TRST, četrtek 15. decembra 1955 Leto XI. - Št. 296 (3225) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN §4-63* — Poštni predal 559 — UPHAVA: tJL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. MALI OGLASI Do 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir — FLRJ. Izvod 10, mesečno 2 Ci d rt st. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-1I„ Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tISKa, Državna zatozoa oiuver j. Milne v Širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banici v Ljubljani 60_-KB-1 - Z-375 - Izdala Založništvo tržaškega ustca u. z. z.- nepričakovan pozitiven razplet v združenih narodih VARNOSTNI SVET JE PRIPOROČIL sprejem šestnajstih držav v OZN Xa Izredni seji, sklicani na pobudo sovjetske delegacije, so bili sprejeti vsi kandidati razen Zun. Mongolije In Japonske, ki prideta na vrsto na prihodnjem zasedanju - Razburjanje azijskih In afriških, predstavnikov na formoško delegacijo NEW YORK, 15. — Glavna skupščina Združenih narodov je to noč odobrila sprejem 16 držav v OZN. Sprejem Italije je bil odobren s 56 i/lusovi. NEW YORK, J 4. — Varnostni svet je danes v ponovnem poskusu, da se prebosti mrtva točka glede spredena novih članov, priporoči glavni skupščini, naj sprej-16 držav, se pravi, vse države g kanadskega predlo-ln razen Zunanje Mongolije 'n Japonske. Sklep je bil 'Prejet po predlogu sovjetske Negacije, ki je tudi zahteva današnje sklicanje Varnostnega sveta. 2e včeraj zvečer, po neuspešnem glasovanju v Var-i Postnem svetu, je namestnik i '°vjetskega zunanjega ministra Kuzmecov, ki zdaj vodi i JHegacijo ZSSR v New Yor-*u. izjavil, da proučuje nje-: ?ova delegacija nov predlog, | *i naj pomaga premagati Jtrtvo točko, ni pa o tem Potel povedati podrobnosti. -Indijski delegat pri OZN Krišna Menon pa je zahte-I yal od predsednika Varnostne-I 8* sveta Munra, naj na da-j našnji seji glavne skupščine ; Poroča o včerajšnji seji Varnostnega sveta. Menon je za-' grozil, da bo sam sprožil to yPrašanje v glavni skupščini, :* Munro ne bi poslal poroti*. Obenem je bilo opaziti nted delegacijami azijskih in i ^riških držav hudp razbur-1 Innje na Cangkajškovo dele-J **cijo, ki je včeraj ogemo-; ločila uspeh glasovanja v 'arnostnem svetu. Med azij-( 'trimi delegacijami so se po-lavile zahteve, naj se vpraša-1 nje kitajskega predstavništva v OZN takoj postavi na dnevni red. : Opoldne so se sestali Kriš- na Menon, glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld in predsednik glavne skupščine Ma-^*a. Menon je ponovno zahte-S®!' naj glavna skupščina še 'nkrat vpiše na .dnevni red Vprašanje novih kandidatur, "laza pa je sporočil, da je ^SSr zahtevala novo sklicale Varnostnega sveta in da 'e mu torej zdi prezgodaj, bi skupščina o stvari že ?*nes razpravljala. O tem je “aza obvestil tudi glavno 'Itupščino in obljubil, da bo vprašanje prišlo na dnevni Jed še pred zaključkom sedanjega zasedanja. V začetku današnje izredne !*5e Varnostnega sveta je so-; 'letski delegat Soboljev spodil, da ZSSR umika kan-j ?>daturo Zunanje Mongolije, v 8e umakne tudi Japonska. Kandidaturi obeh držav bi ®rišli na vrsto na prihodnjem 'asedanju glavne skupščine. Sestanek sveta balkanske zveze Beograd, 14. — Ker se je rbjtazalo, da je nemogoče , Klicati v določenem času do ,°nca letošnjega ' leta redni ,e*tanek stalnega sveta balonske zveze, bo po vesteh * dobro obveščenih krogov j6stanelc verjetno preložen na i?huar. Pričakujejo, da bodo ^rčija,‘ Turčija in Jugoslavija Kratkem objavile skupno «Naš predlog o Japonski, je izjavil Soboljev — v ničemer ne spreminja našega ugodnega stališča za sprejem Japonske v OZN, kot jasno izhaja tudi iz načrta resolucije, ki smo ga poprej predložili Varnostnemu svetu. Naš sedanji predlog predvideva samo. naj se sprejem Japonske odloži do prihodnjega zasedanja in to iz razlogov, ki so vsem razumljivi«. Soboljev je nato prečital načrt resolucije, ki predvideva sprejem naslednjih držav: ALBANIJA, JORDAN, IRSKA, PORTUGALSKA, MADŽARSKA, ITALIJA, AVSTRIJA, ROMUNIJA, BOLGARIJA, FINSKA, CEYLON, NEPAL, LIBIJA, KAMBODŽA, LAOS in ŠPANIJA. O tem kompromisnem načrtu se je sovjetska delegacija pogajala z raznimi drugimi predstavniki v OZN. Po kratki prekinitvi, ki jo je odredil predsednik Munro, je ameriški delegat Cabot Lodge predlagal, naj se Japonska priključi seznamu 16 kandidatov, ki jih našteva sovjetska resolucija. Sovjetski delegat je takoj odgovoril, da predstavlja njegova resolucija eno samo nerazdružljivo celoto in da zaradi tega ne more pristati na ameriški popravek. Britanski delegat je podprl ameriški predlog o vključitvi Japonske; enako so storili tudi delegati Francije, Brazilije, Turčije in Peruja. Soboljev je nato izjavil, da bo glasoval proti ameriškemu popravku, da pa to «pomeni samo odložitev« proučevanja japonske kandidature. Prvi odstavek sovjetske resolucije, ki se sklicuje na resolucijo glavne skupščine o sprejemu novih članov, je bil odobren z 8 glasovi ob 3 vzdržanih (ZDA, Formoza in Belgija). Ameriški predlog, naj se seznamu 16 držav doda Japonska, je dobil 10 glasov. ker pa je ZSSR glasovala proti, je bil zavrnjen. Kandidatura Albanije je bila odobrena z 8 glasovi pri 3 vzdržanih (ZDA, Belgija in Formoza). Jordan, Irska in Portugalska so bile sprejete soglasno, Madžarska z 9 glasovi ob 2 vzdržanih (ZDA in Formoza), Italija in Avstrija sta bili sprejeti soglasno, Romunija in Bolgarija z istim izidom kot Madžarska, Finska, Ceylon, Nepal, Libija, Kambodža in Laos pa spet soglasno. Španija je bila sprejeta z 10 glasovi, medtem ko se je Belgija vzdržala. Ves odstavek, ki vsebuje seznam 16 držav, je bil odobren z 8 glasovi ob 3 vzdržanih (ZDA, Belgija in Formoza). Rezultat glasovanja je bil sprejet z dolgotrajnim ploskanjem |teyilnega občinstva, ki je napolnilo dvorano. Ploskanje je bilo tako močno, da je moral predsednik Munro prositi za mir. Da bo ta sklep Varnostnega ‘sveta dokončno 'Vbljavert, ga mora potrditi še glavna skupščina OZN, ki se bo sestala na nočni seji ob 21. uri po krajevnem času (ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času). Prvi dan stavke profesorjev Stališče vlade nepopustljivo Proglasitev stavke učiteljev še vedno aktualna - Prenagljene In zale* ta ve izjave Bettiola in Martina zaradi veta proti sprejemu v OZN bočilo o tem. (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Dva dogodka sta vznemirjala danes politike v prestolnici in v vsej deželi: nenadni sprejem 16 držav v OZN, ki je sledil včerajšnjemu vetu in proglas stavke srednješolskih profe^ sorjev, ki so po šolski fronti izdali nocoj okrog 8. ure naslednje sporočilo' »Šolska fronta potrjuje, da se jutri 15. t. m. začne v vsej državi stavka ravnateljev in profesorjev državnih srednjih šol; stavka se bo zaključila v četrtek iSL t. m.« O stavki je razpravljala vlada na svoji današnji seji, na kateri je minister Rossi poročal o svojem posredovanju pri predstavnikih šolske fronte. V uradnem poročilu o vladni seji je rečeno, da «vlada obžaluje stavko« češ da zanjo ni bilo razlogov, ker vlada pravkar rešuje vprašanje zakona o pooblastilih, s katerimi bi bil spor rešen. Vlada ostaja torej nadalje nepopustljiva in noče pogajanj nadaljevati, da se ne bi zdelo, da se pogaja pod pritiskom stavke. Predstavnikom šolske fronte je obljubil svojo pomoč tajnik PSD! Matteotti, svoje posredovanje pri Segniju pa so ponudili še La Malfa, Ma-crelli in Villabruna. Toda Se-gni na to ni pristal. Tudi Fanfani je o stavki razpravljal s predstavniki šolnikov, ki so mu — kot se govori — predložili precej zmanjšane zahteve, da bi omogočili morebitni kompromis. Bili so storjeni tudi nekateri drugi poskusi s strani profesorjev, da bi se sestali z zakladnim ministrom in z ministrom za delo, toda zaradi vladnega prestižnega stališča, da se ne pogaja, dokler stavka ne preneha, do sestankov ni prišlo. Danes torej začne stavkati 77.000 srednješolskih profesor- hugh gaitskell izvoljen za attleejevega naslednika ministra je izraz težajepo Pomladitvi laburističnega vodstva - Bevan in Morrison poražena 0U)NDON, 14. — Hugh Jj^itskell, bivši finančni mi-vlst*r, je bil izvoljen za no-,af»a voditelja laburistične *nke namesto Attleeja, ki je nedavno umaknil iz po- i ne g a življenja. Gaitskell . bil izvoljen pri tajnem gla-,?y*nju v laburistični poslan-skupini in je že pri prvem Snovanju dobil absolutno - ino; zanj je glasovalo 157 :®*lancčv, za Morrisona 40 m Bevana 70. (glasovanje pomeni poraz j Ko za Bevana, ki je Gaitskel-b0v hud osebni nasprotnik, j a bi preprečil Gaitskellovo v*.volitev, je Bevan pred dne-j* sporočil, da se umakne v n 0rrUonovo korist; če stori w?'f»kell isto, da bi se ohra-Jla enotnost v stranki. Mor-■ '°h je sicer splošno priljub-, h, vendar ima že 68 let in V )e zaradi tega poslancem bNtai prestar, da bi lahko še predsednik vlade, če h. ,'aburisti zmagali na pri-tmjih volitvah, d^ugh Gaitskell ima komaj j, . let in njegova izvolitev ’*raz težnje, da se vodstvo r*nke pomladi. s Bevanova kandidatura že *)°četka ni imela mnogo u-nj^ja na uspeh. Vendar je «1 večje presenečenje glaso-tj*rjJ a v tem, da je Morrison $eb'l manj glasov kot Bevan, obP"-®v so napovedovali prav r*tno. Sam Morrison jelnik, prejšnji teden napovedal, da bo v primeru, da bo poražen, odstopil kot namestnik vodi: telja stranke in opustil tudi vse ostale funkcije v laburi-stičnem gibanju. Kasneje zvečer je Morrison zares sporočil, da bo odstopil kot namestnik voditelja laburistične stranke. Gaitskell, ki bo avtomatično postal ministrski predsednik. če bodo laburisti na prihodnjih volitvah zmagali, bo zdaj moral imenovati člane nove laburistične »vlade v senci«, ker je poprejšnja odstopila skupno z Attleejem. «Vlada v senci« je prava rezervna garnitura ministrov za primer menjave vlade. Hugh Gaitskell ima 49 let. Clan parlamenta je šele deset let; napravil je torej zelo hitro politično kariero. Med drugo svetovno vojno je bil zasebni tajnik najprej v ministrstvu za gospodarsko vojno, nato pa v ministrstvu za trgovino, kjer je bil sodelavec znanega laburističnega prvaka Daltona. Leta 1945 je bil izvoljen v parlament in kmalu nato postal minister za preskrbo z gorivi. Po volitvah leta 1950 je postal minister za gospodarstvo in nato večkrat nadomestoval finančnega ministra Stafforda Crippsa. ki je bil že takrat precej bolan. Po Crippsovi smrti je-postal njegov nasled- jev in ravnateljev, ki uživajo podporo in simpatijo, v svoji odločni akciji za izboljšanje svojega ekonomskega položaja, vsega javnega mnenja v državi. Učitelji osnovnih šol, ki so na tem, da proglasijo stavko, se še niso odločili. Danes ponoči so imeli zopet sestanek. Med dnevom pa so se sestali s prosvetnim ministrom Rossijem, ki jim je obljubil, da bo še ta teden objavil načrt dokončne ureditve prejemkov od i. julija. Vsekakor je vprašanje proglasitve stavke učiteljev še vedno zelo aktualno. Glede v drugega važnega dogodka dneva — sprejema Italije v OZN z ostalimi 15 državami, dolgih deset let po končani vojni, pa je seveda odveč paudarjati, da je zbudila naravnost neverjetno veliko presenečenje tudi za najbolj obveščene in razgledane politike in novinarje. Toda prvo, na kar se je vsakdo spomnil, so bile prenagljene in zaletave izjave, ki sta jih podala zaradi včerajšnjega veta proti sprejemu v OZN predsednik zunanjepolitičnega odbora v poslanski zbornici Bettiol in — v manjši men sam zunanji minister Martino. Demokristjanska in ostala desničarska propaganda je doživela hud udarec, saj je demokristjanski prvak Bettiol vso krivdo zvrnil zgolj na Sovjetsko zvezo, češ da je že toliko in tolikokrat postavila veto proti sprejemu Italije. V milejši obliki je podoben napad ponovil tudi Martino, ki pa je vendarle del krivde zvrnil na Cangkajšska. Zanimiv je bil predlog — skoraj tik pred vestjo o sprejemu — voditelja FBI Nennija, ki je avtoritativno na podlagi svojih nedavnih razgovorov v Moskvi in Pekingu, svetoval Martinu sondiranje za predlog o sprejemu šestih držav — Avstrije, Finske, Italije, Romunije, Madžarske in Bolgarije — v OZN, češ da je na svojem nedavnem potovanju dobil zagotovilo, da bi Sovjetska zveza takšen predlog podprla. Toda iznenada je vse padlo v vodo in vsi *o še mogli ponovno prepričati o globoki modrosti pregovora, ki pravi, da je težko biti prerok. Zunanji minister Martino je pozno ponoči, potem ko je izvedel za sprejem Italije v OZN, podal naslednjo izjavo: ((Nenadno izpremenjeno stališče sovjetske vlade je končno dovolilo vstop v OZN določenemu številu držav, med katerimi je tudi Italija. Ce smo po eni strani zadovoljni, da je pravica Italije po osmih letih po podpisu mirovne pogodbe, priznana, pa po drugi strani vsekakor ne moremo razumeti razlogov zaradi katerih Japonska, ki ji je bilo do včeraj priznano, da lahko postane sestavni del OZN. danes ne uživa več tega priznanja zaradi izkjučitve Zunanje Mongolije. To lahko samo obžalujemo in želimo, da bo primer Japonske drugič ugodno rešen«. Izjava sicer delno popravlja vtis prejšnje Martinove izjave, vendar pa preseneča njegova prevelika skrb za Japonsko, medtem ko ni v izjavi niti z besedico omenjena na pr. Kitajska, ki jo v OZN predstavlja delegat manonet-ske Cangkajškove vlade. Vlada je na svoji današnji seji sprejela zakonski Osnutek o ukrepih za uravnoteženje občinskih in pokrajinskih proračunov za leto 1955-56, Nato je nadaljevala z razpravljanjem zakona o pooblastilih, s čimer bo tudi jutri nadaljevala. Pred komisijo za notranje zadeve poslanske zbornice so razpravljali danes o volilnem zakonu za poslance. V. poslan. ski zbornici sami pa so nadaljevali razpravo o zakonu za davčno reformo, tako imenovanem Tbemellonijevem zakonu. Popoldne je zasedal tudi senat, kjer je bil na vrsti zakon o ukinitvi raznih javnopravnih ustanov pod nadzorstvom države. Minister za trgovino in industrijo Cortese pa je odgovoril na kritike desnice zakonskega načrta o tekočih gorivih A. P. C. Luce pri Gronctiiju RIM, 14. — Predsednik republike Gronchi je sprejel danes predpoldne na Kvirina-lu ■ veleposlanico ZDA Claro Booth Luce. Na Cipru prepovedana komunistična partija LONDON. 14. — Ministrstvo za kolonije je sporočilo, da je bila z odlokom generalnega guvernerja Hardinga na Cipru komunistična partija postavljena izven zakona. Obenem so bile prepovedane organizacije, ki so bile z njo povezane — mladinska, ženska in kmečka. Nadalje velja prepoved tudi za časopise teh organizacij. Niso pa bili prepovedani sindikati, ki so bili povezani s komunistično partijo. Vendar so obenem z aretacijami vidnih komunističnih voditeljev zaprli tudi nekaj sindikalnih predstavnikov. va vlada možnost, da bi zahtevala od OZN sankcije proti Izraelu. Veleposlanik Sirije v Washingtonu Zeinedin se je danes razgovarjal z namestnikom ameriškega državnega tajnika Geoigeom AUenom m poskušal od njega doseči, naj ZDA odtegnejo svojo podporo Izraelu. Predstavnik Foreign Offi-cea je danes izjavil, da prvo poročilo generala Burnsa, načelnika komisije OZN za premirje v Palestini, potrjuje stališče britanske vlade, da je 'šlo m »neizilan napad z t izraelske strani«. Britanski diplomatski predstavnik v Tel Avivu se je danes razgovarjal z visokim predstavnikom izraelskega zunanjega ministrstva. ANKARA, 14. — Parlamentarna skupina demokratične stranke je izglasovala zaupnico novi Menderesovi vladi. Nova vlada se bo prestavila narodni skupščini v petek. IZJAVE VIPAVCEV O J1IST1FICIR AN1H FAŠISTIH «Patriotizem» republikinskih alpincev v Dornbergu: ubijali so noseče žene Pisma domačinov iz Dornberga in Prvačine načelniku obrambnega kolegija v Vidmu, odv. Gianquintu - Samo v Prvačini so fašistični kah seslanek komiteja jadranskih mest V Benetkah bo 19. t. m. prvi sestanek centra za Študij in dokumentacijo skupnega komiteja jadranskih mest Ti st bodo na tem sestanku zastopali prof. Giorgio Rolet-to, član tržaške univerze, dr. Rodoifo Bernardi, generalni direktor Javnih skladišč in dr. Mario Franzil. občinski svetovalec tržaške občine. Benetke pa bodo zastopali: prof. Silvio Luzzatto, Davide Tono. lo in dr. Augusto Michelazzi: Bari- prof Beniamino Mazzini, prof Carlo Manara in dr. Sante Cosentino. Ustanovitev posebnega centra za proučevanje in dokumentacijo je bila sklenjena na zasedanju županov jadranskih pristanišč 25. septembra v Ba- riju, medtem ko so vse podrobnosti v zvezi s tem centrom določili na posameznih sestankih župani omenjenih pristanišč. Na sestanku v Benetkah bode proučili vprašanje pomorskih zvez vseh jadranskih pristanišč, kar bo predstavljalo prvi korale za odločnejšo akcijo in istočasno tudi pripravo bližnjega zasedanja županov jadranskih pristanišč, ki bo v kratkem v Trstu. NA ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH ŠOLAH Danes zadetek stavke sredniesolsklk Danes se prične stavka profesorjev in ravnateljev vseh slovenskih in italijanskih srednjih šol, ki bo trajala do 22. decembra, to Je skoraj do začetka božičnih in novoletnih počitnic. Zaradi stavke ne bodo profesorji niti ocenili uspehov dijakov v prvein tromesečju pouka. Doslej nič ne kaže, da bi vlada popustila in snoči je Enotna šolska fronta potrdila stavko za vso državo. Stavka bo seveda prizadela učne uspehe dijakov in so zato starši zaskrbljeni. Po drugi strani pa Je večina staršev in Javnega mnenja solidarna z upravičenimi zahtevami profesorjev, ki opravljajo važne vzgojne naloge in niso temu primerno plačani. Pred volitvami v rafineriji Aquila 21., 22. in 23. t. m. bodo v rafineriji Aquila v Zavljah volitve novega tovarniškega odbora. Delavci bodo izvolili 5 predstavnikov, uradniki pa 2. in sicer na 6 volilnih sedežih. V rafineriji je zaposlenih 548 delavcev in 235 uradnikov. Delavska zveza je izbrala svoje kandidate na podlagi referenduma. Doslej je imela v odboru pet predstavnikov in Delavska zbornica dva. Kot smo že večkrat pisali, je ravnateljstvo že na razne načine pritiskalo na delavce in uradnike, da bi raje izbrali kandidate Delavske zbornice. Nedolgo tega je celo poklicalo na zagovor delavce, ki so v odboru sindikata petrolejskih delavcev Delavske zveze zaradi neke okrožnice tega sindikata, ki je obsojala ravnanje vodstva podjetja. Delavcem so rekli, da morajo trditve, vsebovane v okrožnici prekliefiti, sicer jih odpustijo z dela. Ravnateljstvo je tudi zavlačevalo izplačilo nagrad, tako da bi jih izjlačalo šele po volitvah. Danes ob 12. uri bo pred rafinerijo" volilno zborovanje Delavske zveze, na katerem bo govoril sindikalist Šema. ZVEZA PARTIZANOV za Tržaško področje priredi v NEDELJO IS. decembra ob 15. uri na openskem strelišču V» V 13 in ob 14. obletnici njihove mučeniške smrti pod fašističnimi streli. SESTANEK SOLNIKOV ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV PRID ODHODOM DIUCACIII slovenskih šnlnihnv v Rim? 0 sklepu bo Zve/a obvestila še oslali strok, organizaciji slov. šolnikov Sinod je bil na sedežu v VI. Roma sestanek šolnikov Zveze prosvetnih delavcev, katerega so se udeležili številni njeni člani in nekateri (lani ostalih dveh sorodnih organizacij. Prof. Umek je najprej poročal o delu sindikalnega odbora od zadnjega sestanka naprej, o raznih intervencijah in vlogah, o sprejemu pri poslancu Ceccheriniju in o pismu vseh strokovnih organizacij generalnemu vladnemu komisarju s prošnjo za sprejem, ki je bilo odposlano že dne 21. novembra, a na katero niso še dobili odgovora. Zddnje čase je prišlo tudi do skup- SUMLJIVO ZAVLAČEVANJE DEMOKRISTJANSKE OBČINSKE UPRAVE Kdaj bo sklicana obč. komisija za proučevanje gospodarskih vprašanj? Prav tako še niso bile imenovane podkomisije za prosto cono, deželno avtonomijo, za pomorstvo in druga gosp. vprašanja 19. novembra je občinski svet potrdil ustanovitev občinske komisije za proučevanje najvažnejših gospodarskih vprašanj. Komisija, ki je sestavljena iz 24 članov (18 predstavnikov večine in 6 predstavnikov opozicije), bi morala že delovati. Tedaj je bilo sklenjeno, da se mora komisija čimprej sestati in določiti štiri podkomisije, in sicer, podkomisijo za prosto cono, podkomisijo za deželno avtonomijo, podkomisijo za pomorstvo in podkomisijo za razna druga gospodarska vprašanja. Poleg drugih nalog, bi morala komisija z vsemi sredstvi podpreti ustanovitev »Odbora za razvoj in obrambo tržaškega gospodarstva« o katerem je bilo govora že pred meseci. Ob ustanovitvi občinske komisije je bilo tudi rečeno da je bila ta ustanovljena zato, ker je bilo tedaj nemogoče ustanoviti omenjeni odbor zaradi spora v trgovinski zbornici in so bila, kot SKUPŠČINA BIVŠIH USLUŽBENCEV ZVU ..«■ ,tm. X:-------------------- ■ Bivši uslužbenci ZVU odklanjajo novi zakonski načrt V obrambo svojih zahtev so pripravljeni stopiti tudi v stavko Snoči je bila na sedežu Delavske zbornice skupščina bivših uslužbencev ZVU, ki jo je sklical sindikat, včlanjen v Delavsko zbornico. Skupščini je predsedoval tajnik Delavske zbornice Pin-guentini, tajnik sindikata Verza pa je podal poročilo o položaju in o razgovorih sindikalnih predstavnikov z dr. Palamaro. Na skupščini so razpravljali o raznih plateh vprašanja, ki je postalo zelo resno, ker je bilo iz poročila dr. Verze razvidno, da novi zakonski načrt vladnega komisariata ni mnogo bolj ugoden od vladnega načrta, o katerem smo že pisali. Med drugim naj ne bi priznali po tem načrtu uslužbencem službenih let pod ZVU in zadnje leto pri vladnem komisariatu glede kariere in periodičnih poviškov, marveč naj bi jim priznali službena leta samo, kar se tiče pokojnine. Po izčrpni diskusiji so sprejeli u-službenci resolucijo, v kateri odobravajo dosedanjo akcijo sindikata. V resoluciji nadalje ugotavljajo, da vladne oblasti nasprotujejo delu njihovih zahtev, zlasti pa zahtevi po o-hranitvi dosedanjih prejemkov. Zato odločno obsojajo ravnanje in stališče omenjenih oblasti ter pooblaščajo svoje sindikalne predstavnike, da nadaljujejo akcijo za uresničenje vseh zahtev. Končno pravijo, da so pripravljeni, če bo treba, stopiti tudi v stavko v obrambo svojih zahtev. Uslužbenci lekarn zahtevajo poviške Sindikat uslužbencev lekarn je zaprosil urad za delo, naj skliče njegove predstavnike in predstavnike delodajalcev, da bi razpravljali o zahtevi po zvišanju plač, ki jo je sindikat svoj čas postavil in ki jo je združenje delodajalcev odklonilo. Gre za to, da se tudi na uslužbence lekarn razširijo poviški, ki so jih že bile deležne druge kategorije. plač. Predstavniki uslužbencev in delodajalcev so se na splošno sporazumeli; sedaj je treba sporazum le še izpolniti, ker še niso določili poviškov za uslužbence velikih kavarn, ki imajo malo prometa. Pogajanja so odložili in pričakuje se, da bodo v kratkem zaključena. Danes pa se bodo na uradu za delo pogajali o vprašanju suspendiranih delavcev CRDA, Tudi za ta pogajanja pričakujejo pozitivno rešitev. RAZDELJEVANJE drv PO ZN1ZANIH CENAH Občina sporoča, da bo cd danes naprej odprta prodajalna v Ul. Lazzaretto Vecchio z naslednjim urnikom: od 8. do 12. ure ter od 14. do 16. ure vsak delavnik, razen ob sobotah. so še vedno, na dnevnem redu nujna gospodarska vprašanja o katerih bi morala občina odločno spregovoriti. Kljub vsem tedanjim zagotovilom župana Bartolija, da se mora ustanovljena komisija takoj sestati in začeti z delom, ni župan do sedaj sklical še nobenega sestanka komisije in niti niso bile še določene podkomisije. Ni slučaj, da je bila v vrstnem redu podkomisiji prva omenjena prosta cona. Vprašanje proste cone je nedvomno med najvažnejšimi in trenutno najbolj nujnimi, ker je bila vlada zaradi odločnih zahtev večine prebivalstva in gospodarskih ustanov prisiljena, da je že pred pol leta imenovala posebno medministrsko komisijo za proučevanje tržaške proste co-e, ki je bila v Trstu in je na osnovi sestankov s predstavniki vseh političnih, gospodarskih in drugih ustanov zbrala potrebno gradivo. To gradivo bi morala omenjena komisija v Rimu temeljito protičilS in ga ižročiti vladi. Iz Rima poročuffe-d.a i«■* Komisija baje že predložila sklepe vladi. Drugi pa govorijo, da se je njeno delo zavleklo, ker se člani niso mogli sporazumeti glede predlogov, ki naj bi jih izročili vladi. Ce je to res, potem pomeni, da hočejo v Rimu čimbolj zavleči objavo stališča vlade o tržaški prosti coni, ki ji v Trstu odkrito nasprotujejo samo Confindustria in nekatere o-sebe, ki so na odgovornih političnih in upravnih mestih. Zato postaja zaVlačevanje demokristjanov, da bi sklicali občinsko komisijo za proučevanje gospodarskih vprašanj in za ustanovitev podkomisij tembolj sumljivo. Iz tega zavlačevanja se lahko sklepa, kar je bilo sicer razvidno v minuti enoletni borbi za ustanovitev tržaške integralne proste cone, da sedanji občinski odbor, ki je v rokah demokristjanske desnice in ki uživa vse zaupanje demokristjanske vlade, noče razpravljati o prosti coni, ker bi bil v nasprotnem primeru, prisiljen, da pove svoje stališče in da sprejme JUGOSLOVANSKI PREDSTAVNIKI PRI ING. SOSPISIU Povečana udeležba iLRJ na tržaškem velesejmu ali zavrne zahtevo opozicije, da mora občinski svet odločno poseči v borbo za prosto cono. Celotna demokristjanska politika do proste cone je dvomljiva. Do sedaj se demokristjani kot stranka niso še odkrito izrekli ne za ne proti. V občinskem svetu pa, kjer imajo odbor v rokah, zavlačujejo vsako razpravo o tem vprašanju, kljub temu, da dobro vedo, da je večina prebivalstva za integralno prosto cono. S kolesom je padel Zaradi nenadne okvare na zavori svojega kolesa je 65-let-ni Mario Gerbi s Trga Sanso-vino včeraj okoli poldne med vožnjo po Ul. dei Porta prav na križišču z Ul. Conti tako nerodno padel, da se je moral zateči v bolnišnico, odkoder pa so ga s prognozo o-krevanja v tednu dni odslovili. nega sestanka z nekaterimi zastopniki italijanskih šolnikov ki kažejo razumevanje za solske probleme Slovencev. Nato je omenil sedanjo stavko italijanskih profesorjev in pri tem poudaril, da so zastopniki treh slovenskih strokovnih organizacij enotno sklenili, da se slovenski šolniki pridružijo tej stavki s poudarkom na zahtevo, da se z uzakonitvijo čimprej reši pereč problem slovenskega šolstva. Pri tem je podčrtal, da je zelo važno in nujno potrebno, da zlasti v takih primerih pride do izraza enoten nastop. Zveza prosvetnih delavcev stremi po enotnem nastopu vseh šolnikov in da bi čimprej prišlo do enotne strokovne organizacije vseh slovenskih šolnikov. V okviru tega je na sestanku tudi bil predlog, da bi se v kratkem sestali vsi slovenski profesorji. Po diskusiji, katere so se udeležili številni udeleženci, so prisotni enotno sklenili, naj se pošlje v Rim veččlanska delegacija, ki bi ministru Rossiju predložila probleme in zahteve slovenskega šolstva: to pa predvsem zaradi tega, ker oblasti ie vedno zavlačujejo z ureditvijo in uzakonitvijo slovenskega šolstva, na razne intervencije, vloge in spomenice pa sploh ne odgovarjajo. O tem bodo obvestili tudi ostali dve strokovm organizaciji in se z njima dogovorili za enoten nastop. Mezdno gibanje osebja urada za delo Osebje urada za delo pričakuje odgovor dr. Palamare glede spora, ki je nastal med tem upravnim osebjem in upravnim ravnateljstvom urada. Ravnateljstvo hoče namreč izplačati uslužbencem 13 plačo, ki bo vsebovala samo osnovno plačo in draginjsko doklado, medtem ko ti zahtevajo tudi izplačilo posebnih doklad, ki znašajo 40 odstotkov plače. Uslužbenci namreč trdijo, da gre za doklade, ki jih dobivajo stalno in so torej že del prejemkov, vključenih v plačo. Zato bi morali seveda te doklade vključiti tudi v 13, plačo. Če ne bodo 'ugodili njihovi zahtevi, so uslužbenci pripravljeni na zaostritev borbe. Prepovedana sečnja iglavcev Tržaška občina sporoča, da je do 6. januarja prihodnjega leta strogo prepovedana sečnja iglavcev. Lastniki gozdov, ki bi želeli v tem obdobju sekati ta drevesa, morajo vložiti prošnjo na nad-zorništvo za gozdarstvo v Ulici Montegrappa 3-1 v kateri morajo navesti kraj sečnje vrsto dreves, dimenzije in zakaj jih bodo porabili. Vsaka nedovoljena sečnja bo kaznovana tudi s kazenskim postopkom. Nezgoda tržaške ladje Tržaška pomorska družba »Lussino« je dobila od poveljnika ladje «Obsirto», ki j; last te družbe, kap. Nikola Mileticha, pomirljiv radiogram, da ladja, ki pluje iz Norfolka v Bremen ni več v nevarnosti in da so uspeli začasno popraviti okvaro. Ladja sedaj pluje proti Azorskim otokom, kjer se bo ustavila za nadaljnja popravila. Prvi radiogrami so bili precej resni in so govorili, da »je ladja v nevarnosti in da potrebuje nujno pomoč«. Ladja ima na krovu 34 mož posad- Obešenec v stanovanju Ob povratku domov je 59-letnega Angela iz Ul. For-tino št. 9 zagledala svojega sostanovalca Ermenegilda Do-viera obešenega za vrati. Zenska je poklicala na pomoč policijo in osebje Rdečega križa. a ko je zdravnik prišel na mesto je lahko ugotovil le, da je smrt nastopila kaki 2 uri pred odkritjem. Kakor so ugotovili je pokojnik že večkrat govoril o tem tragičnem koraku, katerega je včeraj končno izvršil. Truplo pokojnega so kasneje odpeljali v mrtvašnico bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem Nezgodi na delu Med prenašanjem šipe v notranjosti tržaške steklarne v žaveljskem industrijskem pristanišču se je 37-letnemu steklarju Guidu Trevisanu od Sv. M. M. spodnje šipa razbila in del te je možu priletel na glavo in ga ranil. Trevisan se je takoj zate- kel v bolnišnico, kjer so mu rano izprali in ga nato s pri-ke večinoma Tržačanov in I poročilom 8-dnevnega počit-j Istranov. I ka odslovili. ( OLEDAHŽČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes pb 20.30 za red C v par-tirju in na balkonih ter za red A na galerijah tretja predstava Borodiinove opere «Knez Igor«. Dirigent Franco Capuana. V soboto za red A v vseh prostorih prva predstava Aubei-jeve opere «Fra Diavolo«, Op>-ro bo dirigiral Franco Capuana, v glavnih vlogah bodo nastopili: Ondi n a Otta, Vitto-ria Palombini, Agostino Lazzari, Renato Erco-lani, Valiano Natali, Enrico Čampi, Alfredo Marlottl, Vilo Susca. Zborovodja Fanfani, režija Cario Picelnato. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za cta-gašnjo predstavo in se začne prodaja vstopnic za sobotno ore-miero. &UG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 15. t. m. ob 20. uri in JUTRI 16. t. m. ob 15. in ob 20. uri v gledališču v KOPRU Ivan Cankar Mariin Kačur V NEDELJO 18. t. m. ob 16. in ob 20. uri na stadionu »Prvi maju Vrdelska cesta 7 Ivan Cankar Martin Kačur Opozarjamo cenjeno občinstvo, da zaradi tehničnih ovir ne bomo mogli s to predstavo gostovati v Borštu in Nabrežini. Ker so nedeljske prometne zveze zelo ugodne vabimo vso tržaško okolico, da si ti predstavi ogleda. Kino ob morju. 16.00: «Preho4 pri Bahamih«, Sterling Hayd® in Madeleine Carroll. Moderno. 16 00: «Orlent-express«. Silvana Pampanlni, H. Vid»l-Savona. 15.30: »živalski vrt J* stekla«. Jane Wyman In Douglas. viale. 16.00: «Kalvarita neke matere«, J. Chevier. R. DeviUM*-Vittorio Veneto. 14.30: »SHiulie, Egipčan«. Edmund Purdom, i»e-ne Tlernev. Azzurro. 16.00: «Otok uživanj*’-Leo Genn. Don Taylor, Gfne Barrv. .. Belvedere. 16.00: «Največja Pre'r stava na svetu«. Marconi. 1600: »Nevidna patrulja«. John Wavne, A. OJ***!!: Massimo. 15.30: «Tu)ka». Greer Garson, Dana Andrevvs. v. Novo dne. 16.00: «Falworth9° grb«, Tony Curtis. J. Leigh; Odeon. 16.00: «Odisej». S. M*IV gano, Kirk Douglas. _ Radio. 15.00: »Gangsterjev« na«, M. Roonev, Sally Forrefl-Venezia. 15 30: «0’cangacelro». A. Ruschel. Skedenj. 18.00: «Nori ma Jčeva- lec«. . Kino na Opčinah. 18.00: «Sporm otrok« (Razdvojena srca). Naše naročnike obveščamo, da bo znašala naročnina našega dnevnika od 1. januarja 1956 dalje: mesečno četrtletno polletno celoletno L 400,— » 1100,— * 2100.— a 4100.— UPRAVA LISTA ZAČE1EH RAZPRAVE PROTI17 OBTOŽENCEM PRED POROTNIM SODIŠČEM Prva zaslišana kriminalca zanikata večino že priznanih dejanj Indelicato opisuje priprave za roparski napad v San Giorgio di No-guro - Gasperazzi se izgovarja na brutalnost policije pri zasliševanju Doslej so svojo udeležbo na prihodnjem tržaškem velesejmu zagotovile: Avstrija, FLRJ, Sirija In Jordanija Skupšč na osebja združenih bolnišnic Danes in jutri bodo skupščine osebja združenih bolnišnic. in sicer zdravnikov, po možnega osebja in delavcev. Na skupščini bodo razpravljali o načrtu, po katerem bi moralo biti vse bolniško osebje zdravstveno zavarovano pri INADEL. Pogajanja na uradu za delo Včeraj so se na uradu za delo nadaljevala pogajanja glede zahteve uslužbencev javnih obratov po izboljšanju V torek je jugoslovanski trgovinski ataše vice-konzul dr. Premelč v spremstvu direktorja ljubljanskega podjetja «Export-projekt» ing. Polaj-nerja obiskal predsednika tržaškega velesejma ing. Sospi-sia. Jugoslovanska predstavnika sta v daljšem razgovoru zagotovila predsedniku tržaškega velesejma in prisotnim tehnikom velesejma, da bo Jugoslavija prihodnje leto še v obsežnejši obliki kot pretekla leta sodelovala na tržaškem velesejmu. V razgovoru so skupno določili tudi osnovne značilnosti jugoslovanske udeležbe. Sporazum predvideva, da bo Jugoslavija sodelovala s kolektivno razstavo na približno 350 kvadratnih metrih prostora. Povečanje je pomembno, saj bo kolektivna razstava FLRJ zasedla okrog 100 kvadratnih metrov več kot letos. Kolektivno razstavo bo kot običajno organizirala beograjska zunanje - trgovinska zbornica, medtem ko bo tehnično ureditev prevzelo podjetje «Export projekt« iz Ljubljane, ki je svojo nalogo zelo dobro izvršilo že v preteklih letih. Poleg tega bodo jugoslovanska podjetja sodelovala tudi na 5. mednarodni razstavi lesa in podjetje »Slovenija vino« s posebnim paviljonom na gastronomskem oddelku. Jugoslovanska predstavnika šta med razgovorom izjavila, da skuša Jugoslavija okrepiti gospodarsko-trgovinsko odnose z italijanskim trgom in da igra pri tem tržaški trg pomembno posredniško trgovinsko in tehnično vlogo. V tej zvezi bi moral priti do izraza tudi promet med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji, ki bi moral dobiti organski in učinkoviti okvir. V zaključku razgovora sta izjavila jugoslovanska predstavnika upanje, da bodo na tržaškem velesejmu prisotna velika italijanska industrijska podjetja, ki žele okrepiti poslovne stike z Jugoslavijo. Omeniti je treba, da bo Jugoslavija letos sodelovala v Italiji samo na velesejmu v Milanu in v Trstu. Uprava velesejma poleg tega poroča, da sta z uradnimi pismi najavili svojo udeležbo na velesejmu tudi Sirija in Jordanija in da pričakujejo v kratkem tudi obvestilo Grčije in Libanona. Sedaj pa se razgovarjajo o udeležbi Indije in Pakistana, Indonezije, Tunizije in Belgijskega Konga. Tudi tržaško zaledje bo v bodoče v še večji meri kot pretekla leta na velesejmu dostojno zastopano. Ze pred tedni je zagotovila svojo udeležbo Avstrija, sedaj jo je zagotovila Jugoslavija, medtem ko se proučuje sodelovanje CSR in Madžarske, Prenapolnjena dvorana porotnega sodišča, kjer se je začela razprava proti 17 obtožencem, je ponovno dokazala, da Trst potrebuje večjo porotno dvorano. Prvotna je bila porušena in zažgana in 10 let po končani vojni še vedno štrlijo gole stene sredi dvorišča. Toda denarja ni nikjer in prepotrebne dvorane tudi ne. V začetku včerajšnje razprave’ so štirje izmed obtožencev z manjšimi prekrški manjkali, medtem ko so bili glavni, ki so seveda v zaporu, prisotni. Na zatožni klopi so bili tudi drugi, ki so na začasni svobodi kot Giuseppe Vouch iz Ul. Scalinata, Ame-dea Vidal iz Ul. Torrebianca, ki sta obtožena nakupa ukradenega blaga ter Sofano Ce-sare, Percali Virgilio, Dever-tis Alberto itd., ki so obtoženi posesti in nekateri tudi prodaje samokresov. Prisoten je bil tudi 32-letni Savino Gallo, katerega obtožujejo tihotapstva cigaret, kar pa ta odločno zanika, zaradi česar je njegov zagovornik že v začetku razprave predlagal ime priče, ki bi potrdila, da so bile cigarete, najdene v njegovem avtu, Molekova last. Od glavnih obtožencev, 34-letnega Ubalda Indelicata iz Ul. Scuole nuove, 24-letnega Giorgia Gasperazzija brez stalnega bivališča, 23-letnega Giorgia Ciaveja iz Ul. Media, 27-letnega Marija Molka s Konkonelske ulice na Opčinah, 34-letnega Carmela Gior-gesija in 26-letnega Albina Orsinija, oba iz Ul. Bergama-sco. je sodišče med včerajšnjo razpravo zaslišalo samo prva dva. Njune izjave so presenetile, kajti Indelicato je vse tatvine odločno zanikal ter priznal samo posest orožja, katerega je imel prvič pri sebi na dan aretacije 29. decembra lani. Orožje je kupil za dva Trži-čana, ki ju je spoznal v zaporu in s katerima je hotel izvršiti roparski napad. Ne- kega dne so Gasperazzi, Cia-ve, ki je pustil službo pri Fiatu, da bi z dobljenim denarjem kupil orožje, in on odšli z avtom v Tržič, kjer Vojna škoda V KMETIJSTVU IN NEPREMIČNINAH Posredovanja in informacije pri: A.T.A. - Ul. S. Nicold 3/a Tel. 38-733 so se sestali z nekim Bollet-tijem in njegovim znancem Fiorejem. S temi so odšli v S. Giorgio di Nogaro, kjer je od Tržačanov, izvedel da bi se v restavraciji dalo s tatvino zaslužiti poleg zlatnine tudi približno pol milijona lir. Kasneje se je domenil z znancema za napad, pri katerem pa Gasperazzo in Cia-ve ne bi niti najmanj sodelovala. Odšli so iz Trsta in namenjeni so bili v Tržič. Ce b, potem nadaljevali pot do S. Giorgio di Nogaro ni znal pojasniti, ker bi morala to določiti tržiška znanca. Preds. — Zakaj ste bili potemtakem v copatah. «To je moja navada«, je odgovoril Indelicato. Zanimivo je, da je Indelicato, ki je bil kot mladoletnik v poboljševalnici in kasneje obsojen na 10 let ječe ter 3 leta policijskega nadzorstva, med policijsko preiskavo marsikaj priznal. Tako je n. pr. pojasnil, da je nekdo iz druščine izrazil mnenje, da bi se dalo «s samokresi priti do denarja«. Na vprašanja preiskovalnega agenta kaj naj bi to pomenilo, je 'obtoženi pojasnil, da je mislil na tatvine. Gasperazzo, mlad fant, ki sta ga brezposelnost in slaba družba speljala na pot kriminalnega delovanja, je skoraj skesano priznal 5 od 12 tatvin, katerih ga obtožujejo, a je tudi on zanikal, da bi jih izvršil z Indelicatom. V zvezi s poskusnim roparskim napadom je mladenič v glavnem ponovil kar je izjavil pred njim Indelicato, to je, d-i ni imel namena sodelovati pri poskusu. Gasperazzo je tudi zanikal tatvini v Padovi in Vidmu ter je moral priznati tihotapstvo cigaret ameriškega izvora, katere je šel v družbi drugih prodajat celo v Cortino D’Ampezzo. Ob povratku v Trst pa so jih ustavili agenti finančne straže v Vidmu in jim blago zaplenili. Preds. — Zakaj pa ste u-kradli Fiat 500 nekemu Mar-conu v Ul. F. Severo? Obt. — Pozno je bilo že ln z Molkom sva zamudila openski tramvaj. Zato sem se vse-del, pa čeprav Molek ni hotel, v vozilo in sva se odpeljala k njemu domov, kjer sem tudi jaz spal. Mladenič je izjavil, da na slednjega dne ni vedel kaj bi z avtom, zaradi česar ga je razdrl in naprosil Molka, da bi mu dele prodal. Tudi za Gasperazzija velja isto kot zn Indelicata: na policijskem zasliševanju in pred tožilcem (o slednjem je mislil, da je policaj) v preiskovalnem delu je priznal vse tat- vine in marsikaj kar je sedaj pred sodiščem zanikal. Zakaj je to storil? Mladenič je jasno obrazložil, da so ga na policiji tolkli po zobeh in ga suvali, kljub njegovi bolezni, v želodec. «Na kolenih sem jih prosil naj me prenehajo tepsti« je zaključil mladenič. Njegov zagovornik je tedaj vstal in izjavil sodišču, da so morali Gasperazzija po preselitvi v koronejske zapore zdraviti v tamkajšnji ambulanti in je zahteval, da bi zaslišali zdravnika, ki bi lahko o tem marsikaj povedal. To njegovo zahtevo pa je sodišče zavrnilo. Pred zaključkom razprave je hotelo sodišče zaslišati zdravnico prof. Ravisovo, ki je Indelicata pregledala že 1953, leta in ugotovila, da je delno slaboumen. Včeraj je zdravnica, ki ga je pred kratkim še enkrat pregledala, pojasnila sodišču svoje ugotovitve, to je, da ima Indelicato karakter in mentaliteto kakega 12-letnega otroka, zaradi česar je izredno lahko kvarno vplivati nanj. Po njenem je njegova razsodnost manjša kot pri drugih in se ji ne zdi socialno nevaren človek. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj ob 10. uri z zasliševanjem ostalih obtožencev. Preds. Rossi, tož. De Franco, zapisn. Tessier, obramba odv Morgera. Presti, Borgna, Fast, Sblattero, Caravelli, Chersi, Carlini, Bologna, Ke-zich in Arbanassi. O arovi in prispevki V počastitev spomina Plnka Tomažiča darujejo ob obletnici njegove Junaške smrti: Just Colja 1000, Zdenko Colja 1000 Emil Colja 1000, Vekoslav Colja 1000, Karel Cok 1000 ln El vino Svab 500 lir za Dijaško Matico. V Isti namen darujeta Berta Trampuž 1000, Olga Colja 1000 lir. O Poštna uprava sporoča, da znaša od 1. dec. dalje tarifa za frankli-ranje trgovskih računov 15 lir namesto dosedanjih 12 lir. O V kratkem bo prišla v promet nova vrsta cigar nacionalnega izdelka. Imenovan,ih »Selia« _______________'IS mil ČETRTEK, is. decembra l*5* 1 ltlS I' 1'OIS 1'AJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Pr£ davanje; 12.10 Za vsakogar kaj; 12.45 Kulturni obzorn^' 12.55 Melodije Iz filmov; Pestra operna glasba; 14.00 » seli ritmi: 17.30 Plesna čajah**’ 18.00 Max Bru-ch: Koncert * violino in orkester; 18.24 Ani riški zbori; 18.50 Zabavna ba; 19.15 Sola in vzgoja; ^;.. Priljubljene melodije: 20.00 Spo : 20.05 Veseli motivi: 20.30 Mos* zbor Slovenske filharmonije: J*-Dramatizirana zgodba; 21.30 v Černe meiodiie; 22.00 Predavam*: 22.30 Liszt: Sonata v a-mol“' 22.41 Melodije iz revij. T ic rs i i. 11.30 Operna glasba; 12.10 kester Carlo Savina; 14.45 Trz ška kulturna kronika; 21.05 It*1 Svevo: «Resnica», enodejanka. K I) I’ It It Slovenska poročila: 6.30. J-45' 13.3(1. 14.30 19.30 ln 23.30 llrvalska poročila: vsak dah 10.20 Italijanska poročila: 6.15. U ’ 19.00 in 2300 6.00 Jutranja glasba; 7.05 ba za dobro jutro; 7.30 Za tožene, 11.30 Ljubomir Bošnjak« vič: Uvertura; Danilo buca^ Zumberška rapsodija; 11.45 oj lijanske narodne pesmi: 14-°° .. melodije do melodije; 14.40 K turno pismoPu,1,“££ me* kestralne glasbe; 15.15 Vedremu Rossettl. 15.00: «Otok v asfaltu«, Jack Hawkins. Elisabath Alltn, Eva Bartok. Excelslor. 15.00: «Zgodilo se je v kaznilnici«, A. Fabrizi, A. Sordi, Mara Bernl. Fenlce. 15.00: »Tam Tam Ma- yumbe», Kerima, pedro Armen-dariz. Nazionale. 15.00: »Zadnje mašče- . vanje«, Richard Atten-borough, George Baker, V. Mac Keena. Filodrammatico. 15.45: «Alamo» (Napad štiri tlsočev). Sterling Havden, Richard Carlson. •Miperciiieina. zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: »Ljubezen te čudovita stvar«. VVilliani Hol-den m Jennifer Jones. Astra Rojan, 15.30: «Bra-gelonski grof«. George Marshall. Dawn Addams, Franco Silva. Capitol. 15.30: »Zadnjič, ko sem videl Pariz«. E Taylor in Van Johnson. Cristallo. 16.00: «Kajnova hči«. Jose Ferrer in June All.vson. Grattacielo. 16.00: »Izgubljeni sin«, Lana Turner. Edmund Purdom. Alabarda. 16.00: «Don Camlllo ln on. Peppone«, Gino Cervi ,n Ferna-ndel. Ariston. 16.00: «Aida». Sc-phia Loren in Louis Maxwell. Pojo: G. Becchl. E. Stignanl, R. Te-baldi Armonia. 15.00: «John-ny Guitar« Aurora. 16.00: »Celica 2455, hodnik smrti«, po Chesmannovi knjigi. Mladoletnim prepoved. Garibaldi. 15.30: «Ranč No-to- rlus«, A. Kennedv, M Dietrlch Ideale. 16.00: »Uničite tolpo!« C. M. Graiv. Impero. 16.00: «Edenska dolina«, James Dean in Julie Harris. Italla. 16.00: «Gospodar sem jaz«. M.vriam Bru. Paolo Stoppa in Pierre Bertinl. S. Marco, 16.00: »Divizija Fol-gore«, F. Tozzl, Lea Padovanl. ncjuaiuc SldJUC, IJ.lv , «..« lodije: 15.30 Iz mladinske KJo. ževncssti; 15.45 Dve raplS0^ j(J 16.00 Gospodinjski omnibus; Glasbene uganke; 18.00 Dornaj a-ktualn-ooti: 18.10 ciklus safl]®7 spevov; 18.45 Igra Ljubijahš* plesni sekstet; 20.00 Mladln3*' oddaja; 20.20 «Cetrtkov večcu domačih pesmi in napevov; 21° Literarni večer - Ellsabeth Ra£ ret-Brownig: Portugiški »Pvi 21.30 Fr. Liszt: Sonata za k^ vir v b-molu (Edith Farnadu* ■ LMCVIKIJA 17,30 Za otroke: Najprej kaj za modelarje, nato _ ■" »Mon-tezumov zaklad«: 18-3°„00 ci-klopedija TV: 20.30 Vesti; Poznam te, maska: Tipi 12 n lov; 22.00 Za žene. PRI MOTOGUZZI: božičM pust 10.000 lir! Izkoristite nost: «Cardellino» 89.000 l’G, noo golo 127.000 lir, luksuzni 1« lir. Tovorne trlkolice, *c*r!Jhor. tor ji, nadomestni deli. ?rrrns-Delavnica za popravila L-rej scoli, avto, moto. Diesel. ,« dia-lpiston. Ul. Fabio Sever« razstava. OD IIGEMJ DO DORES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. decembra se ie v Trstu rodilo 5 otrok, poroki sta bili dve. umrlo pa je 6 oseb. POROČILI SO SE: pomorščak Fulvio Lumin-i ln prodajalka As-sunta Loporchio, brivec France-sco Pantaleo ln barlstka Sofia Lozar. UMRLI SO: 65-letnl Luigl Ca-sula, 68-letna Romilda Gherghi por. Russo. Nevla Gali stara 3 mesece. 74-letna Terezija • Repič por. Atena. 76-letna Giovanna Cotterle por. Cleva, 72-letni Rodoifo Pletz. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 8,2, najnižja 6,3, ob 17. uri 8,2 stop, zračni tlak 1011,6 pada, veter 2 km na uro z jugovzhoda, vlaga 96 odst., padavine 3,1 mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,7 stop. NOČNA služba lekarn Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Gin-nastica 44: Rovis, Trg Goldoni 8; Rossettl, Ul. Schiapparelli 58: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. r k s Ul. nv Fran. člška 20/llf tel. 37-338 sprejema in-serate mal« oglase, osmrtnice i** — od 8. do 12.30 in od 18* 18. ure. TURISTIČNI URAD ADRIA EXPBESS Ul- Cicerone, 4 • Tel- 29243 DARILNE PAKETE: II jestvine, tkanine, kolesa, radio a-parate, šivalne stroje in vse dru/to potrebščine za gospodinjstvo pošilja Giacomo Vatovec - Succ. Tel 23*58^ TRST, Ul. Torrebianca 19 ® 37-501 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL COK J i i — TEL- 36M* specializirana za izdelavo motorjev Diesel, 0Pr'm* * podjetjih, revizije, mehanične izdelke, ohdelavo ko avtogeno m električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih * In kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogons strojih ln napravah na krovu. p*imorski dnevnik Ob 14. obletnici mnceniške smrti P. Tomažiča in tovarišev na openskem strelišču — M n Pinko Tomažič Ko so pred 14 leti stre-iz fašistične puške strli wado življenje Finka Tomšiča, Ivana Vadnalu, jiittona Kosa, Vika Bob-Ja in Ivanu Ivančiča, je i Vojjni požar že zajel 1,0 Evropo: nad fašistična *i'er je — pijana dotedanjih zmag — drvela proti ‘oskvi, Leningradu in jtalingradu in v svoji hiznosti sanjala o sko-nnjšnjem zmagoslavnem za-mjučku svojega roparske-pohodu, ki naj bi ra-n*kalno spremenil zemljevid Evrope in sveta ter na n°gorišču dotedanjih pri-n°bitev civilizacije postaji večen spomenik plemenskemu nasilju german-*e uvišjey> rase, vse dru-narode pa spremenil v V/e ponižne in brez pr av-sužnje- tega oholega načrtu h' ostal le prah in pepel: neuničljiva žeja po svobo ?> resnici in pravici, ki k' ze+tolika zavestnih bor-tirala v prerano mu-j*niško smrt, je temu rpz pri mer ne mu nasilju ^stavila trden jez, ob ka ,fTem se je naval ustavil ‘U zlomil- I 4 jez ni nastal čez noč. ^osilje, teptanje najosnov-Pejših človečanskih pravic [*' ”*e, kar spremlja gru~ *žljivn naravo tistih, ki 'S° sj udobno postlali na r*čun drugih, rodi odpor * upor. Spočetka jih je mulo in ni jim lahko; a t jih ne moti: neustrašno nadaljujejo po svoji P°li, smelo prezirujoč nežnosti, ne meneč se za opomine, grožnje ali zu-j iv e besede. In tudi ko '* nad njimi maščuje, je nasilnež opeharjen: iz kr-k| padlih vstajajo vedno *i in številnejši borci ** svobodo, dokler ne počnejo narod, ki si z o-frijem kroji svojo lastno "•o do. I so pred 14 leti Pin-Tomažič in tovariši j^Vova/i svoje mlado živ-Innje,: je bila še temna in le nekateri so že v taiui ttODtu zaničevanje in trpinčenje, ki so ga s polno mero delili tedaj našemu ljudstvu, v izobilju pa tistim plemenitim sinovom naše zemlje, ki se njih hrbtenica ni mogla privaditi molčečemu prenašanju krivic in nasilja. Kleno in neupogljivo je to naše ljudstvo in ni bremena, ki bi si ga ne naložilo, kadar čuti, da je prišla ura in čas. Ta pripravljenost na potrebne žrtve je ena najlepših potez v značaju našega človeka- A še nekaj je potrebno poudariti. V borbi za svo je pravice ni naš človek ozkosrčen- Ko se bori za svoje pravice, najde vedno pot do sočlovt ka, tudi če ne govori njegovega jezika. Nacionalna nestrpnost, sovraštvo in prezir so našemit človeku povsem neznani, kljub temu, da je. v svoji zgodovini občutil več tujčeve pete, kakor sončne svobode. In morda v prav zato: tudi naš ve- liki pesnik je v eni svojih na j lepši h pesmi dal duška tej osnovni težnji našega naroda, težnji o bratskem sožitju med vsemi narodi. Žive naj. vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da kodcv sone^Jaodi prepir iz sveta bo pregnan: da rojak, prost bo vsak, ne vrag — le sosed bo mejak. Iz teh plemenitih korenin je pognala in se raz plamtela v požar herojska borba našega ljudstva proti fašizmu in nacizmu; na teli občečloveških temeljih se je skovala in kre pila protifašistična borbena skupnost slovenskega in italijanskega delovnega človeka, ki je zapisala eno najslavnejših strani v zgodovini našega naroda na Tržaškem. Eno najvišjih mest v tej junaški epopeji pripada nedvomno Pinku Tomažiču- V delno oddolžitev Ivan Ivančič spominu oddolžili le, če se bomo v svojem vsakdanjem življenju in borbi, ki nam jo nalaga in vsi- Simon Kos ljuje, ravnali po načelih, zaradi katerih je Pinko Tomažič živel in delal, in zaradi katerih je vredno Ivan Vadnal — kadar pride ura in čas — tudi umreti — kakor nam je On, s svojim zgledom, možato pokazal- KRATEK OBISK V ATOMSKEM ZAVODU »BORIS KIDRIČ* V VINCI Uspehi jugoslovanske znanosti v mirnodobski uporabi jedrske sile V kroju, kjer je še pred nekaj leti mirno teklo kmečko iivljenje, je danes zavod z vrsto modernih laboratorijev, v katerih dela 70 znanstvenikov in 400 drug h strokovnih delavcev Dobrih 15 minut z avtomobilom vzhodno od Beograda, oh Donavi, skrita za holmom leži Vinča Vasica, ki je bila do pred kratkim znana edinole po svojih predzgodovinskih najdbah, ki jih hranijo v beograjskih muzejih, je danes svetovno znana. Iz plodne zemlje, na zahodni strani tik zn vasjo, pod blagim gričem, so zrasle, povezane med seboj s s peskom posutimi pešpotmi, obkrožene s cvetnimi vrtovi, številne stavbe Instituta za nuklearna raziskovanja «Boris Kidriču. Tu, kjer so pred osmimi leti delovne loke kmetov in kmetic obiralo koruzo, danes znanstveni sodelavci instituta, pogosto skupno z inozemskimi znanstveniki, ki obiskujejo institut, raziskujejo možnosti uporabe nuklearne energije v Korist človeštva. Jugoslavija je lahko ponosna na institut v Vinči. Ustvariti v nekaj letih iz nič, brez neobhodno potrebnih začetnih kadrov tako pomembno znanstveno ustanovo, v kateri dela danes okrog 70 mladih znanstvenikov skupno z oicog 400 strokovno kvalificiranimi sodelavci in pomočniki, je velika stvar. To mišljenje sem bral na obrazih svoiih kolegov, dopisnikov inozemsk;h listov in agencij, s katerimi sem pred dnevi obiskal institut. Nanje so napravili glo- ALI NAM BO ČEZ PET LET VSEMIRJE POSLALO NEZAŽELENEGA GOSTA? Okoli nase Zemlje za katerega pa nihče ne ve* kaj je Domneva, da je to nebesno telo umetni satelit s kakega drugega planeta, je bila odklonjena, toda kaj bo, če je to zares meteor, ki bo nujno treščil na Zemljo? obrise prihajajoče • njegovemu spominu mu je 'bil priznan častni naslov narodnega junaka; a naj lepše se bomo njegovemu 'žje- Duša je morala biti y*ha ih klena, da je mo-a prenesti zasmehovanje. V juliju lanskega leta so iz ameriškega oporišča v Yeyt Sendu opazili v vsemirju nekaj nenavadnega. Opazovalci so ugotovili, da na razdalji tisoč kilometrov od Zemlje kro ži neko novo nebesno telo. ki ga do tedaj ni nihče opazil, celo niti opazovalnica na Mont Palomaru, ki je opremljena z največjim teleskopom na svetu. Ta pojav je vzbudil veliko zanimanje, ki pa je, kot bomo videli pozneje, šlo kmalu v pozabo. Pred časom se je tega lotil tudi italijanski pisec Pagani, ki je v nekem italijanskem humorističnem časopisu napisal reportažo, ki je trenutno zbudila precej zanimanja. Nato pa je tudi Pa-ganijeva reportaža šla v pozabo. Kljub temu ne bo odveč, če se s tem pojavom ma-lu pobliže seznanimo, posebho, ker ni le predmet reportaž, ampak, kot bomo videli, rednega študija strokovnjakov.. Ko so torej julija lani prvič opazili ta nebesni pojav, je a-meriško obrambno ministrstvo naročilo znanemu astronomu Kleydu Tombayu, naj stvar prouči. V ta namen se je a-stronom napotil v palomarsko zvezdarno, kjer se je lotil težke naloge. Po daljšem opazovanju in proučevanju je znanstvenik izdal poročilo, v katerem zatrjuje, da gre v tem primeru za dvojni meteor, ki naj bi ga v njegovem kroženju po vsemirju «oklenila» privlačnost Zemlje in ga tako napravila za svoj novi satelit. Kalifornijski znanstvenik prof. La Paz pa se z gornjim mnenjem ni strinjal in je postavil svojo tezo, da privlačnost Zemlje ne more zadržati padca nekega telesa skozi vesoljstvo, ker da bi moral pod vplivom zemeljske privlačnosti vsak meteor kmalu treščiti na Zemljo. Da bi se neko telo — zatrjuje La Paz — moglo obdržati v določeni višini Drobne zanimivosti iz živalskega sveta tijnbczen in zvestoba sta značilni za golobe Posebna vrsta golobov, kijih ljubezenski zanos privede v samomor Pravijo, da se škorpijon, če tu, ki je enak kot pri ostalih ce Samci znajo od časa do ^ znajde v nevarnosti, pre* s strupčnim želom in :°f!ine. Gre za samomor, kar v živalskem svetu redkost, se samo še nekatere stru-,ar,p kače v primeru nevar-s°sti pičijo, in sicer tako, da , vgriznejo v rep in pri tem Gliste v hrbtenični mozeg •fuP, ki jim paralizira orga- lizi em. v splošnem pa s o pri-Sr> samomora med živalmi ^ek pojav. ( Tem bolj zanimiva je za-,a
  • cer ne pr: navadnem le- golobih, ampak kadar začno 1 časa dvoriti tudi kaki drugi z izvajanjem svojih akrobacij. Kdor jih pri tem opazuje, rr.o-ra obstrmeti. Naenkrat se ti tak golob vrže na rep in izvede «smrtni skok«, to po nekajkrat zapovrstjo in s taki ho brzino, da obratov niti šteti ne moreš. Izgubljajoč brzino slrmoglavi zatem navzdol proti zemlji, nakar se spet bliskovito dvigne proti nebu, tu nekajkrat obleti svojo boljšo polovico, nekako tako, kot bi jo hotel vprašati, če je zadovoljna z njegovim mojstrstvom. in že se znova požene v svojo akrobatsko igro. To se največkrat dogaja v času parjenja, ko se samci hočejo verjetno pred samicami ponašati s svojo spretnostjo in drznostjo, da bi jih očarali. Izvajanje zna ponekikrat trajati cele ure. Večkrat pa se zgodi, da v igro poseže skobec ali druga ptica ujeda, ki vročekrvnega ljubimca pograbi ter ga odnese prav v trenutku, ko se ta nahaja v največjem zanosu. Ti golobje žive kot vsi drugi, v parih, torej v nekakšni monogamni Zelo so zvesti drug drugemu, posebno sami- golobici, toda ta ne nasede njihovemu zapeljevanju. Vsaka zelo dobro pozna svojega ljubimca in le ob njegovem gruljenju in zaljubljenem prilizovanju se tudi ona začne š.ipiriti, dokazujoč tako svojo pripravljenost. Ce pa svojega ljubčka izgubi, ker se je ta v viteškem stremljenju, da se pred njo izkaže, pobil, potem ga že v kakem tednu dni pozabi in si poišče drugega. Toda morda že v kratkem bo tudi njo zadela ista usoda. V težnji, da se pred novim ljubimcem, očarana od njegove žrrke ljubezni, izkaže s svojo spretnostjo in ljubkostjo v letenju, se bo tudi sama pognalo v brezkrajno modrino neba zatem zanosno strmoglavila proti zemlji in se raztreščila. Novi ljubček bo nekaj dni za njo žaloval, nakar jo bo tudi on pozabil in si poiskal drugo. Tak je pa'č zakon narave in življenja. Cernu bi se temu čudili, saj se to pogosto dogaja celo p.i ljudeh, ki so razvitejša bitja in sta jih čustvo ter razum dvignila daleč nad golobe in ostale živali. nad Zemljo, bi moralo biti lažje od zemeljske atmosfere, ali pa bi moralo imeti posebno močno pogonsko silo, ki bi premagovala težnostno silo, o-ziroma privlačnost Zemlje. Z druge strani pa je znano — zaključuje La Paz — da so meteori izredno težka telesa in zato je zelo malo verjetno ali skoraj izključeno, da bi se neki meteor mogel spremeniti v satelit naše Zemlje, ker je ta predpostavka v popolnem nasprotju s fizičnimi zakoni. To mnenje, ki ga je izrazil La Paz kmalu po prvem poročilu Kleyda Tombaya, je vso zadevo spravilo z dnevnega reda, toda le do aprila letos, ko so se v oporišču Yeyt Sendu in v Pentagonu ponovno lotili problema. 24. aprila letos so namreč znanstveniki na Mont Palomaru ponovno spregovorili o dvojnem meteorju, ki da se je razpolovil. En del tega meteorja se je v času, odkar so ga zadnjič °-pazovali, približal Zemlji za kakih &0 km, druga polovica pa je endstavno izginila. S tem je bila teza prof. Tom-baya praktično demantirana. Ameriško obrambno ministrstvo je zato takoj sklicalo posebno posvetovanje in v razpravi, ki je trajala več ur, so bila prikazana različna mišljenja, med katerimi je prišlo tudi do hipoteze, da gre v tem primeru za umetni satelit neznanega porekla. Ameriški znanstveniki so pri tem odločno izjavili, da jim o kakem umetnem satelitu ni nič znanega. Podobno zatrdilo je prišlo tudi iz Sovjetske zveze letos 14. maja, ko je sovjetski radio sporočil, da je v Sovjetski zvezi ustanovljen komite za proučevanje inter-planetarnega letalstva pod predsedstvom znanega atomskega strokovnjaka Kapice. Dočim je vsa zadeva o novem nebesnem telesu zamrlu vse do 24. aprila, je od tega dne dalje eden najvažnejših predmetov opazovanja in vsakdanjega obravnavanja. A-stronomi so izračunali, da se meteor vrti okoli Zemlje z brzino kakih 28.000 km na u-ro. Na Palomaru in v Leningradu pa so celo ugotovili, da st to nenavadno nebesno telo približuje’ Zemlji s preciznostjo najpopolnejšega mehanizma. Od zadnjega opazovanja lani do aprila letos se je tc nebesno telo približalo Zemlji za 5Q km in skrajšalo trajanje svoje enkratne poti okoli Zemlje od prejšnjih 80 na sedanjih 88 minut. Zaradi te neverjetne preciznosti je r.ekaj drznih znanstvenikov postavilo hipotezo, da gre za umetno nebesno telo, ki naj bi prihajalo s kakega planeta. Drugi znanstveniki pa so to trditev odločno zavrnili kot nemogočo in neverjetno. Ne glede na poreklo nenavadnega nebesnega telesa se vsi astronomi zaskrbljeno sprašujejo, kaj se bo zgodilo, ako se bo približevanje nebesnega telesa Zemlji nadaljevalo in bo prišlo končno do PRVI ANGLEŠKI PREVAJALNI STROJ Angleški strokovnjaki, ki se ukvarjajo1 z izpopolnitvijo e-lektronskih možganov, so zasnovali metodo mehaničnega pievajanja iz enega v drug jezik. Izdelali so že elektronsko napravo s 500 cevmi, ki prevede francosko besedilo v angleško. Ta naprava prevede celo razne jezikovne posebnosti in fraze, ki so bile prej največja težava v vseh »mehaničnih« prenosih oziroma prevodih. dneva, ko bo telo dejansko tieščilo na Zemljo. Po računih strokovnjakov je to telo precej veliko in meri v premeru nad 10 km. Ker pa je verjetno to telo žareče, bi ob svojem padcu na Zemljo u-ničilo velikansko površino Zemlje. V kolikor bi se to te- lo približevalo Zemlji s sedanjo naglico, bi treščilo na Zemljo že čez kakih 5 do 8 let. Da bi čimprej proučili poreklo in sestav tega nenavadnega nebesnega telesa, ki se je približalo Zemlji na manj kot tisoč kilometrov, so v Yeyt Sendu pred kratkim izjavili, da bodo gradnjo ameriškega umetnega satelita pospešili, tako da bo umetni satelit «odšel na pot« že v avgustu prihodnjega leta, da bi tako lahko omogočil čimprejšnje proučevanje nezaželenega gosta. ,y... »s Slika Je povzeta v centru za preizkušenje vodljivih izstrelkov na Floridi ter prikazuje ameriški vodeni izstrelek vrste «B-16 A Martin Matador*. Ta letala brez pilota odletijo v zrak s pomočjo raket z mobilne ploščadi — najmanjšega letališča na svetu. Ko dosežejo v zraku določeno višino, odvržejo rakete in nadaljujejo polet z lastnim reakcijskim motorjem. Izstrelki so vodeni s pomočjo elektronskih instrumentov z oddaljenih postaj in lahko dosežejo cilj z veliko natančnostjo. Ti izstrelki seveda veljajo zelo težke vsote denarja in to v dolarjih. Vendar pa se zdi, da kljub bolj ali manj odkritosrčnim zagotovilom o mednarodnem pomirjenju, še vedno nekatere države na svetu raje rabijo sredstva za oboroževalno tekmo namesto, .da bi s tem denarjem pripomogle k splošni blaginji na svetu. tok vtis vzorno organizirani ir. opremljeni laboratoriji, strokovna pojasnila sodelavcev, ki so odgovarjali na vprašanja v tekoči angleščini, francoščini in ruščini, in dejstvo da je večina zapletenih naprav in aparatov domače proizvodnje in da se številni u-gledni inozemski znanstveniki zanimajo za delo in uspehe instituta. Komplicirani stroj za reševanje enačb s pomočjo električnih impulzov, detektor in Gajgerjev števec za določanje uranove rude, številni števci za določanje in merjenje radioaktivnega izžarevanja, spektroskopi in spektrometri in številne druge naprave so izdelane v delavnicah instituta. Institut v Vinči je tesno povezan s sorodnima ustanovama v Ljubljani in Zagrebu. Njihovo delo se dopolnjuje in predstavlja zaokroženo celoto. Medtem ko je glavna naloga instituta «Jožef Stefan* » v Ljubljani rešitev vprašan is proizvodnje težke vode, nekatera vprašanja reaktorjev, Kemija urana, instituta «Rud'er Boškovič* v Zagrebu teorj-ska fizika in gradnja velikega akceleratorja, so trenutno glavne naloge instituta v Vinči osnovna raziskovalna dela v nuklearni energiji in gradnja domačega reaktorja. Institut ima razne laboratorije; za fiziko, fizikalno kemijo, tehnologijo, biologijo, matematiko (elektroniko), nadalje posebno skupino, ki rešuje vprašanje gradnje domačega reaK-torja in vrsto specializiranih delavnic. Institut sodeluje s sorodnimi instituti na Danskem. Norveškem, v Francili, Belgiji In drugih državah in z znanstveniki iz Anglije, I-talije, Zahodne Nemčija, Švice, Belgije, Holandije in drugih držav. Pred kratkim so bili vzpostavljeni stiki tudi s sorodnimi instituti Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav. Številni sodelavci instituta so trenutno na delu v zahodnoevropskih in ameriških institutih. Med najvažnej. ša raziskovalna dela instituta spadajo neutronska fizika, membnosti urana naj navedemo, da je energetska sila kon-servirana v 1 kubičnem metru urana enaka 688 milijonom ton dobrega premega. To dokazuje, kako velike vrednosti so tudi najmanjšo količine urana, z razbijanjem uranovega jedra v reaktoriu lahko postopoma osvobajamo njegovo ogromno energijo in jo uporabimo v korist človeštva. Posebna skupina sodelavcev instituta dela pri gradnji domačega reaktorja. Trenutno se v Moskvi vodijo pogajanja za nakup potrebnega materiala in goriva (urana, težke vode) za prvi bomuci reaktor- Po izjavi odgovornih sodelavcev instituta bo Jugoslavija kupila material kam, kjer bodo ponudili najnižjo ceno in najugodnejše pogoje, čeprav upajo, da se bodo pogajanja v Moskvi ugodno končala. Za druge reaktorje pa bo Jugoslavija verjetno lahko uporabila že domači uran. Poleg raziskovalnih del pri gradnji domačega reaktorji je trenutno v institutu poseono pomembno raziskovanje vpliva radioaktivnih žarkov na rastline in žive organizme. V laboratoriju prof. Staukoviča so ugotovili, da je pšenica, ki so jo obsevali z žarki «X», s silo 5000 rentgenskih enot, v 48 urah začela že kliti. V r.e-Kaj dneh je bilka zrasia za okrog 10 cm. Ugotovili so nadalje, da premočno obsevanje škoduje. Tudi žarki «gama» pod določenimi pogoji vplivajo na rast pšenice. Uporaba radioaktivnih izotopov v kmetijstvu bo ogromnega pomena za povečanje proizvodnje Radio-biološki laboratorij, ki ga vodi dr. Martinovir, je ves obložen z marmornatimi ploščami. Tu strokovnjaki za kri, bakteriologijo in b okemi-jo raziskujejo vpliv radioaktivnih izotopov na živi organizem. Doslej so med drugim ugotovili, da umetno hranjene žleze, ki so jih z operacijo odvzeli živalim, ustvarjajo hormone, ki jih izločajo v normalnem organizmu- Morskemu prašičku so izrezali nadledvično žlezo, ki je neobhod- spektroskopija jedra in mase, no potrebna za življenje. Pra- Hnročnike in bralce PRIMORSKEGA DNEVNIKA vabimo, naj tudi letos poravnajo celoletno naročnino za leto 1956 v znesku 4.100 lir, ali polletno v znesku 2.100 lir vnaprej, in to najkasneje do 31. januarja 1956 — S TEM SI PRIDOBIJO PRAVICO SOUDELEŽBE PRI razdelitvi bogatih nagrad KI BO V PROSTORIH N A SE G A UREDNIŠTVA v soboto 18. februarja 1956 Niagrode bomo objavili v novoletni Številki Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA separacija izotopov, elektronika, kemija, tehnologija urana, radiokemija, raziskovalna dela na akceleratorjih, vpl’v radioaktivnih žarkov na ziv oi-ganizem, izkoriščanje rad e aktivnih izotopov v medicini in biologiji in druga. Geološka raziskovalna dela so ugotovila nad 200 leži?č tiranove in torijeve ru.le v Jugoslaviji. Rezerve rudi še niso določene. Toda za ilustracijo energetske moči in pc- Cankarjeva založba t> Ljubljani je pred kratkim izdala v slovenskem prevodu #Pisma iz Ječe«, ki jih je pisal italijanski revolucionar Antonio Gramsci. Knjiga zaradi svoje pomembnost. zasluži vso pozornost tn prti»< je, da smo jo dobili tudi v slovenščini. Kdo je bil Antonio Gramsci? Marsikdo bo najprej vprašal po tem. Vse te bi opozorili na uvod knjige. Sicer je neobičajno pisati o uvodu prej kakor o knjigi sami. Toda prebrati uvod pomeni razumeti Uramsci-ja in njegova pisma iz ječe. In še nekaj je: uvod se nanaša tudi na slovensko o-zemlje oz. zgodovino revolucionarnega gibanja v Trstu in Slovenskem Primorju. Zato najprej nekaj besed o uvodu. Napisal ga je Ivan Regent, ki je v času po prvi vojni deloval kot csrednja osebnost proletarskega gibanja v Trstu in v Primorju, kjer sc je delavsko gibanje razvijalo v sklopu revolucionarnega gibanja Italije. Ivan Regent nam v uvodu predstavlja najprej Antonia Gramscija, njegovo življenjsko pot in njegovo osebnost, obenem pa nam prikaže ves razvoj proletarskega gibanja v Trstu in tudi ti Italiji. Regentov u-vod v knjigo je tehtno in stvarno napisan. Slovenskemu človeku daje Regentov uvod temeljit vpogled v to delovanje- Spričo pomanjkanja tovrstne literature pri nas prerašča Regentov u-vod pomen navadnega uvoda h knjigi in pomeni dejansko mnogo več. A o. Gramscijevi knjigi? NOVE KNJIGE NA DOMAČI KNJIŽNI POLICI ANJONIO GRAMSCI: Pisma iz ječe V uvodu lov. Ivan Regent prikazuje poleg Gramscijevega življenja tudi zgodovino delavskega gibanja na Tržaškem Antonio Gramsci je bil velik italijanski revolucionar, eden od soustanoviteljev i-talijanske komunistične partij e, v fašistični Italiji preganjan kot zločinec. Deset let, od 1926 do 1936, je preživel v ječah, kjer j c zbolel. Na smrt bolnega so fašisti izpustili. Toda kratek čas po tem je podlegel bolezni. Tako je ta veliki italijanski antifašist in revolucionar z življenjem potrdil privrženost revolucionarnim idejam, in to v času, ko je bil fašizem pred vrhom svoje slave in moči. Gramsci je v zaporu o-stal neomajen in zvest svojim revolucionarnim idejam. Tudi v ječi ni miroval, temveč se je neprestano izpopolnjeval, študiral, piša!, učil druge. Njegovi «zapiski iz zaporov» obsegajo več knjig, v katerih se avtor kritično dotika kulturnega in političnega življenja Italije v preteklosti in njegovem času. Posebej še obravnava ideologijo italijanskega fašizma ter prihaja pri tem do tehtnih ugotovitev, katerih resničnost je kasneje potrdil čas. Gramsci pa je tudi avtor «Pi sem t z ječe«. Podobno kot precej pred njim njegov rojak Silvio Pellico, je tudi Gramsci pisal iz zaporov pisma svojim najbližjim, tvoji ženi, materi, svakinji. Toda to niso zgolj navadna pisma. Čeprav so sicer bil* pisma brez namena objave, veliko povedo tudi drugim ljudem. Prav zato. ker so bila pisana le za najbližje, je. avtor v njih neposreden in iskren, mnogo bolj kot i «zapiskih». V nasprotju s Pcllicom pa je Gramsci tudi zaveden, pogumen in odločen revolucionar. Zato so tudi njegova pisma mnogo bolj borbena, dosledna in polna vere v zmago revolucionarnega gibanja. V njih opisuje Gramsci trpljenje v zaporih, svoja doživetja, priobčuje svoja razglabljanja o življenju in njega smotru, slika italijanske sodne oblasti, ljudi, ki jih je srečal. Skratka: predstavlja nam italijansko stvarnost v prvem desetletju po vojni, gledano seveda iz perspektive zapora. Obenem pa kažejo la pisma tudi človeško stran velikega revolucionarja. Nedvomno je zato ta za- nimiva knjiga polna tudi dokumentarne vrednosti. Njeno vrednost v slovenskem prevodu dopolnjuje še uvod. Cankarjeva »gloz-b a, pieec uvoda Ivan Regent, prevajalec Smiljan Samec in avtor opreme Drago Sevnik, vsi ti imajo zasluge za uspeh knjige. Sl. Ru. šičku so nato presadili tujo umetno hranjeno nadledvično žlezo pri očesu. 2ival se normalno razvija in se vede, kot bi bila popolnoma zdrava in normalna. Podobni poskusi na drugih živalih so tudi bili uspešni. Sodelavci instituta, skupna z uglednim belgijskim radio-biologom in njegovimi sodelavci raziskujejo reakcijo organizma na razne zunanja vplive; toploto, mraz, obsevanje itd., ki često škodujejo organizmu in povzročajo celo smrt. Skušajo določiti, kako rastopa reakcija, vlogo raznih žlez in nervnih središč, da bi mogli določiti način zdravljenja. Poskusi na tem področju so dali doslej celo boljše rezultate kot v Belgiji. Kaki velikega pomena so ti in drugi rezultati za medicino, ni potrebno posebej poudarjati. Predaleč bi me dovedlo, če bi hotel opisati ostale laboratorije, ogromni akcelerator a silo 1.5 MeV, ki proizvaja ra-d-oaktivne izotope, nadalje moderne delavnice, varnostne ukrepe za zaščito zdravja o. sebja in bogato znanstveno biblioteko. Obisk v institui-.i prepriča vsakega, da Jugoslavija tudi na področju naj-mlajše in verjetno za človeštvo najpomembnejše znanosti ne zaostaja za drugimi državami. Inž. Boža Božič Nikar st ne belite glave, kaj boste darovali «Tržaška knjigarna» fe pripravila 10 različnih ZBlRK za kate ■ re so določene IZREDNO ZNIŽANE CENE Obiščite nas in razveselili boste svoje drageI Tržaška knjigarna TRST, Ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 37-338 PRIMORSKI DNEVNIK NADALJEVANJE POLEMIKE MED INŽENIRJI IN ZtJPMSTtfOM Županstvo želi navedbo primerov o svojem krivičnem ravnanju | Seja trgovinske zbornice Prispevek 100 tisoč tir konzorciju v Krrainu Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice so odborniki v glavnem izrazili svoje zado. voljstvo z imenovanjem članov upravnega odbora rotacijskega fonda na podlagi zakona od 22. oktobra. Odobrili so proračun za leto 1956 ter proračun obveznega konzorcija čebelarjev goriške pokrajine. Prebrali so razna obvestila v zvezi z gradnjo železniške zveze med , Zagrajem in San Giovannijem in pregledali delo odbora za obrambo železniških interesov Gorice. Odobrili so prispevek v znesku 100.000 lir prostovoljnemu konzorciju za obrambo proti toči v Krminu. PO ENAJSTIH KOL H TEKMOVANJA V ČETRTI SERIJI ITALIJANSKA REPREZENTANCA TUDI TO POT BREZ TUJCEV Pro Gorizia na tretjem mesto Reprezentanca B odpotovala z letalom v Kairo REZULTATI Bassano-Merano 0:0 (prekinjena zaradi megle) Bolzano-Thiene 3:0 CRDA-Pro Gorizia 2:1 Gradere-Spilimbergo 0:0 Itala Montiglio-Dolo 1:3 Sacilese-Pordenone 1:1 Sava-Rovereto 3:1 Schio-Portogruarese 2:1 (prekinjena zaradi megle) Trento-Belluno 5:0 LESTVICA Bolzano 11 8 3 0 24 3 19 CRDA 11 7 3 1 22 8 17 Pro Gorizia 11 8 0 3 18 9 16 Sava 11 6 2 3 10 5 14 Dolo 11 6 2 3 17 9 14 Rovereto 11 6 1 4 18 16 13 Belluno 11 4 3 4 12 13 11 Portogruar. 10 3 4 3 12 15 10 Pordenone 11 3 4 4 12 14 10 Gradese 11 4 2 5 12 15 10 Bassano 10 3 2 5 14 18 8 Schio 10 2 4 4 9 14 8 Trento 11 3 2 6 11 14 -9 Thiene 11 2 4 5 10 15 8 Itala Mont. 11 2 4 5 13 23 8 Spilimbergo 11 2 3 H 7 12 7 Sacilese 11 2 3 6 7 13 7 Merano 10 2 2 6 7 13 6 Nesreča na cesti Šieverjan Grojna Ambulanta Zelenega križa je pripeljala sinoči ob 18.30 v bolnišnico Brigata Pavia 38-letnega Vladislava Faganela iz Ul. Aquileia 36. Faganel je bil popoldne v Steverjanu, ko, se je vračal domov z vespe je bila že tema in na poti proti Grojni je po nesreči padel z vozila in se precej potolkel po glavi. Zdravniki so Faganelu poleg udarca na glavi ugotovili verjeten pretres možganov, v bolnišnici bo ostal več dni., Včeraj so goriški gasilci odšli v Ul. Pascoli 36, kjer se je v stanovanju Pie Muzzatti, ki je tudi lastnica stanovanjske hiše. vnel dimnik. Gasilci so ogenj takoj pogasili, tako, da ni bilo večje škode. Ob 14.30 pa je gasilce klical Alfredo Cecconi, s Trga Cavour 10. V poslopju, katerega lastnik je Seculin se je prav tako vnel dimnik, toda plamen je bil tako močan, da je zajel tudi tram v steni sta. novanja Cecconi ja. Gasilci so morali razbiti steno, da so pogasili preteč plamen. Skoda znaša 4.000 lir. I Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT KIHIH SKE0FJJ OB PRVI ŠTEVILKI U predvaja danes 15. t. m ob 17. uri Italfranco film: Dva poraza goriških moštev EDERA-JUVENTINA 3:1 (1:0) Juventina iz Standreža je v nedeljo doživela težak poraz v Trstu na stadionu «1. maj», kjer jo je premagala Edera. Igrišče je bilo zelo blatno in zato niso mogle priti do pra- Desetorice najboljših v 1. 1955 SkoK v daljino in trosKok sta zelo slabi točki Zadnji ljubljanski »Polet« je 15.09 Pavlica (SP) ijavil imena desetonc naj- 15.04 Bojič (Voj) iljših jugoslovanskih lahko- 15.02 Jelisijevič (P) letov v posameznih disctpli- 14.98 Gavrilovič (CZ) ih. Te lestvice je sestavil 14.81 Galin (Ml) ožman Marko. Včeraj smo 14.60 Mueller B. (O) matisnili lestvice za teke, 14.36 Mirjč (P) mej pa objavljamo še ime- Povpreček 14.93 (14.59) i desetoric najboljših v sko- disk h, tekih in štajetah. 50.42 M,ueller j. (O) višina 49.68 Krnjajič (P) 203 Marjanovič (P) 49.16 Krivokapič (CZ) 190 Zečevič (Sar) 47.96 Radoševič (Sar) 190 Sepa (CZ) 47.33 Mueller B. (O) 188 Nikolič (CZ) 47.32 Sekulič (CZ) 188 Bogdanovič (ASK) 46.84 Mandič (D) 188 Boškovič (P) 46.59 Zivojinovič (P) 186 Markulin (2K) 46.28 Simič (SP) 165 Miler B. (Ml) 45.61 Medzihradski (SP) 185 Radonjič (Sen) Povpreček 47.71 (46.60) 185 Gvozdenovič (Sar) kopje 185 Ivanovič (CZ) 70.76 Pavlovič (P) 185 Zerkov (D) 07.45 Plut (O) 185 Kavčič (CZ) 65.89 Miletič (Sar) Povpreček 188.8 (1.86.9) 63.97 Stankovič (CZ) daljina 63.94 Kopitar J. (KI) 7.22 Kušec (CZ) 63.10 Dangubič (CZ) 7.12 Radovanovič (CZ) 61.55 Kastelic (O) 7.05 Miler B. (Ml) 60.52 Urbič (D) 5.99 Petranovič (D) 59.78 Mirič (P) 3.98 Popov (Voj) 58.64 Vujačič (P) 5.91 Savič (CZ) Povpreček 63.56 (62.51) 5.82 Miličevič (Ver) kladivo 5.79 Manojlovič (BSK) 60.28 Račič (2K) 5.79 Tomovič 59.69 Gubjan (P) 5.78 Markulin (2K) 58.55 Bezjak (D) Povpreček 6.95 (6.86) 55.99 Galin (Ml) troskok 53.35 Mijatovič (Voj) 14.76 Radovanovič (CZ) 53.20 Gajič (CZ) 14.76 Milovanovič (P) 53.04 Dokler (D) 14.60 Nenadič (Sar) 53.02 Krstonič (P) 14.53 Kuzmanič (2K) 52.45 Markež (2M) 14.15 Petranovič (D) 52.36 Berec (P) 14.12 Kolnik (O) Povpreček 55.13 (53.54) 4.02 Volarevič (Ml) 4x100 m 3.96 Kašikovič (P) 42.3 Crvena zvezda .3.87 Gogič (KI) 42.6 Partizan 3.77 Mitevski (Var) 43.0 Vojvodina ’ovpreček 14.25 (14.09) 43.3 Kladivar palica 43.6 Ljubljana 1.26 Milakov (CZ) 43.8 Mladost 1.20 Lukman (CZ) 44.6 Dinamo .10 Kušec (CZ) 44.7 Svoboda .03 Miler B. (Ml) 44.8 Odred .00 Budimski (P) 45.0 Sarajevo .00 Slabinac (Met) . 4x400 m .00 Lešek (KI) 3:19.2 Partizan .90 Skupek (P) 3:21.1 Crvena zvezda .80 Kuzmanovič (CZ) 3:25.0 Vojvodina .80 Glavač (KI) 3:26.1 Kladivar .80 Vehovar (KI) 3:26.2 Dinamo .80 Bulič (CZ) 3:27.0 Mladost »ovpreček 4.01 (3.83) 3:28.4 Ljubljana krogla 3:30.4 Kočevje 5.77 Skiljevič (P) 3:30.7 Odred 5.49 Penko (Lj) Kratice pomenijo: 5.17, Sarčevič (CZ) KI — Kladivar Celje Koristna pobuda dijakov nižje slovenske gimnazije maščevalec Z zadovoljstvom smo vzeli tovljeno. Uredniku in sode-v roke drobno ciklostilira- lavcem čestitamo in jim ženo brošuro, z naslovom »Na- limo pri njihovem nadalj- ša dela«. Z naslovne strani njem delu obilo uspehov, je razvidno, da gre za let- -emve- nik 1955-56 in da ga izdajajo dijaki tretjega razreda nižje gimnazije. V uvodni besedi nam urednik pove, da so se za tak korak odločili, da bi ohranili svoja šolska dela v pisani besedi ir predvsem pa zaradi tega, ker se zavedajo Gregorčičevih besed; Dolžan ni samo, kar veleva [mu stan; kar more, to mož je storiti [dolžan! Tetko in skoraj nemogoče je kritizirati celotni snopič. Urednik, ki se je skril za psevdonim «2ranil, je objfi-vil celo vrsto sestavkov v prozi in pesmicah; praktično je napisal tri četrtine brošure. Objavlja črtici »Vrnitev« in »Kruh«, sestavek »Nekaj o Gregorčiču« ter pesmice »Vse umira«, »Kje?« in »Le zvoni, zvonar«. Tone objavlja sestavek «V čakalnici«, Nacek »Listje rumeni«, Božidar pa pesmico «Vahti». Vsebino dopolnjujejo še smešnice in uganke. Tretješolcev ne moremo kritizirati. Vsaka začetniška stvar ima svoje napake in svoje dobre lastnosti, ki se kažejo že v tem, da je do omenjene stvari prišlo. Ne moremo pa mimo slovničnih in tiskovnih napak. Prav gotovo je, da je urednik izročil vsebino snopiča V pre- gled pristojni osebi, ki se ni v zadostni meri zavedala zaupane ji naloge. Na koncu bi se nekaj pripomnili. Pred leti je skupina dijakov višjih razredov izdajala mesečnik »Mladi vzori«. List je nekaj časa uspeval, nato pa je shi- CORSO. 17.00: »Morje nad na- ral, ker so tedanji uredniki mi#, G. Milles in D. Sinden. zapustili šolo, namestnikov VERDI. 16.00: variete ■ »Mar- pa ni bilo mogoče dobiti. cella na počitnicah#, film: List izhaja od časa do časa «Rdeča». kot almanah. V tem prime- CENTRALE. 17.00: »Pirati v ru gre za pobudo dijakov metropoli#. nižje gimnazije, in upati je, VITTORIA. 17.15: »Ljubimci da bodo svojo koristno ide- preteklosti#, L. Amanda in jo uresničevali tudi v pri- G. Leurini. hodnjih letih, tako da uteg- MODERNO. 17.00: «Zelena ro-ne biti izhajanje dijaškega kovica#, G. Brooks in G. časopisa za nekaj let zago- Ford. CZ — Crv. zvezda Beograd . Voj — Vojvodina Novi Sad P — Partizan Beograd Ml — Mladost Zagreb Lj — Ljubljana D — Dinamo Zagreb SP — Spartak Subotica O — Odred Ljubljana Sar — Sarajevo T — Takovo G. Milanovac 2K — Železničar Karlovac Sen — Senta Var — Vardar Skoplje Met — Metalac Osijek 2M — 2elezničar Maribor ASK — ASK Split (Opomba: Pod vsako disciplino je naveden povpreček za leto 1955, v oklepanju pa je povpreček desetorice za leto 1954.) OBMEJNI PROMET Avtobusni promet med 1. in 10. decembrom V prvih desetih dneh decembra se je z avtobusom, ki vozi na progi Gorica - Tolmin . Bovec . Trbiž čez blok prve kategorije pri Rdeči hiši odpeljalo v Jugoslavijo 723 oseb, pripeljalo pa se je 708 oseb. Na progi Gorica - Nova Gorica - Solkan se je v istem obdobju pripeljalo z avtobusom čez blok pri Rdeči hiši predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 18. uri film (Razdvojena srca) C. BORCHERS . Y. MITCHELL Zgodba o slovenskem otroku, ki so ga nacisti med zadnjo vojno izročili nemški družini i« katera ga po erojni noče vrniti pravi materi. Zimski železniški vozni red Gorica-Trst (Videm) ODHODI Z GORIŠKE POSTAJE PROTI TRSTU; 0.13 (D), 6.01 (A), 6.56 (A), 740 (D)* 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D), 13.55 (A), 15.49 (A), 17.16 tDD), 18.31 (A), 20.02 (A), 21.23 (D). PROTI VIDMU: 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 6.43 (DD). 9.36 (D), 10.55 (A), 13.03 (D)*, 13.56 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). PRIHODI IZ TRSTA: 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.02 (D)*, 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A). 19.58 (D). 21.01 (A), 23.09 (A). IZ VIDMA: 0.12 (D), 5.59 (A), 6.54 (A) 7.39 (D)*, 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D), 13.53 (A), 15.47 (A), 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A). 2121 (D). (* Ne vozijo ob nedeljah in praznikih). uiUte in čilaf te Pii mol,l ki dnevniki Nova precizna urO švicarske znamke 328 oseb, odpeljalo pa se je 220 oseb. z avtobusom na uro-gi Gorica . Šempeter - Vrtojba čez blok pri Šempetru je prišlo k nam 189 oseb, v Jugoslavijo pa je šlo 56 oseb; avtobus vozi samo med prazniki, medtem ko na zgoraj navedenih progah vozijo avtobusi samo ob delavnikih. Na progi Gorica . Steverjan . Medana se je pripeljalo v Gorico 507 oseb, odpeljalo pa se •je 617 oseb. 7.500 16.000 18.000 DEŽURNA LEKARNA Danes nosluje- ves dan ln ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76. Otvoritev novega delovnega centra Se 50 goriških brezposelnih delavcev je dobilo zaposlitev v delovnem centru, ki Je bil otvorjen v torek dopoldne v Gorici. Delavci bodo delali tri mesece in urejevali Ul. Apri-ca, della Bona in Ul. Faiti ter širili Ul. Garzarolli, čigar načrt je že svoj čas izdelal VIRGILI bo zopet vodja napada v tekmi proti Nemčiji. Seveda pa bo pravi režiser igre Boniperti. arhon GUY DE MAUPASSANT Zamrmrala je: *■ »Nekoliko strah me je. Rada bi se vrnila.# »No, pa se vrniva.# »In... jutri se odpeljeva nazaj v Pariz?# «Da, jutri.# »Jutri zjutraj?# «Jutri zjutraj, če hočeš.# Vrnila sta se. Stara dva sta bila že v postelji. Madeleine je slabo spala; ven in ven so jo budili vsi ti podeželski glasovi, ki so bili zanjo novi, skoviki čukov, kruljenje prašiča, zaprtega v svinjaku za steno, in petje petelina, ki je kikirikal že od polnoči naprej. O prvem svitu zarje je bila pokonci in nared za odhod. Ko Je Georges povedal staršem, da se hoče že odpraviti, sta se oba zavzela, potem pa sta uganila, od kod izhaja ta volja. Oče je samo vprašal: »Pa te bom spet kmalu kaj videl?# »Seveda. To poletje.# »No, pa dobro.# Stara je zagodrnjala: »želim ti, da bi se nikoli ne kesal tega, kar si napravil.# Pustil jima je dve sto frankov v dar, da bi jima potolažil slabo voljo; in ko se je okrog desetih zglasil izvošček, po katerega so bili poslali nekega fantiča, sta mlada zakonca objela stara dva in se odpravila. Ko sta se peljala po klancu nizdol, se je. Duroy spustil v smeh: »Vidiš#, je rekel, »saj sem te svaril. Ne bil bi te smel seznaniti z gospodom in gospo du Roy de Cantel, mojim očetom in mojo materjo.# Tudi ona se je zasmejala in odgovorila: »Zdaj sem na vso moč vesela. Dobra človeka sta in zelo rada ju začenjam imeti. Iz Pariza jima pošljem priboljškov.# Potem je zamrmrala: «Du Roy de Cantel... Boš videl, da se ne bo živ krst začudil najinim sporočilom Pripovedovala bova, da sva prebila teden dni na posestvu tvojih staršev# Primaknila se je k njemu in mu dahnila poljub na konec brkov; »Dober začetek, Geol# Obedu ni bilo ne konca ne kraja. Zdaj so vstopali gostje, segali očetu Duroyu v roko, vzklikali ob pogledu na sina, se od strani ozirali po mladi ženi ln hudomušno mežikali, češ: »Preteti cigan! Ta Je pa res cvetoča rožica, žena Georgesa Duroya.» Drugi, manj domači, so sedali za lesene mize in kričali: »Liter! — Vrček! — Dve sladki! - Šilce žganja!# In začenjali so igrati domino, glasno rožljajoč s čmobelimi koščenimi ploščicami. Mati Duroyeva Je zdaj neugnano begala ven in noter, stregla pivcem s svojim jokavim obrazom, sprejemala denar ln brisala mize z vogalom višnjevega predpasnika. Dim lončenih pip in smotk po novčiču Je polnil izbo. Madeleine Je Jela kašljati in vprašala: »Kaj, ko bi šla ven? Nic več ne morem.# Obed še ni bil končan. Stari Duroy Je bil nejevoljen. Tedaj je vstala ln šla sedet na stol, pred vrata na cestni strani, čakaje, da tast in mož popijeta kavo s kozar~tcom žganja. Georges je kmalu prišel za njo. »Hočeš, da se zaletiva dol k Seini?# je vprašal. Z veseljem Je privolila: »O, da. Pojdiva.# Spustila sta se po hribu, si najela v Croissetu čoln in prebila ostanek popoldneva ob nekem otoku pod vrbami; v blagi pomladanski toploti se Jih je obeh lotevala dremavica. }n valčki reke so jima pljuskali uspavanko.