PRIROČNI ZAKONIK o ljudskih šolah za Izdal E. Klavžar deželni uradnik. — Nat. ia zal. A. M. Obizzi r Gorici 1891 . 111673 VJRGiL ščer: „ Priročna zbirka p o stav o ljud¬ skih šolah za polcneženo grofijo Go¬ riško in Gradiščansko katera je na svitio prišla na Dunaji leta 1872 v c. kr. založbi šolskih bukev, razprodana je uže davno. Sicer pa nema ona več prave vrednosti za sedanjo dobo, ker so se pozneje uvedle bistvene premembe v šolske po¬ stave in ker so v novejem časa dorasle še nekatere nove postave o šolskih zadevah. Prijazen opomin od merodajne strani me je opozoril na to okoliščino, ko sem se lotil nabirati gradivo za „ Priročni zakonik “ obsegajoč vse deželne in nekatere državne postave veljavne za našo pokneženo grofijo, ter me pripravil do tega, da sem priskrbel poseben odtis vseh tistih postav in uka¬ zov, kateri neposrednje zadevajo naše ljudske šole. Nadejaje se, da sem s to zbirko posebno vstregel vsem .slavnim šolskim oblastnijam iti p. n. šolnikom, pri¬ poročam jo prav toplo njihovi dobrohotnosti. V G o r i c i januarija 1891. Izdajatelj. ■ — 3 — s katero se izdajo načelne določbe o razmerju med Mo in cerkvijo. Veljavna za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. (Štev. 48, kos XIX. državnega zakonika, dan na svetlo 26. maja 1868). Vzvidelo Mi se je, s privolitvijo obeli zbor¬ nic državnega zbora izdati to-le postavo: §. 1. Najviša voditev in naj viši nadzor gle¬ de vsega šolstva in odgojstva gre državi ter se zvršuje po organih postavno za to poklicanih. §. 2. Brez škode za to nadzorno pravico prepuščeno je dotični cerkvi ali verski družbi, da verski poduk in pa bogoslužje za različne verni¬ ke v ljudskih in srednjih šolah oskrbuje, vodi in neposrednje nadgleduje. Učitev ostalih učnih predmetov v teh šolah je nezavisna od vpliva katere bodi cerkve ali ver¬ ske družbe. §. 3. Šole in vzrejevalnice, ki jih država, katera dežela ali katera občina po vsem ali po ne¬ kem delu napravlja ali vzdržuje, pristopne so vsem državljanom brez razločka, so li te ali one vere. — 4 §. 4. Vsaki cerkvi ali verski družbi je na voljo, ob svojih sredstvih napravljati in vrdrže- vati učilnice za mladino katere določene vere. Tiste so pa podvržene postavam za šolstvo ter morejo samo tedaj zahtevati, da bi se jim pripoznale pravice javnega učilišča, če se je za- dovolilo vsem postavnim pogojem, pod katerimi se te pravice pridobivajo. §, 5. Poraba učilnic za določene vernike ni inovernikom s postavo prepovedana. §. 6. Učiteljske službe v šolah in vzreje- valnicah, omenjenih v §. 3, enako so dosežne vsem državljanom, kateri so po postavnem načinu izkazali, da so za to. Za učitelje verstva smejo se v službo po¬ staviti samo tisti, o katerih je dotična verska (kon¬ fesionalna) viša oblast izrekla, da so za tako službo. Pri drugih učilnicah in vzrejevalnicah (§. 4) razločuje na to stran ustanovno pismo (ustanovni statut). Volitev vzrejalcev ali odgojiteljev in učite¬ ljev za privatni poduk ni omejena z nikakim ozi¬ rom na vero. §. 7. Šolske bukve za porabo v ljudskih in srednjih šolah, kakor tudi v izobraževališčih za učitelje potrebujejo samo odobrenja tistih orga¬ nov, ki so po ti postavi poklicani, da šolstvo vo¬ dijo in nadzirajo. Bukve za verski poduk pa smejo to odo- brenje še le dobiti, če je dotična verska viša oblast izgovorila, da se dopuščajo. — 5 §. 8. Dohodki zalogov za normalne šole, učnega zaloga (Studienfond) in drugih ustanov za učne namene naj se rabijo ne glede na vero, na kolikor se ne da izkazati, da so namenjeni za neke vernike. §. 9. Država zvršuje najviše ravnanje in nadziranje vsega šolstva in odgojstya po mini- sterstvu za uk. §. 10. Da bodo odgojstvo, po tem ljudske šole in izobraževalnice za učitelje vodila in nad¬ zirala, postavijo se v vsaki kraljevini in deželi a) eno deželno šolsko svetovavstvo (deželni šolski svet) kakor najviša deželna šolska gosposka, b) po eno okrajno šolsko svetovavstvo za vsak šolski okraj, c) po eno okrajno (krajevno) šolsko svetovav¬ stvo za vsako šolsko občino. Dežela se razdeljuje na šolske okraje po deželnem postavodavstvu. §. 11. Dozdanje področje duhovskih in svet¬ nih šolskih oblasti, in to: a) deželne gosposke, cerkvenih viših oblasti in viših šolskih nadzornikov; b) politične okrajne gosposke in okrajnih šol¬ skih nadzornikov; c) dušnih pastirjev in šolskih nadzornikov v posamnih krajih naj prejde na organe v §. 10 omenjene, ne krateč tega, kar določuje §• 2 . §. 12. V deželno šolsko svetovavstvo je tre¬ ba pod predsedstvom mestodržca (deželnega po- — 6 — glavarja) ali pa njegovega namestnika poklicati udov politične deželne gosposke, poslancev de¬ želnega odbora, duhovnikov tistih ver, katere bi¬ vajo v dotični deželi, in pa zvedencev (veščakov) v učiteljstvu. Kako bodo sestavljena v §. 10 pod b) in c) omenjena okrajna in občinska šolska svetovavstva, to se ustanovi po deželnem p »stavodavstvu. §. 13. Po deželnem postavodavstvu naj se ustanove tanjše določbe zastran tega, kako bodo sestavljena in uravnana šolska svetovavstva de¬ želna, okrajna in občinska, naj se ustanovi, kako jim bode področje vzajemno omejeno, in dalje naj se določi tanje, kako prej dejo opravila dozdanjih duhovskih in svetnih šolskih oblasti na deželno, okrajno in občinsko šolsko svetovastvo. Isto tako bode deželna postava določila, ali in na koliko imajo v deželno šolsko svetovavstvo izjemno stopiti tudi poslanci imenitnih občin. §. 14. Paragrafi 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8 in 9 začno veljati ta dan, katerega se razglasi le-ta postava, ter se preklicujejo vse doslej veljavne postave in vsi ukazi, kar bi jili bilo navskriž s temi paragrafi. Pravilnik, odobren z najvišo od- loko od 25. junija 1867, zastran deželnega sve¬ tovavstva, postavljenega za kraljestvi Galicijo in Vladimirijo in veliko vojvodino Krakovsko, ostaja nespremenjen. §. 15. Mojemu ministru za uk naroča se zvršiti to postavo. Na Dunaju, dne 25. maja 1868. Frane Jožef 1. r. Auersperg’ 1. r. Hosner 1. r. — 7 — Postava od 14 s katero se ustanovljujejo načela (vbdila za poduče- vanje v ljudskih šolah (učilnicah). (Štev. 62, kos XXIX. državnega zakonika. Dan izdatke 20. maja 1869). S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora izdajem sledečo postavo: A. O javnih ljudskih šolah. I. Namen in uredba šol. §. 1. Ljudski šoli je naloga, odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostmi in zvedenostmi potrebnimi, da se lahko dalje omikajo za življe¬ nje, in postavljati jim pravo dno, da bodo enkrat prida ljudje in državljani. §. 2. Vsaka ljudska šola, katera se je usta¬ novila ali se vzdržuje do dobrega ali po nekem delu ob državnem, deželnem ali občinskem trosku, šteje se za javno napravo ter sme va-njo kakor takošno hoditi mladina katere bodi vere. Ljudske šole, drugači ustanovljene in vzdr¬ ževane, so privatne naprave (privatni zavodi). — 8 — 1. Splošna ali občna ljudska šola. §. 3. V vsaki ljudski šoli naj se uče vsaj ti le predmeti, namreč: vera, jezik, računstvo (številjenje), najimenitnejše, kar je vredno vedeti iz pri- rodoznanstva, zeinljepišja in zgodovine s po¬ sebnim ozirom na domovino in nje ustavo, pisanje, geometrično oblikoslovje, petje, telesne vadbe. Dekleta naj se podučujejo še tudi v ženskih ročnih delih in v gospodinjstvu. Kakor bo imela katera šola več ali manj učiteljev, bodo se tudi učni predmeti z večo ali -manjšo obširnostjo učili. Od le-tega je tudi za- visno, ali se bo poduk razširil še na katere druge, tukaj ne naštete učne predmete. §. 4. Učne osnove ali črteže za ljudske šole, kakor tudi vse, kar se tiče njih notranjega reda, ustanovljuje minister za bogočastje in uk, zašli- šavši o tem deželske šolske oblasti, ali pa na podlogi njihovih nasvetov. §. 5. Za poduk v veri skrbe in ga v prvi vrsti nadzirajo dotične cerkvene oblasti (stare¬ šinstva izraelskih ali židovskih občin). Koliko ur se bo dalo podučevanju v veri, to določuje učni črtež. Kako da se ta uk razdeli na posamezne letne tečaje, to ustanovljujejo cerkvene oblasti. — 9 — Učitelji vere, cerkvene oblasti in verske družbe imajo zadovoljevati šolskim postavam in pa tistim zaukazom, ki jih po teli postavali izda- jejo šolske oblasti. Kar cerkvene oblasti zaukažejo zastran po- dučevanja v veri in zastran bogoslužnih vaj, ima se šolskemu vodniku (§. 12) oznanjati po okraj¬ nem šolskem nadzorstvu. Takim zaukazom, ki se ne vjemajo z občnim šolskim redom, odrekuje se oznanitev. V takih krajih, kjer ni duhovna, kateri bi pravilno (redoma) mogel otroke v veri učiti, sme se s privolitvijo cerkvene oblasti naložiti učitelju, da bo on otroke, kateri so ž njim ene vere, po- dučeval o tem, držeč se zaukazov izdanih po šolskih oblastih. Ako katera cerkev ali verska družba neče poskrbeti za podučevanje v veri, naj deželna šol¬ ska oblast, zaslišavši dotičnike, napravi, kar je potreba. §. 6. O učnem jeziku in o podučevanju v katerem drugem deželskem jeziku določuje, zasli¬ šavši tiste, kateri šolo Vzdržujejo, deželna šolska oblast, držeč se pri tem mej, ustanovljenih v postavah. §. 7. Nauki ljudske šole naj se na tista leta, • v katerih mora vsak otrok v šolo hoditi, kolikor je mogoče tako razdele, da bo vsako od teh let po ena učna stopinja. Ali se ima šolska mladina razvrstiti v raz¬ dele ali razrede ali ne, to se ravna po številu učencev in po številu učiteljev, ki jih ima katera šola. - 10 Ali in koliko je treba otroke odločiti po spolu, to določuje okrajno šolsko nadzorstvo, za- slišavši krajno (občinsko) šolsko nadzorstvo. §. 8. Katere učne knjige in berila se smejo rabiti, to določuje minister za bogočastje in uk, po tem, ko je zaslišal deželno šolsko gosposko. Izmed dopuščenih knjig in beril, katere naj se rabijo, izbira in določuje okrajno šolsko nad¬ zorstvo, zaslišavši okrajno učiteljsko konferencijo. §. 9. Učni črtež določuje, koliko ur se ima V različnih letnih tečajih javne ljudske šole na teden podučevati. V fabriških šolah (§. 60) se mora najmanj dvanajst ur na teden podučevati, ter se imajo te ure kolikor je mogoče po enakem razdeliti na posamezne dneve v tednu. Učne ure se smejo odločiti samo med sedmo uro zajutra in šesto uro zvečer, vendar ne o poldne. §. 10. S posebnim ozirom na potrebe kate¬ rega kraja moči je zediniti s posamnimi učilni¬ cami tudi naprave ali zavode za njegovanje, od- gojo in podučevanje otrok, kateri še niso dolžni v šolo hoditi, kakor tudi strokovne tečaje, na¬ menjene za posebno izomiko v kmetijstvu ali obrtih. §. 11. Število učiteljev v vsaki šoli ravna se po številu učencev. Ako bo za tri leta zapored v kateri šoli, — poprek vzevši — po 80 učencev, mora se brezpogojno poskrbeti še za drugega učitelja, in tako tudi za tretjega, če to števdo naraste na 11 — 160, in tako je treba po tem razmerju še dalje pomnoževati število učiteljev. Učiteljska mesta, enkrat ustanovljena, smejo se samo z dovoljenjem deželne šolske oblasti zo¬ pet odpraviti in sicer samo takrat, ako se kje po petletnem poprečnem računu ni doseglo gori določeno število učencev. Deželnemu postavodavstvu je pridržano, še dalje znižati skrajno (maksimalno) število učen¬ cev, kateri se imajo dati enemu učitelju. §. 12. Odgovorni vodnik ljudske šole je uči¬ telj, in kjer je več učiteljev, določeni za to nad¬ učitelj. §. 13. Za šole z enim učiteljskim mestom ima se odločiti učitelj; če ima šola dve ali tri učiteljska mesta, sme se za eno mesto od¬ ločiti p o d u č i t e 1 j. Ako ima katera šola štiri ali pet učiteljskih mest, smeta se postaviti dva podučitelja. Kjer je še več učiteljskih mest, sme se tre¬ tjina njih podeliti podučiteljem, §. 14. Določbe §§fov 3—13 veljajo tudi za samostojne dekliške šole zastran tega, kako se v njih odbirajo in odločujejo učni predmeti, koliko da naj bo učiteljsko osebje in kako naj se po¬ stavljajo učiteljice in podučiteljice. Če je v kateri dekliški šoli več učiteljic, ima ravnajoča naslov „nadučiteljice“. §. 15. Učiteljice in podučiteljice v dekliških šolah naj praviloma podučujejo deklice tudi v žen¬ skih ročnih delih in v gospodinjstvu, za kar se ima napraviti poseben šolski razdel. — 12 Kjer je dekliška šola izročena moškim, mora se za podučevanje v ženskih ročnih delih posta¬ viti posebna učiteljica. Kjer ni samostojnih dekliških šol, naj se za dekleta, ki so dolžna v šolo hoditi, napravijo posebne delovne šole, ki so same za se ali pa združene z ljudsko šolo. §. 16. Ali se v nižjih razredih ljudske šole sme tudi podučevanje dečkov izročiti učiteljicam, to določuje deželno postavodavstvo. 2. Meščanska šola. §. 17. Meščanski šoli je naloga, tistim, ki ne hodijo v nikako srednjo šolo, podeliti večo omiko, kakor jo po svojem namenu daje občna ljudska šola. Učni predmeti teh šol so: vera, jezik in nauk o pismenih sestavkih, zemljepis in zgodovina s posebnim ozirom na domovino ali očetnjavo in njeno ustavo, prirodopis, prirodoslovje ali fizika, aritmetika (računstvo), geometrija, knjigovodstvo, risanje s prosto roko, geometrično risanje, lepopisj e, petje in telovadstvo; za dekleta: ženska ročna dela in nauk o gospodinjstvu. V nenemških meščanskih šolah ima se dati tudi prilika, da se otroci nauče nemškega jezika. — 13 Če deželna šolska oblast pritrdi, sme se v meščanski šoli deliti tudi nezapovedan poduk v katerem tujem živem jeziku. §. 18. Tistim, kateri šolo vzdržujejo, prepušča se, da smejo splošno ljudsko šolo urediti tako, da lahko ob enem zadovoljuje nalogam meščanske šole. V tem primeru bo šola imela osem razredov. Toda lahko se napravijo tudi samostojne meščanske šole s tremi razredi, katere se sklepajo s petim letnim tečajem ljudske šole. §. 19. Določbe §§. 4 — 8 in 10 —14 ve¬ ljajo tudi za meščanske šole, toda s temi razločki: 1. V meščanski šoli s tremi razredi morajo se moški otroci od ženskih odločiti skoz in skoz, v meščanski šoli z osem nazredi pa v treh višjih razredih. 2. Kolikor je mogoče, naj se za vero posta¬ vijo posebni učitelji. 3. Učiteljska konferencija izbira izmed do¬ puščenih učnih knjig in beril, katere naj se rabijo; ta konferencija sme tudi deželni šolski oblasti nasvetovati, da se vpeljejo nove učne knjige in berila ali čitanke. 4. Odgovorni šolski vodnik imenuje se: »ravnatelj“ (direktor). II. Dolžnost, v šolo hoditi. §. 20. Starši (roditelji) ali njih namestniki ne smejo svojih ali svoji skrbi izročenih otrok puščati brez poduka, kateri je zapovedan za občne ljudske šole. 14 — §. 21. Dolžnost, hoditi v šolo, začenja se otroku, kadar izpolni šesto, in mu trpi, dokler ne izpolni štirnajstega leta svojega življenja. Toda izstopiti iz šole sme otrok samo ta¬ krat, ako ima za ljudsko šolo zapovedane najpo- trebniše znanosti, t. j. ako zna brati (citati), pi¬ sati in računiti ali številiti. Na koncu šolskega leta sme okrajno šolsko nadzorstvo takim učencem, kteri sicer še niso prestopili štirnajstega leta, pa ga prestopijo v prvem prihodnjem polletju, in kateri so se po¬ polnoma naučili predmetov ljudske šole, iz važnih razlogov dovoliti, da se odpuste iz šole. §. 22. V šole se sprejemi jej o otroci samo o začetku šolskega leta, toda izvzeti so taki pri- m eri ja ji, kader se stariši drugam presele. Okrajno šolsko nadzorstvo in v silnih pri¬ merih tudi knajno šolsko nadzorstvo sme izjemno dopustiti, da se kateri otrok tudi med šolskim le¬ tom v šolo sprejme. §. 23. Dolžnosti, hoditi v javno šolo, odve¬ zani so časno ali za vselej: dečki, ki hodijo v katero višjo šolo, po tem otroci, kterim kaka du¬ ševna ali teška telesna skaza ali napaka brani učiti se ali v šolo hoditi, zadnjič taki otroci, kateri se podučujejo doma ali v kterem privatnem zavodu. V tem poslednjem primeru odgovorni so starši ali njih namestniki za to, da se bodo otroki zadostno podučevali vsaj v vsem tem, kar je za¬ povedano za ljudsko šolo. Ako je dvomba na to stran, ima okrajno — 15 — šolsko nadzorstvo dolžnost, po primernem načinu prepričati se o tem, ali je dvomba utrjena ali ni. Temu, kar se v ta namen zaukaže, dolžni so starši ali njihovi namestniki udati se. §. 24. Starši ali njih namestniki, kakor tudi lastniki fabrik in obrtov odgovorni so za to, da otroci, kateri so dolžni v šolo hoditi, redoma va¬ nje hodijo, ter se smejo tudi s posilnimi sredstvi primoravati, da zadovoljujejo svoji dolžnosti. Ta¬ nje določbe o tem ustanovljuje deželno postavo- davstvo. §. 25. Starši in njih namestniki so dolžni, priskrbovati otrokom potrebne šolske knjige in druge učilne pomočke ali učila. III. Kako se učitelji izuČujejo in kako postajajo zmožni ali sposobni za učiteljstvo. §. 26. Potrebni učitelji in učiteljice se izu¬ Čujejo v učiteljskih izobraževališčih, razločenih po spolu. §. 27. Da se zrejanci lahko praktično izo- mikajo, bode pri vsakem učiteljskem izobraževa- lišču po ena ljudska šola kakor šola vadnica in vzornica, in pri izobraževališčih za učiteljice še tudi po en vrt za otroke. Za podučevanje in za vajo v kmetijskih de¬ lih bode se vsakemu učiteljskemu izobraževališču odkazal tudi po kos zemlje na pripravnem mestu in primerne velikosti. §. 28. Obražeyalni tečaj traja štiri leta. — 16 — §. 29. V izobraževalcih za učitelje se uči: vera, nauk o odrejanju ali odgojevanju in podu- čevanju, zgodovina in pomočne znanosti tega nauka, slovnica, nauk o pismenih sestavkih in slov¬ stvo ali književnost, matematika (računstvo, algebra in geome¬ trija), popisovalna prirodoznanstva (živalstvo, rast¬ linstvo in rudninstvo), prirodoslovje (fizika in početnica kemijska), zemljepis in zgodovina, nauk o ustavi domovine ali očetnjave, nauk o kmetovanju s posebnim ozirom na razmerja kmetijstva v domači deželi, pisanje, risanje (geometrično in s prosto roko), muzika, telovadstvo. Razen tega je treba ondi, kjer bo prilika k temu, zrejauce seznaniti z načinom, kako se podučujejo gluhonemi in slepi, kakor tudi s tem, kako se ima urediti hranilišče za male otroke (vrt za otroke), da bo prav. §. 30. Učni predmeti v izobraževalnicah za učiteljice so: vera, nauk o zrejanju ali odgojevanju, in o podu- čevauju in pa zgodovina tega nauka, slovnica, nauk o pismenih sestavkih in slov¬ stvo ali književnost, zemljepis in zgodovina, aritmetika (računstvo), 17 — prirodoznanstvo (prirodopis in prirodoslovje ali fizika), pisanje, risanje, petje, nauk o gospodinjstvu, tuji jeziki, ženska ročna dela, telesne vaje. Se je treba ondi, kjer bo prilika za to, zrejanke seznaniti s tem, kako se mora dobro napravljeno hranilišče za male otroke (vrt za otroke) urediti. Učiteljice ženskih ročnih del bodo se izo¬ braževale ali v izobraževališčih za učiteljice ali pa v posebnih učnih tečajih. §. 31. Učni jezik, na kolikor deželna postava ne določuje drugače, ustanovljuje po nasvetu de¬ želne šolske oblasti minister za uk. Kjer bo potrebno, naj se zrejancem da tudi prilika, da se izobrazijo v katerem drugem dežel¬ skem jeziku, da bodo zmožni, ako bi prišlo do tega, podučevati tudi v tem jeziku. §• 32. I)a bo kdo sprejet v prvi letni te¬ čaj, hoče se, da je izpolnil 15. leto svojega živ¬ ljenja, da je zdravega, trdnega telesa, da je v nravnem oziru brez madeža in da je že temu pri¬ merno izobražen. Da ima pitomec res tako izomiko, mora dokazati pri ostri preskušnji pred sprejetjem. Ta preskušnja obsega sploh tiste učne pred¬ mete, kateri se uče v nižji realki ali v nižjem gimnaziju, samo tujih jezikov ne. — 18 — Javna učiteljska izobraževališča so odprta brez razločka vere vsem pitonicem ali zrejancem, kateri imajo takšen izkaz. §. 33. V nobenem letnem tečaju ne sme biti čez 40 zrejancev ali pitomcev. §. 34. Dovršivši popolnoma podučni tečaj bodo se pitomci učiteljstva podvrgli iz vseli pred¬ metov, kateri so se učili na učiteljskem obraževa- lišču, preskušnji pod predsedstvom poslanca de¬ želne šolske oblasti, in če zadostijo predpisanim zahtevam, dobe spričevalo zrelosti. §. 35. Učiteljsko osebje v učiteljskem izo- braževališču obstoji iz ravnatelja, ki vodi ob enem šolo vadnico, iz dveh do štirih glavnih uči¬ teljev, iz učiteljev vere in iz pomočnikov, koli¬ kor jih bo treba. To osebje imenuje minister za bogočastje in uk, po tem ko je zaslišal deželno šolsko oblast. Učitelji šole vadnice so dolžni, pri omiko- vanju zrejancev za učiteljstvo kakor pomočniki sodelovati. §. 36. Plače naj se ravnateljem ustanove na 1200 do 1800 gld., glavnim učiteljem pa na 1000 do 1200 gld. Onim in tem se pa bo vrh tega poviševala plača za 100 gld. od pet do pet let, počenši od časa, ko zadobe prvo definitivno (trdno) službo na katerem državnem učiteljskem obraževališču, tje do izpolnjenega 20. leta v ti službi. Na Dunaju in v Trstu dobivajo ravnatelji še stanovine po 300, glavni učitelji po 150 gld. — 19 §. 37. Za podučevanje v izobraževališčih za učitelje in učiteljice se ne plačuje nič. Nepremožni, pa dobre glave zrejanci lahko dobe štipendije, ako se zavežejo, da bodo najmanj šest let učiteljevali. §. 38. Kdor ima spričevalo zrelosti (§. 34), zmožen je samo, da zadobi službo kakor poduči- telj, ali pa da se začasno postavi za učitelja. Da se kdo za trdno postavi kakor učitelj, potrebno mu je spričevalo učiteljske zmožnosti ali sposobnosti. To spričevalo pa zadobi zrejanec, dovršivši vsaj dve leti v dejanj- ski (praktični) šolski službi, s preskušnjo zastran učiteljske pripravnosti. Za te preskušnje določuje minister bogočastja in uka posebne komisije; tu pa veljž, za načelo, da imajo udje take komisije biti poglavitno rav¬ natelji in učitelji učiteljskih izobraževališč, šolski nadzorniki in dobri ljudski učitelji. Zastopniki cerkveni in verskih družb po¬ klicani so, da izprašujejo kandidate zastran tega, ali so zmožni za podučevanje v veri (§. 5. od¬ stavek 6). V spričevalu o učiteljski zmožnosti se izre- kuje zmožnost, biti učitelj ali za občne ljudske in za meščanke šole, ali pa samo za prve. §. 39. Ponoviti preskušnjo dopuščeno je pra¬ viloma samo enkrat. Izjemo od tega pravila sme po nasvetu pre- skuševalne komisije dovoliti minister ža bogočastje in uk. §. 40. Kandidati učiteljstva, kateri po štor- — 20 — jeni preskušnji o učiteljski zmožnosti čez tri leta niso opravljali šolske službe na kateri s pravico javnosti oskrbljeni šoli morajo se novic podvreči preskušnji, predno zadobe trdno službo v kateri javni šoli (§. 2). V primerili posebnega ozira vrednih sme minister za bogočastje in uk dodeliti spregled ali oprost. §. 41. Taki, kateri niso na učiteljskem obra- ževališču, previdenem s pravico javnosti, dovršili podučnega tečaja, smejo, kadar so izpolnili 19. leto svojega življenja, zadobiti spričevalo zrelosti, če opravijo preskušnjo na katerem državnem uči¬ teljskem obraževališču (§. 38, odstavek 1). §. 42. Na vseučiliščih in tehničnih visokih šolali naj se napravijo posebni učiteljski tečaji (pedagogična semenišča), kjer bo moči popolneje in obširneje izobraziti se za učiteljstvo. Tanje določbe o tem izdaje minister za bo¬ gočastje in uk. IV. Kako se izobraževanje učiteljev nadaljuje. §. 43. Učitelji naj se dalje v pedagogičnem in znanstvenem oziru omikujejo s šolskimi časo¬ pisi, učiteljskimi knjižnicami, periodičnimi konfe- rencijami in s tečaji omiko nadaljujočimi. §. 44. V vsakem šolskem okraju naj se na¬ pravi učiteljska knjižnica. Upravljanja te knjižnice se izroči komisiji, katero izbere okrajna učiteljska konferencija(§.45). §. 45. V vsakem šolskem okraju ima biti — 21 — vsaj enkrat na leto učiteljska konferencija pod napeljevanjem okrajnega šolskega nadzornika. Naloga konferencije je, da se zbrani učitelji posvetujejo in pogovarjajo o rečeh, ki se tičejo šolstva, sosebno o učnih predmetih ljudske šole, o načinih’ podučevanja, o učilih, o vpeljatvi novih učnih knjig in beril, o šolskem redu in strahu (disciplini) i. t, d. Vsi učitelji javnih ljudskih šol in učiteljskih izobraževališč v dotičnem okraju dolžni so, ude¬ leževati se okrajne konferencije. Učiteljem privat¬ nih zavodov je prosto, udeležiti se konferencije ali ne udeležiti se. §. 46. V vsaki deželi bivajo vsaka tri leta konferencije poslancev okrajnih konferenci]' pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika (d e- ž e 1 n e konferencije). §. 47. Tečaji izobraževanje nadaljujoči za učitelje bivajo na učiteljskih izobraževališčih, pra¬ viloma ob jesenskih šolskih praznikih (ferijah). Učitelji so dolžni, udeležiti se teh nadalju¬ jočih tečajev, kadar jim deželna šolska oblast tako ukaže. F. Pravna razmerja učiteljev. §. 48. Služba v javnih šolah je javna služba in zadobiti jo more po enakem vsak avstrijski državljan, brez razločka, naj bo katere koli vere. Da kdo zadobi službo kakor učitelj ali pod- učitelj, ni mu dovolj avstrijsko državljanstvo, temuč mora izkazati tudi primerno zmožnost ali pripravnost (§. 38). _ 22 _ Učiteljstvo je zaprto tistim, kateri so bili obsojeni od kazenskega sodišča ter se za to ne morejo voliti v občinsko zastopstvo. §. 49. Provizorno ali časno sme izpraznjena službena mesta v ljudskih šolah podeljevati okraj¬ no šolsko nadzorstvo, a pri učiteljskih obraževa- liščih in pri šolah vadnicah, združenih z njimi, deželna šolska oblast. §. 50. Za trdno ali definitivno pa postavlja v službo ravnatelje, učitelje in podučitelje v jav¬ nih ljudskih šolah deželna šolska oblast s sode¬ lovanjem teh, kateri vzdržujejo šolo. To sodelovanje obstoji v tem, da dotičniki zvršujejo bodi pravico predlaganja ali pa pravico prezentacije (imenovanja). Tanje določbe o tem, kakor tudi o pomikanju z nižje na višjo plačo ustanoyljuje deželno po- stavodavstvo. • Predloženemu, kateri je zadovoljil zahtevam v §. 48 povedanim, more se namenjeno mu mesto samo takrat ukratiti, kadar mu se v greh štejejo znatne nravne napake ali taka djanja, zavoljo katerih bi se smel odstaviti tudi že trdno po¬ stavljen učitelj. §. 51. Koliko časa je učitelj dolžan podu- čevati, to se ravna po potrebi dotične šole. Ako učitelj podučuje čez 30 ur na teden, mora mn se ta trud posebej plačati. §. 52. Katera postranska deia se ne smejo opravljati z učiteljstvom vred, to določuje deželno postavodaystvo. — 23 — §, 53. Učitelje, za katere se najde, da ne delajo zadosti, in o katerih tudi po tem, ko se dado v tečaj, namenjen za nadaljno izobraževanje (§. 47), zbor učiteljski tega zavoda izreče, da niso za to, da bi dalje učiteljevali, sme deželna šolska oblast primorati, da se še enkrat podvr¬ žejo preskušnji o učiteljski‘pripravnosti. Če bode tu nasledek preskušnje še zopet nezadosten, izgubi po le-tem tisti učitelj spričevalo, katero je bil pred zastran učiteljske pripravnosti prejel, ter se ravna po rešenju deželne šolske oblasti, ali se mu dovoli, da služi kakor podučitelj, ali se pa izreče, da naj bo odstranjen od učiteljstva. Podučitelji, kateri za pet let, odkar so za¬ čeli svojo djanjsko službo, ne opravijo preskušnje o učiteljski pripravnosti, in pa taki, katerim se več ne dopusti, da bi ponovili preskušnjo (§. 39), naj se odpravijo od učiteljstva, in naj se jim vzame spričevalo zrelosti. §. 54. Učitelji in podučitelji, kateri se vla¬ dajo svoji dolžnosti nasprotno, kaznjujejo se z disciplinarnimi sredstvi, katera se rabijo sama za se, naj nastopi tudi kazensko-pravno prega¬ njanje ali ne. Bolj na tanko o tem ustanovljuje deželno postavodavstvo, pri čemur veljš, za načelo, da se ravnatelji in učitelji iz službe odpustiti in od šolstva odstraniti (to drugo velja tudi zastran podučiteljev) smejo samo na podlogi prejšnjega redno opravljenega disciplinarnega postopka. §. 55. Kakšne bodo učitelji imeli postavne dohodke in kako jih bodo dobivali, to naj uredi 24 deželno postavodavstvo, zastran česar veljajo ta¬ le načela: 1. Najmanjši (minimalni) prejemki, izpod katerih ne sme nobena šolska občina na niže iti, naj bodo odmerjeni tako, da učitelji in podučitelji, ne primorani truditi se s postranskimi deli, lahko vso svojo moč na svoj poklic obračajo, in da je učiteljem še tudi mogoče, svojo rodovino živiti primerno okolnostim dotičnega kraja. 2. Učitelji naj dobivajo svoj službeni doho¬ dek neposrednje od šolske gosposke, ter se jim ne sme izročati, da bi šolnino (učniuo) pobirali. 3. Da se učiteljem za časa in do dobrega daje, kar jim gre, zastran tega skrbe in določu¬ jejo šolske oblasti. §. 56. Vsi za trdno postavljeni učitelji, in pa podučitelji, ki imajo spričevalo o učiteljski pripravnosti, in tako tudi njih vdove in sirote imajo pravico do penzije ter naj se na to stran z njimi sploh ravna • po tistih pravilih, katera veljajo za uradnike državne, in pri tem je treba šteti tudi tisti čas, v katerem je kdo, opravivši preskušnjo o učiteljski pripiavnosti, v kateri javni šoli začasno postavljen služil. §. 57. Na založbo penzij imajo se v kralje¬ vinah in deželah s pripomočjo učiteljev, občin in dežele, kakor tudi z odkazom primernih prihod¬ kov napraviti penzijski zalogi (fondovi), s kate¬ rimi bo deželna šolska oblast gospodarila. Take občine, katere po primernem načinu same skrbe za penziie svojih učiteljev, odvezane so dolžnosti, plačevati kaj v vkupni penzijski zalog. 25 Tanje določbe ustanovljuje deželno posta- vodavstvo. §. 58. Učitelji, kateri se plačujejo iz državne blagajnice, kakor tudi njih žene in otroci, dobi¬ vajo iz nje tudi primerno preskrbnino. §. 59. Dolžnost, napravljati šole, uravnuje se po deželnem postavodavstvu, pri čemur se je držati tega načela, da je vsakakor treba napra¬ viti šolo povsod, kjer biva eno uro naokoli po petletnem poprečnem računu čez 40tero otrok, ki morajo čez pol milje daleč hoditi v šolo. §. 60. Za otroke, ki delajo v fabrikah ali v večih obrtnijskih zavodih ter za to ne morejo hoditi v občinsko šolo, imajo gospodarji od fabrik po pravilih, ki veljajo zastran napravljanja jav¬ nih šol, ustanoviti samostojne šole bodi vsak za se ali pa v društvu z drugimi lastniki od tabrik. §. 61. Kje in s katerimi sredstvi naj se na¬ pravljajo meščanske šole, to določuje deželno po- stavodavstvo. VIL Trohic za ljudsko šolstvo in kaki ’ zalaga. §. 62. Za potrebne ljudske š skrbi v prvi vrsti občina dotičnega kraja, pri čemer se pa v moči vzdržujejo pravno obstoječe dolžnosti in dajatve ali oprave tretjih oseb ali korporacij. Koliko se imajo tega udeleževati okraji, do¬ ločuje deželno postavodavstvo. VI. Napravljanje šol. — 26 §. 63. Vsaka šola mora imeti potrebne šol¬ ske prostore, tako narejene, kakor zahteva poduk in ozir na zdravje. Posebne deželne postave določujejo vse, kar se tiče zidanja, vzdrževanja, poliišne oprave, naj¬ ina in segrevanja šolskih prostorij ali izb, kakor tudi naprave stanišč za učitelje. Pri vsaki šoli je treba tudi napraviti telo¬ vadnico, in v kmečkih šolah, če je mogoče, vrt za učitelja in zemljišče za kmetijske poskušnje. Koliko bo kdo dolžan plačevati za ta, kakor tudi za učila in za druge potrebščine pri podučeva- nju, kjer ni za to že drugače poskrbljeno, bode določilo deželno postavodavstvo. §. 64. Prepušča se deželnemu postavodav- stvu, da ustanovi nalašč deželske ali okrajne za¬ loge (fonde), s katerimi se zaklada trošek za javne ljudske šole, kolikor posamezne od njih nimajo ali ne dobe posebnih prihodkov. V zvezi s tem ima deželno postavodavstvo odloko izreči tudi o tem, ali se bo še dalje pla¬ čevala šolnina in ali bodo še v moči ostale pra¬ vice imenovanja (prezentacije). §. 65. Stariši, kateri svoje otroke dajo ali doma ali v katerem privatnem zavodu poduče- vati, prosti so. šolnine, niso pa prosti drugih po¬ stavnih dolžnosti ali bremen za šolo. §. 66. Kolikor sredstva posamnih občin (ozi¬ roma okrajev) za potrebščine ljudskega šolstva ne zadostijo, zaklada jih dežela. Zalogi normalnih šol, kakor zdaj v resnici obstoje, z vsemi dolžnostmi, katere na njih leže 27 — glede njih obračanja za šolske namembe ali iz posebnih privatnopravnih imen (naslovov), in z izključnim namenom za javno ljudsko šolstvo, prehajajo v upravo dotičnih dežel tako, da bo deželni odbor hranil in upravljal glavno premo¬ ženje, deželna šolska oblast pa nakazovala troske ali izdatke, držeč se preudarka, katerega ustanovi deželni zbor. K šolskemu zalogu tistih dežel, katere so do zdaj dobivale pomoč ali doplačo od države, da¬ jala se bo taka tudi v prihodnje po srednjem znesku tistih doplačil, katera je dotični zalog normalnih šol v letih 1866, 1867 in 1868 iz ob¬ čnih državnih dohodkov prejel. Pri računu te pripomoči morajo se pa naj- pred odbiti tisti zneski, ki so se rabili za take namene, za katere bo v prihodnje državna bla- gajnica neposrednje skrbeti dolžna (§§. 58 in 67), §. 67. Založne potrebščine za učiteljska izo- braževališča in za združene z njimi šole vadnice, po tem za štipendije, omenjene v §. 37, kakor tudi za višje učiteljske tečaje, zaukazane v §. 42, plačujejo se iz državnih dohodkov. _ Kjer šola vadnica zadovoljuje ob enem na¬ logi # potrebne občinske šole, bode. država k za¬ ložnemu trošku za-njo dajala prineske, ki se ustanove v vsakem primeru s posebnim dogovo¬ rom, toda nasproti se bo vlada tudi primerno udeleževala podelitve učiteljskih služeb. Troški za tečaje omiko nadaljujoče (§. 47) zaklada j o se iz državnih dohodkov. — 28 — B. O privatnih učiliščih. §. 68. Napravljati privatna obraževališča za učitelje in učiteljice dopuščeno je pod sledečimi pogoji: 1. Pravila in učni črtež, kakor tudi vsako predrugačilo v njih je treba da odobri minister za bogočastje in uk. 2. Kakor ravnatelji in učitelji (učiteljice) smejo služiti samo takšne osebe, katere so do kazale, da so popolnoma zmožne, izobraževati vzrejance učiteljstva. Zahteva se za to najmanj izkaz spričevala o učiteljski pripravnosti za me¬ ščanske šole in triletne djaujske službe v šoli. Kako izjemo od tega pravila sme minister za bogočastje in uk dovoliti v primerih, kjer je kako drugače popolnoma dokazano, da je kdo dovolj pripraven za učitelja. Pod istimi pogoji dopuščeno je naprav¬ ljati učiteljska semenišča, v katerih pitomci uči¬ teljstva zraven poduka imajo še tudi stan in hrano. §. 69. Privatna obraževališča in semenišča smejo zadobiti od ministra za bogosčastje in uk pravico izdajanja državnoveljavnih spričeval (pra¬ vico javnosti) pod tem daljim pogojem, da učni črtež ne bo bistveno različen od črteža, ki je vpeljan v državnih učiteljskih izobraževališčih, da se pri imenovanju ravnatelja in učiteljev izprosi potrdba deželne šolske oblasti, in da glavna (končna) preskušnja biva pod napeljevanjem njenega po¬ slanca, katerega privolitev je potrebna, da se komu sme izdati spričevalo zrelosti. — 29 — §. 70. Napravljati privatna učilišča, v ka¬ tera se sprejemajo otroci, dolžni v šolo hoditi, po tem zavode, v katerih takošni otroci dobivajo tudi stanovanje in hrano (hranilišča, odrejališča), dopuščeno je pod sledečimi pogoji: 1. Načelniki in učitelji morajo izkazati tako učiteljsko pripravnost, kakoršna se zahteva od učiteljev javnih šol enake vrste. Kako izjemo od tega pravila sme minister za bogačastje in uk dovoliti v primerih, kjer je potrebna učiteljska zmožnost kako drugače popolnoma dokazana. 2. Nravno obnašanje načelnikov in učiteljev mora biti brez madeža. 3. Učni črtež mora zadovoljevati vsaj temu, kar se zahteva od javne šole. 4. Uredba šole mora biti takšna, da se ni nič bati za zdravje otrok. 5. Vsaka premena v učiteljskem osebju,' vsaka prenaredba v učnem črtežu in vsaka pre- drugačba glede šolskih prostorij mora se, predno bo speljana, naznaniti šolskim gosposkam. Taki zavodi se ne morejo odpreti brez pri¬ volitve deželne šolske oblasti; privolitev pa se ne more odreči, brž kakor so izpolnjeni pogoji, pod 1—4 našteti. §. 71. Privatna učilišča smejo od ministra za bogočastje in uk dobiti pravico, izdajati dr- žavnoveljavna spričevala, ako imajo tako uredbo in učno namembo, kakoršno ima javna šola, ka¬ tero hočejo nadomestiti. Ako katero tako učilišče zadostuje potrebi zastran šol v kateri občini, moči bo odvezati jo, da ne mora napravljati nove šole. — 30 — Takim privatnim učiliščem vzame se pravica javnosti; kakor ne bi več zadostila temu, kar se zahteva od ljudske šole. §. 73. Privatna učilišča, v katerih se ne izpolnjujejo postave, ali v katerih se prikažejo nravne napake, ima deželna šolska gosposka zapreti. Končne določbe. §. 74. Določbe o pristojnosti, zapovedane v pričujoči postavi, veljajo samo tam, kjer one že niso ustanovljene z deželnim postavodavstvom. One se tudi ne dotikajo pravilnika z najvišo od- loko od 25. junija 1867 odobrenega, s katerim se je ustanovilo deželno šolsko svetovalstvo za kraljevini Galicijo in Vladimirijo in veliko voj¬ vodino Krakovsko. §. 75. Z ozirom na posebna razmerja kra¬ ljevin Dalmacije, Galicije in Vladimirje, velike vojvodine Krakovske, vojvodin Kranjske in Bu¬ kovine, mejne grofije Istre in poknežene grofije Goriške in Gradiščanske prosto bo v njih . dežel¬ nemu postavodavstvu dopustiti, da se odstopi od načel, ki so ustanovljena v §. 21, odstavkih 1 in 3, v §. 22, odstavku 2, v §. 28 in v §. 38. §. 76. Ta postava pride v moč, na kolikor je za nje zvršitev treba novih deželnih postav, ob enem s temi, v vseh njenih drugih določbah pa z začetkom prvega šolskega leta po razglasbi. §. 77. Z začetkom moči pričujoče postave izgube svojo veljavnost y dotični deželi vse do- — 31 — z dan j e postave in vsi ukazi, ki se tičejo predme¬ tov te postave, na kolikor so navskriž z določ¬ bami pričujoče postave, 'ali na kolikor jih le-te določbe nadomeščajo. §. 78. Naroča se ministru za bogočastje in uk, zvršiti to postavo in izdati potrebne določbe. Na Dunaju, 14. maja 1869. Franc .Jožef 1. r. Tanffe 1. r. Ilasner 1. r. s katero se nekatera določila postave od 14. maja 1869 (Drž. zale. H. 62) izpreminjajo. (Štv. 53, kos XIX. drž. zakonika. Dan izdatbe 5. maja 1883) S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: ČLEN I. Naslednji paragrafi postave od 14. maja 1869 (Drž. zak. št. 62), s katero se ustanavljajo načela za poučevanje v ljudskih šolah, v svoji zdanji besedi izgubč moč ter naj slovo v bodoče tako le : 32 — . §. 3. Učni predmeti občne ljudske šole so, namreč : vera; branje (čitanje) in pisanje; učni jezik, računstvo (številjenje), v zvezi z geometrij¬ skim oblikoslovjem; učencem najdoumnejše in najimenitnejše, kar je vredno vedeti iz prirodopisa, prirodoslovja ali fizike, zemljepisja in zgodovine , s posebnim ozi¬ rom na domovino in nje ustavo; risanje ali črtanje; petje; dalje: ženska ročna dela za deklice; telovadba za dečke zapovedana, za deklice nezapovedana. Kakor bode imela katera šola več ali manj učiteljev, bodo se tudi učni predmeti z večo ali manjšo obširnostjo (razsežnostjo) učili. Od le-tega je tudi zavisno, ali se bode pouk razširil še na katere druge tukaj ne naštete učne predmete, sosebno v katerem drugem deželnem jeziku (§. 6). Učna tvarina ljudske šole naj se na tista leta, v katerih mora vsak otrok v šolo hoditi, kolikor je mogoče tako razdeli, da bode vsako od teh let po ena učna stopnja. Ali se ima šolska mladina razvrstiti v raz- dele ali razrede, to se ravna po številu učencev in po številu učiteljev, ki jih ima katera šola, ter se sme po okolnostih, sosebno na kmetih, ta raz¬ vrstitev uravnati po načelih poludnevnega po- učevenja. 33 — §. 8. Katere učne knjige in berila se sinejo rabiti, to določuje minister za bogočastje in uk po tem, ko je zaslišal deželno šolsko oblastvo. Izmed dopuščenih knjig in beril izbira in določuje deželno šolsko oblastvo, zaslišavši okraj¬ no učiteljsko konferencijo, te, katere naj se rabijo. §. 10. S posebnim ozirom na potrebe kate¬ rega kraja moči je zidiniti s posamnimi učilnicami tudi naprave ali zavode za njegovanje, odgojo in poučevanje otrok, kateri še niso dolžni v šolo hoditi, kakor tudi posebne tečaje, namenjene za nadaljšno splošno izomiko mladine šoli odrasle (§. 59, odstavek 2). Tudi za deklice, ki so uže šoli odrasle, smejo se ustanoviti učni tečaji zarad nadaljšnjega obrezovanja (§. 59, odstavek 2). §. 11. Število učiteljev v vsaki šoli ravna se po številu učencev. Ako bode za tri leta zapored v kateri šoli, poprek vzevši, pri celodnevnem poučevanji po 80 učencev, mora se breznvetno (brezpogojno) po¬ skrbeti še za drugega učitelja, in tako tudi za tretjega, če to število naraste na 160, ter je treba po tem razmerji še dalje pomnoževati šte¬ vilo učiteljev. Pri poludnevnem poučevanji račuuiti je po 100 učencev na enega učitelja. Določujoč število učiteljev tistim občnim ljudskim šolam, katere se za otroke poslednjih dveh letnih stopinj uredijo drugače, nego veli pra¬ vilo (§. 21, odstavek 4), ni ozirati se na te otroke. Učiteljska mesta, enkrat ustanovljena, smejo — 34 se samo z dovoljenjem deželnega šolskega obla- stva odpraviti. Deželnemu postavodavstvu je pridržano, zni¬ žati maksimalno število učencev, kateri se imaj>» odkazati enemu učitelju. §. 15. Učiteljice in podučiteljice v dekliških šolah naj praviloma poučujejo deklice tudi v žen¬ skih ročnih delih, za kar se ima napraviti pose¬ ben šolski razdel. Kjer je dekliška šola izročena moškim uči¬ teljem, mora se za poučevanje v ženskih ročnih delih namestiti posebna učiteljica. Kjer ni samostalnih dekliških šol, naj se za dekleta, ki so dolžna v šolo hoditi, napravijo po¬ sebne delovne šole, ki so same za se ali pa zdru¬ žene z ljudsko šolo. §. 17. Meščanske šole namen je, učni smo¬ ter občne ljudske šole presezajočo izomiko dajati zlasti z ozirom na potrebe obrtnikov in kmeto¬ valcev. Ista posreduje tudi izomiko pripravljajočo na učiteljska izobraževališča, na take strokovne šole, za katere ni treba poprejšnjega obrazovanja v kaki srednji šoli. Učni predmeti meščanske šole so: vera; učni jezik v zvezi z naukom o poslovnih sestavkih; zemljepis in zgodovina s posebnim ozirom na domovino ali očetnjavo in njeno ustavo ; prirodopis ; prirodoslovje ali fizika; 35 — računanje v zvezi z enovitim knjigovodstvom; geometrija in geometrijsko risanje; risanje ali črtanje s prosto roko ; lepopisje; petje; dalje : ženska ročna dela za deklice; telovadba za dečke zapovedana, za deklice nezapovedana. V nenemških šolali meščanskih ima se dati tudi prilika, da se otroci nauče nemškega jezika. Če deželno šolsko oblastvo pritrdi, sme se v meščanski šoli deliti tudi nezapovedan pouk v katerem drugem živem jeziku, v igranji na klavir in na gosli. §. 18. Meščanska šola šteje tri razrede, ka¬ teri se stikajo s petim letnim tečajem občne ljud¬ ske šole. Tistim, kateri vzdržujejo šolo, prepušča se, da smejo meščansko šolo skleniti s katero občno ljudsko šolo pod enim vkupnim voditeljem. V tem slučaji se imenuje „Občna ljudska in meščanska šola“. §. 19. Določila §§. 4 do 8, 10 do 14 veljajo tudi za meščanske šole, vendar s temi le razločki: 1. Kadar se postavlja učni črtež, treba je ozirati se na posebne potrebe šolskega mesta in okraja. 2. V meščanski šoli morajo se vseskozi mo¬ ški otroci od ženskih odločiti. 3. Učiteljska konferencija predlaga deželne¬ mu šolskemu oblastvu, katere izmed učnih knjig in beril ali čitank naj bi se izbrale; tudi sme - 36 - nasvetovati mu, da se uvedejo (vpeljejo) kake nove učne knjige in čitanke. 4. Odgovorni voditelj meščanske šole ima naslov: »ravnatelj ali direktor". 5. Razven ravnatelja in veroučitelja naj bodo najmanj še trije učitelji. §. 21. Dolžnost, hoditi v šolo, začenja se za otroka, kadar izpolni šesto, in traja ali trpi; dokler ne izpolni štirnajstega leta svojega živ¬ ljenja. Izstopiti iz šole sme učenec vendar samo takrat, kadar zna najpotrebnejše, kar je zapove¬ dano za ljudsko šolo, namreč : vero, čitati (brati), pisati in računiti. Na občnih ljudskih šolah naj se otrokom, ko izpolnijo šesto leto svojega šolanja, na kmetih in otrokom neimovitih ljudi po mestih in trgih, če njih roditelji ali roditeljev namestniki zaprosijo, iz ozira vrednih razlogov dopuščajo polakšice ali zlajšila glede na mero, koliko jim je pravilno hoditi v šolo. Te polakšice naj bodo v tem, da se poučevanje skrči (stesni) na neki del leta, ali na pol dne ali na posamične dneve v tednu. Le-te polakšice dodeljevati je tudi otrokom celih šolskih občin na deželi (na kmetih), kadar zastopi vseh všolanih občin vsled sklepa občin¬ skih odborov za to proprosijo. V tem slučaji moči je učni črtež urediti tako, da se okrajšani pouk otrokom v posebnih oddelkih, ki so ločeni od dru¬ gih otrok, deli najmanj do izpolnjenega štirnaj¬ stega leta njihove dobe. V vseh slučajih, kateri se v zgornjih dveh odstavkih na misli imajo, treba je otroke, v šolo 37 — hoditi dolžne tako učiti, da jim bode moči s tem poukom sploh zapovedani učni smoter doseči. Na koncu šolskega leta srne okrajno šolsko nadzorstvo takim učencem, kateri sicer še niso prestopili štirnajstega leta, pa ga prestopijo v prvem prihodnjem poluletji, in kateri so se po¬ polnoma naučili predmetov ljudske šole, iz tehto- vitih razlogov dovoliti, da se odpuste iz šole. §. 23. Dolžnosti, hoditi v javno šolo, odve¬ zani so časno ali za vselej : Otroci, kateri hodijo v kako višjo šolo, ali v obrtniške ali kmetijske šole ali strokovne te¬ čaje, ako le-ti po svoji uredbi morejo ljudsko- šolski pouk nadomeščati; po tem otroci, katerim kaka duševna ali teška telesna nakaznost ali na¬ paka brani učiti se ali v šolo hoditi; naposled taki otroci, katere poučujejo doma ali v kakem privatnem zavodu. V tem poslednjem primeru odgovorni so ro¬ ditelji (starši) ali njih namestniki za to, da se bodo otroci zadostno poučevali vsaj v vsem tem, kar je zapovedano za ljudsko šolo. Ako je kaka dvojba na to stran, ima okrajno šolsko nadzorstvo dolžnost, po primernem načinu prepričati se o tem, je li dvojba utrjena ali ni. Temu, kar se zastran tega zaukaže, dolžni so roditelji ali njihovi namestniki uda-ti se. §. 29. V izobraževališčih za učitelje se uči: vera; odgojstvo (pedagogika) s praktičnimi vajami; učni jezik; zemljepis; zgodovina in nauk o ustavi domovine ; — 38 matematika in geometrijsko črtanje; prirodopis; prirodoslovje; nauk o kmetovanji s posebnim ozirom na razmerja tal (zemlje) v domači deželi; lepopisje; risanje ali črtanje s prosto roko; muzika s posebnim ozirom na cerkveno muziko; telovadstvo. Kazen tega je treba ondi, kjer bode prilika k temu, zrejance ali odgojence seznaniti z nači¬ nom, kako se poučujejo gluhonemi in slepi, kakor tudi s tem, kako je treba urediti detinj (otroški) vrt in odgojilnice za nravno zapustele (zane¬ marjene) otroke, da bo prav. Z odobrenjem ministra za uk in bogočastje smejo se kot nezapovedani predmeti učiti drugi živi jeziki. §. 30. Učni predmeti v izebraževalnicah za učiteljice so : vera; odgojstvo (pedagogika) s praktičnimi vajami; učni jezik; zemljepis; zgodovina; aritmetika (računstvo) in nauk o geometrij¬ skih oblikah; prirodopis; prirodoslovje; lepopisje; črtanje z golo ali prosto roko ; muzika; zenska ročna dela; telovadba. — 39 Še je treba onrli, kjer bo prilika za to, zrejanke seznaniti s tem, kako se mora urediti detinj vrt. Z odobrenjem ministra za uk in bogočastje smejo se kot nezapovedani predmeti učiti drugi živi, sosebno tuji jeziki. Učiteljice ženskih ročnih del bodo se izo¬ braževale ali v izobraževalisčih za učiteljice ali pa v posebnih učnih tečajih. §. 32. Da bode kdo vzprejet v prvi letni tečaj, hoče se, da je izpolnil 15. leto svojega življenja, in poleg tega, da je zdravega, trdnega telesa, da je v oziru na blagonravje brez madeža in da je že temu primerno izobražen. Minister sme iz razlogov posebnega ozira vrednih komu šest mesecev največ od dobe izpregledati. I)a ima pitomec res tako v pripravo po¬ trebno izomiko, mora dokazati pri ostri preskuš- nji pred vzprijetjem. Ta preskušnja obsega sploh tiste učne pred¬ mete, kateri se obligatno uče v meščanski šoli. Na take prositelje, ki so uže v muziki izobraženi, treba se je pri vzprijemanji predstveno ozirati. Javna učiteljska izobraževališča odprta so brez razločka vere vsem prositeljem, kateri imajo takšne izkaze. §. 36. Pravna razmerja učiteljskega osobja se uravnujejo s posebnimi propisi. Učitelji za vero, ako se zatrdno namestijo, naj bodo — kar se tiče pravic in dolžnosti — glavnim učiteljem enaki. 40 — Kdor ima svedočbo (spričevalo) zrelosti (§. 34), sposoben je biti začasno nameščen za podučitelja ali učitelja. Da bode kdo za trdno (definitivno) nameš¬ čen kot podučitelj ali učitelj na kateri občni ljud¬ ski šoli, potrebna mu je svedočba učiteljske spo¬ sobnosti za občne ljudske šole, katero zadobi s preskušajo o učiteljski sposobnosti po tem, ko je najmanj dve leti v zadovoljstvo delal v praktični šolski službi na javni ali taki zasebni ljudski šoli, katera ima pravico javnosti. Da bode kdo za trdno nameščen kot pod¬ učitelj ali učitelj na kateri meščanski šoli, potre¬ buje svedočbe o učiteljski sposobnosti za meščan¬ ske šole, katero zadobode s posebno preskušajo po tem, ko je najmanj tri leta v polno zadovolj¬ stvo delal na kaki ljudski šoli ali na katerem drugem učilišči. V učiteljstvo izkušene tehnične učitelje za posebne učne tečaje, ki so združeni s posamičnimi šolami (§. 10), sme ukovni minister od te preskušnje odvezati. Za preskušnje o učiteljski sposobnosti po¬ stavlja minister za bogočastje in uk posebne ko¬ misije. Tu velja za načelo, da naj udje take ko¬ misije bodo sosebno ravnatelji in učitelji učitelj¬ skih izobraževališč, šolski nadzorniki in dobri ljudsko-šolski učitelji. V preskuševanje kandidatov glede njihove sposobnosti, poučevati otroke v veri, treba je po¬ zivati zastopnike cerkvenih in verskih družeb (§. 5, odstavek 6). §. 41. Taki, kateri niso na kakem učitelj¬ skem izobraževališči, imajočem pravico javnosti, — 41 dovršili poučnega tečaja, smejo, kadar so izpolnili devetnajsto leto svoje dobe, zadobiti svedočbo zrelosti (§. 38, odstavek 1) če — izkazavši ostale zakonite potrebnosti (§. 32, odstavek 1) — opra¬ vijo preskušnjo na katerem državnem učiteljskem izobraževališči. Minister za bogočastje in uk določa uvete, pod katerimi je moči kandidatom — imajočim učiteljsko sposobnost za srednje šole — dobiti učiteljsko sposobnost in namestnost (sposobnost namestitve v službo) za ljudske šole. Ali za trdno se taki kandidatje smejo v službo namestiti samo po tem, ko so najmanje eno leto v ljudsko-šolski službi delali (§. 38, od¬ stavek 2 in 3). §. 42. Da se kandidatje nadalje izobrazijo za učiteljstvo, sosebno v učnih predmetih me¬ ščanske šole, treba je ustanoviti posebne učne tečaje. Tanja določila izdaje minister za bogočastje in uk. §. 46. V vsaki deželi bivajo vsakih šest let konferencije poslancev okrajnih konferencij pod prvosedstvom katerega deželnega šolskega nad¬ zornika (deželne konferencije). §. 48. Služba v javnih šolah je javen urad in zadobiti jo more enakomerno vsak državljan, kateri je svojo sposobnost za to zakonito izkazal. Kot odgovorni šolski voditelji (§§. 12, 14, odstavek 2, §. 19, točka 4 in 5) smejo se posta¬ viti samo taki učitelji, kateri izkažejo tudi, da so sposobni učiti vero (§. 38, odstavek 5) onega 4 — 42 — spoznavanja, kateremu pripada večina učencev <1 oljčne šole po srednjem številu, kakor je bilo v poprejšnjih petih letih. Pri ovedovanji tega srednjega števila šteje se, da vsi evangeljski li¬ cenci pripadajo v enemu in istemu spoznavanju (veroizpovesti). Šolskega voditeljstva, dolžnost je, nadziranja šolske mladine pri redno postavljenih bogovernih (pobožnih) vajah udeleževati se po učiteljih dotične veroizpovesti. Učiteljstvo je zaprto takim, kateri vsled kazensko-sodne obsodbe ne morejo biti izvoljeni v občinski zastop. §. 53. Če se pri kateri učiteljski osebi, ki ima svedočbo učiteljske sposobnosti za občne ljudske šole, najde, da njene storitve niso zadost¬ ne ali dovoljne, sme deželno šolsko oblastvo primorati jo, da se še enkrat podvrže preskušnji o učiteljski sposobnosti. Ako bode posledek te preskušnje zopet ne zadosten, izgubi dotičnik vsled tega prej zarobljeno svedočbo učiteljske sposob¬ nosti, ter je zavisno od razloke deželnega šol¬ skega oblastva, je li dovoliti mu, da začasno (provizorno) nadalje služi, ali pa izreči, da bodi odstranjen od učiteljstva. §. 54. Ako se kateri učitelj v šoli zoper svojo dolžnost vlada, ali če se zunaj šole vede tako, da to krati ugled učiteljskega stanu ali izdatnost delovanja njegovega kot odgojitelja in učitelja, uporabiti je disciplinarna sredstva, brez razločka, ali nastopi morebiti tudi kazensko-sodno prega¬ njanje. Tanje to določuje deželno zakonodavstvo, pri čemer naj veijh to načelo, da se ravnatelji — 43 — in tako tudi dokončno nameščeni učitelji in pod- nčitelji smejo iz službe odpustiti in od učiteljstva odpraviti samo na podlogi poprej opravljenega pravorednega disciplinarnega postopka. §. 59. Dolžnost, napravljati šole, uravnuje deželno zakonodavstvo, držeč se tega načela, da je vsekakor treba ustanoviti šolo povsod, kjer eno uro na okoli po petletnem poprečnem (sred¬ njem) številu biva več nego 40-tero otrok, ki morajo čez štiri kilometre daleč v kako šolo hoditi. Takisto pristoji tudi deželnemu zakonodav- stvu izdati pripravna ukazila glede ustanovitve za deželo potrebnih šol in odgojilnic otrokom nepolnočutnim (ne obdarjenim z vsemi čuti), dalje otrokom nravno zapustelim, kakor tudi glede za¬ vodov in učnih tečajev, ki jih omenja §. 10. §. 62. Za potrebne ljudske šole skrbi v prvi vrsti občina dotičnega kraja ali selišča, pri čemer se v moči vzdržujejo pravno obstoječe dolžnosti in dajatve ali oprave tretjih oseb ali pa korpo¬ racij. Koliko se tega udeležujejo okraji, po tem, kako se opravlja trošek za za vode in tečaje ome¬ njene v §. 10 in §. 59, odstavek 2, to določa deželno zakonodavstvo. §. 75. Z ozirom na posebne razmere kralje¬ vin Dalmacije, Galicije in Vladimirije z veliko vojvodino Krakovsko, vojvodin Kranjske in Bu- kovinske, mejne grofovine Isterske in poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske pridržava se ondukajšnjim deželnim zakonodavstvom, dopustiti kak odstop od načel, postavljenih v §. 21, od- 44 — stavku 1, 3, 4, 5 in 6, v §. 22, odstavku 2, v §. 28 in v §. 38 in v kraljevini Galiciji in Vladi* miri ji 5 : veliko vojvodino Krakovsko tudi od na¬ čel, ki so ustanovljena v §§. 17, 18 in 19. Določila §. 48, odstavka 2 ne veljajo v kra¬ ljevinah Dalmaciji, Galiciji in Vladimirji z veliko vojvodino Krakovsko Vred. ČLEN II. Ministru za bogočastje in uk naroča se zvr- šiti to postavo ter izdati potrebna prehodna do¬ ločila. Na Dunaji, dne 2. maja 1883. Franc Jožef s. r. Tiaffc s. r. Conrad-Eijbexfdd s. r. > — > — 45 — Ukaz ministra za bopčastje in ni ni 20. avpsta 1870, s katerim se občnim ljudskim učilnicam razpisuje Šolski in učni red. Veljaven deželam v državnem zboru zastopanim, razon kraljestva Galicije in Vladimirje * včlikim vojvodstvom Krakovskim in razen mejne grofovin« Istre. Na podlogi §.fa 78 državne postave od 14. maja 1869, drž. zak. st. 62, in po dogovoru z deželnimi šolskimi oblastmi zdi se mi potrebno, da začasno razpišem naslednji šolski in učni red občnim ljudskim učilnicam, pridržujoč si prihod¬ nje uredbe, katere se bodo po izkušnji in na¬ predku ljudskega šolstva zdele potrebne, ter ozi- rajčč se tudi na to, da posamezne deželne po¬ stave o ljudskih učilnicah niso še dodelane. Ta ukaz dobčdi veljavo ob začetku šolskega leta 1870/1. Streinayr s. r. Šolski in učni red občnim ljudskim učilnicam. I. O hoji v šolo. §. 1. Krajna šolska oblast (krajno šolsko svetovalstvo) naj učilničnenm voditelju, da bode mogel paziti na redno hojo v šolo, osem dni pred 46 — začetkom vsacega šolskega leta poda zapisek vseli otrok, katerim je v tistem kraji dolžnost, da v šolo hodijo. Deželna šolska oblast (deželno šolsko svetovalstvo) razglasi posebne ukaze, kako je otroke, katerim je dolžnost v šolo hoditi, treba vpisati ter na razvidu imeti. Roditelji (starši) ali njiliovi namestniki naj take otroke, ki jim je dolžnost v šolo hoditi, ka¬ teri dan izmej zadnjih treh dni pred začetkom šolskega leta privedb (pripeljejo) v šolo, da se vpišejo v list (zapisovalnik) šolskih otrok. Rodi¬ telje ali njihove namestnike, kateri bi tej dolž¬ nosti bili nepokorni, naj voditelj šole naznani krajni šolski oblasti, da pridejo v postavno raz¬ pravo. §. 2. Dolžnost v šolo hoditi se začenja z dopolnjenim šestim letom starosti. Otroci, kateri so ob začetku šolskega leta mej petim in šestim letom starosti, smejo se sprejeti samo tedaj, ka¬ dar dovoli krajna šolska oblast. To dovolitev je dati samo takim otrokom, kateri so zreli po duši in po telesu, ter gledati je tudi na to, da se s .tem ne nabere več otrok, nego postava določuje. .§.. 3. Brez veljavnih opravičenih izgovorov ne sme noben otrok zamujati posameznih ur ali dni ob postavnem šolskem času. Zamude, katere se v osmih dneh do dobrega ne opravičijo, naj veljajo za neopravičene, ako nij sploh znano, zakaj so se zgodile. §. .4. Za veljavne opravičile izgovore velja posebno to : «) če otrok izboli; — 47 — h) če izbole otrokovi roditelji ali svojci, ako je dokazano, da ga potrebujejo v postrežbo; (j slabo vreme, ako bi otroci v njem utegnili izboleti; d) tako slabi potje, da se po njili ne more hoditi. §. 5. Ako je uboštvo dokazano in otroci iz šole ostajejo zato, ker nemajo oblačila, naj krajna učilnična oblast skrbi, da to potrebščino pripravijo tisti, katere veže postava. §. 6. Vsacega učitelja dolžnost je pomagati, da se morejo šolske zamude dokazati, in torej naj vse zamude, opravičene ter neopravičene, dan na dan na tanko zapisuje v razrednik. Zapisek teh šolskih zamud naj voditelj šole pred krajno učilnično oblast položi v tistej dobi, katero za pregled ukazuje postava. Kako se to polaga, do¬ ločuje deželna učilnična oblast. §. 7. Krajna učilnična oblast naj šolskih zamud uzroke, kateri bi se utegnili zdeti neve¬ ljavni, mahoma preišče, ter proti mudnim rodite¬ ljem ali njih namestnikom začne postopati po za¬ konu (postavi.) II. O učnem času. §. 8. Šolsko leto trpi 46 tednov. Po navadi se šolsko leto začenja mej 1. dnevom septembra in mej 1. dnevom novembra meseca, Ljudske učilnice po tacih krajih, koder so tudi srednje učilnice, naj uk prično tedaj, kadar je začetek uka zapovedan srednjim učilnicam. 48 — Vsem drugim krajem naj začetek in konec uka postavi okrajna šolska oblast (okrajno šol¬ sko svetovalstvo), katera naj gleda na to, kak¬ šen je kraj ter kakšno delo imajo prebivalci, in katera z istih uzrokov tudi more, ako hoče, na¬ vadnih šest tednov velicih počitnic (vakanec) raz¬ deliti mej leto. Izimke od teh zapovedi o začetku šolskega leta more dovoliti deželna učilnična oblast. §. 9. Dneve, ob katerih so mej letom po¬ čitnice, postavlja deželua učilnična oblast. §. 10. Vsak dan šolskega leta, kateri nij od¬ ločen počitnicam, naj bode šola; krajna učilnična oblast sme samo ob kacih nenavadnih prilikah dovoliti še po vrhu največ edine tri dni počitnic mej enim šolskim letom. (Dostavek za Tirolsko in Vorarlberško : De¬ želna učilnična oblast more, oziraje se na kra¬ jevne in druge posebne razmere, v poletnih me¬ secih otroke, katerim je hoditi v šolo, začasno oprostiti šole.) §. 11. Po učilnicah, katere imajo po več razredov, naj bode celodneven uk; poldnčven uk se sme napraviti samo po tistih učilnicah, katere imajo po en razred, če je stvar taka, kakor go¬ vori §. 45 tega šolskega reda. Deželna učilnična oblast ima pravico, da po opravičenih nasvetih okrajnih učilničnih oblasti izimkoma tudi sicer dovoli pold r 'ven uk. §. 12. Krajna učilnična oblast naj začetek in konec vsakdanjega šolskega uka po različnosti in potrebi, kakoršne so namreč razmere, postavi — 49 na zgodujejše ali poznejše ure, odločivši toliko ur, kolikor je zapovedanih. §. 13. Dolžnost v šolo hoditi trpi do izpol¬ njenega štirinajstega leta starosti. Zapovedano šolsko dobo okrajšati (s pomanj- šilom učnih ur v tednu, z ogradilom nauka samo v zimsko polletje, z napravo večerne ali premenjevalne delovniške šole ali po kakšnem druzem pripravnem poti), to je samo po kmetih časno dovoljeno tisti mladini, katera je prišla že v zadnji dve leti uka. Natančneje o tem določa deželna učiluična oblast, poslušaje primerne želje ter nasvete krajne in okrajne učilnične oblasti. (Dostavek za Goriško-Gradiščansko : Po teh določbah naj deželno šolsko svetovalstvo osnuje potrebni red tistim šolskim okrajinam, koder dolž¬ nost v šolo hoditi po §. 21 deželne postave o napravi učilnic trpi samo do izpolnjenega dvanaj¬ stega leta starosti). III. Ob odpustu iz šole. §. 14. Ko mine doba, v kateri je bilo v šolo hoditi, otroci, ki po sodbi šolskega voditelja (v tacih šolah, koder je po več razredov, po sodbi učiteljskega zbora) imajo najpotrebnejše zapove¬ dane znanosti (§. 21, 2. odstavek državne postave o ljudskih učilnicah od 14. maja 1869) in katere je odpustiti iz šole, dobodo odpustno spri¬ čevalo, za kar se ne odšteva nobeno kakor koli imenovano plačilo (taksa). Ako bi se to spri¬ čevalo ne hotelo dati, imajo roditelji čili njihovi — 50 — namestniki pravico, od okrajne učilnične oblasti prositi, da se napravi preskufiuja. Odpustno spričevalo dobodo tudi tisti otro¬ ci. katerim po §. ,u 21, tretjem odstavku državne postave o ljudskih učilnicah, okrajna učilnična oblast dovoli, da se odpust,G iz šole, predno jim po polnem mine dolžnost, v šolo hoditi. §. 15. Otroke, kateri ne dobado odpustnega spričevala, veže dolžnost v šolo hoditi čez na¬ vadno šolsko dobo. Otroci, kateri so na duši ali na telesu taki, da po dovršeni šolski dSbi dokazno več nij upati, da bi mogli ustreči namerni ljudske učilnice, do¬ bodo odhodno spričevalo, v katerem se je izrekoma nasloniti na ta paragraf šolskega in učnega reda. §. 16. Otroci, kateri so se učili dom k ali v kateri taki zasobni (privatni) učilnici, ki nema pravice javnosti, naj se na konci šolske starosti mlade preskušnji na kaki javni učilnici, ter se o tem izkažejo okrajni učilnični oblasti tistega oko¬ liša, v katerem so vpisani (§. L). Za preskušnjo je vložiti pet goldinarjev avstrijske veljave takse, katera se v enaki meri razdeli mej preskuševalce in mej voditelja šole. Ako je uboštvo dokazano, more tista učilnična oblast, katera prva čuje nad to šolo, oprostiti ali vse ali nekoliko te takse. §. 17. Od dolžnosti, dobiti si odpustno spri¬ čevalo, izvzeti so otroci, kateri v zaznamovani dobi hodijo v višjo učilnico, in tisti, kateri imajo kako dušno ali težko telesno bolezen, zaradi ka- — 51 — tere jili postava na menj ali več časa odvezuje, da jim nij treba lioditi v javno učilnico. §. 18. Odpustno spričevalo daje voditelj šole, in po učilnicah, koder je po več razredov, podpisuje ga ob enem tudi učitelj naj višjega raz¬ reda. Imena otrok, odpuščenih iz šole, vpisujejo se v odpustno knjigo, hranjeno pri krajni učil- nični oblasti, ter dovršeni odpust se ob enem za¬ znamuje tudi v šolski imenik. §. 19. V odpustnih spričevalih tistili otrok, kateri so hodili v kako javno ljudsko učilnico, bodi poleg polne rodovnice (nationale) tudi to: «) koliko časa je otrok hodil v šolo ; b) sodba o njegovi nravnosti iu pridnosti; c) sodba, koliko se je naučil posameznih učnih predmetov; d) izrek, da je iz šole bil odpuščen po tem, ko se je bilo ustreglo vsemu, kar ukazuje po¬ stava. V spričevalih zasobnih učencev (§. 16) naj odpade; koliko časa je hodil v šolo, in ad b) omenjena sodba. §. 20. Hoja v šolo se zaznamuje z beseda¬ mi: prav pridna, pridna, menj pridna, lenobna; nravnost z besedami: po polnem primerna, pri¬ merna, menj primerna; napredek v posameznih predmetih z besedami: prav dober, dober, sredenj, nezadosten. IV. O ustrahovanji v šoli. §. 21. Namen vsemu odgojevanju mladine je odkrit, blag značaj. Da se mu pot pripravi, naj — 52 — pri mladini učitelj neprestano pazi na pravo nravno vedenje, na čut dolžnosti ter časti in po¬ štenja, na skrb za občno korist, na ljudoljubje i ljubezen k domovini. Pravica in dolžnost mu je, v to namero porabiti vse postavno dovoljene in v odgojevanji potrjene pripomočke. §. 22. Vsacega učenca je voditi posebno k snažnosti in redu, k tankej pokornosti in k do¬ stojnemu vedenju. Snažno naj ne bode samo telo in oblačilo, nego tudi učila in samoučila, šolsko orodje, šollca soba in vsi učilnični prostori. Otrokom z gnjusno telesno boleznijo, ali takim, pri katerih se je bati, da ne bi družili otrovali, naj se ne d& v šoli biti, dokler tega zadržka ne odpravijo. §. 23. Učenci naj prihajajo o pravem času v šolo, in brez dovolitve ne smejo iti nikamor iz učne sobe. Po prvih dveh urah vsacega poldnevnega uka nastopi 15 minut počitka, mej katerim učen¬ ci, koder jim ne branijo razmere, smejo na uči¬ teljevo dovolitev iz šolske sobe iti razredoma ali razdelkoma. To nadomestuje tudi gibanje udov, kakoršno je pri telovadstvu v sobi, kjer ali ka¬ dar se ne more iti iz sobe. Otrokom občil najnižjih vrst starosti naj se 5 minut počitka daje tudi že po prvi učni uri. §. 24. Pri odgojnih pripomočkih se je po¬ sebno ozirati na otrokove lastnosti. Nikakor ne smejo kazni biti nevarne otročjemu nravnemu čutu niti zdravju. Telesno pokorilo v šolo nikjer in nikdar ne sme priti. — 53 — Za odgojne pripomočke sploh velja: hvala, nagrada (darilo) razen letnih premij; z druge strani: svarilo, karanje, stanje mej klopmi ali zunaj klopi, podržek v šoli s primernim nadzorom (o čemer je povedati loditeljem, ako se more), poziv pred učiteljski zbor (v šolah, katere imajo samo po en razred, pred prvosednika krajne učil- nične oblasti), napdsled začasno izločilo iz šole. Izločilo more samo v izimnih primerih, ka¬ dar bi bilo z el 6 nevarno družili učencev nravno¬ sti, če otrok ostane v šoli, ukreniti krajna učil- nična oblast po nasvetu šolskega voditelja (v šo¬ lah, katere imajo po več razredov, po nasvetu učiteljskega zbora). Kar se tiče otrok, izločenih iz šole, naj ve¬ ljajo določila §. 20 državne postave o ljudskih učilnicah. §. 25. Učitelj naj, kolikor more, tudi pazi, kako se otroci zunaj šole vladajo. Ce otroci samovoljno ostajejo iz šole, naj se precej oznani roditeljem, da to odpravijo. V. O dolžnostih učiteljev. §. 26. Učitelj je dolžan svoj važni posel vestno opravljati, vse naredite, kar jih zapovedu¬ jejo postave in ukazi, ter vsa povelja nad njim stoječih oblasti na tanko izpolnjevati, a šole in svoje službe nikakor ne sme napak rabiti v poli¬ tično, narodno ali versko vpletanje, ter z bistrim očesom mu je paziti na vse svoji skrbi izročene otroke. Koder imajo šole po več učiteljev, naj si 54 — bodo zložni in spoštujejo naj se mej seboj, da si pridobodo javno doverje (zaupanje) ter tako po¬ spešujejo svoje učilnice napredek in korist. V uradnik stvarčh naj ostali učitelji bodo tenko po¬ korni šolskemu voditelju. §. 27. Učitelju je prepovedano, učencem nakladati opravila in dela, katera se ne ujemajo se šolsko odgojo ali se nikakor ne vežejo z uč¬ nim namenom. §. 28. Kadar učitelj kaznuje, vedno si naj bode v svesi svoje dolžnosti in nravne odgovor¬ nosti. Kaznuje naj rajši po redkem in menj. §. 29. Učitelj naj, uku in odgojevanju na potrebo u korist, bode, kolikor more, v dogovoru z roditelji, s katerimi naj se zložno trudi. Poseb¬ no kadar kak učenec po večkrat prestopi zapo¬ vedi, naj se z roditelji ali njih namestniki po¬ meni, kako bi ga bilo dalje kaznovati. Učitelju je paziti, da je učilnično prostorje in šolsko orodje vedno snažno, a šolskih prosto¬ rov niti sani ne sm6 rabiti niti jih drugim dajati v rabo za kako stvar, katera bi se z namenom teli prostorov ne ujemala. Vsak je sam odgovo- reff za vse, kar poredno pokvari. Kadar je šolsko orodjeVreba popraviti ali pomnožiti, naj šolski voditelj pomoči prosi od krajne učilnične oblasti, in če je tukaj ne dobode, od okrajne šolske oblasti. §. 30. V tacih šolah, koder je samo po en razred, naj učitelj četrt ure, predno se uk začne, pride v učno sobo ter naj tenko o pravem času začenja in končava zapovedane učne ure. V ta- rili šolali, koder je po več razredov, naj šolski zbor ukrene, kako je učiteljem na učence paziti pred začetkom uka. Noben učitelj ne sme brez postavne opravičbe uka prekiniti (prenehati), odložiti ali okrajšati, niti učnega časa kako dru- gač prenarediti. Kadar kak učitelj izboli, naj se o pravem času oznani krajni šolski oblasti, če je samo en razred v šoli, a če jih je več, šolskemu voditelju. §. 31. Do tri dni dopusta sme po učilnicah, koder je samo po en razred, dajati krajna učil¬ ni fina oblast, a koder je po več razredov, sme šolski voditelj, kar je vendar treba vselej ozna¬ niti krajni učilnični oblasti. Daljše dopuste daje samo okrajna učil nična oblast. §. 32. Kadar učitelj hoče stopiti iz službe, naj odpustno prošnjo, razen če je prestavljen v kako drugo učilnico, najmenj četrt leta poprej pod& okrajni učilnični oblasti. A k o bi učitelj hotel iz službe stopi tii pred koncem šolskega leta, treba da mu do volji deželna učilnična oblast. Nikakor ne sme učitelj iti iz službe, do¬ kler nij iz nje redno puščen. §. 33. Vsake učilnice voditelj je odgovoren, da so ugotovljene potrebne uradne knjige in spisi, namreč: šolska kronika, šolski zapisovalni razredniki in imeniki, tednik o tem, kar se je učilo, zapisniki o učiteljskih zborih, spiski zastonj prejetih in razdarovanih knjig i. t. d. Tudi mu je uradni pečatnik hraniti. On ima tenek popis pripravljenih šolskih pripomočkov in šolskega orodja. Vsakoletne prirastke vselej konci leta 56 postavi na razvidnost, in to zaznamilo v prepisu poda krajni učilnični oblasti, dostavljaje, česa bi še bilo treba. V šolski popis naj se zaznamuje tudi šolska postava ter uredbe in ukazi, razglašeni o ljud¬ skih učilnicah. Vse knjige in pisma naj se po letnikih raz¬ vrščene hranijo v šolskem arhivu, in če kdo stopi iz službe, nasledniku izroče se zapisnikom. §. 34. Šolski voditelj ima nadzor in vodi¬ teljstvo notranjih šolskih stvari. Posebno mu je skrbeti, da se šolski red na tanko izpolnjuje. Dolžnost mu je, kolikor ne brani čas, ho¬ diti poslušat v učne ure svojih součiteljev in sou- čiteljic, ter odpravljati vsak nered in vše napa¬ ke, če so. Voditeljevim, na to stvar namerjenim naredbam naj bodo učitelji pokorni. Če se kace- mu učitelju zdi, da se katera teh naredeb za¬ deva ob postavo ali šolski red, ali da je nevarna šolski koristi, pravica in dolžnost mu je, okrajni učilnični oblasti oznaniti. §. 35. Od drugod dobljene tožbe in želje šolski voditelj povč dotičnim učiteljem. Ako bi stvar utegnila biti šoli na kvar, naj jo ovadi krajni šolski oblasti. §. 36. Ako bi kateri učitelj bil kako oviran, naj v šolah, koder je po več razredov, skrbi vo¬ ditelj, da uk ne zastane, in ako se vidi že poprej, da bi ta ovira utegnila dalje časa trpeti, naj o- znani okrajni učilnični oblasti. V učilnicah, koder je samo po en razred, naj prvosednik krajne šolske oblasti precej ozna¬ ni okrajni šolski oblasti. — 57 — VI. O učiteljskem zboru. §. 37. Po učilnicah, koder je po več učite¬ ljev, njih voditelj praviloma vsak mesec po enkrat skliče vse na učiteljsk zbor ob tacili urah, ka¬ dar nij uka. Preizreden zbor skliče, kolikorkrat se njemu sameuu zdi silno potrebno, ali če ga nasvetujeta dva izmej učiteljstva. Zborniki so vsi učitelji, potem nižji učitelji in pomočniki. Pomočniki samo tedaj morejo sklepčno glasovati, kadar je govor baš o njih predmetih ali učencih; sicer imajo samo svetovalno besedo. §. 38. Učiteljskim zborom je v obče ta na¬ mera, da se učitelji razgovarjajo o načelih uka, o odgoji in šolski uredbi, — o tem, kak uspeh ima uk; kako se nravno vladajo in v znanostih na¬ predujejo otroci, ter da se s takimi zbori dospejo tista vkupnost v delu, katere ne more pogrešati nobena učilnica. V učiteljskih zborih je tudi na razgovor vzeti in ustanoviti posameznih razredov smotre (cilje), katere je zaradi krajevnih razmer treba morebiti kako premeniti, potem zvršitev splošnega učnega črteža, dalje, kako je vsak posamezen predmet učiti po vseh razredih, ter tudi ustraho¬ valna načela in težke kazni. Ako se pokaže, da bi kje bilo odstopiti od občnih, ljudskim učilni¬ cam sploh postavljenih pravil, naj svoje sklepe zbor po okrajni učilnični oblasti položi pred de¬ želno učilnično oblast na razsodbo. §. 39. Prvosednik zboru je šolski voditelj, in 5 — 58 — kadar on ne more, tist učitelj, katerega on odloči. Ako nikdo nij odločen, zbor vodi tist, učitelj, ka¬ teri najdalje časa služi. Vsacemu izmej učiteljstva je dolžnost, ho¬ diti v zbor; vsako zapreko je oznaniti prvosed- niku. Vsi učitelji se zaporedoma vrste v sestav¬ ljanji zapisnika o razpravah, v kateri se zapišejo nasveti in sklepi, in podpišejo ga vsi zborujoči ter hrani se v arhivu. §. 40. Skleplje se zgolj z večino glasov, kadar je na obeh stranfth enoliko glasov, določi prvosednikov glas. Vsak izmej učiteljstva ima pravico dati svoj posebni glas, in če se mn treba zdi, zahtevati, naj se zapisnik pošlje okrajni šolski oblasti. Prvosedniku je pravica, zvršitev vsacega sklepa ustaviti, ako misli, da se zadeva ob po¬ stavo, ali da je šolski koristi nevaren. A takrat je vselej dolžan precej zahtevati, naj to stvar razsodi okrajna učilnična oblast. Vsacemu izmej učiteljstva je dolžnost, na tanko izpolnjevati sklepe, katere učiteljski zbor ukrepa v svojem področji. Vil . O razdelitvi v razrede. §. 41. Ljudske učilnice se imenujejo potem, po kolikor imajo razredov, kateri se štejejo brez vsporednih razredov, enorazredna ljudska učilni¬ ca, dvorazredna i. t. d. §. 42. Vsi učenci se po številu učiteljev ali združijo samo v en razred, ali raždele v več razredov. — 59 Vsak razred, v katerem so otroci razne sta¬ rosti in znanosti, razpada v več razdelkov. §. 43. Po učilnicah, koder je po več razre¬ dov, štejejo se razredi od zdelaj gori: prvi, drugi, tretji razred i. t. d. Enako se imenujejo tudi razni razdelki razreda. §. 44. Učence je v razrede ali razdelke razdeliti po znanostih, a tudi na starost se je primerno ozirati. Od izpolnjenega dvanajstega leta starosti je dečke (fante) in dekleta vsake posebej razločene učiti, ako se kolikaj more. Po četverorazrednih in večrazrednih šolah je ta ločitev vselej in po¬ vsod ukazana. §. 45. Po enorazrednih šolah se morejo vsi učenci, ako jih je nad petdeseti, razdeliti v dve skupini, a vsaka se uči ob svojem posebnem času dneva. V družbi z dečki spodnjih stopinj starosti je učiti tudi dekleta obeh zadnjih stopinj starosti. §. 46. Po večrazrednih šolah naj učiteljstvo (učiteljski zbor) otroke razkroji v razrede in raz¬ delke tako, kakor velevajo razmere, o čemer naj precej ob začetku šolskega leta po krajni učilnični oblasti poroči okrajni učilnični oblasti. §. 47. Otroci prvih štirih šolskih let naj se uče najmenj po 18 in največ po 24 ur na teden, a otroci naslednjih šolskih let praviloma (§. 13) najmenj po 24 in največ po 28 ur. Po enorazrednih šolah s poldnevnim ukom ima prva skupina po 12, druga po 18 ur uka na teden. 00 — §. 48. Otroci se iz razreda v razred in po razredih iz razdelka v razdelek predevajo pravi¬ loma konci šolskega leta. Otroke, kateri se izimkoma sprejmd mej šolskim letom, naj šolski voditelj po njih presku- šnji dene v tist razred ali razdelek, kateri je njihovim dozdanjim vednostim primeren. §. 49. Kjer so v enem razredu učenci razno starosti in jih je zategadelj v razdelke razkrojiti, naj učitelj skrbi, da imajo primerna opravila tu¬ di tisti razdelki, katerih takrat ne uči on. Dovo¬ ljeno je tudi stvar tako urediti, da se učenci po¬ navljaje vadijo v tem, kar jim je učitelj že razložil, ako se to pod učiteljevimi očmi takisto godi, da je baš na podpoio posrednjemu uku. VIII. O učnih smotrih (ciljih.) §. 50. Ustanovilo o veroznanstvu se prepušča cerkveni oblasti, katera naj se trdno drži o tem razglašenih postavnih ukazov (§. 5 državne postave o ljudskih učilnicah); dokler tega ustanovila še nij, stvar ostane, kakor je bila do zdaj. Naredbe cerkvene oblasti o bogoslužji naj okrajna učdnična oblast po krajni učilnični oblasti oznani šolskemu voditelju. Ako bi se okrajna šolska oblast razprla s cerkveno oblastjo zaradi tega, koliko naj bode bogoslužja, tedaj razsodi deželna šolska oblast. Šoli je dolžnost po učiteljih dotične vere skrbeti, da se na učence ustrahovalno pazi pri hogoslužnostih, uvedenih (vpeljanih) po zmislu §. 5 državne postave o ljudskih učilnicah. - 61 - §. 51. Smoter jezikovega u k a je : piav razumevati, kar se od družili sliši v mate¬ rinem jeziku, potem tudi zmožnost, ustno in pis¬ meno svoje misli dobro in gladko pripovedovati ; gladkost v živoizraznem oitanji natisnenega in pisanega berila ter tenek razum berila po njegovem obsežku in po zvezi posameznih delov. Prizade¬ vati si je, da se opazovalni dar ostri, misli bi¬ strijo in spomin krepč&. Tezikov uk je strinjati s kazalnim ukom. Kazalni uk se začenja z gledanjem najznanej- ših stvari v šoli, dom& in po obližji. Posebno je že od prvega začetka paziti, da učenec pravilno in po polnem govori ter čisto izreka. Po višjih stopinjah se te vaje nadaljavajo in razširjajo. Kar ie otroku blizu v naravi in živ¬ ljenji in kar se mu približa z berilom, vse mu je razbistriti s kazalnim ukom. Po nižjih stopinjah je kazalnemu uku dru¬ žiti oblikoslovne jezikove vaje, in učence seznan¬ jati z najvažnejšimi razpoli besed. Slovnica se sama za-se ne uči teoretično, nego ona je že v teh vajah. Citalni uk po nižjih stopinjah naj pot pri¬ pravlja, da bode učenec čital po glasu čisto, po črkah gladko iu po razumu prav. Po nižjih štopinjah se je učencu najprvo treba naučiti nekoliko izurjenosti v pisanji, ter potlej naj po metodičnem vodilu prepisuje samo besede in stavke. Vajam v pisanji je tudi ta na¬ men, da učenee trdno v glavi ohrani besedne o- blike, katere mu v jezikovih vajah hodijo na vrsto. Pri vseh pisnih vajah je paziti zlasti na - 62 — pravopis in prepone (interpunkcijo) ali odrezovanje stavka od stavka. Tudi na srednjih in zgornjih učnih stopinjah mej najvažnejše naloge jezikovega uka spada to, da se učenci navadijo po glasu in zmislu prav ter gladko in z razumom čitati. Oblikovne vaje v jeziku (slovnica), katere naj bodo ustne in pismene, po teh stopinjah ob- sezajo: oblike prostega stavka, znanje glavnih in neglavnih členov v stavku ter besedno pregi¬ banje in besedni porod. Vrhunec jezikovemu uku je, slovnično raz¬ birati stavek v njegovih raznih podobah. V pisnih vajah se na srednjih stopinjah pona¬ rejajo čitane ali slišane povesti in popisi. Na gornjih stopinjah je od učencev po zmožnosti njihovoga razuma zahtevati pisma in proste sestavke, narejene po danih črtežih, ter seznaniti jih z obliko in potrebnimi deli najvažnejših pOslov- nih (opravilnih) spisov. Vaje v prostem proizrčkanji prozajičnih in pesniških izbornih spisov, katere je že poprej bilo treba skrbljivo razbistriti, naj bodo po vseh učnih stopinjah. (Dostavljeno določilo za Tirolsko, Češko, Moravsko, Sleško, Štajersko Koroško, Bukovino, Dalmacijo, Trst in Goriško-Gradiščansko: Učilnicam, v katerih je mej uk treba spre¬ jeti še drugi deželni jezik (§. 6 državne postave o ljudskih učilnicah), naj deželna učilnična oblast natančneje ukrene tega uka smoter in zvrševauje). §. 52. Smoter računa k e ga uka je: na samogled oprt razum, kaj in v kacein razmerji mej seboj so števila, kolikor j ih rabi navadnemu življenju. Hitro iz ust in pismeno znati računiti, česar je treba v navadnem življenji. Da-si je res mehanična jadernost računstvu malo ne prvi na¬ log, katerega računskemu uku nij pozabiti, vendar se je tukaj ozirati tudi na formalni izobraževalni namen. Po vseh stopinjah naj se računstvo iz ust primerno druži s pismenim. Na spodnjih stopinjah je učence seznaniti z vsemi prvotnimi računi mej števili od 1—100. Na srednjih stopinjah naj slede vaje se šte¬ vili dalje. Razbistriti je učencem desetno (deka- dno) številstvo ter vaditi jih v računstvu z mno- goimenimi števili in z desetičniini (decimalnimi) delinami. Na zgornjih stopinjah se uči računiti z navadnimi delinami ter dopovč razloček mej do¬ mačo in francosko mero, vesjo (vago) in novčno štetvijo, vedno se obračaje po vsakdanjega živ¬ ljenja potrebah. Kakoršni so kraji in kar bi nekdaj utegnili biti učenci, tako naj se posebno uče ali gospodar¬ skih ali obrtnih ali navadnih trgovskih računov. Deklice je vaditi zlasti v gospodinjskih računih. §. 53. Nauk v risanji in geometri¬ čnih oblikah ima nalog, učencem vaditi oko in roko, da bodo trdno in bistro znali ter razlo¬ čevali oblike in mere; vadnost risati prostore s črtami, risati stvari, katerim ravne ploskve, preme (ravne) in krive črte dele mejo, zmožnost lehke stvari po naravi risati. Kaj se risa, to naj uči vsakdanjega življenja potreba. Na spodnjih stopinjah se porisavajo lehke, - 64 — lia šolsko desko zrisane stvari. Po srednjih in zgornjih stopinjah se risanje uči ob enem z geo¬ metričnimi oblikami, ter najprvo je vaditi učenea, da se nauči dotični geometrični obliki podobo dati. Zmožnejši učenci se vadijo risati lažja ukra- sila (ornamente) in črteže (zemljevide). Sploh se v risanji na izvoljo daje učitelju, da ne samo občnemu nego tudi razrčdnemu smotru meje širi ali oži; a pri tem uku mu je tudi paziti, česa posebno potrebujejo dekleta. Geometrične oblike se uč6 po srednjih sto¬ pinjah. Pokažejo naj se: kot, trikotje, in mnogo- kotje, krog, pakrog (elipsa), robatnik (prisma), robati 'ostrostolp (piramida), valjek (cilinder), gladki ostrostolp (kegel) in krogla. Vrhunec tega uka so računi o ploskvah in telesih. §. 54. Smoter pisnega u k a j e: raz¬ ločno, hitro, in kar se največ more, prijetno pi¬ sati črke učnega jezika, oziroma druzega dežel¬ nega jezika, po nemških učilnicah tudi latinske črke. Učencem je precej v začetku naročati, da vse, kar pišejo, ne zapišejo samo lepo, nego tudi pravopisno dobro ter na tanko. Ta uk naj se že iz početka tesno veže z drugimi učnimi predmeti. §. 55. Uk v realijah naj si izbere to, kar je najvredneje znati iz prirodopisa, zemlje- pisja in povestnice. Držati se je načela, da se ta uk po spodnjih in srednjih stopinjah stika samo z abecednikom in z berili, a da še le na zgornjih stopinjah dohode samostojen prostor. — 65 - §. 56. U k o prirodopisu (naravopisu) ima namen, učencem buditi veselje in ljubezen k naravi (prirodi), in jih seznaniti z najbolj raz¬ širjenimi naravnimi telesi (prirodninami) ter jih voditi k bistremu, teneemu pazilu in znakovitemu popisovanju gledanih teles. Zlasti pozorno se je baviti (pečati) z domačimi, po kmetskih učilnicah posebno s tistimi naravnimi stvarmi, katere se tičejo kmetovanja (poljedelstvo, zeleničje, ovočje (sadje), evetice, svilne gosenice, bečele in živino- rejstvo). Treba je, kolikor se more, da učenci vi¬ dijo prava naravna telesa sama; a kjer se to ne more, naj se pokaže podoba. Občnim ljudskim učilnicam nij nšloga, učence seznanjati s priro- dopisnim sestavom (sistemo). Na spodnjih stopinjah se prirodopisni uk veže s kazalnim ukom. Otroke je seznaniti z naj¬ važnejšimi domačimi živalmi in rastlinami, s či¬ mer naj se primerno druži uk o brambi živalstva in sadežev. Na srednjih stopinjah je berilo podloga pri- rodopisnemu uku. V zgornjih razredih je že poprej nabrane vednosti širiti. Zlasti je treba razkazovati zna¬ čajne zastopnike najvažnejših oddelkov iz žival¬ stva, rastlinstva in rudninstva, a še posebno tista naravna telesa, katera imajo v gospodarstvu na¬ rave kako veliko imenitnost; dalje katera so člo¬ veku ali koristna ali kvarna, ter katera na široko rabijo obrtorn in umčteljnostim. K temu se potem druži drobnejša vednost o človeku, posebno zdru¬ žena z glavnimi stvarmi iz uka o zdravji. 66 — Prirodopis se najpripravneje uči na šolskem, tako narejenem vrtu, da ustreza času in kraju. §. 57. N a r a v o z n a n s t v u je nalog, da pot nakopava vednosti in razumu najvažnejših naravnih prikazov. Začetek temu uku so naravni prikazi in lažji opitje (eksperimentje). Na spod¬ njih stopinjah se ob kazalnem uku. pripovedujejo najvažnejši naravni prikazi. Na srednjih stopinjah je podloga berilo, katero daje priliko, razlagati najvažnejše, največkratne naravne prikaze, nam¬ reč :• rast in upadek gorkote (gorkomer), zračni tisk (zrakomčr, sesalke), veter, roso, slano, meg¬ lo, oblake, dež, sneg, led, gorenje, kurjavo. Na zgornjih stopinjah se iz raznih oddelkov naravoznanstva nekoliko posebnega odbere, ozi¬ raje se na zmožnost učencev, katerim je potlej vse tako razbistriti, da po polnem umejo. Nara- voznansfcemu uku se pridene toliko kemije, koli¬ kor je potrebno, da so potem znani najnavadnejši prigodki v domačem življenji, v poljedelstvu in obrtih. §. 58. Z e m 1 j e z n a n s k e m u (zemljepis¬ nemu) in zgodovinskemu uku je nalog, z ene strani s poznavanjem domače zemlje ter najvaž¬ nejših osod avstrijske države in prebivalcev nje¬ nih buditi ljubezen k domovju in k očevini ter udanost cesarju in cesarskemu rodu, z druge strani s- prvotnimi pojmi o svetoznanstvu duševni obzor širiti in srce blažiti. Smoter z e ml j e z n a n s k e g a uka j e : pregledno znanje svojega domovja in svoje očevine po naravoslovskih in krajevnih, narodo¬ pisnih in političnih razmerah ; znanje o najvaž- — 67 — nejših stvareh vse Evrope in ostalih delov sveta s posebnim ozirom na tla, kakoršna so kod; ra¬ zum navadnejših prikazov, rojenih iz podobe, stanja in premikanja naše zemlje. Začetek temu uku je domačega kraja • ter njegovega o bližja načrtek, kateri se učencem pred očmi polagoma razvija; k temu se počasi dostavlja toliko, da učenec naposled do dobrega ume zemljevid. Smoter zgodovinskega u k a j e : vedeti zgodovino domačega kraja, svojega' do- movja, svoje očevine ter znati najvažnejše dogod¬ ke .občne povestnice, t. j. tiste, kateri se dotikajo očevinske zgodovine, ali kateri so imenitni člo¬ veškemu napredku. Na nižjih stopinjah se ta uk drži beril, a na srednjih se nadaljava posebno v životopisni obliki, tesno zvezan se zemljeznanskim ukom. Zadnja leta uka naj učitelj glavne stvari prej dobljenega znanja ponavlja, v red spravlja in časoslovno razvršča. Na konci se učencem razlože najglavnejša načela domače ustave. §. 59. Uk v petji ima nalog, glasčvni čut buditi, otrokom estetično omiko ter oblaže- vanje src pospeševati in domorodne misli oživljati. V prvih šolskih letih se je petja vaditi samo po sluhu; posebno je paziti, da se učencu glas raz¬ vija in muzični sluh utrjava. Višje učilnice naj uče peti na podlogi notnega sestava (noteiisvstem). Nekoliko dobrih ljudskih pesmi, katere po bese¬ dah in melodiji tudi pozneje ostanejo v čislu, naj se otroci nauče iz ust prepevati. §. (60. T e 1 e s n i m vaja m je prvi nalog pospeševati, da se v mladini razvija moč, ugibč- 68 — nost in trdnodušje, ljubezen k redu, pogum in up v samega sebe, ter da se čvrsto ohrani telo in duh. Te vaje naj bodo redne in proste s telo¬ vadnimi igrami vred, a po zgornjih stopinjah tudi vaje na orodje pripravljeno. Telesne vaje so razne dečkom in razne dekletom, kakor zahteva sama raznost njih spola. §. 61. Deželna učilnična oblast razsodi, ali se v okrožje ljudske učilnice privzemč, če jih krajna nčilnična oblast želi, tudi še drugi učni predmetje razen prej imenovanih. Taki predmetje bi se smeli učiti samo v preizrednih šolskih urah, §. 62. Posameznih predmetov ni učiti brez vzajemne zveze mej seboj, nego vsi naj bodo ka¬ kor skupno izobraževalo ; torej jih je tudi tako razlagati, da se opirajo drug na druzega. Stanovita učitev (metoda) se ne ukazuje no¬ benemu predmetu ljudske učilnice. Okrajnim in deželnim šolskim nadzornikom je paziti, da se učitelji ogibljejo poskušanja s premembami raznih učitev. Privaditi se je učitve, katero je potrdila vednost in dejanska izkušnja ter odobril okrajni učiteljski zbor. §. 63. V vsacem okraji naj okrajni učiteljski zbor od časa do časa učni črtež ustanovi v me¬ jah postavnih vodil in z ozirom na vodilne črteže deželne učilnične oblasti, kadar jih hode razgla¬ sila, ter naj po razredih in razdelkih razkroji učno gradivo, odmenjeno ljudski učilnici. Pri tem poslu je primerno gledati na razne vrste ljudskih učilnic. Sklepi naj se pred okrajno učilnično oblast pokladajo na odobrilo. / — 69 — Učne črteže šolam vadnicam, spadajočim k učiteljskim izobraževališčem, naj učiteljstvo teh učilnic ustanovi ter položi pred deželno učilnično oblast na odobrilo. Vsacemu učitelju je izpolnjevati, kar se tu¬ kaj zahteva od vsacega posameznega razreda iu razdelka, in učitelj je učilničnim nadzornim obla¬ stim odgoveren, da se razredi in razdelki vodijo po učnem smotru. Učiteljskim zborom in tudi učilničnim obla¬ stim bodi pred očmi, da ti učni smotri, kateri so postavljeni v §§. 51 do 60, veljajo zdaj za naj¬ višje, do kakoršnih se je po občnih ljudskih učil¬ nicah vspčnjati, in da se torej smejo v zmislu §. 3 državne postave o ljudskih učilnicahpo potrebi znižati, posebno v dvorazrednih in eno- razrednih šolah. §. 64. Po enorazrednih šolah uk mej posa¬ mezne ure razdeljuje učitelj, a po večrazrednih učiteljski zbor, in podaje okrajni učilnični oblasti (v šolah v&dnicah učiteljskih izobraževališč de¬ želni učilnični oblasti) na odobrilo. Potrjena razdelitev uka mej posamezne ure naj bode v vsaki šolski sobi na videzi. IX. O preskušnjah in tpriievalih. §. 65. Konci vsacega šolskega leta morejo po sprevidnosti krajne učilnične oblasti biti pre- skušnje, katere imajo samo ta namen, da roditelji zvedč, koliko so se otroci naučili, ter da se na Žirje po učilnični občini razbuja veselje k šolske¬ mu nauku. Krajna učilnična oblast naj se pogo- — 70 — vori se šolskim voditeljem, kako in kdaj bodo javne preskušaj e, in o tem poroči okrajni učil- nični oblasti, katera preskušnji- o pravem času postavi dan in glavarja. Na šolskih preskušerij mesto ali k njim ute¬ gnejo tudi priti šolske svečanosti. §. 66.. Po občnih ljudskih učilnicah se. dajo samo odpustna in odhodna spričevala, o katerih je govorjenje v III. oddelku tega šolskega in učnega reda, Dokler je otrokom še dolžnost ho¬ diti v šolo, more se šolsko spričevalo (všolohodno spričevalo) roditeljem ali njihovim namestnikom dati samo na opravičeno zahtevanje; v t.acem spričevalu je izrekoma povedati, zakaj se je dalo. Vendar je roditeljem ali njihovim namestni¬ kom po štirikrat mej vsakim šolskim letom pis¬ meno poročiti, kako se njih otroci nravno vladajo in uče (šolsko poročilo). §. 67. V tako šolsko poročilo naj se zapiše sodba, kako učenec hodi v šolo, kako se nravno vlada ter kako napreduje, in sicer z besedami postavljenimi v §. 20. §. 68. Roditeljem je dolžnost s podpisom potrditi, da so od učitelja prejeli šolsko poročilo. Ako nebi hoteli, naj učitelj podpore poprosi krajno učilnično oblast. §. 69'. Zasobne učence, dokler so v taki starosti, da jim je v šolo hoditi, sme vsaka javna ljudska učilnica izpraševati, a to samo izimkoma ter na opravičeno zahtevanje njihovih roditeljev ali roditeljskih namestnikov; na spričevalo je njegov namen vselej izrekoma zapisati. — 71 — CPizpraševalni taksi velja, kar je v §. 16 določeno. • . ■ X. O učilih in samoupilih. §. Vsaki učilnici je imeti vsa potrebna uči¬ la in samoučila. Da se. pripravijo,..(naj se šolski voditelj zglasi tistej oblasti, katera je po postavi v to odločena, §. 71. Vsaki šoli naj se po potrebi dade vsaj ta učila: «) priprava k prvemu uku v čitanji; h) razbistrilni pripomočki k prvemu računske¬ mu uku. c) podobe h kazalnemu uku; d) zemljina krogla (globus); e) na steno po en zemljevid vsake izmej obeli okroglih polovic zemlje na ravni ploskvi (planiglobien), po en zemljevid domače de¬ žele, avstrijsko-ogerske države, Evrope in Palestine; /) vzorni obrazi k nauku v risanji; tUd mi\seea-do -m%eca\ fc. HU; *W V - W. K i2. da oskrbuje krajno šolsko premoženje, ako la ima šola, in šolsko ustanovsko premoženje, ako v ustanovah zastran tega ni drugačnih določb; ;j3. da pazi na šolsko poslopje, šolska pose¬ stva in šolsko orodje, in da drži inventar o tem; >4. da določa zastran oprostitve od šolnine; , 5. da priskrbuje šolske bukve in drugo pod¬ poro /za revne učence, nakupuje in ohranja šolsko orodje, potrebne pomočke za poduk in druge šol¬ ske potrebe ; : 6. da napravlja letne proračune za zaloge — 78 — in druge šolske potrebščine, ako za to niso po¬ sebni organi postavljeni, da jih daje občinskemu zastopstvu in da drži račun o prejetem denarju ; 7. da hrani denarnoveljavne papirje, pisma, prejemščine i.t.d.; 8. da napravlja letni šolski popis, da na vso moč skrbi, da otroci šolo redno obiskujejo in nasvetuje kazni okrajnemu šolskemu svetovalstvu, ako se obiskovanje zanemarja; 9. da določa učno dobo na podlogi predpi¬ sanih šolskih ur; 10. da čuje, da se predpisani poduk daje; 11. da gleda na vedenje učiteljev, na di¬ sciplino v šolali in na vedenje šolske mladosti zunaj šole; 12. da učitelje v svojem poklicu po moči podpira; 13. da poravnava prepire učiteljev med sabo in z občino ali s posameznimi Občinarji (ako iz¬ virajo ti iz šolskih razmer); 14. da pozvedbe in menitve daje občinskemu zastopstvu in višini oblastnijam, katerim so opra¬ vičeni dajati tudi nasvete. §. 9. Krajno šolsko svetovalstvo nima upliva na šole za daljo odgojitev, ki so v zvezi z na¬ pravami za učiteljsko odgojevanje; ,le tam, kjer se oskrbujejo popolnoma ali po nekem na občin¬ ske stroške, ima krajno šolsko svetovalstvo upliv na nje, kolikor je povedano v §. 8 pod 1-7. §. 10. Udje krajnega šolskega svetovalstva, katerega naprava se ima naznaniti občinskemu zastopstvu pa tudi okrajnemu šolskemu svetoval- — 79 — stvu, volijo izmed sebe prvostojnika in njegovega namestnika za tri leta. Ako je prvostojnik, pa tudi njegov namestnik zadržan, dobi prvosedstyo naj starši ud. §. 11. Krajno šolsko svetovalstvo se zbere najmanj enkrat vsak mesec k redni srenji (seji). Prvosednik pa sme vselej, in če dva uda zahte¬ vata, mora poklicati izreden zbor. §. 12. Da more krajno šolsko svetovalstvo veljavne sklepe delati, treba je, da so najmanj trije udje pričujoči. Sklepi se delajo po absolutni večini glasov. Ako je enoliko glasov, določa prvosednik, ki ima tudi pravico, ustaviti sklepe, ki so po njegovi menitvi zoperpostavni, ali škodljivi šol¬ skemu interesu, ter ima ta to reč okrajnemu šol¬ skemu svetovalstvo, da ono sklene, podati. Pritožbe zoper sklepe in naredbe krajnega šolskega svetovalstva se podajajo okrajnemu šol¬ skemu svetovalstvu. Vlagati se imajo te pri kraj¬ nem šolskem svetovalstvu in imajo odlašavno moč, ako se zgodi to v štirnajstili dneh po na- znanjenju sklepa, zoper kateri je pritožba name¬ njena. §. 13. Noben ud krajnega šolskega sveto¬ valstva se ne sme vdeležiti posvetovanja in gla¬ sovanja pri tacih rečeh, ki zadevajo njegove za¬ sebne reči. §. 14. V rečeh, ki so tako silne, da se ne more čakati na prvo redno sejo, pa tudi izredna ne poklicati, sme prvosednik samostojno narediti, kar je treba ; mora pa brez odloga najdalj v prvi 80 — seji dobiti dovolitev od krajnega šolskega sveto- valstva. §. 15. Da nadgleduje didaktičuo-pedagogično šolsko stanje, voli okrajno šolsko svetovalstvo enega zvedenca iz krajnega šolskega svetovalstva za krajnega Selškega ogleda. Krajni šolski ogleda mora biti z šolskim vodjem vedno v porazumu. Ako med njima nastopi razno mnenje, vsak teh dveh ima pravico prositi razsodbe okrajno šolsko svetovalstvo. Na tistih šolah, kjer je več učiteljev, sme krajni šolski svetovalec hoditi k šolskim pogo¬ vorom. Ako ima krajno šolsko svetovalslvo nadgle- dovati več šol, smeta se dva krajna šolska ogleda za njih nadgledovanje izvoliti. Tildi drugi udje šolskega svetovalstva so opravičeni obiskovati šole, da pozvedajo njih stanje. Vendar posamezen ud nima pravic'* dajati naredeb, ampak le ves zbor. §. 16. Krajnega šolskega svetovalstva udje nimajo pravice do katere odškodbe za opravila. Za gotove troske se jim povrne odškodba iz občinskega premoženja. II. Okrajno šolsko soetooalslvo. §. 17. Prvo više nadgledovanje ljudskih šol ima okrajno šolsko svetovalstvo. §. 18. Šolski okraji imajo tisti obseg, ka¬ kor politični okraji. Mesta, katera imajo lastno občinsko postavo, delajo vsako zase poseben šolski okraj. — 81 — $. 19. Okrajne šolsko svetovalstvo obstaja navadno: a) iz prevostojnika politiške okrajne gosposke kakor prvosednika; l>) iz enega duhovnika vsake verske spoznave, katera ima v okrajn nad 2000 duš. Vulitev pripada diecezni oblastniji, oziroma stare¬ šinstva. Zastopnika izraelitiške vere. ako bi se irnal postavati, izvolijo prvostojniki okrajne verske občine; c) iz dveh zvedeneev v šolstva. Enega voli učiteljska okrajna skupščina. Kakor drugi stopi v 8vetovalsto vodja učiteljskega pri¬ pravništva, če tega ni, vodja okrajne sred¬ nje šole, in kjer tudi take ni, vodja okrajno glavne šole, Ako ima okraj več viših šol enake vrste, voli druzega zvedenca učitelj¬ ska skupščina izmed vodij teli šol. Ako v okraju ni nobene šole te vrste, voli drugega zvedenca tudi učiteljska skupščina; d) iz dveh, in kjer je več okrajnih zastopstev, iz enega iz vsakega okrajnega, zastopstva, in kjer ni zastopstva, iz dveh od deželnega odbora izvoljenih udov. Voliti se sme vsak, ki ima pravico biti izvoljen v občinsko za¬ stopstvo katere v šolskem okrajn ležeča občine. Kdor izgubi pravico do te volitve, mora tudi odstopiti iz krajnega šolskega svetovalstva. . Prvosednik določi svojega namestnika izmed okrajnih šolskih svetovalcev. §. 20. V mestih poknežene grofije Goriške in Gra¬ diške z lastno ustavo se ustanovi mestno šolsko 82 — svetovalstvo, katero ima opravljati posle spada¬ joče v delokrog krajnega šolskega svetovalstva in okrajnega šolskega svetovalstva; sestaviti se ima po slodečili določbah: 1. Predseduje mu župan; predsednikovega namestnika si izvoli mestno šolsko svetovalstvo iz svoje srede po absolutni večini glasov. 2. Vsako versko spoznanje, katero šteje v mestnem okraji vsaj 500 duš, zastopa v mestnem šolskem svetovalstvu en duhovnik istega vero- spoznanja, izvoljen od škofijske oblastnije oziroma seniorata, izraelitsko občino pa, če ima toliko duš, nje načelnik. 3. Kot uda vstopita dva učitelja kakor zvedenca, enega izvoli deželno šolsko svetoval¬ stvo, druzega pa skupščina učiteljskega osebja v mestnem okraji. 4. Občinsko starešinstvo izvoli iz svoje srede ali izmed drugih, ki smejo biti voljeni v starešinstvo, dva uda mestnega šolskega sveto¬ valstva in dva njuna namestnika. Kedor izgubi pravico izvolitve v mestno starešinstvo, mora izstopiti iz mestnega šolskega svetovalstva. *) *) Postava otl 19. septembra 1875 štev. 19. dež. zak. V njenem zmislu se imajo v mestih z lastno občinsko ustavo izvršiti vse določbe postave o šolskem nadzorstvu od 8. februarija 1869 glede opravil krajnega šolskega svetoval¬ stva in okrajnega šolskega svetovalstva. — 83 §. 21. Da čujejo verske interese tistih okrajnih prebivalcev, h katerih veri noben šolski okrajni svetovalec ne spada, voli okrajno šolsko svetovalstvo za vsak verozakon enega svetovalca. §. 22. Vsa imenovanja in volitve omenjene v §§. 19 — 21 veljajo za šest let. §. 23. Okrajno šolsko svetovalstvo ima glede na vse javne ljudske šole, in privatna učilišča, katera spadajo v ta red s posebnimi učilišči vred, razen c. k. glavne normalke v Gorici, potem glede na odgojišča malih otrok vsega okraja tisto oblast, katero so imele po sedanjih predpi¬ sih politiške okrajne gosposke in šolski oddelkni nadgledniki. Njegova posebna naloga je: 1. da zastopa šolskega okraja interese proti drugim, da ima okrajno šolstvo v natanjčnem razvidu, da skrbi za postavni red v šolstvu in da šolstvu kolikor mogoče pomaga sploh in vsaki šoli posebe; 2. da skrbi, da se razglašajo ljudske šole zadevajoče postave in navedbe viših šolskih go- sposk, in da se te spolnujejo; 3. da vodi obravnave zastran uredbe in razširjanja obstoječih, kakor tudi naprave novih šol; da določa na prvi stopnji zastran izstopanja in vstopanja v šole, da ima više čuvanje pri zi¬ danjih šolskih poslopij, ako se ne zidajo šole na deželne troske, in pri priskrbljevanju potrebščin za ljudske šole, da pregleduje in potrjuje pri- našbe za šole; 4. da ima varstveno pravico države v kraj- — 84 — nili šolskih zalogih in šolskih ustanovah, ako zato niso poklicani posebni organi, ali je pa to pridr¬ žano katerej višej oblastniji; 5. da varuje šole in učitelje v vseh ekono¬ mičnih in policijskih zadevah, da določa na prvi stopnji zastran pritožb v zadevah plač (dotacij), preskrbnin, ako se te preskrbnine ne plačujejo iz državnega ali deželnega zaloga, in da skrbi za učne pripomočke; 6. da rabi prisilne pripomočke v postavno določenih primeiljajih; 7. da začasno podeljuje na šolah izpraznjene službe in se vdeležuje pri stanovitnem podelje¬ vanju služb, oziroma pri pomikanju učiteljev v više službe; 8. da preiskuje disciplinarne pregreške uči¬ teljev in šolske pomanjkljivosti, in da določa o tem na prvi stopinji, ali če je potreba, da nasvet pod& o tem deželnemu šolskemu svetovalstvu; 9. da podpira, da se učitelji vedno bolj izo¬ bražujejo, da napravlja okrajne učiteljske zbore, in nadglednje šolske in učiteljske knjižnice; 10. da daje učiteljem spričevala zastran njihove vabljivosti; 11. da daje ukaze zastran sestavljenja kraj¬ nih šolskih svetovalstev in da jim je v pomoč in nadgleduje njihsvo delalnost (§§. 5, 6, 7, 15); 12. da izredno napravlja šolska pregledo¬ vanja ; 13. da po zaslišanju krajnega šolskega sve- tovalstva po krajnih razmerah določa čas, kdaj imajo biti postavne počitnice v elementarnih učiliščih; 85 — 14. da poroča, daje nasvete, menitve, raz¬ jasnila in občasna šolska sporočila višini šolskim oblastnijam. §. 24. Okrajno šolsko svetovalstvo se zbira najmanj enkrat v mesecu v redno posvetovanje. Prvosednik sme, ako je potreba, in če za¬ htevata dva uda, mora poklicati izredno skupščino. Vse zadeve, o katerih je treba sklepa, na¬ sveta ali predloga, obravnujejo se zborno. §. 25. Da je kateri sklep veljaven, treba, da je nad polovico udov pričujočih. Sklepi se delajo po nadpolovični večini gla¬ sov. Ako je enoliko glasov, določi prvosednik, ki ima tudi pravico, ustaviti sklepe, o katerih me¬ ni, da so postavi nasprotni, in o tem prašati de¬ želno šolsko svetovalstvo, da stori določbo. Posvetovanja in glasovanja o zadevah, ki zadevajo zasebni interes katerega uda, ne sme se ta vdeležiti. Pritožbe zoper okrajno šolsko svetovalstvo gredo na deželno šolsko svetovalstvo. Te se imajo dajati okrajnemu šolskemu svetovalstvu, in imajo odlašavno moč, ako se podade v štirnajstih dneh po naznanilu zadeve, zoper katero se vloži pritožba. §. 26. V silnih zadevah (§. 14) sme prvo¬ sednik tudi v tistih rečeh, ki se imajo zborno obravnati, sam ukreniti, on mora vendar brez odloga in najdalje v prvi pozneji seji dobiti do¬ voljenj« od okrajnega šolskega svetovalstva. §. 27. Minister za, bogočastje in poduk ime¬ nuje za vsak okraj šolskega ogleda, in kjer bi posebne razmere to zahtevale, tudi njih več. - 86 — Za tako imenovanje priporoči deželno šolsko svetovalstvo tri može, in imenovanje je veljavno za šest let. Ako okrajni šolski ogleda ni imenovan bil iz okrajnega šolskega svetovalstva, stopi po svo¬ jem imenovanji kakor ud v svetovalstvo. Verskega poduka nima nadgledovati okrajni šolski ogleda, ampak cerkvena viša gosposka. §. 28. Vodje ljudskih šol in učitelji, ki po- dučujejo v kterem šolskem razredu, smejo se poklicati za šolske oglede samo s privolitvijo tistih, ki zalagajo dotično šolo. V tem primer- ljaju se jim dado po potrebi za čas njihove službe in za včasi potrebno pripomoč pri poduku na last¬ ni šoli niži učitelji na troske zaloga normalne šole. §. 29. Okrajni šolski ogleda ima nalog ob¬ časno pregledovati in preiskavati šole. On ima pravico o didaktično-pedagogičnih stvareh dajati svete, iu o teh rečeh zapažene napake na mestu z ustmenimi zankazi odpraviti. On tudi vodi okrajne učiteljske zbore. Pri obiskovanji njemu odkazanih javnih šol ima okrajni šolski ogleda posebno paziti na to: 1. Ali spolnujejo krajni šolski oglede svoje dolžnosti glede na nadgledovanje šol, potem 2. da se spolnujejo postavne določbe pri spre¬ jemanju in odpuščevanju otrok; 3. kako sposobni, marljivi so učitelji, in sploh, kako se vedejo, kaka disciplina, red in snažnost je v šoli; — 87 — 4. kako se učni načrt spolnuje, kaka je učna metoda, kako napredujejo otroci sploh in v posameznih predmetih posebe; 5. kaka so učna sredstva in pripomočki in notranja šolska vravnava; 6. kake so ekonomične šolske razmere ; po¬ sebno kako so učitelji plačani; ali dobiva redno učitelj zagotovljeno plačo, ali se peča, z drugimi opravki in s katerimi. Pri obiskovanji privatnih šol in odgojilnie ima okrajni šolski ogleda se na to ozirati, ako zadostujejo pogojem, po katerih so bile ustanov¬ ljene, in ali ne presegajo mej njih pravic. §. 30. Okrajni šolski oglede imajo poročati o svojem delovanju okrajnemu šolskemu sveto- valstvu in podajati potrebne predloge in nazna¬ njati, kaj in kake zaukaze so na mestu dali. Taka poročila se imajo z sklepi vred, kateri so se v teh rečeh storili, predlagati deželnemu šolskemu svetovalstvu, kamero jih porabi tudi pri svojih šolskih poročilih na ministra za bogočastje in poduk. §. 31. Izredni verski svetovalci okrajnega šolskega svetovalstva (§. 21) imajo pravico, v okraju obstoječe šole njihovega verozakona obi¬ skovati, da se o njih stanju prepričajo, vdeležiti se občasnih obiskovanj in pregledovanj šol po okrajnem šolskem ogledi, zapežene zadeve okraj¬ nemu šolskemu svetovalstvu poročati in mu tudi nasvete dajati zastran izboljšanja šol. Okrajno šolsko svetovalstvo jih ima v vseh zadevajočih vprašanjih zaslišavati, in smejo se — 88 — njegovih obravnav tudi osebno in z glasovalno pravico vdeleževatu §. 32. Okrajnemu šolskemu svetovalstvu in okrajnemu šolskemu nadzorniku gre naslov „ce¬ sarski kraljevi". Prvosednik razdeljuje med ude posamne opravilne spise, da jih rešijo, in oskrb- 1 juje tekoča opravila, posluževaje se delalnih moči okrajnega urada. Pisarnične potrebe priskrbljuje okrajni urad. Po mestih, katera imajo svojo lastno občin¬ sko postavo, daje občinski zastop okrajnemu šol¬ skemu svetovalstvu potrebne pomožne osebe in stroški za pisarnične potrebe se plačujejo iz ob¬ činskih denarjev. Da gredo okrajni šolski nadzorniki od časa do časa pregledovat in obiskovat šole, se jim povrnejo stroški za vožnjo iz državnih denarjev.*) III. Deželno šolsko svctovahtoo, §. 33. Najviša šolska vodilna in nagledna gosposka v deželi je c. k. deželno šolsko sveto- valstvo. Pod njo spadajo; 1. Področju okrajnih šolskih svetovalstev pod¬ vržene šolske in odgojilne naprave; zak. ') Postava od dne 12. januarja 1870 štv. 5 dež. — 89 -- 2. odgojilnice za učitelje in učiteljice ljudskih šol; 3. srednje šole (gimnazije, realne gimnazije in realke), kakor tudi vsa v to vrsto spada¬ joča privatna in specijalna učilišča, ako spadajo pod najviše vodstvo ministerstva za poduk. §. 34. Deželno šolsko svetovalstvo je se¬ stavljeno : 1. iz deželnega poglavarja ali od njega po¬ stavljenega namestnika; 2. iz dveh od deželnega odbora izmed njegove srede odbranih udov; 3. iz enega poročnika za odpravite in gospo¬ dar,stvene šolske zadeve; 4. iz dveh katoliških duhovnikov; 5. iz dveh udov učiteljstva, izmed katerih bo eden za deželnega šolskega ogleda. Da zastopa verske interese tistih deželanov, katerih vere ni nobeden izmed udov deželnega šolskega svetovalstva, voli to enega pripomočnega svetovalca iz vsakega verozakona, kateri ima pri seji biti z posvetovalnim glasom vselej, ako se obravnuje o dotični šoli. §. 35. V §. 34 pod 3, 4, 5 imenovane ude deželnega šolskega svetovalstva imenuje cesar na predlog ministra za bogočastje in poduk, kateri se ima, ako gre za imenovanje duhovnih udov, s zadevajočimi cerkvenimi višimi gosposkami, kar se pa tiče imenovanja administrativnega poroč¬ nika, z ministrom notranjih uprav porazumeti, 7 90 — Službo opravljajo v §. 34 pod 2, 4, 5 ime¬ novani udje deželnega šolskega svetovalstva šest let. Službina stopinja in plača administrativnega poročevalca in deželnih šolskih ogled se določi po ukaznej poti. Udje učiteljstva dobivajo službino priklado iz državnega zaloga. §. 36. Deželno šolsko svetovalsto ima v za¬ devah njemu podvrženih šol področje dozdanjih deželnih namestništev in brez prikrajšbe cerkve¬ nim visim gosposkam v postavi od 21. maja 1868 drž. zak. št. 48 pridržanih pravic tudi področje cerkvenih viših gosposk in šolskih nadzornikov. Razen tega ima deželno šolsko svetovalstvo: a ) čuvati nad okrajnimi in krajnimi šolskimi svetovalstvi, nadgledovati in voditi odgojil- nice za učitelje; b) potrjevati vodje in učitelje tistih srednjih šol. ki se vzdržavajo na občinske troske, spoštovati pa posebne pravice, ki gredo občinam, družbam in osebejnikom; c) odobravati učne načrte in pripomočke in knjige za srednje in predmetne šole; d) letna poročila dajati o zadevah vsega šol¬ stva v deželi ministerstvu za bogočastje in poduk. §. 37. Redne seje deželnega šolskega sve¬ tovalstva imajo se vsaj enkrat vsaka dva meseca. Izredno sejo sme poklicati prvosednik vselej in mora jo poklicati, ako dva uda to zahtevata. Zadeve, o katerih je treba storiti sklep, ali nasvet, ali predlog ministerstvu za bogočastje in — 91 — poduk, obravnujejo se zborno, vse druge pa pod lastno prvosednikovo odgovornostjo, ki ima v vsaki seji mej tem storjene naredbe deželnemu šolskemu svetovalstvu razložiti. Deželno šolsko svetovalstvo se sme v po¬ sameznih rečeh pomnožiti s zvedenci, ki bivajo pri seji s posvetovalnim glasom. §. 38. Da je sklep deželnega šolskega sve- tovalstva veljaven, treba, da se vdeleži seje ve¬ čina udov. Sklepa se po večini glasov. Pri enolikih glasovih določa prvosednik, ki ima tudi pravico, ustaviti sklepe, o katerih misli, da so zoper ob¬ stoječe postave m za razsodbo prositi minister- stvo za bogočastje in poduk. Ako se o čem posvetuje in sklepa, kar za¬ deva osebni interes katerega uda, nima se ta vde- ležiti. Pritožbe zoper razsodbe deželnega šolskega svetovalstva gredo na ministerstvo za bogočastje in poduk. Vlagati se imajo pri deželnem šolskem svetovalstvu in imajo odlašajočo moč, ako se po¬ dajo v štirnajstih dneh po razglašenem sklepu. §. 39. V silnih primerljajih (§. 14) sme prvo¬ sednik tudi o tistih zadevah, katere se imajo zbor¬ no obravnavati (§. 37), sam potrebno narediti; vendar mora brez odloga in najzadnje v prvi prihodnji seji dobiti dovoljenje od deželnega šol¬ skega svetovalstva. §. 40. Za neposrednji upi iv na didaktično- pedagogiške šolske zadeve po občasnih pregledo¬ vanjih, za vodstvo pri preskušnjah, čuvanje de- — 92 — lovanja šolskih vodij, kakor tudi krajnih in okraj¬ nih šolskih svetovalstev i. t. d. poklicani so pred vsemi deželni šolski oglede, katerim minister za bogočastje in poduk daje potrebna službena po- dučevanja. Deželni poglavar sme vendar taka opravila v posameznih primerljajih tudi drugim udom deželnega šolskega svetovalstva nalagati. Ogledi dajo o tem svojem delovanju dežel¬ nemu šolskemu svetovalstvu poročila, katera ima to s pristavkom, kaj se je o teh sklenilo in kake naredbe so se storile, predlagati ministru za bo¬ gočastje iu poduk. Deželni šolski oglede so dolžni po dobljenem ukazu tudi naravnost ministru za bogočastje in poduk v didaktično-pedagogičnih zadevali poročati. §. 41. Prvosednik deželnega šolskega sve¬ tovalstva deli dela med posamezne ude in izvr¬ šuje sklepe. Potrebno pomočno osebje in pisarniške po¬ trebe preskrbuje politična deželna gosposka. Končno določbo. §. 42. Da bodo le deželno šolsko svetoval- stvo, okrajna in krajna šolska svetovalstva usta¬ novljena, prejdejo vsled določbe te postave šolska opravila cerkvenih viših gosposk in šolskih nad¬ zornikov na deželno šolsko svetovalstva, ona političnih okrajnih gosposk in šolskih okrožnih oglednikov na okrajna šolska svetovalstva, in zadnjič ona dušnih pastirjev in krajnih šolskih oglednikov na krajno šolsko svetovalstvo. Na Dunaju, 8. februarja 18G9. Franc Jožef 1. r. Gislcra 1. r. Ilasner 1. r. — 93 — ol I mm 1870, zastran pravnih, razmer učiteljskega osebja v javnih ljudskih šolah Moje poknežene grofije Goriške in Gradiščanske. (Zakonik in ukaznik 1870 št. 18). S privolitvijo deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiščanske ukazujem to-le: I. Oddelek. Kako se podeljujejo učiteljskemu osebju službe. §. 1. Vsako izpraznjenje učiteljskega mesta (učiteljske službe) na kateri javni ljudski šoli naznani krajna šolska oblastnija brž okrajni šolski oblastniji, katera službo razpiše. §. 2. V razpisu naj se razloči vrsta in služ¬ beni kraj izpraznjenega mesta, najmanjša letna pla¬ ča, ki je z službo sklenjena, dalje, ali in kako se plača povišuje in pa kakšna spričevala (pomočki) se imajo vložiti; naznani naj se slednjič prosiv- cem tudi, da imajo vložiti svoje prošnje pri dotični krajni šolski oblastniji. §. 3. Razglasi se razpis službe po vladnem deželnem listu in enem ali več drugih časopisih, ki obravnavajo šolske stvari; te časnike ima od¬ ločiti okrajna šolska oblastnija. 94 — §. 4. Obrok, v katerem se imajo prošnje vlo¬ žiti, mora se raztegniti najmanj na šest tednov. Prošnje učiteljev, ki so že v službi, imajo se predložiti po poti predpostavljene okrajne šolske oblastnije, ki ima brž svoje mnenje dodati. Na zakasnjene prošnje, ali take, ki niso bile v razpisnem obroku z vsemi potrebnimi izkazi preskrbljene, ne bode se oblastnija ozirala. §. 5. Krajna šolska oblastnija spravlja in podd v štirih tednih okrajni šolski oblastniji na¬ svet zarad podelitve izpraznjenega mesta. §. 6. Dosedanjo pravico imenovanja (pre- sentacije), ki jo je imela dosihmal šolska občina, zadobi šolski okraj, in jo izvršujejo tisti organi, kateri imajo opraviti z oskrbovanjem gospodar- stvenih zadev v šolskem okraju (§§. 39 in 40 de¬ želne postave zastran ustanovljanja in vzdrževa¬ nja, kakor tudi obiskoyanja javnih ljudskih učilnic). §. 7. Kjer šole ne vzdržuje šolski okraj, ima pravico predlaganja (ali imenovanja) tisti, ki šolo vzdržuje. §. 8. Pravica imenovanja, katera gre fajmoštru, ki pa ni zavezan, nositi tudi bremena patron- stvena, zgine, kakor hitro obvelja sedanja postava. §. 9. Ako pravice predlaganja (imenovanja) nima tista oblastnija, v kateri je okrajni šolski nadzornik, mora okrajna šolska oblastnija njim, katerim pravica predlaganja gre, o vsakem po¬ sameznem prosilcu povedati svoje mnenje, in to se mora pridjati imenovanjskim spisom. (§. 10). — 95 — §. 10. Kdor ima pravico predlaganja (ime¬ novanja), izvoli v štirih tednih prosilca, ki se mu zdi najpripravnejši, pa ne, da bi bil navezan na predlog krajne šolske oblastnije, ali na razvrsti¬ tev kandidatov (§. 5), ki jo je ona naredila, ali oziroma na mnenje okrajne šolske oblastnije (§. 9), in ga naznani potem deželni šolski oblastniji, kateri pošlje ob enem dotične spise. §. 11. Predlaganje (imenovanje) ne sme biti pogojno, naj se zaveže prosilec k čemur koli, kar bi bilo tej določbi nasproti, vse je neveljavno in nima postavne moči. §. 12. Ako se deželna šolska oblastnija spo¬ tika nad predlogom (imenovanjem) (§. 50 odst. 4. državne postave od 14. maja 1869), ima se obravnava z dodanimi postavnimi vzroki, kateri govore zoper podelitev službe, njemu, ki ima pravico predlaganja, vrniti, kateremu je potem na voljo dano, da poda v 14 dneh drugo imenovanje, ali pa da vloži pritožbo pri ministru za bogo¬ častje in uk. §. 13. Ce se pa deželna šolska oblastnija predlogu ne ustavlja, izda sklicavši se na njo, podelitveni (službodajni) dekret, nakaže izvoljencu službeno plačo, in zaukaže okrajni šolski oblast¬ niji, naj po izsred sebe izbranem pooblaščencu, ali po predsedniku krajne šolske oblastnije izvo¬ ljenca v prisego vzame in v šolsko službo vpelje. §. 14. Tisti, ki ima pravico predlaganja (imenovanja), mora biti povabljen, naj se da pri zaprisežbi in vpeljatvi izvoljenca v šolsko službo po kom zastopati. 96 — §. 15. (Je, kdor ima pravico predlaganja (imenovanja), v postavnem obroku (§§. 10 in 12) imenovanja ne opravi, prevzame njegove pravice deželna šolska oblastnija. §. 16. Vsaka na poglagi §§. 1—15 podeljena služba učitelja ali podučiteija, ki ima spričevalo o učiteljski pripravnosti, je zatrdim, (definitivna). Vendar se mora vsak učiteljski postavljenee udati, ako ga k oda j okrajna ali deželna šolska oblastnija iz službenih vzrokov preloži, na kolikor ne trpi pri tem nobene škode na plači. §. 17. Tudi pri takih prekladanjih učiteljev se ima jemati obzir na pravice predlaganja in imenovanja. §. 18. Ivedar gre za pomaknenje z niže plačne stopinje na višo, ali pa za podelitev kake doklade po Rtih službe, odloči to okrajna šolska oblastnija brez razpisanja službe. §. 19. Kjer pa ne gre samo za pomaknenje po službenem, redu, temno za povišanje na višo plačno stopinjo, ima se ravnati tako, kakor je ukazano ravnati se pri podeljeniu izpraznjene službe (§§. 1 — 16). §. 20. Imenovanje učiteljev za nezapovedane učne predmete, kakor tudi imenovanje učiteljic za ženska ročna dela v piimerljejih navedenih v §§. 16, odi. 2 in 3 državne postave od 14. maja 1869 ima opraviti okrajna šolska oblastnija, pa brez razpisa ravno tako, kakor imenovanje drugih udov učiteljskega stami. — ov¬ il. Oddelek. O službeni plači učiteljskega osebja. §. 21. *) Da se zračuni znesek,,ki je za vsako učiteljsko službo odločen, razdelijo se šolske ob¬ čine po poprečni ceni za življenje najpotrebnejših reči in po drugih krajnih okolnostih na 4 vrste. To razdelitev napravi deželna šolska oblast- nija in jo vsakih deset let pregleda; vendar niso s tem izklenjene medčasne poprave. §. 22. *) Najmanjši znesek gotove letne plače, kterega ima učitelj pravico tirjati, znaša v občinah I. (najviše) vrste 600 goldinarjev v občinah II. vrste 500 goldinarjev, v občinah III. vrste 400 goldinarjev in v občinah IV. (najniže) vrste 300 goldinarjev. §. 23. Za učiteljska mesta na meščanskih šolah znaša najmanjša gotova letna učiteljska plača brez obzira na ravno omenjene vrste (§. 22) 600 gold. Organom, kateri oskrbujejo gospodar- stvene zadeve šolskega okraja, je dano na voljo, odločiti še kak viši znesek za to plačo. §. 24. Vse gotove zneske v denarjih, katere dobiva učitelj po zavezah posameznih oseb, po ustanovah i. t. d,, pobira (s pridržkom, da se kolikor je mogoče ohrani Ustanovam posebni njih namen) občina na račun šolskega okraja. *) Ta in vsi naslednji s6 * zaznamljeni paragrafi so se spremenili po deželnih postavali od dne 16. oktobra 1873 Stv. 28 in 4. mareija 1879 štv. 9 dež. zale., kateri postavi ste za pričujočo postavo priobčeni v tej zbirki. 8 — 98 - §. 25. Spremenljiva plačila v denarjih se imajo po poprečnih dohodkih zadnjih preteklih treh let spremeniti k oj v stalen znesek za račun šolskega okraja; hira pri posameznih prebivalcih kraja, pobiranje novoletnih dnaruih daril i. t. d. ni več pripusčeno. §. 26. Dokler ne bodo premenjeui v denarje dohodki v blagu, imajo se premeniti po poprečnem razmerji tržne cene vseh let od 1834—1863 (iz- vzemši leto, v katerem je bila najviša, in leto, v katerem je bila najniža), ali, kjer se ne dajo tržne cene določiti, po cenitvi izvedencev ( z ob¬ zirom na navedeni preprečili čas) v stalen dnarni znesek za račun šolskega okraja. §. 27. Dohodki od polj, vrtov (vinogradov), travnikov ali gozdov, katerih vživanje je skle¬ njeno z učiteljsko službo, imajo se preračuniti v denar tako, da se od čistega katastralnega do¬ hodka vsake parcele (kosa zemljišča) odbijejo davki in naloženi jim prikladi. §. 28. Kolikor bi po prerajtanji teh vžitkov (§. 27) do najmanjšega zneska stalne učiteljeve letne plače še premanjkavalo, mora mu šolski okraj v gotovem denarji izplačati, in sicer v na- prejšnih mesečnih odplačilih (ratah). Kjer katera učiteljska služba že zdaj več donaša, nimajo se sedanjemu učitelju dohodki kratiti. §. 29. Pridobitki od kakega pripuščenega postranskega opravila učiteljevega, kakor tudi najemna cena službnega stanovanja, ki jo sme — 99 zahtevati, dalje nagrade, pomoči, doklade i. t. d. se ne smejo od stalne letne plače odbiti. §. '30. Učitelji, ki so v definitivni (zatrdili) službi skoz pet let na kateri javni ljudski šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel za¬ poredoma in s primernim vspehom učiteljevali, dobijo doklado za leta službe z 10% (odstotki) najniže letne plače (§. 22, 23) tiste občine, v kateri služijo ta dan, ko so izpolnili peto leto službe; ta doklada se jim plačuje v naprejšnih mesečnih ratah. Na enak način smejo po vsakih izpolnjenih petih lelili službe do preteklega 30letnega služ- beuega časa, zahtevati novo doklado, katera zna¬ ša 10% najmanjše letne plače tiste občine, v kateri služijo po dovršenih drugih petih letih. Znesek, za katerega je sedanji dohodek katere šolske službe veči od postavno najmanjše letne plače (§. 28), nima se vračuniti v take doklade za leta službe. §. 31. Šolskim okrajem, ki učiteljem name¬ sti doklade za službena leta rajši pravico pomi¬ kanja ali povišanja na višo plačno stopinjo po- dele, je to dovoljeno le s pogoji, da je s poraz¬ delitvijo na posamezne plačne stopinje zagotov¬ ljeno vsaj po vsacih desetih letih do izpolnjenega 30. leta povišanje stalne letne plače za 20% njenega zneska (§. 22). §. 32. *) Ravnateljem ali nadučiteljem tiče o- pravilna doklada, katera znaša v občinah I. in II. plačne vrste za une 300 gold., za te 200 gold,; v občinah 111. plačne vrste za ravnatelje 200 gold., za nadučitelje 100 gold., in v občinah IV. plačne 100 — vrste, za ravnatelje 100 gold. za nadučitelje 50 gold., katero lahko v enakih odplačilih (ratali) s6 stalno letno plačo vred potegnejo. Kjer obstoje plačne stopinje, stopi imenovani ravnatelj ali nad¬ učitelj ob enem na najvišo plačno stopinjo. §. 33. Kdor katero šolo vodi, ima pravico zahtevati stanovanje, obsegajoče najmanj dve sobi in potrebne pristranske prostore, katero se mu ima odkazati, če le mogoče, v šolskem poslopju samem. Če se mu ne more najti, gre mu odškodnina za stanovanje, katera znaša v občinah I. in II. plačne vrste 40%, v občinah III. vrste 30%, v občinah IV. vrste pa 20% najmanjše letne plače v dotič- ni občini. (§ 22.) §. 34. *) Drugi učitelji nimajo pravice do brez¬ plačnega stanovanja; če so ga imeli že tedaj, ko je ta postava moč zadobila, imajo pravico, ga še nadalje obdržati. Tisto velja tudi zastran stanovanjske od¬ škodnine, če jo že dobivajo; dovoliti se jim tudi mora odškodnina, če se jim vzame stanovanje, ki ga že imajo. §. 35. Kjer je založena (oskrbljena) učitelj¬ ska služba z zemljišči (§. 27), mora biti pre¬ skrbljena tudi s potrebnimi gospodarstvenimi pro¬ stori, da jih učitelj lahko rabi. §. 36. Plača podučitelja ima znašati 60% najmanjše letne učiteljeve plače v isti občini (§. 22.) §. 37. *) Pravico, zahtevati stanovanje, ima podučitelj le, če ima že v začetku, ko ta postava moč zadobi, brezplačno stanovanje. — 101 — To isto velja tudi za stanovanjsko odškod¬ nino, katero že dobiva; ta odškodnina se ima do¬ voliti, če se mu stanovanje vzame. §. 38. Dokler nimajo podučitelji zatrdne (de¬ finitivne) službe, potrebujejo za ženitev dovolje¬ nja od okrajne šolske oblastnije. §. 39. Zastran plače učiteljic veljajo pravila, ki so za učitelje ustanovljena (§§. 22, 28); vendar se imajo znižati vsi dohodki le na 80% onih znes¬ kov, ki bi pri enakih okoliščinah spadali na uči¬ telje. §. 40. Učitelji nezapovedanih učnih pred¬ metov, kakor tudi učiteljice za ženska ročna dela dobivajo v §. 14 odst. 2. in 3. državne po^ stave od 14. maja 1869 navedenih primerljajih stalno nagrado (remuneracijo), katero odloči okraj¬ na šolska oblastnija po primeri učnih ur na teden. §. 41. Vse učiteljske osebe, ki imajo na kateri javni, ljudski šoli začasno (provizorno) ali zatrdno (definitivno) službo, imajo se zdrževati vsakega postranskega opravila, ki je za njih stan nespodobno, ali ki jih utegne pri ljudeh ob dobro imč pripraviti ali pa jim čas krade na škodo natančnemu izpolnovanju njih poklica, ali ki da priložnost sumiti, da so pristranske v izpol- novanji učiteljskega poklica. §. 42. Vsak ud učiteljskega stanu ima od tega časa, odkar so mu dohodki po §§. 22—32 sedanje postave vrejeni, opustiti podučevanje po šolskih urah in pa cerkveništvo (mežnarstvo). §. 43 Okrajna šolska oblastnija ima proti 102 — prestopkom v §. 31 navedene prepovedi koj res¬ no postavno pot nastopiti; ako pa zapazi prelom- ke v §. 4 zapopadene prepovedi, ima postaviti dotičnemu obrok k večemu 6 tednov, v katerem se mora odpovedati ali službi, ali postranskim opravilom. Proti tej zapovedi more vložiti v osmih dneh pritožbo pri deželni šolski oblastniji, katera se ima brž ko mogoče rešiti. III. Oddelek. O disciplinarnem ravnanji proti učiteljem , in o njih odstavljanji. §. 44. Vsako obnašo ali ravnanje definitivno ali provizorno postavljenih učiteljev, ki je zoper dolžnosti, ima grajati ali šolski ravnatelj ali o- krajna š dska oblastnija pismeno ali ustmeno, kazaje na postavne nasledke ponavljajočega se takega ravnanja, ali pa jo ima kaznovati deželna šolska oblastnija z disciplinarno kaznijo. §. 45. Take disciplinarne kazni so: a) graja, b) odtegnenje pravice pomaknenja na višo stopinjo, ali doklade za leta službe, c) preložba na drugo učiteljsko mesto, d) odstava (od službe). §. 46. Graja se ima vselej izvršiti pismeno, in jej mora biti pridjano zažuganje ostrejšega ravnanja, ko bi se primerilo, da bi grajanec še kedaj razžalil svojo dolžnost. Po Sletnem neo« 103 — madeževanem vedenji zadetega se na to kazen nič ne jemlje obzir. §. 47. Pomaknenje na katero določeno plačno stopinjo (§. 31) ali privoljenje katere določene vr¬ ste doklade za službena leta (§. 30) se sme za eno ali dve leti odložiti ali pa celo odreči. §. 48. Kedar se nadučitelju ali ravnatelju po kazenski poti službena opravila odvzamejo, s če¬ mer je sklenjeno ponižanje takih oseb na vrsto učiteljev, sme se tudi kam drugam prestaviti ali pa tudi ne. §. 49. V tem primerljaji kakor tudi pri pre¬ stavi po kazenski poti na katero drugo učiteljsko mesto istega okraja, ima disciplinarna razsodba določiti tudi red, s katerim se ima kaznjenec v prihodnje uvrstiti med učiteljsko osebje njegove¬ ga službenega okraja. §. 50. Preden se kateremu udu učiteljskega stanu disciplinarna kazen odloči, ima se po spi¬ sih resničnost djanja določiti iu obdolžencu oči¬ tati, da se opraviči. Ako je opravičenje le ustmeno, ima se vze¬ ti na zapisnik. Če je (ustmeno ali pismeno) o- pravičenie zadostno, mora se to obdolžencu pis¬ meno naznaniti. §. 51. Pri prisojanju v §. 45 navedenih dis¬ ciplinarnih kazni se ni treba deželni šolski ob- lastniji držati nikake zaporednosti disciplinarnih kazni. §. 52. Z odstavljenjem od šolske službe se sme kdo navadno le kazniti, če se vklub eni že 104 — naloženi disciplinarni kazni, zapazijo zopet zna¬ meniti prelomki ali znatna zanemarjenja službe¬ nih dolžnosti. Le tak se lahko koj iz službe dene, kateri je kriv surove krive rabe kaznovalne oblasti ali ki je kriv surovega (hudega) razžaljenja vere in nravnosti, ali takega državljanskega, vedenja, da se ne vjema z njegovim službenim stanom. §. 53 Odstavljenje od šolske službe ima de¬ želna šolska oblastnija zaukazati brez disciplinar¬ ne razsodbe, ako je kdo kazensko sodnijsko obso¬ jen, zarad česar ne more biti voljen v občinsko zastopstvo (§. 48. odi. 3 državne postave od 14. maja 1869). §. 54. Vsako odstavljenje od šolske službe se ima naznaniti ministru za bogočastje in uk, kateri sporoči to deželnim šolskim oblastnijam dru¬ gih v državnem zboru zastopanih dežel. §. 55. Odpravljanje od službe in ustavljenje dohodkov za čas, dokler disciplinarno ali kazen¬ sko preiskovanje traja, mora okrajna šolka ob¬ lastnija odločiti, ako čast učiteljskega stanu zah¬ teva, da se preiskovanec za ča,s preiskovanja od službe odstrani. Pritdžba proti zasojenemu odstra- njenju nima nobene zadrževalne moči. §. 56. Če bi obdolženec ali njegova družina živeti ne mogla, ima okrajna šolska oblastnija ob enem določiti znesek preživljenja, ki se ima obdolžencu dati, ki pa ne sme presegati dveh tretjin letne plače, katero vživa za časa odprave (§§. 22, 30, 31, 32). Ako je pozneje za nekri¬ vega spoznan, gre mu povračilo začasne zgube na službeni plači. — 105 — IV. Oddelek. Kako se učiteljsko osebje v pokoj deva, in kako se preskrbujejo njega zapuščenci. §. 57. V pokoj se ud učiteljskega stanu de¬ ne, ako ni več sposoben, naložene mu dolžnosti opravljati, bodisi zarad prevelike starosti, žarni znamenitih telesnih ali duševnih napak, ali zarad drugih merodajnih okoliščin. Vpokojenje se lahko izvrši na prošnjo dotične osebe, ali pa tudi ura¬ doma brez prošnje. §. 58. Svojevoljna odpoved ali samovoljno popuščenje službe odvzame pravico do vpokojenja. Če se nadučiteljica ali učiteljica omoži, ali če se podučitelj, ki ni še definitivno postavljen, brez dovoljenja od okrajne šolske oblastnije (§. 38.) oženi, velja to, kakor da bi se prostovoljno služ¬ bi odpovedal. §. 59. Popuščenje šolske službe vsled pro¬ stovoljne odpovedi ali vsled vpokojbe sme se brez posebnega dovoljenja deželne šolske oblastnije zgoditi le s koncem šolskega leta, o katerem času se mora tudi službeno stanovanje izprazniti, in se morajo izročiti zemljišča, ki so z učiteljsko službo sklenjena; glede dohodkov od njih gre določevati po §. 78. §. 60. Doslužnina se odmeri doslužencu de¬ loma po letni plači, deloma po letih službovanja njegovega. §. 61. Letna plača se všteva tista, katera se dobiva neprosrednje pred vpokojenjem. 106 — Tisti dokladi po letih službe (§. 30), ki se dajajo najmanjši letni plači tam, kjer ni pravice pomikanja na višo plačno stopinjo, kakor tudi dokladi za službovanjska opravila ravnateljev, in nadučiteljev- štejejo se za dele te letne plače. §. 62. Vštevati se ima tisti službeni čas, v katerem je ud učiteljskega stanu, opravivši pre- skušnjo pripravnosti za učiteljstvo, služil na ka¬ teri javni ljudski šoli. (§. 65 državne postave od 14. maja 1869). Pretrganje službe ne stori, da bi se že dopolnjeni službeni čas ne vštel, če je le dokazano, da ga nista dotični učitelj ali uči¬ teljica sama vzročila ali zakrivila. §. 63. Tistim, ki niso, ko so bili v pokoj djani, še dopolnili službenega časa 10 tIh let (§. 62), kateri bi se jim lahko vštel, tiče le odmera, ki zna¬ ša poldrugoletni znesek letne plače (§. 61), kate¬ ra se sme všteti. §. 64. Tisti, kateri gredo v pokoj do začet¬ ka ll ga do izpolnjenega I5 g * službenega leta (§. 62), katero se jim sme všteti, dobijo za doslužnino pen- zijo) tretji del letne plače, katera se jim sme všteti. Z izpolnjenim 15 tim službenim letom imajo pra¬ vico zahtevati tri osmine ali osme dele, in dalje z vsakimi izpolnjenimi 6 leti drugi osmi del; z izpolnjenim 40. službenim letom imajo pravico zahtevati kot doslužnino ves znesek letne plače (§. 61), katera se jim sme všteti. §. 65. V pokoj dene se kdo, ali stalno, ali le začasno. V zadnjem primerljaju mora dotičnik po odstranjenju tistih zadržkov njegove delavnosti, ki so njegovo vpokojenje zakrivili, po ukazu de- — 107 — želne šolske oblastnije dalje pri šolah služiti, ali pa odpovedati se vžiranju pokojnine. Tudi v prvem primerljaju neha vživanje doslužniue, ako prevza¬ me tisti, ki je v stalni pokoj djan, kako javno službo, s katero je sklenjena letna plača. §. 66. Vdove in sirote udov učiteljskega stanu imajo le tedaj pravico zahtevati preskrCP'*' nino, ako je umrli mož in oče sam imel pravico do pokojnine. §. 67. Vdove in sirote podučiteljev imajočih spričevalo pripravnosti za učiteljstvo, ki so se brez k temu potrebnega dovoljenja (§. 38) oženili, nimajo pravice zahtevati kake preskrbnine. §. 68. Vdova katerega učitelja, kateri ob času svoje smrti ni bil še izpolnil desetega službenega \ leta (§. 62), katero se mu sme všteti, dobi odmero, ki znaša četrti del zadnje letne plače, katero je ranjki užival, in katera se sme všteti (§. 61). §. 69. Ako je ranjki že bil izpolnil deseto . službeno leto (§. 62), katero se mu je smelo všteti, j gre vdovi penzija, ki znaša tretji del zadnje let¬ ne plače, katero je umrli užival (§. 6 j, in katera se mu sme všteti. §. 70. Ako se je zakon z umrlim še le med pokojem sklenil, ali, če je bila zakonska zveza pred njegovo smrtjo vsled sodnje razporoke raz¬ drta, pa da ni on tega kriv, nima udova pravice zahtevati nikake pokojnine. §. 71. Ako se v drugo omoži, sme si žena penzijo za zopetno vdovstvo pridržati, ali pa dveletni znesek tiste penzije kot odpravek spre¬ jeti.. — 108 — §. 72. Za vsakega otroka ranjkega moža, katerega ima rediti udova, katera ima pravico do penzije, gre jej odgojni pripomoček, ki se ima odločiti tako, da njena penzija z vsemi odgojnimi pripomočki vred ne presega polovice zadnje letne plače, katero je umrli mož in oče dobival, in katera se sme všteti (§. 61). §. 73. Rejni pripomoček vsakega otroka mine z izpoljnenim 20 tim letom, ali tudi z dnevom preskrbljen j a, če je bil že pred 20. letom preskrb¬ ljen. §. 74. Če ni po katerem umrlem udu učitelj¬ skega Stanu nobene vdove, ali če ona pokojnine zahtevati ne more, (§. 70), gre nepreskrbljenim otrokom ranjkega, ki niso še izpolnili dvajsetega leta, vsem skupaj v primerljaju §. 68 tista od¬ pravnina, ki bi šla vdovi, v primerljaju §. 69 pa spovzetna (konkretalna) pokojnina, katera znaša šesti del zadnje letne plače, ki jo je umrli užival, in katera se sme všteti. §. 75. Ta spovzetna (konkretalna) pokojnina neha še le tisti dan, ko ni več nobenega nepre¬ skrbljenega otroka ranjkega manj ko dvajset let starega. §. 76. Ako se vdova katerega učitelja ali ravnatelja zopet omoži, stopi na mesto rejnih pripomočkov (§. 72) za otroke ranjkega spovzetna pokojnina (§. 74); ako si pa penzijo pridrži za primerljaj zopetnega vdovstva, nanaša se ta pri¬ držek tudi na rejne pripomočke, tako da neha spovzetna penzija otrok tedaj, ko omenjeni pri¬ merljaj nastopi. 109 §. 77. Vdova in otroci v dejanskem služ¬ bovanju umrlega uda učiteljskega stanu imajo pravico, v njegovem brezplačnem stanovanju še četrt, leta ostati, ali pa stanovanjski dnarui zne¬ sek, ki mu gre še za prvo prihodnji spadavni obrok, potegniti. §. 78. Dohodki v založbo šolske službe spa¬ dajočega zemljišča (§. 27) gredo dedičem katerega v dejanskem službovanju umrlega učitelja le tedaj, ako je umrl med 1. dnevom junija in 30 tim okto¬ bra. Drugače imajo dediči pravico, zahtevati le povračilo tega, kar so potrosili za pridelanje teh užitkov. §. 79. Ako zadnja letna plača, ki jo je kateri v dejanskem službovanju umrli učitelj uži¬ val, in ki seje smela všteti, ni presegala 600 gld., in ako zapuščina ne zadostuje, da bi se mogli bolniški in pogrebni stroški poplačati, gre dedičem umrlega četrti del tiste letne plače pod naslovom pogrebne četrtine. §. 80. Za zalaganje doslužnine učiteljev ali učiteljic, ki ne morejo več služiti, kakor tudi za izpolnitev zahtevanj preskrbljenja njih zapuščen- cev napravi se penzijska blagajnica, katero ima oskrbovati deželna šolska oblastnija (§. 57 državne postave od 14. maja 1869). §. 81. Vsi udje učiteljskega osebja, ki po opravljeni prekušnji zmožnosti za učiteljstvo do¬ bijo katero službo, imajo dolžnost, odrajtati pen- zijski blagajnici 10-f- svoje prve po vrejenji pote¬ gnjene letne plače, ki se jim,sme za pokojnino — 110 všteti, in enoliko od zneska vsacega zanaprej jim zagotovljenega plačnega poviška, vsake doklade za leta službe, ali opravilne doklade, in zraven tega pa še vsako leto 2i- svojih letnih dohodkov, ki se jim smejo za pokojnino všteti. §. 82. Kot posebni prihodki gredo v pen- zijsko blagajnico: 1. tisti postavni doneski od zapuščin, ki so doslej normalno-šolskemu zaloga dohajali; 2. na deželo spadajoči presežki pri gospo¬ darjenju z zalogo šolskih knjig; 3. interkalarji za izpraznjena učiteljska mesta, na kolikor ne tičejo dedičem katerega umrlega ravnatelja, nadučitelja (§§. 78. 79), ali kolikor ne spadajo k nagradi (remuneraciji) pomočnega uči¬ telja. 4. Globe, katere dohajajo vsled od šolskih oblastni) naloženih kazni. §. 83. Daljni znesek, ki bi se za zalaganje letnih stroškov za penzijsko blagajnico še potre¬ boval, doda se iz deželnih zalogov. §. 84. Presežki, ki nastajajo iz letnih dohod¬ kov penzijske blagajnice (§§. 81—83), imajo se vkapitaliti, in le njih obresti naj se vrajtajo v prihodnji letni račun. §. 85. Penzije, katere uživajo udje učitelj¬ skega stanu ali njih zapuščenci že zdaj, imajo plačevati v prihodnje tisti, kateri so zavezani, jih plačeyati. — 111 — Prehodne določbe. §. 86. Kakor hitro ta postava obvelja, izvrši deželna šolska oblastnija v §. 21 navedeno raz¬ vrstitev vseh šolskili občin. §. 87. Na podlagi te razvrstitve napravi vsaka okrajna šolska oblastnija kataster (popis vseh učiteljskih slnžeb v okraju) in določi ob enem dohodke, kateri gredo vsakemu opravljalcu teh slnžeb §§. 22—40. §. 88. Zraven se ima le tistim zatrdno (definitivno) postavljenim udom učiteljskega stanu dovoliti prva v §. 30 zaznamovana doklada za leta službe, ki so že skoz 15 let na kateri javni ljudski šoli v državnem zboru zastopanih dežel neprenehoma in s primernim vspehom delovali. Vsi drugi dobijo še le po dovršenem 15. letu službovanja prvo doklado za leta službe. §. 89. Uravnanje vseh udov učiteljstva, o- pirajoče se na omenjeni popis (kataster) mora biti do čistega izvršeno nar pozneje eno leto po tem, ko zadobi moč sedanja postava. §. 90. Med tem časom ima tudi penzijska denarnica svoje delovanje pričeti. Pri vrejenju dohodkov vsakega uda učitelj¬ skega stanu se ima donesek, kterega mora po §. 84 odrajtati, pri denarnici šolskega okraja predpisati. Končne določbe §. 91. Sedanja postava zadobi moč z začet¬ kom prvega šolskega leta po nje razglašenji. 112 — §. 92. Kakor hitro sedanja postava obvelja, izgube svojo veljavnost vse dozdanje postave'in vsi ukazi, ki se tičejo predmetov te postave. §. 93. Da se ta postava izvrši, in da se izdajo potrebni poduki, je naročeno, da poskrbi minister za bogočastje in poduk. Na Dunaju 10. marca 1869. Franc Jožef 1. r. Strematjr 1 . r. veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško zastran prenaredbe §§. 21 , 22, 32, 34 in 37 po¬ stave od 10. marcija 1870 štev. 18 (Deželni zakonik). Zakonik in ukaznik štev. 28. Po predlogu deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako: ČLEN I. §§. 21, 22, 32, 34 in 37 postave od 10. marcija 1870 štev. 18, (Deželni zakonik) se na¬ domestijo tako: — 113 — §. 21. Da se zračuni znesek, ki je za vsako učiteljsko službo odločen, razdelijo se šolske ob¬ čine z ozirom na poprečne cene za življenje naj¬ potrebnejših reči in na druge krajne okolnosti v tri vrste. To razdelitev napravi deželna šolska oblast- nija in jo vsakih D' let pregleda ; vendar jo sme tudi med tem časom popraviti. §. 22. Najmanjši znesek učiteljeve gotove letne plače znaša v občinah I. (najviše) vrste 600 gld., v občinah JI. vrste 500 gld., in v ob¬ činah III. vrste 400 gld. g. 32. Ravnateljem ali nadučiteljem tiče opra¬ vilna doklada, katera znaša v občinah I. in II. plačne vrste za une 200, za te 100 gld., v obči¬ nah III. plačne vrste za prve 100 gld., za druge 50 gl., katero lahko v enakih odplačilih (ratah) se stalno letno plačo vred prejemajo. Kdei obstoje plačne stopinje, stopi imeno¬ vani ravnatelj ali nadučitelj ob enem na najvišo plačno stopinjo. g. 34. Drugim učiteljem tiče stanovanjska odškodnina določena v znesku letnih 80 gld. §. 37, Podučitelju gre tudi stanovanjska odškodnina v znesku 80 gld. ČLEN II. Te prenaredbe ne spremenijo onih pravic do večih plač, katere je uže zadobilo učiteljsko osebje, nameščeno po določbah postave od 10. marcija 1870 štev. 18. (Deželni zakonik). 9 — 1 u ČLEN m. Ta postava zadobi veljavo tistega dne, ko se razglasi. ČLEN IV. Mojemu ministru za uk in bogočastje je naročeno, da to postavo izvrši. Gddolld na 16. oktobra 1875. Frane Jožef s. r. 8tremaijr s. r. veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, zastran nekaterih prenaredb v deželnih postanih od 10. marcija 1860, št. 18 in od 16. oktobra 1875, što. 28 (dež. zale.) Deželni zakonik in nkaznik 1. 1879 3tv. 9. Po predlogu deželnega zbora poknežene Mo¬ je grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le: §. 1. Učiteljsko osebje na občnih javnih ljud¬ skih šolah obstoji iz nadučiteljev, učiteljev in podučiteljev. 115 - Enako je razvrščeno tudi učiteljsko osebje dekliških šol. §. 2. Na javnih ljudskih šolah so učitelji razvrščeni v tri razrede in sicer: I. razreda sč 600 gl. II. „ „ 500 „ III. „ „ 400 „ letne plače. §. 3. V šolskem okraju Goriškega mesta ne sme število učiteljev prvega razreda presegati polovice skupnega števila učiteljev. V drugih šolskih okrajih ne sme prestopati število učiteljev prvega razreda dvanajstine, ono druzega razreda pa ne treh dvanajstin skupnega števila učiteljev v dotičnem šolskem okraji. §. 4 Kdor ima pravico učitelje predstavljati (imenovati), določuje po predlogu ožjega okrajnega šolskega svetovalstva, v katere razrede se imajo vrstiti učitelji njegovega okraja. Deželna šolska oblastnija izda dekret v zmislu postave od 10. marcija 1870, štv. 18 (§§. 12 in 13). §. 5. Kdor vodi katero občno javno ljudsko šolo, ima pravico do opravilskega priklada, do¬ ločenega v letnem znesku 30 gl., če je šola enorazredna, „ „ „ 50 „ „ „ „ dvorazredna, „ „ „ 75 „ „ „ „ trirazredna, „ „ „ 100 „ n „štiri-alivečrazredna. §. 6. Kdor katero šolo vodi (§. 12 državne postave od 14. maja 1869), ima pravico do sta- 116 — novanja, obsegajočega vsaj dve sobi iti potrebne pristranke prostore, katero se mu odkaže, če le mogoče, v šolskem poslopji. Če se mu ne odkaže stanovanje, gre mu za isto odškodnina v mestu Gorici letnih 200 gl., v drugih krajih pa letnih 100 gl d. §. 7. Podučite!} dobiva letno plačo 300 gld. zraven stanovanjske odškodnine (§. '37 dež. po¬ stave od 16. oktobra 1875. št. 28), katera je v mestu Gorici določena v letnem znesku 160 gl. Enaka stanovanjska odškodnina tiče tudi učite¬ ljem v mestu Gorici. §. 8. Določbe predstoječih paragrafov velja¬ jo tudi za učiteljice, samo da imajo one dobivati 80% od plač, določenih za učitelje. Podučitelji- eam je določena letna plača 280 gl. in stanovanj¬ ska odškodnina 120 gl. v mestu Gorici, drugod pa 60 gl.. Enaka stanovanjska odškodnina tiče tudi učiteljicam. §. 9. Te prenaredbe ne spreminjajo pravic do večih dohodkov, katere so učiteljske osebe uže zadobile vsled deželnih postav od 10. marcija 1870, št. 18, in 16. oktobra 1875, št. 28 (dež. zak.) §. 10. Učiteljskim osebam, ki službujejo zdaj v krajih I. in II. razreda, se odmenijo do¬ hodki I. in II. razreda v zmislu in po določbah §§. 2 in 3. §. 11. Ta postava stopi v veljavo tistega dne, ko se razglasi. Po njej se razveljavijo vse določbe poprej navedenih postav, za kolikor se ž njo ne vjemajo. 117 — Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročeno, da to postavo izvrši. Na Dunaji, dne 4. marcija 1879. Franc J»že? s. r. Stremayr s. r. zastran ustanovljanja , vzdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih učilnic. Zakonik in Ukazuik 1.1870 št. 30. S privolitvijo deželnega zbora polcnežene Moje grofije Goriške in Gradiške ukazujem ta¬ ko le: Prvi oddelek. O ustanovljanji in vzdrževanji javnih ljudskih šol. §. 1. Javna ljudska šola se ima ustanoviti povsod, kjer biva v enem okraji ali več eno uro naokoli raztresenih krajih, selih ali posameznih hišah, skupaj po petletnem poprečnem računu naj¬ manj 40 otrok, ki imajo dolžnost, hoditi v šolo, in ki morajo več od pol milje oddaljeno šolo — 118 — obiskovati. (§. 59 državne postave od 14. maja 1869). §. 2. Kjer so v navedenem okrogu krajne razmere take, daje, bodisi od časa do časa (periodič¬ no) ali stalno, težko v šolo hoditi, izpostavi naj se v zato pripravnem kraju vsaj za neugodni čas leta en podučitelj te šole, ali pa naj se v naj¬ slabšem primerljaji trikrat na teden tja poda učit. Ta taka izpostavljenica (ekspositura) ali začasna postaja je del one šole, pri kateri služi podučitelj. §. 3. Kakor hitro tisti, ki ima dolžnost, šolo ustanoviti in vzdrževati, premore, ima se izpostavljenica ali začasna postaja s samostalno šolo nadomestiti. §. 4. Kolikor dopusti porabliivo premoženje, naj se posebno v bolj naljudenili krajih skrbi, da se mešane obstoječe šole po spolih razdelijo, iu ustanovijo posebne dekliške šole. Ta razdelitev se ima izvršiti povsod, kjer število postavno po¬ trebnih učiteljev šest presega (§. 11 državne po¬ stave od 14. maja 1869). §. 5. V vsakem šolskem okraji se ima usta¬ noviti, ako je mogoče, ena meščanska šola. §. 6. Šolske oblastnije imajo paziti na to, da se potrebne ljudske šole (§§. 1, 5, 12), kjer jih še ni, brez nepotrebnega odkladanja ustanove, in da se zagotovijo vsi potrebni pogoji zatrdnega in blagonosnega njih obstanka. §. 7. Vse okoliščine, ki so za usta;; o vij en je šole in za nje uravnanje merodajne (važne), ima — 119 — določiti komisija, sestavljena iz vseli vdeležencev, ter jih, če je treba, na mestu samem pregledati; komisijski zapisnik je podloga daljnim določbam. §. 8. Nikdar se ne sme dvoliti pomnoženje ljudskih šol na škodo dobri uravnavi in pospehu potrebnih učilnic (§§. 1. 5. 12). §. 9. Vsaki javni ljudski šoli se ima odka- zati šolski okrog, kateri obsega v njo všolane kraje njih dele, ali posamne hiše (šolski okrog). Pri obmejenji šolskih okrogov so navadno merodajne meje občinskih okrajev, razen, ko bi bilo primer¬ nejše v polajšanje šolskega obiskovanja nekatere občinske dele šoli sosedne občine odkazati. §. 10. Naprava šolskih okrogov (všolanje) ima namen, zagotoviti vsem otrokom, ki v šolskem okrogu bivajo, priložnost, da se lahko v šolo vzamejo in da jim je mogoče redno se poduka udeleževati. §. 11.Otroci, ki bivajo zunaj šolskega okraja, smejo se sprejeti le takrat, ako se šolske sobe s tem ne prenapolnijo. To velja tudi zastran sprejemanja onili otrok, ki niso še splolnili šeste¬ ga, oziroma sedmega leta starosti, ki so pa od krajne šolske oblastnije dobili privoljenje, da smejo stopiti v javno ljudsko šolo. §. 12. Šola, ki je bila že primorana skozi pet let veče število svojih letnih tečajev ali raz¬ redov v paralelne (vstrične) razrede ločiti, ima se, kakor hitro je ta cas pretekel, na dve šoli razdeliti. §. 13. Kedar se izbira prostor za zidanje — 120 šolskega poslopja, ima predstvo tisti, ki je odda¬ ljen od hrupnih krajev in cest, od takih obrtnijskih naprav, v katerih je velik hrum, kakor tudi od krajev, od kodar prihaja škodljiv smrad, od mlak ali drugih voda i. t. d. V šolskili poslopjih, ki so pri tleh, morajo biti sobe vsaj dva čevlja više, ko cesta; okna imajo biti napravljena tako, da ne moti otrok to, kar se zunaj šole godi. Tudi je treba skrbeti, da ne pride šolsko poslopje v zvezo z najemno hišo. §. 14. Število šolskih sob se ravna po šte¬ vilu za šolo potrebnih učiteljev (§. 11. državne postave od 14. maja 1869). Visoke imajo biti, ako je mogoče, 12 čevljev in morajo imeti za vsacega otroka 6 štirijaških čevljev površja, zra¬ ven pa tudi zadosti prostora za učni oder in eno omaro, za šolsko tablo, ter da je lahko hoditi do in v klopi in to z ozirom na morebitno pomnoženje učencev. Vse šolske sobe imajo biti dovolj svetle in zračne; stanovanja učiteljevega se pa ne smejo neposrednje držati. §. 15. Šolske klopi morajo biti, z ozirom na starost in velikost otrok vsake šolske sobe napravljene tako, da lagotno v njih sedč. Vse klopi na pult narejene (pisalno viseče) morajo imeti od zadaj naslonilo, in morajo biti napravlje¬ ne tako, da stojijo noge ali na podu ali na klopem pribitih ozkih deskah. Sedala morajo biti tako postavljena, da pride ysa glavna svitlobaod leve strani ali od za hrb¬ ta, in da sedijo učenci proti steni, ki je brez 121 — oken, pred katero je šolska tabla in učiteljeva »niza (ali pisalnik). §. 16. Stopnjice in prebodi (koridorji) mo¬ rajo biti zračni in svetli, vsaj 6 čevljev široki, in stopnjice naj ne bodo nikdar na rčbe naprav¬ ljene. Stranišča naj bodo narejena tako, da ne diši nadležno ne po stopnjicah in prehodili, ne v šolske sobe. Vsako šolsko poslopje mora imeti pokrit prostor za telovadstvo, in preskrbljeno biti s potrebno pitno ali za kaj druzega porabljivo vodo. §. 17. Natančneje določbe o notranji uredbi šolskih poslopij in njih delov, kakor tudi o po¬ trebni šolski opravi se bodo naznanile po ukazu, ki ga izda minister za bogočastje in uk zaslišavši popred deželno šolsko svetovalstvo. V tem ukazu bode tudi določeno, kako se imajo ravnati teh¬ nični organi političnih oblastnij ali deželnega zastopa pri potrjevanji in izpeljevanji stavbenih načrtov, pri omišljevanji šolske uprave, in pri paženju, ali so poslopja v dobrem stanu in ali njih notranja vredba namenu zadostuje, ali ne. §. 18. Okrajno šolsko svetovalstvo odločuje stroške za kurjavo, svečavo in snaženje šolskih poslopij, ustanovivši za vsako šolo v primeri nje kubičnega prostora (dolgosti, širokosti, visokosti) in po nje legi najmanjši znesek dotičnih stroškov, kateri se ne sme preseči. §. 19. Ženske ne smejo dalje podučevati dečkov, ko v štirih spodnjih letnih tečajih, naj si bodo dečki sami v posebnih razredih, ali z dekli¬ cami skupaj. — 122 §. 20. Javna ljudska šola sme se zapreti le s privoljenjem ministra za bogočastje in uk, in to le, če ne spada v vrsto potrebnih učilnic (§§• h 6 , 12 ). Drugi oddelek. O obiskovanji javne ljudske Sole. §. 21. Dolžnost v šolo hoditi začenja se za otroke po izpolnjenem šestem in neha z izpolnje¬ nim štirnajstim letom življenja (§. 21 državne postave od 14. maja 1869). Deželno šolsko svetovalstvo pa, zaslišavši okrajno šolsko svetovalstvo, to dolžnost lahko skrči na čas med sedmim in izpolnjenim dvanaj¬ stim letom za tiste šolske okroge, kjer silne oko¬ liščine to zahtevajo (§. 75 državne postave od 18. maja 1869). §. 22. Tik pr«d začetkom šolskega leta na¬ pravi krajna šolska oblastnija zapis vseh otrok v šolskem okrogu, ki so tiste starosti, da morajo šolo obiskovati, brez razločka verske spoznave in domovinske pravice. Kdor katerega otroka zataji, da se ne zapiše, ali, kdor o njem kaj ne¬ resničnega sporoči, ima se kaznovati z globo od 1—20 gld., in, ko ne bi mogel plačati, z zapo¬ rom od 1—4 dni. » ■m i— 1 ^ 2, 3. Otroci, ki zaradi kake dušne ali te¬ lesne pomanjkljivosti javne ljudske šole obisko¬ vati ne morejo, ali, ki se doma ali v katerem privatnem zavodu podučujejo, ali so že na kakem višem učilišči, naj se zapišejo y poseben zapisek, — 123 — kateri se ima koj okrajni šolski oblastniji pred¬ ložiti. §. 24. To isto velja za otroke, ki delajo v fabrikah, obrtnijskik zavodih, rudnikih, šotiščih i. t. d. in ki dobivajo poduk v kaki fabriški šoli. §. 25. Okrajna šolska oblastnija ima oblast, še drugih dokazov zahtevati glede okoliščin, za- rad katerih so v §§. 23, 24 navedeni otroci obi¬ skovanja javne ljudske šole oproščeni. §. 26. Ko bi otroci, ki nimajo nikakega vzroka, oproščeni biti (§§. 22, 23) v prvih štir- najstih dneh šolskega leta v katero javno ljud¬ sko šolo sprejeti ne bili, mora krajna šolska o- blastnija stariše ali njih namestnike njihove dolž¬ nosti opomniti. Če ne dajo v naslednjih treh dneh otroka v katero javno ljudsko šolo vpisati, zapadejo globi od 1—5 gold.; če pa nimajo s cim plačati, kaznujejo se z zoporom, toda ne čez 24 ur. §, 27. Ako krajna šolska oblastnija med šolskim letom izve, da se je kak otrok, ki ima dolžnost, šolo obiskovati, iz svojega šolskega o- kroga v kateri drugi preselil, mora to dotični krajni šolski oblastniji sporočiti. Ako pa izve, da se je otrok, ki je dolžan v šolo hoditi, iz kake¬ ga drugega v njen šolski okraj preselil, mora ga koj v zapisek šolski dolžnosti podvrženih otrok sprejeti ter postopati po §§. 23 in 26 te postave. §. 28. Krajna šolska oblastnija pregleduje dvakrat na mesec zapiske izostajanja učencev iz šole in postopa proti starišem ali njih namestni- 124 — kom, katerih nemarnost je kriva, da otroci v šolo ne hodijo. Ravnati se ima z njimi tako, kakor kedar niso dali v javno ljudsko šolo vpisati šolski dolž¬ nosti podvrženega otroka, ki postavno (§. 26) ni oproščen. Ako se izostajanje zadostno ne opraviči, velja to, kakor da bi se celo ne bilo opravičilo. §. 29. Kazen je mogoče zvišati do 10 gold. ali dvadnevnega zapora, ako so stariši iz dobič- kohlepnih vzrokov zamudo zakrivili. §. 30. Enako se kazen poviša, ako so sta¬ riši ali njih namestniki večkrat krivi, da otroci ne obiskujejo šole. (§§. 26, 28). V takem primerljaji se sme odmeriti kazen do 20 gold. ali štiridnevnega zapora. Če dobivajo taki stariši kako podporo, bodisi iz denarnice za uboge, ali iz drugih dobrotnih naprav, ima jim jo dotična oblastnija odvzeti. §. 31. Lastniki fabrik, obrtniških naprav, rudarij, in šotišč, ki otrok, kateri pri njih delajo, k rednemu obiskovanju šole ne silijo, zapadejo kaznim, ki so odločene v §§. 26, 28 in 30. §. 32. Otrok, ki je dolžan hoditi v šolo, sme se izbrisati iz zapiska (šoli podložnih otrok) še le potem, ko more s spričevalom javne ljudske šole dokazati, da najpotrebniše reči že zna (§. 22 državne postave od 14. maja 1869). §. 33. Dolžnosti, tako spričevalo predložiti, so oproščeni le tisti otroci, ki so v zapovedanem času na katerem višem učilišči, in tisti, kateri so očitno v takem dušnem ali telesnem stanu, da se ne morejo vdeležiti dobrot javne ljudske šole. — 125 — §. 34. Stariši sli namestniki, ki izvzemši ta dva primerljaja (§. 33) otroke šoli odtegnejo, pre- dno so dobili eno spričalo, zapadejo posvarjevanju in kaznovanju, katero je odločeno za zanemarjenje šolskega obiskovanja. Ravno to velja tudi lastnikom fabrik, obrt- nij, nidarij, šotišč i. t. d., kateri otroke, ki pri njih delajo, od šolskega obiskovanja zadrževajo. §. 35. Kazni naznanjene v £§. 22, 25, 26, 28, 30, 31 in 34 naloži na prvi stopnji okrajna šol¬ ska oblastnija. Ravnava je tista, ki je zapoveda¬ na za preiskovanje in razsojanje v kazenskem zakoniku neprevidenili prestopkov. §. 36. Pritožbe proti razsodbam zarad nepri- četega, zanemarjenega ali prezgodaj pretrganega obiskovanja šole nimajo nikakoršne odloživne moči, če niso namenjene proti kaznovanju. §. 37. Proti starišem, ki vkljub temu, da so bili že večkrat kaznovani, svojih dolžnosti zastran pošiljanja otrok v šolo še ne spolnujejo, postopa se po §. 176 in 177 obč. drž. zak. Lastnikom fabrik i t. d. se sme že pri prvi ponovitvi (prestopka) vzeti pravica, posluževati se v njih podvzetji otrok, ki jih veže še dolžnost, v šolo hoditi. Tretji oddelek. O strošku zn ljudske šole in kako sc zalaga. §. 38. Ustanovljanje in vzdrževanje potreb¬ nih ljudskih šol (§§. 1, 5, 12) je skupna zadeva vsakega šolskega okraja, kateri ima tedaj skrbeti 126 — za vse njih materijalne potrebe, in tudi za plačo učiteljskega osebja. §. 39. Za oskrbovanje opravil, ki iz tega nastanejo, pomnoži se okrajna šolska oblastnija v tistih šolskih okrajih, kateri obstoje iz več ob¬ čin, za osem udov z določivnim glasom. Volijo jih izmed občinskih volilcev za 6 let po absolutni večini glasov županstva tistih občin, ki so v okra¬ ju; opravila morajo brezplačno oskrbovati. §. 40. Če obstoji šolski okraj iz ene same občine, oskrbuje v §. 38 navedena opravila, kakor druge občinske zadeve, občinsko zastopstvo po svojih izvršilnih organih. §. 41. Šolski okraj prevzame vse dolžnosti, ki jih je imela do sedaj z ozirom na nstanovlja- nje in vzdrževanje potrebnih ljudskih učilnic v- saka posamezna šolska občina, bodisi sama za-se ali skladnje z drugimi osebami ali korporacijami. §. 42. Če so vsled katere postave ali po¬ godbe zraven šolske občine še druge osebe ali korporacije dolžne, kaj delati ali donašati za materijalne potrebe, ali za službene dohodke uče¬ čega osebja, imajo take dolžnosti popolnoma ve¬ ljavne ostati. To isto velja o ustanovah in zalogih. §. 43. Če so bili katerim določenim šolam po ustanovi ali na podlagi privatnopravnih na¬ slovov posebni prihodki odmenjeni, imajo se ohra¬ niti ter mora se, kolikor mogoče, posebni njih namen spoštovati. §. 44. Le tistih dolžnosti, ki jih ima še ob¬ stoječe šolsko patronstvo, iznebi se lahko njega — 127 — imetnik (patrom), ki ima pravico, o tem kaj dolo¬ čiti, ako se patronstvu odpove. Pravice, ki so bile s tem sklenjene, zadobi potem šolski okraj. §. 45 Ko bi se zdelo šolskemu okraju pri¬ merno, katero izmed še obstoječih šolskih patron- stev odpraviti in bi ob enem vsa bremena tega patronstva prevzel okraj, odpravi se patronstvo z deželno postavo, ako se ni moč s pooblaščencem z lepa pogoditi. §. 46. V denarnico šolskega okraja prihaja¬ jo za šolske namene podeljeni darovi in sporočki (pa da se jim, kolikor mogoče, ohranijo njihovi posebni nameni), šolnina in drugi posebni dohodki za šolske namene. §. 47. *) Kar se tiče šolnine, razdeli deželno šolsko svetovalstvo šole po razmerah občin, v katerih so, v štiri, vrste, ter ima znašati šolnina v posameznih vrstah 30, 20, 12 in 10 soldov na mesec za vsacega otroka, ki šole obiskuje. Ubogim občinam III.*® in IV. t0 vrste sme deželna šolska oblastnija, za štiri spodnje letne tečaje šolnino začasno znižati, na 5 in 4 kr. na mesec za vsacega šolo obiskujočega otroka. §. 48. Šolnino pobira brez pomoči učitelja vsak mesec občinski župan, kateri ima nabrani znesek konec vsacega meseca denarnici šolskega okraja odrajtati in zaračuniti. Zastanki šolniuski se imajo potirjevati po določilih veljajočih za pobiranje zastanih prikladov. *) §.§. 47, 48, 49, 50 iu 51 so razveljavljeni vsled postave Iti. oktobra 1875 štv. 27 deželnega zakonika. 128 — §. 49. Krajna šolska oblastnija ima pravico otroke ubogih starišev brez obzira na njih na¬ predek popolnoma, ali deloma šolnine oprostiti, starišem pa, ki morajo plačevati h krati več ko za troje otrok, ki šolo obiskujejo, šolnino znižati. Pomanjkljej, ki iz tega nastane, ima se do¬ polniti iz občinskih zalogov šolskega kraja, če ni takih ustanov, iz katerih se popolnama ali de¬ loma lahko šolnina na dotični šoli plačava. §. 50. Občinsko zastopstvo šolskega kraja sme tudi skleniti, da prevzame občinska denarnica plačevanje šolnine za otroke, ki šolo obiskujejo. §. 51. Tako tudi deželna šolska oblastnija občinskemu županstvu lahko dovoli, da sme ono šolnino pobirati, da pa mora plačati denarnici šolskega okraja počezen znesek preračnnjen po skupnem znesku zadnjih preteklih treh let (§§. 48, 49), katerega številka pa se mora vsaka tri leta v novič določiti. §. 52. Kazen šolnine se nima tirjati niti vpisnina, niti kako posebno plačilo za učenje ka¬ terega koli zapovedanega predmeta, niti za pora¬ bo šolskim namenom odločenih priprav in učnih pomočkov, niti za kurjavo, svečavo ali snaženje šolskih hramov i. t. d. Šolske knjige in druge učne pomočke imajo pripraviti otrokom stariši ali njih namestniki, in kjer je njih ubožtvo doka¬ zano, mora jih priskrbeti občina šolskega kraja. §. 53. Ako otroci, ki šolo obiskujejo in ka¬ teri so po vsem ali deloma šolnine (§. 49) opro¬ ščeni, ali ki so bili s potrebnimi učnimi pomočki (§. 52) preskrbljeni, nimajo v šolskem kraju — 129 — pravice domovinstva, zahteva lahko občina šol¬ skega kraja, da ji stroške povrne občina, kjer je otrok doma. §. 54. K potrebnim stroškom šolskega okraja se štejejo tudi: a) zalaganje učiteljske knjižnice, za katero se vdrži učiteljem pol -• (odstotka) letne plače; h) stroški, ki jih prizadevajo konferencije okrajnih učiteljev s potnino vred, ki se mo¬ ra privoliti udom, kateri se konferencij vde- ležujejo; r) potnine in dnine tistih, ki se bodo pošiljali od ekrajnili konferencij k deželnim konfo- rencijam. §. 55. Ako se že naprej vidi, da šolski do¬ hodki (§§. 42, 43, 46) ne zadostujejo, da bi se z njimi preračnnjeni stroški šolskega okraja za prihodnje leto pokrili, mora se razpisati (§. 39) priklad, kateri se pobira v mestih z lastno ustavo (statutom) enako drugim občinskim prikladom, zunaj takih mest pa ob enem z deželnim prikla¬ dom na izravne davke. §. 56. Proračuni šolskih okrajev se bodo morali napravljati tako, da bo razviden skupni iznosek dozdevnih stroškov prihodnjega leta brez ozira na prihodke in doneske omenjene v §§. 42, 43, 46. Ta celi iznosek stroška se porazdeli na izravne davke posameznih občin in se bode od njih tirjal po §. 55; odbiti pa se imajo sleherni občini tisti dohodki, kateri se bodo plačevali v okrajno denarnico vsled tega, kar je rečeno v č?§. 42, 43, 46. 10 — 130 — §. 57. Posebna postava določi, ali in koliko imajo tudi deželni zalogi skladati za stroške šol¬ skih okrajev. Prehodne določbo. §. 58. Obstoječe šole za silo se imajo v dveh letih potem, ko ta postava moč zadobi, enako drugim javnim ljudskim šolam uravnati ali pa odpraviti, če se ne zdijo več potrebne. Ali in kako se imajo vpeljati nedeljske ali večerne šole, določi posebna postava. §. 59. Sedanjo razdelitev šolskih krogov imajo, kakor hitro zadobi ta postava moč, okraj¬ ne šolske oblastnije pregledati. §. 60. Med enim letom, ko zadobi veljavo ta postava, se ima opraviti všolanje vseh krajev v deželi, njih delov ali sel, in posameznih hiš. Končne določbe. §. 61. Ta postava zadobi moč z začetkom prvega šolskega leta po nje razglašenji. §. 62. Kakor hitro ta postava obvelja, izgube svojo veljavnost vse dosedanje postave in vsi ukazi, ki se tičejo reči v tej postavi zapopadenih, na kolikor so navskriž z določbami te postave, ali na kolikor jih le-te določbe nadomeščujejo. §. 63. Naroča se ministru za bogočastje in uk, da izvrši to postavo in izdh potrebne poduke. Franc Jože! 1. r. Tschabuschnigg 1. r. — 131 — veljavna za pokneženo gnojijo Goriško in Gradiško zastran doneskov 'pokojninski denarnici poknežene grofije Goriške in Gradiške, katere imajo plačevati tisti učitelji ljudskih šol, ki se sem premestijo iz drugih dežel. S privolitvijo deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške, ukazujem sledeče: §. 1. Učitelji, kateri so poprej služili na kaki javni ljudski šoli drugih kronovin in dežel, zastopanih v državnem zboru in se premestijo v kako javno ljudsko šolo poknežene grofije GoriSke in Gradiške, nijso dolžni, vnovič plačevati v po¬ kojninsko denarnico te grofije postavnega doneska, katerega so morda že plačali v primeri s vaj ih dohodkov pokojninski denarnici omenjenih krono¬ vin in dežel, kjer so poprej služili, pa to 1« te¬ daj, ako je postavno zagotovljeno, da se tam enako ravna z učitelji, ki se iz te grofije tija premestijo. §. 2. Ta postava obvelja istega dne, ko »e objavi in ministru za uk je naročeno, da jo izvrši. Na Dunaju dne 18. februarija 1873. Franc Jožef s. r. Stremagr s. r. 132 — id dne 11 utiia 18 ■veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, zastran vredbe osebnih in službenih razmer učiteljev na javnih ljudskih šolah pripadajočih k rojstvu z ozirom na njih dolžnost do opravljanja aktivne službe v stoječem vojstvu, v vojnem pomorstvu , v deželni hrambi, ali v črni vojski. Deželni zakonik in ukaznik štv. 12. S privolitvijo deželnega zbora Moje pokne- žene grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le . §. 1. Kot učitelji zmatrajo se v /mislil te po¬ stave posebni veroučitelji, nadučitelji, učitelji iu podučitelji, kateri so zatrdno ali začasno nameščeni se stalnimi plačami na podlagi spričevala učitelj¬ ske sposobnosti ali zrelostnega spričevala na kateri javni ali meščanski šoli, ali pa stalno ali začasno vmirovljeni. §. 2. Ne zavira, da bi se ne mogel kot učitelj na javnih ljudskih šolah namestit, to, da je kdo ob¬ vezan k vojaškemu naboru — razim slučaja, če je po vojni postavi od 11. aprila 1889 (drž. zak. štv. 41) za kazen, brez ozira na starosten razred in na žrebno vrsto, uradoma klican k naboru — da vstopi prostovoljno koc častnik v neaktivno deželno hrambo, potem da ni še nastopil enoletne prezenčne službe v deželni hrambi, ali da je ni 133 — še nastopil kot enoleten prostovoljec, kakor tudi, da traja vojna dolžnost še po končani postavni prezenčni službi. §. 3. Prostovoljen vstop učiteljev v vojno zvezo in s tem združena dolžnost prezenčne službe nad eno leto časa in v slučaji dvanajstega odstavka §. 25. postave od 11. aprila 1889 (štv. 41. drž. zak.) morda nad dvema letoma časa, ima za na¬ sledek izstop iz učiteljske službe. V slučaji vojne pa in dokler ona traja, do¬ puščati je prostovoljen vstop v aktivno vojno službo z oliranjenjem učiteljskega mesta, da le v to privoli c. kr. deželni šolski svet po zaslišanji dotičnega ožega okrajnega šolskega sveta, ali mestnega šolskega sveta. §.4. Učitelji javnih ljudskih šol ne potrebuje¬ jo dopusta, kedar so pozvani v aktivno vojno službo (vštervno aktivno službo v črni vojski). Kedar je učitelj pozvan v teku dovoljenega dopusta, ima dopust nehati. §. 5. Za časa aktivne vojne službe: a) v namen posebnega vojaškega izobraženjav dobi, ki je odločena za izvežbanje novincev; l>) zaradi perjodičnih orožnih vaj; c) v slučaji splošnega oboroženja in d) v slučaji, kedar je pozvana črna vojska, ostane vsakemu učitelju ohranjeno njegovo mesto v šoli in ohranjena službena vrsta, pa neokrajšana tudi službena, v pokojnino vra- čunljiva doba. Takošna vojna služba ne zadržuje povišanja v učiteljstvu, in v njej doprinešeni čas ima se - 134 — vštevati v dobo opravljene vračuuljive službe, kolikor glede petletnice, katero je še dopolniti v dosego službene doklade, toliko glede umirovljenja. §. 6. Za učitelje pozvane v aktivno vojno slu¬ žbo veljajo iste pristojbinske določbe, kakor za sto¬ ječe vojstvo, za vojno pomorstvo in za deželno b ram bo, oziroma za črno vojsko. Zastran dohodkov združenih s6 službo na javnih ljudskih šolah imajo veljati naslednje do¬ ločbe : 1. Za čas, dokler traja v §. 5. pod a) in b) omenjena aktivna vojna služba, ni dopuščeno, da se niti popolnoma, niti deloma ustavijo se službo na javnih ljudskih šolah združeni dohodki, razun, če zavisč od izpolnovanja gotovih posebnih dolž¬ nosti. Zastran zadnjih teh dohodkov postopati bode tako, kakor kedar se dovoljuje dopust uči¬ teljem. 2. Dokler se opravlja postavno eno leto ali več trajajoča vojna prezenčna služba, imajo se ustaviti vsi se službo na javni ljudski šoli zdru¬ ženi dohodki. 3. V slučaji splošnega oboroženja, pa tudi kedar je pozvana črna vojska (§. 5. črki c in d), ostane v aktivno vojno službo ali v črno vojsko klicanim učiteljem, dokler pripadajo k moštvu (nižemu vojaštvu), polovica z njihovo službo na javnih ljudskih šolali združenih dohod¬ kov. Tistim učiteljem pa, kateri imajo svojo dru¬ žino z ženo in otroci, ostane ohranjeno nadaljno uživanje vseh dohodkov po enakem načinu, kakor je določeno v prvi točki. — 135 — 4. K vojakom z mesečno plačo (Militarga- gisten) pripadajoči učitelji imajo dobivati za časa svoje aktivne vojne službe, v slučaji splošnega oboroženja ali pa pozvanja Črne vojske: a) v vsakem slučaji tretjino svojih dohodkov; b) kedar pa vojaška plača (brez postranskih prihodkov), ne da bi se vštela pod a) ome¬ njena tretjina učiteljskih dokodkov, ne doseza celega zneska teh učiteljskih dohodkov, to¬ liko teh dohodkov, kolikor treba za porav¬ navo razločka. Če je vojaška plača enaka ali veča, kakor učiteljski dohodek, potem ima izplačevanje tega, razun ohranjene tretjine, nehati, dokler traja prva; c zraven tega bodo tisti učitelji, kateri jmajo svojo družino z ženo ali otroci, nadalje uži¬ vali eventualno stanovanje v naravi ali sta- novnino. §. 7. Stalno ali začasno upokojeni učitelji imajo dobivati, dokler opravljajo vojno službo ali v črni vojski, zraven pristojbin, ki jim gredo po vojaških pravilih, tudi dosedanjo pokojnino. §. 8. Pii izračunovanji mere učiteljskih pristoj¬ bin po §. G. ni ozira jemati lia tiste više pristojbine, ki jih je dosegel učitelj za časa nepretrgane dobe aktivnega službovanja kot vojak z mesečno plačo (Militargagist) pri vojakih ali v črni vojski. §. 9. Pravice do preskrbljevanja, ki gredč uči¬ teljem vsled njihove opravljene vojne službe, dolo¬ čene so enako onim uradnikov v civilni državni službi po postavi od 27. decembra 1875 (drž. zak. štev. 158.) — 136 Učiteljem, kateri sb v aktivni službi ali v črni vojski pred dosluženim desetim letom službe postali nesposobni za vojno ali za učiteljsko slu¬ žbo, oziroma ob enem nezmožnim za civilne za¬ služke (§§. 6. in 82. zgorej navedene postave), pripoznati je namesto odpravnine (odmere) (§ 63. deželne postave od lo- marcija 1870 dež. zale. štv. 18) toliko letno pokojnino, kolikoršna bi se jim bilamorala dovoliti, alco bi bili doslužilitO. leto. §. 10. Vdovam in sirotam učiteljev, kateri so umrli za časa svoje aktivne vojne službe ali v črni vojski, ostane ohranjena pravica do pristoj¬ bin račnnjenili po skupni službi rajnkega. Ako pa rajnki še ni dokončal desetih let vračunljive službe, tedaj tičejo zapuščencem tiste pristojbine, katere bi se jim bile morale dovoliti, ako bi bil rajnki uže dovršil deseto službeno leto. Kedar je kaka različnost mej vojaškimi pred¬ pisi o pristojbinah vdov in sirot in določbami iste vrste v deželni postavi od 10. marcija 1870, (dež. zak. štev. 18), obvelja v vsakem slučaji v- godniša ravnava, in zalogu vojaških pokojnin se naložijo samo na podlagi opravljene vračunljive vojne službe pravilno odmerjene, pristojbine, mo¬ rebitni veči znesek pa, izračnnjen na podlagi skupne službene dobe, gre izključno na račun pokojninskega zaloga za učitelje ljudskih šol. §. 11. Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročeno, da izvrši to postavo. Budimpešt, dne 13. marcija 1890. Franc Jožo! s. r. Gautsch s. r. 137 — I jal veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, s katero se na podlagi postave od dne 17. junija 1888, drž. zale. Ut. 99 določujejo nagrade za po- dačeoanje v verozalconu na javnih ljudskih šolah. Deželni zakonik in ukaznik št. 8. S privolitvijo deželnega zbora Moje poknežene grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le: §. 1. Posebni učitelji veronauka na javnih ljudskih šolah nameščajejo se ali z nagrado, ali pa se stalno plačo. Poseben veroučitelj se stalno plačo more se nastaviti samo tedaj, kedar bo imel podučevati najmanj 18 ur na teden. §. 2. Se stalno plačo nameščen posebni ve¬ roučitelj je obvezan podučevati do 25 ur na teden. §. 3. Poseben veroučitelj se stalno plačo namesčuje se za kako določeno šolo; pri vsem tem se ga more obvezati, da brezplačno podu- čuje veronauk tudi na drugih javnih ljudskih šolali do v §. 2. določenega števila naučnih ur na teden. §. 4. Z nagrado nameščenim učiteljem do¬ ločuje službodajni dekret od slučaja do slučaja podučbeno obvezo in služben položaj. 188 — §. 5. O tem, ali se ima ustanoviti mesto posebnega veroučitelja, ali se ima namestiti po¬ seben verončitelj z nagrado, ali se stalno plačo; na katerih šolah in koliko ur na teden ima na vsaki posamezni šoli podučevati, določuje, držeč se predstoječih določob, deželna šolska oblast po zaslišanji ožega okrajnega šolskega sveta in do¬ govorno s pomnoženim okrajnim šolskim svetom in z dotično konfesijonalno višo oblastjo (z na¬ čelnikom izraelitiške bogočastne občine). Če se ne doseže porazumljenje med deželno šolsko oblastjo in dotično višo cerkveno oblastjo, ali pa s pomnoženim okrajnim šolskim svetom, razsodi minister za uk. §. 6. Stalna plača posebnih veroučiteljev uravnava se po določbah, katere veljajo za služ¬ bene dohodke posvetnih učiteljev dotične šole in za umirovljenje teh učiteljev in za osltrbljevanje njih zapuščencev. V kateri obstoječih plačnih razredov se ima uvrstiti poseben veroučitelj, ki se namesti se stal¬ no plačo na javnih ljudskih šolah, o tem določu¬ je, po važnosti dotične šole, deželna šolska oblast dogovorno s pomnoženim okrajnim šolskim svetom. Če se ne doseže porazumljenje med deželno šolsko oblastjo in dotično višo cerkveno oblastjo, ali pa s pomnoženim okrajnim šolskim svetom, razsodi minister za uk. Z ozirom na pokojnino vračunajo se stalno nameščenim posebnim veroučiteljem tudi tista le¬ ta, ki so prešla v začasni službi, če se nepretr¬ goma vežejo s časom doprinešenim v stalni službi. §. 7. Deželua šolska oblast določuje po za- — 139 — slišanji ožega okrajnega šolskega sveta, po tarifi dogovorjeni s pomnoženim okrajnim šolskim sve¬ tom, nagrade posebnim veroučiteljem, kakor tudi nagrade dušnim pastirjem in posvetnim učiteljem za podučevanje v veronauku, in določuje tudi pot¬ ne odškodnine, ki gredo veroučiteljem za podu¬ čevanje izvan kraja njihovega bivanja. O navskrižnosti deželnega šolskega sveta in pomnoženega okiajnega šolskega sveta določi ta¬ rifo minister za uk. §. 8. Po predstoječih določbah oikazane na¬ grade in popotne odškodnine se plačujejo iz istih zalogov, iz katerih se plačujejo službene plače po¬ svetnemu učiteljskemu osebju, če ni za to poseb¬ nih zalogov, ustanov ali obveze posameznih oseb ali korporacij. §. 9. Tiste obveze nehajo veljati, po katerih so na podlagi dosedanjih predpisov javni kon¬ kurenti dolžni, skladati v založbo stalnih plač, nagrad in potih odškodnin, navedenih v tej postavi. §. 10. Tistim posebnim veroučiteljem, ki so stalno nameščeni, predno obvelja ta postava, ne sme ta postava zmanjšati dosedanjih plač, ali do sedaj pridobljene pravice do pokojnine; poduč- bena obveznost pa se jim more spremeniti po določbah te postave (§§. 2, 3 in 5). §. 11 Ta postava stopi v veljavo početkom nastopnega solnčnega leta po objavljenji postave. Mojemu ministru za uk in bogočastje je na¬ ročeno, da izvrši to postavo. Budimpešt, dne 28. februarija 1890. Frane Jožef 1. r. Gautsch 1. r. 140 — Postava od I jannvarja 1881, veljavna za poknezeno grofijo Goriško in Gradiško , zastran odprave doneska za normalne šole in vpeljave šolskega doneska od zapuščin. Deželni zakonik in ukaznik štv o. S privolitvijo deželnega zbora poknežene Moje grofije Goriške in Gradiške ukazujem ta- ko-le: §. 1. Od vsake zapuščine v Moji pokneženi grofiji Goriški in Gradiški, če presega čisti zne¬ sek 300 gld., ima se pobirati šolski donesek kakor postavno volilo. §. 2. Če ne presega čista zapuščina 1000 gld., odločena je od nje šolska davščina enega goldinarja. §. 3. Kedar presega čista zapuščina 1000 gld., tedaj se ima plačevati šolska davščina od čiste zapuščine po teh le odstotkih: Nad 1000 gl. vštevno do 5000 gl. od vsa- cih sto z 20 kr., nad 5000 gl. vštevno do 10000 gld. od vsacih sto s 25 kr., nad 10000 gld. všte¬ vno do 20000 gld. od vsacih sto s 30 kr., nad 20000 gl. vštevno do 30000 gld. od vsacih sto s 35 kr., nad 30)00 gl. od vsacih sto s 40 kr. Če zapustnik nema po svoji smrti vpraviče- nega dediča in tudi ne zakonske žene, tedaj se 141 — povikša po zgornjej tarifi odmerjena šolska dav¬ ščina za 50 odstotkov, Na zneske pod 100 gld. se ima sicer ozir jemati pri določanji tarifnega stavka, ne pa pri določanji odrajtvil. §. 4. Vrednost nepremakljivega premoženja, ležečega zvunaj poknežene grofije Goriške in Gra¬ diške, kakor tudi dolgovi, kateri so izključljivo na takem nepremakljivem premoženji, da se za¬ radi njih ne moje segati po drugi zapuščini, ne jemljejo se v račun pri ugotovljanji čiste zapuš¬ čine. §. 5. Volila in druge zapuščine šolam, ka¬ terim se je ta šolska davščina odmenila, imajo se vračuniti pri nje odmerjanji. §. 6. Ta šolski donesek določa na račun penzij- skega zaloga učiteljev ljudskih šol tista gosposka, katera je po obstoječih postavah poklicana, dolo¬ čati pristojbine od zapuščin v piid državnega denarstva, iu imajo ga tisti, katerim je naložen, v tridesetih dneh po vročenem plačilnem nalogu plačevati pristojnim davkarijam. §. 7. Dohodek te šolske davščine je odme- njen ves in se bo odrajtaval penzijski denarnici za učitelje občnih ljudskih šol poknežene grofije Goriške in Gradiške (§. 82.) dež. post. 10. marcija 1870 štv. 18). §. 8. Letni denarnični ostanki se imajo ka- pitalizovati, da se ustanovi zalog, katerega obresti bodo zadostovale v založbo onih zneskov, ki se bodo vsako leto potrebovali za nakaze v zmislu — 142 — poprej omenjenega četrtega oddelka deželne po¬ stave od 10. marcija 1870 štv. 18. §. 9. Kedar bo zalog po namenu prejšnjega paragrafa dopolnjen, določi se s posebno postavo, kako in po kaki men se bodo za šolske namene rabili dohodki, ki se bodo potem vsled te postave stekali v denarnico. §. 10. Dvorni dekret od 1. decembra 1788 št. 926, zadevajoč pobiranje doneskov iz zapuščin v korist zaloga za normalne šole, pa tudi vsi poznejši dotični zankazi in določbe izgube veljavo v poknezeni grofiji Goriški in Gradiški. §. 11. Ta postava z.*,dobi precej moč in se ima obračati na vse zapuščinske obravnave, ka¬ tere se uvedč po tistem dnevu, ko se objavi. §. 12. Mojim ministrom za bogočastje in poduk, za finance in pravosodje je zaukazano, da to postavo izvršijo. Na Dunaji, 16. jannvai ja 1881. Franc Jožef s. r. Conrad-Eybesfeld s. r. Frazah, s. r. Dunajevski s. r. c. 1cr. deželnega šolskega sveta za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško z dne 4. junija 1890 št. 476, zastran tega, da se zabranjuje rdzširjevanje nalezlji¬ vih bolezni v šolah poknežene grofije Goriške in Gradiške. I)a se kolikor moči zabranjuje razširjevanje nalezljivih bolezni v šolali, objavlja c. kr. deželni šolski svet za Goriško in Gradiško s tem th-le, po c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje, spo- razumljenem s c. kr. ministerstvom za notranje poslove z ukazom z dne 16. mejnika 1890 st. 390 dovoljen navod, da se premerno po njem ravna. gledč na to, da se zabranjuje razširjevanje nalezljivih bolezni v šolah. Nalezljive ali kužne, oziroma prenesljive bolezni so: Osepnice, varicella, ošpice, nudečim, šarlah, difteritis, kolera asiat., griža, črevesni in drobslci tifus, meningitis cerebro-spinalis (epidemično zatilniško Deželni zakonik in nkaznik štv. 19. Riimklini 1. r. — 144 — ofrpnenje) zadušni kašelj, mumps, pavotitis epidemica , zrnčasto vnetje očij , kraste, in druge po zdravniški sodbi za to naznačene kožne bolezni (n. pr. Fa¬ vn,s itd.) §. 2. Vsak učenec (učitelj), ki g a prime taka bolezen, mora izostati iz šole in sme še le takrat v šolo, če se po zdravniškem spričevali razvidi nedvomno, da je bolnik popolnem ozdravel, da v njegovej rodbini ni nobene bolezni več, in da se je po predpisih dezinficiralo. Z zrn častim vnetjem očij sme bolnik pred nehanjem bolezni v šolo, če je po zdravniški iz¬ javi odstranjena nevarnost okuževanja. Pa tudi v teh slučajih se morajo še bolni učenci ločiti od zdravih. §. 3. Učencem (učiteljem), v čijili rodbinah so osepnice, varicella, ošpice, šarlah, difteritis, kolera, črevesni in drobski tifus, ali meningitis cerebro-spinalis, prepovedano je v šolo hoditi, dokler ni bolezen v rodbini nehala in dokler se ni dezinfekcija popolnem izvršila. Če pa v njihovih rodbinah kdo zboli na hri¬ pavem kašlju, parotitisi, na griži, na rudečini, vnetju očij, krastah, ali drugih prenesljivih kožnih boleznih, se sme v šolo pohajati, če se dokaže, da so bolniki popolnem osamljeni. §. 4. Šolski vodja ima o zdravstvenem stanju njegovemu vodstvu izročene šolske mladine pazno čuvati, in tudi svoje učiteljsko osobje na to pri¬ siliti. da mu takoj sporoče, če je kdo v šoli zbolel. Sumljve slučaje mora takoj in sicer po naj krajši poti naznaniti sanitetnemu uradu (okraj- — 145 — nemu poglavarstvu, mestnemu magistratu ali občini). Ta mora nemudoma potrebno vlcrenoti, in to naznaniti okrajnemu šolskemu uradu ali morebiti deželnemu šolskemu svetu. Če obolel otrok stanuje izven kraja, kjer je šola, se mora to naznaniti tudi predstojniku bi- vališčnega kraja. Istotako morajo šolskemu vodji vedno znana biti okužna obolenja v okrožji šole; v ta namen mu mora sanitetni urad podajati do- tične vesti. §. 5. Šolski vodja mora naznaniti ne samo vsako med prebivalci šolskega poslopja prikazu¬ jočo se sumljive obolenje, nego tudi za to skrbeti, da se to ne zataji. V šolskem poslopju stanujočim slugam šol¬ skim je posebno strogo naloženo, da vsako pri njihovih soprebivalcih prikazujoče se obolenje brez zamude naznane šolskemu vodji. Če se uresniči sumnja, mora šolski vodja začasno šolo zapreti in istodobno naznanujoč to okrajnemu šolskemu uradu oziroma deželnemu šol¬ skemu svetu, da se pozneje to potrdi, ukrenoti, da se bolnik z rodbino vred popolnem osami do drugih naredb od strani sanitetnega urada, kate¬ remu se mora to naznaniti. Ta ima po regulativu ministerskega ukaza z dne 16. avgusta 1887 št. 20662 de 1886 za to skrbeti, da se bolnik prejkoslej nastani izven šol¬ skega poslopja in da se dezinflkujejo vsi pred¬ meti. ki so morda okuženi. ll — 146 Ko bi se bolnik iz šolskega poslopja ne mogel odstraniti, in ko bi se dotikanje s rečmi, ki izhajajo iz njegovega stanovališča, ne moglo zabranjevati s popolno varnostjo, se mora šola zapreti in to istodobno naznaniti kompetentnemu šolskemu uradu ; samo takrat, če dovoljuje sani¬ tetni (zdravstveni) urad in če se ravna po zava¬ rovalnih pridržkih tega urada, se sme šola zopet odpreti. §. 6. Če se obolehanja okužile narave sploh množe med šolsko mladino, določuje razširjanje in nevarnost dotične bolezni, je li se zapre eden razred ali vsa šola; to ukrene na predlog sani¬ tetnega urada kompetentni šolski urad. Ko bi pa ne bilo potrebno, zapreti šolo, mora vender v takih slučajih šolsko vodstvo skr¬ beti za to, da se strogo čisti in prezračuje šolsko poslopje; če je treba, mora sanitetni urad ukazati dezinfikacijo. §. 7. Učenci ne smejo zahajati v okužena stanovanja in ne obiskavati součencev, ki imajo nalezljive bolezni. Tudi ne smejo ogledavati trupla ljudij, ki so umrli na tacih boleznih in se ne smejo udele¬ ževati njihovega pogreba. §. 8. Učiteljem ha javnih šolah je prepove¬ dano, zasobno podučevati v rodbinah, dokler je tam kdo bolan na nalezljivi bolezni. §. 9. Paragrafi 1, 2, 3 in 7 te instrukcije se imajo početkom vsacega semestra razglasiti v — 147 vseh šolah in zavodih in starišem (jerofom) učen¬ cev pismeno objaviti. §. 10. Ti navodi veljajo primerno tudi za vse zasebne zavode, oskrbovavnice malih otrok, otroške vrte i. t. d. §. 11. V slučajih posebne važnosti sme sa¬ nitetni urad uvesti po posebnih razmerah potreb¬ ne naredbe. S tem se razveljavlja oznanilo c. kr. dežel¬ nega šolskega sveta za Gorico in Gradiško z dne 3. januarja 1885 dež. zak. št. 1. - * »> ■ OBSEG. Stran. Postava od 25. maja 1868, s katero se izdajo načelne določbe o razmerju med šolo in cerkvijo. 3 Postava od 14. maja 1869, s katero se usta- novljujejo načela (vodila) za poduče* vanje v ljudskih šolah.7 A. O javnih ljudskih šolah. I. Namen in uredba šol.7 1. Splošna ali občna ljudska šola . . 8 2. Meščanska šola.12 II. Dolžnost v šolo hoditi.13 III. Kako se učitelji izučujejo in ltaho postajajo sposobni za učiteljstvo . . 15 IV. Kako se izobraževanje učiteljev nadaljuje V. Pravna razmerja učiteljev.21 VI. Napravljanje šol.25 VII. Trosek za ljudsko šolstvo in kako se zalaga.25 B. O privatnih učiliščih 28 Končne določbe 30 Postava od 2. maja 1883, s katero se nekatera določila postave od 14. maja 1869 (drž. zak. št. 62) izpreminjajo ... 31 Ukaz ministerstva za bogočastje in uk od 20. avgusta 1870, s katerim se občnim ljudskim učilnicam razpisuje šolski in učni red.45 I. ,0 hoji v šolo.45 II. O učnem času. ,'.... 47 III. Ob odpustu iz šole.49 IV. O ustrahovanji v šoli.51 V. O dolžnostih učiteljev.53 VI. O učiteljskem zboru.57 VII. O razdelitvi v razrede.58 VIII. O učnih smotrih (ciljih).60 IX. O preskušnjah in spričevalih .... 69 X. O učilih in samoučilili.71 XI. O šolah ženskim rokotvorom in umnemu gospodinjstvu.72 Končna določba.74 Postava od 8. februarja 1869 , zastran šol¬ skega nagledstva.75 I. Krajno šolsko nagledstvo.75 II. Okrajno šolsko švetovalstvo.80 III. Deželno šolsko svetovalstvo .... 88 Končne določbe. ^.... 92 Postava od 10. marca 1870, zastran pravnih razmer učiteljskega osebja v javnih ljudskih šolah.93 I. Kako se podeljujejo učiteljskemu osebju II. O službeni plači učiteljskega osebja . . 97 III. 'O disciplinarnem ravnanji proti učiteljem. in o njih odstavljanjih.102 IV. Kako se učiteljsko osebje v pokoj deva, in kako. se preskrbujejo njega za- puščenci ... 105 Prehodne določbe.111 Končne določbe.. 111 Postava od 16. oktobra 1875, zastran prena- redbe §§. 21, 22, 32, 34 in 37 postave od 10. marcija 1870 stv. 18 dež. zak. 112 Postava od 4. marcija 1879 zastran nekate¬ rih prenaredb v deželnih postavah od 10. marcija 1860 štv. 18 in 16. okto¬ bra 1875 štv. 28 (dež. zak.) .... 114 Postava od 6. maja 1870 zastran ustanov- ljanja vzdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih učilnic ...... 117 I. O nstanovljanji in vzdrževanji javnih ljudskih šol. 117 II. O obiskovanji javne ljudske šole . . . 122 III. O strošku za ljudske šole in kako se zalaga.125 Prehodne določbe.130 Končne določbe.130 Postava od 18. februarija 1873* zastran do¬ neskov pokojninski denarncici pokne- žene grofije Goriške in Gradiške, ka¬ tere imajo plačevati tisti učitelji ljud¬ skih šol, ki se sem premestijo iz dru¬ gih dežel.131 Postava od 13. marcija 1890 zastran vredbe osebnih in službenih razmer učiteljev na javnih ljudskih šolah pripadajočih k vojstvu z ozirom na njih dolžnost do opravljanja aktivne službe v stoje¬ čem vojstvu, v vojnem pomorstvu, v deželni brambi, ali v črni vojski . . 132 Sta, Postava od 18. februarija 1890, s katero se na podlagi postave od dne 17. junija 1888, drž. zak. štv. 99 določujejo na¬ grade za podučevanje v verozakonu na javnih ljudskih šolah.137 Postava od 16.januarija 1881 zastran odprave doneska za normalne šole in vpeljave šolskega doneska od zapuščin . . . 140 Oznanilo c. kr. deželnega šolskega sveta za polcneženo grofijo Goriško in Gradiško z dne 4. junija 1890 štv. 476, zastran tega, da se zabranjuje razširjevanje nalezljivih bolezni v šolah poknežene grofije Goriške in Gradiške . . . .143 ! / »