naš tednik
LETO XXXXI. Številka 1 Cena 8,— šil. (1000 din) četrtek, 5. januarja 1989
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
V letu 1989
V'A
čakalo na reševanje pomembna vnrašania narodne skunnosti!
V Stebnu pri Globasnici
je bilo 26. decembra '88 na Štefanovo že tradicionalno žegnanje konj, katerega se je letos spet udeležilo posebno veliko število obiskovalcev.
Na sliki župnik Sticker pri žegnanju konj.
Vsem rojakom in prijateljem želimo uspešno, srečno in zdravo leto
1989
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
UREDNIŠTVO NAŠEGA TEDNIKA
V letu 1989 čaka na nas koroške Slovence vrsta važnih še odprtih vprašanj, ki jih bo potrebno skupno z vlado pozitivno rešiti. Da bo možno izpolniti še nerešene točke t. i. memoranduma — dvojezično trgovsko akademijo in dvojezične otroške vrtce — bo neobhodno potrebno, da bomo nastopali bolj enotno in da bomo predvsem bolj optimistično gledali v bodočnost.
Prvo merilo enotnosti bodo gotovo že 12. marca deželno-zborske volitve, kjer
se Zeleni in KEL trudita za čim širšo volilno bazo, v katero se naj bi lahko vključili vsi koroški Slovenci.
V novoletnem govoru je predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pozitivno in optimistično ocenil izglede na novo leto, v katero naj stopamo bolj samozavestni in se kot enakovredni partnerji naj srečamo v dialogu z narodom sosedom. Tudi državnozborski poslanec Karel Smolle si v novem letu mnogo pričakuje od odprtega dialoga. Več na str. 2/3.
Deželni glavar dr. Ambrozy spregovoril v slovenščini!
Novi koroški deželni glavar dr. Peter Ambrozy je v novoletnem govoru za slovenski spored avstrijskega radia v svojem govoru v slovenščini želel vsem svojim rojakom veselo in uspešno leto 1989. Novi deželni glavar je s tem nedvomno postavil pomemben znak, da je treba jemati dialog med narodnima skupnostima resno in da je z odprtostjo in dobro voljo z obeh strani možnp izboljšati vzdušje v naši deželi.
/z vsebine
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc: „Manjšina in mir“
str. 2/3
Naš gost: Janez Lesjak
str. 5
To je bilo leto 1988
str. 7/8/9/10
Koroški kulturni dnevi
str. 11/12
Politika
v
Na pragu v novo leto smo v zadnjih letih slišali vedno mnogo spodbudnega, tam pa tam celo kaj optimističnega. Med letom pa je potem spet prevladovalo naše že „načelno" jamranje in tarnanje, kako pač nam Slovencem slabo gre in da nimamo nobenih pravic.
Bojim se, da to tudi letos ne bo drugače in da se bomo osredotočili na samopomilo-vanje in da bomo po 12 mesecih spet tam, kjer smo danes, če že ne korak nazaj. Na vaseh namreč, tam, kjer mogoče vse leto ni videti marsikaterega predstavnika slovenskih narodnih organizacij, se ljudje ne zmenijo mnogo za politična načela te ali druge organizacije, pod „rahlim“ pritiskom nemškonacionalcev se čisto tiho in mirno v vedno večjem številu asimilirajo. In to iz čisto jasnih razlogov, ker nihče noče biti manj vreden in vedno samo tepen. To manjvrednostno teorijo pa smo znali in še znamo sami ojačevati z našim večnim jamranjem.
Koroški Slovenci so danes v privatnem in poklicnem življenju že zdavnaj enakovredni Korošci, v večini so vsi priznani kot zelo zmogljivi člani naše družbe itd.
Bolj samozavestno in optimistično v novo leto!
Ko je predsednik NSKS dr. Matevž Grilc 1988 dejal, da moramo Slovenci našo politiko spremeniti za 180 stopinj, so nekateri krogi kar preplahnili in to napoved ostro kritizirali. Alternativ pa do danes niso navedli, razen da so pač proti — proti vsemu, kar nam ponuja vlada, proti vsemu, kar „skuha“ Smolle, proti vstopu v sosvet, proti. . .
Biti proti je enostavno, toda dejansko ne rešuje niti enega samega problema. To bo potrdil lahko vsak slovenski občinski mandatar, ki živi in deluje v dialogu z ostalimi frakcijami in ki bi samo z načelom „sem proti“ kmalu pogorel in pri naslednjih volitvah po vsej verjetnosti zgubil zaupanje volilcev, ker v občinski sobi v vsej mandatni dobi ni ničesar opravil.
Zato upam, da se bo letos le nekaj premaknilo v boljše za slovensko narodno skupnost in da bomo bolj enotno in z večjo samozavestjo šli v dialog našim narodom sosedom.
glavni urednik Silvo Kumer
Komentar
5. januarja 1989
n%žo
Politika y
l	u :< ii S k * m
V- ■ ,y
Sz
Dn Matevž Grilc: Manjšina in mir
Na pragu novega leta poglejmo nazaj na prehojeno pot v preteklem letu, predvsem nas pa seveda zanima, kakšno bo leto 1989.
Preteklo leto je bilo za nas ko roške Slovence polno nasprotij Na eni strani je bila sprejeta šol ska zakonodaja, ki ne odgovarja našim predstavam, na drugi stra ni pa je prišlo do prvega stvarne ga dogovora z zvezno vlado o vsaj delnem uresničenju nekate rih naših predstav; na eni strani smo močno poudarjali politiko novega dialoga, na drugi strani pa je prišlo do močnih pretresov pogovorne baze med slovensko narodno skupnostjo. Leto 1989 bo za Narodni svet koroških Slovencev med drugim v znamenju 40. obletnice obstoja naše organizacije in 10-letnice smrti njenega ustanovitelja dr. Joška Tischlerja, narodnega politika, ki je znal, kot nihče drug, oceniti potrebe, šan-se in perspektive slovenske narodne skupnosti v različnih časovnih obdobjih. V letih po drugi svetovni vojni je na podlagi pravilne svetovnopolitične ocene kmalu spoznal, da ne bo prišlo do priključitve Južne Koroške k Sloveniji oz. Jugoslaviji in bo zato treba uveljaviti narodnostne pravice koroških Slovencev v Avstriji. Če bi takrat koroški Slovenci enotni sledili njegovi politiki, bi bila situacija koroških Slovencev danes brez dvoma mnogo boljša, mnogo bolj utrjena, kakor je.
Danes, 40 let po ustanovitvi Narodnega sveta koroških Slovencev, imamo na prvi pogled podobno situacijo, ki pa je v resnici le bistveno drugačna. Danes gre za različne ocene poti, ki vodi do enakopravnosti koroških Slovencev znotraj avstrijske države. Narodni svet koroških Slovencev se je po stvarni oceni politične situacije v Avstriji, bilateralnih razmer med Avstrijo in Jugoslavijo ter mednarodne situacije odločil za nedvomno novo politiko, ki že rojeva sadove. Ocenili smo, da ni mogoče preprečiti šolskega modela, ki vsebuje nedvomno tudi elemente ločevanja, in da je treba zato v pogajanjih zmanjšati negativne posledice tega zakona. Dejansko smo dosegli predvsem s pomočjo našega državnozborskega poslanca Karta Smolleja v nekaterih točkah bistvene izboljšave v primerjavi s koroškim pedagoškim modelom. Seveda pa šolski zakon, ki je bil sprejet junija preteklega leta, ni naš zakon, kakor je to označil državni poslanec Smolle, ker še vedno upošteva v prvi vrsti politične predstave koroških strank in ne pedagoških ter znanstvenih spoznanj. Kljub temu je glasoval poslanec Smolle v dogovoru z Narodnim svetom koroških Slovencev za ta zakon pod premisami, da je treba ustvariti pozitivno atmosfero med narodno skupnostjo in večino, da je treba zboljšati pravni status za obstoj narodnih skupin in da je treba v prihodnje vsa vprašanja reševati v dogovoru z narodnimi skupnostmi. Spodbuda taki oceni so bili pogovori na zvezni ravni fe-
bruarja 1988, ko je prišlo do pismenega dogovora z zastopniki zvezne vlade, da bo realizirala dvojezično trgovsko akademijo, izgradila podporo dvojezičnim otroškim vrtcem ter v bodoče gmotno podpirala predvsem kulturno delovanje koroških Slovencev in se zavzela za uvedbo slovenskih televizijskih oddaj. Koroški Slovenci pa smo se obvezali, da vstopimo v tako imenovane sosvete. Tega dogovora se je držal na slovenski strani le Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij pa je odklonila vstop v sosvete in s tem še danes blokira realizacijo dogovora. Kljub temu je prišlo do sklepa kuratorija avstrijskega radia in televizije, da bo meseca aprila prva slovenska televizijska oddaja, ki se bo potem tedensko ponavljala. To je prvi vidni uspeh naše nove politike, ki zaupa v moč pogovorov med koroškimi Slovenci in zvezno vlado.
Pod vplivom skupine v Zvezi slovenskih organizacij, se je le-ta odločila proti vstopu v sosvete in napovedala tudi katastrofalen padec prijav k dvojezičnemu pouku. Prav v tem pa se je pokazat zame zelo nevaren razvoj v slovenski narodni skupnosti sami. V ospredje namreč niso stopili interesi narodne skupnosti, ampak interesi posameznih organizacij, organizaciji postajata sami sebi namen, gre za konkurenco med organizacijama, kar pa lahko postane pogubno za slovensko narodno skupnost, če se tega pravočasno ne bo zavedla. Delo vseh slovenskih organizacij mora služiti izključno enakoprav-
nosti koroških Slovencev in ne interesom te ali one organizacije, tega ali drugega funkcionarja.
Zato sem v preteklem letu prišel do prepričanja, da je efektivno zastopanje številčno razmeroma majhne slovenske narodne skupnosti možno le v skupni narodnopolitični organizaciji. Za tako enotno organizacijo ne more biti ideoloških ovir, tudi ne strankarskih ali drugih. Vsi imamo isti cilj, to je obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Seveda so različna mnenja v tem ali onem vprašanju, kar je popolnoma naravno in. se to dogaja tudi znotraj danes obstoječih organizacij; vendar bi enotna organizacija preprečila notranjo konkurenco, ki daje glavno težo organizaciji kot taki in ne slovenski narodni skupnosti.
Prepričan sem, da bomo morali koroški Slovenci delati za tako skupno organizacijo in ta cilj tudi hitro doseči, če naj bomo resni pogovorni partnerji v deželi, državi in še kje drugje. Temu cilju bomo v prihodnjem letu morali posvetiti ravno ob zgoraj imenovanih obletnicah mnogo resnega dela.
Prvi meseci tega leta bodo v znamenju deželnozborskih volitev. Narodni svet koroških Slovencev se je pri volitvah odločal kot narodnopolitična organizacija izključno po tem, katera stranka je iz vidika slovenske narodne skupnosti v prvi vrsti voljiva in v kateri stranki najdemo tudi koroški Slovenci posluh. Ker so vse tri v deželnem zboru zastopane stranke v preteklosti vodile politiko, ki nikakor ni podpirala ob-
stoja in razvoja narodne skupnosti na Koroškem, je Narodni svet močno zagovarjal politično samostojnost tudi pri volitvah. Z nemško govorečimi v deželi in državi pa smo sodelovali tam, kjer smo bili dejansko sprejeti kot enakopraven faktor, kakor je bilo to v stranki Zelene alternative. To sodelovanje je privedlo tudi do največjega uspeha naše politike v zadnjih desetletjih, namreč do izvolitve Karla Smolleja v državni zbor.
Na deželni ravni ne vidim bistvenih sprememb v strankarski politiki; po mojem mnenju bi za slovensko narodno skupnost bilo najbolj primerno, da se pri naslednjih volitvah priključi širokemu gibanju, ki se formira med KEL, Zeleno alternativo, skupino Za drugačno Koroško ter ZSO.
Narodni svet koroških Slovencev se bo nadalje zavzemal za hitro sklicanje sosveta kot pogoj za ustanovitev dvojezične trgovske akademije, za podporo dvojezičnosti v otroških vrtcev in kulturnega delovanja koroških Slovencev. Težišče našega delovanja v naslednjih letih pa bodo otroški vrtci in vzgojno in mladinsko vprašanje nasploh. Treba bo zato v tem letu nujno sklicati seminar o mladinskem delu, kije že sklenjen v odborih Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev.
Na šolskem področju moramo natančno spremljati realizacijo šolske reforme in predvsem ugotavljati njene hibe. Le s tem in v resnem sodelovanju v komisiji pri zveznem
a:iea
ministrstvu za pouk bomo v stanju predlagati ustrezne spremembe, saj vemo, da se bo avstrijski parlament po treh letih ponovno bavil s šolskim vprašanjem. Vzgojnega in šolskega vprašanja pa ne moremo videti le v okviru prvih treh let ljudske šole, ampak mnogo širše. K temu spada celotna predšolska vzgoja in predvsem tudi pouk na glavnih šolah in poklicnih šolah, na kar smo očividno usodno pozabili, in prav na glavnih šolah je upad pri pouku slovenščine najbolj viden. Ustanovitev dvojezične ljudske šole v Celovcu mora biti in ostati nadaljnji cilj v tem letu.
Koroško manjšinsko vprašanje pa moramo videti tudi v sklopu evropskega in svetovnega razvoja. Skupni slovenski kulturni prostor zadobiva v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran še poseben pomen, saj tesnejše sodelovanje v tej regiji pomeni tudi višje vrednotenje slovenskega jezika in s tem perspektivo za slovensko narodno
skupnost na Koroškem. S slovensko skupnostjo v Italiji smo se dogovorili, da bomo prevzeli iniciativo za sklic manjšinske konference v okviru dežel in članic delovne skupnosti Alpe Jadran. Tudi v zvezi z močnejšo integracijo v Evropi sploh raste pomen manjšin in narodnostnih skupnosti ter jezikov, in Evropski svet se resno bavi z vseevropskim predlogom za zaščito narodnih skupnosti, ki postajajo važen faktor miru v svetu in prav papež Janez Pavel II. je za svetovni dan miru leta 1989 izbral temo: Spoštovati manjšine, da se utrdi mir. Svet spoznava, da kršenje manjšinskih pravic lahko povzroči veliko nevarnost, tako za obstoj miru na svetu kakor tudi za ohranitev miru v posameznih deželah.
Zato stopamo danes koroški Slovenci samozavestni čez prag novega leta, ker vemo, da je samozavest pogoj, da ohranimo našo identiteto, pogoj pa tudi za enakopraven dialog z narodom sosedom.
Karel Smolle: optimistični v novo leto
„Če ocenjujemo delo Koroške enotne liste na Koroškem in pa v parlamentu, potem lahko z optimizmom stopamo v novo leto," tako je dejal državni poslanec in predsednik KEL Karel Smolle v svojem novoletnem nagovoru.
KEL in pa Narodni svet koroških Slovencev sta predvsem mojstrila konfrontacijo koroškega manjšinskega vprašanja in sta dokazala z iniciativo k novemu dialogu svojo zmožnost k inovaciji. Intenzivna pogajanja — ki so bila doslej uspešna predvsem v vprašanju bičetarnih podpornih sredstev in televizijskih oddaj za manjšine — bo treba pospeševati na koroški deželni, posebej pa še na občinski ravni. Zaradi tega politične stranke ne smejo iz volilnotaktičnih razlogov zavlačevati ustanovitve sosveta. Prav tako se je Smolle zavzel za manjšinski sosvet na Koroškem, ker je še vrsta manjšinskih vprašanj nerešena.
Prav tako nerešeni so gospodarski problemi južnokoroškega prostora. Tudi v zvezi z diskusijo o ohranitvi tovarne Obir morajo biti v ospredju razmišljanja, kako je možno ohraniti delovna mesta.
Južnokoroško prebivalstvo, pa tudi celotno koroško je treba sensibilizirati za vrsto nerešenih ekoloških vprašanj. Zato se ponuja Zelena alternativa kot pogovorni partner koroškim deželnim strankam; ekološka in bazičnodemokratska gibanja je treba jemati na Koroškem bolj resno, tako Smolle.
Koroška ne sme zganjati gospodarskega, kulturnega ali pa političnega provincializma. Koroško regionalno zavest je treba graditi na dejstvu, da tu živita dva naroda, ter na odprtosti do sosednjih dežel, tako Smolle v novoletnem nagovoru.

Deželno zborovanje KEL ho tl. ianuaria
11. januarja bo KEL na deželnem zborovanju pripravila sklepe za dežel-nozborske volitve in predlagala tudi svoje kandidate. Po besedah predsednika KEL poslanca Karla Smolleta se bo KEL trudila za široko osnovano volilno bazo, v katero naj bi bile vključene vse interesne skupine koroških Slovencev. V tem okviru KEL posebno pozdravlja vključitev volilne skupine okoli ZSO.
K trenutni diskusiji o demokratizaciji odločanja med koroškimi Slovenci je menil predsednik KEL, da se priključi mnenju „En Slovenec — en glas", pri čemer bi tiste skupine, ki bi pri takih volitvah ostale v manjšini, imele važno kontrolno oz. funkcijo opozicije. Taka oblika ..slovenskega parlamentarizma"
bi morala vključiti vse Slovence in vse interesne struje.
Pri tem je Smolletu jasno, da se bi takemu forumu moral podrediti tudi državni poslanec in na zunaj zastopati sklepe tega foruma. Mnenja pa je tudi, da bi se na ta način olajšalo delo vsem izvoljenim slovenskem mandatarjem, ki bi potem morali, kjerkoli tudi nastopajo, zastopati izglasovano mnenje. Ker pa tega demokratičnega sistema odločanja do danes še nimamo, se bojijo odgovorni prevzeti odgovornost pogajanj z zvezno vlado, seveda pa tudi za izsledke takih pogajanj.
9. januarja se na Dunaju prične spet delo v parlamentu. Poslanec Karel Smolle je najavil vrsto predlogov v parlamentu v zvezi s slovensko narodno
skupnostjo. Mdr. pripravlja osnutek o posebnem fondu za gospodarsko pospeševanje za območja, kjer živijo manjšine. Vložil pa je že predlog za zakon, ki obravnava odškodnino za ljudi, ki so trpeli za časa nacizma in nosijo posledice še deloma danes kot npr. Cigani.
Smolletovi sodelavci v dunajskem ..centru" pa pripravljajo zakon za otroške vrtce za manjšine. Kot je Smolle dejal, bodo januarja imenovale stranke svoje zastopnike za sosvet, tako da bo prišlo še januarja do konstitucije sosveta, v katerem bodo mdr. takoj že obravnavali zakonski osnutek za otroške vrtce. Obravnavali pa naj bi tudi še preostalo točko t. i. memoranduma, dvojezično trgovsko akademijo.
Politika
Občinska seja v Šentjakobu v Rožu
Za sredo, 21. decembra 1988, je občina Šentjakob vabila na zadnjo sejo v letu 1988. Dnevni red je vseboval kar 19 točk, katere je treba bilo spraviti še lani pod streho. Ena teh točk je vsebovala prodajo občinskega zemljišča (3000m2) v ka-tastralni občini Breznica, pri bivši opekarni g. Aneja, mizarskega mojstra v Šentjakobu, ki namerava preložiti svoj obrat. Prodajna cena znaša šil. 300.000,— z odplačilnim rokom desetih let. Spet so sklepali o spremembi pravil za „Abwasserverband VVčrthersee — West". SGS se je pri tem glasovanju vzdržala, ker doslej občina ni mogla dati točnih podatkov, kako bo ta projekt izgledal in predvsem s kakšno finančno obremenitvijo imajo občani računati. Prav tako SGS ni glasovala za imenovanje članov, ki naj bi zastopali občino.
Nadalje se je sklepalo o najemninski pogodbi med občino in »Karntner Landmaschinenhilfe", katera bi zasedla en del prezidanega Bauhofa. Določila se je tudi cena za uporabo novega Pistengerat (na uro 600,—). Ta cena velja samo za domača športna društva. Tudi zvišanje najemne takse od doslej šil. 3,— na šil. 3,50. Razvnela se je debata in oglasil se je tudi odbornik SGS Riegelnik, ki je med drugim dejal, da bi namesto zvišanja takse bilo bolj potrebno, da se za tujski promet s strani občine več naredi. Zvišanje je bilo proti glasovom SGS sklenjeno. Sklenili so tudi zvišanje cene za odvzoz
smeti. Proti zvišanju se je izrekla SGS. Mag. Sitter je k tej točki izjavil, da bi se občina morala namesto zvišanja bolj truditi za ekološko „vzgojo“ občanov.
Spet so se delile subvencije za športna društva. K tej točki se je oglasil odbornik SGS Jože Otto-witz, ki je bil mnenja, da DSG Podgorje ne dobi subvencije, ki bi ji pripadala. Naštel je vrsto državnih in koroških mojstrov, ki so v zadnjem času tekmovali za društvo DSG. Kljub temu DSG ni dobila več in dobi slej ko prej šil. 10.000,—. Proti dotaciji za ..Deutschen Turnve-rein" v znesku šil. 6000,— se je izrekla SGS. Tudi dotacije za kulturna društva so delili. Tako je prvič bila dodeljena dotacija šil. 1000,— za Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu. Tudi društvo „Rož“ je dobilo znesek šil. 5000,—. Razburjenje je nastalo, ko se je stavil predlog, da se da Osterr. Kinderfreunde dotacija šil. 3000,—, čeprav je to društvo podalo občini poročilo, da v letošnjem letu ni delovalo. Sklenjena je bila dotacija (10.000,—) DSG Podgorje za mednarodni cros-tek, ki gaje DSG priredila. Kot vsako leto se je sklenilo tudi darilo za 29 občinskih sirot (Ortsarme) v obliki paketa v znesku šil. 300,—. Sklepalo se je tudi o enkratni subvenciji „DTV" za nakup športnih oblek v znesku šil. 2000,—, tudi proti tej dotaciji se je izrekla SGS.
Pod točko 16 se je obravnavala tudi enkratna dotacija društvu Rož za uprizoritev »Ponižani in razža-
ljeni" v znesku šil. 2000,—. Magister Jaki Sitter je navzoče opozoril na to, da je bila ta prireditev uspeš-na_ na 17 koncertih — pač pa, da v Šentjakobu ni bilo opaziti pravilnega vrednotenja. Tako so »Osterr. Kinderfreunde", ki v letu 1988 niso delovali, dobili višjo podporo kot društvo „Rož“. Proti dotaciji »Avstrijskemu Kameradschaftsbundu" se je izrekla SGS in je to mag. Jaki Sitter utemeljil s tem, da je to militantna organizacija in so v njo vključeni tudi bivši zločinci in je to posebno v spominskem letu zelo vprašljivo. Sledila so poročila župana in podžupanov. V imenu SGS je Jože Ottovvitz najprej v slovenščini in nato v nemščini zaželel županu in vsem odbornikom blagoslovljene praznike in srečno novo leto.
Nadalje je treba omeniti, da je šel z 31. decembrom 1988 občinski uradnik Mihi Hallegger iz Šentjakoba v zaslužen pokoj. Socialno gospodarska skupnost se Mihiju zahvaljuje za korektno delovanje. Mihiju želimo, da bi v pokoju preživel še mnogo zdravih in srečnih let.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je tokrat občina okorajžila in na naslovni strani »St. Jakober Nach-richten" napisala poleg nemških tudi slovenska voščila našim občanom. To je majhen korak, vendar je začetek. Upamo, da bodo v doglednem času začela St. Jakober Nachrichten izhajati v celoti dvojezično.
Mi.
Občinska seja v Zitari vasi — letni proračun sklenjen
Le 11 točk je bilo na dnevnem redu minule občinske seje, kije bila v četrtek, 29. decembra minulega leta, v Žitari vasi. Zaradi tega pa so se občinski očetje tembolj temeljito posvetovali, tako da je bila občinska seja prav živahna.
Kotmara vas:
občinska seja
• <.
Redni proračun občine Kotma-re vas znaša za leto 1988
17.930.000,	— šilingov (1980:
17.148.000,	—), izredni pa
350.000,	—. Zaradi pičlih lastnih dohodkov (davek na pijače 1988:
1.440.000,	—), pa tudi zaradi visokih obveznih dajatev deželi Koroški ni ravno lahko sestaviti izravnanega proračuna. Ok.
1.600.000,	— je bilo treba vzeti iz prihrankov. Vsota 350.000,— iz izrednega proračuna je namenjena kot prvi obrok za nakup hiše, ki jo bo kupila občina od župana Josefa Strugerja. Nakup stane
1.390.000,	— šilingov; občina bo vsoto plačala v štirih obrokih.
Občinski odbor je na svoji zadnji seji, 20. decembra 1988, vzel med drugim na znanje poročilo nadzornega odbora, odobril prostorski načrt, nastavitveni načrt za leto 1989 in uredil personalne zadeve. Občina je tudi za leto 1989 najela pri kotmirški Raiki posojilo na tekoči račun (okvir 500.000,—). Ena ura občinskega delavca bo stala leta 1989 180,—, občinski stroji pa 420,— šilingov.
Potrebno je bilo tudi zvišati prispevke za odvoz smeti (za 40%; vreča na 26,60; kanta 120 I od 33,— na 46,20, 240 I od 55,— na 77,—, 1100 I od 225,— na 315,— šilingov). Med obravnavo o odvozu smeti je opozoril zastopnik EL Jože VVakounig tudi na dejstvo, da ljudje mečejo med odpadke take dragocene surovine, kakor so stari papir, steklo, bela pločevina in aluminijaste doze. Problem je pač tudi ta, da med prebivalstvom zeva med besedami in dejanji globok prepad. V kontejnerju za stari papir pri črpalki Total na llovju se na žalost znajdejo vedno spet celi zaboji in vreče raznih odpadkov.
Po koncu seje so se župan Jo-sef Struger in vodje frakcij zahvalili za sodelovanje v letu 1988 in želeli vse najboljše za božič in za novo leto. Zaključna družabnost je bila v gostilni pri llnu v Kotmari vasi.
Uvodoma je občinski svet sklenil povišanje 2. izrednega dodatnega proračuna za leto 1988 v višini 600.000,— šil. Ta vsota je namenjena za odplačevanje kredita za zemljišče ob Ženeškem jezeru. SPD »Trta", ki je lani praznovala svoj 80-letni obstoj, bo od občine dobila 5000,— podpore.
Za izgradnjo ceste in pločnika v
Rikarjo vas je občina namenila 600.000,— šil. Živahna pa je postala seja, ko se je šlo za nakup kapele na pokopališču v Št. Lipšu za nameravano gradnjo mrtvašnice. Izkazalo pa se je, da zemljišče, na katerem stoji kapela, ni last grofa Orsini-Ro-senberga, temveč Cerkve. Občinski odbornik EL Tomaž Petek pa je zbral 160 podpisov proti tej kupčiji, po
daljši debati pa so to točko odstavili z dnevnega reda. Za požarno hrambo v Stari vasi je občinski svet sklenil nakup gasilskega vozila, ki bo stalo
430.000,	— šilingov. Občina bo k temu prispevala 100.000,— šil.
Kot zadnja — a najbolj važna — točka pa je bila sklenitev rednega proračuna za leto 1989, ki znaša
16.735.000,	— šil. v prejemkih in izdatkih.
Iz poročil predsednikov odborov za tujski promet, kulturo, okolje in kmetijstvo pa je bilo razbrati pozitiven razvoj, med drugim je bilo v občini Žitara vas 59.000 nočitev.
Klub slovenskih občinskih odbornikov čestital Janezu Wutteju-Lucu
Ob priliki 70-letnice je Janezu Wutteju-Lucu predal Klub slovenskih občinskih odbornikov posebno listino v priznanje za njegovo delovanje za samostojno politično nastopanje koroških Slovencev. Kot je dejal predsednik KSOO mestni svetnik Fric Kumer, kije skupaj s frakcijskim vodjem GL Škocijan, dipl. inž. Francijem Konciljem, predal Lucu listino KSOO, je bil Wutle obnovitelj slovenske frakcije po letu 1945 ter uspešno zastopal Slovence na samostojni listi v občinskem odboru v Skocijanu. Njegova zasluga tudi je, da je v Škocijanu vedno nastopala široka in enotna slovenska lista.
S
Z direktorjem finančne carinske uprave v pokoju, Janezom Lesjakom, se je pogovarjala Heidi Stingler
Naš gost
S T


.—..v.-
Pni carini se lahko vsak avstrijski državljan poslužuje slovenščine
Janez Lesjak je bil 38 let v službi carinske uprave, od leta 1962 je bil direktor carinskega oddelka finančne deželne direkcije v oddelku za preverjanje carinske dokumentacije. Bilje referent za zadeve mamil in pa referent za slovenske zahteve, pritožbe in druga vprašanja. Že po vojni je bil carinski tolmač za slovenščino in angleščino. Skoraj 15 let pa je bil carinski učitelj.
Posebne zasluge ima Janez Lesjak za uresničevanje meddržavnega sporazuma na področju carinstva. Za to zahtevno dejavnost je Janez Lesjak dobil lani januarja najvišje jugoslovansko odlikovanje, ki ga lahko dobi inozemski carinik.
Prav tako je Janez Lesjak prejel leta 1972 zlato odličje Avstrije, za delovne zasluge na carinskem področju, lani pa zlato odličje od avstrijskega zveznega ministrstva. Zvezni minister Lacina utemeljuje v svojem pisanju zlato odličje Janezu Lesjaku med drugim takole: . . . „na podlagi vašega dobrega obvladanja slovenskega jezika in z vašim odličnim strokovnim znanjem ste bistveno doprinesli k brezhibnemu obravnavanju vseh zadev, ki so v zvezi z zakonom o narodnih manjšinah in pa z odredbo o uradnem jeziku.“
NAŠ TEDNIK: Več kot 20 let ste bili v okviru carinske uprave odgovorni tudi za slovenščino v uradu. Koliko ljudi se je dejansko posluževalo pravice uporabljanja slovenščine v carinskih in potniških zadevah?
JANEZ LESJAK: Dejstvo je, da se je le redkokdo posluževal pravice, da se je pri carini posluževal uradnega jezika slovenščine. To pa gotovo tudi iz dveh razlogov: in sicer, ker se vsak potnik, ne glede iz katere države pride, boji carinske kontrole in težav, ki bi tu lahko nastale. Druga ovira pa je gotovo tudi v tem, da carinski uradniki pogostokrat ne obvladajo tako dobro slovenščine, da se bojijo, da bi se zaradi pomanjkljivega obvladanja jezika blamirali, ker nastajajo težave še posebej pri strokovnih izrazih.
NAŠ TEDNIK: Kdo ima teoretično pravico, da se pri carinski kontroli poslužuje slovenskega uradnega jezika?
JANEZ LESJAK: Še preden je bil sklenjen zakon o narodnih manjšinah so določeni u-radniki na Ljubelju, na Podkorenu in pa v Podrožci ustregli želji nekaterih Slovencev, da so uredili carinske zadeve tudi v slovenščini. Ko je bil sklenjen zakon o narodnih skupinah, smo dobili oficialno nalogo, da mora v vsaki službeni skupini vsaj en uradnik obvladati slovenščino, in to vsaj v domačem narečju. S svoje strani sem dokazal svojo pripravljenost uradovanja v obeh deželnih jezikih, tudi s tem, da sem na vrata svojega urada napravil dvojezičen napis, tako, da je vsak, ki je vstopil, takoj vedel, da se z mano lahko pogovarja tudi v slovenščini. Vedno spet pa sem opozarjal tudi zastopnike slovenskih organizacij in društev na možnost, da se pri carini lahko poslužujejo tudi slovenskega jezika. Pravico do uporabljanja uradnega jezika slovenščine ima pri carini vsak avstrijski državljan, ne glede, kjer stanuje. To se pravi, da ima tudi
nekdo, ki stanuje na Dunaju, možnost, da zahteva pri carini slovensko govorečega uradnika.
NAŠ TEDNIK: Kakšen pomen ima po vašem mnenju slovenščina kot uradni jezik?
JANEZ LESJAK: Mislim, da ima slovenščina kot uradni jezik za našo narodno skupnost tako dolgo velik pomen, kot da eksistiramo. Prvič iz vidika ohranjevanja slovenskega jezika tudi v javnosti, drugič pa enostavno iz razmišljanja, da imamo vedno več izobražencev, katerim je treba dati možnost, da svoj jezik lahko uporabljajo in to v korist celotne slovenske narodne skupnosti.
NAŠ TEDNIK: Omenili ste pomen ohranjevanja slovenščine v javnosti. Koliko pravice javnosti ima slovenščina v vaši domači občini na Žihpo-Ijah?
JANEZ LESJAK: Žal slovenščina na Žihpoljah v javnosti skorajda ni več prisotna, le redkokje govorijo ljudje slovensko še v gozdu ali pa v hlevu. Ker osebno dobro poznam voditelja pošte na Žihpoljah, se z njim rad pogovarjam v domačem narečju. Na občini žal nimaš
možnosti, da bi se pogovarjal slovensko, sicer ne vem, ali uradniki ne obvladajo slovenskega jezika ali samo niso pripravljeni, da bi se pogovarjali v drugem deželnem jeziku. Slovenščina pa ni izginila iz javnosti, ker se ljudje ne bi hoteli pogovarjati v tem jeziku, ampak ker je celotno okolje v naši občini zelo netolerantno.
NAŠ TEDNIK: Kaj so po vašem mnenju glavne ovire, da se ljudje pogostokrat tudi ne poslužujejo slovenščine na uradih, kjer bi to teoretično mogli?
JANEZ LESJAK: Dejstvo je, da ni vsak uradnik naklonjen željam slovenske narodne skupnosti in se vsak boji težav in ovir. Druga ovira pa je gotovo ta, da naši ljudje pogostokrat ne obvladajo slovenščino v zadostni meri in imajo težave s strokovnimi izrazi. Pri vsem tem pa igra seveda bistveno vlogo tudi samozavest posameznika.
NAŠ TEDNIK: Lani avgusta ste šli v penzijo, sedaj pa ste se podali na celovško univerzo. Kaj nameravate?
JANEZ LESJAK: Ko sem šel v penzijo, me je predsednik finančne direkcije prosil, da bi uradu ostal zvest kot tolmač. Sprva sem to odklonil, ker sem dejal, da naj moje delovno mesto dobi neki drug mlad pripadnik slovenske narodne skupnosti. Ker pa eno ni izključilo drugega, sem se podal na univerzo in bom tam skušal napraviti izpit za tolmača. Druga moja želja pa je, da bi ostal še dolgo zdrav, da bi lahko še rajžal po svetu. Eden izmed načrtovanih ciljev je Taivvan, ker imam tam znance.
NAŠ TEDNIK: Torej vam očitno tudi v penziji ne bo postalo nikoli dolgčas. Želim vam, da bi še prav dolgo lahko uživali zaslužen pokoj in se vam zahvaljujemo za vaše prizadevanje v korist slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Hvala za pogovor!
Rož, Podjuna, Žila
Po sedmih letih se je Vinko Telič vrnil iz zapora:
»Bilo je, kot se bi drugič rodil!"
Po sedmih letih se je na Božič vrnil iz zapora iz Jugoslavije Vinko Telič domov na Letino pri Šmihelu. Kot znano, je Telič bil 16. oktobra 1981 na Ljubelju aretiran in nato v Ljubljani zaradi vojnega zločina obsojen na 15 let zapora. Sedem let je bil Vinko Telič v zaporu in kot sam tudi danes še prisega povsem nedolžno. Čeprav je v zadnjih letih mnogo hudega prestal, se hoče Vinko Telič zopet vključiti v življenje slovenske narodne skupnosti, katere zvest in trden član je bil vsa povojna leta, 35 let je pel tudi v Šmihelu v pevskem zboru „Gorotan“.
Vinko Telič se je po sedmih letih vrnil iz zapora domov na Letino, kjer je z ženo Marijo praznoval božič.
Mesec pred vrnitvijo na Koroško je Telič zaprosil za pomilostitev, ki pa je gotovo le formalno pomagala, je prepričan Vinko. Za Teliča so se v preteklih letih zavzeli vidni zastopniki v Avstriji in tudi v Jugoslaviji, mdr. bivši zvezni predsednik dr. Kirch-schlager, bivši kancler Sinovvatz, bivši deželni glavar VVagner in tudi državnozborski poslanec Zelenih Karel Smolle. Pa tudi v Sloveniji so se vidne osebnosti zavzele za Teliča. Pri tem, tako Telič, je gotovo pomagal ljubljanski nadškof Šuštar. Eno izmed glavnih vlog pa je igrala nedvomno tudi „Liga za človekove pravice", ki je intervenirala pri najvišjih instancah in kot se je izkazalo le uspešno.
„Da so me predčasno izpustili iz zapora, je mogoče le tudi nekje znak, da danes tudi v Jugoslaviji niso več popolnoma prepričani, da sem bil vojni zločinec," tako Telič, ki prisega, da kot domobranec ni ubil nobenega človeka. „Proces in tudi priče niso mogle dokazati, da sem kriv, kljub temu sem bil obsojen," tako Telič dalje. V zaporu v Dobu niso ravnali z njim slabo, kar pa je seveda edino pozitivnega na celi zadevi. Najprej je Telič delal v zaporu kot skladiščnik za orodje, nato v garderobi, v zadnjih dveh letih pa je bil portir med industrijskim obratom (livarno) in zaporom. Zaslužil je na mesec pribl. 200 šilingov, na drugi strani pa je utrpel seveda veliko finančno škodo. Penzijonska zavarovalnica je namreč skrčila penzijo na 3500 šil., od katere je morala Teličeva žena oskrbovati sebe in seveda celo domačo hišo, kar ni bilo enostavno.
Treba je tudi omeniti, da je Telič v zadnjem letu smel dvakrat po tri dni
sam s svojo ženo na dopust v Točice pri Šmartnem.
23. decembra 1988 je potem dobil pošto, da sme domov. Sprva vsega še ni prav dojel, šele ko je bil res doma na Letini pri svoji družini in to na božični večer, so se 68-letnemu Vinku vlile solze. Bilo je, ko bi bil na novo rojen, je dejal in ob spominu na 7 let zapora so se mu pri obisku Našega tednika vlile solze. Kontakt do domovine v zaporu mu je bil tudi Naš tednik, ki ga je dobival sicer nekoliko zakasnelo, toda redno. Obiskala ga je pogosto tudi njegova žena in sorodniki, prišla pa je na obisk cela vrsta domačinov iz Šmihela in okolja, ki so mu tudi redno pisali in vedno stali ob strani. Vsem tem se Vinko Telič prav prisrčno zahvaljuje.
Sprejem doma od prijateljev je bil prav tako zelo prisrčen. „Šmihelski dedi" so mu po telefonu zapeli v pozdrav pesem „V Šmihelu no kajžico imam", dekan Kristo Srienc pa je pri polnočnici v cerkvi pozdravil Vinka v fari.
Že v prvih dneh je imel Telič polno obiskov svojih znancev in prijateljev, tudi novinarji od vseh dnevnih časopisov so prišli. Celo ORF je prišel in za lokalno televizijo posnel prispevek.
Kako bo šlo zdaj življenje Vinka Teliča naprej? Najprej se hoče odpočiti, nato pa bo uredil vse formalne stvari tukaj v občini in na deželi. .Potreboval bom gotovo nekaj časa, da se bom uživel," tako Telič. V dobi sedmih let se je nedvomno mnogo spremenilo. Dva njegova otroka sta se poročila, rodilo se je tudi troje vnukov . . . si|vQ Kumer
Breznica pri Šentjakobu — Lojzke Hafner ni vec
Na božični prazpik smo ob veliki udeležbi spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče v Šentjakobu gospo Lojzo Hafner iz Breznice. Rajna Loj za je bila poročena z nekdanjim šentjakobskim županom Hanzijem Hafnerjem — Lejnakovim Hanzijem. V zakonu sta se jima rodila dve hčerki — od katerih je Mici ravnateljica ljudske šole v Podrožci. Rajna Lojza je bila preprosta, poštena žena, katere najvišja skrb je bila
družina. Čeprav je bil svoj čas njen mož župan šentjakobske občine, je Lojza ostala ponižna in se nikdar ni postavljala v ospredje. Dosegla je lepo starost, skoraj osemdeset let — vendar je bilo slovo od družine še vedno prezgodaj. Vsi, ki smo rajno Lojzo poznali, jo bomo ohranili v trajnem spominu. Hudo prizadetemu možu Hanziju, hčerkama in ostalim sorodnikom tem potom izrekamo naše iskreno sožalje.
Gorinčiče pri Šentjakobu — umrl je J. Miklavčič
V 93. letu starosti nas je zapustil gospod Janez Miklavčič, pd. Oričev oče iz Gorinčič. V ponedeljek, dne 26. decembra 1988, smo ga spremili ob ogromni udeležbi prijateljev in znancev na njegovi zadnji poti na pokopališče v Šentjakobu. Rajni Grič je bil svoj čas prekupčevalec s konji, razen tega je imel opekarno v Gorinči-čah, pozneje na Bistrici pri Šentjakobu in nazadnje v Šentjakobu v sedanjih prostorih Kmečke gospodarske zadruge. Rajni je bil že od leta 1954 vdovec in je svoja zadnja leta preživel pri hčerki Zorki pri pd. Trinku v Vognjem polju. Predsednik Zveze slovenskih zadrug Miha Antonič se je na grobu zahvalil rajnemu za delo v prid zadrugi. Med drugim je dejal, da je bil rajni ustanovni član Kmečko gospodarske zadruge Šentjakob in tudi njen prvi predsednik. Rajni je tudi poskrbel, da se je zadruga, ko je bila opuščena opekarna, preselila v te prostore. Rajni Oričev oče je po drugi svetovni vojni, ko še ni bilo prevoznih sredstev, dal svoj tovornjak na razpolago za prevoz mladine na razne kulturne prireditve.
Ker ni imel dovoljenja za prevoz ljudi, mu je takratna oblast predpisala kazen v znesku šil. 20.000,—, kar je bilo za takratni čas ogromno denarja in je to tudi brez godrnjanja plačal. Bil je zaveden član naše narodne skupnosti in je, dokler je še mogel, spremljal politični razvoj koroških Slovencev.
Pred mrliško vežico in na grobu se je od rajnega s pesmijo poslovil pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero".
Predsednik Franci Černut se je od rajnega poslovil in se mu zahvalil za vso njegovo podporo. Pogrebne obrede je opravil naš župnik gospod mag. Pepe j Mar-ketz ter Šentjakobčan, župnik v pokoju, gospod Tevžej Nagele — v cerkvi je prepeval naš cerkveni pevski zbor.
Naj bo rajnemu Oričevemu očetu Janezu Miklavčiču lahka domača zemlja, katero je nadvse ljubil.
Hčerkam, sinovom in ostalim sorodnikom velja naše iskreno sožalje.	Mi.
Novoletno srečanje izobražencev v Tinjah 2. in 3. januarja
„	in jutri . . . “
Letošnje srečanje je bilo razmišljanje o krščanski in narodni prihodnosti. Na to srečanje v Domu v Tinjah sta vabila Katoliška prosveta in Referat za izbražence. „. . . in jutri..." je bilo geslo, okrog katerega so razni predavatelji izpovedali svoja gledanja in razmišljanja. Dr. Drago Ocvirk je govoril o kristjanu pred jutrišnjim dnem. Diskusija na njegove misli se je ustavila ob vprašanju, ali se naj duhovnik vmešava v politiko ali ne. Nadaljnja predavatelja sta bila dr. Anton Trstenjak in Alojz Ffebula.
Letni pregled
Slike naj govorijo o trenutkih v preteklem letu, na katere se je treba spomniti. Tako na kulturnem kakor tudi na političnem področju se je marsikaj zgodilo. Vse preveč jubilejnih prireditev je bilo, vse preveč novih korakov, da bi ta štiristranski pregled lahko bil popoln. Tako naj omenjeni koraki v preteklem letu, prikazani v sliki, spomnijo tudi na tiste, za katere ni bilo prostora. Le nekaj kamenčkov iz bogatega mozaika, ki sestavlja popolno sliko leta 1988, je tukaj predstavljenih.
40 let Naš tednik: naši bralci so praznovali
Naši bralci in prijatelji so v soboto, 9., in nedeljo, 10. julija, v Šentjakobu v Rožu skupaj z nami praznovali 40 let izhajanja Našega tednika. Šotor je bil oba dneva do zadnjega kotička napolnjen, bogati kulturni in zabavni spored pa je spremenil naš praznik v pravo domače žegnanje. Ob tem je Naš tednik počastil tudi zaslužne urednike in sodelavce (glej sliko).
Nekaj trenutkov iz kulturnega in političnega življenja koroških Slovencev
Fotografski spomin na leto 1988
Mazaška akcija proti Matevžu Grilcu
V noči od 5. na 6. januar so neznani storilci namazali poslopje Mohorjeve družbe in pisarno predsednika NSKS dr. Matevža Grilca (na sliki) s parolami „Gri!c izdajalec", ..Grilc, kje je tvoj jezik?" Tudi kljukasti križ se je „zablestel" s stene.
	c<0 Ji W • Tj	ttti Jm ki	*»
	BPS
IX. Tischlerjeva nagrada dr. Janku Hornbocku
NSKS in KKZ sta lansko leto podelila Tischlerjevo nagrado dr. Janku Hornbocku kot priznanje za vsestransko prizadevanje v službi Družbe sv. Mohorja. Jubilant je to ustanovo po obnovi leta 1948 bistveno sooblikoval.
Žalostna novica za Zilsko dolino
Za vedno je zatisnil oči veliki sin Zilske doline Niko Kriegl. Vendar spomin na njega je neizbrisen, saj nam je zapustil mnogo zapisanega gradiva s področja šeg in navad iz Zilske doline. Nekaj tednov za Nikovo smrtjo je umrla tudi njegova žena.
Za Vašo sliko leta!
Ker nismo mogli upoštevati vseh dogodkov leta, sploh pa ne tega, ki se Vam zdi najlepši in najvažnejši, je ta okvir nepopoln.
Vsakdo naj ga izpopolni s sliko tistega dogodka, ki je zanj bil najpomembnejši.
Srečanje mladinskih zborov v Selah
Drugi del koncerta ..Srečanje mladinskih zborov“ je bil v Selah. Mladi pevci in pevke so peli predvsem narečne in ljudske pesmi. Prvi del te mladinske pevske revije je bil v Šentrupertu pri Velikovcu.
10-letnica otroškega vrtca Naš otrok
Voditeljica vrtca Irena Brežjak je na jubilejni torti prižgala deset sveč. Za vsako leto obstoja vrtca Naš otrok po eno. Čestitke za uspešno bodočnost je osebno izrekel tudi celovški župan Leopold Guggenberger.
25-letnica mature na Slovenski gimnaziji
V Škocijanu so se srečali prvi maturanti Zvezne gimnazije za Slovence, da se spomnijo gimnazijskih let. Od tedaj pa do trenutka srečanja je namreč preteklo že 25 let. Na sliki župnik Mirko Isop v pogovoru s sošolcem — vodjem slovenskega oddelka ORF Mirkom Bogatajem.
Solidarnostno zborovanje
V Slomškovem domu je bilo solidarnostno zborovanje za obsojence ljubljanskega vojaškega procesa. Na to zborovanje so vabili slovenski mediji in slovenske mladinske organizacije na Koroškem.
Nova maša
Janka
Krištofa
To je bil pravi praznik za južno Koroško. Pri Božjem grobu v Pliberški fari je obhajal Janko Krištof svojo prvo sveto mašo. Tega slavja se je udeležilo okrog 3000 ljudi.
Otroški dan na Radišah
Lani se je zbralo na Radišah, na praznik Kristusovega vnebohoda, nad 400 otrok. Ta že tradicionalni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina.
Zaključni prireditvi v gospodinjskih šolah v Šentjakobu in Šentrupertu
Vsakoletni zaključni prireditvi v gospodinjskih šolah v Šentpetru in Šentrupertu sta tudi letos presenetili. Tako so gojenke gospodinjske šole v Šentrupertu prvič, odkar šola obstaja, izdale šolski list, ki so ga imenovale KiS — KuS. V Šentpetru pa smo zvedeli, da
namerava vodstvo šole ustanoviti 5-letno strokovno in gospodinjsko šolo.
Einspielerjeva nagrada za dr. Inzka in dr. VValdsteina
Ob 100-letnici smrti Andreja Einspielerja sta prejeli dve zaslužni koroški osebnosti, dr. Ernst VValdstein in dv. sv. dr. Valentin Inzko, prvo Einspielerjevo nagrado. V okviru slovesnosti ob 100-letnici smrti Andreja Einspielerja je bila odkrita tudi spominska plošča pri Pregleju, domu šestih duhovnikov Einspielerjev.
Večurna dvojezičnost po nekaterih naših krajih
Tam, kjer ni dvojezičnih topografskih napisov, so se po nekaterih krajih na južnem Koroškem za nekaj ur prikazali dvojezični napisi. Pod nemške napise so bili iz porocela pritrjeni manjkajoči slovenski napisi. Bilo je to na binkoštni ponedeljek, 23. maja 1988.
Papež Janez Pavel II. na Krki
Okoli 80.000 romarjev iz Koroške, Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in peščica romarjev iz Madžarske se je udeležilo v soboto, 25. junija, romanja treh dežel na Krki. Tega srečanja se je udeležil tudi papež Janez Pavel II. Bil je to velik dogodek za krško škofijo.
Janko Malte in Franc Tomažič v predsedstvu Arge-Region-Kultur
Na sliki sta ob srečanju z zvezno ministrico za pouk in umetnost Hilde Havli-cek tudi Malle in Tomažič. Nakazala sta manjšinski položaj na Koroškem.
30. šolska akademija Slovenske gimnazije
Lansko leto je stopila mladina Slovenske gimnazije že tridesetič ha pevski in recitatorski oder. V ospredju akademije so bili žalostni dogodki pred 50 leti. Geslo akademije „Sele vsepovsod".
Lelo 1988: vrsta pestrih mozaičnih kamenčkov
Letni pregled
Uspešni nastopi Mešanega pevskega zbora „Rož“
Mešani pevski zbor „Rož“ in njegov zborovodja bajko Milisavljevič sta ob Dnevu vstaje slovenskega naroda prejela posebno priznanje za uspeli koncert „ Ponižani in razžaljeni". Praizvedba tega zahtevnega koncerta je bila ob 50-letnici „anšlusa“ v kulturnem domu v Šentjakobu 12. marca 1988. Tako je na ta dan bila prikazana dolga pot priprav in iskanja v dokončni obliki. Ta koncert je navdušil preko avstrijske meje.
Tonči Nageie v središču pozornosti
Ob letošnjem jubilejnem koncertu KKZ Koroška poje je bil šentjakobski skladatelj Tonči Nageie v središču čestitk in pozornosti. Lanskoletna zborovska revija je bila v znamenju 80-letnice ustanovitve Krščanskosocialne zveze za Koroško.
45. obletnica obglavljenja 13 žrtev iz Sel
Na sliki vidite polaganje venca 13 žrtvam iz Sel, ki so našle smrt v dunajski sivi hiši. Na kraju usmrtitve na Dunaju je njihov spomin počastil tudi zvezni kancler Franc Vranitzky.
Spominska prireditev prvi žrtvi nacističnega nasilja
Ob 50-letnici mučeniške smrti župnika Vinka Poljanca je bila v Škocijanu spominska proslava. Pri maši, polaganju vencev in kulturnem sporedu so bili zbrani ljudje iz vseh naših dolin in krajev, da se poklonijo prvi žrtvi nacističnega nasilja med koroškimi Slovenci.
Pogovor, dialog in srečanje pred državnim praznikom
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in državnozborski poslanec Karel Smolle sta yabila na sprejem v Modestov dobi. Bilo je to na predvečer državnega praznika. Sprejem je naletel na velik odmev. Udeležili so se ga zastopniki in osebe iz politike, Cerkve, gospodarstva, kulture in pravosodja. To srečanje je služilo predvsem pogovoru in medsebojnemu srečanju, ki ga mislita Matevž Grilc in Karel Smolle ponoviti vsako leto.
Kultura
20. Koroški kulturni dnevi
Brez znanstvene dejavnosti grozi kulturna pustima
Koroški kulturni dnevi, ena od izobraževalnih iniciativ in ustanov koroških Slovencev, so lani, leta 1988, potekali dvajsetič. KKD, tako okrajšava zanje, so od vsega začetka presegli meje slovenskokoroške sredine in se uveljavili tako v vseslovenskem kulturnem kakor tudi v vsekoroškem in tudi avstrijskem merilu in znanstvenem
ambientu. Menim, da je za drugo okroglo obletnico ta ugotovitev primerna in tudi pravilna, pri čemer pa se je treba zavedati vseh pomanjkljivosti in težav (finančne, organi-zatorične, personalne in druge), s katerimi se KKD bodejo od začetkov sem. Dvajseti KKD so prvič bili na celovški univerzi, bili pa so v torek, 28. 12., in v sredo, 29. 12. 1988.
Dr. Andrej Moritsch
V torek dopoldne so na sporedu bili najprej pozdravni nagovori in čestitke za dvajsetletnico dnevov, ki pa so se bistveno razlikovali od običajnih „vse najboljše za in kar tako naprej", temveč so gostje ljubljanske univerze, med njimi dr. Grafenauer, dr. Šumi in dr. Nečak brez ovinkarjenja izrazili svojo skrb za nadaljnjo usodo te izobraževalne ustanove in s tem tudi za znanstvenoraziskovalno delovanje pri koroških Slovencih. Vendar vsa njihova podpora nič ne bo zalegla, če na senčni strani Karavank ne bomo znali prijeti za delo in se spoprijeti s problemi, vprašanji in nalogami.
Vodja Slovenskega znanstvenega
inštituta Avguštin Malle je podal prikaz razvoja Kulturnih dnevov v dveh desetletjih, vmes pa je natrosil kup informacij o prav nič zavidljivem vrednotenju in položaju znanstvenega dela pri koroških Slovencih, pri čemer je predvsem cikal na Slovenski znanstveni inštitut, ki mu (ali pa tudi ne, saj se očitno nihče ne spozna prav) grozi konec.
Diskusija je pokazala, da znanost nekaj stane in da brez lastnega znanstvenega dela naši narodni skupnosti grozi kulturna pustinja. Profesor Vasilij Melik je spregovoril o letu 1918 v slovenski zgodovini in ga primerjal s pokristjanjevanjem Karantancev leta 750, Trubarjevo odločitvijo za slovenski narod in jezik, Pohlinovim bojem za enakopravnost slovenske kulture v Evropi leta 1768 — bila je to cezura, ki še danes odseva v narodovo zgodovino. Melik je z informacijami o odnosu Slovencev in tudi o odnosu drugih južnoslovanskih narodov do monarhije in dinastije ter o intencijah Srbije ter njenega odnosa do ostalih Južnih Slovanov (podrediti da se morajo njej) razgrnil zelo kompleksno podobo razvoja, ki se je končal v državi SHS. Državi, ki je nastala tri dni pred osvoboditvijo svoje prestolnice, Beograda.
V bistvu je Avstroogrska sama se odpovedala svojemu južnemu delu in ga ni Srbija osvobodila, kot je dejal Melik. Med Slovenci je vladal precejšen efvorizem, ker je prišlo do države Slovencev, Srbov in Hrvatov,
Podijska diskusija na temo ..Urbana družba in manjšine v alpsko-jadranskem prostoru"
Z leve: diskusijski vodja Teodor Domej, Vladimir Klemenčič, Albert F. Reite-rer, Franci Serajnik in Hans-Jorg V/aidner. Najbolj svež in zanimiv je bil na tej diskusiji odvetnik Franci Serajnik.
in nekateri so že kar formulirali razne programe, po katerih naj bi se Slovenci, Srbi in Hrvati zlili v en narod, jugoslovanski narod, na drugi strani
Piše Franc VVakounig
pa je vzporedno s tem rasla skrb za obstoj Slovencev. Ostala do danes je v bistvu skrb za obstoj naroda, ki leta 1918 ni v celoti prišel pod okrilje ene države, ampak so bistveni deli (Koroška, Italija, Madžarska) ostali zunaj njenih meja. Ta skrb se tudi po letu 1945, ko je Slovenija postala suverena republika v Jugoslaviji (tako stoji
v zakonu), ni polegla, temveč teden-ce v smeri centralizma so Slovencem nevarne.
Popoldan je raziskovalna skupina okoli doc. dr. Moritscha, ki jo sestavljajo Astrid Eichvvalder, Heidi Grafenauer, Peter Oberdammer, Thomas VVittner, Brigitte Kuchar, prikazala rezultate raziskave „Proces nacionalne diferenciacije na Koroškem na primeru Štefana, Blač, Borovelj, Med-borovnice in Železne Kaple".
Za tem pa je založba Drava predstavila vrsto knjig iz svojega lanskoletnega založniškega programa. Del knjig bomo v prihodnje predstavili.
Predstavljen projekt »Slovenščina moj jezik"
Novo razmerje do slovenščine
Preden je nastopil igralec Polde Bibič z izbranimi besedami iz zakladnice slovenskega literarnega snovanja in so mladinci predstavili akcijo »Slovenščina moj jezik", je predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomi Ogris spomnil na zgodovinsko obletni-
kedranščina. Da, to so naši ljudje, ki govorijo malo po slovensko, še več pa po nemško. Nekaj izjav, ki jih je posnela iniciativna skupina »Slovenščina moj jezik", je bilo slišati skozi zvočnik. Bolje bi bilo, da kaj takega ne bi slišali. Nakazati ta položaj in ga skušati omili-
co. Spomnil se je zadnjega občnega zbora Krščansko-so-cialne zveze pred 50 leti (28. 12. 1938). Ta dan je bil za koroške Slovence prelomnica. Tudi je imel Jožko Tischler na tem občnem zboru govor, ki ima mesto v zgodovini koroških Slovencev. Govor je imel za njega osebne posledice. Tischler je bil premeščen v Vorarlberg.
»Zmeraj manj smo navajeni poglobljeno poslušati drug drugega." Tako je začel svoj recital igralec Polde Bibič. Po več kot enournem poslušanju Bibičevih recitalov pa preko zvočnikov kot strela iz neba slovensko-nemška spa-
ti, to je tudi cilj iniciativne skupine »Slovenščina moj jezik".
Na posebnem letaku so bile zapisane tudi naslednje besede: »Ne govorimo kar tako tjavdan, pač pa pomislimo, kaj povemo. Postojmo ob kakem lepem izrazu in veselimo se ga."
V tem letaku so napovedana tudi težišča te iniciative za letošnje leto: jezik in kultura; jezik, partnerstvo, družina; jezik in korenine ter s slovenščino v leto 2000. Večer v Modestovem domu je bil tudi po prireditvi še slovenski. Navzočim so ponudili kozarec slovenskega vina.
Kultura
Predstavljen prvi igrani slovenski koroški film TEVŽEJ
Za polno predavalnico I na celovški univerzi je poskrbela krstna predstava dvajsetminutnega filma TEVŽEJ. Tako so producenti filma, za katerega pravijo, da je „prvi igrani slovenski film na Koroškem' po več kot 24-meseč-ni dobi čakanja le dali na platno žive slike. Skoraj dve leti so po snemanjih uporabili za montažo in pripravo tega filma, ki izhaja brez vsakršne govorjene besede. Uvod v film, ki filmu gotovo jemlje izpovednost slike, je petminutni monolog. Črnobeli film so posneli filmski ljubitelji s pomočjo strokovnih sodelavcev v neodvisni produkciji. Dve osebi izstopata pri tem projektu: režiser Marjan Sti-cker in snemalec Miha Dolinšek, ki je imel za ta film tudi zamisel.
Po krstni predstavi je režiser Marjan Sticker na vprašanje, zakaj je film bil posnet v brezbesed-nosti, v katero je zapadel, dejal: „Posneli smo ga iz potrebe." Nagovoril je tudi zavestno odločitev, da je film ostal brez dialoga, to pa tudi „ za radi medija filma" samega. Poudaril pa je tudi, da je imel potrebo naučiti se ..filmskega jezika". Snemalec Miha Dolinšek pa je svoje hotenje po slovenskem filmu na Koroškem, ki je prvi in črnobel, to osvetlil iz naslednjega zornega kota: „Od 16. leta naprej se že ukvarjam s filmom. Predlagal sem, da bi posneli zahtevnejši film."
Po predstavitvi filma je bil nagovorjen tudi glavni igralec Mihi Miškulnig o svojih občutkih glede filma. .Šele danes sem gledal na film kot film. Danes je bilo tudi ozračje takšno, da sem s filmom zadovoljen."
Vsakdo, ki je pričakoval amaterski film je bil ob predstavitvi tega filma razočaran. Gledalci so
doživeli izredno močan in bogat film, ki nikakor ni osnovan na koroški problematiki. Film nikdar ni dolgočasen. Na eni strani so posredovale slike podobo o nastajajočem življenju, na drugi strani pa je bilo prisotno uživanje ob uničevanju vsakršnega življenja.
Ker so producenti govorili o zahtevnejšem filmu, naj mi bodo dovoljene naslednje opombe. Za krepko metaforično izpoved je ta film vsekakor prekratek. Začetnemu montažnemu ritmu vsebinsko nikakor ni možno slediti, zato ostaja marsikatera izpoved neizpovedana. Vsebinsko je treba le še omeniti, da bi film na izpovedi veliko pridobil, ko bi iz-
ostala utonitev glavnega igralca Tevžeja.
Pa še nekaj besed k vodenju kamere. Snemalcu Mihi Dolinšku ni uspelo ustvariti lastnega rokopisa vodenja kamere. Često je kamera obstala na enem in istem prostoru. Ni se premikala kamera, ampak igralci. Tako dobiva film včasih vse preveč teatralične poteze. Kamera bi morala vse bolj loviti središčno dogajanje, ne pa kazati sliko, na kateri mora gledalec šele sam ugotavljati, kje je najodločilnejši izrez. Perspektiva kamere včasih nikakor ne odgovarja vsebini slike.
Zelo sumim, da bo film Tevžej na mednarodnih festivalih deležen tudi raznih priznanj.
Vincenc Gotthardt
Režiser Marjan Sticker in snemalec Miha Dolinšek sta opravila skupno z igralci in sodelavci odlično delo.
Prizadevanje za človekove pravice
Dopoldan drugega dneva 20. Koroških kulturnih dni je bil v znamenju človekovih pravic. Sliko o človekovih pravicah v Jugoslaviji in v Avstriji sta podala profesor za kazensko pravo Ljubo Bavcon in Feliks J. Bister.
V svojem referatu je Bavcon izčrtal, da se zavzemanje za človekove pravice v socialističnih državah še vedno gleda kot opozicijo edini vladajoči stranki. Zato je Bavcon tembolj vesel, da je bilo po več desetletjih prizadevanja posameznikov le tako daleč, da je bilo možno ustanoviti Svet za varstvo človekovih pravic, kateremu tudi predseduje. .Svet za varstvo človekovih pravic je v zadnjih dveh letih lahko zelo veliko naredil, vendar pa še ni dosegel tega, kar bi lahko bil in moral." Dvoje nalog ima to združenje. Prva naloga je strokovno in mo-
ralno pomagati ljudem, ki so jim bile v Sloveniji kršene človekove pravice, ne glede na njih narodno
Feliks J. Bister
pripadnost. Druga naloga pa je v sovplivanju pri pravni ureditvi.
Ljubo Bavcon je ugotovil tudi, da je vprašanje človekovih pravic .nabito z emocijami, nabito s konflikti, mnogoplastno in zelo komplicirano". Svoje predavanje je zaključil z željo, da bi bilo možno, da se bo ljudem zgodilo kolikor se da malo krivic.
Feliks J. Bister je v svojem predavanju o človekovih pravicah v Avstriji omenil, da je odprta .cela vrsta vprašanj na področju avstrijskih manjšin". Nikakor tudi ni mogel mimo ugotovitve, da bi morali koroški politiki biti .bolj občutljivi glede rabe slovenskega jezika in slovenskih krajevnih imen. Tu ne moremo izvzeti mesto našega zborovanja".
Ista izpoved obeh predavateljev pa je bila, da si bomo tako v Avstriji kakor tudi v Sloveniji vsi skupaj še dolgo prizadevali za uveljavitev človekovih pravic.
Čestitamo
Upokojeni profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu dr. Anton VVutte je te dni obhajal svojo 75-letnico. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Na novega leta dan je praznovala na Radišah v krogu svojih dragih svoj 80. življenjski jubilej gospa Kristina Hribernig, pd. Boštjanova mama. K temu jubileju ji vsi želimo vse najboljše, še mnogo zdravih let ter da bi tudi še naprej tako rada brala Naš tednik.
Mozganova mama, Johana Paul iz Koprivne pri Železni Kapli, je v teh dneh praznovala 77. rojstni dan in god. K dvojnemu praznovanju ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in srečnih let.
Paul Sadjak iz Rinkol in Neža Lubas iz Vogrč bosta v teh dneh praznovala svoj rojstni dan. Slovensko društvo upokojencev v Pliberku jima iskreno čestita in jima želi še veliko zdravih in lepih let. Čestitkam se pridružuje tudi EL Pliberk.
Kristi Prešern iz Dobja pri Baškem jezeru je minuli teden praznoval rojstni dan in god. Za dvojni praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zadovoljnih in srečnih let.
Paula Strugar iz Žitare vasi je pred kratkim praznovala svoj rojstni dan. Za njen praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
Zofi Lučovnik na Obirskem je v teh dneh obhajala svoj 66. rojstni dan. K njenemu praznovanju ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zadovoljnih in lepih let.
60. rojstni dan in god je pred kratkim praznoval Folti Čertov, pd. Slnčnikov v Selah. Za njegov dvojni praznik mu iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta.
Štefka Vauti iz Podgrada pri Škocijana je v teh dneh praznovala okrogel rojstni dan. K njenemu jubileju ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in srečnih let med njenimi dragimi.
Ani Užnik iz Sel je pred dnevi praznovala 50. rojstni dan. Za srečanje z Abrahamom ji Iskreno čestitamo in ji želimo še enkrat toliko zdravih in srečnih let.
Prireditve/Radio
	L PRIREDITVE	
		

Kat. dom prosvete Kath. Bildungsheim
SODALITAS
9121 Tainach/Tinje ®(0 42 39) 26 42
od sobote, 7. januarja 1989, od 14.30 ure do nedelje, 8. januarja 1989, do 16.30
PRIPRAVA NA ZAKON
Spremlja: Jože Kopeinig
Predavatelji: zdravnik, mati, sodnik in duhovnik
od ponedeljka, 9. januarja 1989, od 18. ure do četrtka, 12. januarja 1989, do 13. ure
Duhovne vaje za članice Živega rožnega venca V ŠOLI VELIKIH MOLILCE7
v četrtek, 12. januarja, od 9.30 do 13. ure
Strokovno predavanje za kmetice In kmete: OBDELAVA IN RAZDELITEV SVINJE,
nem.
Predavateljica: Karin Schlieber v potok. 13. januarja, od 9. do 16. ure
SEMINAR O AKTUALNIH VPRAŠANJIH OVČEREJE, nem., slov.
Predavatelja: mag. dipl. inž. Drago Kompan in inž. Jury Prireditelj: KIS Soprireditelj: Dom v Tinjah
od petka, 13. januarja, od 18. ure do nedelje, 15. januarja, do 13. ure
Duhovne vaje za mlajše može in starejše fante KRŠČANSKA OSEBNOST Voditelj: p. Ivan Antolič
od sobote, 14. januarja, od 15. ure do nedelje, 15. januarja, do 13. ure
Seminar o sanjah: RAZUMETI SANJE IN SANJAČE, nem.
Predavatelj: univ. prof. dr. Erich Loschenkohl
v nedeljo, 15. januarja, od 14.30 do 20. ure
SREČANJE LOVCEV Z IZOBRAŽEVALNIM IN DRUŽABNIM SPOREDOM Predavatelji: dek. Kristo Srienc, v. s. sv. dr. Anton Kramer in prof. Franc Božič
v torek, 17. januarja, od 9. do 16. ure
ŠOLANJE ZA SODELAVCE KMEČKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Predavatelji: Dl. St. Domej, mag. H. Madritsch in Dl. H. Miki
v sredo, 18. januarja, ob 19.30 uri
Predavanje o mistiki: SV. BERNARD IZ CLAIRVEAUX-a, nem.
Predavatelj: univ. pof. dr. p. Vladimir Satura
Slovenski tečaji v Celovcu in v Tinjah
v ponedeljek, 9. januarja, ob 18. uri SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE, 2. del Kraj: pri kapucinih, VVaaggasse 15 Voditelj: Franc Krištof
v torek, 10. januarja, ob 18. uri SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE, 2. del Kraj: Katoliški dom Tinje Voditelj: ravnatelj Mirko Srienc
v sredo, 11. januarja, ob 18. uri SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE, 2. del Kraj: pri kapucinih, VVaaggasse 15 Voditelj: Franc Krištof
v četrtek 12. januarja, ob 18. uri
SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE, 2. del Kraj: Katoliški dom Tinje Voditelj: ravn. Mirko Srienc
Romarsko in izobraževalno potovanje v Egipt
od nedelje, 5. februarja 1989, do sobote, 11. februarja 1989 Program: Odlet v nedeljo popoldne z letališča Brnik proti Beogradu.
KAIRO: ogled mesta, cerkva in mošej, okolice, stolnice sv. Marka, zbirke ikon, obisk pri šolskih sestrah, ogled koptske cerkve, piramid, kraljevskih grobnic, enodnevno potovanje z letalom na Sina! (samostan sv. Katarine pod Mojzesovo goro), Aleksandrija . . .
CENA: šil. 8960,— v ceni še ni vključena letalska taksa v Kairu in ne skupen prevoz. Prijave: Katoliški dom prosvete Sodalitas v Tinjah
Četrtek, 5. januarja
Rož — Podjuna — Zilja.
Petek, 6. januarja
Trije kralji. Papež na Koroškem.
Sobota, 7. januarja
Duhovni nagovor (žpk. Peter Sticker) — Voščila (D. Ur-schitz)
Nedelja, 8. januarja
Glasbena produkcija leta. — Koroška pesem.
Ponedeljek, 9. januarja
Slovenščina, moj jezik.
Torek, 10. januarja
Jakrat si mislim, da bo nova vojna" (p. Ivan Antolič).
Sreda, 11. januarja
Narodno-zabavna glasba.
Četrtek, 12. januarja
Rož — Podjuna — Zilja.
6. januarja bo slovenski radio ponovil reportažo iz Krke ob višku Heminega leta, ko je bil papež Janez Pavel II. prvič uradno v naši deželi in je romanje treh dežel izzvenelo s slovesno, trojezično službo božjo, z nagovorom papeža tudi v slovenskem jeziku. — Od pesmi do pesmi — od srca do srca boste svoje drage lahko pospremili v soboto, 7. januarja, na praznični dan, 8., dan kasneje, pa boste v radiu lahko slišali izbor iz glasbene produkcije '88 slovenskega radia. Sodelujočim in ostalim morda vzpodbuda za še bolj zavzeto pevsko in instrumentalno dejavnost. — Slovenščina, moj jezik. Materin jezik. Ob zaskrbljujočem razvoju akcija Katoliške mladine. Reportažo o poteku bo v ponedeljek, 9. januarja, pripravila Kornelija Vo-spernik. — Halo, prijatelji! V torek verjetno ne boste slišali sporeda, ki bi vas navdušil. Ivan Antolič, priljubljeni pater iz Sveč, bo namreč z mladimi pričal o občutkih v mladih srcih, ko je prepir v hiši, in sta si atej in mamica v laseh: Takrat mislim, da bo vojna . . .
KOTMARA VAS
DISKUSIJSKI VEČER
in srečanje s člani Odbora za varstvo človekovih pravic v Sloveniji Bojanom Korziki in Bojanom Sinki Diskusijo bo vodil prof. Jože VVakounig Čas: sobota, 14. januarja, ob 19. uri Kraj: pri Mežnarju v Kotmari vasi Prireditelj: SRD .Gorjanci" v Kotmari vasi
GLOBASNICA
16. PODJUNSKI PLES
Čas: sobota, 14. jan., ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Za ples igra skupina .HENČEK" Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici
Prodam hišo z malo zemljišča, primerna za oddih ali dopust ob koncu tedna. Prav tako prodam tudi električni motor. Štefka Maloveršnik, 9135 Železna Kapla 317, tel.: 0 42 38/81 65 med 19. in 20. uro.
Ugodno prodam nov šotor (Steil-vvandzelt) srednje velikosti 200 cm, teža 25 kg, primeren za dopust v naravi. Poleg tega še prodam dvosedežni moped „Puch“. B. L., 9135 Železna Kapla 317, tel.: 0 42 38 / 81 65 med 19. in 20. uro.
CELOVEC
38. SLOVENSKI PLES
Čas: sobota, 7. januarja 1989, ob 19.30 Kraj: velika dvorana Doma sindikata v Celovcu
Igrata: ansambla Henček iz Slovenije in Zmeda iz Šentprimoža Gost: Slovenski oktet Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
CELOVEC
GIMNAZIJSKI PLES
Čas: petek, 27. januarja 1989, ob 20. uri Kraj: velika dvorana Doma sindikata v Celovcu
Igrata: ansambel Agro-pop in Fantje treh dolin
Prireditelj: Maturanti Zvezne gimnazije za Slovence
SADNA KOMEDIJA
Revolucija v deželi sadja in zelenjave v petek, 6. januarja, ob 11. uri (po maši) v Kulturnem domu na Radišah v petek, 6. januarja, ob 19.30 pri Miklavžu v Bilčovsu v soboto, 7. januarja, ob 15. uri v gostilni Mežnar v Kotmari vasi v nedeljo, 8. januarja, ob 9.15 v farni dvorani v Šentlipšu v nedeljo, 8. januarja, ob 11. uri v farni dvorani v železni Kapli Nastopa: Lutkovna skupina dunajskih študentov
VOGRČE
GOSPOSKA KMETIJA
veseloigra v treh dejanjih Čas: nedelja, 8. januarja, ob 19. uri Kraj: farna dvorana v Vogrčah Nastopa: farna mladina iz Vogrč Prireditelj: farna mladina Vogrče
ŽVABEK
GOSPOSKA KMETIJA
veseloigra v treh dejanjih Čas: sobota, 7. januarja, ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Žvabeku Nastopa: farna mladina iz Vogrč
ŠENTPRIMOŽ
17. PLES DANICE
Čas: v soboto, 21. januarja, ob 19.30
Kraj: v Kulturnem domu Danica
v Šentprimožu
Igra: ansambel ZMEDA
Prireditelj: SPD .Danica" Šentvid v
Podjuni
RADIŠE
RADIŠKI PLES
Čas: sobota, 14. jan., ob 19.30 Kraj: kulturni dom na Radišah Prireditelj: SPD na Radišah Za ples igra ansambel ZMEDA
ŠENTPRIMOŽ
NOVOLETNI KONCERT
Čas: nedelja, 8. januarja, ob 14.30 Kraj: Kulturni dom v Šentprimožu Prireditelja: SPD .Danica" v Šentprimožu in SPD .Danica" Šentvid v Podjuni Sodelujejo: Mlajši mladinski zbor, Vokalni ansambel, Mešani zbor SPD .Danica" in pevsko-instrumentalna skupina Trio iz Roža
ZAHOMC
KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA
v spomin dr. J. VViegeleja ob 35-letnici ŠD Zahomc Čas: petek, 6. januarja, ob 19.30 Kraj: avla ljudske šole v Zahomcu Prireditelj: Športno društvo Zahomc
ŠENTJANŽ
NOVOLETNI KONCERT
Čas: sobota, 14. jan., ob 19.30 Kraj: gostilna Tischler v Šentjanžu Sodelujejo: Šentjanžki tamburaši, trio iz Roža in MoPZ .Valentin Polanšek". Povezuje: dr. Toni Pa rti Prireditelj: SPD .Šentjanž"
Oglasi
Režiser Axel Corti bere v Vrbi
Na povabilo knjigarne Hagleit-ner v Vrbi in vrbskega kulturnega društva bo v soboto, 7. januarja 1989, ob 19.30 uri bral v slavnostni dvorani občinskega urada Vrba znani režiser in pisatelj AXEL CORTI.
Corti je v zadnjem času prejel več nagrad za svoje filme. Zaslovel je tudi po oddaji ..Schalldamp-fer' v avstrijskem radiu. Že večkrat je pisal o koroških Slovencih.
V Vrbi bo Corti bral iz del Eri-cha Frieda in Kurta Tucholskega.
Prisrčno vabljeni!
10 let Pliberški časopis
PLIBERŠKI ČASOPIS in Posojilnica-Bank Pliberk vabita na
plesni teče}
ki bo od nedelje, 15.1.1989, ob 16.00 uri pri FLORIANU v VOGRČAH
Prijavijo se lahko odrasli in mladinci. Če bo dosti prijav, bomo naredili tečaj za odrasle In posebej za mladince.
Tečaj, ki bo trajal 10x2 uri, bo vodil plesni učitelj GREGOR KRIŠTOF.
RESTAVRACIJA - KEGLJIŠČE - BILJARD
JUENNA
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Glavni urednik: Silvo Kumer. Uredniki: Franc VVakounig, Heidi Stingler in Vincenc Gotthardt. Oglasni oddelek: Aleksander Čertov.
Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0463) 51 25 28 - 21. 24, 25, 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: NAŠ TEDNIK. Viktringer Ring 26. 9020 Klagenfurt/Celovec. Letna naročnina: šil. 280,—. Cena posamezne številke: šil. 8.—.
Srečno novo leto želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
družina
dipl. trg. Janko Urank
CELOVEC
Slovencem v Sloveniji in zunaj Slovenije želi zdravo novo leto 1989
(lOraitto IPHM1 iz Šentvida
Import-eksport družba v Celovcu išče
SODELAVCA
za delo v skladišču oz. prodaji
Pogoj: znanje obeh deželnih jezikov in osnovno znanje EDV; šolska izobrazba: trgovska akademija.
Prijave pošljite na:
Import-eksport
IMPATEX, Ebentaler Strafie 147, 9020 Celovec, tel. 04 63 / 37 1 42.
S SŠZ na smučanje v Bolgarijo
Zimskošportni center BOROVEC na planini RILA v Bolgariji bo letos v semestralnih počitnicah cilj smučarskega izleta (tečaja) Slovenske športne zveze. Izlet na prizorišče alpskega svetovnega pokala bo trajal od petka, 3. februarja, do sobote, 11. februarja 1989.
BOROVEC (1300 m) leži pod najvišjim bolgarskim vrhom MUSALO (2925 m) južno od glavnega mesta Sofija. Smučarske naprave (katinska žičnica, sedežnica, 7 vlečnic, otroške vlečnice) so najnovejšega francoskega proizvoda, prav tako novozgrajeni hotelski objekt najvišje kategorije RILA z apartmaji, kjer bodo udeleženci bivali. Rezervirani so apartmaji.
V ceni 3890,— šilingov je vključeno: 7 polpenzionov + 1 prenočitev z zajtrkom, letalski prevoz Ljubljana-Skopje-Ljubljana, avtobusni prevoz Skopje-Borovec-Skopje.
Otroci imajo popust na ceno. Smučarske vozovnice se bodo zaradi ugodne menjave nabavile v Borovcu samem.
PROGRAM: petek, 3. 2. 1989, ob 19. uri polet iz Ljubljane do Skopja, avtobusni transfer v BOROVEC; med tednom smučanje in možnosti ogleda glavnega mesta SOFIJE in mesta PLOVDIVA, eventualno ogled svetovno znanega srednjeveškega samostana Rila.
sobota, 11.2. 1989, po zajtrku avtobusni transfer v Skopje, ogled glavnega mesta Makedonije, ob 18.35 odlet aviona v Ljubljano.
Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 12. januarja 1989 z naplačilom 1000,— šil. na konto Slovenske športne zveze 1-03.029.113 pri POSOJILNICI Celovec (BZ 39103), BahnhofstraBe 1.
P.S.: V četrtek, 12. 1. 1989, bo ob 20. uri pri Joklnu v Celovcu srečanje udeležencev smučarskih tečajev SŠZ s skioptičnim predavanjem.
DSG Koroška sporoča, da bo Družinski smučarski tečaj v semestralnih počitnicah!
Kraj: Flattnitz
Od 4. febr. do 11. febr. 1989 Cena: od 1400,— naprej V ceni so vključeni polni penzion, tečaj za otroke in odrasle, nadzorstvo otrok, kopališče, sauna, vosek za smuči, 2-, 4- in 6-po-steljne sobe, deloma s kopalnico oz. kopalnico/prho in straniščem. Poleg tega še možnost sankanja in teka na smučeh.
Točnejše informacije dobite pri DSG Karnten/Koroška pod tel. štev. 51 15 77 / 60.
Slovensko planinsko društvo Celovec
RAZPIS
Tradicionalna mednarodna, ljudska smučarska tekma za
„KARAVANŠKEGA MEDVEDA"
in mladinski slalom za
„KEKCA“
v nedeljo, 15. januarja 1989 Sele-Zgornji Kot, pri Francu
Start: ob 11. uri
(prijave so možne do pričetka tekme) Tekmovalci: vsak. ki |e starejši od 10 let! Potek: Na startu tekmovalec vzame smuči na ramo in se poda po lepo steptani poti. Na koncu te poti (je označeno) naveže smuči in se spusti po celcu, čez prostrane travnike, nazaj proti startu — kjer je sedaj končni cilj. Vzpon + smuk = rezultat Najboljši dneva bo posebno nagrajen! MLADINSKI SLALOM ZA „KEKCA“ Tekmovalne skupine:
I. dekleta in fantje do 10 let II. dekleta in fantje od 11 do 16 let Startnina:
Za ..medveda" 50,— / za „Kekca 20,— za mladino od 10 do 16 let, ki sodeluje na obeh tekmah, pa šil. 50,—.
Naj večji nogometni turnir za naraščaj v Evropi — SAK oficialni organizator
132 moštev iz 12 držav na turnirju SAK
V Šentvidu in vVetrinju se bo odvijal 7. mednarodni zimski nogometni turnir v dvorani za naraščaj , katerega letos prvič oficialno prireja SAK. Od 6. do 8. januarja bo igralo 132 moštev iz 12 držav za zmage. Organizator VValter Ficki pričakuje 1500 športnikov in funkcionarjev, na otvoritvi v Šentvidu pa nad 2500 obiskovalcev.
Na otvoritvi v Šentvidu bo mdr. nastopila tudi folklorna skupina iz Sel, na sporedu pa je tudi t. i. „Laser-show", ki je gotovo nekaj edinstvenega. Nekaj posebno edinstvenega za avstrijske in celo evropske razmere pa je številna udeležba vrhunskih evropskih ekip na turnirju v dvorani. Iz Nemčije npr. pridejo VFB Stuttgart in FC Schalke 04 in VVerder Bremen. Iz Anglije pa pride celo naraščaj I. ligaša Norwich City, zastopana pa sta seveda tudi avstrijska I. ligaša Rapid in Austria Wien.
Organizacija turnirja je ogromna, priprave tečejo že celo leto. VValter
Ficki, ki je doslej organiziral prvih šest turnirjev, ima seveda že ogromno izkušenj in pravzaprav vse delo opravlja skoraj sam, letos pa se je združil s SAK, ki seveda lahko mnogo pomaga in predvsem v naslednjih letih še pomaga pri razširitvi turnirja.
Mladi nogometaši iz vse Evrope bodo spali in stanovali v hotelih v okolici Celovca in Šentvida, mdr. pa tudi v dveh slovenskih domovih v Celovcu, v Modestovem in Mladinskem domu.
Skupine, v katerih igrajo naša moštva oz. najbolj prominentna moštva:
Pionirji (Miniknaben):
Skupina 1:
VFB Stuttgart	Bischofshofen
Globasnica	VVels
Pri pionirjih igrajo mdr. tudi Schalke 04, Austria VVien, GAK in FC Berlin.
Dečki (Knaben)
Pri dečkih igrajo v 11 skupinah po 4 moštva. Mdr. najbolj prominentna: Haladaš (Madžarska), G KS Bytom (Poljska), FC Zurich, FC Numberg, VVerder Bremen, Norvvich City.
Šolarji Skupina 1
FC Zurich SAK Poreče Mureck
Skupina 2
Fleimstetten (NDR) Dobrla vas Flavia So Iva VViener Neustadt
Pri šolarjih igrajo mdr. še: Banska Bistrica (ČSSR), Austria Celovec, FC Sarajevo, VVurzburg, Spartak Pleven (Bolg.), Rapid.
Mladinci
Mdr. igrajo pri mladincih Rapid, NK Slovan, Olimpija Ljubljana, DSG Klopinj.
Juniorji Skupina 1
FC Aarau (Švica)
SAK
Phonix Dunaj Brixnertal
Pri juniorjih igrajo mdr. še FC Ti-mog (Jug.) in SV VVurzburg.
Šolarji SAK igrajo 6. januarja v Šentvidu ob 12.24 proti Porečam, ob 15. uri pa proti TUS Mureck. 7. januarja pa igrajo ob 8.18 v Vetrinju proti FC Zurich.
Juniorji SAK pa igrajo 6. januarja v Vetrinju ob 11.36 proti Phonix Dunaj, ob 14.12 proti SPG Brixnertal in ob 21.36 proti FC Aarau.
Pionirji iz Globasnice pa igrajo 6. januarja v Šentvidu ob 12.48 proti Bischofshofnu, ob 19. uri proti VVelsu. Dan navrh, 7. januarja, pa ob 9.30 proti VFB Stuttgart.
Turnir se prične 6. januarja ob 10. uri v Šentvidu in ob 9. uri v Vetrinju. Otvoritev bo ob 16. uri v Šentvidu.
Po finalnih tekmah 8. januarja pa bo ob 17. uri v Vetrinju slavje zmagovalcev.
Zahomški naraščaj skakal v Nemčiji
Zaradi pomankanja snega na domačih skakalnicah so preložili Zahomčani tabor za tri dni v Nemčijo, kjer so na dveh tekmovanjih osvojili odlične uvrstitve.
Na Štefanovo so skakali na 80 m skakalnici v Rumpoldingu, kjer so osvojili sledeča mesta:
1.	Flervvig Millonig 78 rp, 84.5 m
2.	Markuš Schiendorfer 77.5, 82.5
3.	Peter Gaffel 76, 82
6. Martin VViegele 74, 83.5
11.	Hanes Frank 75.5, 78.5
12.	Kristijan Moser 72, 78.5
13.	Niko Zvvitter 72.5, 79
14.	Kristofer Knes 71.5, 76
Uvrstitve na 60 m skakalnici:
1.	Andreas Goldberger 66, 63
2.	Gunther Kaiser 62, 61.5
3.	Kristijan Moser 61, 62.5
4.	Peter Rausch 59.5, 59
5.	Kristofer Knes 58.5, 58 8. Niko Zvvitter 56, 57.5
13. Thomas Kuglitsch 49, 50
28. 12. 1988 pa je bilo na programu kvalifikacijsko skakanje za alpski pokal v Reit im VVinkel, prav tako v Nemčiji:
1.	Hervvig Millonig 79, 73.5
2.	Marjan Jagodič 74.5, 74.5
3.	Hanes Steiner 75, 69.5
5.	Hanes Frank 71.5, 69.5
6.	Niko Zvvitter 70.5, 69.5 10. Kristijan Moser 74, 64.5 16. Martin VViegele 69.5, 67
Za ta konec tedna 6. in 7. januarja je hotelo športno društvo Šentjanž na Rutah prirediti dve tekmi za šolarje, na žalost pa so morali ta teden vse odpovedati, ker ni snega.
Začasno trenira naraščaj v Kranjski gori, kjer jih deloma trenira tudi Bojan Križaj.
Franci Wiegele je pri „volitvah" koroškega športnika leta, ki ga volijo koroški športni novinarji, dosegel 8. mesto. Deželni glavar dr. Peter Ambrozy je na sprejemu počastil športnike, ki so letos dosegli vrsto lepih športnih uspehov.
Koroški športniki leta 1988:
1. Helmut Mayer, 2. Heinz Kuttin, 3. Horst Skoff, 4. Claudia Strobl, 5. Johann Lindner, 6. Klaus Fischer, 7. Monika Hirsch, 8. Franci VViegele, 9. Gunther Stranner, 10. Alexander Anto-nitsch. Franci VViegele tekmuje trenutno na 37. skakalni turneji Intersport, o kateri bomo v celoti poročali naslednjič. Na sliki: Franci VViegele, Claudia Strobl, Helmut Mayer, Gunther Stranner in Heinz Kuttin.
odpovedano * odpovedano
Opazili smo
VRSTNI RED USPEŠNICE LETA 1988
»Uspešnica meseca" najbolj uspešna zabavna oddaja slovenskega sporeda ORF leta 1988:
1.	Shoping in Graz, Rendez-vouš
2.	Živele Slovenke, AGROPOP
3.	Vesela Francika, Rendez-vous
4.	Lady, Mouline Rouge
5.	Pod oknom sem stal, Don Juan
6.	Zaradi tebe, Čudežna polja
7.	Alabu in lepa Vida, Čudež, polja
8.	Ančka, Marijan Smode
9.	Tvoji magneti, S. Vodopivec 10. Marjetka počakaj do petka
Četrta dimenzija
. Ena izmed najbolj popularnih oddaj — če ne uspešnica leta med slovenskimi oddajami v ORF—je postal letos nedvomno izbor „uspešnice mesecaNad 2000 ljudi je sodelovalo na petih javnih prireditvah, kjer je urednik in moderator Marijan Velik pustil izbirati najbolj priljubljeno slovensko popevko.
Na prireditvah v Žvabeku, v klubu KDZ na Blatu, v Dobu, v Globasnici in na gimnazijskem plesu v Celovcu so poslušalci izbirali popevke meseca. Najbolj uspešne pa je potem Marijan Velik 26. decembra predstavil na plesu SAK v Železni Kapli, kjer so potem obiskovalci izbrali popevko leta.
Nedvomno je oddaja Uspešnica meseca prinesla mnogo življenja v slovensko glasbeno sceno na Koroškem in seveda tudi v program slovenskega sporeda ORF. Predvsem je oddaja nagovorila v živo mlade poslušalce, kar je gotovo za odgovorne v Celovcu na ' ..Šponheimerci" posebno razveseljivo in dokazuje, ta tudi mladina sledi z zanimanjem (j slovenski oddaji. Potrebno je pač nuditi I ustrezno zanimiv program. Odgovorni moderator, urednik Marijan Velik, pa z doseženim i še zdavnaj ni zadovoljen, za to leto načrtuje , še več javnih prireditev in hoče .uspešnico meseca" še dopolniti in popestriti. Predvsem pa naj bi uspeh oddaje animiral tudi mlade : glasbene skupine na Koroškem, ki se lahko prav v teh oddajah predstavijo javnosti in postanejo znane. Kot prvi očitno načrtujejo \ ubrati to pot glasbeniki skupine .4 J", ki \ hočejo s pravim hitom letos na vrh lestvice uspešnice leta 1989".	Silvo Kumer
skupine Rendez-vous najbolj priljubljena pesem leta 1988
»Shoping in Graz“
Veseli v novo leto — silvestrovanja v naših krajih
V	hotelu Obir v Železni Kapli so domačini in člani Slovenskega športnega kluba Obir dočakali leto 1989. Igrala je najbolj uspešna skupina preteklega leta „Rendez-vous", ki je seveda skrbela za odlično vzdušje v nabito polnem hotelu. Društveniki SŠK Obir okoli predsednika mag. Mirka Oražeta pa so menda že na poti v novo leto kovali načrte za obilo športnih uspehov v letu 1989.
V	boroveljski mestni hiši so na povabilo krajevnih društev iz Borovelj, Slovenjega Plajberka, Šentjanža in Sel-Kota pričakali novo leto rojaki od blizu in daleč. Med pridnimi plesalci smo opazili tudi šefa boroveljske žandar-merije Drumla, člana predsedstva NSKS dr. VVuttija in občinskega odbornika Volilne skupnosti mag. VValdhauserja. Navzoče je pozdravil in zaželel veselo novo leto predsednik SPD ..Borovlje"
Melhior Verdel, za ples in zabavo pa je poskrbel mladi ansambel .Zmeda" iz Podjune.
Mladina iz Slovenjega Plajberka in Borovelj pa je prvič za ta ples naštudirala pod vodstvom
Gregeja Krištofa plesni vložek, člani društev pa so pripravili bogat srečolov in dve posebni točilnici izbranih pijač.
S posebnim plesnim vložkom, ki ga je pripravil plesni učitelj Gregej Krištof, je mladina presenetila obiskovalce silvestrovanja v mestni hiši v Borovljah. Domačini pa so se ob zvokih domače skupine ..Zmeda" zabavali do zgodnjih jutranjih ur.
V Vogrče pri Pliberku je vabil MePZ .Podjuna". Godili so „Koroški jeklarji", z bogatim srečolovom pa je pevski zbor napolnil svojo blagajno. Že tradicionalno je spremil obiskovalce v novo leto predsednik zbora ravnatelj Herman Germ, ki je zaželel vsem uspešno novo leto.
V Pliberku pa je KIB praznovala na prav poseben način. V Grenzlandheimu z rimsko kuliso je celotna pliberška prominenca dočakala novo leto. „Se band" in ostali naštudirani program pa so ustvarili tudi letos spet prav prazničen okvir.