Paktoma ptaSana • aotavfal
T eto LXTI
^ Ljubljani, v torek 3. julija 1934
Štev. 147 a	Cena t ."50 Diu
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitarje« nI.6/111
SCO VENEC
Ček račun: Ljubljano št. I0.t>5lt ib 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.7<T
(Jprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 tu 2096
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
pu< bil.
§
Močvirje fašizma
Krvavi dogodki, ki so se preteklo soboto Odigravali v Nemčiji in se bodo brez dvoma še odigravali so podali vsemu kulturnemu svetu dokaz, kakšno gnilobo in propalost pomenja fašizem. Smemo biti hvaležni usodi, da je do-.ustila tako žaloigro v srcu Evrope, dasi je lila skrajno gnjusna, ker sedaj vsaj vemo, kaj se v resnici skriva za tem režimom. KaT se je te dni godilo v Nemčiji, nas spominja na naj-grše prizore zgodovine, kakor jih beremo v 'etopisih starega Bizanca, ko je bil že ves raz-(adel v političnem in moralnem močvirju svoje Jespotije. To je zelo dobro, zakaj le na ta način je mogoče, da se odprejo oči mnogim, ki eo verovali v fašizem kot v odrešenika človeštva iz sedanjih stisk in težav ter duhovnih borb.
Kar je doživljala te dni Nemčija, to je bil uipor najzvestejših pristašev režima, Hitlerjevih tovarišev izza prvih dni, njegovih favoritov, ki jih je čez noč postavil na vodivna mesta države, proti dozdaj nadvse oboževa-nemti fiihrerju. Odkod tako strašno izdajstvo, ki je bilo vsaj za ostali svet čisto nepričakovano? Ker so — tako pravijo — ti Hitlerjevi bojni tovariši stremeli za »drugo revolucijo«, ki naj dopolni prvo, za radikalno državno iz-premembo v socialnem pogledu, za ueke vrste »nacionalnim boljševizmom«, kakor sedaj ču-jemo. Hitler na to pot ni hotel, ker je svoje najzvestejše učence razočaral, kakor je razočaral ves nemški narod od skrajne levice do skrajne desnice, zato so vodje napadalnih čet sklenili, da ga kratkomalo odstranijo in državno krmilo vzamejo sami v roko.
Kdo pa so bili ti voditelji, ti glasniki radikalne socialne revolucije, ki so hoteli nemškemu narodu prinesti socialno odrešenje, za katero ga je Hitler prevaral? Kakor izvemo sedaj od onega, ki jih je najbolj poznal, so bili vsi ti njegovi podfiihrerji, ki so zahtevah ne samo socialni prevrat v smislu kolektivizma, ampak tudi popoln preporod nemškega človeka, radikalno nravstveno reformo na podlagi nove germanske, antižidovske in antikrščanske vere in etike — vsi ti radikalni socialni, verski in moralni reformatorji so bili največji nravni propaleži, ki jih je fiihrer v usodni noči, ko so snovali svoj udar, zalotil, kakor sam pravi, pri orgiji, »tako gnjusno žalostni in grdi, da je ne more in ne sme popisati«. Tu ne gre za malopomembne posameznike, gre za najvišji generalni štab, ki je daial pokre:n duha in smer, ki je zlasti imel v rokah mišljenje, dušo, blagor nemške mladine. To so bili, kakor beremo, najhujši pijanci, perverzneži in zapravljiv«, ki so ljudski denar trosili za hot-nice in hotmeže, za razkošne pojedine, stanovanja in avtomobile, ki so potrošili 3 miljarde državnega denarja za zadovoljitev svojih ne-ronskih nagonov — in taki fiihrerji so hoteli napraviti radikalno socialno revolucijo v blagor nemškega proletarijata, proglasiti kolekti-vistično državo, uvesti nov socialni in moralni red!...
Človek ne ve, koga bi bolj pomiloval, ali fiihrerja, ki je toliko let zaupal svoje delo štabu največjih zločincev, ali nemški narod, ki sta ga ogoljufala tako njegov vrhovni fiihrer, ki ni izvedel nobene naloge, katero si je bil postavil, kakor njegovi pretorijanci, ki so za najradikalnejšimi gesli verske in moralne reforme ter socialne revolucije predstavljali četo z največjo oblastjo poverjenih propalic. Sedaj pa se spomnimo, kako je fašistično in filofaši-stično časopisje vse Evrope povzdigovalo v nebo tako vodjo kakor njegove tovariše kot preporoditelje in rešitelje sveta, ki so strmoglavili »gnjilo demokracijo«, upostavili sredi politične in moralne anarhije avtoriteto, ego-lstične temelje dosedanje družbe zamenjali z novimi moralnimi podlagami, zopet odkrili narod in njegovo moralo, ustvarjajoč novo državo na mladini, ki jo je treba iztrgati zlasti Cerkvi in zaupati vzgojo »novega človeka« njim! Tako so se glasile fraze in kaj je resnica? Da so to mladino le kvarili, da so avtoriteto vtepavali narodu z bičem in da so demokracijo uničili zato, da brez kontrole zapravljajo ljudski denar za svoje pohotne potrebe.
Ali mar mislite, da je na primer v Italiji boljše? Ne rečemo, da ni vodja fašizma tam bolj spreten, mogoče tudi bolj praktičen in menj fantastičen, toda tudi na dnu italijanskega fašizma je močvirje. Vemo, da se je črni režim iznebil svojega glavnega in najpoštenej-šega nasprotnika z zavratnim umorom, naročenim od najvišjega fašističnega mesta, da je izginilo za njim na enak način še nekaj voditeljev opozicije, da je nešteto ljudi končalo syoje življenje v ječah in mukah kot žrtev fašistične čeke, vsega skupaj najmenj 2000, kakor je povedal te dni Salvemini, ki je danes profesor na harvardski univerzi. Vemo, da tudi glavni štab italijanskega fašizma po večini sestoji iz ljudi, kakor so bili Rohm in njegovi tovariši, da so si ti potentati zaslužili ogromna premoženja, da tvorijo »familijo«, ki bogato živi od korupcije, kakršne Italija niti za časa Burbo-nov ni poznala in da so z ducejem na čelu Italijo po dvanajstih letih privedli na rob gospodarskega bankerota, ljudstvo pa do največje siromaščine.
Taki so torej blagoslovi in učinki fašizma, ki slepi lah.koyc-.-ni svet s korporacijskim redom, ki ga niti ni resno poskušal ustvariti, ki se ponaša z_ novo fašistično moralo in kulturo in trdi. da je njegova naloga, da Evropo re-stavrira in ozdravi od bolezni demokracije s pomočjo nvktontete, totalitarne države in vzgoje in cezaropapizma po fašistični fasoni. Toda, kakor govore jasno dejstva, fašistično
Medtem ko v Nemčiji neprestano padajo glave
Bankrot nemškega iašizma
Hitler se je pred boljševiškim vulkanom, ki ga je odprl, šel skrivat v zatišje redne vojske Zavladati so generali, vrača se stari pruski militarizem - Na Bavarskem grme iopovt
— nam je žal tega izraza, a je žalibog edini na mestu, — ki si je v Nemčiji lastila izključno državotvornost in monopol na rodoljubje, je zahtevala tudi edino pravico do vzgoje nemške mladine, Naj framasonski tisk ni nikdar našel kakšne prijazne besede za nemške katoličane in za njihove škofe, ki so se leto dni borili, da bi vsaj katoliško mladino iztrgali iz rok teh po pisanju našega framasonskega tiska tako visoko kvalificiranih, da, edino kvalificiranih »vzgojiteljev mladine«, ki jih je Hitler zasačil sam pri najgnjusnejših dejanjih, kot jih je mogoče misliti. Katoliški škofje so ,bili zanj nergači, nezanesljivi elementi, ki so branili mladino pred vso to rjavo grdobo, Dollfuss, ki je hotel avstrijsko mladino obvarovati najprei komunističnih, potem pa toliko proslavljenih rjavih »vzgojiteljev«, je pa za isti tisk »klerodiktator«, njegov režim »režim vešal«. Sedaj si le oglejte te svoje vzore! Zavesa se ie dvignila preteklo soboto in nam se je pokazalo, da se skrivajo za njeno rjavo barvo le boljševiki, ki so po vrhu še navadne pro-palice.
Z dT. Dollfussom in z njegovim režimom ne simpatiziramo, kot to ponovno poudarjamo, ker bi rajši videli, da vlada v Avstriji demokracija, toda mi ga skušamo razumeti, ko se z vsemi silami
brani pred to smrdljivo rdečo in rjavo navlako. In kaj je njegova »strahovlada« proti barbarskemu ubijanju in masakriranju ljubljencev našega frama-sonskega tiska v Nemčiji...
»Slovenec« je danes, po krvavi 6oboti v Nemčiji, ki je odkrila, kaj vse se lahko skriva za vi-sokoletečimi patrijotskimi gesli, dobil moralno zadoščenje za črto, od katere ni nikoli popustil v presojanju hitlerjevske revolucije v Nemčiji. Dogodki so mu dali prav in tista javnost, ki se je — zapeljana od naših framasonskih kričačev, zavzemala za boljševiške vzore narodnega socializma, nam ne bo samo dala prav, marveč bo v interesu domovine, v interesu naše moralne kulture in v drhteči skrbi za našo mladino, od nas zahtevala, da tudi odslej naprej z isto mirno objektivnostjo pokažemo na pokretih, ki divjajo po Evropi, kaj je slabega, kaj je dobrega in da stojimo na »braniku proti idejnim poplavam, ki bi pod raznimi lažigesli radi uveljavili kdaj med nami simpatije do boljševizma, rdečega ali rjavega, to je vseeno.
Dogodki, ki jih Nemčija preživlja, so tragični. Od srca želimo, da bi jih nemški narod kmalu prebolel. Raznim zaslepljencem pa, ki so po zaslugi našega framasonskega tiska nasedli, naj služijo kot ogledalo, ki je bilo za ozdravljenje koristno.
Po krvavi soboti . • •
Redna vojska, policija in SS so rešili Nemčijo državljanske vojne
Ljubljana, 2. julija 1934.
Dogodki, ki so se zadnje dni odigravali v Nemčiji, so umevno razburili tudi vso našo javnost, to pa predvsem tudi zaradi tega, ker je vse leto le prerada nasedala na pristransko poročevanje našega framasonskega tiska o razvoju narodnega socializma v Nemčiji in z veliko vnemo pomagalo ustvarjati tudi pri nas navdušenje za Hitlerjev fašizem in za njegove metode, ki so se idealizirale in stavljale vsem za zgled. Nikoli ni bilo dovolj slavospevov na Hitlerjevo Nemčijo, nikdar dovolj opevanja boljševizma v Nemčiii, ki se je skrival pod rjavimi jopiči narodnosocialistične stranke, ki si je tako mogočno dala monopol na državotvornost in na ljubezen do domovine. Način, kako je Hitler »izenačil« nemškega človeka in mu baje vlil pravo pojmovanje o dolžnostih do države, nam je od našega framasonskega tiska bil predstavlien kot ideal državniške sposobnosti. Nikdar ni bilo citati niti najmanjše vrstice o uničujočem plazu, ki je pustošil vsa kulturna področja nemškega naroda, nikdar se ta tisk niti z besedico ni spodtaknil ob koncentracijske tabore in ob sredstva, s katerimi je boljševizem rjavih srajc s pobesnelo surovostjo mlatil po ljudeh, ki so bili mnenia, da ljubezen do domovine ni nikoli bila monopol obnorelega pokreta. Sledeč poročevanju Knafljeve ulice je izgledalo, da bo za nas najboljše, če se prikaže čimprej kljukasti odrešilni križ — znamenje mo-nopoliziranega patriotizma — na naši severni meji. In avstrijski kancler je bil za »Jutro« in »Slovenski Narod« tisti veliki evropskih zločinec, ki ni dovolil, da bi se Hitlerjev rjavi raj razlil čez Avstrijo v kraje, kjer je imel toliko zvestih prisluhnikov.
In preteklo soboto se je ta tolikanj oboževani hitlerizem razgalil tudi pred našo javnostjo in smrdljivi tvor rjave revolucije v Nemčiji je počil. Tisti monopolpatrijoti, ki so eno leto batinali po Nemčiji, so se izkazali, da so navadni boljševiki, njihovi voditelji pa gnjusne moralne propalice. To sodrgo je nemški narod, ki je velik v zgodovini in bo še velik v bodočnosti, moral prenašati več kot eno leto, se ji priklanjati in ji suženjsko kaditi, ob navdušenem koncertu tudi našega framasonskega tiska, ki je v isti sapi na način, ki sicer ni v navadi v dostojnem tisku, vlival blato na »tirana« v Avstriji, ki s »klerofašistično strahovlado« skuša pieprečiti, da bi njegova domovina ne postala plen komunistov in nacifašistov ali pa gnojna jama za odpadke narodnega socializma, ki jih je, kot sedaj lahko vsak vidi, nagromadila revolucija pobesnelih homoseksualcev v Nemčiji. Ta nemoralna sodrga
samodrštvo samo ruši resnične moralne osnove družbe, ker ubija ono svobodo, brez katere je avtoriteta samo surovo nasilje, ker ubija vsako samodelavnost državljanov in oncinogočuic vsako kritiko ter kontrolo nad seboj. Na taki osnovi ni mogoče zgraditi in ohraniti države in pravega ter tra jnega reda, je poznal in dejal že Napoleon. Hitlerizem in musolinizem sta jKijava propadanja in zmačilno je, da sta se rijela samo romanske in germanske rase. 'vala bodi Bogu, da so evropski Slovani obva-
Berlin, 2. julija.
Posebno poročilo »Slovencu«
Od nedelje pa do danes je postala zunanja sjik« Berlina zopet normalna. V soboto jo bil del tiiiosia s Tiergartenom odrezan od sveta, prav tako Wilhelmstrasse, kjer se nahajajo vladna poslopja. V nedeljo pa je bil že povsod svoboden dostop. Le številne »ttbcrfallkominandc« so še krožile'po mestu, poleg tega pa je še vedno videti na ulicah mnogo ordonanc, ki žurno hite po svojih opravkih, kar pa dokazuje, da je za kulisami velemesta še vedno živahno poslovanje.
Aretacije nekaterih voditeljev so se izvršile pod prav dramatičnimi okolnostmi: tako je bil na pr. vodja E r n s t aretiran bas v trenotku, ko so je podajal z rodbino na dopust v inozemstvo. Prišel je že v Bremen, kjer se je hotel vkrcati na prekooceanski parnik, pri tem pa ga je prehitela policija, ki ga je odpeljala neznano kam. Opaža se, da so vse uniforme izginile iz ulične slike ter se vidi le še policija. Policija jo sploh v zvezi z vojaštvom igrala najvažnejšo vlogo in je prišla pri sobotnih dogodkih do polne veljave, dočim jc bila še pred nedavnim pastorek fašističnih tolp. katerim se ni upala stopiti na prste. V nedeljo je imela največ dela z zapiranjem številnih lokalov, v katerih so se zbirali SA možje in ki so bili znani kot zbirališča teh elementov, »ttbcrfallkommando« je šel od onega do drugega lokala ter jih izpraznil večinoma ob veliki množici radovednežev, ki so mrmiraje izražali svoje odobravanje.
V nedeljo dopoldne so bile izvršene še številne justifikacijo v Lichterfeldu. Zanimivo je, da jc bilo med ustreljenimi tudi več višjih in nižjih policijskih častnikov.
Cenzura je bila kaj ostra, tako je bilo na pr. vsem listom uradno naročeno, da smejo vest o ustrelitvi Rbhma priobčiti v nesenzacionalni obliki. Nadalje ne smejo listi prinesti zadnjega Giiringo-vega proglasa glede prepovedi kritike in zbiranja (prim. poročilo v »Ponedeljskem Slovencu«, op. uredništva).
V nedeljo zvečer je imel v nemškem radiju propagandni minister dr. Giibbels v radiju zanimiv govor o notranjepolitični situaciji, v katerem je propagatorično razložil vse ukrepe Fiihrerja. Posebno pozornost je vzbudil oni del Gobbelsovega govora, v katerem se jo najiskreneje zahvalil za zvestobo in disciplino vodstvu ter članom SS. V zvezi z najnovejšimi ukrepi Hitlerja, ki naj pripomorejo k večjemu spoštovanju vojske s strani SA in stranke, je jasno vidno, kdo je bil najvažnejša opora Adolla Hitlerja v nedavnih bojih: 1. vojska, 2. policija v zvezi s tajno Giiringovo policijo in 3. olitna četa narodnega socializma SS (Schutzstafleln).
Danos so več ali manj vsi vidni člani SA pod policijskim nadzorstvom in je tako njih usoda prav za prav negotova, kajti če se pojavi nov upor, bodo arotiranci kot talci najbolj trpeli. Vsekakor pa je Hitler trdno odločen, da izvede popolno reorganizacijo SA. To jo nameraval že pred dopustom, sedaj mu je pa to lažje. I)o 1. avgusta se bo ta reorganizacija izvedla in tedaj od nekdanjih SA mož ne bo dosti sluha in duha, ker so jih že sedaj veliko odpustili, pri sprojemih. ki so bili svoječns-no ustavljeni, pa bodo najstrožje pazili. Velik del SA mož pa bo dobil streho v — Reichswehrn.
Širijo se glasovi, da jc treba ta teden pričakovati novih usmrtitev nopokornih nacionalno socialističnih prvakov. Tu se mnogo govori in ugiba
0	tem, koga so v soboto in v nedeljo še usmrtili, ne da bi bili objavili njegovo ime. Trdovratno se vzdržuje vest, da je mrtev tudi grof A 1 v e n s -
1	e b e n . intimen prijatelj državnega podkanclerja von Papna. 0 vladnem svetniku von B o s s n , šefu kabineta von Papna. pa trdijo, da si ni sam vzel življenja, kakor so poročali, temveč, da so ga usmrtili.
V informiranih krogih trdijo tudi, da je v zaporu okoli 200 odličnejših nacionalno socialističnih voditeljev, ki pridejo vsi pred naglo sodišče. Državni kancler Hitler je odložil vse svoje tekoče posle in se ves posvetil akciji za razčiščenje stranke pred nopokornimi elementi.
Topovi gffne na Bavarskem
»Žalibog je tudi na naši strani padlo veliko žrtev"
r
rovani fašizma pa vsakega podobnega despo-tizma, kar je gotovo znak njihovega moralnega zdravja. Zato moramo a limine orlklanjati vsako misel na fašizem, ki nekaterim morda blodi I še po glavi.
Dunaj, 2. jun. c. V Passau se jc slišalo davi neprestano streljanje iz topov v smeri proti Mona-kovemu. Doslej se še ni moglo ugotoviti, kaj je pomenilo to streljanje.
Posebni dopisnik >Telegraipha« je na vest o revoluciji v Nemčiji odletel v Monakovo in se vrnil davi v SaLzburg, odkoder je poslal svoje telefonsko poročilo: Prispel sem v Monakovo z veliko zamudo. Letališče v Monakovem je bilo zastraženo od policije in vojaštva. Povsod so bile nameščene strojne puške in mesto je bilo kakor mrtvo. Po mestu so brzeli samo avtomobili, na katerih so bili do zob oboroženi stražniki. Na hišah v Lud-wigstrassc so plapolale zastave s kljukastim križem. Odšel sem v rjavo hišo. Tu so me peljali pred tiskovnoga šefa. ki jc dejal, da je nered velik, ker se je vse zgodilo hitro in nepričakovano. Ne zamerite mi, jc dejal tiskovni šef, če bom kratek, toda vedite, da že tri dni ne spim. Neprestano sem na tem mestu v službi. Nn moje vprašanje, če mi da
lahko kako izjavo, mi jc dejal, naj oprostim, kel toga ne more storiti, ker v to ni pooblaščen. Revolucija je stoodstotno zatrta in vodstvo je močnejše kot kdaj poprej. Revolucionarje je doletela zaslužena kazen. Hitlerju so bile vse priprave za revolucijo že davno znane in jc samo naročil, da se izdajalci skrivaj opazujejo. Žal so tudi na naši strani težke izgube. Obžalujem one, ki so našli smrt v borbi za sveto svar. Vprašal sem ga: Kaj pa bodočnost? — nakar mi je tiskovni šef odgovoril: Brezobzirno naprej za voditelja domovine in za naše ideale! Ko sem prišel iz rjavo hiše, so mi povedali, da je bil tukaj včeraj strašen dan. Člani SA so bežali iz te hišo, za njimi pa se jc streljalo kakor na zajce. Mrtvi in ranjeni so bili takoj odpeljani. Na nekaterih hišah se še dan« vidijo sledovi strelov. V mestu vliula grobna tisi na. Veliko je število onih. ki so vedeli, kaj jil čaka, pa so izvršili samoumor.
sargdvKALODONT
General Schleicher je bil ubit
V bolnišnici Čiščenje z revolverjem traja dalje
Berlin, 2. julija, c. Danes dopoldne je izšel kratek komunike nemške vlade, v katerem se med drugim izjavlja:
»Čistilna akcija se je včeraj končala in se ne bo več izvajala. Ves proces obaovitve miru in reda je vladal samo 24 ur in sedaj vlada v državi mir. Narod je t nepopisnem navdušenju za svojega voditelja.«
Tzko pravi vladno uradno poročilo. Po še nepotrjenih vesteh pa se čuje, da se čistilna akcija z vso odločnostjo nadaljuje in vsi Rohraovi zaupniki se po vrsti ubijajo. Po še ne potrjenih vesteh s*" general Schleicher pri aretaciji ni uprl ter sploh ni imel v rokah revolverja, ampak so ga Hitlerjevi emisarji enostavno ubili v sanatorju. Ker ga je hotela njegova žena braniti, so ustrelili ie njo. Potrjuje se vest, da je policija aretirala princa Avgusta Viljema, ki je istotako vodil napadalni oddelek. Po še nepotrjeni vesti je aretiran tudi nemški prestolonaslednik. Gobbelsov položaj je zelo oma-)an. Najbrže bo odstranjen iz vlade in poslan v Varšavo, kjer se bo sedanje poslaništvo povijalo v veleposlaništvo. Gobbelsu zamerja Hitler, ker Je simpatiziral z radikalnimi elementi v narodno-soctalistični stranki. Toda ko je Gobbels uvidel, da bo Rohm izgubil igro, se je takoj zopet globoko priklonil Hitlerju.
Kako so ubili Rohma
Berlin, 2. jul. e. Sedaj je znano, kako je umrl šef štaba napadalnih oddelkov, stotnik ROhm. V noči od sobote na nedeljo je prišlo k njemu v mo-nakovske zapore nekaj častnikov. Pri tej priliki so častniki dali Rohmu revolver na njegovo pisalno mizo. R6hm je takoj razumel, kaj se zahteva od njega in je dejal častnikom: »Revolverja ne bom rabil! Če moram umreti, naj me ubije Hitler sam s svojo rokok Častniki so se nato umaknili, Rohm pa je ostal sam v zaporu. Včeraj popoldne »o častniki zopet obiskali Rohma in mu dali deset minut časa za samoumor. Rohm tudi sedaj ni hotel ugoditi njihovi zahtevi, ampak je zahteval, da ga peljejo pred sodišče. Ko je preteklo'deset minut, no častniki po nalogu državnega kanclerja Hitlerja * revolverskimi streli ubili stotnika Rohma v zaporu. Smrtna obsodba se je zvršila točno ob 5 po-©oldne.
Hindenburg čestita
Berlin, 2. jul. AA. DNB porota: Predsednik Hindenburg, ki se mudi v Neudeeku v vzhodu; Frusiji, je poslal kanclerju 1'iilerju brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje, da ie s svojim naglim in eneigičnim nastopom, tvegajoč hrabro svojo '.ast:io tsebo. rešil nemški narod pre I veliko nevarnostjo. Podob- o zahvalno brzojavko ie poslal Hindenburg tudi predsedniku pruske vlade Goringu.
Pa pen zapri
Pari«, 2. jul. AA. Po vesteh iz Berlina so oblasti podikanclerja Pa prva in bivšega prestolonaslednika konfinirale na njunem stanovanju. Dalje te doznava, da so princa Avgusta Viljetma, ki je vodja SA, aretirali.
„Samoumori"i
Klausnerja so ubiti
Rim, 2. jul. AA. Vatikan nradno demantina nacionalno socialistično podtakniterv, da bi se bil
vodja berlinskih katoličanov Klausner v soboto usmrtil. Vatikan pravi, da ni dvoma, da so Klausnerja ubili njegova sovražnici, ki so jim sobotni nemiri prav prišli, da so ianahili priložnost in se ga odkrižali. Dalje ugotavlja Vatikan, ta se Klausner nikoli ni bavil a političnimi zadevami.
Angleži pravijo t
Hitler je zadušil revolucijo na naravnost razbojniški način
Ivondnn, 2. jun. c. Večina angleških listov, tako desničarskih kakor tudi levičarskih, obsoja krvavo postopanje Hitlerja in pravi, da je Hitlerju uspelo sadusiti protirevoluoijo na naravnost razbojniški način. To mnenje iirata tudi konservatvni »Dailv Kipress«. ki i&gotavlja, da je t Nemčiji iiginila ▼saka zakonitost in pravičnost. »Dailv Mail« trdi, da je vlada zvedela, da nameravajo SA oddelki skupaj z enim delom Reichswehra v torek izvršiti prevrat za obnovitev monarhije.
Dogodki v Nemčiji so napravili globok vtis v vsej AngMji. Zlasti po pisanju jutranjega tiska se vidi, da so angleški politični krogi v velikih slkr-beh zaradi zadnjih dogodkov v Nemčiji. Nekateri listi ostro napadajo sedanji režim v Nemčiji. Konservativni »i5unday Express< pa celo zahteva, da Anglija prekine vse odnose i nemško vlado, da ne prevzame nobenih obveznosti in sploh odklanja vsaka diplomatska pogajanja s sedanjo nemško vlado vse dotlej, dokler se položaj v Nemčiji popolnoma ne razčisti in dokler iz nemške vlade ne izstopijo vsi nedostojni elementi. »Sunday Referee* podaja zgodovino akcije generala Schleicherja. Še pred kratkim je dr. Schacht vodil pogajanja z guvernerjem angiešike banke v Babevveilerju. Schacht je zahteval pri tej priliki, da se v primeru, če se zruši Hitlerja v Nemčiji, Anglija in Francija ob-vežeta, da dasta Nemčiji posojilo. Vse kaže, da je imela Ar. Schachtova misija uspeh. Zarota bi najbrž tudi uspela, če bi Hitler ne zvr 'M pravočasno za akcijo zarotnikov in tako drastično posegel vrne*.
Izjava Dr. Dolllussa
Dunaj. 2. jul. Tg. Zvezni kancler Dollsuss je danes sprejel časnikarje, ki jim je izjavil, da vstaja onstran meje v Nemčiji zarja boljših dni, ker je nemški narod spoznal, da ni mogoče rovariti proti Bogu in proti veri in postaviti državno oblast na temelje živalske sirovosti. Hitlerjem ugled je zelo padel in je v veliki nevarnosti, da popolnoma ne izgine. Avstrija pričakuje, da oo nova nemšha vlada začela z novo politiko napram Avstriji, ki bo bitro zbrisala žalostne spomine zadnjih meri»c.ev
Krik iz Trbovelj...
Narodna skupščina
Belgrad, 2. julija, m. Na današnji seji Narodne skupščine so radi »prejetja pogodbe med našo državo in turško republiko prisostvovali skoro vsi ministri s predsednikom vlade Uzunovičem in zunanjim ministrom Jevtičem na čelu.
Pred prehodom na dnevni red je bilo sporočeno, da je vlada predložila Narodni •kupščini v ratifikacijo trgovinsko pogodbo med našo državo in Bolgarijo, med našo državo in Albanijo, ter konzularno konvencijo med Jugoslavijo in Nemčijo. Vse te konvencije so se odstopile pristojnemu odboru. Nato se je prešlo na pretres pogodbe med Turčijo in Jugoslavijo. Poročilo odbora je podal poslanec Cirič, nato pa je dobil besedo toplo pozdravljen zunanji minister Bogoljub J e v t i č , ki je govoril v sledečem smislu: »Ta prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Turčijo ni nikaka izjema, temveč je v skladu z odločitvami skupščine Zveze narodov in njenimi deklaracijami iz leta 1928 in je podobna pogodbam, ki so bile sklenjene med državami Male zveze, med Francijo in Poljsko, Bolgarijo, Grčijo in drugimi državami. Izključuje se vojna kot sredstvo narodne politike in se obsoja vsak napad. Pri tem se nova pogodba popolnoma naslanja na določila poslanice, ki jo je poslal ameriški predsednik Roosevelt lansko leto poglavarjem evropskih držav. Pogodba pa je sklenjena tudi popolnoma v smislu dosledne politike, ki jo vodi Jugoslavija napram posameznim državam. Ta politika je izraz one politike, ki je prišla do izraza v •porazumu, ki je bil podpisan lani junija v Londonu.«
Dunajska vremenska napoved. Nobene bistvene motitve pretežno jasnega vremena.
Dolllussov, ne Hitlerjev uspeh
Dtinaj, 2. julija, p. Korbiro razširja tole vest: Z ozirom na vesti inozemskega tiska, da je bil dovoljen zasebni pouk nemščine v Južnem Tirolu na podlagi dogovorov med Hitlerjem in Mussolini-jem v Benetkah, ugotavlja urad, da se je to zgodilo na prošnjo avstrijskega zveznega kanclerja, ki jo je icrekel lani avgusta predsedniku itali'an-ske vlade, ko ga je obiskal v Riccione. Italijanski ministrski predsednik je želji ugodil z ozirom na prijateljstvo med obema gržavnikoma. Isti komunike je razširila tudi uradna italijanska Agenzia Štefani.
Osebne vesti
Belgrad, 2. jul. m. Odlikovani so: z redom sv. Save IV. stopnje: Celjsko pevsko društvo v Celju; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Konrad Fine, učitelj strokovne šole in predsednik Celjskega pevskega društva; z redom sv. Save V. stopnje: Josip Šegula, učitelj ljudske šole in pevovod-ja Celjskega pevskega društva; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Ernest Kovač, bivši poslovodja želeeniškega ravnateljstva v Belgradu v pokoju.
Premeščeni so: te Pre valj Adolf Braz, višji poštni kontrolor, na pošto Trbovlje I. (na lastno prošnjo); iz Apač Anica Razlag, kontrolorka, na pošto Ljubljana I.; iz Maribora 1. Natalija Lindef, poštna brzojavna kontrolorka, na poŠto v Apače; z Viča Marija Kocjančič, kontrolorka, na pošto Ljubljana I.
Za strokovno učiteljico 5. pol. skupine na drž. srednji tehnični šoli v Ljubljani je napredovala Marija Vehar.
SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM NAZNANJAMO GLOBOKO UŽALOŠČENI, DA JE VSEMOGOČNI NENADOMA POKLICAL K SEBI NAGEGA LJUBLJENEGA BRATA, SVAKA IN STRICA, GOSPODA
alojzija kneza
SOLASTNIKA TOVARNE PACCHIAFFO, KNEZ & CO. V CELJU
POGREB BO V ČETRTEK, DNE 5. JULIJA OB 3 POPOLDNE IZPRED
MRTVAŠNICE OKOLIŠKEGA POKOPALIŠČA SVETA MASA ZADUŠNICA SE BO DAROVALA V PETEK, DNE 6. JULIJA
OB 7 ZJUTRAJ V ZUPNI CERKVI SV. DANIJELA DRAGEGA POKOJNIKA PRIPOROČAMO V MOLITEV IN BLAG SPOMIN
CELJE, DNE 2. JULIJA t934
ŽALUJOČA RODBINA KNEZOVA

Trbovlje, 2. jul.
Že začetkom tega meseca je Trboveljska preinogokopna družba silno razburila in do skrajnosti ogorčila vse rudarsko delavstvo v svojih revirjih. Sporočila je namreč svojemu delavstvu, da namerava že s tekočim mesecem znižati vse mezde za 6%. Dalje namerava znižati količino deputatnega premoga, ki so ga delavske družine prejemale. Kar je najhujše, je pa to, da namerava uvesti znižanje kategorij, to se pravi, da tisti rudarji, ki so leta in leta delali v rudnikih in prišli v 1. kategorijo kopačev, pa »o na stara leta zaradi popuščanja delovnih sil dobili nekoliko lažje delo, torej ne kopaško, da ti delavci izgube kategorijo kopačev in bodo premaknjeni v kategoriio učnih kopačev ali »laufarjev«. S tem bi ti dfclavci ne izgubili samo dosedanjih mezd ter prejemali nižje, temveč bi bili tudi ob veliko drugih pridobljenih pravic, kakor pri socialnem zavarovanju, pri starostnem zavarovanju, za katero so vse življenje plačevali. Bili bi prikrajšam piri deputatnem premogu, nekateri bi sploh izgubili deputatni premog, drugi zopet bi izgubili stanovanje v rudniških hišah.
TPD je izjavila
da bo še nosila razliko v socialnem zavarovanju za degradirane kopače, toda rudarji vedo, kaj pomeni ta »še<, to se prava, de bi TPD najbrž ob priliki ukinila to razliko v doplačeva-nju in bi potem zastareli kopači izgubili vse pravice, ki so jih pridobili tekom svojega službovanja. Delavstvo v revirjih je posebno ogorčeno, ker je s tem ukrepom TPD občutno kršila kolektivno pogodbo, ki jo je podpisala in se Ca vezal a držati jo. Pogodba določa, da se sme prekiniti šele s 3-mesečnim odpovednim rokom, torej bi TPD smela izvesti po pogodbi znižanje mezd ali rudarskih pravic šele s 1. oktobrom, pa še tedaj ne v takem obsegu, kakor jo je sedaj. TPD je tudi že sporočila svojemu delavstvu, da bo te okrnitve mezd in pravic začela izvajati že od t. julija dalje.
Olja v ogenj rudarskega ogorčenja pa je nalil odlok obratovodje na separaciji, ki je reduciral 50 rudarjev kopačev, vse iz prve kategorije. Med temi je bilo 25 samcev in 25 družinskih očetov. Tem rudarjem je obratovodja sporočil, da bodo rudarji zopet dobili delo, če pristanejo na to, da so nastavljeni v nižji kategoriji »laularjev«. Torej bi bili ti kopači pahnjeni iz 1. kategorije r 3. zadnjo kategorijo moških delavcev in bi mesto po 36 Djn za šiht prejemali le po 26 Din in to vse pri enem in istem delu na separaciji. Tudi ta odlok je nepravilen in proti pogodbi, ker bi bil obratovodja v to upravičen kvečjemu šel s 1. oktobrom.
Struna je počita ...
Tudi po drugih obratnih revirjih so bili izvedeni podobni ukrepi. Naše potrpežljivo ljudstvo je ob teh okrutnih odredbah izgubilo sleherno potrpežljivost. Rudarsko delavstvo je pričelo protestirati proti tem protipravnim, protipogodbenim in nesocialnim odredbam. Včeraj popoldne je bil velik shod v Hrastniku, danes dopoldne v Zagorju. Na obeh velikih shodih je delavstvo ogorčeno pritrjevalo delavskim zaupnikom, ki so razložili te krivice in delo. Delavskim zaupnikom so naročili naj ne popuste pri ponovni razpravi TPD niti z« las. ker je struna že počila in je potrpežljivosti rudarskega delavstva konec.
Zbralo se je 8000 rudarjev
Danes ob 4 popoldne je bil v Trbovljah ogromen shod rudarskega delavstva. Shod je bil tako ogromen, kakor ga Trbovlje že dolgo niso videle. Prostrano dvorišče Delavskega doma ie bilo premajhno, da bi moglo sprejeti vso veliko množico, ki je prihitela na ta shod. Na dvorišču Delavskega doma, na cesti in daleč naokoli se je zbralo ljudstvo, pretežno odrasli moški delavci. Računajo, da se je shoda udeležijo okoli 8000 rudarjev. Rudarji iz Hrastnika in Trbovelj so prišli na shod kornorati-vno čez hrib. Shod je sklical akcijski odbor vseh strokovnih organizacij, ki se je ob sedanjem mezdnem sporu sestal. Shoda se je udeležil tudi zastopnik okrajnega glavarstva iz Laškega. Ogromen shod je otvoril načelnik krajevne druge rudarske skupine Murn, ki je med silnim ogorčenjem sporočil svojemu delavstvu, da je namen shoda protestirati in določiti vse smernice za odločen boj proti znižanju kategorij, mezd in deputatov. Odločno pa je tudi obsodil delo poznanih rovarjev, ki hočejo v tem momentu izpodkopati ugled delavskih zaupnikov.
Plača, za katero naj rudar dela
Drugi govornik, načelnik celotne druge rudarske skupine Pliberšek je poročal o nastopu akcijskega odbora in pogajanjih z zastopniki TPD. Na zadnji obravnavi je zastopnik TPD sporočil delavskim zaupnikom, da je upravni odbor TPD sklenil dne 22. junija, da se znižajo vse mezde za 6%, da se zniža deputatni premog, da se znižajo akordi in premije in da se pomaknejo starejši rudarji iz prvih v tiste kategorije, katerih delo opravljajo. Temu poročilu Pliberška je sledilo četrt ure trajajoče burno vzklikanje: »Sramota! Še ta košček kruha uam trgajo od ust!« Klicala je vsa osem-tisofglava množica z nepopisno vebemenco.
Pliberšek je nato, ko so se medklici polegli, poročal, da zaupniki niso hoteli prevzeti odgovornosti in seveda tudi ne pristati na ta sklep TPD, dokler ne vprašajo za mnenje delavstvo. Zaupniki so na tem shodu za to, d«i se delavstvo izrazi, kaj misli o teh redukcijah. Sledilo je zopet burno vzklikanje rudarjev kot odgovor na Pliberškove zahteve. »Že sedaj ne moremo živeti! Še to drobtinico kruha nam hoče požreti velekapitnl!«
Pliberšek je nadaljeval, da bo po tej novi redukciji znašala kopnška kategorija le 35.75 Din za šiht, učna kopnška kntegorija bo pre-
temala 31.25 Din za šiht in »laufnrskat 26.25 >in. Nižja kategorija bo prejemala 21.75 Din za šiht, kategorija B pa samo 18 Din za šiht. | Občutno bi se znižal tudi deputat premoga, j Takoj, ko so delavski zaupniki to zvedeli, so se vse organizacije združile, da poiščejo poti, ko-I ko preprečiti to redukcijo. Pliberšek je nada-1 ljeval: »Iz vsega »e vidi, da namerava TPD sam6 povečati »vojc dobičke, čeprav ima svoje i ljudi, ki so 3e preveč dobro plačani. Naj torej TPD zniža plače tistim, ki imajo celo do 450.000 Din letne plače, ne pa delavcu, ki prejema te uboge krajcarje.« še med Pliberškovim govorom Je trajal neprestano dotok velikih množic Množica jc pričela burno vzklikati, naj govo
rijo govorniki z bolj pripravnega mesta. In predsedstvo shoda se je moralo res preseliti na bolj razgledma okno delavskega doma, pa tudi tam niso vsi zborovala videli in slišali govornikov, kar dokazuje, kako ogromen je bil shod obupanih rudarjev.
Borba za človeške pravice
Trboveljska premogokopna družba je vrgla de. lavstvu rokavico v obraz. Sedaj ne preostane delavstvu drugega, kakor da sprejme te pogoje in da umira lakote ali pa da se z združenimi močmi bori proti vsem !rrivicam, ki mu jih TPD neprestano prizadeva in odločno zahteva, da se mu ohranijo dosedanje pravice. In delavstvo se je odločilo za slednje. Pripravljeno je, da se odločno bori dO konca, sedaj, ko je na robu obupa. Z delavstvom pa so tudi drugi stanovi, trgovci, obrtniki in sploh vsi, ki jim gre za kruh.
Po 14 letnem neprestanem stradanju in kršenju delavskih pravic je delavstvo revirja danes na tem, da raje umre, kakor pa da bi si pustilo naprej kršiti še ono naj skromnejše, kar ima, še te zadnje pravice, saj že danes strada s svojimi družinami
Kako dela velekapital
Drugi govornik Ar h je med drugim izvajal: Ko je TPD imela svoj 61. letni občni zbor, se je na tem občnem zboru ugotovilo, da je TPD kljub vsej krizi iani zvišala oddajo premoga za 82 ton, da so izpraznjeni vsi depoji v Trbovljah in drugje, da vozijo sedaj zadnjo šuto iz skladišč. Oddajni trg za proizvodnjo TPD se je povečal lani za 9%. Poročilo TPD pa tudi pravi, da je bila družba tudi lani v stanju, da odpiše 18 milijonov dinarjev od svojega premoženja. Kaj se to pravi? Tega ni mogla TPD napraviti niti takrat, ko je bila njena oddaja 2 milijona ton, to je leta 1929. TPD se je po«*; čilo dalje dokazati državi in jo prepričati, da ni zmožna, da plačuje toliko davka, in se ji je celo davek znižal za polovico. Delavstvo lahko upravičeno misli, da so vsa ta znižanja in vsi odpisi, ki gredo v korist TPD, samo in edino posledica njihovega dela in neizmernega izčrpavanja delavskih sil in kršenja delavskih pravic
Delavstvo odklanja miloščine
Delavstvo je naveličano tega, da bi delalo kapitalizmu zastonj, da bi za svojo skromno prehrano beračilo pri kmetih, da bi živelo še naprej od mir loščine par kilogramov koruze. Taka miloščina je za delavstvo, ki hoče delati, sramotna. Delavstvo vidi, da pošteno dela, da pa se morajo v Ljubljani igrati za njegovo prehrano nogometne tekme, da se morajo vršiti razne prireditve, delavstvo tudi uvidi, da so trboveljski trgovci žrtvovali okoli 9 milijonov dinarjev, toliko so zim namreč dolžni. Delavstvu, ki hoče pošteno delati, hoče živeti od svojih lastnih žuljev, se krči srce, ko se na vse to spomni. Za svoje delo naj se delavstvo pošteno plača. (Medvzkliki: »Ne dajo nam plač, vedno nam odtrguiejo, z redukcijami na grozijo!«) V rudniškem konzumu se dogajajo prizori, da prihajajo žene po »fasungo«, pa jim jo odrekajo in ne dajo ženam živil dasiravno njih možje trdo rudniku. Jok in stok žena m kletve moškjn SLSft-jejo po revirjih. »Tako je!« so se slišali ogorčene množice.	s(t.
Žalostne številke
Od leta 1925 do konca leta 1933 je t slovenskih rudnikih bilo 131 smrtnih nesreč rudarje*. Nad 1800 rudarjev je postalo trajno nesposobnih za delo. čez 6000 rudarjev pa je lažje pohabljenih. Za vse te nesrečne žrtve, ki jih je izkoriščal kapital, je socialno zavarovanje žrtvovalo nad 20 milijonov podpor. Dobički TPD in njeno premoženje so pa zrasli iz truda, žrtev in življenja rudarjev. Zaradi vsega tega je nerazumljiva brezsrčnost in brez-čutnost TPD. Res, da izjavlja ravnateljstvo TPD, da so mezde v njenih rudnikih kljub tem znižanjem še vedno višje kot v državnih in drugih rudnikih na jugu. Toda temu nasproti je treba ugotoviti,- da so trboveljski, zagorski in hrasthiški rudarji poklicni rudarji, da so njihove storitve znatno višje kakor pa rudarjev v južnih rudnikih in da so njihove zahteve po pošteni mezdi stoodstotno upravičene (medklici: Tako je!«). Dalje je Arh poročal, da se nameravano znižanje deputata premoga hoče izvršiti na ta način, da bo TPD mešala prehovec s kosovcem. (Medklici: »Sramota, mi kopljemo premog, dovolj ga je v zemlji za vse, brezsrčno izkoriščanje kapitalizma!«)
Tretje, kar je najbolj škandalozno, pa je, da se nameravajo iz kopaških kategorij premakniti starejši kopači, ki imajo manj vredno delo. Povsod je zakon tak, da kdor marljivo dela, da tudi napreduje in tudi rudar ima po 8 letih trdega dela pravico, da pride v 1. kategorijo kopačev. Sedaj pa pride TPD in hoče te pridobljene pravice po trudapolnem delu odpraviti, 'l ak rudar, ki bi padel v nižjo kategoriio, bi bil prizadet pri socialnem zavarovanju, pri de-putatu in pri stanovanju. Pa še en bič pripravlja TPD za svoje delavstvo. Tisti delavci, kt bodo sedaj kopali, a bodo tudi vedeli potegniti se za svoje pravice in nastopiti v svojo obrambo, bodo kaznovani tako, da bodo pomaknjeni v nižjo kategorijo, ali pa bodo celo odpuščeni. Torej niti besede več ne bo smel delavec ziniti pri družbi v svojo pravico in obrambo. In kdo drugi ima več povoda, da se bori za svoje pravice kot ravno rudar, ki je najbolj izkoriščan? Vse rudarsko delavstvo je za to, da do takih socialnih škandalov v revirjih ne pride. (Burno odobravanje množice.)
Ostali govorniki
Govorili so še Lešnik (Jugoslov. strokovni zveza), ki je pozival rudarje k slogi, Š t r u s od Narodne strokovne zveze, Križnik od Jugoslov. strokovne zveze, Kuhar od krajevne zveze bojevnikov, trgovec Pavlin, ki ie poudarjal, kakšno škodo ima trgovski stan od vednih redukcij, in zastopnik bojevnikov in rudarjev iz Zagorja Slamnik.
Delavstvo je obljubilo, da ne bo počelo v rudnikih ničesar, kar bi bilo proti zakonu.
Pliberšek je poročal, da bo 5. julija ponovna obravnava v Ljubljani s TPD. Delavski zastopniki bodo odločno vztrajali na pravicah delavstva.
Nato je Murn veličastni shod zaključil in delavstvo se je z ogorčenjem v srcu, toda mirno in disciplinirano vrnilo na svoje borne domove.
Nocoj so zborovali tudi nižji uradniki in pod-uradniki.
Belgrad, 2. jul. m. Tudi danes se Je Se vršila seja glavnega odbora Jugoslovanskega učiteljskega združenja, na kateri se Je razpravljalo o nesoglasjih, ki so nastala v organizaciji zaradi postopanju dosedanjega predsednika organizacije Damjana Rašiča.
Dunaj, 2. julija, p. V kleti dunajske radijske oddajne postaje je eksplodiralo vsč ekrazitulu bomb, ki »o napravile veliko škodo. V kleti je bilo mnogo amonijakovih steklenic. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je materialna škoda velika.
Po zraku iz Ljubljane v Celovec
Včeraj se je začela redna zračna zveza s Celovcem
Ljubljana, 2. julija.
Med novimi zračnimi progami in zvezami z inozemstvom v naši državi je bila leto6 predvidena tudi zveza Ljubljana—Celovec, ki je bila otvorje-na danes. Na ljubljanskem letališču so se opoldne zbrali ljubljanski župan dr. Dinko Puc, šef ljubljanskega letalskega centra narodni poslanec dr. Rape, predsednik ljubljanskega Aerokluba Rado Hribar, avstrijski generalni konzul grof Orsini-Rosenberg in pa carinski organi ljubljanske carinarnice z namestnikom šefa Antonom Pircem, ki bodo odslej naprej redno poslovali na ljubljanskem letališču. Ob pol 12 je priletelo s Sušaka letalo »Ljubljana«, katero je vodil pilot Striževski. Z njim se je pripeljal tudi šef Aeroputa ing. Tadije Sondermayer. Kmalu zatem so stopili v letalo žu-
pan dr. Puc, ing. Sondermayer in Rado Hribar in točno ob 12.45 se je »Ljubljana« dvignila v smeri proti Karavankam. Ker je bilo vreme lepo, je letalo letelo čez Karavanke nad Ljubeljem, kakor je to predvideno za slučaj lepega vremena. V slabem vremenu se bo vzdrževala zveza čez Dravograd.
Ob 13.03 je »Ljubljana« pristala na celovškem letališču, kjer je bil prirejen, oficielen sprejem. Na hangarju sta viseli naša trobojnica in avstrijska državna zastava. Na letališču so bili zbrani celovški župan, predsednik avstr. Aerokluba Deitel-moser, funkcijonar kluba kapitan Fedrigoni in drugi zastopniki oblasti. Po izmenjavi pozdravov so se podali na južino. ob 14.10 pa so ljubljanski gostje zopet sedli v letalo. Prvotno je bilo name-
ravano, da se bodo odpeljali v Ljubljano na obisk celovški gostje, toda ker sta se prijavila dva redna potnika, so Celovčani rajši odstopili prostor v letalu tema dvema in bodo napravili obisk ob drugi priložnosti. Za polet nazaj je letalo rabilo samo 25 minut in je že ob 14.35 prstalo na ljubljanskem letališču.
Polet sam je popolnoma uspel. Vreme je bilo sijajno, letalo je letelo v višini 1800 metrov. Vendar pa se je opazilo, da se je letalo v tej višini pri letu nekoliko pozibavalo, ker so v tej višini zračne plasti zaradi spodaj ležečih planin precej redke. Ža-to se bo letalo drugič dvignilo v višino 2500 metrov, kjer so zračne plasti zopet gostejše. Polet pa je nudil potnikom kljub temu neprecenljive užitke.
Naša pot v Oberammergau
Hallstatt
2 teti dela Kolodvorskega misijona v Mariboru
Dne 1. jidija je stopil Kolodvorski misijon v Mariboru v tretje leto svojega življenja. Ker je ta ustanova nad vse važna in zasluži, da bi se zanio zanimali in jo podpirali vsi sloji, ji naj bo na tem mestu posvečenih par vrstic.
Kolodvorski misijon v Mariboru se je ustanovil na vzpodbudo škofijskega odbora KA v Mariboru. Odbor si je takoj v začetku prizadeval, da bi pritegnil k sodelovanju nekatera društva, a ni uspel. Na gluha ušesa so naletele vse njegove prošnje tudi pri mestni občini. Odbor je prosil za denarno pomoč in za podelitev hiše, ki jo je bila zapustila v socialne svrhe učiteliica Kučera. Mestno vodstvo je odklonilo i denarno podporo i podelitev navedene hiše. Tako je odbor še danes osamljen pri vzdrževanju Kolodvorskega misijona in mora z naberačenimi parami plačevati voditeljico misijona.
Ustanovo vodi gospa Terezija Štumberger. Tekom dveletnega delovanja je izvršila nalogo, ki bi zadostovala trem osebam. Ustvarila si je zveze na vse strani. Neštetokrat je posredovala pri raznih oblasteh: pri postajenačelniku, na policiji, pri vojaški oblasti, na občini, pri sodniii, na borzi dela itd. Tekom dveh let se ie obrnilo na njo okrog 3000 oseb — večinoma dekleta iz vseh krajev Jugoslavije in iz sosednih držav. Važnejših posredovanj je bilo prvo leto 456, lansko leto pa 586. Po prizadevanju voditeljice je dobilo službo 154 deklet in sicer prvo leto 38, lani pa 116.
Pred nekaj tedni so bila vložena pri pristojni oblasti v potrditev pravila »Društva za varstvo deklet«, čigar naloga bo nadaljnje vzdrževanje kolodvorskega misijona in sploh vsestranska skrb za dekleta. Na tem mestu naglašamo, da je danes skrb za dekleta ena najvažnejših socjalnih zadev. Vodstvo mestne občine prosimo, da to uvidi in prizadevanje onih, ki z vzdrževanjem kolodvorskega misijona in z osnavljanjem »Društva za varstvo deklet« ne zasledujejo nikakih postranskih j namenov, marveč rešujejo eno naibolj perečih stra- ! ni socialnega vprašanja, z vso močjo podpre. Kar i se tiče postopanja z dekleti, nam nudi življenje vi}Wfcl<j^jpijoče slučaje tudi v Mariboru. Da se ti slučaju, odpravijo in da se dekleta obvarujejo ža-iostiSegži padca, mora občina dati na uslugo i dobro voljo i denarna sredstva
Smrtna nesreča na Rakeku
V nedeljo popoldne je bil na Rakeku pogreb. Med pogrebom pa se je zgodila smrtna nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Na nekem skladu tramov sta se igrala sin g. Gregoriča in 4 letni sinček g. Demšarja. Plezala sta po tramih. Nenadoma pa so se tramovi zrušili in tram je malega Demšarja pritisnil čez trebuh na drug tram. Tudi malega Oregoriča je precej poškodovalo. Takoj so poklicali zdravnika dr. Pintaria, toda bilo je prepozno, kajti po par minutah trpljenja je Demšarjev fantek omrl.
Ptuj
Iz zgodovinskega Ptuja. Podpolkovnik v p. Davorin Žunkovič se je te dni vselil v svojo letos že 554 let staro hišo v ulici Vseh svetnikov. Letnica te prastare zgradbe je točno znana, ker je bila 1. 1380 kot cerkev posvečena Vsem svetnikom ter je potem večkrat menjala usodo cerkve, dokler ni bila 1. 1840 prezidana v stanovanjske svrhe. V proštijski cerkvi v Ptuju je še danes videti oljnato sliko cerkve, ko je še imela prvotni stolp. — V hiši stanujoči zobotehnik Rud. Reich je pa ostal dalje v svojem dosedanjem zavodu.
Hallstatt, 28, junija 1934.
Skoro neverjetno se Vam zdi, gospod urednik, da se danes zvečer ob 8 že sprehajamo ob zelenem Hallstattskem jezeru. Preko 300 km je naš »leteči Blejc« prevozil od Ljubljane preko krasnih serpentin na Ljubelu, po zelenem Rožu, skozi Celovec do Gospesvete, k>er smo obiskali lepo cerkev, si ogledali spomenike, ki dihajo našo zgodovino. Zasledovali smo slovenski živelj, ki je ohranjen pač samo v pristnih slovenskih imenih kot: Selan, Do-brič, Kresnik, Žigon, daleč preko Brež, kjer se Je proslavil nekoč Ulrich Lichtensteinski, kjer je prenočil Friderik Rdečebradec in znameniti Tomaž Akvinski. Po kosilu je držala naša pot preko Seetalskih Alp, čez prelaz St. Johann do industrijskega kraja Trieben. Vsako minuto uživa izletnik na avtu nov razgled, nove prizore, vse gre kot v filmu mimo tebe. Ni čuda, da so naši sopotniki vsi navdušeni za te lepe kraje, celo oni, ki so s strahom in trepetom zasedali svoja mesta na vozu. Tu v Triebenu smo prišli v stik s slovensko kolonijo delavcev, ki kopljejo magnezit, katerega gre precej na Jesenice, Tožijo sicer, da imajo večkrat neprostovoljne počitnice, toda zadnji čas se je delo obnovilo in gre krepko naprej. Mimo Selzthala, Liezen smo zavozili v krasno sotesko proti Salz-kammergutu. Sem od nas se je mogočno dvigal 2351 m visoki Grimming, ki čuva vhod v ta alpin-ski biser. Cesta je od Celovca dalje vsa asfaltirana, zato so kilometri minuto za minuto bežali mimo nas.
Lepo letovišče: Bad-Aussee ima že precej leto-viščarjev in tujcev. Sa' pa je celo mesto en sam cvetoči vrt z mičnimi hišicami. Vsa okna se ponašajo z lepimi cvetlicami, vse snažno, mično in preprosto. Povsod vzoren red, le tu in tam se na strmi pečini zablesti »Hakenkreutz«, Hittlerjev znak, ki izzivalno gleda na »mirno« Avstrijo. Črez prelaz Potscherhohe urejujejo cesto in polagajo jekleno mrežo, kjer je največji vzpon. Nad 15 skupin delavskih kolonii smo srečali skozi Avstrijo, ki delajo ceste in utrjujejo s parnimi valjari, človeka zaboli srce, ko vidi, kako vsepovsod napreduje avtomobilski promet, le pri nas, ki posedujemo lepše kraje, ni napredka, to pa predvsem radi slabih cest. Tujci se pač raje vozijo po asfaltu, kakor pa po jamastih cestah.
Tako zanimivega alpskega mesteca, kot je
Hallstatt, ne najdeš zlepa. Hiše, cerkev, sve je, kakor prilepljeno lastavičje gnezdo na strme pečine. Zgodovina mesta je tako stara, kot zgodovina naših barjanskih mostiščarjev. Znameniti sol-nati rudniki so do zadnjega časa prinašali blagostanje mestu, ki je tako lepo ohranilo svoj srednjeveški značaj. Znamenita je gotska cerkev iz 13, stoletja z lepimi oltarii na krila. Pokopališče pa je tako ozko, da morajo vsakega mrliča po 10 letih izkopati, da dobijo prostor potomci. Kosti in lobanje so shranjene v kapelici. Na lobanjah smo čitali imena in leto smrti. Malo lobanjo ovija naslikana kača, znamenje, da je pokojnica umrla za kačjim pikom. Na velikih mašnih knjigah ležijo lobanie nekdanjih dušnih pastirjev.
Nepopisen pa je razgled izpred cerkve na 10 kilometrov dolgo jezero, v katerem se ogledujejo gorski velikani, nad katerim vesla bleda luna...
Davčna uprava
Kamnik, 2. julija.
Novi davčni zakon je pritegnil k oceni za odmero davčne osnove tudi ljudstvo. Osnovani so bili davčni odbori. Možje v teh odborih so v kočljivem položaju. Na eni strani morajo priznati državi, kar ji gre, na drugi strani pa ščititi davkoplačevalce pred prehudo obremenitvijo. Za davčne obvezance je seveda vsaka ocena previsoka, zato morajo tudi j člani davčnega odbora preslišati in jsrenesti mar-sikak očitek.
Davčnemu odboru za mesto Kamnik očitajo, : da je v letu 1933 preveč ščitil davkojjlačevalce. Ker 1 so imeli v tem odboru davčni obvezanci večino, so mogli znižati davčno osnovo daleč pod predloge davčne uprave. Tega so bili davčni obvezanci seveda zelo veseli in niso mogli skriti veselja. Okoliške občine so za to zvedeli in so z vso silo padle po svojih članih v davčnih odborih, očitajoč jim, da niso znali tako začititi davkoplačevalcev, kakor so to storili Kamničani.
Zoper kamniško odmero davčne osnove je bilo vloženih nešteto prizivov in sedaj prihajajo rešitve od reklamacijskega odbora v Ljubljani, ki so seveda hudo prizadele nekatere davkoplačevalce. Znan nam
Olajšanje
po vsakdanjem nudi
čokolada
Smrt vrlega moža
Dobrepolje, 2. junija 1934.
V nedeljo, dne 1. julija, zjutraj je umrl v Mali-vasi št. 3 ugledni posestnik in bivši župan bivše podgorske občine Josip Zevnik v visoki starosti 81 let. Pokojni pripada rodu, ki je svoj čas sledil učitelju in pisatelju Francu Jakliču na polju ljudske prosvete in zadružništva. Polnih 35 let je bil član načelstva Hranilnice in posojilnice v Dobrepoljah, ki je ena najstarejših v sklopu Zadružne zveze in ki je bila do zadnje splošne gospodarske krize tudi ena najmočnejših podeželskih hranilnic in posojilnic sploh. Pravtako 'e bil pokojni 35 let član načelstva Kmetijskega društva v Dobrepoljah, ki se po odhodu g. Jakliča v Šent Janž in v Moste pri Ljubljani pod vodstvom dobre-poljskega župana Josipa Strnada tudi v tej krizi dobro razvija, saj si je že pred leti moralo nabaviti dvoje tovornih avtomobilov in si je osnovalo podružnico na Sušaku. Ves ta razvoj pa bi ne bil mogoč, da niso za Jakličeve dobe zavihali svoiih rokavov požrtvovalni in nesebični možje, med katerimi je bil pokojni eden prvih s svojim delom, mirnim nastopom teT možatim nasvetom. — Nad 30 let je bil pokojni ključar farne cerkve sv. Križa in se bo kar pogrešala njegova visoka, vitka in ravna postava, kajti bil je obenem tudi telesno lep človek.
Pred in med vojno je bil 13 let župan bivše občine Podgora, ki jo je vodil v splošno zadovoli-nost in korist občanov. Med vojno je bil položaj županov tak, da se je moral skoro vsak nujno zameriti ljudstvu, ki ni moglo razumeti, kako so bili župani postavljeni med dva ognja, od katerih je bil oni vojaške komande pač hujši. No, Josip Zevnik je tudi v voini ostal mil, dober, uslužen in potrpežljiv. Njegov značaj je bil pač tak, da ni poznal sovražnika in ga je vedno imelo vse rado. Po vojni je kandidaturo v korist svojemu sinu Francetu odklonil, že leta 1924 pa je tudi posestvo prepustil svojemu sinu Lojzetu. Ljubezni, ki jo >e vse življenje izkazoval v tako obilni meri svoji ženi in drugim, je bila deležna tudi njegova sinaha, ki jo je ljubil kakor lastno hčer. Kot mlad gospodar je bil prevzel po očetu majhno zadolženo posestvo, katero je pa z žilavo pridnostjo razširil in moderniziral. Bil je mojster za samolastno izdelavo vsakojakega kmetiiskega, gospodarskega in gospodinjskega orodja ter kratkočasen tovariš v prijetni družbi. Vseskozi krščanski značaj, je bil ves čas vnet pobornik gibanj v bivši SLS ter naročnik našega katoliškega časopisja. Od številnih otrok mu žive še štirje sinovi: France, Lojze, Janez in Pavle, ki so se navzeli pridnosti svojega očeta in so povsod na mestu. Hčerko Franciko, ki je oročena v vasi, je imel še posebno rad, saj mu ie, o fantov ni bilo doma, pomagala voditi občinske posle. — Pravični mož naj v miru počiva, preostalim pa naše iskreno sožalje!
in davčni odbori
je slučaj, da je nekdo plačal za leto 1933 8000 Din davka, sedaj pa je dobil rešitev reklamacijskega odbora, da mora plačati še 16.000 Din. Zanimivo je, da je ljubljanska odmera bila določena še preko predloga drž. zastopnika. Mnogi davkoplačevalci še s strahom čakajo na rešitev reklamacijskega odbora.
Teh rešitev pa se na tihem lahko veseli občina, ker bo sedaj dobila na doplačilu doklad za 1933 nepričakovane prispevke, s katerimi bo lahko krila razliko v predvidenih in prejetih prispevkih. Občinski možje so namreč za leto 1933 določili 45 odstotno doklado, kar pa seveda ni bilo dovolj, ker je davčni odbor tako znižal davčno osnovo. Za leto 1934 je previdena 72 odstotna doklada. Davčni zavezanci, ki morajo doplačevati za lansko leto, bodo hudo prizadeti v letu 1934, ker bodo jx>leg lanskih doplačil morali plačevati še jx>višano občinsko doklado.
Kot kronisti beležimo vse to, ker se v javnosti, zlasti pa med prizadetimi živahno razpravlja o tem, čigava taktika je bila pravilna: ali kamniškega davčnega odbora ali okoliških odborov, ki so skušali držati zlato sredino med predlogi davčne uprave in željami davčnih zavezancev. To je načelno važno vprašanje in poučen slučaj.
delu
Potovanje
kemikov po Nemčiji
Od Ljubljane do Munchena
Kljub deževnemu vremenu se je ekskurzija kemikov v sredo, 20. t. m. v veselem razpoloženju odpeljala proti Jesenicam. Predno smo se z našimi gosti-inženjerji spoznali, nas je brzec pripeljal na obmejno postajo. Med potjo smo zvedeli, da se dobe cenene eksportne cigarete, s katerimi smo se založili, da bomo delali reklamo za naš tobak.
Avstrijski kakor tudi nemški cariniki nam niso delali preglavic. Vozili smo se zelo udobno skozi lepo Koroško v zavesti, da smo še na slovenskih tleh. Da smo še na slovenskih tleh, nam je pričal vratar na beljaškem kolodvoru, ki nas je proti pričakovanju ogovoril slovenski, ko smo se pogajali z njim za izstop v mesto. — Mesto samo spominja na Maribor in Celje, s to razliko, da hodi večina moških (tudi starejši) v kratkih irhastih hlačah. Vse ima pečat koroške noše brez vpliva moderne mode.
Krasna Je vožnja s turško železnico, ki se začenja pri Špitalu ob milstattskem jezeru. Peljali smo se visoko nad dolinami ter imeli krasen razgled na Visoke Ture in na del OroBglocknerja. Predor se vrsti za predorom. — Pri Malnitzu (kraj nam je znan vsem po P. Hollu, avstrijskem prvaku V smuških skokih) so nas priklopili na električno železnico. Najlepši del te vožnje je bila vožnja mimo Bacl Oastein-a do Salzburga. Imeli smo vtis, da se vozimo skozi mirno tnjsko-prometno visoko razvito deželo; vendar je pa kvaril ta vtis pogled na številne oborožene vojake, Heimvvehrovce in Hilfskorps-a, ki so stražili važne železniške predore, postaje, mostove in viadukte. Kljub vestnemu jtraženju smo videli na strehah hiš in na lopah mnogo kljukastih križev. Cim bolj smo 5e bližali nemški meji, tem več je bilo kljukastih križev, ki
jih pa v sredini Avstrije skoraj ni bilo. Prav posebno pozornost pa je vzbudil kljukasti križ, ki je bil naslikan na veliki skoro nedostopni gorski steni blizu Salzburga. Viden je gotovo 50 km daleč. Neopazno smo prišli čez mejo v Nemčijo. Tu ni pokrajina več tako prijazna in mikavna, ne vidimo več visokih gora; nahajamo samo ravnino, redko posejano z drevjem.
Pozno v noči smo prispeli v Mtinchen. Slabo vreme — dež. Tu nas je sprejel zastopnik akade-mikov, ki se je z vzorno kolegijalnostjo zavzel za nas. Odvede! nas je v udobna prenočišča, kjer smo se odpočili.
Prvi dan smo si ogledali Tehnično visoko šolo — kemični oddelek. Osebno nas je sprejel svetovno-znani kemik dr. Hans Fischer, imejitelj Noblove nagrade. Mož je izredno skromen, človek bi mislil, da ima pred seboj slugo kemičnega oddelka. Kot primer njegove skromnosti omenjam, da si je kupil avto, ko je dobil Noblovo nagrado, j vendar se pa še sedaj mnogokrat pripelje v insti-! tut s kolesom. Njemu se je fiosrečilo sintetično sestaviti krvno barvilo. Sedaj dela v laboratoriju pod njegovim vodstvom nad 100 keinikov-inženjer-jev in doktorjev na |x>rfirinu. Podrobno smo si ogledali jx>samezne laboratorije, ki so vodilni v Nemčiji.
Po ogledu Tehnične visoke šole smo odšli na skupno kosilo, ki smo ga imeli v akademski menzi. Zanimivo je, kako je ta menza urejena. Vsak gost dobi pri blagajni jedilni listek. Nato gre v jedilnico, tu si vzame jedilni pribor (študentje so si ga zataknili v žep mesto »šimi« robčkov), nato si vzame jed in gre k mizi. S tako organizacijo je možno, da obeduje v dveh urah nad 2000 študentov. Rekord je pa dosegla ta menza, ko je obedovalo nekoč 4000 akademikov.
Naselbinska razstava
Po kosilu nas ie vodil naš vodnik na naselbinsko razstavo (Deutsche Siedlungsausstellung).
Namen te razstave je iz [»krajine razvijajoča se arhitektura, ne pa normalne človeške celice. 19. stoletje je bilo bogato na kapitalu za zidanje. V 20. stoletju pa ljudje nimajo toliko denarja, hočejo pa ta primanjkljaj nadomestiti z izkustvi in novimi izumi v gradnji. Revizija 19. stoletja v zidanju bivališč in stanovanj je danes skupni cilj vseh kulturnih dežel. Programatični donos Nemčije k temu kulturnemu delu človeštva nam hoče pokazati ta razstava.
»Življenje človeka od jutra do večera!« Ta tema je že mnogokrat varirana v pesništvu, glasbi in slikarstvu. Sedaj so jo pričeli razvijati — arhitekti. V 60 lopah nam razvijajo to temo razstavljalei. S prho v sončni terasi se začne predigra jutra in z mirnim pokojem spalnice konča večer. Vmes je nafiet lok dneva v stanovanju z vsem delovanjem, udejstvovanjem ter počitki človeka.
Ogledamo si sezidano bivališče, razstavljeno z različnih vidikov: z umetniškega, tehničnega, gospodarskega, finančnega in organizatoričnega vidika. Kajti v današnjem času ne zadostuje premišljen načrt zidave in izbran umetniški okus, marveč je treba temu še pridružiti smiselni finančni načrt. Vprašanju, »kaj naj storim z zemljo,«, se pridružuje vprašanje, »kaj naj storim brez — denarja?« V stanovanju se moramo prijetno in udobno počutiti. V. razstavnih kojah smo videli, kako si moremo z tnalo denarja ustvariti prijeten dom. Zanimivo je, da dobi vsak novo poročeni par I000RM državne |>odpore. Nazorno je pokazano kako lahko ustvarita novoporočenca s tem denarjem — »tiho družinico«.
Razstava ne bi bila tako mikavna, če ne bi bila vsa v enotni beli barvi s sivo dekoracijo in enotnimi črkami. Razstavljalei se vrstijo v smiselnem naprej določenem redu. To je zahteva, ki jo stavlja prireditelj razstave. Razstavne koje so veren |)osnetck stanovanjskih prostorov. Te uredbe so v veliko olajšanje razstavljalca, ki si prihrani mnogo časa s predpripravami in posveti vso paž-
njo le izvedbi razstave. Tu bi se lahko mnogo naučili naši razstavljalei in tudi prireditelji naših razstav.
Razstava nam nadalje pokaže vzorno nasel-< bino R a m e r s d o r f. Tu imamo pogled v bodoč-I nost. Vse premišljeno. Vidimo elemente zidane, se-! stavljene in zgrajene. Predno se naselbina začne graditi, je premišljeno vse od glavne dovozne ceste do zadnje hišne opeke, cvetličnih gred na vrtovih in vodovodnih pip. Toda ta del razstave ni noben fantom ali privid, temveč zgrajena resničnost. 26 febr. so začeli kopati temelje in 9. junija je bilo »malo mesto«, sestoječe in 200 hiš zgrajeno (schliis-selfertig). 2e med razstavo (junij—oktober) bo po-jDolnoma opremljenih 40 hišic. Presenetljiv je tloris te naselbine.
V oddelku »Umetnost in življenje« smo videli, kako je premagala umetnost obdobji gole stene. Obesimo sliko na pravilno steno, plastiko postavimo na knjižno omaro, keramiko med vrtne gredice in slikano hišno znamenje nad hišna vrata.
Vodnik je vedno f>oudarja, da nočejo Nemci uničiti starih oblik in običajev, temveč jih hočejo oblikovati naprej. »Bila je zmota,« je rekel, »da smo jto vojni zavrgli vse stare običaje in zidali same gole stene brez duha. Sedaj smo se zavedli.«
In še nekaj je bilo zanimivo za inozemeo na razstavi. V statističnem oddelku razstave so bile zapičene rdeče pike na zemljevidih Nemčije. Vsaka pika je značila 10.000 novih hiš. S karte sem raz-videl, da se gradi največ v sredini Nemčije (novt hiše mesto prejšnjih barak in podrtij) ter na vzhode Nemčije (kolonizacija).
Torej je sedaj usmerjen nemški pritisk na vzhod. Ker je bil prevelik naval v mesta, kjer se ' daj ni več toliko zaslužka, skušajo sedaj graditi v predmestjih lične hišice in naselbine, ki naj bodo j nadomestilo za prejšnje smrdljive barake in ne I zdrava stanovanja.	M
Ljubljanske vesti:
Otroci odhajajo na počitnice
Ljubljana, 2. julija.
Prišel je julij, najbolj vroč mesec leta, ko si vsak mestni človek, zlasti pa mladina, zaželi preživeti nekaj tednov zunaj mestnega zidovja, prahu in asfalta. Toda to je danes mogoče le redkim, ki jih sedanja stiska ni tako občutljivo zadela, vsi drugi pa so obsojeni, da te vroče mesece vzdihujejo v ljubljanski vročini in se tolažijo z boljšimi časi. Starejši ljudje to že nekoliko prenesejo, toda z otrooi ie drugače. Mestni otrok si zelo težko predstavlja počitnice drugače kakor nekje zunaj na deželi. Toda koliko jih je med njimi, ki njihovi itarši še toliko nimajo, da bi se dostojno preživljali z družino v Ljubljani, kaj šele, da bi svoje otroke kam poslali na počitnice. V zadnjih letih so začele skrbeti za te otroke razne ustanove, v prvi vrsti ljubljanska mestna občina, ki že več let pošilja skupine revnih otrok na počitnice deloma na Gorenjsko, deloma na morje. Pa tudi druge ustanove kakor Protituberkulozna iiga itd. pošiljajo zadnja leta skupine otrok na letovanje.
Danes je odšlo na počitnice več skupin ljub-
Q V osmini posvečonja nove župne cerkve ■v. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu je v tej cerkvi danes v torek, 3. julija zjutraj ob 6 govor »Sv. Ciril in Metod — vzor krščanske ljubezni do bližnjega«. Govori g. dr. Jožef Gracar, C. M. Sv. maša. G. Karel Čerin, novomeški prošt. Petje oskrbi pevski zbor cerkve presv. Srca. K udeležbi vabimo zlasti vernike cerkve presvetegt Srca Jezusovega.
—	Zveler ob 20 govor »Sv. Ciril in Metod, katoliška svetnika«. Govori g. dr. p. Gvido Rant, frančiškanski provinejal. — Jutri, v sredo, 4. julija: zjutraj ob 6 govor »Sv. Ciril in Metod, neustrašena oznanjevalca evangelija«. Govori g. dr. Fran Kni-fic, S. S. Sv. maša. G. dr. Franc Cukala, stolni dekan iz Maribora. Pelje oskrbi salezijanski pevski zbor. K udeležbi vabimo zlasti vernike z Rakovnika in Kodeljevega. — Zvečer ob 20 govor »Sv. Ciril in Metod in papeštvo«. Govori g. dr. p. Regalat Čebulj. O. F. M. Slovesne večernice. G. dr. p. An-gelik Tominec, O. F. M., mestni župnik ob asistenci farne duhovščine župnije Mar. Oznanjenja. Petje oskrbi cerkveni pevski zbor župnije Marijinega Oznanjenja. — K udeležbi vabimo zlasti vernike župnije Marijinega Oznanjenja.
© Slovesna črna sv. maša kot osmina za blagopokojnega g. voditelja p. Salvalorja Zobca se bo darovala v frančiškanski cerkvi v sredo, 4. julija ob pol 6 zjutraj. Tretjeredniki 6e vabijo k polnoštevilni udeležbi. — Odbor.
0 Aktivni in upokojeni železničarji — pozor! V torek, dne 3. t. m. bo ob pol 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva c. 22 javno železničarsko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o položaju, v katerem se nahaja aktivno kakor tudi upokojeno železničarsko osebje. Aktivni in upokojeni železničarji udeležite se pol-noštevilno.
0 Poliklinika in posvetovalnica za matere v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani do 7. julija ne posluje zaradi čiščenja prostorov.
© Uradni prostori ljubljanskih poštnih podružnic. Ko stopi človek po privatnih opravkih v kako poštno filijalko v našem mestu, opazi — v eni kot drugi — predvsem, v kakšnih mizernih iin
—	malomestnih lokalih se nahajajo ti prometni »uradi«. Me.d vsemi prednjači n. pr. poštni urad na kolodvoru, t. j. »filijalka 2«. V 2—3 majhnih, nizkih pritličnih »sobah« se stiska uradno osebje in komaj giblje, da ga mora človek naravnost po-milovatk O kaki »čakalnici« ali »predsobi« v pravem pomenu besede seveda — nobenega govora! Prostori zaduhli in temnikasti, da bi jih lahko primerjal onim na kaki — vaški pošti. Pri drugih fi-lijalkah — razen poljanske morda — so razmere iste. In zdaj prašamo: Ali bi se ne dalo dobiti za ta urad primernejših prostorov, recimo: v I. nad-stroju tega poslopja, če ga že ni v kolodvorskem poslopju? In ta kolodvorska pošta II ima — da ne pozabimo omeniti — seveda vse tri oddelke: pisemsko pošto, denarni promet, telegraf in telefon! Za napredujočo Ljubljano so te razmere malo častne. Poštna uprava naj bi poskrbela za modernejše in pred vsem higienične uradne prostore, zlasti ko zahajajo baš v ta poštni urad tudi številni tujci!
0 Betoniranje ljubl.janičinega dna so morali prekiniti. V noči o<l sobote na nedeljo je narasla Ljubljanica zaradi deževja tako močno, da je pričela pri Čevljarskem mostu teči čez zasilni nasip. Poleg tega pa je voda v Gruberjevem kanalu toliko narasla, da je pritekla po strugi n n-/a j do zasilnega jezu. Voda je stala še včeraj v vsej strugi skoraj meter visoko, tako da so morali prekiniti betoniranje dna, ki je napredovalo že do trimostja. Upajo, da se bo danes voda že toliko odtekla, da bodo lahko na-Haljevali z betoniranjem.
© V nekaj dneh začno regulirati Marijin trg. V kotu pri šmalčevi hiši na Marijinem trgu stoje že precejšnji kupi tla kovalni h kock, ki bodo služile za reguliranje Marijinega trga. Z rleli prično v kratkem.
© Ponesrečenci v bolnišnici. Včeraj opoldne so bili poklicni reševalci klicani na dolenjski kolodvor k dolenjskemu vlaku. Prepeljali so v bolnišnico posestnikovo /eno Marijo Kčinig iz Škofljice, ki jc včeraj padla s češnje in dobila pri tem resne notranje poškodbe. Najbrž ima natrto hrbtenico. — Na hodniku hotela
Mariborske vesti:
Nov načrt
ljanskih revnih otrok, Ob pol 4 popoldne se je odpeljalo 100 deklic v počitniško kolonijo mestne občine v Mednem, kjer bodo ostale 4 tedne, nato pa napravijo prostor enako močni skupini dečkov. Vse to gre na stroške mestne občine ljubljanske. — Ob 4 popoldne pa se je izpred Mestnega doma odpeljalo z avtobusom v Kamno gorico 40 dečkov in deklic, otrok ljubljanskih mestnih uslužbencev, ki jih je poslala na počitnice bolniška blagajna mestnih uslužbencev. Tudi ti ostanejo v koloniji 4 tedne. — V sredo pa odpotuje v Poljane 63 dečkov na štiritedensko letovanje na stroške mestne občine. Ko se umaknejo ti, pride na njihovo mesto enaka skupina deklic. — Poleg tega bo mestna občina poslala na morje manjšo skupino otrok, ki pa odidejo šele okrog srede julija.
Protituberkulozna liga pošlje letos v Rakitno okrog 70 otrok, okrog 20 v Lukovico. Ž« nekaj dni pa je v Medvodah 44 otrok iz Trsta in okolice. So to sinovi tržaških Jugoslovanov.
Želimo, da bi se otroci počutili v kolonijah sijajno v njihovo in njihovih staršev veseljel
Lloyd je včeraj dopoldme padla Julka Juirčič tako nesrečno, da je dobila notranje poškodbe. — Nič manj kakor 10 ran je staknil pri gostilniškem pretepu tesarski pomočnik Jane/. Hafner iz škofje Loke, ki so ga v neki škofjeloški gostilni oklali vročekrvni fantje. — Na Bledu so se splašili konji 13-letnemu posestnikovemu sinu Stanku Kaibižu, ki je pri tem padel pod voz in si zlomil levo nogo, dobil pa je tudi hude notranje poškodbe. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
© Samoumor kmetskega dekleta. Danos dopoldne ob 10 so našli v Črni vasi št. 197 (Barje) v seniku obešeno 19leino posestnikovo hčerko Marijo V. Nesrečno dekle je bilo zadnje dni precej pobito, danes pa je na hiter način napravilo konec. S konjsko uzdo se je obesilo na tram. Ko so prihiteli domači, jc bilo dekle • že mrtvo. Popoldne je prišla na lice mesta iz Ljubljane policijska komisija 7. zdravnikom g. dr. Avramovičem. Mrtvo dekle so položili na mrtvaški oder doma.
Novo mesto
Novi kanonik gosp. Ivan Sešek, dosedaj župnik v Brusnicah, je dospel na praznik sv. Petra in Pavla v kapitelj, kjer je bil slovesno sprejet. V soboto zjutraj pa je bil slovesno umeščen.
Matura na novomeški gimnaziji. Višji tečajni izpit se je vršil na tuk. gimnaziji od 10. do 21. junija pod vodstvom ministr. odposlanca g. Ivana Prijatelja, univerzitetnega profesorja iz Ljubljane. — Od 34 dijakov, ki so pred 15. majem upali na srečen izid, je z uspehom prestalo izpit 14 in sicer: Beguš Viljem, Beličič Vinko, Berkopec Tone, Drnovšek Martina, Do-dič Anica, Dodič Milan, Erker Rihard, Jerck Rudolf, Kambič Anica, Petančič Franc, Skrabl Danilo, Vandot Bojan, Vidmar Tone in Vodnik Irena. 6 kandidatov ima popravni izpit v mesecu avgustu, 5 je odgodenih za leto dni, a. d ve kandidatinji sta odstopili, dočim je 7 učencev padlo že v VIII. razredu.
Otvoritev šolskega odra v osnovni šoli je bila v soboto, dne 23. junija ob 8 zvečer. Otroci so ljubko nastopali v vseh točkah, zlasti še pri igri. — Novo mesto je dobilo s tem odrom /opet nov hram drainatske umetnosti. Želimo le, da bi se v njem zlasti udejstvovala naša mladina.
Nesreča gasilca. Pred kratkim je imelo novomeško gasilno društvo vajo. Oddelek plezalcev je vadil 6 približno 30 m dolgo lestvo. Ko so lestvo hoteli premakniti, je zašla po nesreči gasilcu Ivanu Lumpertu noga pod kolo, ki mu jo je precej občutno poškodovalo. Sanitetni oddelek mu je takoj nudil prvo pomoč ter ga odnesel na nosilnici domov.
Kamnih
Francoski krožek je imel te dni svoj redni občni zbor. Iz poročil odbornikov lahko ugotovimo velik napredek in živahno delovanje krožka, ki je bil ustanovljen šele pred poldrugim letom. Predsednica ga. prof. Klavdija Žvokelj-Gabrijelčič je vodila začetniški in konverza-cijski tečaj, člani so imeli v čitalnici na razpolago dnevnik »Matin- in večje število revij. Začetniški tečaj je obsegal 38 ur, konverzacij-ski pa 27 ur, eno skioptično predavanje g. lektorja Lacroixa, dvoje literarnih predavanj, ki sta jih imela prof. dr. Leben in cand. pilil. gdč. Vida šturmova, 5 predavanj pa je imel v kon-verzacijskem tečaju g. dr. Černagoj. Krožek se je preselil iz dosedanjih lokalov v Kamniški dom, kjer mu je prepustilo vogalno sobo Ceci-lijansko društvo. Krožek bo organiziral počitniški tečaj za dijake nižjih razredov. Če bo dovolj prijarv, l>o prva ura tečaja že v petek, 6. julija. Prijave v pisarni dr Žvoklja.
Vodovod smo zač.eilt popravijlotll Od r©-j /.ervoarja v Stranjah pa do Kamnika preizeku-! jejo cevi. ker so mnenja, da ima cevovod na več krajih razpoke, iz katerih uhaja voda in stolno slabi pritisk v mestu. Sicer govorimo o popravilu vodovoda že od proračunske razprave sem, popravljati pa smo ga pričeli kakor nalašč šele 6odaj, ko se pričenja tujska sezona.
Hasznanila
Pevski zbor pevovodt), ki ho imel v dneh 9., 1(1. in 11. .IuIIJb pevski tečaj na Rakovniku v Ljubljani, bo priredil ob koncu tečaja, v sredo, 11. julija ob pol !! r cerkvenem domu v St. Vidu nad Ljubljano pevski koncert. Na sporedu bo med drugim nekaj pesmi, ki bodo prvikrat Izvajane. Opozarjamo nu koncert zlasti bližnje pevske zbore, da pridejo poslušat svoje pevo-vodje. Vstopnino bo niaka: od 1! do 8 Din. Konec bo ob ikiI 10.
Ljubljana
1 Zveza ribartliih društev dravske banovine ima svoj redni letni občni zbor dne 14. julijo ob 20 v hotelu Metropol z običajnim dnevnim redom
1 Letna skupščina Zdruienja gledaliških igralcev, ki je /.vezana s 1.1 ielnleo obstoja organizacije, bo od 5. do 9. julijo v Skoplju. Ljubljansko sekcijo bodo na tel skupSčini z.a«topnH predsednik Drenovec, tajnik leriuon in blagajnik Mencin,
Celie
c Člani Dijaške Marijine kongregacije r Celju, t| se žele udeležiti kongregacijskih duhovnih vaj in r.borovanja, naj se zboro v četrtek, 5. julija ob 11 pred kolodvorom; ofll, »i Se snle. iiuOlt:y,iti ie i>»ofovnuja v Sv Vidu. noj se zbero 9. julija 0I1 istem času. Stroški: voinja 20 Din, duhovne vaje lfi Din. •'borovanjo 30 Din.
Radio
Programi Radio Lfubfjanct:
Torek, 3. julija: 12.15 Zasviraj nam, cigan! (reproduc. koneort ciganskih kapel) 12.45 Poročilo 13.00 C'as, plesi (koncertne priredbe v reproduc. gl.) 18.011 Otroški kotiček (Gornikovo lutke) 18.30 liahlo pesmi mi zvonijo (reproduc. podokniee) 19.00 Radio orkester 19..10 Postanek, razvoj in propad j mlinarjev (R. Dostai) 20.00 Vijolinski koncert Tarasa Poljanca 20.45 Mandolini-stični kvartet 21.15 Radio orkester 22.10 f'os. poročila 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi t
TOREK, 3. Julija: Belgrad: 19.10 Plošče 20.00 Slo. vanska lirika 20.45 Junaško življenje, R. Strouss 21.30 Vok. konc. — Zagreb: 20.15 Rad. ork. in vok konc. 11.15 Scene iz llersteinovega «Tatu« — Dunaj: 17.15 Plošče 10.10 Parodija in karikatura r glasbi 21.05 Schuinanov koneort — Budimpešta: 20.10 Športni kabaret 22.25 Koncert opernega orkestra — Milan-Trst: 20.45 Gospodična .Tnzz, opereto, Popanti — Rim: 20.45 Orgle ln vok. konc. 21.45 Veseloigro 2S.15 Ork. gl. — Praga: 19.25 Pestra gl. 20.20 Mnzikaiična humoreska 20.5,1 .lanočkove pesmi 21.30 Usoda. 3. dej. opera, Janaček — Brno: 19.25 ! Sal. gl. — Bratislava: 19.25 Plošče 20.20 Donski koz.aki Pojejo — 1'fT<~šiivi,19.1f, Arije In pesmi 20.12 Deklicu z vijolico, opereta. Hettmesbergcr — Vsa Nemčija: 20.15
Domača glanba iz starih časov.
Maribor, 2. julija.
Nov projekt glede mesarskega trga, oziroma tržnice je vzniknil ter se nahaja v resnem študiju na mestni občini. Projekt je sprejemljiv zlasti radi tega, ker bi bila z ugodno rešitvijo perečega tržnega vprašanja obenem rešena tudi potreba po vajeniškem domu v Mariboru. Gre za obsežno zemljišče in lepo enonadstropno vilo znanega mariborskega industrijalca gospoda Antona Tavčarja v Kopališki, oziroma v Frančiškanski ulici. Ob Frančiškanski ulici se nahaja vila s sosednjimi objekti, proti Kopališki se pa razprostira obsežen vrt med Narodnim domom in zemljiščem mestne občine, na katerem se nahaia mestno kopališče ter uradna hiša z delavnicami mestnega elektri-škefia podjetja. Prostor ima vse predpogoje: leži v središču mesta, v neposredni .bližini Glavnega trga, je zaščiten pred prahom in prometom, je pa obenem dovolj velik, da bi našli tu pro«tora vsi mari-
Dobrodošli!
Danes se pričenja v drugi slovenski prestoliri pomembno tridnevno zborovanje katehetov, duhovnih obli kovavcev naše mladine. Na kongresu se bodo obravnavala vsa pereča načelna, didaktično-metodiona, pedagoška, dušeekrbstvena in katehet-sko-stanovska vprašanja, ki bodo predmet številnih strokovnih referatov in obravnavanj. V zvezi s to znamenito prireditvijo je tudi pestro in okusno organizirana razstava v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, kji se je včeraj otvorila in ki bo odprta ves čas kongresa. Včeraj popoldne in zvečer so prispeli na kongres Številni udeleženci iz vseh delov naše dTŽave. Ob pričetku kongresa in prihodu udeležencev jim kličemo v dravski prestolici najpri-srčnejšo dobrodošlico ter izrekamo upanje, da bo Vsemogočni čim obilneje blagoslovil sklepe in resolucije kongresa, ki bo brezdvomno utrl nove poti v izvrševanju težavnih katehetskih nalog in dolžnosti.
□	Srebrna poroka odličnega moža. G. Fra-njo Povšič, bivši policijski stražnik in uslužbenec na velikem županstvu v Mariboru, je oblfajal dne 1. julija s svojo soprogo Marijo Rusovo 25 letnico poroke. Jubilant je star 63, a soproga 56 let. Oba pa sta še mladeniško ohranjena. Poletno jubilantu ne bi nihče prisodil, da ima že še?! Križfv na sebi. Povšič je rodom iz Št. Janža :ia D ilenjskem, gospa pa je Ljubljančanka. G. Povšič je zvest sotrud-nik raznih prosvetnih in karitativnih organizacij, v katerih vneto sodeluje tako v prosvetnem kakor tudi karitativnem oziru. Noben revež ne gre od Povšičevih brez daru. Njegovo zlato pravilo je: »Naj ne ve levica, kar daje desnica.« Povšič je značajen mož, kakor malo takih. Nikdar ni zatajil svojega slovenskega prepričanja. Hiša Povšičeva pa je tudi zvesto udana Bogu in Mariji. Srečna zakonca vidimo vsak dan pri naši Materi Milosti. Vsi številni prijatelji in znanci čestitamo srebrnoporo-čencema, da v zdravju in sreči dočakata še zlati poročni jubilej! »Slovenec g. Povšiču kot zvestemu naročniku »e posebej čestita!
□	Zborovanje Krščanske šole. Društvo Krščanska šola za lavantinsko škofijo priredi na Ciril-Metodov dan, v četrtek ob 19.30 v Karli novi dvorani v semenišču na Koroščevi 12 aborovanje za starše in prijatelje krščanske vzgoje. Govornika: profesor Pavel Živortnik in gospa Milica Grafenauer-jeva iz Ljubljane. Odbor društva prijazno vabi starše in prijatelje krščanske vzgoje k obilni udeležbi.
□	»Brazda« poživljena. Umetniški klub »Brazda« je imel v nedeljo dopoldne svoj občni Zibor, na katerem se je sklenilo obnoviti klubsko delovanje in se je določil delovni program za bližnjo bodočnost. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik glavni urednik in pisatelj Radivoj Rehar, tajnik Jirak, blagajnik Kos. Obenem poziva klub vise na Štajerskem živeče slikarje in kiparje, da prijavijo svoj pristop.
□	Zaključni izpiti na enoletni trgovski šoli »Hermes«, ki jo vzdržuje tukajšnje Slovensko trg. društvo, so se vršili te dni pred predstavniki tr-govstva ter so se zaključili z najlepšim uspehom. Najboljši učenci: P. Vitko, D. Vrečko, D. Žugmian, Š. Juhart in I. Košuta so prejeli lepa darila, ki so jih darovale nekatere trgovske tvrdke. Poslovilnega večera absolventov so se udeležili tudi predstavniki Združenja trgovcev v Mariboru.
□	Proslava zadružnega dneva, ki jo je nameravala izvesti tukajšnja Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v nedeljo popoldne, se bo vršila v četrtek, na praznik sv. Cirila in Metoda, v primeru slabega vremena pa v nedeljo. V četrtek je državni praznik ter praznujejo visi uradi. Na proslavi bodo govorili predsednik Rehar o občem pomenu zadružništva, dr. Ivan Jančič o pomenu kreditnega zadružništva ter odposlanec Zveze na-bavljalnih zadrug Ikonič iz Belgrada.
□	Mariborski šahisti so ob zaključku šahovskega turnirja za prvenstvo posameznikov ioieli v nedeljo zvečer v Centralu poseben počastitveni večer, ki ga je s primernimi priznalnimi besedami otvoril predsednik Mariborskega šahovskega kluba podžupan Golouta. Na 6poredu je bil tudi referat mojstra Vasje Pirca o svojih vtisih na mednarodnem budimpeštanskem šahovskem turnirju. Večer se je zaključil z razdelitvijo nagrad zmagovalcem turnirja.
□	Nujno potrebno popravilo. V Mariboru se zadnje čase pridno vršijo popravila hiš, ki se prenavljajo v svoji zunanjosti. Nujno potrebno bi bilo, da bi se tudi mestna občina zganila ter končno uredila zunanjost poslopja v Kopališki ulioi, v katerem se nahaja mestno kopališče. Poslopje izgleda, kakor bi že razpadalo. Omet odpada s sten in zunanjost kar kriči po prenovitvi.
□	Tzvoščki nc spadajo pred baziliko. Na občini so sklenili, da bodo fijakerji na Aleksandrovi cesti premeščeni tik k frančiškanski cerkvi. Mariborsko občinstvo brez razlike se čudi, kako so mogli na občini priti do takega sklepa. Na sedanjem mestu imajo izvoščki pod kostanji lepo senco, na novem se bodo pa pekli ves dan na solncu. Glavno pa je, da konji in vozovi z vso nesnago, ki jo povzročajo, ne spadajo v neposredno bližino tako veličastne stavbe, kakor je frančiškanska bazilika. Tujci bodo imeli o Mariboru čudno mnenje in vsak pameten človek maje 7. glavo, ko sliši o tem sklepu. Sklep o premestitvi je treba pre-drugačiti.
□	64.000 TMn škode je povzročil požar posestniku Ivanu Ribiču v Zgornji Ročici pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Zgorel mu je hlev z vso zalogo krme in gospodarskim orodjem.
□	Kastner in Oehlcr v Mariboru, širijo se vesti, da namerava otvoriti v Mariboru svojo podružnico znano veletrgovsko podjetje Kastner in Oehler iz Gradca, ki ima doseda.i v naši državi podruž-
I nico samo v Zagrebu. Baje se podjetje zanima za
borski mesarji ▼ lepi zidani tržnici, hkrati pa bi se semkaj lahko preselil dobršen del živiUkega trga. Stanovanjska vila, ki je zelo velika, bi s« uporabila v namene vajeniškega doma. Potrebne bi bile le nekatere manjše preureditve, pa bi poslopje odlično služilo svojemu ciliu. Stranska poslopja bi se porušila, s čemer bi se dobilo dovolj veliko dvorišče za vajeni&ki dom in pa materijal za zidanje mesarskih stojnic in tržnice za pcodajo ostalih živil. G, Tavčar je vilo z zemljiščem vred že ponudil mestni občini v nakup. Vprašanje je sedaj samo še cena. Za občino je ponudba vsekakor zapeljiva, ker bi se z nakupom rešila namah raznih skrbi, ki jo sedaj težijo ter jih gotovo ne bi bilo lahko rešiti. Kje drugje v središču mesta dobiti tako primerne prostore za tržnico je skoro nemogoče; prav tako pa je vprašanje, če pride Maribor v doglednem času na kak drug način do vajeniškega doma.
nakup kavarniškega poslopja v Slovenski ulici, ki pride 9. julija na dražbo.
□	Nesrečen strel. V Novi vasi se je po nesreči usmrtila Marija Pavalec. Bila je zaročena ter bi se morala v kratkem vršiti poroka. V nedeljo si je ogledovala samokres, ki ga je dobila na nepojasnjen način v roke. Orožje je bilo nabito in nezavarovano. Naenkrat je odjeknil strel in dekle se je zgrudilo smrtno zadeto.
□	2000 Din za 4 kg soli. Neki gospod se je zanimal za saharin ter se je oglasil v tej zadevi pri izvedencu J. Š. Ta ga je napotil na dva tihotapska specialista E. S. in O. R., ki sta obljubila, da bosta takoj preskrbela zahtevano količino. Kupčija se je izvršila nekje v -nagdalenskem predmestju v večernih urah ter je prejel kupec štiri originalno opremljene zavojčke saharina, za katerega je odštel dva jurja. Ko pa je doma saharin preizkusil, je opazil, da so ga prevarili z navadno solijo, ki jo je presneto drago plačal. V jezi je prijavil primer policiji, ki je že vtaknila J. in E. pod kljuž, d oči ni se ti. še nekje potepa. Pa tudi kupec bo imel sitnosti, ker je kupčevanje s saharinom strogo prepovedano.
□	Rdeči petelin. V nedeljo okoli 32 se je posvetil v južni smeri od Maribora mogočen ognjeni sij ter oznanjal veliko požarno katastrofo. Gorelo je v Gorici pri Pragerskem. Požar je alarmiral mariborske in okoliške gasilce, ki se pa radi prevelike oddaljenosti niso podali na pomoč.
□	S celo rodbino v porodnišnico. V tukajšnji porodnišnici so bili presenečeni, ko se je te dni pojavila na pragu revna ženska ter pripeljala s seboj kopico malih otrok. Povedala je, da je brc® sredstev, mož pa jo je zapustil. Ker se ji je približala težka ura, se je podala v porodnišnico ter vzela tudi otroke s seboj, ker jih nima nikomur dati v varstvo. V porodnišnici so rešili kočljivo zadevo tako, da so mater sprejeli v svoje varstvo, za otroke bo pa za ta čas skrbela destna občina v svojem Mladinskem domu.
Celje „
& Studio oživljen. Pred letom smo dobili v
Celju s Študijem ustanovo, ki je obetala, da bo rešila tako pereče vprašanje celjskega gledališča. Res smo videli pod vodstvom g. Košiča nekaj uspelih predstav na prostem in v zaprtem piostoru, nakar je bila pa cela akcija, ne vemo po čigavi krivdi, prekinjena. Šele 7. nastopom letošnjega poletja je stvar znova oživela, g. Ko-šič je zbral okrog sebe nekaj igralcev, ki jih vse Celje zelo dobro pozna že iz prejšnjih let, in v nedeljo, dne 8. julija bo oživljeni Studio znova nastopil na prostem z Jurčičevim »Desetim bratom« in sicer na Teharjih.
m Kresovanje na Starem gradu. V sredo zvečer, na predvečer godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, bo na Starem gradu gorel kres. Pri tej priliki bodo tudi orepevali združeni moški zbori Celjskega Zvona, Oljke in CPD.
& Zopet beg od doma. Pred kakimi 10 dnevi je pobegnil od doma učenec prvega razreda okoliške osnovne šole 9-letni Ivan Čuden, čiear starši stanujejo na Lavi št. 2. Fant je majhen in slaboten, na sebi je imel samo kratke hlače in srajco. Odšel je v družbi še dveh približno enakih fantičev in se ne ve, kam so se napotili. Kdor bi kaj vedel o njem. naj sporoči to staršem, ki so zaradi otroka, ki je zelo slabotnega zdravja, v velikih skrbeh.
& Poročila sta se v nedeljo na Ptujski gori g. Pec Šegula, strokovni učitelj na meščanski šoli v Celju iu gdč. Vida Černejeva, hčerka okr šolskega nadzornika v p. g. Ludovika Černeja. — Čestitamo!
& Na drž. rudarski šoli v Celju je ob koncu šolskega leta polagalo 18 dijakov 3. letnika zaključni izpit, 13 iz rudarskega in 5 iz plav-žarskega oddelka. Izpit je napravilo 5 kandidatov z odličnim. ^ s prav dobrim in 3 z dobrini uspehom, 1 kandidat je bil reprobir 1, : 3 me-
Žalec
Tatovi ob Savinji. Ob toplih dneh je skoraj vse v Savinji. Tudi uzmovičev ne manjka ki si lahko izLero, kar potrebujejo. Tako sta šla v Savinjo tudi nek mesar iz (rga in njegov tovariš 7. namenom, da se skopljeta. Ko pa sta se po kopanju hotela obleči, ni bilo več obleke, na tistem mestu, kjer sta jo pustila. Tako sta stala na kraju nesreče brez vse obleke. Ostal jima je le kos kopalne obleke, ki sta jo imela na sebi. Kraj, kjer sta se kopala, je precej oddaljen od trga. Zato je bila zadrega tem večja. K sreči je bilo tam še nekaj drugih kopalcev, ki so jima prihiteli na pomoč. Ti so šli v trg ter prinesli potrebno obleko, da sta se lahko dostojno vrnila nazaj v trg. Tatovi' zasledujejo orožniki.
Guštanj
Našo župno cerkev, ki ji ie bilo že nujno treba notranje prenovitve, sedaj nanovo slikajo. Ker bo delo na prenovitvi trajalo dalj časa, zato se za ta čas opravlja služba božja ob nedeljah v po-družni cerkvi sv. Antona.
Letno kopališče Rdečega križa v Guštanju so te dni ogradili. Kopališče se oficielno otvori prihodnjo nedeljo, dne 8. julija.
Število udov Mohorjeve družbe ie letos po zaslugi fantovskega odseka Katoliške akcije precej poskočilo.
— Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenegr
želodca in črevesja.
K mezdnemu gibanju rudarjev
bi znašalo v povprečju okrog 50 Din na rudarja en
julija.
Ljubljana, 2, še leta 1925 so znašale mezde
ftkega delavstva 187 milijonov dman«v. Leta 1933
e več aH man,	d , t 1Q33
narni prejemki rudarjev od leta ita uu
na okroglo eno	' naših rudnikih zaposle-
Povprečno števUo v na^	na ,oy.
"J«™"nI 7000 Povpr e čnf letni zaslužek je do-
skoro 15.000 Din, leta 1933 Pa bo segal leta 1925 ««	Din na leto, ali okrog
Din »r^esec ^o so bruto povprečja. Od tega Uin na m	za SQcialne da)atve,
faZla lan povprečni čisti zaslužek ni dosegal
M »SA 700 Din' Okrož.dvc tretin delavcev
pa zasluži znatno manj, ker ima ena tretinaneka, pa	,	n_:	„n večini za rodbinske
večie zaslužke. Pri tem gre po
o » druge starejše delavce. Ženskih moc. v rudnikih ni več, tudi mlajše delovne moč, so b le po večini že reducirane. Najhuje je pri tem še to da nizki povprečni zaslužek ne ostaja vse le o enak. V poletnih mesecih, ko se dela samo po 13 do 17 šihtov, je zaslužek mnogo manjši kakor fK)-zimi, četudi pozimi ni tak, da se ne bi dal spro potrošiti. V poletnih mesecih so znašahjamč.sti mesečni zaslužki za večino delavstva od 300 do 400 Din. Tudi letos ne bo veliko drugače. T, zaslužki se nameravajo za sedaj za 6% znižati, lo^
Kaj pravite?
Ali verjamete, da so slovenski možgani nekaj tisto drugega kakor možgani vseh drugih narodov sveta? Hočete dokaz? Evo gu!	.
Milijonsko mesto Clevelam o b Ene-jezeru e
lani sklenilo, da se osnuje v "''i^*1' " ; turni vrt ali park, kamor naj bi vsaka narodnost, kar jih v Clevelandu živi, postavila spomenik enemu svojemu kulturnemu delavcu. Zastopniki doM-ne narodnosti naj bi se med seboj dogovorili tn napravili sklep. V odboru za kulturni vrt sede s cm zastopniki vseh elevelandskih narodnosti. - Od slovenske strani sta prišla dva predloga: za spomenik Ivanu Cankarju in Frideriku Baragi. Ker se tisti, ki so sprožili spomenik za Cankarja, za usodo svojega predloga niso nič brigali, je prodrl seveda drugi predlog, spomenik za Barago, zlaiti ker so bili za ta predlog tudi Američani, domačini, ki delovanje Baragovo poznajo. In tako pride v
kulturni vrt Baraga.
A zdaj je pa zagrmelo v vseh treh marksističnih listih slovenskih: v Enakopravnosti, Prosveti m Proletarcu! Kaj? Baraga - vprašujejo - naj pride v kulturni vrl?! Misijonar, prvotno še škoj, spada. v kulturni vrt?! Ne, pa ne!	.
Vidite, to so slovenski možgani. Baraga je uoo-ae Indijance učil (saj to zdaj, odkar nam je Mohorjeva izdala lep življenjepis, ve vsak otrok) poljedelstva, orati in sejati. Ampak ameriškim slovenskim marksistom to ni kultura.
Baraga je za uboge Indijance spisal prve knjt-■	in jih učil brali in pisati. Ampak ameriškim slo-
net (.t.vanskim marksistom to ni kultura.
Američani sami so Baragov spomin počastili s tem, dano po njem imenovali en cel okraj, mesto, šole, nailepše ceste. Barago so torej anglo-ameriškt možgani spoznali za kulturno veličino. Pa naj bi tudi vseh 100 milijonov Američanov trdilo, da je Friderik Baraga res zaslužen za kulturo — marksistični prosvetljenci pri Enakopravnosti, Prosveti in Proletarcu vedo vse bolje, kaj je kultura,.
Kaj pravite, zakaj se Slovenci tako temeljito ločimo po svojih možganih od vseh drugih kulturnih narodov? Zakaj to je čisto gotovo, da pri vseh narodih velja za kulturno delo obdelovanje zemlje in branje ter pisanje.	. .
Obširnejše in izvrstno odgovarja omenjenim trem listom Mr. Josip Grdina v Ameriški Domovini z dne 9. junija t. 1. pod naslovom: Sramotil-cem škofa Barage v album.
Nemara je pa tako: možgani so že občečlove-ški tudi pri ameriških slovenskih marksistih, le strast, le srd proti vsemu verskemu delu jim okr-njuje možgane. Saj vemo, da je skoraj vedno logika srca močnejša od logike možganov.
Šolske vesti
Pogoji za sprejem v Državno moSko obrtno šola ta pletarstvo v Ptuju. Pletarstvo more nuditi kot domača obrt mnogim lep zaslužek posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo so pa dani življenjski pogoji tudi vsem onim osebam, ki ra<li svoje po-habljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od milosti svojcev. Javnosti in občin. Državna moSka strokovna Šota za pletarstvo v Ptuju ima predvsem namen izvežbatl praktično In teoretično v pletarstvu in vrboreji učence obojega spola in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pa pomaga po dovršeni učni dobi do zaslužka, ako no bi mogli pletarstva izvrševati na svojih domovih. Učna doba traja dve Šolski leti. Šolsko ieto se prične 1. septembra 1934. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili vsaj Sest razredov (letnikov) osnovne Sole in Imajo najmanj 14 let. Prijave se lahko izvršijo pismeno in morajo vsebovati: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpnstnieo, odnosno zadnje Šolsko spričevalo 4. izjavo starSev (varuha), s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali gojenca, 5. potrdilo davčno upravo o višini neposrednih davkov roditeljev. Šoli Je priključen internat, ki sc nahaja v Dijafikom domu v Ptuju. Oskrbovalnina v internatu Din 500 mesečno, privatno tudi cenejše. Pridnim ubogim učencem se bodo po možnosti izposlovale podpore. Prijave, kolekovane s kolekom za 5 Din, Je vposlali do 1. septembra 1934. Vsak pri.invljenee sprejme pismeno rcSitev. TodrobnejSa pojasnila daje upravitelj šole.
Ali rasto lige samo v Ljubljani?
»Slovenec« z dne 23. junija iti neki drugi ljublj. dnevnik sta priobčila vest, da imajo figova drevesa v Ljubljani, in sicer v Gradišču (pri Lovšinu), ki je nad 2 m veliko ter na Sv. Petra nasipu, nekoliko manjše. Gojč jih v posodah in jih pozimi prenašajo v klet, da ne posebejo. Sad obrodi, dozori jm ne, ker jim manjka pravega solnca.
Poročam vam pa, da rastejo figova drevesa tudi v Preddvoru pri Kranju, kjer je 500 m nad morjem,
. . .	---J- £>4
mesec.
Najhujši udarec pa bi hotela prizadeti družba starim rudarjem, ki opravljajo nekopaška dela. Ker iz naših rudnikov ni odtoka, kakor smo ga prejšnja leta poznali, in ker so sc reducirale predvsem mlajše moči, opravljajo v naših revirjih danes kopači tudi druga dela, zlasti dela pri prevažanju tn čiščenju premoga, ki so ga opravljali v prejšnjih letih mladostni delavci in ženske. Tudi ti delavci služijo danes še fravprečno po 800 Din na mesec. Sedaj pa bi jim želela dati družba plačo žensk in mladostnih delavcev, tako da bi služili v bodoče pri sedanjem stanju zaposlitve morda le po 400 Din na mesec.	.
To so povečini stari možje, zaposleni v rudnikih po 20 ali 25 let. Če jim to ni prav, — pa jim bo družba odpovedala. Tako se grozi.
Prizadetih je s tem okrog 500 delavcev. To so podatki, ki dajejo vpogled v to, kako težko bi prizadeli naše rudarje ukrepi, ki jih napoveduje ravnateljstvo TPD in kako razumljivo je razbur-jenie, ki so jih ti ukrepi v revirjih izzvali. Seveda je treba tu še dodati, da mezdne razmere v drugih rudnikih niso nič boljše, kakor pri TPD. V nekaterih rudnikih so še neprimerno slabše. V te mezdne odnose bi morali svojih socialnih nalog se zavedajoča država na celi črti normativno poseči.
Sredstev za to bi imela dovolj. Saj je kot velik konsument premoga v stanu, da preprečuje, — ali pa tudi pospešuje nemogoče nizke mezde.
met na Enoletni trgovski tečaj In ki se je kar najbolje obnese t. Tako se zavod, ki se je takoj po evoji ustanovitvi uvrstil med vodilne in strokovno najboljše, strokovno vedno kar najbolj sodobno orientira in omogoča svojim učencem najboljši pouk, katerega bo v svojih novih lokalih na Kongresnem trgu 2 (bivši prostori Državne dvoraz-redne trgovske šole), kamor se preseli koncem julija, mogel še vsestransko izpopolniti.
— Našemu dijaštvu — obojega spola — najprimernejše darilo ob zaključku šolskega leta je nedvomno knjiga: Luč z gora — iz življenja mladega fanta. Po Fr. Weiserju jx>slovenil Joža Jagodic. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932. str. 131. Cena broš. 15 Din, vezano 22 Dim. Zlata knjiga, ki bi morala priti v roke les prav slehernemu mlademu fantu — pa najsi bo še gimnazijec ali akademik. Samo kdor je sam preživel dijaška leta, bo vedel, kolikim nevarnostim in pastem so izpostavljena mlada neizkušena,

Namesto
sedaj
Koledar
Torek, 3. julija: Heliodor, mučenec.
Novi grobovi
-J- Na Klancu pri Kranju je umrl g. I v a n Graiser, veletrgovec z vinom in posestnik. Pogreb bo v sredo ob pol 6 popoldne na farno pokopališče v Kranju. — Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
+ Slovenjgradec. V nedeljo ponoči na svoj 66. rojstni dan je odšla pred Večnega sodnika gospa Pavla A r n e č i č, rojena Barle, vdova šolskega vodje v pokoju in tukajšnja posestnica. Zapušča tri otroke in sicer: hčerko Alojzijo Tominec, soprogo tukajšnjega sodnika, sina Pavla, poverjenika državnih železnic v Belgradu in hčerko Marijano Britovšek, soprogo trgovca. Za njo žaljujejo tudi brat Karel Barle, učitelj in posestnik v Šmartnem in sestri Ana Blažič in Angela Jankovič poleg vnukov in vnukinj. Spoštovano rajnico ohranimo v najlepšem spominu, preostalim svojcem pa naše iskreno sožalje 1
-J- Na Lcšah pri Prevaljah je v starosti 57 let umrl Anton Cop, rudniški paznik v pokoju. Svoj-čas je bil tudi župan. Naj v miru počiva! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! ___
S 1. julijem nov vozni red avtobusne proge
DolenjsKe Toplice-Novo mesto.
S 1. Julijem se Je spremenil vozni red avtobusne proge, ki vzržuje redno zvezo z Novim mestom in Dolenjskimi
Toplicami, naslednje: Ob nedeljah in praznikih odhaja iz Novega mesta ob: 10.35. 13.45 — iz Toplic ob: 7, 11.30. Ob delavnikih odhaia iz Novega mesta ob 10.35 in 16.30 — iz Toplic ob 7, 11.30 in 15 uri.
Zveza k vsakemu osebnemu vlaku v Straži!
nepokvarjena srca in kako ravno v teh letih potrebujejo poštenega prijatelja in trdne opore. In prav takale knjiga je dozorevajočemu dijaku najboljši prijatelj in najtrdnejša opora. Preprosta in prepričevalna je ta zgodba: Hinka, ki je doslej študiral v Inomostu, so poslali starši v šesto šolo na Dunaj, kjer je stanoval pri svojem, versko brezbrižnemu stricu, skupaj s bratrancem Miirkom. Ta je že zašel med slabo tovarišijo, ki je skušala za vsako ceno pridobiti zase tudi zdravega, vedrega, nadarjenega in poštenega Tirolca im se je posluževala v to svrho vseb sredstev, ki pa so ostala spričo odločnega nastopa našega Ilinka brez us|*ftha. Ugled, katerega si je pridobil med svojimi tovariši, mu je omogočil, da je ustanovil na gimnaziji Marijino kongregacijo in pritegnil s svojim zgledom tudi svojega bratranca Mirka. Vsa zgodba se razvija naravno in živahno, brez dolgoveznih moralizovanj in vsiljivega pobožnjaštva — zato bo mladina knjigo prebrala v dušku in z največjim zanimanjem. Naj bi ne bilo očeita ali matere, ki ima sina sina ali hčerko v šolah, da bi mu ne dala v roke te zlate knjige.
— Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Joselove« grenfice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav Izdatne uspehe.
t	ca »stl denar
tablet
Vojnih
Državna meščanska iola je zaključila šolsko leto. Med letom je nekaj učencev(nk) izstopilo, tako, da je izmed 114 učencev(nk) ob sklepu šolskega leta bilo 19 odličnih, 49 prav dobrih, 27 dobrih in 19 slabih. 12 slabih ima popravne izpite jeseni. Za vršni zpit je napravilo 8 učencev(nk), 3 so bili odklonjeni na 2 meseca in 1 za eno leto. Izdelalo je torej 83%, padlo 17% učencev(nk). Uspehi so prav zadovoljivi in normalni. Letošnji ministrski odposlanec, ki je šolo nadzoroval 3 dni, se je o učnih uspehih in vestnosti učiteljstva prav pohvalno izrazil. Vpisovanje učencev za novo šolsko leto bo 2. in 3. septembra t. L
ca isti denart To prelzku* flano sredstvo proti boloClnam In menstruacijskim tegobam Ja sedaj za SOV« ceneJSel Dobiva sa v vseh lekarnah v omotih po 10 tablet a 0.3 gr. Pravi Pyramldon Je samo z Bayer-Jevlm-krliam£EV
V h	i. l*fr.k U«.., U. • K .t*M.	MM.'
Vič
Razstava osnovne in meščanske šole na Viču.
2e nekaj let prirejajo viške šole na koncu leta razstavo del svojih učencev. Prejšnja leta je bila razstava prirejena v šolski telovadnici, to leto pa it porazdeljena po šolskih razredih. Razstava je bila otvorjena v nedeljo in je trajala ves dan. V prvem nadstropju šole na Viču je razstavila osnovna šola v štirih šolskih razredih, v drugem nadstropju pa meščanska šola v dveh šolskih razredih. Razstavni prostori so bili jako lepo okrašeni in izdelki pregledno razstavljeni ter so nudili lep pogled. Predvsem se odlikujejo ženska ročna dela, slike in izdelki rokotvoruega pouka. Za učence osnovne šole res vzgledni izdelki, od katerih ima nekaj tudi praktično vrednost. Posebno pozornost pa vzbujajo izdelki učencev in učenk meščanske šole s svojimi rizbami, izdelki rokotvornega pouka, ženska ročna dela, modeliranje in pa knjigoveški izdelki. Nekoliko res lepih izdelkov iz gline je celo žganih in se morejo postaviti v vsako stanovanje. Predmetni učitelj risanja, znani slikar g. Zupan, je z vidnim zadovoljstvom razkazoval dela svojih učencev in tolmačil pomen teh del. Njegovo prizadevanje za likovno umetnost ni brez uspeha, saj se nekateri njegovih bivših učencev že danes udejstvujejo v slikarstvu in kiparstvu in študirajo na akademiji v Zagrebu. - Prirediteljem razstave, vodstvom obeh šol, učiteljskemu zboru in vsem, ki so sodelovali, k uspehu čestitamo.
Trbovlje
Nova maša. Po dolgi dobi 29 let, bo zopet v Trbovljah slovesnost nove sv maše. Daroval jo bo g. Ramšak Viktor 15. L m. G. novomašnik je doma iz rudarske družine v Hrastniku. Pridigal mu bo nekdanji trboveljski župnik g. kanoniik Casl iz Maribora.
Za napravo vzornih gnojišč se bodo tudi letos dobiile podpore. Posestniki naj vložijo prošnje do 5. julija pri tajniku Kmet. podružnice.
Spoti
Ostale vesti
—	Za duhovnike bodo osemdnevne duhovne vaje v Domu, Zrinjskega c. 9, Ljubljana, od 12. do 21. julija. Začetek zvečer in konec zjutraj omenjenega dne. Stroški za vse 320 Din. Udeleženci lahko vsak dan mošujejo. Priglasite se pravočasno. Vodstvo Doma.
—	Še k tragični nesreči dveh celjskih industrijalcev. Dodatno k včerajšnjemu poročilu v Po-nedeljskem Slovencu, ki je v glavnem točno, smo dobili še nekatere informacije. Ko se je avto potopil, so vsi trije na dnu pod vodo še nekaj časa govorili, premišljujoč, kako bi se rešili, kar se je posrečilo žalibog samo Ivanu Knezu, medtem ko sta se ostala dva utopila. Avto so spravili iz vode že po 10 minutah in ne šele ob 9 dopoldne. V včerajšnje poročilo se je vrinila tudi neljuba tiskovna napaka. V prvem odstavku se mora glasiti ... solastnika tovarne zlatnine in srebrnine v Gaberjih Pacchiaffo, Knez & comp., 45 letni Pacchiaffo Avgust ter 49 letni Knez Alojz v Trstu utonila. V zadnjem odstavku se pa mora v predzadnjem stavku glasiti Ivan Knez in ne Anton Knez. Kdaj bodo pripeljali trupla pokojnih v Celje in kdaj bo pogreb, še ni znano.
—Na državnem konservatoriju v Ljubljani so bili diplomirani koncem šolskega leta 1933-34 naslednji gojenci: Srednjo šolo drž. konservatorija so dovršili: Drmota Anton (solopetje), Gallatia Reinhold (klavir), Gnus Mira (solopetje), Rudolf Vida (solopetje). Visoko šolo drž. konservatorija: Marčec-Okup Mara (solopetje) in Žebre Demetrij (skladba). Na pedagoškem oddelku drž. konserva-
Kaj fe na stvari resnice?
in sicer ob zidu grada g.
Škofje Loke, prav tako ob njegovi vili. Ta drevesa nerijo nad 3 m, cvetejo in rode sad, k;
'erijo dozori.
enca, industrijalca iz li. Ta drevesa kateri pa tudi
Figova drevesa ima tudi gosp. Jozif, šol. upra vitelj v svojem vrtu. So to pristne vipavske niadom ali laške kot jim pravijo, dalje kambo Poleg tega ima pa še ki
ra-
__________done
. kambore in belice, krasne trte, ki rode lepo in žlahtno grozdje.' Figovih dreves ne prenašajo pozimi v klet, ampak jih zavijejo v slamo in tudi v najhujši'zimi ne jjozebejo.
Iz tega se vidi, kako gorko pripeka solnce v tem lepem kotičku naše Gorenjske.
Preddvorčan.
torija so diplomirali: Drmota Anton (petje), Mi-helčič Alojzij (petje in skladba), Muhca Božena (klavir), Novak Justina (petje), Potočnik Peter (petje), Trost Milena (petje). — Vsem navedenim absolventom najiskreneje čestitamo.
— Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Jose!« vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov.
Kot bomba je učinkovalo med športnimi krogi poročilo zagrebškega »Jutarnjega Lista« z dne 29. junija, ko j>oroča o zelo važnih spremembah v našem nogometu, ki obstojajo v glavnem v odigra-nju državnega prvenstva, o novem ustroju zveze, o preložitvi občnih zborov, podzvez in o ukinjenju prostih vstopnic. Omenjeni list trdi, da je dobil informacije na najmerodajnejšem mestu. Četudi se na drugi strani zatrjuje, da omenjeno poročilo ne odgovarja resnici, ga radi zanimivosti vendar v glavnih obrisih objavljamo, da bodo tudi naši či-tatelji informirani kaj se godi v našem nogometu, za katerega vlada v zadnjem času izredno veliko zanimanje.
Tekme za državno prvenstvo kakor jih je sklenila zadnja skupščina se ne bodo odigrale po novem načinu, temveč po prvotnem načrtu, glasom katerega bo sodelovalo 8 ligaških klubov iz prejšnjega leta in to: BSK, Hajduk, Jugoslavija, Hašk, Con-cordia in Primorje.
Zvezo bodo tvorili po en delegat vsakega li-gaškega kluba, po en delegat vsake podzveze in
7 članov, katere bo imenoval minister za telesno vzgojo naroda. Upravni odbor bo imel potemtakem 25 članov ter bi imel občni zbor JNZ v tem pogledu vezane roke. Sedanje podzveze se ukinejo, nanovo se pa osnuje devet podzvez na sedežih banovin. Podzveze bodo dobile tudi večjo avtonomijo.
Občni zbori podzvez se prelože na kesnejši čas, dokler se ne izdelajo nova pravila in pravilniki. Tozadevni odlok izide tekom par dni. Na občnih zborih podzvez mora biti vsak klub zastopan po svojem delegatu. Torej ne bo mogel odslej na teh občnih zborih nihče zastopati več ko samo po en klub. Klub, ki ne bo mogel po-
slati svojega delegata na občni zbor, izgubi pravico glasovanja.
Proste vstopnice se ukinejo. Izgube jih vsi člani upravnega odbora zveze in podzvez, vsi sodniki, razni funkcijonarji itd. Pravico do brezplačne vstopnice imajo samo veliki listi s športnimi rubrikami (dnevnimi), dalje športni listi in sicer po dve, j>otem ufiravni odbori sodniških sekcij, ki morajo nadzirati sodnike in oni funkcijonarji, ki vrše na dotični tekmi službo. Te vstopnice obdrže še oni ref>rezentativni igrači, ki jih že imajo in ki so si zato pridobili pravico.
Komunike zveze bo izdan po prihodnji seji. V tej resoluciji bo podano vse kar današnji nogomet ovira, da ne more nikamor naprej.
Včerajšnji »Slovenski Narod« pa ugotavlja, da omenjeno poročilo »Jutar. Lista« v nobenem pogledu ne odgovarja resnici. Po informacijah, ki jih je dobil »Slov. Narod« od člana sedanjega odbora g. dr. Lapajne-ta je stvar precej drugačna. Na prvi seji so namreč obravnavali zadevo glede deficita zveznega organa »Sportista«, ki znaša 80.000 Din. List se zmanjša. Sklep glede načina glasovanja, za katerega bo izdelal poseben odbor nova pravila, je tudi zelo važen. Minister bo z dekretom imenoval 10 do 12 klubov, ki bo vsak imel svojega zastopnika v zvezni upravi. Kazenski pravilnik bo reformiran, sodniki bodo dobili propolno avtonomijo itd. — Pred sejo je bil novi upravni odbor tudi pri ministru g. dr. Andjelinoviču, ki je obrazložil svoje stališče in napovedal skorajšnje važne izpremembe.
Toliko v informacijo našim sportniA čitate-ljem. Ker je taka poročila težko kontrolirati, moramo pač počakati sprememb, ki se bodo izvršile Gotovo je namreč samo to, da se dela na njih. Kakšne pa bodo te spremembe, bomo šele videli
Zimska olimpijada leta 1936: 7. februarji
— Zaključni uspeh Enoletnega trgovskega tečaja pri Trgovskem ličnem zavodu v Ljubljani. V
dnevih od 18. do 27. junija so se vršili zaključni
izpiti na Enoletnem trgovskem tečaju pri Trgov-	- ■ T«mavir (Nemčija) 112.5 kg. Težka srednja
skem učnem zavodu v Ljubljani. Izpit so položili \	g®™^ (Eg?pt) WkrTrtka: Noseoir (Egipt) 127.5 kg
sledeči kandidati oziroma kamHdatinje: Z odlič-	Sunete s desnico. "Peresna: Itosinok (Avstrija) 02.1
Svetovni rekordi v dviganja uteži f smuk za damc in-gospode. 8. {e5ruarja s,alom za
Zadnji svetovni rekordi, k.t Jih Je priznala mod- dame; 9. februarja slalom za gospode; 10. febru-narodna tcžkoatletska zveza v Parizu 1. maja 1934, izgledajo takole:	_	,, , .. .
Poteg 2 desnico. Peresna teza: Stadier (Avstrija) 75 kg. Lahka: Hans Haas (Avstrija) 85 kg. Lahka srednja: Allemie (Franolja) 01.5 kg. Težka srednja: Deutsch (Nemčija) 02.5 kg. Težka: Rlgoulot, (Francija) 101 kg.
Potea z levico. Peresna teža: Schwelgcr (Nemčija) 75 kg Lahka: Schweiger (Nemčija) 80 kg. Lahka srednja: Karel Hipfinger (Avstrija) 85 kg. Težka srednja: Giell (Nomčija) Ofl kg. Težka: Riess (Nemčija) 95 kg.
Poteg obojerotvo. Peresna teža: Janisch (Avstrija) 95.5 kg. Lahka: Hangel (Avstrija) 105.9 kg. Lahka
........ — - kg. Težka srednja:
- ' ■' — kg.
nim uspehom: Kukovec Aleksander iz Ljutomera
in Šlibar Cvetka z Jesenic. Dalje so pol("......
Goršič Edvard iz Ljubljane, Grbec Josir
in Šlibar Cvetka z Jesenic. Dalje so položili izpit:
in iz Ljubljane, Hirschegger Rudolf z Vevč, Kos Marijan iz Ljubljane, Baebler Damijana iz Ljubljane, Cotič Cvetka iz Ljubljane, Guček Marta iz Dobja pri Celju, Končan Marija z Viča, Kunst Ivana iz Tacna, Pajk Ivana iz Ljubljane, Pečnik Angela iz Črnuč, Plevčak Cita iz Ljubljane, Prebil Ivana z Viča, Rozman Lucija iz Trstenika, Skuk Nada iz Murske Sobote, Smole Frančiška iz Preserij. En kandidat In ena kandidatka sta bila odklonjena na jesenski termin, dva nista pristopila. Kot posebno značilnost tegn strokovnega zaključnega izpita je treba poudariti dejstvo, da se je tokrat prvič na kakem tečaju vršil tudi izpit Iz reklame, ki ga je uvedel Trgovski uoui zavod kot obvezni pred-
________ _ _________ __________________itrija) 92.5
kilogramov. Lahka: Hans Haas (Avstrija) 107.5 kg. Lahka srednja: Hans Haas (Avstrija) 112.5 kg. Težka srednja: Hiinenberger (Švica) 107.5 kg. Težka: Hilnen-berger (Svtca) 113.5 kg.	,„,„.,
Sunek z levico. Perosna: TCoslnek (Avstrija) 84 kg. Lahka: ,Tequenond (ftvtoa) 02.5 kg. Lahka srednja: Buhrer (Nemčija) 102 kg. Težka Brodnjn: TMenvirt (Nemčija) 100 kg. Težka: .Tiigle (Nomčija) 104.5 _kg. Sunek obojerofno. Peresna: SchHfer
128 kg. Lahka: Anwnr (Egipt) 140 kg. Lahka srednja tsmayr (Nemčija) 144 kg. Težka srednja: nussein (Egipt) 150 kg. Težka: Nonselr (Egipt) 1(57 kg.
Tezno obojerofno. Pere-sna: Conon (Italija) tn \Vii1pert, (Nemčija) po 92.5 kg. Lahka: Wflipert (Nemčija) 102.5 kg. Lahka srednja: Arala (Egipt) 108.5 kg. Težka srednja: Arafn (Egipt) 113 kg. Tožka: Schilberg (Avstrija) 133 kg.
Ce lJoglodamo posamezne države, vidimo, da lms NmnčtJ« 13 rekordov, na drugem mreni sln.ii Avmfij* 7, 9 rekordi. Egipt Je s 7 rftkordi na tretjem mentn, Švica in Francija Jili Imata V6aka po 3, Italija pa enega.
arja štafeta na 40 km; 12. februarja: tek na 18 km; 18. februarja skoki za kombinacijo; 15. februarja tek na 50 km; 16. februarja: specialni skoki. FIS-ine tekme v smuku in slalomu bo prihodnjo zimo izvedel Ski Club of Great Britain najbrž v Švici. Klub EHC Davos pa hoče izvesti ev ropske in svetovne prvenstvene tekme v hokeju n? ledu v času od 19. do 26. januarja.
Nemec Wcinkotz je postavil v skoku v višino nov nemški rekord s skokom 1.94,5m. Dosedanj rekord je bil postavljen s skokom 1.94 m, torej ga je novi rekorder prekoračil ravno za pol centi metra. Vendar še ni povsem gotovo, da ga nemškn lahkoatletska zveza prizna, ker je postavljen v inozemstvu.
Prireditev SSK Maratona, k-i bi se morala vršit' v nedeljo na Mariborskem otoku, bo v nedoljo, 8. ju lija Jstotam. Priroditov se je morala preložiti zaradi deževja in razmočenega terena. Prijave za iahkostiei sko tekmovatijo so sprejemajo Se do četrtka, 5. julije na naslov: Kurnik Ivan, Zadružna gospodarska banka Ako klubi ne poSljojo clo četrtka prijav, so bo smatra lo, da na priroditvi do sodelujejo.
Ali ste že poravnali naročnino1
Ženske, ki se
Neizmeren strah je zajel vse mesto Suiting. Prebivalstvo beži, njemu na čelu kitajski vojaki. »Rdečic (roparji se izdajajo za komuniste, v re-nici nima njaliovo ropanje nič opraviti a politiko) te približujejo mestu in ta novica zadostuje, da povzroči silno paniko.
Misijonar je prejel ukaz, da zapusti mesto. Zaman skuša pregovoriti tudi sestre, da bi šle z njim. One niso prejele tega povelja in so trdno odločene, da ostanejo. Kdo pa bi se v tem slučaju zavzel za tristo sirot in dojenčkov? Kdo bo oskrboval najmanjše, kdo bo čuval odrasla dekleta pred nasiljem?
Dne 21. oktobra se je približala mestu četa 5_fj(K) mož. Dve uri je trajalo streljanje pred mestom in naslednjega dne se je začelo plenjenje, ki se je vršilo ves dan. Zaenkrat je ljudstvo odbilo roparje, da niso uničili sirotišnice. Naslednjega dne so se sirovosti in nasilja nadaljevala. V sirotišnici so trepetajoč ležali malčki pod odejami, da bi od grozovitosti ničesar ne videli in ne slišali. Naslednjega jutra, 24. oktobra, so za-don<di močni udarci na glavnih vratih »Hiše treb dob-ih delt. Drhal je skušala vdreti v notranjost. Sestre 60 v naglici zabarikadirale vrata, toda neki katoličan je preplezal zid in jim svetoval, naj rajši odprejo, sicer jim bodo roparji vse do zadnjega uničili. »Naredite tako, da drhal ne bo našla tujih sester, temveč samo kitajske in pa otroke!« lako so je tudi zgodilo.
Ko so bili divjaki enkrat v notranjosti, »o kmalu izsledili pet evropskih sester, ki so jih odvlekli na cesto. Vsem je bilo jasno, da jih hočejo umoriti. Toda mestno prebivalstvo, posebno še reveži, ki so stali okoli njih, so jih začasno obv* rovali. Viharno so zahtevali od razdivjanib vojakov, da ne smejo storiti redovnicam nič zalega. »One se zavzemajo za vse zavržene otrok -, skrbe za naše bolnike in pri tem nočejo ničesar za sebe <
Nato so zahtevali roparji vsa zdravila iz lekarne, pri čemer so na najrazličnejše načine sramotili misijonarke. Samo en bandit je bil boij prijazen in vljuden. Sestre so bile prepričant, 'la je ženska, ki se je preoblekla v vojaka in nosi puško. Misijonarkam so vzeli ure, prstane, nalivna pe-
Varšava - New-Jorh
Brata Benjamin (levo) in Josip Adamowicz sta 30. junija v jutranjih urah odletela z varšavskega letališča v Newyork. Na naši sliki ju vidimo tik pred odhodom, ko pregledujeta letalo. Iz Pariza je prispelo poročilo, da sta morala v soboto ob 15.20 pristati v bližini Saint Andreja pri Lemes,
ker jicna je pošla zaloga bencina.
*
»Za dvesto dinarjev da bi vam prodal sliko? Že platno samo je stalo več!
»Verjamem — toda takrat je bilo še novo.«
Tragičen zaključek angleškega letalskega dne
General Lazarov Cardenas, ki bo po splošnem mnenju izvoljen za predsednika Mehike. Kandi dira ga narodna revolucionarna stranka
7 Bolgarov ubila strela
Šele zdaj so prispela iz Sofije podrobna poročila o vremenski katastrofi, ki je zadela okraj PLevno na Bolgarskem. V Brašlanici je voda poplavila vso vas, porušila je šest hiš in druge močno poškodovala. Ljudje so se rešili na strehe. Neki starček je zakasnel in voda ga je pogoltnila. Na pomoč je prišlo vojaštvo s pionirji. Stvarna škoda je ogromna, ker je voda odnesla s seboj vež tisoč glav živine. Iz okraja Plevno poročajo, da jo strela ubila sedem oseb, utonile pa so tri osebe,;
ne hote smfti Junaške misijonarke - Gro-
mmhJ^hmm zovilosli kitajskih roparjev
Prizor z angleškega letalskega dne na letališču v Hendonu. Višek te prireditve je bil v nedeljo. Slovesnosti so prisostvovali poleg predstavnikov domačih oblastev letalski atašeji skoro vseh držav. Prisotni so bili celo nekateri letalski ministri tujih držav. Pogled na množico, ki je ni bilo mogoče prešteti, je bil veličasten. Prisostvalo je okoli 50 tisoč šolskih otrok. Nastopila so letala vseh vrst. Izvajala so krasne prizore. Nastopila so bombna letala, in sicer nočna in dnevna. Metala so poskusne bombe. Oglasili so se obrambni topovi in divje streljali. Dvignil se je celo opazovalni balon. Nenadoma so se spravili nanj letalci in ga pričeli napadati. Nastopili so bencinski tanki v zraku, z letal so se spuščali vohuni v sovražni deželi in letala $o napadala sovražne čete. Silno je učinkoval nastop lovskih letal v verigi, ki so letala kakor bi jih kdo vlekel za vrv. Letala so izvajala krasne točke.
Ob zaključku je nastopilo 16 letal najnovejšega tipa, ki ga doslej še niso vpeljali v zračno vojsko. To so bila lovska letala, izvidna letala in bombna letaila. Z obraza vseh gledalcev se je bralo, da so Angleži zadovoljni s svojo zračno vojsko in tudi ponosni nanjo. Med to praznično razpoloženje pa je udarila kakor strela vest, da se je sin london- ,
resa, kratkomalo vse, kar so našli pri njih. Druga skupina pa 6e je razlila po poslopju in p >°rabila vse, kar ji je prišlo pod roke.
Sedaj so »rdeči« zahtevali tudi denar. Prednica je najprej pokazala na vlomljeno blagajno, nato pa je žrtvovala še nekaj sto dolarjev, ki jih je imela skrite v pralnici. Pripravila jih je bila za delavce, ki so gradili prizidek sirotišnice. Lopovi pa še tudi sedaj niso bili zadovoljni, pograbili so bate in drugo orodje ter so začeli neusvni-tj«no udrihati po ubogiih sestrah, ki so bile br.-z pomoči. Silen udarec je bil namenjen neki mali sestri, bi jo bil gotovo smrtno zadel, da se ni kol zadel v jekleno vrv za perilo. Podoba je bila, da je konec žaloigre že blizu. Nečloveški tolovaji so potegnili samokrese in vpili: »Sedaj vas bonio vse postrelili!« Uboge sestre so krvaveče iz mnogo ran pokleknile v svojih s krvjo omadeževanih belih oblekah na tla, da bi se pripravile na smrt. Rdeči so smattali to kod prošnjo za milost, ioda ena kitajskih sester je glasno zaklicala: »One molijo k Bogu. Ne prosijo za milost. One se ne boje smrti'«
Deklico so obesili za lase
Zopet so roparji zahtevali denar. Ko niso ničesar našli, so se ponovno lotili sester, ki morajo umreti. Tedaj pa so se zgrnili okoli njih otroci, ki so napravili pravi zid okoli svojih varuhinj in klicali: »Najprej morate nas pobiti!« Vojaki so se vrgli na male revčke, za lase so jih vlačili sem ter tja, tolkli so jih brezobzirno in tudi kitajske sestre, ki so malčke hotele braniti, so dobile udarcev, brc in ran, a kljub temu so ostale na mestu.
skega župana Colletta, ki je kot opazovalec letel z nekim letalom, smrtno ponesrečil. Motor mu je odpovedal in letalo je treščilo na tla ter se vžgalo. Pilot sam je bil lahko ranjen, opazovalca Colletta pa je ubilo. Slovesnostim je prisostvoval tudi prestolonaslednik.
★
Ko je hotel eden roparjev zamahniti z držajem revolverja po glavi prednice, se mu mu je nenadno postavilo nasproti komaj dvanajstletno dekletce, ki je s svojim malim telesčkom ujelo silovit udarec. Vsa razmesarjena in za vedno pohabljena 9e deklica ni umaknila s svojega mesta. Drugo deklico, ki je bila hroma, so vrgli na tla in jo pohodili, zopet drugo so za lase obesili na drevo. Okoli stoječi so ji odrezali kite in jo tako rešili. Ko so to videle ostale deklice, so si hitro porezale kite, da bi jih ne zadela slična usoda
Ženske, ki se ne boje smrti
Tako so divjali »komunisti« od enajstih dopoldne do sedmih zvečer. Nato so se umaknili v barake. Takoj so kitajske sestre, otroci in ostali katoličani prisilili sestre, da so preoblečene v delavce ubežale iz mesta. Kitajske sestre so obljubile, da se bodo toplo zavzele za otroke, in šele tedaj so se misijonarke udale. Tri dni so potovale preoblečene, dokler niso prišle v varne pokrajine. Z rečnim parnikom so se odpeljale v mesto Čung-king. Na prenapolnjenem parniku so jim sopotniki prepustili svoje kabine. Z vidnim občudovanjem in visokim spoštovanjem so gledali vsi potniki na žene, ki »se ne boje smrti«. Ta glas se je bil že pred njimi raznesel po vsej deželi.
V ozadju grozot in nasilja državljanske vojne na Kitajskem se dviga pred nami in vsem svetom slika onih slabotnih, a vendar tako močnih žen, k! se branijo bežati od tam, kjer bežijo možje, ki v svoji nesebični ljubezni prenašajo udarce in trpinčenje, da bi varovale uboge nebogljene sirote.
Izum
proti strupenim plinom!
Kakor se vojaški izvedenci zanimajo za vsako novo vrsto strupenega plina, tako jih je iznenadila vest, da je v Lausamni nekdo izumil pripravo, s katero bo mogoče razkrojiti strupene pline in tako paralizirati njihov pogubonosni učinek. Aparat je podoben avtomobilski črpalki in se da z lahkoto prenašati iz kraja v kraj. V eni uri aitomizira 20 tisoč kubičnih metrov plina. Poleg tega ima pripravo, s katero je mogoče nevtralizirati strupene pline tudi v zaprtih prostorih. Poskusom s tem aparatom sledi z veliko radovednostjo vsa Švica, Za aparat se je pričela takoj zanimati vlada sama, kakor tudi predstavniki inozemskih vlad.
Novi šef štaba nemških napadalnih čet (SA) Viktor Lutze. Doslej je bil predsednik pokrajine Hanno-ver in obenem načelnik SA za skupino se-verozapad. Tega je imenoval Hitler namesto Rohma, ki ga j«
dal po vsej verjetnosti ustreliti ★
Premog ob srednji Volgi. V dobrovskem okra Ju ob srednji Volgi so odkrili ležišča premoga na površini 25 kvadratnih kilometrov. Zalogo premoga cenijo na 200 do 300 milijonov ton.
Žaro Aga, znani Turek, k ije o sebi trdil, da je star 160 let, je umrl. Zdravniki trdijo, da je bil star kvečjemu 111 let. Imel je 7 žena. V zadnjem času se je hotel vnovič poročiti. Ena izmed njegovih hčera je stara 88 let. S svojo »starostjo« je nabral mnogo denarja. Postregel je ljudem, posebno časnikarjem, ki so željni senzacij
Po valovih Donave široke . • •
(Beležke iz popotnega dnevnika.)
Parnik je zavriskal, ostro, zateglo; piska-joč ie sikala para v sireno ob dimniku in izvabljala iz nje glušeč krik ... Sonce je pozdravljajoče oblivalo zastavice, jambore, široki dimnik, krov in ves parnik z nami vred, ki smo se ukrcali, da nas ponese na valovih Donave tja do Radujevca, takorekoč na mejo treh držav: Jugoslavije, Romunije, Bolgarske.
Prijatelj Zoravko in Matevž sta se zagledala v valove Donave in rekla:
»Pravijo, da je pot po Donavi od Belgrada do Radujevca ena najlepših, ali bolje, najzanimivejših evropskih poti.«
»Slišal sem že večkrat o zanimivostih te poti in o težavnem prehodu skozi »Železna vrata«, ali kakor pravijo, skozi »Džerdapske so-ieske«, sem rekel. »In videli bomo, kako je.«
»Resnica,« je rekel Zdiravko. »Tiste bregove in pečine je treba videti. Zanimivo bo gledati, kako se bo parnik sukal okrog njih in plaval mimo njih.«
»Glej, da ne doživiš zgodbe, kakor tisti na Lussitaniji,« ie pripomnil Matevž.
Gospa Marija, ki je gledala proti mestu, pa je rekla:
»Godba je že pripravljena, da vain odigra na oni svet.«
Zdravko je vzbočil prsi. Videlo se je, da je hotel povedati rsekaj krepkega. Tedaj pa so se v soncu zasvetili instrumenti godbe. Stisnili so se k belim hbizam godbenikov, ki so t oslini
poiskali usta instrumentov in zatrepetala je pesem, krik veselja in razigranosti...
Obrazi vseh so se, kakor da jih je kdo pozval, obrnili h godbi in še tuintani skrita črta včerajšnjega, se je zgladila. In bilo je vsem, kot da so se srca v prsih razširila, kakor se razširijo pljuča človeka, ko začutijo svež in ozonovski zrak ...
Zraven inene sedeča Belgra jčanka je uprla svoje modrozelenkaste oči v fanta, ki je pristopil in, nudeč ji rdečo vrtnico, pozdravil:
»Narcisi vrtnico!... Pozdravljena Tea!«
Tea je vzela vrtnico. Videl sem, kako so za hip dolge, lepe trepalnice zakrile njene oči, kako so se jagodne ustnice doteknile cvetov vrtnice.
»Kje ste bili? ...«
Izrečeno je bilo tiho, z noto karanja, v kateri je bilo slišati kakor: »Čakala sem vas nestrpno,« in noto odpuščanja, da je pobožalo uho z nenavadno slastjo.
»Vrtnica me je zadržala. Nisem mogel pred vas brez vrtnice.«
Tea se je nasmehnila, tiho stisnila vrtnico k licu in rekla nekoliko zateglo in tiše:
»Viii...«
V glasu je bilo toliko tajnega, sladkega zvoka, da je celo v mojih prsih toplo zazvenclo.
»Eh,« sem pomislil. »Pomladanski zvoki, kako ste sladki, kako ste nežni... Zakaj te žvenkljajoče glasove poletje intonira v don opoldanskega zvona, a jesen že v razglašeno melodijo?...«
★
Široke lopate so zagreble vodo. Zapenila se je, zašumela divje, odporno in sunila parnik, da se je nalahno zazibal Ladiina kolesa so od-
metavala vodo. V velikem loku se je obrnila sredi Save, nato pa je tiho in pokorno zaplavala proti Donavi. Z desne nas je gledala veličina novega zemunskega mostu, most kralja Aleksandra I., ki je vstajal za nami in 6e mogočno vzpenjal preko Save, kakor bi hotel reči: »Hej, nov čudež tehnike sem!« In Matevž je to izrazil glasno, ko je rekel: »Če tako pogledaš to cesto z belgrajskega brega preko Save na zemunski breg, pa se zazdi, da vse kljubuje vsemu. Monumentalna konstrukcija mostu je presenetljiva. Če pomisli človek, da poprej tu ni bilo nič, nego samo dva bregova in pristanišče raznih čolnov, ladij in parnikov, a sedaj mogočna cesta takorekoč skozi zrak, te prevzame spoštovanje do 6ile človeškega duha in volje.«
Tein spremljevalec, ki je stal ne daleč od nas, ie rekel:
»Da, ta zemunski most je tudi prvi verižni most v Jugoslaviji. Most je takorekoč evropskega pomena, zakaj on veže srednjo Evropo z vzhodno. 12 metrov nad površino Save je visok. Narejen je za pešce, za navadne vozove, za tramvajski in avtomobilski promet. Torej resnično zveza dveh evropskih delov.«
Gledali smo most in Zd.ravko je rekel: »Ta železna konstrukcija je kakor živi organizem, iz železa ustvarjen; prvi most pri nas, ki visi na žici oziroma na verigah.«
»Da,« je rekel Tein spremljevalec. »Veriga ima 62 cm v premeru; Spletena je iz 58 jeklenih žic. Močna je tako, da bi lahko nosila petkratno težino tega mostu, ki je težak 72.000 ton.«
»Ampak denarja je tudi moral stati,« se je oglasila gospa Marija.
»Stoosemdeset milijonov dinarjev,« je pritrdil Tein spremljevalec. »Ali kar je najbolj
zanimivo pri tem mostu s tako grandiozno konstrukcijo, je frapantno dejstvo, da se vsa konstrukcija krči in razteza za celih 40 cm. In to vsled posledice temperature. Le poglejte: Leva stran konstrukcije, če jo gledate iz Belgrada, ni narejena tako kakor desna. Na levi strani je namreč temperatura večja, solnce je močnejše, se zelo segreje in zato je nekoliko krajša. Desna stran ni izpostavljena ne takšni temperaturi, se manj ogreva in ker se manj razteza in krči, je zato nekoliko daljša. Tako se oba dola konstrukcije morata raztezati in krčiti, kakršen je pač vpliv temperature. Tisti del mostu, ki ima spojiti oba dela, je namreč narejen daljši in večji. Izdelal se ni v tovarni, nego šele na licu mesta, torej ne po natančni meri. Zakaj? Temperatura igra. kakor ^em že rekel, veliko vlogo. Širjenje in krčenje konstrukcije na 40 centimetrov je gotovo velik prostor in zato se ie ta zadnji del, spojni del. moral prilagoditi baš tej številki krčenja in raztezavanja. Najprej se je preizkušala temperatura in zato se je ta zadnji del, spojni del. moral prilagoditi baš tej številki krčenja in ruztezavanja. Najprej se je preizkušala temperatura in njene varijante, ker, kakor veste, ena temperatura je zjutraj, druga opoldan in tretja zvečer. Ugotovilo se je, da je pri temperaturi 12 stopin j krčenje in raztezavanje 40 cm. Na tej bazi se je izgotovil zadnji, spojni del železne konstrukcije.«
»Kakor sem rekel,« je segel vmes Zdravko »živi organizem.«
»In že to,« je nadaljeval Tein spremljevalec. »Ta vezava obeli delov ni mogla biti narejena kadarkoli, nego so jo morali narediti zjutraj, ker je zjutraj temperatura najmanjša.«
(Nadaljevanje)
KULTURNI OBZORNIK
w
Življenjepis Karla G!aserja
SIcer )• raztresenih po ranah časopisih in
revijah več prigodmh življenjepisov znanega slovenskega irvdologa in slorotvenika profoeorja dr. Karla Glaserja toda pravega življenjopisa, ki bi osvetlil tako zagrenjenega slovenskega znanstvenika z vseh strani, pa nismo doslej imeli Prvič vidimo Glaserja v oelotni podobi v 1^—2. Stevillrf •Časopisa ra zgodovino m narodopisje«, letnik XXIX. (ki je pravkar «SeI), kjer je poepremil dr. Anton Dolar svojega rojaka Glaserja v daljši razpravi (54 strani, porabil je v»e znane pisan« vire in žive priče poleg rokopisne Glaserjeve avto-biografije »Sponimi«) od »beli po križevem potu življenja do groba. Sicer ni to študija, kii bi v Glaserja prodirala z ostrim kritičnim očesom, vrednostno razčlenjala njegova dela in pomen za slovensko Kulturo, marveč je to le »obris življenja in dela*, kakor je Dolar sam označil svojo razpravo; vcnda-T je v razpravi toliko gradiva in v tako enoto razvrščenega, da spoznamo po njej popolnega Glaserja. In prav je, da smo dobili to delo vsaj za dvajsetletnico smrti tako iniciativnega, a tako malo razumevanega slovenskega znanstvenika.
Če na kratko pozajameano zanimivejše podatke iz razprave, moramo omeniti, da je imel Glaser prav pomembne slovenske može za profesorje, tovariše in učence. Na gimnaziji so ga poučevali Davorin Trsrtenjak, Božidar Raič, Maks Pleterinik, na univerzi Miklošič; v stiku je bdi s Stritarjem in Jurčičem, njegova učenca pa #ta bila med drugim Anton Aškerc in Bezeniek. Ob takih možeh « je nujno oplajal mladega duha. Nijegov načrt je biL postati »štajerski Čop in delati Slovencem čast«. Ze v gimnaziji se je ogrel za sanskrt, v katerega je, da si samouk, prodrl polagoma s tolikim ume-vamjem, da je postal 1603 prvi slovenski sanskrtski doktor in so se mu tako na stežaj odprla vrata do vseučiliške stolice. Toda te ni nfkoJi zasedel, ker je bil za tiste čase pač preveč narodno odkrit značaj. To mu je zasekalo prvo rano v sicer za znam-etvom tako težeče življenje. Pri tem je hkrati trpelo njegovo slovanofilsko čuvstvo: ko je trkal na razne slovanske univerze (Lw6w, Praga, Zagreb), ki pa so ga po vrsti odbijale, je resignirano vzkliknil: Slovanska vzajemnost je samo prazna beseda! Drugo razočaranje je doživel Glaser ob »Zgodovini slovenskega slovstva«. Nad to se je egrnilo toliko negativnih ocen, ki so vsevprek ru-Sile njegovo delo, da je njegov duševni mir zmerom bolj plahnel, njegovo spoznanje, da ga narod po
krivici sodi, se j« zmerom močneje zadiralo vanj. Seveda ni od kritikov nihče pomislil, da one Glaser ledino slov. slovstvene zgodovine in da zato ni mogel zgraditi dela, ki bi bilo v vseh pogledih dognano. Glavno pa je bilo. kar je Dolar prav dobro napisal: »Tragična krivda njegovih neuspehov je v tem, da je živel na prelomu dveh dob. Sam tipični zastopnik stare generacije, je pisal in delal za novo, ki je bila v marsičem drugače usmerjena«. Ta krivda je ležala nad njim, ko je
&al slovstveno zgodovino, ko je prevajal iz eana-a ali Shakespeare-jeve drame in prirejal slovensko pesniško antologijo. Sploh vsak poizkus, nekaj novega dati Slovencem, se je zadel ob to krivdo. Težko je najti med slovenskimi kulturnimi delavci moža, ki bi mu bilo delo in življenje takp zagrenjeno kakor Glaserju. Česar ni opravila dunajska vlada, ki ga je kot zveetega Slovenca mrzila in ob vsakem koraku preganjala, je dopolnil lastni narod, ki je sleherno njegovo delo a lhnine odklanjal. K temu se je pridružila še tragika družinskega življenja. Ves »trt in duševno prignečen k zemlji je leta 1913 podlegel kapi. Po dvajsetih letih smrti je Dolar z mirnim peresom in trezno sodbo razkril vso tragiko Glaserjevega življenja in dela m ga nam približal v pravi luči. Kljub temu, da je to le »obris življenja in dela«, je Dolar vedno vložil v razpravo mnogo svojega duha, zlasti v sestavkih »Če danes hladno presodimo«, »Da Glaserja razumemo« itd. in smo mu hvaležni za življenjepis o možu, čigar podoba nam je bila doslej močno zamegljena.
Med prispevki v tem zvezku »Časopisa za zgodovino in narodopisje« naj omenimo med ostalimi članki še zanimiv slovstven spor med Glonarjem in Kidričem glede tolmačenja Trubarjevega delca »Ta prvi psalm ž nega trijemi izlagami 1979«. Gre namreč zato, ali je mišljena v šesti kitici (»aku Polidor, Mrčenilk tebe zlu oblagajo«) ena oseba, in sicer Polidor Montagnana, ali sta mišljeni dve osebi: Polidor Montagnana in Matija Mercina. — Zanimiv je tudi prispevek »Čop med Poljaki«, kjer je zlasti pomemben Čopot odnos do »Pana Ta-deusza«. Bogatemu zvezku jc dodan »Arhiv za zgodovino in narodopisje«, knjiga I., ki je posvečen spominu 70 letnice 6mrti Antona Martina Slomška. Tu so razvrščena Slomškova pisma, ki jih je pisal škof raznim bolj ali manj znanim sodobnikom. O tei knjigi bomo več spregovorili, ko jo dobimo v celoti.	L. G.
Gospodarstvo
Trgovinska pogodba z Bolgarijo
Cerkven koncert
v novi cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ob priliki posvetitve nove cerkve sv. Cirila iti Metoda je pomnoženi pevski zbor te župnije priredil cerkven koncert pod vodstvom Ludo-vika Puša. Nastopil je mešani, moški in mladinska zbor, večinoma s skladbami a cappella, deloma pa s spremljavo harmonija (ker še ni novih orgel).
Koncert je bil skrbno pripravljen. Spored so sestavljale skladbe izključno slovenskih °kt&wiateljev zadnjega časa (Železnik, Tome, Jčttist, Kilemenčič, Hladnik, Mav, Kimovec, Sat-tner, ,Puš in Premrl) in so imele sporedmo obliko v srfiaslu miselnosti cerkvenega leta z veličastnim zaključkom Premrlove himne »Križu povišanemu«. Vse skladbe so tudi po izberi slonele na lej*i vrednosti in da so kljub deloma ne enostavnim tehničnim zahtevam prišle na spored, je priznanja vredno. Zlasti mešani zbor, ki po številu sicer ni ravno obsežen, ima lepo zvočnost, čeprav so r smislu homogenosti basi malce slabi proti skoro preizrazitim sopranom. Moški zbor je bil menda pripravljen ad hoc, vsaj njegova ne še polna zlitost bi vzbujala misel na to, dočim zvočnost sama tudi ni brez vrednot. Otroški zbor pa je najbrž še v prvih povojih, morda še zraste s časom do oprijem-Ijivejše kakovosti. — Izvedba sama po sebi pa vzbuja tudi sorazmerno z drugima cerkvenimi zbori priznanje. Neoziraje se na nc-ko nesigur-nost, ki se je pa od začetnega podajanja proti koncu dosti razpršila in neglede na druge mani-Se, tudi pri darugih zborih zelo pogoste hibe (v nekaterih skladbah intonančno padačje ali dviganje, ne prav čista intonacija pri harmonično zavitih stavkih) je treba na splošno priznati lepo sigurnost, ki priča o resnem in detajlira-nem pripravljanju, kar pa je najvažnejše, v izvajanju je bilo veliko pristnega in zdravega glasbenega smisla in pravega občutevanja v smislu estetskih postav. Slednje je znak, da ima zbor v svojem razvoju pravo pot in pevovodjo, ki je rojen muzik ter pozna pevske in sploh glasbene zakone. Vse to se ie v podajanju lepo odražalo in budilo prava občutja. — Poslušalstvo je novo cerkev povsem napolnilo. V. U.
Slovenska plesna umetnost
V nasprotju z velikim podvigom plesne umetnosti drugih narodov je naša danes še povsem nebogljena, 6e sploh smemo o njej že govoriti. Kajti čeprav se moremo pobahati z nekaterimi jiosameznimi plesnimi osebnostmi, ki so si osvojili s to svojo umetnostjo že. svetovno priznanje, je vendar široko pojmovanje in udejstvovanje v ter smeri našemu narodu še povsem oddaljeno ali pa močno neurejeno, kar moremo vedno znova ugotavljata pri raznih plesnih nastopih. Zato smo dolžni tembolj upoštevati tih trud in nekričavo prizadevanje plesalke Metode Vidmarjeve, ki je sprejela nase nalogo privatno vzgajati nam naraščaj v smislu prave in polne plesne umetnosti Kajti po eni strani nam zmore s tem delom vsled svojega visokega pojmovanja in dovršeno izdelanega znanja, ki si ga je pridobila v tujini, in to v žarišču te ume'n<>sti, roditi res bogate sadove, po drugi strani pa je morda prav ona (Mlakarja nam je vzela tujina) po svojem izvoru poklicana v to, da nam postavi osnove • slovenski plesni umetnosti.
Trije intimni večeri iz šole moderno plesne umetnosti Metode Vidmarjeve, ki so se pred zaključenim občinstvom te dni vršili v plesni vaditeljski dvorani Vidmarjeve, so vsem prisotnim zmogli zapustiti zelo ugoden vtis. Ti večeri so imeli namen prikazati osnovno šolanje plesa in sicer tokrat le najpodrobnejšo analizo koraka in hoje z vsemi barvnimi nijansarm in v raznih notranjih ekspozicijah miru in nape-tosrti. To, kar so gojenke pokazale, izsiljuje sklepanje na izredno resnost vsega dela. Že dejstvo gibalnega pripravljanja na mestu, ki pomen j.i nekako uglaševanjc telesa za igro, nato pa analitično prikazovanje prej omenjenega korakanja, ki je izvedeno v najtanjše podrobnosti v smislu res estetskega ohčutevania, pri/a
o veliki resnosti dela in vzbuja upravičeno vero, da more na taki osnovi dozorett s časom skupina plesnih umetnikov, ki bodo zmogli oblikovati umetnine v pravem pojmovanju in do-življenju, pa tudi v resnem estetskem smislu. Slutnjo tega je podprla tudi končna izvedba šestih L&banovih vzmahov, ki so deloma segli do že prepričevalnih oblik. Gdčni Vidmarjevi in njeni .šoli želimo 6a.mo še nadalje tako uspešnega razvoja, čeprav preko vseh pra.7 težkih ovir,	V. U.
Un artiste slovžne: Torte Kralj, . ____
slovom je prinesla »La Vie Intellectuelle«, franco ski katoliški dvomesečnik, ki obravnava z resnim znanstvenim prizadevanjem verska, politična, socialna, filozofska, znanstvena, literarna in umetnostna vpraianla, članek izpod peresa Roberta Bourgeois-a, v katerem avtoT izčrpno riše nastop, rast, delo, umetniške vrednote in poslanstvo Toneta Kralja v slovenski umetnosti.
Cankarjev »Martin Kačur« v hrvaščini. Kakor vidimo iz ocene v »Novostih«, je te dni izšel v »Zabavni biblioteki« prevod Cankarjevega »Martina Kačurja«. Prevod je oskrbel književnik Ivo Ko zarčan in. Ocenjevalec — a r zaključuje svoje poročilo: Roman je pisan vanrednira, dinamičnim i lucidnim stilom s koloritom u maniri velikih socijalnih slikara prošloga stolječa. Važno je još napomenuti, da je »Martin Kačur« (uz Slugu Jerneja«) jedino veče Cankarovo beletristično djelo, prevedeno na hrvatski jezik, premda je Cankar prevadjen gotdvo več u svim evropskim državama. Zato su nam, nažalost, tako slabo poznati njegovi romani i novele, jer se od širokog čitačeg opčinstva ipak ne može izjskivati da 6ita Cankara u originalu ...
Gledališče, ki ne pozna krize. Te dni smo
bral i v nekem dunajskem listu razgovor ravnatelia »Burgtheatra«, Robbelinga, s časnikarji o pretekli sezoni imenovanega gledališča. Ravnatelj je med drugim povedal, da je doživel letos »Burgtheater« visok moralen kakor tudi gmoten uspeh. Igralci so predstavili občinstvu 37 premier, med katerimi so bila nekatera visokovredna dela (n. pr. Rihard III.). Polejg tega, da je gledališče nudilo mnogo kvalitetnih del (in morda prav zaradi tega), je bil tudi obisk občmetva tako številen, da letos »Burgtheater« ne pozna krize . ..
15 milijard knjig je izdala Sovjetska država v 15 letih svojega obstoja (tako beremo v »Prager Presse, 26. junija). Za to trditev seveda ni točnih podatkov; le na podlagi visokih naklad knjig nekaterih književnikov se domneva, da je moralo skupno število knjig doseči tako orjaško višino. Tako beremo, da je izšlo v letih od 1929—1933 samo Gorkijevih knjig v 19 milj. izvodih. Dela Šolohovsa in Novikova-Pribojsa so dosegla naklado 2 milijonov, dela Panferova in Gladkova 1.2 milijona, Alekseja Tolstega 902.000. Se višjo naklado pa so kajpada dosegle knjige (kar je pač razumljivo) Lenina in Stalina. V celoti so bile knjige, ki so izšle v Sovjetski uniji, pisane v 105 jezikih.
Dne 1. julija je stopila v veljavo nov« trgovinska pogodb^ med nato državo in Bolgarijo. Ta pogodba je bila podpisana dne 24. maja letos v Belgradu in predstavlja važen mejnik v medsebojnih trgovinskih odnošajih. Zanimivo jc, da je pogodba proti dosedanjim običajem sestavljena v srbohrvaščini ter bolgarščini (brez francoskih tekstov).
Pogodba obsega 24 členov in traja kot znano dve leti, odpovedni rok je tri mesece pred potekom pogodbe.
Tarifni del
Tarilni del te pogodb? je majhen in obsega za naš uvoz tele postavke: tar. post. 7/3 čebula, česen in ostali luki se zniža samo za »arpadžik« od 10 na 7 zl. Din. Tar. post. 31M senie sončnice ostane prejkoslej carine prosto, prav tako že v pogodbi s Francijo pogojena carinska prostost za tar. post. 33/4 seme od povrtnine. (ar. post. 317 volnene tkanine, razen izrecno omenjene, ki imajo v
Borza v prvi polovici 1934
V	naslednjem	podajamo pregled tečajev zagrebške borze dne 28. junija, ko se je vršil zadnji borzni sestanek v pret. polletju ter jih primerjamo s tečaji za ultimo	decembra J933 (na dan 29. decembra 1933):
29. dec. 1933	28. jun. 1934
7% inv. pos.	54.00— 57.00 71.00- 71.50
agrarji	25.50— 27.50 37.00— 37.50
vojna škoda pr.	296.50—297.00 304.50—305.00
begluške obv.	37.00— 38.00 54.00— 54.25
8% Bler. pos.	38.00— 39.00 62.00-- 62.25
7% Bler. pos.	35.00— 35.50 55.50- 56.00
7% pos. DHP	52.00— 55.00 67.00- 68.00
Iz teh podatkov je razvidno, da so naši drž. papirji v prvi polovici leta zelo narasli. Ni pa toliko narastel promet v njih, kar bi bi bilo tudi dobro znamenje za fundiranje dviga tečajev. Posebno občutno so se dvignili dolarski papirji, najmanjši pa je dvig pri vojni škodi.
Proti šušmarstva
V	nedeljo, dne 1. julija 1934 je bil v Ptuju sestanek sodarskih mojstrov ptujskega okraja.
Sestanek je sklicalo Združenje obrtnikov sodarskih mojstrov v Mariboru zaradi šušmarstva, ker se je tako razpaslo v ptujskem okraju v so-darski stroki, da legalni sodarji sploh nimajo več dela. Da pa se da sodarskim mojstrom priliko, da se v tej zadevi potožijo in povedo direktno gg. obrtnim referentom, kaj jih tlači bolj kakor sedanja gospodarska kriza — je prosilo združenje okr. in mestno načelstvo v Ptuju, da pošlje gg. obrtna referenta na sestanek, da slišita težnje sodarskih mojstrov iz ptujskega okraja. Obrtna referenta gg. dr. Rozman, obrtni referent okr. načelstva, in Za-vadlal, obrtni referent mestnega načelstva v Ptuju, sta bila navzoča in sta odgovarjala na stavljena vprašanja in po potrebi pojasnjevala. Razpravljalo se je tudi o obrtnikih sodarske stroke, ki so svoje obrte odjavili in sedaj pa naprej delajo brez oblast-p.j teni _nega dovoljenja. Og. referenta sta obljubila, da bo-sta proti takim strogo nastopala. Tajnik združenja sodarskih mojstrov g. Senica je povabil navzoče sodarje, naj pri prijavah glede šušmarstva vsak ovadite!) le take prijave predloži, kjer so konkretni slučaji navedeni, ker druge prijave se ne morejo upoštevati.
Končno je pa obrtni referent ok. načelstva v Ptuju, g. dr. Rozman dal nasvete na podlagi prošenj navzočnih sodarjev in povabil, da prijavijo vsakega šuštnarja in da morajo pri vsaki prijavi navesti konkretne slučaje in da se ni treba bati šušmarjevih groženj.
Nato se zahvali podpredsednik g. Tomažič gg. obrtnima referentoma za njihovo navzočnost in nasvete ter prosi, da jim pomagata pri tej hudi gospodarski krizi.
1 m' teže 2. nad 500—700 gramov ostane vezana carina 230 zl. Din. Tar. post. 390 obutev iz kavčuka, s tekstilnim in drugim materialom: carina se zniža od 200 na 160 zl. Din. Tar. f>ost. 478 kamenje za tlakovanje ostane 1.25 zl. Din, prav tako car post. 495 oevi iz žgane ilovice (doslej 3. ozir. • zl. Din).
Tarifna [jriloga B obsega carine za uvoz v Bolgarijo, ki so določene sledeče: tar. pOst. (bolg. car. tarife) 84 hmelj je carine prost, tar. jx>st. 192 b4 žveplena kislina 3 zl. leve, tar. post. 193 ž, aceton 60, 193 z. 2 kalcijev aetetat 40, 245 gips 5, 252, mlinsko kamenje 1, 258, kamenje za likanje (brusi) 1, pripomba k tar. št. 423 peči. radijatorji itd. 10, 429 ročno kovani žeblji 10, 445, kuhinjska posoda 120. 587 supertosfat je carine prost.
Pogodba vsebuje nadalje tudi sanitarnoveleri-narsko konvencijo kakor tudi zaključne odredbe, ki niso samo prehodnega značaja, ampak urejajo tud' vprašanje delavstva na obeh straneh itd.
Borza
Denar
Dne 2. julija.
k
ogavice - rokavice
kompletne potrebščine za krojače in šivilje,
nadalje
bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
najnižjih cenah
pri tvrdki
osip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Trgovinska pogajanja z Grčijo. Vesti iz Bel-grada vedo jx>vedati, da so med našo delegacijo in grško jx>gajanja za sklenitev nove trgovinske jxigodbe in ureditve plačilnega prometa prekinjena ! za toliko časa. dokler grški delegati ne dobe novih instrukcij za nadaljna pogajanja. Gre predvsem za i ureditve plačil, posebno glede obračunavanja trgov-. skih terjatev obeh držav.
Sadjarski kongres v Mariboru. Za ta kongres i se delajo že velike priprave in bodo poleg uradov I zastopani vsi izvozniki iz naše države ter uvozniki i našega sadja. Kongres organizira združenje sadnih ' izvoznikov in sadnih trgovcev v Mariboru v zvezi ! z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine.
Zadolžitev kmetov v Vojvodini. Po statistiki I Združenja vojvodinskih bank so znašali koncem leta 1 1933 kmetski dolgovi pri 133 demrnih zavodih v I Vojvodini 498.2 milj. Din, od tega je bilo zava-I rovano (večinoma hipotekarno) 358.9 milj., dočim ! znašajo dolgovi kmetov po protestiranih menicah, i jx> vtoženih menicah in ostalih vtoženih obveznostih 137.2 milj., od česar je smatrati za propadlo 15.9 milj. Din. Hranilne vloge kmetov so znašale 207.6 milj. Din.
Dvig monopolskih dohodkov iz Južne Srbije. Tihotapstvo tobaka v Južni Srbiji je radi energičnega nastopa finančnih organov precej ponehalo. Zato so monopolski dohodki od tobaka in cigaret narasli v Južni Srbiji od 41.9 milij. v prvih pietih mesecih lani na 44.1 milij. Din v prvih petih mesecih letos.
Vpisi v zadružni register. Zadružna klet, r. z. "j z o. z., Ljubljana; Mlekarska zadruga v Trzinu, r. z. z o. z.
Cenitev evropske letine pšenice. Mednarodni urad za kmetijstvo v Rimu jx>roča, da je bilo stanje
Ešenice v začetku junija v Evroj>i razmeroma sla-ejše kot prejšnji mesece, še slabše j)a v primeri z lanskim letom. Cenitev žetvenih uspehov bi bila I zelo tvegana, vendar se je urad lotil tega dela ter ceni letošnjo letino pšenice v Evropi (če bo vreme 1 lejx>) na 400 mili. met. stolov, dočim je znašal lanski pridelek 472 milj. stotov, pridelek leta 1932 pa 405 milj. met. stotov. To so podatki brez Rusije, odkoder jioroča urad, da so si vesti nasprotujoče. Javljajo sicer o škodah, ki pa ne kažejo I biti velike.
Italijanske izgube zlata. V prvih 20 dneh ine-! seca junija je znašal odtok zlata iz Italije 115.75 ' milj. lir, tako da je znašal dne 20. junija zlati zaklad samo še 6586.5 milj. lir.
Popusti na nemških železnicah. Glavni zastopnik »Reichsbahnzeiitrale: za nemški jx>tniški promet v Belgradu nam |x>roča. da so nemške državne železnice sklenile povišati f»pust na železnicah za inozemce in Nemce iz inozemstva od 25 na 60%. Ta (»pust 60% velja za dobo od 10. julija do 31. oktobra, pod |iogojem, da traja bivanje v Nemčiji najmanj 7 dni. Kaitc za znižano ceno veljajo dva meseca.
Neizpremenjena sta ostala tečaja Curiha in Prage, popustili so Amsterdam, Berlin in Bruselj, narasli pa so tečaji Londona, New Yorka, Pariza in Trsta.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi j>opustil na 9.25, na zagrebški na 9.24 in belgrajski na 9.20. - Grški boni v Zagrebu 29.95—30.65 (30.30). - Angleški lunt v Zagrebu 254, v Belgradu 253.28. - Španska pezeta v Zagrebu 6.38 den., v Belgradu 6.45 zaključek
Ljubljana. Amsterdam 2312.63—2323.99, Berlin 1314.03—1324.83, Bruselj 795.79—799.73, London 171.64—173.24, Curih 1108.35—1113^5, New York 3381.89—3410.15, Pariz 224.88—226, Praga 14134 do 142.20, Trst 291.90—294.30.
Promet na zagrebški borzi je znašaj 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.29, London 15,53, New York 307.625, Bruselj 71.80, Milan 26.40, Madrid 42.05, Amsterdam 208.60, Berlin 116.50, Dunaj 7Z73 (priv. 57.50), Stockholm 80.10, Oslo 76.10, Kopenhagen 69.40, Praga 12.76, Varšava 58.10, Atene 2.93, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca je ostala v glavnem neizpremenjena in tudi posebnih izprememb v tečajih ni bilo. Promet je slejkoprej slab in je znašal: vojna škoda 100 kom. in 1% Bler. pos. 2000.
Ljubljana. 7% inv. pos. 71—71.50, agrarji 36 do 37, vojna škoda 305—307, begi obv. 54—54.50, 8% Bler. pos. 61.50—62, 7% Bler. pos. 55-^5.50, 7% pos. Držav. hip. banke 67—67.50, Kranj, ind 250 blago.
Zagreb. Drl papirji; 7% invest pos. 71 den., agrarji 36.50 den., vojna škoda 305—306 (305), 9. 306 den., 6% begi. obv. 54—54.50, 8% Bler. pos. 61.50 den. 7% Bler. pos. 55.50—56.25 (55, 56), 1% pos. Drž. hip. banke 67 den. — Delnice: Priv. agi banka 212—214, Impeks 50 den., Trboveljska 90 bi.
Belgrad. 1% inv. pos. 71—71.50 (71), agraiii 37-37.50, vojna škoda 304- 305 (305, 304), 6% begL obv. 54—54.50 (54.40, 54.30), 8% Bler. pos 62—62.30 (62), 7% Bler. pos. 56-56.25 (56). C Delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. agr. banka 213-215.
Žitni trg
Nova pšenica je tu. Žetev je še vedno v leku, prišli pa so že tudi rezultati prvih mlačev, ki kažejo, da je kakovost letošnjega pridelka izborna. Povprečna hektoliterska teža znaša 79—80 kg. Na tej podlagi se tudi že trguje novo blago, za katerega zahtevajo 117 nakladalna postaja. Staro ba-natsko blago stane 77 kg težko 115, za koruzo zahtevajo 104 v Banatu in 107.50 pariteta Indjija. Moka stane po kakovosti 205 215, in sicer kombinirana. samo ničla pa je cenejša. Splošen jx>ložaj glede pšenice je negotov, ker so cene odvisne predvsem od poslovanja Privilegirane izvozne družbe. Vprašanje je, kdaj bo začela nakupovati družba in |x> kateri ceni. Za našo pšenico kaže dobro, ker imajo naši konkurenti Madjari visoke cene, ki se gibljejo okoli 1.25 penga.
Novi Sad. Koruza: bč., srem. par. Indjija 105—106, bač. okol. Sombar 106 .107, ban. 102 do 104. bač. ladja Begej 108—110, bač. ladja Tisa in Donava 109—111. — Otrobi: bč, srem. 87 'A do 90, ban. 85—87^, bč. ladja 90-92'A. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet srednji.
Živina
Dunajski goveji sejem, dne 2. julija. Prignanih je bilo 9.38 volov, 402 bika in 473 krav, skupaj 1813 glav, od tega iz Avstrije 1306, iz inozemstva pa 507. Cene so bile sledeče v šil. za 1 kg žive teže-voli 0.80—1.24, biki 0.80—0.98, krave 0.75—1, klav-j na živina 0.50—0.74. Bikov je bilo zelo malo na sejmu, zato so tudi cene narasle za 3—4 groše klavna živina je obdržala cene prejšnjega tedna, krave so padle v ceni za 3—5 grošev, voli pa za 4 groše pri kilogramu.
Jajca
Jajčno tržno poročilo. Kontingenti za Švico, Nemčijo in Avstrijo so zaenkrat izčrpani in je radi tega cena nekoliko nazadovala. V mesecu juliju se I pa pričakuje zopet dodeljevanje kontingentov in ni izključeno, da bodo cene zoj?et nekaj narastlc. Ne-i kaj se izvaža v Češkoslovaško, nekaj pa tudi v Italijo. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 30. junija 1934.
ZAHVALA
Ginjen nad toliko pozornosti in čestitk, katerih sem bil deležen ob priliki moje 70 letnice, ne morem drugo, kakor zahvaliti se tem potom prav iskreno vsem in vsakemu.
V zadoščenje mi je, da se pošteno delo in človek v toliki meri prizna in sem poln lepih nad za bodočnost.
_TEODOR K O R N
Upravnika-knjigovodjo
išče Zadruga državnih sluibenika v Senjskem Knd niku, kateri bi bil knjigovodja in obenem tudi upravnik Zadruge za njene prodajalnice v Senj skem Rudniku in Ravni Reki. Plača 2000 Din mesečno, stanovanje, razsvetljava in kurjava. Tudi n, izključena letna nagrada za dober uspeh.
Ponudbe s priloženimi referencami, je treb» poslati do 25. Julija. Nastop službe Iti. avgusta.
Potrebna jc kavrija 10.000 (desettisoč) Din za ^ one, ki niso državni upokojenci.
Upravni odbor.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Dia V—, ienftovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanj« znesek sa maU oglas Dia 10-—. Mali oglasi sa plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eaokolonska S mm visoka pelltna vršilca po Din 2*90. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiiil znamko.
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično Sstiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4.5 Pralnica — Svetlolikalnica
iT.
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
dvo- ali trisobno, išče mirna stranka dveh oseb za takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Točen plačnik« št. 7429.	(c)
ODDAJO: Stanovanje
eno- in dvosobno oddam za mesec avgust; lahko tudi celo nadstropje. — Šmartinska cesta 6. (č)
Kuharica
srednjih let, tiha, mirna, išče mesto gospodinje pri gospodu ali v župoišču. Nastop takoj. — Ponudbe opravi »Slovenca« pod »Anica« št 7423. (a)
Gospodinja
srednjih let, čista, poštena, vajena vsakega gospodinjstva in kuhe, gre kamorkoli. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Samostojna« št 7428. (a)
DBEB
Gospodična
s popolnim znanjem nemščine, deloma glasovirja -se sprejme takoj ali pozneje. Z znanjem francoščine ima prednost. Ponudbe s popisom, po možnosti s sliko na upravo »Slov.« Maribor št 7201.
Rabim dekle
za prodajo zelenjave in za druga hišna dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7398.__(b)
Usnjar, pomočnika
ikc vsako delo iščem za takoj. Hrana in stanova-&fe v hiši. C up ar Ivan, usnjarna, Feričanci, Slavonija.	(b)
IS3EBBS
Pekarno s hišo
dobro vpeljano, radi od-potovanja takoj oddam v najem. Ponudbe na: J. Moškerc, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2-II. (n)
Stanovanje
soba in kuhinja, se takoj odda za mesečAo 100 Din. Domžale, Krakovska ce-sta 18._(č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico se ugodno odda za 1. avgust pri: Mahkota, Spodnja Šiška.
Dvosobno stanovanje
visokopritlično, pri tramvajski postaji, oddam za 500 Din mesečno. Rožna dolina cesta XIX, št. 16. č
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam s 1. avgustom. - Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 7425.	(č)
Dvosobno stanovanje
suho, solnčno, zračno, pod gozdom, I. nadstropje - oddam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7426. (c)
Enosobno stanovanje
s shrambo in pritiklinami oddam s 1. avgustom. -Sv. Križ 71, poleg Kuno-varja.	(č)
Lepa soba
z dvema posteljama se odda. Fugnerjeva ul. 13/11, vrata 16, pri Taboru, (s)
Opremljena soba
se takoj odda. Verstovš-kova 7 a, Mirje.	(s)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah ČERNE, mvelir, Ljub' ana Wolfova ulica št. 3.
Nujno potrebujem!
Motorje na sesalni plin 30—100 KS, ležečih Diesel motorjev, parnih lo-komobil, mlinske valjce • proti gotovini. Tehnični opis in ceno je poslati na Hacker, Novi Sad, Srem-ska 4.	(k)
IDES33I
Klavirji
prvovrstni instrumenti • različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11.000 dalje dobite pri
R. WARBINEK Ljubljana, Gregorčičeva S Dolgoletna garancija. — Prodaja na obroke tudi proti bančnim knjižicam. StrokovnjaSka popravila in oglaševanje izvršujem točno in ceno. — Najcenejša izposojevalnica.
|QE[ffiH
Nudimo Vam
za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Telefon 2059
PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogainik
Bohoričeva ulica 6). 5.
Ia hruške
sveže, debele, kg 3.50 Din, slive, mlad fižol kg 3 Din, paradižnike, papriko, jabolka, razpošilja košare po 35 kg franko vsaka železn. postaja, G. Drech-sler, Tuzla.	(1)
Obrt
Železne postelje
vseh vrst, železne nočne omarice, mreže za postelje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja najceneje Strgulec Pavel, Gosposvetska c. 13 (Kolizej), Ljubljana, (1)
Citajte in širite »Slovenca«!
Mag. št. 22.184/34.
Razpis
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje
oiertalno licitacijo za napravo zbiralnih kanalov v Šiško
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra
do sobote, dne 7. julija 1934 do 11. ure dopoldne
Tam se dobe vsi razpisni pripomočki za nabavno ceno 100 Din.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 2. julija 1934.
Dr. Dinko Puc 1. r.
Ootel JKadeira"
Vrbosha
(Dalmacija - na otoku Hvaru)
Prekrasno kopališče - Popolnoma nov, udoben in moderen hotel - Leži na sami plaži, obdan z največjim borovim gozdom -Najlepša panorama na Jadranu - Divno, bistro morje • Zrak izredno čist, diši le po borovem gozdu in morju - Za zabavo: piano, radio, motorni čolni, jedrilice, gondole itd. -Dnevna parobrodarska zveza s Splitom • Kuhinja prvovrstna in obilna - Vina najboljša • Cene pensiona za začetek radi reklame IZREDNO NIZKE.
Zahtevajte takoj prospekte.
Potnika
mlinske stroke, samskega, agilnega, dobro vpeljanega na ljubljanskem trgu in okolici, strokovno izobraženega sprejme takoj večje trgovsko podjetje. Ponudbe pod „Prvovrstna moč" na Aloma Comp., Ljubljana 7326.
STARŠI!
Otroku, ki obiskuje šolo, dajte, ako je slaboten, použiti vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi, živcev in teka. Otroci, ki redno jemljejo »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja. »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je malokrven. »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 19.147/33.
PllfvlCha Jezera »DELLEVDt"
renoviran, prvovrstna oskrba, pension od Din 50 — do 75'—. — Se priporoča
Joža Kralner
ALEKSANDROVO otok kbk
NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA
HOTEL VILA LUCIJA
TIK OB MORJU
Penzion Din 55-65 — Prvovrstna postrežba — Zahtevajte prospekte -a Ugodne pavšalne cene
Nova uprava Boris M. Plesničar (prej v Park-hotetu na Bledu)
Posestva
Prodam novo hišo
z vrtom — pripravno za obrtnika ali upokojenca. Znamko za odgovor, Marija Čater, Kozje 99. (p)
Enonadstropna hiša
novo prekrita, sredi mesta, na prometnem kraju, zelo ugodno naprodaj. — Poizve se: Fr. Mikec,
Slovenjgradec.
(P)
Širite »Slovenca«!
NAZNANJAMO ŽALOSTNO VEST, DA STA UMRLA SOLASTNIKA DRUŽBE GOSPODA
alojzij knez
IN
AUGUST PACCHIAFFO
POGREB SE BO VRŠIL PO DOSPETJU KRST BLAG JIMA SPOMIN I
PACCHIAFFO, KNEZ & CO. V CELJU
+
Zapustil nas je za vedno, previden s sv. zakramenti, naš predobri, nadvse ljubljeni soprog, oče, ded in brat, gospod
Ivan Graiser
veletržec z vinom in posestnik
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 4, julija ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Kranju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v večih cerkvah.
Klanc-Kranj, dne 2. julija 1934.
Žalujoče rodbine: Graiser, dr. Gaj, podpolkovnik Jankovic
SImončič Maks:
»Tako Je! Zmuzne ima prav. Hlapci smo, Slovenci pa še prav posebej, kakor je že rekel Cankar!« pripomni Zgur, ki se je ravnokar prizibal od nekod in se hotel s to pripombo nekoliko postaviti.
»Mene Cankar nič ne briga, kajti tega moža sploh ne poznam; ampak, če je rekel tako, je imel prav,« mu odgovori Zmuzne. »Še vse slabši smo. Če bi bil jaz kdaj svojemu hlapcu rekel, naj gre takole za mene po kostanj v ogenj, bi mi bil lepo fige pokazal.«
»Kaj pa domovina?« vpraša nekdo s čudno za-teglim glasom.
»Prav takšno strašilo I< se oglasi Česnik. »Če imaš svoj košček zemlje, je to tvoja domovina in nihče ti je ne vzame, če je sam ne zapraviš. Pravijo (spremeni glas in oponaša našega starega): — Prideš pod Srba, ali kaj vem pod koga. — Pa pridemo, no, in mirna Bosna! Slabše nam ne bo, boljše pa tudi ne, naj nam vlada ta ali oni.«
»Res je to!« jazno pritrdi Skočir. »Pripove-tfujejo nam same traparije, ki nimajo ne repa ne glave. Ali se Se kdo spomni, kako nam je v Gorici govoril tisti naš komandant — vrag si zapomni nejgovo ime — preden smo odSli v Galicijo? Naj bomo hrabri ln samozavestni ln naj ne pozabimo, kakšna čast bo za naše družine, če pademo.«
»Se pee ne povoha take časti.«
»Če bi bila meso, bi se zastrupil z njo!«
»Ko je potem na koncu govora rekel, da ni na svetu slajšega, kakor umreti za domovino, je ta šema — ganjen nad lastnimi besedami — zajokal kakor baba, da so še meni stopile solze v oči,« se norčuje Možina.
»Zato jo je pa potem tudi pošteno skupil tam pri Przemyslani, če sem prav slišal,« pravi Habič.
»Desno nogo je pustil tam,« potrdi Žgur. »Bil je tako deležen samo košček od njega tolikanj hvalisane sladkosti, pa ima najbrž že te preveč..«
»Ali 6lišiš,« mi polglasno reče Kovač, »kako ti zabavljajo! Kadar gre za res, se ti pa bi jejo, kakor bi bili iz železa. Nikjer nimajo mere, ne v zabavljanje ne v junaštvu. Kakor otroki so. — Si poslušal Skoči rja? Če bi ga slišal kdo, ki ga ne pozna, bi ui prav lahko mislil: zato govori tako, ker se boji. — Pa bo v kratkem že drugič deko-riran za hrabrost. Je že stari podpisal, mi je pravil feldvebel. Saj si gotovo slišal, kakšne je uganjal pri Bobrki in Grodeku. Jaz sem kar zijal, ko sem gledal to zeleniko.«
»S poti, teleta, s poti, da vas ne pohodimo!« zakriči neki glas iz megle.
Prikaže se najprej debela, čokata postava, ki je vodila konje za povodce, za njim pa druga tretja...
»Eha, Jožel« kriči Zmuzne, »kaj že gremo?«
»Mi že, kakor vidiš, če nisi elep,« se mu roga debeluhar.
»Sema kvatrma! Iz tebe ni mogoče spraviti pametne besede,« se jezi Zmuzne. »Vsaj to povej, kam pojdemo, če si kaj ujel v svoja kosmata ušesa!«
»Radimno se pravi gnezdu, če sem dobro slišal,« vpije oni že daleč spredaj.
»Kje pa je to?« vprašuje nekdo.
»Nja bo, kjer hoče. Zaradi mene je lahko na drugem koncu sveta,« odgovarja drugi.
»Saj je res vseeno, če veš ali ne,« potrdi Strgulc. »V kratkem bomo itak tam — potlej bomo še predobro videli, kje jel«
Zemlja žari.
Razpokana od silne vročine leži pred nami negibna in mrtva, a vendar živa in gibajoča se, kakor prenasičen nestvor. Od prahu in potu vnete oči strmš topo v tla. Hrbti se krivijo pod težo bremena. Tako stopamo dalje, s trudnimi, o potekajočimi se koraki, ovijajoči se vsak hip v oblake prahu, podobni zleknjenemu truplu velikanske zanije.
Prah, ki ee opri jemlje naših obrazov, nam jih počasi spreminja v čudno tuje, sive maske, v katerih se svetijo edino oči, a še te so kakor pre-prežene z umazanosivo pajčevino.
»Kakor v peči,« vzdihuje nekdo za menoj.
»Pa še poldan ni,« toži drugi.
Solnce stoji skoraj navpično nad nami. Kakor velika, razbeljena plošča visi na nebu in siplje na nas svoje žareče Iskre.
»Le kane vode da bi mogel človek dobiti, ali pa čik tobaka, pa bi bilo takoj bolje!« vzdihuje
zraven mene Manfreda. Obraz mu je od vročine skoraj višnjev kakor obraz obešenca.
Imam še precejšen zavitek kislih sladkorSkov, katere mi je dala mati, ko sem se poslavljal. Ponudim oiu jih nekaj in kmalu opazim, da mu je za spoznanje laže.
»Če bi bil vedel,« mi pravi, »kako takale stvarca dobro d6, bi jih bil kupil celo kilo. Pa kdo se je takrat spomnil!«
Res, kdo je mislil na take malenkosti? Od nas, ki smo odhajali, najbrž nihče. Mati? Da, mati misli na vse. Ne ve sicer, kaj je vojna, toda njeno srce ve, da je njen otrok v nevarnosti in živi prav za prav odinole še zanj. Samo nejasno zasluti ob slovesu vse trpljenje, ki te čaka in ti da na pot še nekaj malenkosti. Brezpomembne stvari, si misliš in jih vlačiš s seboj pač samo zato, ker so od nje. Nenadoma pa, v največji stiski, spoznaš vso korist tistih malenkosti.
Da, mati! Dva dni in dve noči je presedela na kolodvoru, saimo da ni reva zgrešila vlaka, ki me je pripeljal iz Gorice, in ji je bilo tako mogoče pritisniti aie še enkrat na svoje ljubeče srce ...
V tem hipu čutim njeno bližino, njene mehke, božajoče roke in lahko mi je pri srcu. Kakor da sem se iznebil nekaj one teže, ki mi je dozidaj krivila hrbet.
Vročina je neznosna in ta bela, bliskajoča ee cesta, ki zija neprestano v nas, nam reže v oči kakor nož. Vleče se nekam v daljavo, sivo in ne-dogledno, kjer se druži zemlja z nebom v eno samo ozko črto.
Za, »Jugoslovansko tiskamo« v Ljubljani: Karel Cet.
Izdajatelj: Ivan Rakoveot
Urednik: Loiie Golobii,