteljanščini g. vizitatorju nato pa še Slovencem po¬ vedal nekaj misli o namenih in bodočem delu Baragovega misijonišče, ki naj bi postalo vreden naslednik misijonišča v Grobljah. Pri drugi maši, ki jo je opravil direk¬ tor g. A. Orehar, je v pridigi navezal svoje spomine na prvo službeno mesto in na Groblje, ki je spadalo v mengeško faro, kjer je kaplanoval in na delo, ki BRALI SMO ... CELJSKA MOHORJEVA POD V Svobodni Sloveniji smo že poročali, kako komunisti doma z vsemi sredstvi podpirajo svoje založbe, ki izdajajo zla¬ sti taka de’a, s katerimi bi radi razši¬ rili marksist ! čno ideologijo tudi med ljudske množice. Kakor marsikateri dru¬ gi načrti, se jim tudi ti doslej niso po¬ srečili. Ka ti pri vsem zapostavljanju in nagajanju ter pri vseh ovirah ima celjska Mohorjeva od vseh slovenskih založb največ udov. Letošnje knjige je namreč tiskala za 80.000 svojih članov. Tako visokega števila članov nima ne Prešernova, ne Cankarjeva založba. S kako velikimi ovirami in težavami 'e združeno delo celjske Mohorjeve, nam pa pove ocenjevalec njenega letošnje¬ ga koledarja (rfr) v goriškem “Katoli¬ škem glasu”, ko pravi dobesedno: “Najprej povejmo besedo o koladerju, ki je bil vedno pri Mohorjevi najzna¬ čilnejša knjiga. Prvo, kar pazljivega bra’ca zadene, je dejstvo, da je bil Ko¬ ledar tiskan v Mariborski tiskarni. To¬ rej Celjska Mohor eva, največje in naj¬ starejše slovensko knjižno podjetje, ni¬ ma svoje tiskarne, temveč mora gosto¬ vati pri vseh mogečih tiskarnah v Slo¬ veniji. Tako je bila Trsten akova knji¬ ga tiskana v Murski Soboti, Rebulova pa v Kopru. Režim torej ni vrnil Mo¬ horjevi njene tiskarne in tudi ji ni vrnil svobode pri izbiri gradiva. To se najbolj pozna prav pri koledarju. Ko ga človek pregledu e in prebira, ima vtis, da so uredniki neprestano gledali na to, kaj smejo in česa ne smejo izbrati, čudno n. pr. da letos, ko krščanski svet obha¬ ja sto’etnico lurških prikazovanj, ni v koledarju najman šega članka, novice, slike iz Lurda. Prav nič. Prav tako se bralec čudi, da ni v koledarju omenjen prav noben zastopnik cerkvene hierar- ga bo moralo sedaj opravljati to novo slovensko misijonišče. Pri maši je pel pevski zbor Gallus. Po maši je še bilo darovanje za novo cerkev. S tem pa je bil končan dopoldanski del sporeda. Ro¬ jaki so pridno posegli po toplem kosilu in pripravljenih dobrotah. Popoldne se je ob treh pričel spored s koncertom Marijinih pesmi, ki jih je za¬ pel zbor Gallus. Solistične dele so od¬ peli gdč. R. Golob, gdč. N. Kristan in g. S. Lipušček. Koncert je lepo uspel. Na¬ vzoči so Gallusove pevce nagradili s to¬ plim odobravanjem, zlasti pa še soli¬ ste. — Po koncertu so rojaki spet v prijetnem pogovoru pričakovali žre¬ banje dobitkov vsezamejske loterije. G. L. Lenček je vodil žrebanje ob kontroli posebne komisije, listke pa sta vlekla mala Glinškov in Jemčeva. Po koncu žrebanja so se rojaki zbrali še k zad¬ njemu delu slovesnosti — k nočni pro¬ cesiji z Najsvetejšim z bak’ami v rokah od kapele v Domu pa do nove cerkve. Nato pa so bile še pete litanije z bla¬ goslovom. S tem je bila celodnevna slovesnost zaključena. Rojaki so odšli na svoje do¬ move, z željo, da bi čez leto dni se spet zbrali ob žegnanju, kjer bi sloven¬ skim lazaristom in Lanuščanom lahko čestitali k novim uspehom. Uspešen zaključek vseh načrtov, ki jih imajo slo¬ venski lazaristi, pa ni odvisen samo od njih, in niti ne od Slovenske vasi, am¬ pak od sodelovanja vseh rojakov in to ne samo enkrat na leto ob žegnanju. KOMUNISTIČNIM NASILJEM hije. Nikjer ni omenjen kak slovenski škof, ne sv. oče, niti ne kak velik dogo¬ dek iz živ’jenja Cerkve. Nič vsega tega. Zato pa je v koledarju na častnem me¬ stu Titova slika in pa članek o Mcši Pijadu. Ti dve luknji v koledarju nam povesta bolj kot še toliko besedi, kakšno je duhovno ozračje, v katerem rastejo bukve Mohorjeve družbe. Smejo biti narodne in poučne, več pa ne. Graditi v bralcih krščansko zavest, tega ne sme¬ jo; jih spominjati na Cerkev in njeno življenje, tudi to je prepovedano. Ljud¬ je pa kljub tem vrzelim radi segajo po Mohor evih knjigah, ker v njih vsaj .ni onega grobega in neužitnega materia- 'ižma, ki so ga sicer prepolne vse knji¬ ge, ki izhajajo v Sloveniji. Zlasti pa so polne grdega natura’izma letošnje publi¬ kacije Prešernove družbe, ki je bila u- stanovljena zato, da pobija Mohor'evo. Liudje so spoznali vrednost Prešerno¬ ve družbe in zato je letos število njenih udov znatno pad’o, ono Mohorjeve pa narastlo in bi še bolj, ko bi smeli tiska¬ ti večje število knjig. Saj jih je letos zopet zmanjkalo. Oprema koledarja je čedna, vsebina pa zelo enostranska, kot smo omenili. Še n a 1 'lepši je članek Franceta Steleta o pokojnem mojstru Plečniku. Pisan je z velikim poznan'em Plečnikovega živ¬ ljenja 'n njegove umetnosti, pa tudi z ljubeznijo do pokojnika, članku je na¬ bijal uvodne besede pisatelj Finžgar. Vendar se nam zdi, da izzvenijo v praz¬ no, ko o vernem Plečniku ne zna pove dati drugega, kot da 'e bil kot rožni •cvet, ki nagiblje glavo in čaka, kako noreče usoda: “Pridi, dobri in najboljši”. Ali Finžgar res misli, da je s to pogan¬ sko prispodobo počastil spomin vernega mojstra Plečnika?” Raketa s© Je vrnila isa aseiasSj® nepoškodovana Ko so Sovjeti sredi maja izstrelili ; Sputnika III, ki je s svojo težo 1327 kg že znaten sate.it, je ta novost mor¬ da povzroči a, da so mnogi prezrli ne¬ kaj dni kasneje lep ameriški uspeh. Severno ameriška vojska je namreč 18. maja izstrlila 21 metrov dolgo ra¬ keto “Jupiter”, ki naj bi v primeru voj¬ ne nosila atomske bombe do 3000 kilo¬ metrov daleč. Raketa “Jupiter” je bila tudi tista raketa, ki je na svoji konici nosila druge rakete, s katerimi je suho- zemska vojska USA poslala na krožno pot okrog zemlje 1. in 3. ameriški satelit. V nedeljo, 18. maja pa so ob 0.06, (po argentinskem času ob 2 ponoči in 6 mi¬ nut) izstrelili na znanem raketnem strelišču na Cap Canaveral raketo “Ju- ' piter” takšno, kakršna bi se uporabljala v vojni. Njena stožčasta glava ali ko¬ nica je imela prav tako obliko in težo, kakor če bi bila v njej spravljena atom¬ ska bomba. Mesto bombe so bili v gla¬ vi instrumenti, radijski oddajniki, pa¬ dala, naprave za svetlobne signale, bar- j ve, ki naj bi obarvele morsko vodo na veliki površini, in tudi kemična sred¬ stva za odgan'anje morskih psov. Po načrtu bi morala ta glava preleteti ka- 1 kih 2500 km nad zračnim morjem že po vsemirskem prostoru in nato nepo¬ škodovana pasti v morje. Tehtala je 1350 kg. Zunanjost stožca je bila oklop- Ijena, vendar ne z jeklom, ampak s tajno Snovjo, ki naj bi varovala raketo pred strašno vročino, ki bi nastala na njeni konici, ko bi raketno glava padla z ve¬ likansko naglico nazaj v zračne plasti in se bližala zemlji. Ne samo odstrel rakete, tudi ves po¬ tek poleta se je v ce’oti posrečil in je bil kronan končno s tem, da so izstre¬ ljeno konico ne samo opazovali, kako je padla v morje, ampak jo tudi nepoško¬ dovano potegnili iz vode. Stožčasta ko¬ nica rakete je preletela vsega skupaj o- krog 2500 kilometrov nad Južnim At¬ lantskim oceanom v popolnoma določe¬ ni smeri, v kateri so bile po morju raz¬ postavi'ene ladje, ki so zasledovale po¬ let rakete s pomočjo radijskih signalov katere je oddajala raktena glava. V bli¬ žini mesta, kjer naj bi raketa padla v morje, jo je pričakovala pomožna ladja za podmornice “Escape”. Na n'ej so bi¬ li posebni opazovalci suhozemske voj¬ ske in mornarice, ki so tudi videli, kako je bela glava rakete treščila v morje. To je tod kar mrgolelo morskih psov. Na ladji so bili da’je potapljaški spe¬ cialisti in tehniki, ki so že nekaj minut po tem, ko je raketa padla v morje, do¬ segli raketo in jo spravili na ladjo. O ava rakete je imela namreč v sebi tu¬ di napravo, ki ji ni dovoljevala, da bi se potopda v globino. V čem je prav za prav uspeh tega ra¬ ketnega poleta? Izstreliti danes raketo na stotine kilometrov visoko ni nobena umetnost. Toda ko pada raketa nazaj na zemljo, doseže v višini okrog 80 km nad zemljo prve redke zračne plasti. V tej višini nastajajo zvezdni utrinki, ki niso nič drugega kot drobni meteoriti, pada'oči na zemljo vsaj s hitrostjo 11,200 m na sekundo. Zaradi te 'izredne hitrosti se že v teh redkih zračnih pa¬ steh zaradi trenja z zrakom tako segre¬ jejo, da zažare in večinoma tudi zgo- re. Glava rakete “Jupiter” ni sicer do¬ segla te hitrosti, vendar je letela potem, ko je že padla z velike višine nazaj pro¬ ti zračnemu morju, ki obdaja zemljo, s hitrostjo 15.000 km na uro. Ko je do¬ segla prve sledove ozračja nad zemljo, je torej imela hitrost 4166 metrov na sekundo! Ta hitrost bi zadoščala, da bi se konica rakete mora’a razžareti od vročine, nakar bi raketa morala nujno razpasti in se že v zraku popolnoma raz¬ leteti. To velja za vsako raketo, ki le- 'i trko daleč, še bolj seveda za tako imenovane interkontinentalne rakete. Sovjeti so sicer sporočili, da interlconti- nertalno raketo imajo. Sputniki s svo- o težo dokazujejo, da jo res imajo. Isto¬ časno pa Sputniki, ki ne zamorejo ne¬ poškodovani priti nazaj na zemljo, mol¬ če dokazujejo, da ta prob’em pri Sovje¬ tih še ni rešen. Sovjetska interkontinen- talna raketa je sicer sposobna nesti a- tomsko bombo morda celo 6000 km da¬ leč toda ta bomba nikdar ne bo dosegla zeudje, ampak se bo z raketno glavo vred razletela nekje pri 70 ali 60 kilo¬ metrih višine! V ameriški raketni glavi, ki so jo po¬ tegnili iz morja, je potova’a tudi že pr¬ va vsemirska pošta. V njej so našli ne¬ poškodovani dve pismi. Prvo je bilo na¬ slovljeno na prvega tajnika ameriškega - oinega ministrstva Wilbur-ja Bricker- ia, drugo pa na šefa generalnega štaba suhozemske vojske generala Maxwell a Taylor-ja. Poskusi z nezgorljivimi ra¬ ketnimi g’avami se bodo še ponavljali m v kratkem nameravajo v taki glavi po¬ slati na pot prvo živo bitje — opico — šimpanza. Upravičeno pričakujejo, da bo tudi šimpanz nepoškodovan prestal polet skozi vsemirski prostor in padec na zemljo, ali pravilneje — v morje. ARGENTINA Prejšnji teden je tudi argentinska poslanska zbornica po dvanajsturni de¬ bati spre ela zakonski osnutek o sploš¬ ni amnestiji. Razprava se je začela prej¬ šnji teden v sredo popo dne ter je tra¬ jalo vso noč do polsedme ure v četrtek zjutraj. Prisostvoval ji je tudi notranji minister dr. Vitolo, ki je imel o za¬ konskem osnutku daljši ekspoze. V njem je med drugim navajal, da zakonska spredlog obsega vse politične in gre- mialne prestopke od 6. septembra 1930 do 23. februarja 1958. Naglasil pa je, da zakon nima namena pomilostiti zločin¬ cev in mučiteljev polit, nasprotnikov. Razprava o zakonskem predlogu je bilo na nekaterih mestih precej živahna, živahnost so vnašali v debato opozi- cionalni poslanci ljudske radikalne stranke. V zakonskem osnutku so graja¬ li, da prepušča subjektivni presoji sod¬ niku, ali je kak prestopek politične na¬ rave ali ne. Dalje so naglašali, da se amnesti a nikakor ne sme nanašati na Perona in njegove sodelavce, ki iz ino¬ zemstva rujejo proti argentinski demo¬ kraciji. Poslanec Arraya je med dru¬ gim tudi zatrjeval, da bodo opozicianal- ni poslanci branili dr. Frondizijevo u- stavno vlado tudi s svojimi življenji, če bi to bilo potrebno. Toda, če bi se poja¬ vila nevarnost vrnitve Perona v republi¬ ko, tedaj da bodo nastopiti proti dr. Frondiziju. Po njegovem mnenju pred¬ stavlja Peronova vrnitev za republiko večjo nevarnost, kakor pa kaka vojaška ali civilna diktatura. Poslanec Perette je pa zatrjeval, da je pre šnja vlada o- svobodilne revolucije napravila veliko, veliko napako, da je dovolila, da je Pe¬ ron lahko odšel v inozemstvo, namesto, da bi ga postavila pred sodišče. Končno je poslanska zbornica zakon¬ ski osnutek izg’asovala. Da bi do gla¬ sovanja čimprej prišlo, je intransigent- na radikalna večina veliko svojih napo¬ vedanih govornikov črtala. Kakor hitro je poslanska zbornica sprejela zakonski osnutek o splošni am¬ nestiji, ga je takoj podpisal predsednik republike dr. Frondizi. Zakon je bil na¬ to tudi objavljen v Uradnem listu in je s tem stopil v veljavo. . . Notran 'i minister dr. Vitolo je izjavil, da je v trenutku, ko je zakon o splošni amnestiji stopil v veljavo, zadobilo zno¬ va vse politične pravice 34.791 oseb, ki so jih izgubile zaradi svojega politične¬ ga eksponiranja v Peronovem režimu ter 6.500 oseb, ki so jih izgubile zaradi svojega udejstvovanja pod Peronovo vlado v raznih gremijih. Povedal je tu¬ di, da je bi 1 o ob končani osvobodilni re¬ voluciji kakih 92.000 oseb, ki so bile ome¬ jene v izvajanju političnih in gremial- nih pravic. To število je že vlada o- svobodilne revoluere sama znižala ta¬ ko, da jih je do proglasitve zakona o splošni amnestiji ostalo še k^kih 40.000. Skupina argentinski križark in ru¬ šilcev je na svojih vajah dne 21. maja t. 1. ugotovila, da se v Novem zalivu blizu pristanišča Madryn nahaja v ar¬ gentinskih teritorialnih vodah neka tu- 'a podmornica. Poveljnik pomorskih vaj je odredi 1 , da so v morsko globino iz¬ strelih svarilno bombo, da bi tuji pod¬ mornici dali znak naj pride na površje. Ker podmornica tega ni storila, so z vojnih ladij izstrelili več ofenzivnih bomb. Kljub temu, da so ladje znova dobile zvočni stik s tujo podmornico, in jo tudi zasledovale je ista ostala še nadalje v argentinskih teritorialnih vo¬ dah in se ni pojavila na površju. Iska¬ nje podmornice se je nadaljevalo na¬ slednji dan 22. maja. Vojne lad’e so tu¬ di tokrat izstrelile v morsko globino več granat. Po enem izmed takih napadov se je na morski površini pojavilo olje. kar je znak, da se je podmornica ali potopila, ali pa je z navidezno poto¬ pitvijo hotela samo preslepiti prega¬ njalce, da bi prenehali s svo'imi napa¬ di nanjo, da bi lahko zbežala. Od 22. maja o podmornici ni več sledu ter je do danes se niso našli, in tudi ne ugo¬ tovili, čegava je bila. Ameriške, angleške in čilske pomorske oblasti so objavile, da se nobena podmornica teh držav ni mudila v argentinskih teritorialnih vo¬ dah, komunistični list “La Hora” je pa že prvi dan trdil in to dela še kar na¬ prej. da je podmornica bila ali ameri¬ ška ali pa angleška. Prvo poročilo o na¬ padu argentinskih vojnih ladii na tujo podmornico v argent. teritorialnih vo¬ dah je časnikarjem dal predsednik dr. Frondizi kot vrhovni pove 1 jmk oboro¬ ženih sil. V Buenos Airesu je močna epidemi¬ ja gripe. Povzroča jo neustalno vreme. Prejšnji teden je bilo toplo in vlažno, rato pa 'e nastopil hud mraz ter se tem¬ peratura v jutranjih urah suče okoli 0 stopinj. Buenos Aires, 29. V. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3, Ilovice vt Slovenije*- Katoliška Cerkev v Sloveniji Po uradnih podatkih je bilo število katalieanov v Slovenijih po posameznih škofijah naslednje: 1) Lavantinska škofija, upravitelj dr. Maksimiljan Držečnik, naslovni škof — župnij 225, duhovnikov 356, vernikov 532.000. 2) Ljubljanska škofija, upravitelj Anton Vovk, naslovni škof, ki upravlja tudi slov. del reške in pazinske apost. administrature — župnij 276, duhovni¬ kov 447, vernikov 506.000 3) Goriška in tržaška apost. admini¬ stratura, sedež na Kapeli v Novi Go¬ rici, upravitelj dr. Mihael Toroš — žup¬ nij 150, duhovnikov 100, vernikov 100.000 4) Poreško-Puljska škofija, sedež v Pazinu, slovenski del — župnij 51, du¬ hovnikov 46, venvkov 74.000 5) Reška škofija, sedež na Reki, slo¬ venski del — župnij 12, duhovnikov 20, vernikov 19.000. Iz gornjih številk je razvidno, da skupno z matičnim ozemljem nekdan e Slovenije pod Jugoslavijo in z osvoboje¬ nim ozemljem manjka okrog pol milijo¬ na vernikov, kar bi se dalo razlagati tako, da že tolikšno število pri popisu prebivalstva ni hotelo navesti pod točko Vera svojega pripadništva h kat. Cer¬ kvi. številke pa tudi povedo, da v vseh župnijah na Primorskem odn. Goriškem manjka duhovnikov. železniško progo Maribor-Dravcgrad bodo še letos elektrificirali. Z deli za elektrifikacijo proge so že začeli. . Novi most čez Dravo, ki ga grade v Ptuju, bo stal okoli 190 milijonov dinar¬ jev. Gotov bo do meseca novembra t. 1. Sloveneck! poeti je naslov makedon¬ skega zbornika slovenske lirike. Pripra¬ vila sta ga madekonska pesnika Srbo Ivanovski in Gane Todorovski. V zborni¬ ku so zastopani naslednji slov. pesniki: France Prešeren, Simon Jenko, Simon Gregorčič, Fran Gestrin, Anton Aškerc, Dragotin Kette, Ivan Cankar, Josip Murn, Oton Župančič, Alojz Gradnik, Pavel Golia, Igo Gruden, Tone Seliškar, Miran Jarc, Anton Vodnik, Vida Taufer, Srečko Kosovel, Edvard Kocbek, Mile Klopčič, Božo Vodušek, Cene Vipotnik, Jože Udovič, Matej Bor, Kajuh, Franc Filipič, Ivan Minatti, Jože Šmit, Ada Škerl, Kajetan Kovič, Janez Menart in Ciril Zlobec. Skupno je v zborniku objavi ienih 79 pesmi. 46 jih je prevedel Srbo Ivanovski, 33 pa Gane Todorovski. Poljsko veleposlaništvo v Beogradu je pod Ljubeljem odkrilo spominsko ploščo vsem tistim Poljakom, ki so med vojno V zadnjih treh letih sO se plače povi¬ šale za 60%; za koliko se je pa pove¬ čala med tem vrednost tvojega denar¬ ja, ki ga imaš spravljenega doma? Naloži vendarle že enkrat svoje pri¬ hranke tako, da bodo imeli vedno večjo resnično vrednost. Sam veš, da ie že dolgo, dolgo tega, odkar Ti tako svetu¬ je PROMET SRL (edina družabnika brata Krištof), Cap. m$n 100.000. — 25 de Mayo 533-3 nadstropje, T.E. 31-6435. pomrli v tamošnjem hitlerjevskem tabo¬ rišču. “Gledališče ad hoc” je igralska sku¬ pina v Ljubljani, ki jo sestavljajo Dra¬ ga Ahačičeva, Judita Hahnova, Vida Levstikova, Duša Počkajeva, Andrej Kurent, Dušan škedl in Jože Zupan. Izvršni svet LRS je sprejel osnutek zakona o znanstvenih zavodih. Osnutek zakona izhaja iz potrebe, da mora de¬ lo znanstvenega zavoda dajati praktič¬ ne sadove in s tem delovati za pospe¬ ševanje razvoja znanosti ter gospodar¬ skega, družbenega in kulturnega na¬ predka. Po zakonu bodo znanstvene zavode na področju LRS vpisali v po¬ seben register znanstvenih zavodov, ki ga bo vodil svet za znanost LRS. V ljubljanskem Mestnem muzeju so ime i nedavno dve zanimivi razstavi in sicer razstavo železnega kovanja, ki je prikazala izdelke ljubljanskih kovaških mojstrov nekako od 17. do 19. stoletja, druga razstava je pa bila zbirka naj¬ starejših ljubljanskih tiskov. To so bile zlasti knjige, ki jih je natisnil Mandeljc v letih od 1575 do 1580. Večinoma so bile to nabožne knjige slov. protestantov, nekaj pa je bilo tudi latinskih in nem¬ ških prosvetnih del. Velika zanimivost je bila edina hrvatska knjiga Vrameczo- va Kronika iz leta 1578. Druge zanimi¬ ve knjige, ki jih hranijo tuje knjižnice kot n. pr. Dalmatinove Salamonove Pripovisti knjižnice v Kopenhagenu, so pa nadomeščale fotokopije. “Brastvo” je naslov novemu sloven¬ skemu zgodovinskemu romanu. Napisa¬ la ga je Mimi Malenškova. Pisateljica v njej obdeluje snov staros’ovanske zgo¬ dovine po vzoru Franca Finžgarja. Na sestanku članov upravnega odbo¬ ra za usnje, obutev in galanterijo Tr¬ govinske zbcrnice LRS so navajali, da so v slovenskih tovarnah usnja za¬ skrbljeni zaradi prevelikih zalog pod- platg-a usnja, medtem, ko jim na drugi strani primanjkuje kromovega gornjega usnja v Sloveniji so stare od 50 do 170 med najvažnejših nalog tovarn usnja obnova teh tovarn. Posamezne tovarne usnje v Sloveniji so stare od 50 do 170 let in so popolnoma izrabljene. Opozar¬ jali so tudi na potrebo po zbojšanju kakovosti kož. Razpravljali so tudi o kadrih v usnjarski industriji ter ugo¬ tovili, da je stanje zelo kritično, ker tovarnam usnja v Sloveniji trenutno primanjkuje 14 inženirjev in okoli 70 usnjarskih tehnikov. V prihodnjih letih se bo pa položaj še poslabšal, ker je vi¬ soko kvalificiranega kadra vedno manj. Od 106 dosedanjih absolventov usnjar¬ ske sredn e šole v Domžalah jih je v slovenskih podjetjih zaposlenih samo 35. Velenjski rudarji so v letu 1957 na¬ kopali 1.700.000 ton lignita. Povpreč¬ ni rudniški učinek na posameznika je znašal 3.6 tone. Za letos sodijo, da bodo izkop lignita povečali na 2 milijona ton. Blagovni promet v koprski luki je do konca leta 1957 znašal 25.332 ton. V primeri z letom 1956 se je zvišal skoro za 100%. število potnikov, ki so KRALJE Si 1 To je naslov zborniku, ki ga je za 1958 izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Rimu. Zanimivo gradivo sta uredila dr. Janez Vodopivec in Stanko Janežič, kn'igo je opremil Rafko Vo: deb, natisnila jo pa tiskarna Mohorjeve družbe v Celovcu. Na uvodnem mestu je objavljen čla¬ nek “Apostola Slovanov v novi slavi’’. Iz njega izvemo, da je slcvenski ciril- metodijski izvedenec prelat dr. Franc Grivec s sodelovanjem češkega liturgi- sta prof. Vasiča sestavil nove lekcije za drugi nokturn duhovniških dnevnic na praznik sv. Cirila in Metoda. Kongrega- ■ cija za svete obrede jih je odobrila za vse jugoslovanske in ostale slovanske ! škofije. Od prelata dr. Grivca je tudi članek “Izgnani Adamovi vnuki”, ki je bil objavljen že v “Družini” leta 1957. Angel Kosmač prikazuje zlatomašnika kardinala Tisseranta, dekana kardan¬ skega zbora in ta'nika Vzhodne kongre¬ gacije. Zanj pravi, da S’ovence dobro pozna in da jim je že večkrat izpričal svojo naklonjenost. Po rodu je Fran¬ coz iz Lorene. “Pogled z Vzhoda in Zapada” je tehten prispevek dr. Janeza Vodopivca, “Molitev za zedinjenje lo¬ čenih bratov” je napisal Anton Merkun. “Posebnosti sv. maše v vzhodnih obre¬ dih” je popisal Anton Koren DJ, Trža¬ čanka se pa spominja vzhodne maše v Trstu januarja 1957. O “Sv. Nikolaju IVO BOŽJE — velikem zavetniku krščanskega vzho¬ da” je napisal članek Angel Kosmač. V njem omenja svetnikove stike z juž¬ nimi Slovani, Anton Koren, D. J. je napisal razpravo o “Svetem Sergiju Raeoreškem in ruskih katoliških svetni¬ kih”. Dr. Metod Turnšek je za zbornik prispeval članek “Čudovit je Bog v : vojern svetniku”. So to misli k 300 let¬ nici smrti sv. Andreja Bobcle. K. K. piše o čenstohovski Materi božji, po¬ datke o “trpljenju mecedonskih kato¬ ličanov vzhodnega obreda” je zbral Ka¬ rel Kozina, o Vzhodnem znanstvenem -zavodu pa govori članek Angela K osma- Tar zavod je ustanovil papež Bene¬ dikt XV., in “hoče predvsem služiti la¬ tinska« duhovnikom, da spoznajo kr- | šžanski vzhod. V drugi vrsti pa nai bi ■ bil zavod visoka šola za vzhodne kato¬ ličane, da v njej izpopolnijo svoje znanje v teoloških vedah”. Profesorski zbor je bil v začetku sestavljen iz pred¬ stavo ikov različnih redov, leta 1922 je pa papež poveril Vzhodni inštitut jezui¬ tom v popolno vodstvo in oskrbo. Med profesorji so zastopani tudi Slovenci, prav tako med go enci in slušatelji te¬ ga zavoda. Med 99 slušatelji je bilo lan¬ sko leto 6 Slovencev. Od vseh slovan¬ skih narodov imajo Slovenci večino. O “Kodifikaciji cerkv. prava za vzhodno Cerkev” poroča Ivan žužek, se z ladjami pripeljali v Koper odnos- j no se odpeljali iz te luke, se je pa pove- , čalo od 144.500 oseb v letu 1956 na 164.000 v letu 1957. Tajništvo za zdravstvo -v maribor skem okraju, ki ima sedaj 337.000 prebi¬ valcev, je sklicalo širšo konferenco, na kateri so razpravljali o načrtu razvoja zdravstva in socialnega varstva v na¬ slednjih štirih letih. Za predvideni na¬ predek zdravstvene službe v tem okra¬ ju potrebno 2.815.176.000 dinarjev. V naslednjih štirih letih nameravajo v o- kraju povečati število zdravstvenih do¬ mov na 20, zdravstvenih postaj na 11 in obratnih ambulant na 15. Povečati mislijo tudi število zdravnikov v zdrav¬ stvenih zavodih od 71 na 119, zobnih te¬ rapevtov pa cd 39 na 58. število bol¬ niških postelj v okraju naj bi se pove- čallo od sedanjih 2039 na 2419. Na ta način mislijo doseči 6.9 postelj na 1000 prebivalcev. V mariborski bolnišnici so odprli nov otroški oddelek s 120 posteljami. Komunisti za svojo propagando ne varčujejo s sredstvi. Čeprav imajo v se- dodanji Jugoslaviji na tisoče nujnih po¬ treb, bodo prej ižde’ali dokumentarni film o pok. ideologu jugoslovanskih rde¬ čih nasilnikov Moši Pijade-u, kakor pa, da bi denar porabili za koristnejše po¬ trebe. V Jugoslaviji je od novembra lan¬ skega leta v veljavi novi zakon o avtor¬ skih pravicah. Po določilih tega zako¬ na uživajo avtorji glasbenih in književ¬ nih del zaščito svojih imovinskih in o- sebnih pravic. Za točno izvajanje dolo¬ čil tega zakona skrbi Zavod za zaščito avtorskih malih pravic po svojih poslo¬ valnicah, izpostavah in zastopn : kih. V Mariboru so ustanovili kmetijsko strojno šolo. Ker nova stavba še ni go¬ tova, ima nova šola svoje prostore v Srednji kmetijski šoli. Titova FLR Jugoslavija ima diplo¬ matske in konzularne stike s 66 drža¬ vami. V teh državah je 29 veleposlani¬ štev, 14 poslaništev, v 17 državah ni stal¬ nih diplomatskih predstavnikov, v 24 državah so pa generalni konzulati. Ti¬ tov režim predstavlja v inozemstvu 48 oseb, ki imajo položaj ministra ali ge¬ neralnega konzula. Od dveh oseb niso znani podatki, od ostalih 46 Titovih di¬ plomatov je pa 29 Srbov, 7 Hrvatov, 7 Slovencev, dva muslimana in en Make¬ donec. Od slovenskih komunistov so v Titovi diplomaciji: Jože Brilej, stalni de¬ legat FLRJ pri OZN, Darko černej, ve¬ leposlanik v Italiji, Stane Pavlič, vele¬ poslanik v Indoneziji, Slavko Zore, po¬ slanik v Siriji in Jordaniji, Franc Kos, veleposlanik v Švici, Jože Zemljak, ve¬ leposlanik v Avstriji. Poleg teh je v di¬ plomaciji dr. Bebler, prejšnji veleposla¬ nik v Franciji, sedaj pa pomočnik zun. ministra. Razen tega je v zadnjem času bil sprejet v diplomacijo tudi Franjo Hočevar, biv. predsednik Vrhovnega so¬ dišča v Ljubljani. Tako bi imeli Sloven¬ ci 9 vidnejših položajev v diplomaciji Titovega kom. režima. V Vačah so začeli graditi vodovod. Pri kopanju jarkov so izkopali kameni- to sekiro. Umrli so. V Ljubljani: Jože Jandejsek, tiskar v p., Vinko Mecilošek, terazzer v p., Helena Tušar, roj. Plevnik, Ana Ziherl, Pavla Privšek, roj. Braz, Alojzi¬ ja Hrovat, upok., Jože Tovornik, rudar v p., Ivana Mugerle, roj. Podržaj, dr. Franc Gržina, višji komercialist, Marija Amon, roj. Vovnik, vdova po nadinšpek- torju fin. kontrole, Emerik Blaha, stroj¬ ni tehnik in Ana Slabanja, roj. Sirnik v Beričevem, Miha Lombar na Jesenicah, Jakob Pavčnik, ključavničar drž. žel. v p. v Tomačevem, Marija Ahčan, roj. Gaibais v Velenju, Anica Misson, učite¬ ljica v Šentjerneju, Frančiška Legat, roj. Gašperin, žena kolarja v Naklem, Janez Jenko, žel. ključavničar v št. Vi¬ du, Anton Kocjančič, železomašnik žup¬ nik v p. na Prihovi, Frančiška Cotič, roj. Anderlič v Celju, Jurček Milavec, gojenec pom. šole v Piranu iz Planine, Vili Vele- pič iz Polja, Franc Klopčič, rudniški paznik v p. v Zagorju, Karel Reja, o- krajni cestar v Kopru, Marjeta Berdnik, roj. Trenta v Kozarjih in Marija Bajt v Moravi pri Kočevju. Biv. tenorist ljubljanske opere Rudolf Franci bo letos gostoval v operah v Mo¬ skvi, Leningradu, Kijevu in Odesi. Med drugim bo pel glavne vloge v Faustu in Weriherju. Znani violinist Igor Ozim bo pa imel več koncertov v Zahodni Nemči¬ ji- SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES OSEBNE NOVICE Poroki. V Villa Hermosa sta se po¬ ročila v soboto 24. maja 1958 g. Ivan Petkovšek in gt?Č, Ivanka Plečnik, doma iz Hotedršice pri Logatcu, ki je šele ne¬ davno prišla v Argentino iz domovine. Za priči sta bila ženinova mati ga Pet¬ kovšek in nevestin oče g. Plečnik, ki je za to priložnost prišel iz Severne Ame¬ rike. Pr; poroki in, poročni maši je pel | Slovenski pevski zbor v San Martinu pod vodstvom g. Vinka Klemenčiča. ! V baziliki Lurške Matere božje v Santos Lugares sta pa stopi.a pred oltar tudi v soboto 24. maja t. 1. g. Ivan Žefran iz Toplic pri Novem mestu ter gdč. Ana Makovec, iz Žužemberka. Mladi par je poročil g. župnik Gregor Mali, za priči sta mu pa bila ženinu g. Jože Zupančič, njegova žena gospa Angela pa nevesti. : D. J., o “Venceslavu Ivanovu, mislecu in poetu” je napisal članek Stanko Ja¬ nežič, Rafko Vodeb pa poroča o “Bizan- ; tinskih mozaikih v Rimu, A. K. pri- i kazuje priznanega kat. cerkvenega u- m e trnka ruskega emigranta Vasilija Ni- ko’ajeviča Nečitajlova. O Bolgarki “Vr- binki Dimitrovi”, dekletu brez jok in ; nog, ki govori in piše z lahkoto v osmih ezikih, veže krasne preproge, šiva in j kuha ter povsod vrši delo za združenje z ločenimi pravoslavnimi narodi, je zbral podatke A. K. O “znakih krize j med rusko mladino” razglablja Silvin Eiletz, D. J. V zaglavju. Na delu so pa objavljeni nasledlnji članki: Iz pasto¬ ralnega dela med Rusi, Ruska katoliška misija v Belgiji od Toneta Ilca, o “no- i vi vzhodni cerkvi v Chevetogne” piše ; dr. Janez Vodopivec, o II. unionističnem kongresu v Združenih državah poroča K. K. Od vzhoda do zahoda je pa kroni¬ ka dogodkov in prireditev, ki so v ka¬ kršnikoli zvezi z Vzhodno cerkvijo in z zedinjenjem s katoliško Serkvijo. Pesmi so za zbornik prispevali naslednji Ljubka Šorli: Slovenska apostola v Ri¬ mu in Pred podobo Bogorodice, Vence¬ slav Ivanov Molitev k Sv. Duhu v pre¬ vodu Stanka Janežiča, ki je v zborniku objavil tudi svoje Moravsko-panonske speve. Zbornik je lep dokument velikega de¬ la, ki ga tudi Slovenci odlično vrše za združitev ločenih pravoslavnih narodov s kat. Cerkvijo. Nevesta gdč. Ana Makovec je hčerka u- glednega staroslovenskega naseljenca g. Franca Makovca v Montevideu v Uru- guayu, pri katerem je tudi živela zad¬ njih pet let. V Argentino je pa prišla dne 29. aprila t. 1. Novoporočencem iskreno čestitamo in jim želimo vso srečo. V Severno Ameriko je odpotoval dne 11. maja t. 1. g. Leopold Tomič z go Da¬ nico in dvema sinovima. V USA bo ži¬ vel v mestu Hauston, Texas. V novi do¬ movini mu želimo mnogo sreče. f Ana Delago, roj. Urbančič. Iz Stey- i a na Gornjem Avstrijskem je prišlo ža¬ lostno sporočilo o smrti ge Ane Delago, toj Urbančič, biv. graščakinje v Polho¬ vem gradcu. Pokopali so jo 21. maja. V Argentini žalujejo zanjo njena hčerka ga Alojzija, por. Ašič, njen zet g. Ivan Ašič, vnuka Vital in Vera, v Montrealu v Kanadi pa vnukinja Renata s svojim možem dr. Matijo Kozinom in pravnu¬ ka Tomaž ter Irena. Vsem izrekamo globoko sožalje. MENDOZA Društvo Slovencev v Mendozi je ime¬ lo 27. aprila deveti redni občni zbor. Vsak teden ena SEM TER POJD ... Sem ter pojd, sem ter pojd, saj sem koj sama, kaj boš pa zunej stav, zunej stav, zunej stav, kaj boš pa zunej stav, zunej je svana. Pršu sem, našu sem pojstlo postvano, noter pa dečve nč, dečve nč, dečve nč, noter pa dečve nč, lubu sem svamo. Dečva je raj tava mene golfati, jaz sem pa moder biv, moder biv, moder biv, kakor je hauptman rekel, jaz sem pa moder biv, pa sem se zviv. SPOMINČEK... “Vetrinje! Kraj naše bolečine! Kraj naše največ¬ je narodne žaloigre!” “Nehaj že enkrat! Dosti naj bo že te¬ ga!” “Nikdar in nikoli! Ne morem. Razu¬ meš Ne morem! V prsih boli, srce krvavi, pljuča se ne- penjajo, da bi tulil, grlo se stiska v ne¬ izmerni bolečini. Kako boš pozabil? Si ti že? Ne! Tudi ti nisi. Kako moreš? Saj je to za Slovenca nemogoče. Ali si jih videl? Seveda si jih! In če jih nisi, vse¬ eno. Odhajali so... S kamijoni so jih odpeljali... Cvetove naše. Pušeljce na¬ ših vasi. Naše borce za svobodo, naše domobrance. Potem so jih zvezali, plju¬ vali, pretepali, zasramovali in nazadnje gonili v klavnico. . . Da, dragi, kako boš pozabil?! Čuj, tiste so zasramovali, ki so nam hoteli zagotoviti svobodo, tiste, ki se niso strašili doprinašati brezmejne žrtve, da bi naš mali razbičani narod ži¬ vel naroda dostojno življenje. Tiste so pretepali, ki so se bili z rdečim zmajem apokalipse z znakom srpa in kladiva. Tiste, ki se niso strašili zreti smrti v oči in zadati rdeči zveri smrtni udarec, so gnali kakor jagnjeta v klavnico. Ni jih več, teh naših cvetov! Vendar živijo. In živeli bodo večno, živijo v na¬ ših spominih. Ti in jaz in vsi drugi bo¬ mo skrbeli za to. Njih spomin bo živel v naših potomcih. Amen!” V-X ★ Za sv. maše za pokoj njihovih duš in za pomoči potrebne bomo po slovenskih središčih pobirali pri svetih urah (V San Justu do domovih). Blagohotno se odzo- vimo in velikodušno prispevamo v ta namen, da se jim bomo na ta način vsaj malo oddolžili za njihovo ogromno žrtev lastnega življenja. Člani so bili z delom dosedanjega od¬ bora zadovoljni ter so ga potrdili še za naslednjo poslovno dobo. Tako je ostal še naprej predsednik g. Jože Baj¬ da. v odboru pa gg. Janez Grebenc, Vladimir šmon, Franc Jerovšek, ml., Janez Štirn in Vinko Zarnik. V nadzor¬ nem odboru so gg. Luka Grintal, Pa¬ vel Božnar in Jože Žumer. Na občnem zboru ‘e bil med drugim sprejet sklep, da bodo društveni člani poleg članari¬ ne še prostovoljno prispevali za zbolj¬ šanje in spopolnitev slovenskega šol¬ skega tečaja. SLOVENCI PO SVETU USA Pokojni Avgust Kolander, lastnik ! znane potovalne pisarne v Clevelandu je za svojega glavnega dediča ime¬ noval Avgusta Mišurinca, Dalmatin¬ ca, iz okolice Šibenika, kateremu je bil krstni boter. Ta bo sedaj vodil Kolandro¬ vo potovalno pisarno skupno z Markom Antlogo, ki je že nad 7 let pomagal pok. Kollandru pri organiziranju potovanj v domovino. KANADA V slovenskih družinah v Torontu in drugih slovenskih naselbinah se je v zadnjem času rodilo več otrok. Tako so bili krščeni: Tomaž Antolin, sinček Vik¬ torja in Ivanke, roj. Velikonja; Magdale¬ na Lucija Urbančič, hčerkica Franca in Marije, roj. Rustja; Lizelote Marija Puš¬ nik, hčerkica Jožefa in Eve Marije, roj. Novak; Izidor Jožef Kastelic, sinček Ja¬ neza in Marije, roj. Rus; Veronika Fran- č ška Kramar, hčerkica Lojzeta in Fran¬ čiške, roj. Petrovčič; Franc Ferdinand Hajdinjak, sinček Ludvika in Adele, roj. Gerlec; Ivan Franc Hrnčič, sinček Ivana in Veronike, roj. Vočanc; Janez Franc | Vovk, sinček Stanislava-in Marije, roj. Arhar; Peter Aleksander Gruschovnik, sinček Bogomila in Lizelote, roj. Waibl; Ana Jožefa Žlender, hčerkica Jožefa in Vere, roj. Pfister; Kristina Tompa, hčer¬ kica Ivana in Kristine, roj. Matjašec; Ernest Vrečič, sinček Ernesta in Štefa¬ nije, roj. Šinko; Elizabeta Jožefina Srebrnjak, hčerkica Antona in Justine, roj. Makse; Helena Marija Petkovšek, hčei kiča Jožefa in Frančiške, roj. Ar¬ har; Mark Ralph Dekleva, sinček Cirila in Huguette, roj. Belanger; Bojan Kri¬ vec, sinček Ivana in Ljudmile, roj. Ves- haver; Vivian Jean Merhar, sinček Loj¬ zeta in Marije, roj. Trošt; Rosemary Homiak, hčerkica Alojzija in Lidije, roj. Polak; Frančiška Marija Leben, hčerki¬ ca Franca in Marije, roj. Tomazin; Rose- nrary Marinič, hčerkica Antona in Roza¬ lije, roj. Maltar; Timotej Simon in Dia¬ na Magdalena Kodrič, dvojčka Karla in Emilije, roj. Berlot; Suzana Jožefa Hor¬ vat, hčerkica Ivana in Cvetane, roj. Mo¬ horič. Tudi več porok je bilo v Torontu. Po¬ ročili so se naslednji slovenski pari: G. Alojzij Magajna iz Dreznice pri Gorici (Nadaljevanje na str. 4.) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 29. V. 1958 - No. 22 NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Francosko podjetje Fives Lille bo skupno s sovj. Tehnopromimportom zgradilo največjo tovarno cementa na svetu v Sibiriji. Veljala bo okrog 12 mil. dolarjev. Imela bo dve visoki peči (vsaka 175 dolga) in dnevna produkcija bo znašala 57000 t cementa. Radio Peking je objavil, da so v rde¬ či Kitajski postavljene tovarne v prvih petih mesecih 1958 izdelale nad 10.000 traktorjev, medtem ko lansko leto niso izdelale še nobenega. SLOVENCI PO SVETU (Nadaljevanje s 3. strani) in gdč. Marija škarabot iz Šempasa pri Gorici; g. Franc Halas in gdč. Regina Kolarič, oba iz črensovcev; g. Štefan Ulčar s Homca pri Kamniku in gdč. Ma¬ rija žavbi z Doba pri Domžalah; g. Jo¬ žef Kastelic iz Hinj in gdč. Tončka Po¬ gorelc iz Strug; g. Anton Grobin iz Za¬ gorja pri Pilštanju in gdč. Marija Knaus iz Starega Loga; g. Jožef žoldos in gdč. Agata Vinčec, oba iz črensovcev; g. Mi- hajlo Kvasnij iz Stare Dubrave, Bosna, in gdč. Amalija Skrbiš iz Maribora; g. Božidar Deutschmann iz Vevč, Devica Marija v Pol u, in gdč. Karen Wilhelmine Stamm iz Hamburga; g. Jože Koželj in gdč. Gabrijela Jurčič, oba s Krke pri Stični. Družino g. Cirila Smerdelja in njego¬ ve žene ge Eme, roj. Polak je zadela nesreča. Umrla jima je hčerka prvoro¬ jenka Cirila Ingrid osmi dan po rojstvu. V župnijo Marije Pomagaj v Torontu so se vpisali naslednji Slovenci: Druži¬ ne: g. Jože Muha z ženo Marico roj. Ka¬ stelic; g. Ciril Dekleva z ženo Huguetti; g. Avgust Markič iz Kanala, žena doma. Fantje-poedinci: g. Peter Novak iz Dol. Logatca; g. Konrad Pavčnik iz Planine pri Sevnici; g. Štefan Ulčar s Homca pri Kamniku. Dekleta-poedinke: gdč. Marija Zekš iz Doline v Prekmurju, gdč. Marija Cigan iz Prekmurja, gdč. Vida Kreačič s hčerkico Marjetico. Brazilska vlada se je odločila, da bo z energičnimi ukrepi skušala zboljšati po¬ ložaj svoje valute — cruzeiro napram dolarju. Za padec cruzeira je fin. mini¬ ster Alkim napravil odgovorne delno ne¬ katere brazilijanske časopise, delno pa tuje revije in publikacije, ki so s svojim pisanjem povzročale stalno padanje res¬ nične vrednosti cruzeira napram dolarju. Kot prvi korak je minister sklenil pro¬ dajani dolarjev v drž. režiji, s čemer je res dosegel precejšnje izboljšanje zame¬ njave ob koncu preteklega tedna. Na ta ukrep pa so v USA menili, da tako pro¬ dajanje dolarjev samo navidezno 'in za¬ časno rešuje jakost cruzeira. Ob izbolj¬ šanju je zamenjava dosegla na prostem trgu 131,5 cruzeirov za en dolar, med¬ tem ko se je prej gibal tudi do 145. Angleška banka je pred dnevi zmanj¬ šala obrestno mero za vse vloge od 6% letno na 5,5% letno, kar je že drugo zmanjšani v teku dveh mesecev. Ko je pred časom funt šterling v razmerju na¬ pram dolarju začel padati, je ista banka odločila, da bo za vse vloge v njenih za¬ vodih dajala 8% obresti letno, s čemer se je kmalu začelo občutno povečanje vlog in s tem utrjevanje šterlinga. Ta obrestna mera je bila v ve 1 javi nekaj mesecev, da se je funt postavil na noge. V začetku februarja letos je nato bila obrestna mera zmanjšana najprej na 7% in nato koncem februarja na 6% letno. Ves ta čas je bil funt šterling praktično več vreden ob takojšnji zamenjavi, ka¬ kor pa določa uradni kurz zamenjave, ki je 2.80 dolarja za en funt. Kakor vse ka¬ že, je bil prvotni ukrep tako velika vaba različnim kapitalistom po svetu, da so svoje v’oge rajši dajali v Angl. banko kakor pa v amer., kjer ‘e obrestna mera manjša, da so s tem pomagali Angliji na noge. Temu dejstvu je tudi MacMillan pripisal tolikšen pomen, da je “šele se¬ daj mogoče z zaupanjem gledati v bo¬ dočnost” in s tem v izvedbo vseh načrtov angl. vlade. PO ŠPORTNEM SVETU Prvo svetovno prvenstvo v nogometu je bilo 1. 1930. v Montevideu. Na tem prvenstu je jugoslovansko moštvo pre¬ križalo marsikaterim načrte in bilo pra¬ vo presenečenje. Med drugimi so igrali vratar Jakšič, ki je kasneje branil bar¬ ve ljubljanske Ilirije, dalje Ivkov, Tir- nanič, Beck in Vujadinovič. Zanimivo je tudi, da je največ g'eda’cev prišlo ravno na tekmo med Uruguajem in Ju¬ goslavijo in ne na finalno tekmo med Urugvajem in Argentino. Najuspešnej¬ ši strelci na tem prvenstvu so bili: Sta- bile (Arg.) 8, Cea (UR.) 5, Paternaude (ZDA) 4, Beck (Jug.) 3. Po en gol so med drugimi zabili tudi Vujadinovič, Tirnanič, Marjanovič in Marinovič. Moštva vseh 16 držav ki bodo igrala na letošnjem svetovnem prvenstvu na Švedskem se mrzlično pripraljajo. Tako je argentinsko moštvo odigralo v Itali¬ ji več tekem. Te dni pa bodo Argentin¬ ci -— za vsak slučaj — prisostvovali tek¬ mi med jugoslovansko reprezentanco in Juventusom v Turinu, čeprav v četrtfi¬ nalu ne igrajo med seboj. V Italiji so prejšnjo nedeljo zaklju¬ čili državno prvenstvo. Prvi je Juven- tus s 51 točkami, sledi Fiorentina z 43. Izpade pa Verona, dočim se bo Atalan- ta morala boriti z drugoplasiranim Barijem iz B lige za obstanek. Triesti- na pa je letos prvak B lige in se vrne v A ligo. Dr. IVO PETRIČ specialist za notranje bolezni, revmatizem in brucelozo. Ordinira v torek, četrtek in soboto od 10. do 12. in od 16. do 21. ure Telefon 41-0487. Cerrito 1024/HI. Capital Fedral LOJZE NOVAK izključno zastopstvo B U M A R, S. R. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires SIMON RA JER URADNI PREVAJALEC A L S I N A 14 18 6 nadstr. pis. 3 (blizu Plaza Congreso) T. E. 38 - 5860 vso k dan (razen ob sobotah) od 9— 11 SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬ gih protikom. borcev, štev. 5-6. Vsebi¬ na: Naš maj in junij (K. Škulj); Vi, bratje naši nepozabni; Noč pred vrnitvi¬ jo (Tine Duh); Mrtvi čuvarji (Igor); Sas (F. Gr.); Prošnja (I. Korošec); Ko¬ munizem; Pred usmrtitvijo (Pismo do- mobran. ofic. Fr. Preglja); Vsi za ene¬ ga, eden za vse (Osrednji odbor Zveze); Edvard Kardelj — minister morilec; Težka pot slovenskega domobranca; Spomini (V. Dolenc); Nasveti domo¬ branca, ki je preživel deset let v komu¬ nističnih zaporih (Stane Strah); Skriva¬ či (M. Radoš); Spomenik našim sobor¬ cem v Torontu. OBVESTILA Prihodnji, t. j. četrti kulturni večer Slov. kult. akcije bo v soboto dne 7. ju¬ nija ob 19. uri zvečer v salonu Bullrich, Sarandi 41, Capital. Predaval bo v okvi¬ ru filozofskega odseka prof. dr. Ivan Ahčin: Razvoj socialnega vprašanja. Tudi letos vabijo vse slovenske dobro¬ delne organizacije ob priliki obletnice pokojnih protikomunističnih žrtev, da darujemo za sv. maše in v dobrodelne namene. Nabirke bodo v prvih dneh junija po vsem Velikem Buenos Airesu, tako, da bodo vsem dosegljive. Capital: v nedeljo 8. junija v Sloven¬ ski kapeli ob 9.30 in pri sv. maši pri popoldanski proslavi. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracičn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina > os 2 O 3- M »1 ITPI ■ - H t8 5 O FRANQUEO PAGADO Concesion N? 5775 TARIFA REDUC1DA Concesion N? 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 571282 Ramos Mejia: pri sv. uri 5. junija v cerkvi in v nedeljo 8. junija po slovenski maši pred cerkvijo. San Justo: v prvih dneh junija po do¬ movih. San Martin: v nedeljo 8. junija po slo¬ venski maši pred cerkvijo. Florida in Berazategui: pri sveti uri 5. junija. Lanus: kakor se boste dogovorili. Darove sprejemajo vsi slovenski dušni pastirji in dušnopastirska pisarna v Slo¬ venski hiši. K temu dejanju ljubezni za vse naše protikomunistične žrtve vabijo Slovenska Vincencijeva konferenca Slovenski Karitas v San Justo in Slovenska Elizabetna konferenca V nedeljo 1. junija t. 1. takoj po slo¬ venski maši v Ramos Mejia ob 7 bo v ra- moškem župnišču sestanek vseh poverje¬ nikov iz Ramos Mejia in okolice za Slo¬ vensko semenišče. Janez Kalan, dušni pastir v R. Mejia Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 15. maja 1958 v sta¬ rosti 88 let preminula v Gospodu naša draga mama, stara mama in pra¬ babica, gospa ANA IIELAGB, ro|. URBANČIČ bivša graščakinja v Polhovem gradcu in bila 21. maja pokopana na pokopališču v Steyru na Gornjem Avstrij¬ skem. Maša zadušnica se bo darovala za pokojno dne 22. junija t. 1. ob 8.30 uri v San Mrtinu. Priporočamo jo v molitev. Hčeri Renata Roza Delago in Alojzija Ašič roj. Delago, Ivan Ašič, zet, Renata, por. Ko¬ zina, Vital, Vera, vnuki, dr. Matija Kozina s pravnukoma Tomažem in Ireno. Steyr, Buenos Aires, Montreal, 26. maja 1958. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (87) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Ko so novinke paroma prišle na igri- | rokama drži širok, raven klobuk. Sa- šče, je mati Marija Terezija namignila, > mo po tem klobuku z vijoličastim tra- “Našo ljubo Marijo Bernardo je za¬ dela težka žalost zavoljo materine smrti. To je najžalostr.ejše, kar more ljubeče otroško srce doleteti na tej zem¬ lji. Marija Bernarda pa je pripravljena to svojo bolečino žrtvovati. Pomagaj¬ te svoji sestri z vese 1 o igro”. Vzgojiteljica novink je potisnila Ber¬ nardki v roko leseno kladivo. “Krogljajva se, draga,” ji zakliče. In kar se še ni nikoli zgodilo, in kar se ni¬ koli več ne bo, nekaj minut se je sama udeležila igre. Bernardka se je krogljala, metala pi¬ sane obroče, tekla za stavo in skakala čez vrvico. Poslednjo igro je igrala tako pogosto, tako hitro in tako mehanično zagrizeno, da je nuna ukazala: “Stojte, Marija Bernarda, dovolj je! Zelo ste se razgreli...” Nato so se zbra'e za odhod. Leden ve¬ ter je trgal zadnje rumeno list T e z dre¬ ves. Nobena rekreacija bi ne smeh biti več na prostem, mislijo novinke. Ber¬ nardka in njena prijateljica Natalija sta za zadnji par. Ko so stopili skoz vrata v temno ve¬ žo, je Bernarlka nenadoma klecnila in se sesedla na tlak. Stresel jo je močan kašel ; . Natalija je pokleknila k njej. Nenadoma je kriknPa. “Pomagajte... Marija Bernarda... Iz njenih ust teče kri...” * * * Ena ponoči je. Skozi prazne, slabo razsvetljene neverske ulice se bori z vetrom samoten mož. Čokata postava mu je bila zagrnjena v plašč. Z obema kom bi bilo mogoče spoznati prelata. Monseigneur Forcade, škof neverski, je potreboval precej časa, da je prišel do samostana Sainte Gildarde, čeprav je skušal hite i. Gnal ga je strah, da bi prišel prepozno. Popolnoma prav, da so ga zbudili iz spanja. Smrt, ki grozi lur- ški čudodelki, zahteva škofovo navzoč¬ nost. Zgodovina uči, da se ob smrti svetniških ljudi radi dogajajo čudeži. Ra¬ zen tega je potrebno, da cerkvena av¬ toriteta sliši zadnje besede in naročila blaženke. Ker se no svetu vse zapleta in ker je človeško srce brezno, ni po¬ vsem izk^učeno, da bi deklica na pra¬ gu smrti in sodbe morda kakšno izja¬ vo zanikal, kakšno morda celo prekli¬ cala, morda tako, na katero se je ško¬ fijska komisi'a opirala. — Na vratih samostana je škofa že pričakovala mati Jožefina Imbert. Stari, nekoliko zava¬ ljeni gospod je docela brez sape in si briše čelo. “No, kako gre bolnici?” Prednica, sicer poosebljen mir, je vid¬ no zelo vznemirjena. Luč, ki jo ima v rokah, ji obseva sivi obraz. Ličnice se ostro izražajo. “Doktor Saint Cyr je izgubil vsako upanje, prevzvišeni,” je odvrnila. “Kak¬ šna preizkušnja, sveta Devica!” “In kaj ste podvzeli?” vpraša škof z naježenimi obrvmi. “Pred eno uro bi morala Marija Ber¬ narda prejeti sveto popotnico. Toda bi¬ lo je nemogoče zavoljo stalnega bru¬ hanja. Moglo bi se jo potlej prevideti, Monseigneur.” “Pa je bolnica pri zavesti, mati Im- berta?” “Zelo slaba je, Monseigneur, toda pri polni zavesti.” Škof, ki se je v hiši dobro spoznal, je stopil v sprejemnico, kamor mu je sle¬ dila prednica. Odložil je plašč in sedel, da bi se oddahni 1 . “Kako se je moglo to zgoditi, moj Bog?” je vprašal. “Ali niste bili dosti skrbni?” S prekrižanimi rokami je odgovorila mati prednica. “Z dovoljenjem vaše škofovske milo¬ sti smo novinko zaposlili v kuhinji. Na svet doktor'a Saint Cyra je bila že prvi te^en oproščena vseh težjih del. Vede¬ li pa smo, da je novinka dela v kuhinji ze’o vese 1 a...” Škof v dvomu pogleda prednico. “Ali ste morda pretiravali v dušev¬ nem ali duhovnem oziru?” vpraša Mon¬ seigneur odkrito. Mati Imberta strogo odvrne. “Ukazala sem materi Vauzous, da gleda na Marijo Bernardo zelo natančno in da skrbi zanjo.” “Kakor sem slišal že iz različnih strani, ma mere”, reče škof, “je rekrea¬ cija novink v tej hiši precej nenavad¬ na. . Videti je bilo, da so predničine ust¬ nice povsem zgibile. S slFonjeno glavo je odgovorila. “Naša vzgorteljiea novink je prepri¬ čana, da so igre na svežem zraku naj¬ boljši protiutež proti začasni maloduš¬ nosti mladih bit : j. Doktor Saint Cyr sam je prosil, da bi Marija Bernarda pri tem otroškem veselju ne bila izvze¬ ta...” Škof Forcade je globoko vzdihnil. “Ves sem iz sebe, draga, resnično. V poletju so nam Bernardko Soubirous zaupali in ni še leto pončano, in. . . Na Bernardko Soubirous so uprte oči cele- j ga sveta. Premislite, kakšne bi bile po¬ sledice te hitre smrti. Kakšno govorje¬ nje, kakšno pisanje, moj Bog! Kakšen strašen sum bi se znal vzbuditi! Mon¬ seigneur Laurence, moj duhovni brat v Tarbesu je ponosen in občudovanja vre¬ den starec...” Monseigneur Forcade ne dokonča stavka. Zahteva, da ga takoj odpeljejo v sobo umirajoče. To je bolniška sa¬ mostanska soba, precej velik prostor. Bernardka je bila visoko podložena in se ni premaknila. Po težkem bruhanju krvi ji je bil obrazek zgrbFen, zakaj bljuvala je ce’o uro. Oči se j : svetijo in ohranile so še tisto vzvišeno apatičnost, ki jih je krasila, Dihanje je kratko in grgrajoče, da bi človek mislil, da se je agonija že pričela. Doktor Sa ; nt Cyr je pazil na pulz. Hišni kaplan Febvre je šepetal molitve za umirajoče. Nekaj sester, ki so kleča'e, so jih mrmrale za njim. Ponosno stoji tu vzgojiteljica novink, kakor okamenela, s sklenjenimi rokami. Obraz Marije Terezije je čudo¬ vito zelenkast. Njene vdrte oči so z na¬ ravnost koprnečo napetostjo uprte v Bernardko. Monseigneur Forcade je stopil k postelji. Nežno je položil svo¬ jo debelo roko na roko bolnice. “Ali me morete razumeti, hčerka?” je vprašal. Bernardka je prikimala. “Ali mi imate kot svojemu škofu zaupati kakšno željo?” Bernardka je nalahno odkimala. “Imate toliko moči, da bi lahko go¬ vorili?” Bernardka spet odkima. Forcade poklekne in moli. Potlej se globoko ganjen dvigne in zaprosi naj mu za to noč pripravi celico. Ko je stopal po hodniku za materjo Imberto, ie zas'išal za seboj udarjajoče korake nerodnih čevl ev. Bila je vzgojiteljica ncvink. “Prevzvišenost”, je pričela Marija Terezija s plamenečim glasom.” Ali bi se preblažena Devica ne jezila, če bi morala tam zgoraj sprejeti svojo odli¬ kovan ko brez zaobljub?” “Mislite?” je vpraša! škof precej za¬ dirčno in čudno nezaupanje mu je vsta¬ lo proti nuni. “In bi želeli, da bi umirajoča položila zaobljube ?” “Zelo bi želela, Monseigneur, odvrne nuna s stisnjenim glasom. Škof Forcade se čuti zelo nemirnega, če se spomni na ponosnega in častitlji¬ vega starca v Tarbesu. Novinka ni ne tič ne miš. Katastrofa bi bi 1 a nemara manjša, ko bi sprejel Bernardko v du¬ hovne vrste in sicer s tem, da položi zaobljube. Glasno je dejal: “V škofovi moči je, da sprejme zaob¬ ljube umirajoča. Ne bi naredil tega prvič.” Znova je stopil k postelji Marije Ber¬ narde. Njeno stanje se ni izpremenilo. Monseigneur Forcade se je sklonil glo¬ boko nad njo in rekel z nežnim g’asom: “Zberite zdaj vse sile, draga. Ona, ki se vam je tako milostno prikazovala, bo zelo rada videla, da pravočasno položi¬ te v roke svojega škofa še tri svete zaobljube: zaobljubo uboštva, čistosti in pokorščine. Ni treba nič drugega, ka¬ kor da na moja vprašanja odgovarjate z znamenjem. Ali ste me razumeli in ste voljni?” Bernardka živahno prikima. Potlej prične škof ta zelo redki obred profesije z lahnim glasom in z največjo pazljivostjo. Bolniška soba je polna nun, ki so se vrgle na tla, pred vsemi Mari¬ ja Terezija Vauzous. Po zaobljubah je dal zdravnik izčrpanki nekaj kapljic vode. Bila je prva stvar, ki je ostala v Bernardki. Škof se je nasmehnil. “čestitam vam k novemu stanju, ma soeur.