Pogodbena pisma. Čaaa, kakor je v predpaatu. v celem letu ni ia nobenokrat ae ne akleno pogodbe toliko imeaitae, kakor ravno v tem času. Kakor ae je namreo pri aaa, na kmetih. gode se žeaitve iz večiae v predpuatu ia vsled BJih izroče tudi atariai radi ali vaaj aavadoma avoja zemljišča, na katerib 80 doaehmal sami gospodarili, aina ali hčeri. Za to je treba piaem, tacih, ki določijo na taako, kaj da ao atariši aiau ali bceri izročili kaj pa ai za-ae obdržali ali tudi za druge otroke izločili. Tako piamo akorej nikoli ai dovolj aataačao. /. Ne more ae reči, da bi v obče aaši km^fcje bili v tem. kako da ao taka piama imeaitna. malo izvedeai; ne, kraetje ai to, predao priirejo v uradaijo, v kateri ae ima tako piaaio atoriti, že dobro prerajtajo in vsaj v avoji glavi imajo to že vse gotovo. Tako tudi v aradaiji povejo; včaaih pač to ai vse, kakor zahteva poatava, ali kmetje menijo, da je to, kar ao 8i aamislili in o čemer ao se med seboj pogodili, vae prav in za-Bje tadi dobro. Eaako imajo tedaj tudi v mislih. kedar se v uradaiji c. kr. aotarja ta reč pogaja ia zapisuje, Izmed ato jih tadi devetiadevetdeset misli, da atoji to v pismu, katero podpišejo ali V8aj podkrižajo. popolaem tako, kakor ao se med aeboj pogodili. In veselo je potlcj goatovaaje in prvi meseci teko še pozaeje tudi kolikor, toliko veaeli, toda čez pol leita. čez eno leto zaauče ae vae to aarobe. Kreg in prepir in pretepavaaje so med Bajbližjo žlalito le preveč v navadi. Ia zakaj ? Za to, ker ali mladi ne drže tega, kar so ai stariši izgovorili ali pa terjajo atariai od mladih več, kakor jim je ta ali oai povedal, da atoji v piamu, v jaterai, ki se je pred ženitvo v tej ali uai aradaiji aaredila. Tako piamo, jateraa gre potlej odrok do rok in vsak ga drugače razlaga, iz večiae razlaga ee ona aeveda na Ijabo t"iaa, ki ravao prosi razložeaja, tedaj aa Ijabo stariaem, kedar ga priaeso atariai v razloženje, ia aiau ali hčeri, kedar si ga dasta oua razložiti. Uzrok temu pa je pri aas največkrat to, da se tako piamo, juterna aapravi aemški, po etari obliki, ae glede na to, kako da ate ae straaki pogodili. Pač ae straakam vaako tako piamo pvebere ia tudi aloveaski razloži, toda aloveaaki le površao, tedaj čiato lehko tako, kakor ao ae atraake ustraeao pogodile, ali v pianm, v jaterai atoji stvar tako, kakor jo je piaar umel ali se.ona z aačrtom, kakor je po poatavi iavfcorej v navadi, atriaja ne pa tako, kakor ae je tilo dogovorilo. PoaleiJ«« vaega je potlej le ena — tožbe ia to take, kl požro veliko deaarja, v družiaab pa ao vedi>o aetilo grdib razprtij ia večnih sovraštev. Pomori v njih ae aajde nobeB advokat, aaj bi atvari tudi v malem in tedaj cen6 rad dokoacal. Kar stoji v piamu, to velja, in vae drago je prazno beaedovanje. Ležje bi ae pa vse to poravaalo, ko bi se pi8ma, jaterae piaale, kar že terja zdrava pamet ia čeaar še le nespamet aoče priznati, alovcaskim straakam aloveaaki. Vsega, kar atoji v takem pismu. bi ae pač tudi tedaj vaak ne umel, kajti pisma so kratka. določaa in torej jih tadi aavadai človek Be more v prvem bipu zapopasti, toda toliko bi gotovo razumel. ali atoji v njih to. kar je aara izgovoiil iu potlej doma, ko bi jih prebiral ali pa ai jib dal prebrati, prec bi videl, kaj atoji v ajih ia kaj ne. Tako bi tudi leako razsodil, ali ae mu godeva krivica, ali pa bi bolje atoril, ko bi odjenjal. Da mu kdo Bloveasko pismo prebere, take prebere, da dobi aam prepricaaje: tako atoji v pismu ia ne dragače, za to ma ne bo nobene težave. Celo dragače pa je z nemškim piamom. Kdo ve, če je oa, ki tako piamo prebere, v tacih rečeh veščak, ia če tudi je, ali pa pismo tadi tako tolmači, kakor je prav? 0 tem ima člo- vek zmerom lehko avoje dvome in zato ne pride, vaaj do arečaega koaca ne pride lehko. Mi pa po tem takem tudi iz vaega srca želimo, da ne akleno posehmal aaši kaietje aobeae pogodbe drugare, kakor aloveaski. Vsem tožbain še zavoljo tega aicer Be bode koaec, saj se tudi Nemci pri avojih aemških piamih, ki jib imajo že dolgo, ne ubraaijo vaeh tožeb, ali nepotrebaih, dragih tožeb bode veliko maaj v prvem liipu, ko ae bodo pri aaa vae pogodbe aklepale aloveaski. Kar pa tadi ai brez pomeaa, kričai-ev, kakor ao med aami nemški ali še bolj aemškatarski aotarji ia ajih piaači, bode po čaau čedalje maaj ia življeaje postane aaai zopet tnirao: rilovenec bo, kar dosehmal ni, svoj goapodar na avoji zemlji.