Pcštitma platana v gctotiinl |_ Cena Sin 1— jiovmsHl dimi Štev. s V IJublJanl, 11. ianuae4a 1936 lete 1. Italijanske letalslitc sc zbita Senčeni Smetani pcipcnulia nouv ofenzivo nciUie puhlima Iz Rusije p Afrike Dzibuti, 11. januarja. Rp. Po poročilili, ki jih je bilo mogoče dobiti iz krogov, ki so blizu italijanskemu vojnemu vodstvu v Vzhodni Afriki, prihajajo zatrdila, da je general Graziani s svojim štabom v mrzličnem delu za pripravo nove ofenzive proti Hararju. General Graziani hoče s tem odločilnim korakom izpodbiti v svetovni javnosti vtis, kakor da je italijanska vojska zadnje čase utrpela velike izgube. Tako mnenje so zlasti v Evropi ustvarila poročila mednarodnega tiska, ki so v marsikaterem primeru močno pretirana. Res je, da so zadnje dni divjali hudi boji okrog Makale, toda v teh bojih niso Abesinci dosegli nobenih posebnih uspehov, zato lahko govorimo, da je situacija v vziiodno-atriškem bojišču ostala približno nespremenjena. Nobife se veata V zvezi s pripravami glede pospešene organizacije letalske vojne v Vzhodni Afriki poročajo iz Rima. da je Mussolini poklical iz Rusije generala Umberta Nobila, ki se je proslavil z znano polarno ekspedicijo leta 1026, ko je preletel Severni tečaj. Po neuspehu, ki ga je na zunaj doživela njegova ekspedicija, se je general umaknil iz Italije ter prevzel v Rusiji vodstvo največje sovjetske avijonske tovarne. Zdelo sc je, da mu Rusi z ozirom na pogodbo ne bodo tako gladko dovolili, da se vrne v domovino, toda Italijani so ruskim oblastem prc-dočili nujnost tega 'koraka, tako, da je generalu kljub vsemu omogočen povratek v Italijo. Mussolini hoče Nobila vsekakor imeti v Vzhodni Afriki, ker mu 011 in italijansko armadno poveljstvo zaupa kot uajvečjemu italijanskemu letalskemu strokovnjaku. General Nobile bo takoj, ko se vrne iz Rusije, poletel v Asmaro Dotoki Berlin. 11. januarja. DNB. Odločilni krogi sporočajo po obvestilu iz agencije zunanje vesti, da je včeraj več slo italijanskih dezerterjev prišlo iz Južne Tirolske na Bavarsko. Begunci so bili popolnoma uniformirani. Ni pa res, da bi bile nemške oblasti organizirale posebna taborišča za begunce iz Južne Tirolske, kakor tudi ne odgovarjajo resnici številke, ki govore o tisočih in tisočih italijanskih dezerterjev. Dogodki okoli Dooaluuia Rim, 11. januarja. Z ozirom na zadnje letalsko obstreljevanje Dagaburja in okolice italijanski uradni krogi odločno zanikujejo vesti, ki jih je razširil evropski tisk, češ, da so italijanska letala dne 4. januarja letos pri Dagaburju bombardirala am-bulanco egiptovskega Rdečega križa. To vest je lan-sirala v .javnost angleška poluradna agencija in je popolnoma izmišljena. Res je nasprotno, da je italijansko poveljstvo med akcijami okrog Dagaburja dalo vsem letalom strog nalog, naj skrajno pazijo na ambulante in lazarete Rdečega križa, italijanska letala so se tega tudi držala in niso metala bomb na te ambulante, kljub temu, da je ugotovljeno, da se v njih skrivajo oboroženi abesinski vojaki proti vsem mednarodnim predpisom. Egipt pa ptolesliea Kairo, 11. januarja. Rp Kljub italijanskemu demantiju pa je egiptovska vlada vložila pri rimski vladi službeni protest zaradi bombardiranja egiptovske vojne bolnišnice pri Dagaburju. Še čedno švedski Rdeti krti Rim. II. januarja. Rp. Z ozirom na gonjo ambulante Rdečega križa pri Dolo, ki noče prenehati, Italijani ponovno izjavljajo, da so bili šotori abesinskih vojakov oddaljeni od barak švedskega Rdečega križa komaj 100 m. Ro mednarodnih določilih pa bi morali oboroženi oddelki biti postavljeni kvečjemu v bližini 1 km od postaje Rdečega križa. Oboroženi abesinski oddelki so, kakor so ugotovila italijanska letala, neovirano hodili v šotore Rdečega križa in je iz tega jasno, da ?o skušali iskali zavetja na prostoru, ki je bil zaščiten po mednarodnih določilih. Zalo jroročija Reuterjeve agencije o prestopanju mednarodnih določil ne odgovarjajo resnici iti so izmišljene. 35.000 COlUcalh! Rim, 11. januarja. AA. Ilavas poroča: Na uradnem mestu izjavljajo, da je trditev nekih tujih list.ov. da je dozdaj šlo skozi Sueški prekop nazaj v Italijo 35.000 ranjenih in bolnih italijanskih vojakov, netočna. S tem v zvezi izjavljajo na uradnem mestu, da je od začetka vojne ranjenih samo 58 italijanskih vojakov in 510 askarov. Bolniška ladja »lleluan«, ki sc je vrnila v Italijo, ni pripeljala nobenega ranjenca. marveč samo 433 obolelih vojakov, od teh 84 miličnikov. Parnik »Urania« je prijreljal v Italijo enega ranjenega stotnika in 365 bolnikov. Trot ja bolniška ladja »Teverc« je prijoel jala 444 bolnih vojakov. London. It. jan. AA. Reuter poroča i/, Addis A bebci V bojih pri Kereli so Abesinci zaplenili (i tankov, !> strojnic, in mnogo streliva. Rim. 11. jan. AA. Agencija Stefani jioroča iz Ria, da je braziljska filmska cenzura prepovedala predvajanje nekega filma o Abesiniji, češ, da je žaljiv za Italijo. Rim, 11. jan. AA. Agencija Stefani priobčuje tale komunike št. 93: Letalstvo je vršilo izvide na eritrejskem bojišču in bambardiralo sovražne čete, zbrane pri Ambalagi. Italijani napredujejo London, It. jan. A A. Reuter poroča: Brzojavke iz abesinskega viru trde, da so Abesinci imeli več uspehov v pokrajini korrle, vendar pa dopuščajo mišljenje,'da so tam Italijani napredovali in da je ras Dcsta zahte\al ojačen j, kar sc nikakor ne sklada s trditvijo Abesincev, da so zmagali. V svakem slučaju je imel ras Dcsta delne uspehe v gotovi meri, ker je prisilil generala (Jrar.zianija, dn razdeli svoje čete in da pošlje močne oddelke iz sestava kolonijal-nilf čet, ki so doslej delale v središču in na vzhodnem delti ogadenske pokrajine, proti rasu Desti in je s tem bilo otežkočeno italijansko napredovanje v smeri proti Djigigi in Hararju. Reuterjev dopisnik poroča iz. Mogadiša. da je armada generala Cirazzianijn, ki operira prot i rasu Desti, sestavl jena večinoma iz belcev in je med njimi samo nekaj bataljonov Askarov. Vojna moč rasa Deste ni tako velika, kakor se je \ začetku mislilo. Italijani so prepričani, da rasa Desti ne bo uspelo, da bi obkolil levo krilo Italijanov. Abesinci bodo po mnenju Italijanov poskušali napat z. boka v smeri proti UalUalu. Toda zaradi pomanjkanja vode ' tej pokrajini bodo izvršili napad samo z manjšimi silami. Vendar moia biti zaradi tega napredovanje Italijanov zmanjšano. Po vesteh iz eritrejskega vira so v severnem sektorju Italijani zopet dosegli uspeh z bombardiranjem abesinskih čel, ki so hotele zavzeti gorske položaje na Amba Aradati 20 km južno od Makale, da bi na ta način ogrožali italijanske linije. Cim je italijansko letalstvo našlo te abesinske oddelke- so Italijani zahtevali pomoč tojmištva. ki je Abesince prisililo, da so se umaknili. Druga italijanska formacija je uspela s pospešenimi manevri opozicije, ki so jih hoteli zavzeti Abesinci. Abesinci so na topniški ogenj odgovorili samo s streljanjem iz pušk in so morali opustiti jvoskus, da bi zavzeli hrib Aradani. Ko so sc umikali, so Abesinci zadeli na drugo italijansko kolono, ki jim je prizadejala velike izgube, z ognjeni iz strojnic. Na italijanski strani so bili ubiti frije častniki in trije vojak. Na ostalem delu severne fronte je bilo mnogo spopadov. Italijanske in abesinske patrulje so bile zelo aktivne. Soodltl, vodftel) Indije, umita London, II. januarja. Veliko senzacijo je včeraj zbudila vest londonskega »Nevvs Chroniela«, ki je javil, da je Mussolini že pripravljen pogajati se za mir in to v okviru Društva narodov. List trdi, da je jio njegovih informacijah, ki jih je dobil njegov dopisnik na najmerodajnejšem mestu. Mussolini uvidel svojo napako, ki jo je zagrešil s tem. da je z ne prav izbranimi izrazi v svojem govoru v Pontiniji zavrnil ponudbo, ki sta mu jo bila velikodušno slavila Laval in lloarc v svojem znanem pariškem sporazumu. Porazi italijanskega orožja v Vzhodni Afriki so jiodrli vse nadc, da bi mu Anglija kakor Francija ponudili toliko ugodnosti, kakor pred dobrim mesecem dni. V zadnjih dneh je Mussolini svoje stališče do dna spremenil. Naprosil je že neko nevtralno državo, naj začne pripravljati teren za nova mirovna |X)gajanja in tako popravi, kolikor se da, zamujeno. Stcalunritn neurja v Nemil ji Kiiln, II. jan. DNB. Včeraj je iz Anglije preko Kanala pridrvel strašen orkan nad severozahodno Nemčijo. Vihar je strahovito pustošil. zlasti v Porenju, odkoder javljajo večje število mrtvih in ranjenih, stotine in stotine ljudi pa so ostale brez strehe. Nad Diissoldor-loin je divjal tak orkan, kakor ga sploli ne pomnijo, najmanj pa v takem letnem času. kakor je sedanji. Vihar je podiral hiše, ruval drevje, prevračal brzojavne naprave in onemogočil vsakršen promet. Prav tako je v Kdlnu vihar aponii razbili tondenske Namesto Japoncev: Rusi in Nemci „ London, 11. jan_ AA. Vodja ameriške delegacije na pomorski konferenci Norman Davis je bil danes na kosilu pri zunanjem ministru Edenu. Pri teni je Isorman Davis obvestil ministra Edena, da so ameriški delegati pripravljeni sodelovati še enkrat pri razpravi o japonskih zahtevah, Francoska in italijanska delegacija se o tem dozdaj še nista izjavili, ^i verjetno, da bi ti dve delegaciji nastopili proti japonskim zahtevam. Vse kaže, da bodo zaradi tega Japonci v ponedeljek podrobno pojasnili svoje zahteve. Navzlic temu pa ni pričakovati možnosti sporazuma o japonskih zahtevah. Verjetno je, da bodo Japonci zapustili konferenco. Prav tako pa ni izključeno, da bodo v tem primeru povabili Nemčijo in Sovjetsko Rusijo naknadno na konferenco. Konferenca bi razpravljala v tem primeru o kvalitativni omejitvi pomorskega oboroževanja. London, 11. jan. AA. Angleška delegacija na pomorski konferenci bo imela danes popoldne neuraden Sestanek z ameriško, francosko in italijan- sko delegacijo, Razpravljali bodo o japonskih zahtevah. Ali bo japonska delegacija v ponedeljek izpre-menila svoje zahteve in ali bo zahtevala, naj se konferenca dokončno izjavi, ali je za ali pa proti japonski javnopravnosti, še ni znano. Če bodo Japonci revidirali svoje stališče, se bo razprava nadaljevala. V nasprotnem primeru bodo morale delegacije povedati na tej seji, ali sprejmejo ali pa odklanjajo japonske zahteve. Po dosedanjih poročilih so navodila iz Tokia zelo kategorična. Če jih v zadnjem hipu ne bo izpremenila, ne preostane japonski delegaciji drugega, kakor da zapusti London, če bi ostale delegacije odklonile njeno zahtevo glede ravnopravnosti. ■—* Trde tudi, da je del japonske delegacije zg pomirljivost in da je delegacija na zahtevo teh delegatov zahtevala iz Tokia novih navodil. Poučeni krogi že zdaj poudarjajo, da bodo ostale štiri države nadaljevale delo konference, tudi če bi jo Japonci zapustil« 1 .. , >• ■ - . , mmml W. Mussolini je irolicut pranjem se odkril strehe po celili ulicah, ponekod ni ostalo na vsej cesti niti eno izložbeno okno celo. Avtomobili ob steno Najhuje je kolu trjicl zaradi oviranega prometa, ki jc ta za tako veliko mesto jiuč bistvene važnosti. Sunki viharja so s silovito močjo metali avtobuse, avtomobile in tramvujske vozove ob zidove, tako da so jih več sto popolnoma zdrobili. Po poročilih vremenskih strokovnjakov gre pri tem vihurju nad Porenjem za zadnje ostanke strahovitega neurja, ki je v noči od četrtka na petek zajel Anglijo. V Angliji jc vihar zahteval dozdaj 50 smrtnih žrtev. Junaštvu JlutUumse Kljub nevihtam v Angliji in Nemčiji pa so avijoni nemške zračne družbe Lufthansa vzdrževali promet neovirano ponoči in podnevi. Iz-vežbanosti nemških pilotov si' je zahvaliti, da se ni pripetila pri tem niti najmanjša nesreča. Spet angleški mancut! Aleksandrija, 11. jan. Preil pur dnevi so se ponovno začeli manevri angleških sil, ki so se koncentrirale v bližini Aleksandrije. Tokrat so se manevri kombinirali, ker so pri njih sodelovale vse angleške pomorske in zračne sile. Cilj teh manevrov jc bila ugotovitev, kako bi se po dosedanjih izdelanih načrtih dala braniti Aleksandrija ob sovražnikovem napadu z avijoni, vojnimi ladjami in v prvi vrsti s podmornicami. Javljajo, da je izid manevrov pokazal, da so obrambni načrti dobro izdelani. Berlin. 11. jan. AA. DNB jioroča iz Genove: V Vzhodno Afriko je odplul parnik »Gabiano« s 3460 delavci, Bombaj, 11. januarja. Agencija Stefani javlja iz Bombaya. da leži na smrtni postelji Mahatnra Gandhi, voditelj vseindijskega gibanja za osamosvojitev. Zdi sc, da Gandhi to |x>t ne bo ušel smrti, to pa zaradi splošne oslabelosti, ki jo je povzročilo tudi dejstvo, da se ga je zadnje čase zaradi neuspehov njegove nenapadalne politike jirijemala velika duševna potrtost. Vse žalostne pojave v svoji domovini, ki kljub njegovim prizadevanjem niso hoteli izginiti, čeprav bi to bilo v interesu Indije, je gledal z največjo muko, ki ni ostala brez posledic za njegovo zdravje, tako je zlasti vplivalo nanj dejstvo, da ni mogel doseči med indijskirtii rodovi sporazuma glede vprašanja o kastah in pa da se je Angležem spet posrečilo razbiti začasno skupno fronto med indijskimi Mohamedanci in Hindujci. Gandhi, ki jc telesno oslabel tako zelo zaradi strogega asketskega življenja, najbrž temu napadu smrti ne bo kljuboval. Vsa Indija iti ves vet nestrpno pričakuje jjoročil o njegovem zdravstvenem stanju, saj pomeni Gandhi za angleški imperij gibanje, ki je bilo nevarnejše od vseli zunanjih tta-|iadov. Komunisti In francoske oollloe Pariz, 10. jan. AA. Današnji Echo dc Pariš piše o datumu za nove parlamentarne volitve in pravi, da je pri tem treba upoštevati želje ekstremnih elementov, ki volilno borbo zmeraj izrabljajo v svoje namene. Pred volitvami razvijajo komunisti tolikšno razdiralno delavnost, da spravijo vse trenutno delo v popoln zastoj. Zaradi tega trpe zelo mnogo gospodarstvo in ljudski interesi v vsej državi. S tem pojavom je po mnenju lista treba računali in to tem bolj, ker sedaj v tako zvani skupni fronti komunisti sodelujejo z drugimi levičarskimi strankami. Komunisti izrabljajo to sodelovanje v svoje posebne namene, ker so se prepričali, da v Franciji ne morejo priti na oblast z nasiljem, izkoriščajo sedaj francoski komunisti po navodilih iz Moskve sodelovanje z drugimi levičarskimi strankami, da bi tako priDravili svbj prihod na oblast. InuUra izstopil iz republikanske stranke Pariz, 11. jan. AA. Tardieu je poslal podpredsedniku stranke republikanske sredine Fourdesu pismo, v katerem potrjuje svoj izstop iz stranke. Tardieu pravi med drugim, da želi »zaradi ostre politične borbe, ki je na vidiku, ohraniti svojo popolno neodvisnost«. CpcziMia se četno posvetuje Oh priliki bivanja Srdjana Budisavlje-viča, prvaka KDK koalicije, v Belgradu, se je vrišla na Davidovičevem stanovanju konferenca, kateri so prisostvovali poleg Ljubf Davidoviča še Grol, Joea Jovanovič in Srd j ari Budisavljcvie. Imenovani prvaki so se raz-govarjali seveda o vprašan ju združene opozicije, vendar pa o vsebini svojih razgovorov niso dali časnikarjem nikakih izjav. Istočasno jia je Ljuba Davidovič posle! v Zagreb svojega zastopnika Božo Vlajiea. ki je seveda prišel tjakaj radi svojih privatnih poslov, vendar si ni mogel kaj, da ne hi obiskal zasebnika Venčeslava Vilderja ter se z n jim več ur razgovarjal. Ker sc je slučajno isti dan vrnil v Zagreb tudi dr. Vladko Maček, je Boža Vlajič tudi k njemu stopil na zaseben obisk. Boža Vlajic .je izjavil, da je konferenca med prvaki demokratske stranke in Srdjanom Budisavljevičem že rodila lepe rezultate, vendar se je kljub temu pokazala potreba, da se ti razgovori opozicije nadaljujejo še ta mesec v Zagrebu« Ljubljana danes Koledar Sobota, 11. januarja: Sv. lligin. Nedelja, 12. januarja: Sv. Ernest. Ponedeljek, 13. jauuarja: Sv. Bogomir. Kaj bo jutri Ves dan po vsem mestu: »Olimpijski dinar!« Igrišče Hermesa: ob I*.t5 tekma Hermes : Moste, ob 14.50 tekma Grafiku : Svoboda. Dvorana Rokodelskega domu, Komenskega ul. 12: Oj. zlatu prostost!«, veseloigra s petjem v 4 dejanjih. Predprodaja vstopnic jutri od 10. do 12. ure v Rokodelskem domu. Pričetek ob 20. uri. Ljudski dom Moste: ob JO. uri veseloigra v treh dejanjih Veseli ljudje«. Priredi Prosvetno društvo. V domu trnovske prosvete: otroška prireditev Najmlaj.ši imajo besedo«. Začetek ob 15., konec ob l". uri. Druga pomladanska umetniška razstava Društvo likovnih umetnikov jo živahno ti a delu s pripravami za drugo pomladansko unjetai-sko razstavo, ki bo mesecu maja t. 1. v Jakopičevem paviljonu. Vse slovenske oblikujoče umetnike že sedaj opozarjamo na velik pomen to razstave, na kateri bodo izbrana najnovejša izvirna umetniška dela, s katerimi se bodo umetniki kvalitativno pomerili med seboj. — Ravnolako opozarjamo tudi ljubitelje umetnosti. Na Kodeljevem je umrl sinoči ob'pol !l Upokojeni železničar g, Zotlmanu Franc v starosti til! let. Pogreb bo jutri ob t>ol 4 popoldne iz hiše žalOsli v Slomškovi ulici št. 11. Pokojnik je bil globoko veren katoliški mož. Pokoj njegovi duši! Žalujočim naše sožalje! Krajevni odbor Jugoslovanske radikalu« za-Jednice za trnovski in krakovski okraj sporoča, da posluje tajništvo za ta okraj v lokalu Karunova ul. M. vsako nedeljo in praznik od 10. do 11. ure. Tu se dobijo vse informacijo in sprejemajo člani. Odbor za upravo mestnih his in gasilski odsek sta imela sitloči svoje seje, na katerih sta se konstituirala. Za predsednika odbora za upravo mestnih hiš je bil izvoljen Rajko Stoječ, za podpredsednika pa Franc Salehar. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o mestnih stanovanjskih poslopjih ter jc bila v tem oziru sklenjena preosuova kategorizacije stanovanj in najemnin za stanovanja v mestnih hišah. — V gasliski odsek sta bila izvoljena: Ša-lehar za predsednika in Oražem za podperdseduika. Praški godalni kvartet, naslednik bikovega kvarteta, koncertrira v Ljubljani v petek, dne 17. t. m., ob ‘JO. uri v Filharmonični dvorani. Odlični umetniki, ki so nam izza zadnjega koncerta v najboljšem spominu, bodo izvajali Mozartov kvartet, potem bo na tem koncertu prva izvedba Škerjančevega IV. godalnega kvarteta, konečno nam zaigrajo s pianistom Jankom Ravnikom še Su-kov Kvintet. Prvovrsten spored in izreden užitek! Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. Akcija »Dečve«. Kakor čujemo. deluje propaganda »Dečve«. ki se je znova vzpostavita na tem, da nam na pomlad pripravi čim lepših likov iz naše narodne zakladnice. Kmetska noša, prenesena v časovno praktičnost, ie danes svetovna moda in v inozemstvu zelo priljubljena. Zato ni dvoma, da bode nase ženstvo to, kar nam bo akcija »Dečve« pripravila, z na j večji m veseljem spreielo -in to tem bolj, ker je niprošena na vodilnih mestih tozadevna naklonjenost. Nesreča pri smučanj Smučarji i/.tikajo sedaj po vseh kotih, da najdejo kje kaj snega, ki ga potem izrabl jajo do zadnjih možnosti. Je pu v višjih legali seveda še dovolj snegu in tja odhajajo smučarske karavane. Včeraj je bila prav vesela družba mladine na Planici. Slučaj pa je hotel, da je \ tem veselem razpoloženju prišlo tudi do nezgode." 24 len tni ključavničarski pomočnik Primožič Ludvik je namreč padel luko nesrečno, da si jo zlomil levo roko. Tovariši so "a spremili na prvi vlak ter ga spravili v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu povili roko v mavec- Mlad fant pil lizol Do zelo tragičuega slučaja je prišlo včeraj tin Drudnovem nabrežju. Našli so namreč tam mladega fanta, ki se je zvijal v bolečinah. Takoj poklicani reševalci so fanta pripeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je fant popil večjo količino lizola. Dasi so mu želodec takoj izpraznili, je vendur fantovo stanje zelo resno. To pred vsem zaradi tega, ker je lizol ž.e začel svoje razkrajaluo delo. Zakaj se je fant. ki ima šele 17 let. odločil za to dejanje .zaenkrat še ni pojasnjeno, Ne more še podati nobenih točnih izjav in tudi ni bilo mogoče od njega dobiti dosedaj generali j. Kakor pa vse kaže, je fant storil to obupno dejanje zaradi tega, ker je zeJo občutljiv in si je preveč gnal k srcu neko nezadovoljstvo, ki je vladalo v družini. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA — začetek ob 20 Sobota, II. januarja: Direktor Čampa. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 12. januarja ob 15: Vesela božja pot. Izven znižane cene. — Ob 20: Siromakovo jagnje. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 13. jauuarja: Zaprlo. OPERA — začetek ob 20 Sobota, 11. januarja: Aida. Red B. Nedelja, 12. januarja ob 15: Poljska kri. Izven. Globoko znižane cene od 31) Din navzdol. — Ob 20. uri: Manon. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. -Ponedeljek, 13. januarja: Plesni večer Katje Delakove. Izven. Znižane cene. Verdijeva »Aida« sc ponovi v soboto 11. t. m. v premijerski zasedbi za red B. Ned bal: Poljska kri. Izredno učinkovita slovanska opereta, ki je bila sprejeta na najrazličnejših, tudi neslovanskih odrih, se ponovi po večmesečnem presledku zopet v nedeljo 12. t. m. popoldne po globoko znižanih cenah od 30 Din navzdol. — »Manon«, ena naših najlepših oper, se bo pela v nedeljo 12. t. m. zvečer ob 20. utri po globoko znižanih cenah. — Abonente prosimo, da Doravnaio 5. obrok letošnjega abonmaja, ........ r Monopolski učbeniki - zaradi enotnosti V mnogih primerih sc nam nekatera dejstva iz naše neposredno pretekle zgodovine nujno prikazujejo hočeš hočeš kot pojavi nekega sistema, ki gre za trdno določenim ciljem: za poenotenjem vsega življenja v naši državi. Ena država, en denar, en jezik — in tako d;i I.i (s kakor se že gldse formule vseh centralističnih ideologij, ki so so doslej še vselej izkazale za nemogoče, kadar so se hotele uveljaviti mimo in preko narave. Monopol.ski učbeniki se. prav tako — vsaj imenoma — hočejo uvesti zaradi enotnosti. Otrok v MacedOniji in v Slovenskih goricah naj se uči iz iste knjige, dijak v Nišu naj študira iz istega učbenika kakor njegov tovariš v Mariboru. Srbsko-hrvatsko-slovenska (!) literatura naj so uči povsod enako; da upošteva učni načrt si>ct kvantitativno, ne pa kvalitativno načelo oziroma da jc prirejen nalašč za srbske šole, to ni problem za našo prosvetno politiko; slovenski dijak sc bo prav tako skromno učil slovenske literarne zgodovine kakor jc predpisana — in v božjem imenu razumljiva — za njegovega srbskega tovariša; samo pouk se vrši lahko v slovenščini. A če bi bil prišel srbski profesor za pouk srbsko-hrvalsko-slovcnskega (!) jejzika na kakšno srednjo šoTo v Sloveniji in bi bil učil ta svoj predmet (!) v srbohrvaščini — nihče bi se ne bil mogel in ne smel temu zo- je mimo. Vsaj do tega pri nas ne bo več prišlo. Velja pa slejkoprej vse ostalo zlo. In to moramo preprečiti! Nasilno linifieirauje v tej obliki je nesmisel, ki ga je v nasprotju s prejšnjimi režimi zavrgla tudi sedanja vlada. Zato bi bilo ■samo logično, da sedanja vlada pravočasno prepreči izvedbo monopolizacije šolskih knjig, ki sloni vprav na principu poenotenja. Nesmisel pa je. enotnost; kot jo predvideva sedanji razpis za monopolske učne’ knjige, tudi s stališča pedagogike in metodike. Zlasti za ljudsko šolo velja, da se mora pouk naslanjati na najbližnjo okolico otrokovega domačega kraja, da mora izhajati od najbližjega do oddaljenejšega. Saj to tudi pravilno predvideva zakon o narodnih (ljudskih) šolali: mimo in preko tega pa razpis določa isti učbenik za Srbijo in Slovenijo in za vse, sicer še tako različne dele duše države. S tem je razpis v očitnem nasprotju z določili zakona, torej nezakonit. Ne samo zaradi nesmisla, ki ga hoče izvesti, tudi zaradi nasprotja z zakonom jc treba razpis takoj razveljaviti. Seveda pa govori zoper razpis in zoper inonopolizacijo na splošno — šc drugačno ozadje vse zadeve. To ozadje tvorijo gmotni perstavljati. »1 udi srbohrvaščina jc državni interesi posameznih avtorjev. 'Po se kajpak jezik, tako bi bili izvedeji tjsti, ki bi si b j I i odlično krije z načeli unifikacije. 1 eno i »P«','. protestirati, da, in še črno piko bi bili drugo nam je v pogubo. Zato proč z mono- dobili, ce ne kaj hujšega. No, hvala Bogu, to polizacijo učbenikov! JNS na tržnem odseku: V imenu higijene••• Zadnje dni sc vsak popoldne konstituira po ■več odsekov mestnega občinskega sveta Svojo prvo sejo je imel včeraj tudi tržni odsek. Najprej so bile volitve, pri katerih j-.1 bil izvoljen za predsednika Avgust Jenko, zu podpredsednika pa polkovnik v p. Viktor Andrcjka. Zelo mnogo so .nato Člani odboru razpravljali o dosedanjem postopanju v tržnem odseku in na trgu Znano je, da so bili ravno ljubljanski trgi ono področje, kjer je prišla strankarska opredeljenost posameznih strank najbolj vidno do izraza, če si bil kot obrtnik pristaš Kraiucr-Marušičevegu kova si takoj imel najlepši prostor, če pa se za politiko nisi zanimal ali pa si si celo dovolil kake stvarne kritike, potem m bil kot pristaš obsojen na uajslabše količke, kjer si gotov, da te odjemalci ne bodo nadlegov ali... 'Konkretne primere v tem oziru je navajal občinski svetnik g. Musar. Lkspoiieuti zloglusne JNS so preganjali svoje političue nasprotnike celo v imenu higijene. istočasno p e so pristaši .' te stranke in vneti častilci njenih zastavonoš bili deležni ravno v higijeuskih predpisih naj-večje popustljivosti Da so ti uživali posebno pri podeljevanju prostorov ne samo popolno prednost, marveč tudi kričečo pristranost, jc razumljivo za vsakogar, ki pozna pravo JNS obličje, kadar je brez šmink in pudrov. Opravičeno je torej občinski svetnik Musar zahteval, naj še ua trgu takoj uvede red iu naj se odpravijo vse krivice * in pristranosti. Vsem tem razmeram na trgu so bile baje vzrok neke bivše -višje sile-.: k tej za naše tržne razmere tako zanimivi stvari se bomo ob priliki šc povrnili. Zaradi alkohola - osem smrti V sredo zvečer je Zapadna Morava v bližini Krusevca pogoltnila čoln, s katerim je hotelo osem ljudi prebroditi deročo reko. Do nesreče je prišlo zaradi nepazljivosti krmarja in zaradi prevelike drznosti, s katero so šli z majhnim čolnom preko reke, ki je na tistem mestu močno deroča. Kmeta iz Jasike, brata Aksentijeviča, sta obiskala svojega kuma Dsagotina Karajoviča v Čitluku, blizu K ruševca. Kd.en od Aksentijevičev je imel s seboj ,hčerko, a drugi svojo ženo s 5-letnini sinom. Ves dan so se pri svojem kumu veselili in zraven tudi pridno pili prav do mraka. Takrat so šele začeli misliti na povratek. Poleg njih so bile. pri kumu Karajcvieu v gosteh tudi tri druge kmetice iz vasi K u tujina, sorodnice Ka rajev ičev. Preden so se sporazumeli, bodo li šli domov preko reke ali po poti. odnosno bodo li prenočili pri gostitelju, je nastopila že trda noč. Vendar je večina odločila. Odpravili so so proti domu ih sklenili iti preko reke s čolnom, čeprav niso imeli daleč do mostu. Konlerence v Beteratiuz Belgrad, II. jan. in. Sinoči je prometni minister dr. Mehmed Spaho obiskal notranjega ministra g. Antona Korošca ter se z njim dalj časa razgovar.jal. Okoli 7 zvečer so se pa v predseduištvu vlade zbrali dr. Anton Korošec, dr. Mehmed Spaho, Sefkija Behmen in dr. Miha Krek, kjer so imeli s predsednikom vlade krajšo konferenco. Belgrad, 11. jan. m. Za jutri je napovedanih vse polno konferenc in shodov JRZ v Srbiji. Med drugim bo tak shod tudi v Nego-tinu. na katerem bo govoril minister za gozdove in rudnike G j ura Jankovič. Belgrad, 11. jan. m. Odbor za proučevanje zakonskega osnutka novega zadružnega zakona je sklical svojo sejo za 16. januar ob 4 popoldne. Na tej seji bodov govorili o po-edinostih tega novega zadružnega zakona. p Vremenska poročila Bled-jezero: + I, jasno, Bohinjska Bistrica - jezero: + t, pooblačilo sc je, mirno. Kranjska gora. Rateče, Planica: 0, baronic*-ter pada. visoka megla, 15 cm srenja Doin Ilirije v Planici: Jasno, — b. 20 cm sre-ža, smuku dobra Vrši se smučarska šola. Vršič, Krnica, Tamar: 15 cm pršiča na 50 cm podlagi srenja. Pokljuka: —5, jušno, mirilo, 50 cm srežu, smuka prav dobra. Erjavčeva koča na Vršiču: — 3 50 cm novega snegu. Komna: —4, jasno, preko 140 cm snega. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru: —2, zjutraj megleno. Velika Planina: — J, vzhodni veter, 40 cm sreza. Dom na Krvavcu: —5. 10. t. m. jc snežilo, novega snega 10 cm na stari podlagi, Dom v Kamniški Bistrici: megleno. Zelenica: —5, jasno, mirno, na 50 cui podlagi JO cm pršiča. Smuka prav dobra Pohorska koča na Pesku: — 1, jasno, mirno, 30 cm srežu, smuka manj ugodna. Izleti mogoči. Seniorski dom: —2. zelo oblačno, mirno, 50 cm sreža, smuku manj ugodna. Peca: —J, zelo oblačno, mirno, 00 cm sreza, smuka dobra. Vrela voda v oči Včeraj se jc ustavil v Lazah nek avtomobil, šiofer jc popravljal nekaj pri motorju ter pustil odprte zaščitne plošče nad motorji Tedaj je pristopil k mašineriji 50 letni Jože P. ter si ogledoval ustroj stroja. V tistem trenutku pa jc i/ hladilnika brizgnila zavreta voda ter mu tako poškodovala od. da so ga morali pripeljati > bolnišnico* Na gostiji so použili veliko količino vina in rakije, kar je na njihovo razpoloženje in korajžo' močno vplivalo. Vseh devet ljudi z gostiteljem vred se je spravilo na majhen Čoln. Na njihovo nesrečo jo bil tisto noč tudi še popoln lunin mrk, ki jiui jo kljub vedremu nebu zastri pregled čez reko. L)a bi lužje prepluli reko, so čoln potegnili do žice, ki so razpenja preko reke Morave,, se je oprijeli z rokami ter se tako začeli pomikali proli sredini. Ko so pa prišli do srede roke, ki na tistem kraju močno valovi, je velik val nepričakovano butnil ob Čohi in ga v trenutku prevrnil. Vseli devet ljudi se je na mah znašlo v objemu mrzle reke; od njih sc jo na suho rešil le gostitelj kum Dragotin. Vsi ostali so utonili in doslej razen enega 3e niso našli njihovi htrupel. Ta tragedija je razburila vso okolico, v kateri se tako strašna nesreča še ni dogodila. Vso nesrečo je treba pripisali alkoholu, ki ima. kakor vidimo, tudi v ondotnib krajih precejšen vpliv. Berlin, 10. jan. AA. Havas poroča: Izredna konferenca katoliških škofov se je sestala včeraj v-Fuldi. Posvetovanja, ki bodo trajala več dni, bodo strogo tajna. Popravite krivice! V nizu nepreglednih krivic, ki so jih prevzeli na svojo vest razni protiljudski režimi, m ostala neopažena zlasti ona, ko so bili za časa banova-uja dr. Marušiča odpuščeni iz službe razni sposobni in marljivi banovinski irradniki samo zato, ker niso na vso moč trobili v rog takratnega režima. Takrat se je namreč zahtevalo, da se morajo {Mdi biftovinski uradniki z vso vnemo posvetili politiki in često sploh ni bilo mfcje, kje se neha službeno uradovanje in kje sc začenja polilikarsko spletkarjenje. Ce je pri teli razmerah kdo od uradnikov hotel biti v izvrševanju službe nepristranski, če politike ni hotel mešati z uradnimi zadevami in če se torej pri uradovanju s politiko ni bolel ukvarjati, potem je bil to uradnik — uradnik, ki ga je treba odpustiti. Ena od teh številnih žrtev ž ljubljanske banske uprave jc bil tudi ing. Mati ja A b s c c. Bil j<; to znan strokovnjak v kmetijski stroki, svoj čas profesor kmetijske šole na Grmu ter ima bogate strokovne izkušnje tako v mlekarskih in sličnih obratih, kakor posebno v zadružništvu. Leta 1032 je bil iz političnih razlogov odpuščen iz službe banske uprave in to kljub teinu, da je iincl takrat pet.službenih let. Ko jc usoda potem vrgla v najkritičnejšem času državno krmilo v roke možem, ki uživajo zaupanje ljudstva. li možje sicer niso mogli takoj popraviti vseli' krivic, ki so jih zadali narodu dotedanji režimi, ker so morali in morajo najprej za silo zakrpati glavne luknje potapljajoče se ladje. Kljub temu pa prihajajo na vrsto tudi posamezni primeri, kjer so bile storjene očitne krivice. Včeraj je sprejel dekret o imenovanju za honorarnega uradnika na banski upravi v Ljubljani tudi ing. Matija Absec. S tem jc tudi njemu vsaj delno popravljena krivica in mu dano zadoščenje za preganjanja, ki so bila izvršena, kakor nad mnogimi drugimi, iz političnih razlogov nad njim. Upamo pa, da bodo vsi ti pregnanci vendarle enkrat doživeli še popolno rehabilitacijo. Nov banovinski referent za poljedeljstvo Za referenta za poljedelstvo na kmetijskem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani je imenovan i u g. Primož Simonič, dosedaj profesor na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. lug. Primožič je vsestransko priznan strokovnjak v poljedelski stroki ter spada gotovo med najboljše poznavalce poljedelstva v Sloveniji. Kako je v svoji stroki doma, je dokazal najbolje s strokovno knjigo, ki je pred par leti izšla iz založništva Mohorjeve družbe iu ki je dosedaj edina slovenska knjiga te vrste. Ing. Simoniču k zaslužnemu imenovanju čestitamo. V kabinet ministra dr. Kreka jc dodeljen na delo uradnik ljubljanskega železni*1 škega ravnateljstva g. Cimperman. Kakor znano, je bil dosedanji šef kabineta ministra brez listine jj. dr. Mihe Kreka, g. Lojk, premeščen k sreskemu načelstvu v Kranju, dočim je tajnik kabineta gosp. Koščak premeščen nazaj v kabinet ministra notranjih zadev g. dr, Korošca. Na mesto g, Lojka je bil pred kratkim imenovan za šefa kabineta g. dn. Bojan Pirc, mesto g. Koščaka pa je bil sedaj imenovan g. Cimperman, ki odpotuje v Belgrad v ponedeljek. Odhod grškega poslanika Belgrad, 11. jan. m. Davi jc z ekspresnim vlakom zapustil našo prestolico in odpotoval na svoje novo službeno mesto v Ankaro dosedanji grški poslanik na našem dvoru gosp. Leon Melas s svojo soprogo. Na postaji su so od njega poslovili: predsednik vlade gosp. dr. Milan Stojadiuovie z gospo soprogo, ki Jo izročila Mclasovi soprogi šopek cvetja, za tem turški poslanik Haidar Ali, bolgarski poslunik Dimo Kazasov in zastopniki vseh ostalih diplomatskih zastopništev v Bclgra-du. Ob svojem odhodu iz Belgrada, zapušča paslanik Melas 5-1 ol.no plodonosno iu zelo uspešno delo za čim tesnejše sodelovanje med našo državo in grško kraljevino. Za njegovega naslednika jo grška, vlada imenovala sedanjega, svojega poslanika v Ankari Ha kolaropulosa. Maribor v dogodkih Slika našega kriminala Zanimive številke o življenju v mariborski kaznilnici Maribor, 1(1. jan. Statistika, ki jo ob zaključku vsakega leta objavlja mariborska moška kaznilnica, je verna slika kriminala v Sloveniji. V mariborski kaznilnici se znajde jiač vse, kar stopi s paragrafi v take konflikte, da .ie za ujC' določena ječa nad leto dni. Tedaj vsi večji zločinci, ubijalci, morilci, ropanji., prevarati — vsa tu pisana družba — prihaja za mračno zidovje na Pobreški cesti, da hi tukaj zadostila za svoje pregrehe in prejela podlago za novo, boljše življenje. Da se slednji cilj le poredkoma doseže, pač ni krivda na vzgojnih metodah v kaznilnici, ampak v slabosti človeške narave. Saj jev večina stanovalcev kaznilniških zaporov že enkrat ali celo večkrat predkaznovana, dobra polovica pa jc bila že opetovano v gosteh za zamreženimi kaznilniškimi okni. Ob zaključku leta 1931. se je mudilo 26 dosmrtnih. Umrlo jih je v (eku preteklega leta 7. Po veroizpovedi sc delijo: 427 rimo-katoličanov. 38 pravoslavnih, 5 protestantov 1 grkokatolik. Prejšnja leta je bilo v kaznilnici veliko muslimanov. Lani so jih preselili v Zenico v Bosni. Muslimanske kaznjeuce so cenili zlasti okoliški vinogradniki kot ne-prckosljive delavce, ki so jih lahko brez skrbi pustili v kleteh brez nadzorstva, ker se ni nihče vina dotaknil. Poleg Jugoslovanov sedi v kaznilnici še 7 Nemcev. 5 Madžarov, 3 Cehi, 1 Italijan in 1 Poljak. Po starosti je največ obsojencev med 21 in .‘10 letom, namreč 176, od tega trije dosmrtniki, med 30—40 letom jih je lo.'i (13 dosmrtnih), dvojica pa inn colo nad 70 let. V letu 1935. je nastopilo kazen 264 obsojencev, izstopilo pa vsled prestane kazni ali premestitve 267, pogojno jc bilo odpuščenih 132. Med izpuščene sla všteta tudi Lakner iu Pančur, ki sta bila februarja lanskega leta na dvorišču jetnišnice obešena zaradi umora paznika Peterina. Amnestije 1. decembra jc bilo deležnih 288 zavodskih in 91 pogojno odpuščenih kaznjencev. Lansko leto sprejete kaznjence so spravili za zapahe sledeči zločini: tatvina 70, uboj in težka telesna poškodba 50, umor 39, razbojništvo 34. zoper iimnn ninrfilrt !! »nunve inn ie denar in 10. nre- vara 13, utaja 3, na pravi jan je lažnih listin iu mer 6, po zakonu o zaščiti države 25, oblast v o 1, zoper pravosodje 3 ter po vojnem zakonu 4. Predkazuovani pa so bili vsi ra-zven devetdesetih. Mariborski fotoamaterji so se organizirali Snoči sc je vršil v lovski sobi hotela Orel ustanovni občni zbor mariborskega Foto-kluba. Odziv je bil neobičajen ter je pokazal, kuko potrebna je za Maribor taka organizacija. V Mariboru imamo že nekaj amaterjev, ki so priznani kol umetniki s kamero ter so dosegli na mednarodnih razstavah lepe uspehe. Gotovo so bo njihovo število še povečalo, ker so se organizirali. Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora dr. Jože Goričar, ki so ga izvolili zborovalci tudi za predsednika upravnega odbora. Za podpredsednika je bil izvoljen Roman Vales, za tajnika Viktor Pohar, za blagajnika Janko Dekleva. za gospodarja Anton Vutolen, odbornika sla Albert Kggcr in Vladimir Korbar, namestnika pa Franjo Mačus iu inž. Viktor Vičič. Kol revizorja sla izvoljena prof. Franjo Škof in Miran To-ros, v razsodišče pa Otmar Cvirn, Vlado Bertoncelj in Rudolf Polti k. Nov klub bo članstvu na razpolago z vsemi tehničnimi in strokovnimi informacijami ter bo skušal urediti tlnli svoj laboratorij z vsemi najmodernejšimi pripomočki, članarina se je določila na 5 Din (dijaki 3 Din) mesečno, vpisnina pa 20 Din. Bolgarski teden v Mariboru V časti od 12. do 10. januarja bomo imeli v Mariboru bolgarski leden ki naj poglobi zanimanje za bratski bolgarski narod med nami. Tokom tega tedna se bodo vršila razna aktualna predavanja o Bolgariji, v soboto 18. januarja pa so vprizori v gledališču znana bolgarska veseloigra Zlati rudnik«, ki jo je prevedel prof. .lan Šedivv. Posebna atrakcija bolgarskega tedna bo razstava bojgarske grafike umetniške skupine Novi bu-dožnici« iz Skoplja. Razstava se otvori slovesno jutri v nedeljo dopoldne v kazinski dvorani, kjer bo odprla do 19. t. m. Na razstavi so zastopani s svojmii deli: Dočo Bairamov, Konstantin Gancv. Penčo Georgicv, Preslav Karšovski, Vera Nedkova. Ivan Nenov, Al. Sorokin. Vese lin Staikov. Aleksander Staincnov, Stojan Venev in Aleksander Žen-dov. Skupno obsega razstava 71 del. Unec Kuizma, A. Gnidovec, slovenski, kolikor tpiniso razna šili trnov-edinjevalci . Tuko simisli, tudi obiskovalec sleimslcegu na šena filma; namesto našeiia dobi zagrebško hohštuplersko jelen vščino, ki imajo zase listi, ki jim jr prirojena. Kino vrli filme v listi dvorani, kjer so veliki ski možje stoiisSočkrat afirmirali slovensko , lam so govorili Kretiin njegori, r lej dvo-" zapisano ogromno slovenski• zgodovine in :u slovenstvo v besedi in dejanju. I)a bi nuni i levom te dvorane kdorkoli dopovedoval, da ihrrnški filmi filmi, na našem jeziku, — božji, ali se rum spričo vseli drugih nuna la jezik in knjigo zdi res potrebno, da sr ie to, pa četudi r imenu trgovine? Celje, dne 10. januarja. Savinjska podružnica SPI) v Celju je izdala poročilo o sedanjem stanju v planinah in je to poročilo z ozirom na zelo žalostno smuško sezono še. precej razveseljiva. V lem poročilu čila i no, da posebno v spodnjih predelih razmere niso letos vsled milega vremena nič. kaj zadovoljive. Višine pa, ki segajo nad 1200 in, so dobile v zadnjih 1 1 dneh 10 do 20 cm novega, suhega snega. Tako je smuka po višinah, posebno lam, kjere je kaj snežne podlage, razmeroma zelo ugodna, n. pr. na Golteh, na Smrekovcu, na Menini planini. V ravnem delu Logarske doline in v Hohanovem kotu je kopno, pač pa je zasnežen višje ležeči Matkov kot, kjer je nad pol metra pršiča. Smučarji, ki so po naključju obiskali Matkov kol in so se sedaj vrnili, pripovedujejo, da je tam sedaj pravi zimski in smučarski raj. / Ko bo zapet olimpijski zvon... Mi in olimpijske igre 1936 Naša reprezentanca za Garmisch-Partenkirchen sestavljena NovŠak na planiški skakalnici. Naše moštvo pripravljeno Rok za prijave tekmovalcev za smučarsko olimpijado poteče s 15. januarjem t. I. Zato je morala tudi naša zveza pohiteti s to prijavo. V sredo zvečer ob pol sedmih je imela zveza v svojih prostorih plenarno sejo. na kateri so pretresali vprašanje. koga bi poslali na tekmovanje v Garmisch-Partenkirchen. Zveza je sestavila prijavo na teh opazovanjih na treningih, ki se vrše na Pokljuki ter dosedanjih izkušnjah. Kdo bo tekmoval v skokih Za skoke je zveza na svoji imenovani plenarni *eji dok)£jia sledeče moštvo: Bogo Šramel (Sinki Ljubljana), palme (Smld Ljubljana), Novšak (SK ‘>lllja), Pribovšek (Ilirija), Bcvc (Sinki Ljubljana), Baebler (smi(| Ljubljana) in Jakopič Gustl (SmkI Ltovje-Mojstraua). Ti tekmovalci tekmujejo v skokih kot samostojni disciplini. Za 18 km prijavljenih 8 Pri sestavi moštva za tek na 18 km srečamo same stare znance, le nekaj jih je, ki v inozemstvu v tej disciplini še niso nastopili. Določeni so: Smo-lej (SK Bratstvo, Jesenice), Knap (SK Ilirija), Klančnik (Sinki Dovje-Mojstrana), Jakopič Gustl (Sinki Ljubljana). Baebler (SmkI Ljubljana), Žem-va (Sinki Ljubljana), Dečman (SmkI Ljubljana) in Šramel (SmkI Ljubljana). Štafeta 4 X 10 km Imenovani so za lo disciplino sledeči: Smolej (SK Dovje-Mojstrana), Knap (SK Ilirija). Klan-inik (SmkI Dovje-Mojstrana), Jakopič Gustl (SmkI D. M.), Baebler (SmkI Lj.), Dečman (SmkI Lj.) in Jakopič Albin (SmkI D. M.). Zveza je prijavila 7a to disciplino zato sedem tekmovalcev, da lahko izbere izmed teh najboljše jjo tekmah za prvenstvo države, ki bodo obenem tudi izbirne. • Kdo nas zastopa v kombinaciji Zveza je prišla do prepričanja, da je treba posebno v tej disciplini malo spremembe in srečamo zato tudi imena tekmovalcev, ki doslej sicer na tako reprezentativnih inozemskih tekmah še niso nastopali,- ki pa s svojimi uspehi jamčijo, da nas ne bodo razočarali. Lista za kombinacijo sledi: Baebler. Dečman, Šramel, Jakopič, Istenič (Slalom 34), Žeinva in Pribovšek. Za 50 km je prijavila zveza sledeče tekmovalce: Smolej, Knap, Zemva, Bervar, Senčar, Klančnik in Janša. So to sami tekmovalci, ki so v tej panogi tekmovali že na vseh večjih domačih in inozemskih tekmah, le Klančnik bo menda topot nastopil v tej disciplini j^rvič v inozemstvu. Zadnja beseda glede končne postave v posameznih disciplinah bo padla najbrž šele po zaključku državnih tekem v Mariboru. Ce pa bi se te tekme ne .mogle vršiti, bodisi da bi jih radi vremenskih razmer odpovedali ali preložili na datum po olimpijadi, bo zveza predvidoma priredila kake druge tekme ali pa posebne izbirne tekme. Rezultati teh tekem sicer ne bodo izključno merilo za postavo, vendar pa bodo vplivali na izbiro med posameznimi rivali, ki prihajajo v poštev. V vsaki disciplini morejo tekmovati samo štirje tekmovalci, tako da bo odšlo v Garmisch-Partenkirchen hkratu z rezervami 17 tekmovalcev. Prijava imenuje zato več imen, ker letos še ni bilo nobenih pravih tekem, ki bi dale sklepati na lormo nekaterih tekmovalcev, posebno onih, ki se ne morejo redno udeleževali olimpij- je še na razpolago za treninge, ne bo delal na-daljnih preglavic, jo bodo mahnili tekmovalci na Staničevo kočo, kamor se odpeljejo v ponedeljek zjutraj. Priloži tudi ti svoj dinar Finančna stran naše udeležbe na olimpijadi je še vedno v ospredju vseh vprašanj, ki so v zvezi z odhodom naše postave v Garmisch-Partenkirchen. Znano je in kdor je bil na mednarodnih tekmah v inozemstvu, je imel že sam priliko opaziti koliko drugi narodi žrtvujejo za svoje tekmovalce. Ni namreč vseeno, ali si more tekmovalec za časa tekmovanj prti voščiti kak priboljšek in udobno preživeti dni, ko zastopa v najostrejši konkurenci barve svojega naroda, ali pa se mora vsemu, kar se njegovim drugorodnim tekmecem v izobilju nudi, odpovedati. Tudi zunanjost in enotna oprema tekmovalcev igra pri tem svojo vlogo: kako impozanten vtis napravlja 11. pr. kaka francoska ali švicarska reprezentanca, ki se pojavlja na takih tekmah kompaktno in do zadnjih malenkosti enotno opremlejna. Kako porazen vtis |ia dela moštvo druge narodnosti z neenotno opremo. Neverjetno se sliši za naše razmere, da je 11. pr. grška vlada odobrila znesek dva milijona tri sto tisoč drahem za udeležbo svojih tekmovalcev na olimpijadi. Zavedajmo se torej važnosti teh tekem in žrtvujmo vsak po svojih močeh. Posebno jutri, na dan »olimpijskega dinarja«, naj ne bo nikogar,* ki ne bi s ponosom lahko rekel, da je tudi 011 priložil za udeležbo naše smučarske reprezentance svoj obolus in s tem podprl prizadevanja, ki so pri drugih narodih sama po sebi umevna. Češkoslovaška reprezentanca na Garmisch-Partenkirchen Leo Baebler pri teku na 17 km. skega treninga. Ker pa rok za prijavo poteče 15. t. ni., je zveza začasno-imenovala —kakor to dopuščajo propozicije — več imen, ki jih bo potem reducirala na tekmovalce, ki bodo dejansko nastopili. Kaj pa z alpskimi disciplinami Naši kandidati za tekmovanja v alpski kombinaciji — trenirajo, kakor znano, pod vodstvom Avstrijca Harrerja, na Krvavcu. Danes pride v Ljubljano I larrer, ki bo prisostvoval sestanku, ko bodo zvezni funkcionarji sestavljali listo tekmovalcev za to disciplino. Harrer najbolje pozna sposobnosti posameznih kandidatov in lio zalo lahko dajal pri sestavljanju liste najboljše nasvete. Ko bo torej sestavljena še lista ža alpske discipline, bo zveza še danes odposlala skupno jirijavo za vse discipline v Garmisch-Partenkirchen. Kdaj odpotujejo Na Pokljuki bodo treningi zaključeni 26. t. 111. Nato bodo imeli tekmovalci cu teden odmora in odpotujejo nato v Nemčijo 31. januarja. Kot zvezni delegat spremlja tekmovalce predsednik Jugsl. olimpijskega odbora dr. Stevan Hadži, vodja tekmovalne vrste je Ante Gnidovec, finančna plat ekspedicije pa je poverjena Tonetu Kunstlu. Nastanjena bo naša ekipa v vili Hellene, ki je oddaljena kakih 20 minut od smuškega stadiona. Ves športni svet zaključuje zadnje priprave za udeležbo na zimski olimpijadi, ki bo februarja t. 1. v Garmisch-Partenkirchenu. Vsak narod se trudi, da pošlje na olimpijado čim boljše moštvo, ki bo dostojno zastopalo svoj narod in državo pred svetom. To pa tudi ni nič čudnega, kajti ni je stvari lia svetu, ki bi se mogla po obsegu prireditev in po zanimanju, ki zanjo vlada, primerjati z olimpijskimi igrami. Olimpijske igre pa so hkratu vedno najboljši dokaz, da je šport že davno postal nekaka svetovna velesila, ki je v sedanjih razmerah še edina zmožna, da združi narode k kakemu skupnemu sodelovanju. Da pri vseh pripravah za olimpijado niso zaostale tudi naše športne zveze, je razumljivo. Razlika je le v tem, da je pri nas vse delo prepuščeno privatni podjetnosti, dočim v drugih državah skrbijo za vse zadeve, kjer gre za reprezentanco naroda in države v inozemstvu, države v sporazumu s športnimi organizacijami. Pri nas so v tem oziru športne razmere naravnost obupne, dasi imamo nalašč zato osnovan javen forum, ki bi bil pristojen, da bdi nad športnim udejstvovanjem našega naroda. Zal pa ta forum svojemu namenu niti zdaleč ne služi, to j5a predvsem radi tega, ker manjka v njem strokovnjakov, katerih tam naravnost bojijo in otresajo... Alpski trening pri Staničevi koči češkoslovaška smučarska zveza je določila sledeče tekmovalce 7,11 zimske olimpijske igre: Za štafetni tek: Berauer, J1 y 1 čer. Kadavy, Lahr, Musil, šimunek in Žalsky. V teku na IH km bodo češkoslovaške barve nastopali isti tekmovalci. /a tek v kombinaciji (IH km in skoki) so določeni: Berauer, Dressler, Feislauer, Kadavy, Kahl, Lahr, Šimunek in Vrana. Skoki: B.udarek, Kahl, Kraus, Lahr, Lukeš, Maiksner, Steinmiiller, Vrana. Na 50 km bodo starlali: Cifka. Horn, Hilur, Mihalak, Musil, Novak, Scherbaum, Svatoš. Alpska kombinacija: Ascher, ('lortečka, Ge-bert. Hollinaiin, lloomadka, Knahl, Kraus, Pisk. Dami sta pa pripravljeni samo dve: Beiu-hauer in Mohwald. Določeno je dalje moštvo za hokej, dve dvojici in dve četvorki za vožnjo z bobom. Hokej moštvo bo še pred Garmiseh-Parlen-kircheuoni odigralo tri trening-tekme z japonskim teamoin, ki je določen za zimske igre, s francoskimi in se eno Irening-lekmo z Dunajčani. Kino Kuizma. finski trener naših tekmovalcev na Lopa č nad ob- pri poved u-in smučar- Film „na našem jeziku“ »Nacionalni pasivni upor« med francosko okupacijo Porurja je pomenil sijajno kupčijo za nemške industrijske velikaše. Vlada je vneto tiskala v Berlinu vedno nove milijarde mark. da bi izdatno podpirala nacionalno borbo. Nacionalni industrialci so vneto zamenjavali te marke za dolarje. Seveda so morali prirediti nekaj potrebnih »protestnih izrazov«. Tako so naročili poklicnemu vohunu Schlageteru (ki je služil med vojno inozemskim državam) železniško nesrečo s človeškimi žrtvami. Francozi so ujeli in ustrelili prireditelja. Postal je prvi narodni mučenik Hitlerjeve Nemčije. Njegov še bolj slaven tovariš je bil ponesrečen visokošolec, ki je zapustil univerzo in ni mogel shajati s skromno očetovo podporo. Zašel je med nacionaliste in spisal ono pesem o dvakrat slajšem življenju, če teče z noža židovska kri«, ki je skoro izpodrinila nekdanjo »Deutschland iiber alles« v vlogi nemške himne. Sicer pa ni bil tako krvoločen. Sodna preiskava je nedvomno ugotovila, da se je odločil pri, lovu na postranske dohodke za oni najsramotnejši zaslužek, ki ga lahko ima moški od osebe drugega spola. Kot »prišlek« je prestopi! nepisano (»stavo velemestnega' dna, ki trpi v vsakem okraju samo domače »pridobitnike«. Tako je prišlo do pretepa, ki se je zaključil s streljanjem, Ker je potegnil napaden udarnik« kol prvi revolver. Napadalci so odšli, ker so smatrali, da je dobil svoj nauk. Pozneje je umrl za posledicami rane. To je bilo leta 1030. Gobbels je prvotno hotel razpihati dogodek, češ da »so umorili komunisti nacionalista«. A sodna preiskava je kmalu ugotovil" dejansko vsebino 1 lorst-Wesselove zadeve. Kiju) temu je poslal drugi nemški nacionalni svetnil Morebiti se je zgodilo to vsled nedoslatka prim: nejših imen. Hitler ni omenil pri letošnji proskr 15-letnice svoje stranke nobenega izmed umrlih lo varišev, kajti umrl je marsikateri od njih na njegovo lastno povelje. Sedanji kult obeh mučenikov je značilen za /-sveto navdušenje« Hitlerjeve Neni- Joze Janša se pripravlja Tekom današjega dne prispe v Ljubljano trener alpskih disciplin in Harrer. Z njim pridejo tudi vsi, ki trenirajo in odidejo nato na Staničevo kočo. Na Krvavcu, kjer se je vršil trening en teden, namreč vedno bolj zmanjkuje snega in je trening radi tega zelo oviran, zadnje dni postaja že skoraj nemogoč. Da tekmovalcem sneg v času, ki Knap in Baebler pri štafeti. Svetovni rekordi v hitrostnem drsanju. Pred olimpijskimi igrami 111 v sezoni zimskega športa bodo za primerjavo prav gotovo zanimivi rekordi v posameznih panogah hitrostnega drsanja Rekordi so tile: 500 111 Lngne-stangen (N.) 42.5 1000 111 Thunberg (F.) 1:28.4. 1500 111 Mothiasen (N.) 2:17.4. 3000 m BallangruUd (N.) 4:40.0 3000 m Stiehl (Avstrija) 8:10.0. 1U.OOO 111 Carlsen (Norveška) 17:17.4. Lansko svetovno prvenstvo v Oslu je prineslo tele rezultate: 500 111 Haraldsen (N.) 43.6. 15l!0 111 Ballangruud (N.) 2:23.4. .5000 111 Staksruud (N.) 8:30. (N.) 17:58.5. Vesele novice za smučarje Matineje ali poceni predstave po miših kinematografih. ki se ponavadi it/rajo pod kulturno krinko spada ju že dolgo časa med tako imenovane kul/nvne škundulčke v Ljubljani. Temu ni moči pomagali, načelo pvi filmu je, iztisniti iz gledalcev 1 m račun, enega filma in nit račun, leukršnekoli. pretveze cim več. Tako smo pod naslovom kulturnih matinej gledali — in plačevali seveda — zaljubljene, pustolovske, neumne in druge filme; pod, firmo otroških predstav krvave detektivske zgodbe in tako naprej. N grafu pod, naslovom kaj manj vrednega. 1 južno-ju g o slovanski h si lo izjemo je delal tu Zdaj 'smo pu kot višek Film nn nušem jeziku ocena, filmu o Union kot. matinejsko načina, kako so nam so kritika izključno zabavni in poučni obiskovalec kina tal,-o I 'si inserati so govorili žilen-. Nuš kljnčno ci in legn eskimskega jezika dobi zagrebiko nuj jo imajo zase Union rrti filme slovenski možje besedo, lam so rani, je bojev zn pod, imenom It so neohr čajki, ljudje božji, a padov na tu jezile in godi še lo, pa čel smo se r kinemato-nuučili slutiti vepri meru po vseh znano kopijo. Edino ve-šaljivec Mick 11 mišku . kal/urvili matinej dobili Te vrste niso strokovna, prvič vrtel so kritiku, servirali; v nuji. naivni koži. v najem je-skoraj iz-trg ov- su veliki slovensko 0- in Dva nemška svetnika Celje, dne 10. januarja. Savinjska podružnica SIM) v Colju je izdala poročilo o sedanjem stanju v planinah in j<» to poročilo z ozirom na zelo žalostno smuško sezono še precej razveseljiv sebno v spodnjih milega vremena segajo nad 1200 10 do 20 cm novega, mBsB lJ Pustolovščino nemške podmornice v svetovni vojni Križarka je brzela mimo nas v oddaljenosti štirih tisoč metrov z neverjetno hrži no. _ Bilo je popolnoma nemogoče pri lej oddaljenosti ,, in pri tej hitrosti streljati na križarko, /e sem izgubil upanje, da hi jo mogli pogoditi tedaj pa jc napravila križarka ester ovinek in je hitela naravnost proti nam. »Brž pripravite torpedi za streli« S hrumom in šumom je križarka rezala valove proti nam. Veda jc bila čista, zato je b.i'a nevarnost tem večja. Pri tako krasnem vremenu bodo prav gotovo opazili na; o opazovalno cev in • Podmornica 33« bo izgubljena! Zato sem potegnil cev prav do vodne gladine in ukazal prav počasi voziti; zadovoljil sem se s tem, da sem opazoval samo jambore na križarki. Sedem sto metrov — šest sto metrov — štiri sto metrov, samo še sto metrov smo cd nje. Križarka je švignila mimo nas komaj v oddaljenosti treh sto metrov z blazno brzino. Morali smo streljati v kotu. V nekaj sekundah je bilo *se pripravljeno, moja posadka je točna izpolnila moja povelja. »Je vse pripravljeno?« »Vse.« »Pazite prva cev — streljaj! Druga cev - streljaj!« Podmornica se je nalahno stresla Obe torpedi sta bili zunaj. Kratek odmor. Nuto je dvakrat silovito zagrmelo. I lura! Vsi moji iniir11oi ji so skora j ponoreli od veselja. Krogli sta zadeli. Ker je križarko spremljala torpedov ka, smo se po strelu poglobili za petnajst metrov, da bi nas s torpedov 1«' ne mogli zadeti. Ostali smo tri minute v tej globini, nato smo se spot dvignili poti površje. Podporočnik VVeiidlandl je prišel iz centrale v stolp. Gospod kupilini, še nikoli nisem videl, kuko se'potaplja križarka, je rekel Dovolil sem podporočniku, da je stopil k periskopu, križarke smo videli zdaj od zadaj. Velika ladja se jo trudno nagnila na levo. iz njenih dimnikov se jc valil gost dim, a kljub temu je vozila dalje. Iz prostoru pri torpedih so mi zdaj sporočili, da se je drugi torpedo skujal in ui hotel zleteli iz cevi. lorpedovka, ki je spremljala Itovbourg«, jc z največjo naglico hitela proti holandski ribiški ladji, /e je bila poleg nje. Mornarji iz torpedovke so prestopili nu ribiško ladjo in jo pt eiskali. rez nekaj minut je lorpetlovku zapustila ribiško ladjo in hitela za križarko, ki je, še vedno nagnjena, kmulu izginila na obzorju. Nuša podmornica pu je splavulu na površje in krenila piloti holandski ribiški ladji. Ribiči so bili silno razburjeni. \ uše torpedo jo naravnost pod nami švignilo proti križarki in jo zadelo pred prednjim stolpom. Križarka se je visoko dvignila, njen kljun je pogledal kur iz vode. Bil je to imeniten pogled,« so pripovedovali. Potem jo prihitela lorpedovka in njen poveljnik jim jc od vrha do tal preiskal ladjo in zraven strahovito klel. Smatral je njihovo ladjo za maskirano torpc-dovko in je bil prepričan, da so oni torpedirali križarko, ker jc strel prišel od njihove struni. Vsi smo sc od srca smejali. škoda, da nam je odpovedalo, drugo torpedo! še istega dne smo pluli visoko proti severu: /.večer smo potopili so vidik parnik ki jo vozil žito iz. Avstralije', kapitanu ladje pa sem izročil pismo za neko angleško prijateljico, s katero sem se prod vojno seznanil v kielu. Menil sem, da je prav. če deklici, katere oče je bil angleški admiral iti katere bratje so bili vsi ,v službi angleške mornarice, voščim nekaj ljubeznivih besed in ji izrazim željo, da bi njen oče in bratje srečno preživeli vojno. Kdo ve, sem si mislil, kaj oni v Angliji mislijo o nas. ženska srca so, vsaj v vojski, mnogo ob-jeklivncjšu kot moška srca. Kapitan iz Avstralije jo v resnici oddal pismo na navedeni naslov, /o po štirih tednih sem prejel odgovor od deklice, in sicer preko Norveške. Angležinja mi je pisalu, da je čitulu o meni in moji slavi v angleških časnikih. Pozneje sem si priskrbel nekaj angleških časnikov. \ enem izmed njih sem bil v resnici naslikan jaz, in sicer v obliki nekake fotomontaže. Na eni polovici strani je.bil naslikan neki angleški 'ropar, na drugi pu. jaz v polni uniformi. Uredništvo je pod obe sliki napisalo besedilo, v katerem pozivu bralce, nuj primerjajo fiziognomijo roparju z mojo in naj ugotovi’, ali je sploh kaka razlika med zunanjostjo poveljniku nemške podmornice in med zunanjostjo roparju. Du me jc takti primera hudo vznejevoljila, se razume. Lepo predstavo si je morala Angležinja ustvariti o meni!... Porok admiialnega štabu in vragov zaveznik Moj predlog; ki sem ga predložil povelj-si%u podmornic, nuj mi namesto na krov še on top. je poveljstvo zavrnilo, /uto sem si sum priskrbel še en top iste velikosti. Hkrati som tildi predlagal, nuj odstranijo iz podmornice težka nepotrebna vrata, ki v primeru nesreče zapro vodi dotok v posamezne prostim; podmornice. C elo to sem zaprosil, naj mi izrežejo lesene stene med posameznimi prostori, da bi mogli za enako težo vzeti več nni-nicije s seboj. te bi nas zadela kuka nesreča, bi nam le stene itak nič ne pomagale, samo podaljšale bi nam trpljenje. rodu ladijski gradbeniki so zavrnili tudi ta moj predlog. Zadovoljiti sem se torej moral z edino možnostjo, da sem prestavil svoja napol avtomatična lopova na prednjo stran podmornice. Končno so nam nanovo preplcskuli podmornici) ju to je bila zadnja priprava za odhod. Zdaj pa so tudi moji mornarji vedeli, kam bomo odrinili. Severno morje je sivo; zato so bile tudi podmornice sivo prepleskane, du so imele dobro varovalno barvo. Zdaj pu bomo pluli v Egejsko morje. Boeklin je naslikal Egejsko morje. Prosim, Biieklina senr poznal in som si torej smel dovoliti, pri njem iskati sveta, kako naj prepleskam podmornico. Sicer nisem poznal starega Bbeklina, pač pu njegovega sinu. Bil je visoko-rusčen mož štiridesetih let, ki nas je kot kadete vodil na nekem izletu po Florenci. Takrat je govoril tildi o slikah svojega očeta in o umetnosti slikanja modrega Egejskega morja. Zato sem ukazal »Podmornico 38« prepleskati z modro barvo, kot je naslikano morje na Bdcklinovi sliki Igra valov«. Barva jc bila čudovita in za Sredozemlje smo bili zato popolnoma zavarovani. Potem je prišel dnu slovesa in ta dan je bil samo naš. Napravili smo izlet v zeleno nnruvo, s harmoniko in pesmijo..Toda brez dum. prosim. To jc bilo pne bridko za dame, kajti moji mornarji so bili izvTstiii kavalirji. Dovolite mi. da spregovorim nekaj besed o njih. Da so bili podmorščuki izbrani samo izmed najboljšega moštva, se razume samo po sebi. Ker sem bil jaz sam častnik - vzgojitelj, sem si izmed legii izbranega moštvu izbral le najboljše izmed najboljših. Bili so to fantje, du jih jc človek moral bili vesel! ————————————— ""........ ——M, M,, .1, . II j | , „ , ■_ »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 0/1TT. Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Oec. Izdajatelj: Ivan Kukovec. Urednik: J o žc Košiče H. - Ras Seyum Prodiranje abesinskih čet na severni fronti se je pričelo šele. potem, ko so Italijani prodrli preko mejne reke Murch in nadaljevali ofenzivo proti Adui. Poveljnik teh severnih abesinskih čel je bil že od začetka guverner pokrajine Tigre ras Sev um Maugasrha. S slabo opremljenimi četami, no vojsko in veliko hitrostjo upora zatrl. Vodjo upornikov so vtaknili v zapor, kjer je po desetih letih tudi sklenil svoje življenje. Kljub, temu je njegov sin Seyum postal ras Tigrejo. Ko je takrat ras Taffari prevzel regentstvo za cesarico Znuditu, je ras Seyum odrekel pokorščino. V njegovi uporniški krvi je še vedno živela upravičena zahteva po kroni. Tudi pri njem se je ponovila očetova usoda. V boju je podlegel, vendar ni bil zaprt, s pomilostitvijo so mu bile vrnjene vse časti in vsa oblast. Da bi se za vso prihodnjost izognil „ neprilikam, ki bi mu jih mogel delati ras Seyum radi sosedstva z Italijani, je Itaile Selassie i. 1932. oženil svojega sina Asfar Voffena s Seyumovo hčerko. Od tega časa dalje je ostal ras Seyum svojemu cesarju zvest v sreči in nesreči. Potomec rodu, ki šteje dolgo vrsto junakov na bojnih poljanah, ras Seyum, je sam zelo braher vojak. Čeprav je cesar dal izdelati načrte, po katerih so Abesinci ob prvem italijanskem napadu izpraznili celo Tigrejo brez bojev, se jo ras Seyum upiral izvršiti tako povelje. Odločil se je, da brez borbe ne bo prepustil ltaijaiiom niti pedi zemlje tei' se je z nezadostno opremljenimi četami pred Aduo z Italijani tudi udaril. Po dvodnevni bitki je moral Italijanom pustiti, da so v Adui in bližnjih hribih izobesili svoje zastave. Jetrni pri svatovskem boju. košute jih gledajo. Zdravnik za grlo... V Italiji se jc v kratkem času pojavilo več zdravnikov za grlo. Goljuf sc je namreč pojavljal pod vedno drugimi imeni, le da mu pšenica tod ni šla tako v klasje kot na Dunaju. Šel je poizkušat svojo srečo v Nemčijo, kjer jc nastopal v istem svojstvu kakor v Italiji. Iz Nemčije jo je mahnil Hauptmann, morilce Lindberghovega otroka, ki so mu smrt odložili do 17. januarja ki so bilo povrhu še maloštevilne, je hotel ras Seyu*in braniti svojo prestolnico Aduo proti evropski armadi, ki je bila opremljena z vsemi modernimi pridobitvami vojne tehnike. Ras Sevom. o katerem gre po Abesiniji glas, da je najlepši mož v deželi, je daljni potomec kraljevskega rodu, ki je stoletja vladala nad Tigrejo. 2e njegovi dedje so se mnogo trudili, da bi glavarje manjših rodov prisilili v pokorščino in tako še pred Menelikom II. zgradili močno Abesipijo. Vendar jih je v tem pogledu prehitel neguš Teodor 11.. ki je cesarsko oblast zopet uveljavil in jo dal čutiti vsem drugim lasom. l’o tragični sinrli Teodorja II. še je ded rasa Sevoma, ras Knssai, dokopal do cesarskega prestola in bil t. 1872. kronan za cesarja kot Ivan IV. Ko je I. 1889. padel v boju z Egipčani pri (iundet, se jc prestola z italijansko pomočjo polastil Menelik iz rodu Selioa, potomec hiše 'Salamonove, sin Ivana IV., ras Maii-gasclia, ki je imel največ pravic do prestola, se je moral zadovoljiti s svojo podedovano provinco Tigrejo. Pred Aduo I. 1890. se je hrabro boril ob Menelikovi strani proti Italijanom, kar ga pa ni oviralo, da se je že tri leta pozneje uprl cesarju Meneliku II. Upor si; je bit razširil po vsej Ti-greji in bi se razširil tudi na druge pokrajine, če ne bi ras Makkoven, oče sedanjega cesarja, z moč- Prerošhe sanje Sigmund Freud, oče psihoanalize- je po lastni izjavi tudi »na svetu najbolj nadlegovali človek«. Ce bi kdaj objavil cvetober iz mojega dopisovanja, bi postala la zbirka nov spomenik človeške neumr-joče neumnosti. Dunajski mesečnik »Znanost in razvedrilo« pripoveduje, da je pred kratkim obiskala Freuda »zastopnica ene- cd uajstarejših vladarskih tiiš v Evropi«. Moral jo je sprejeti, ker ,se je predstavila kot »vneta pristašinja Freudovega nauka«. Seveda je takoj pričela popisovati »edinstvene čudne sanje«, ki jih je imela pred kratkim. Plavala je sama v čolnu sredi razburkanega oceana iu pričakovala smrt. Nenadno jo je dvignil v višave in rešil velikanski beli labod. - »Samo vi, g. profesor, mi boste pravilno raztolmačili te preroške sanje.« Freud je zahteval 24 ur časa in prihodnji dan prinesel presenečeni obiskovalki debele sanjske bukve. -Te so popolnoma zanesljive. Še stara mati so jih rabili. Poglejte: nevihta na morju pomeni nenaden vremenski obral, iu kdor na ptice sanja, se naj pripravi na dolgo pot. Vse skupaj, po mojem, nedvomno kaže. da morate takoj zapustiti Dunaj in ga nikoli več ne boste smeli obiskati. , Ameriška univerza Columbia jc dobila nedavno nov velik aparat za razbijanje atomov. S tem aparatom upa.jo, da jim bo uspelo razbiti atome tudi težkih eleineiitov, kot so zlato, srebro in svinec. Uverjemi so. da bodo s tem pridobili nov vir za proizvodnjo radioaktivnih elementov, cenejših kakor so bili doslej, kar bo z največjim pridom izkoristila medicina za zdravljenje raka. Elektromagnet, ki ga pri tem uporabljajo, telila 58 ton in ima magnetno polje, ki je 75.999 večje kot magnetno polje zemeljskega magneta. Petdeset žensk potegnit za nos Vsa dunajska javnost se zabav: nad potegavščinami nekega tenorista Davida Frankla, ki je svoj posel znal vršiti tako vešče, da ga je roka pravice zasegla šele te dni, ko je prišel na Dunaj nanovo poizkušat svojo srečo, Fctdeset žensk jc imelo enega ženina in vse so svojemu oboževancu žrtvovale svoje denarje. Prebrisani David Franki jc že v svoji mladeniški dobi, ki jo je preživljal na Sedmograškem kot sin čevljarja, pokazal veselje do petja in' vsi so tnu prerokovali, da bo s svojim tenorjem žel še slavo po svetu. Pa fant ni imel obstanka v pevski soli, kamor so ga bili poslali, bolj so ga zamikale pustolovščine. 1 uje blago mu je bolj dišalo. Radi tatvin, vlomov in ropov, ki jih jc izvršil, mu ni preostajalo drugega kot beg. Nenadoma se je znašel v Budimpešti in sg priglasil zopet v pevsko šolo. Njegov učitelj mu je prerokoval slavo in ga kot novo pevsko zvezdo seznanil z mnogimi odličniki. Hollywood ga vabi Sreča mu je bila naklonjena. Dva filmska režiserja sta mu ponudila angažma za zvočni film pri ameriški filmski družbi Metro Goldvvin Mayer v Hollywoodu. Še preden se je odločil za ponudbo, ga je angažiralo budimpeštansko gledališče. Že na prvi poizkušnji so morali ugotoviti, da nove zvezde ni in da je tudi v mestu ni več. Za njim ni bilo več sledu. Ženska lahkovernost Junaški tenor je v kratkem času, ki ga je prebil v Budimpešti, navezal mnogoštevilna poznanstva z damami, večinoma iz takozvanih boljših krogov. Pri dveh se mu je sreča zasmejala. Nasedli sta mu žena nekega uglednega zdravnika ter lastnica znane budimpeštanske gostilne. Obema je obljubil zakon. Zdravnikova soproga jc že vložila ločitveno tožbo proti svojemu možu, a bodočemu je izročila vse svoje imetje. S polnim žepom jo je pevec odkuril na Dunaj, kjer je v nekaj dneh pognagl skoraj dvajset tisoč žilingov, ki jih je v zastavljalnici dobil za zastavljene bisere. Opeharjena »ni^esta ga je sicer nu Dunaju našla, a jo jc prevejani pustolovce pregovoril, da se je vrnila domov z namenom, da mu bo prinesla še druge dragotine. Ker pa je budimpe-štanska policija na podlagi ovadbe prevarane gostilničarke medtem že stikala za njim, je Frank! spet izginil in šel na lov v Italijo. Še prej pa je na Dunaju na enak način oskubil več kakor dvajset lahkovernih ženitnih kandidatinj. na Holandsko, od lam v Švico in končno zopet nazaj v Avstrijo. Med tem se je nabrala na dunajski policiji proti njemu cela grmada ovad in prišlo je že več tiralic od raznih policijskih oblasti iz drugih držav. Na podlagi teh tiralic je dunajska policija izvršila aretacijo v trenutku, ko se jc lopov nahajal v znanem dunajskem hotelu. Tako je' ta večni ženin našel mesto mehke zakonske postelje trdo ležišče v zaporih dunajskega okrožnega sodišča. Preveč Parizov Izseljenci vedno nosijo v novo domovino stara zemljepisna imena. Zato imamo v Ameriki London, York, Berlin, Moskvo, itd. A kdo bi mislil, da obstoji ua področju Združenih držav 17 Parizov. So-unenci se zdaj prepirajo med seboj. Dnevnik »Pariš Evening News«, ki izhaja v Texaškem Parizu, je zahteval, da bi se prekrstili vsi ostali. To bi prihranilo stalne neprilike pri zamenjavi na pošti. Pariš v Texasu ima največ pravic do tega imena, ker je zelo star, (obstoji cd leta 1884) in tudi najbolj sličen francoskemu Parizu. A Pariz v Tennesseeu je ogorčeno odvrnil, da je oh starejši, ker si je nadel to ime leta 1823. na čast Lafayet(eu, ki je obiskal ta kraj. Pariz št. 3 je pripomnil, da izdeluje dišave in kolinsko vodo, torej zasluži svoje ime. Pariz št. 4 je odgovoril, da ne prihaja v poštev: dobil je svoje ime po Paridu, povzročitelju Trojanske vojne. Naposled je odgovril Pariz št. 5, da bi se moral prekrstili francoski Pariz v Lutecijo. Spor se nadaljuje.