Vremenske prilike iew zJrav- sivene in socialne razmere po naših krajih v ieku siole^ij Lanska huda ter dolgotrajna zima in še bolj glede vremena izredno leto 1940., ki nam grozi s pomanjkanjem, nas sili, da pogledamo glede raznih vremenskih, gospodar_kih in zdravstvenih prilik nazaj v zgodovino. Ta pogled nam naj služi v tolažbo in naj malodušne napolni z zaupanjem, da slabim letom ter letinam sledijo dobra in na pridelkih bogata leta. Kratek pregled sedmih stoletij Za vlade Karla Velikega .je spomladi leta 792. po dolgotrajnem deževju nastala pri nas Velikanska povodenj, v kateri je utonilo mnogo ljudi in Živine. Sava in Drava sta poplavili Binogo polja in potem, ko je voda odtekla, so razpadajoča trupla ljudi in živine okužila zrak, kar je povzročilo kužne bolezni. Radi prepogostega deževja je bilo malo žita tn sadja, in še to je. večjidel segnilo v shram- bah. Nastala je strašna draginja in celo bogati ljudje so od lakote umirali. Prav tako nerodovitno je bilo leto 820. Leta 860. je bila tako huda zima, da je okoli Benetk morje zmrznilo in so ljudje blago po ledu v mesto vozili. Leta 872. so prišle iz vzhodnih dežel kobilice, dolge in debele kakor moški palec; imele so široke gobce in po dva, kakor kamen trda zoba, s katerima so lahko najtršo drevesno skorjo oglodale, pravi zgodovinopisec. Napadle so Kranjsko, Koroško, Štajersko in Avstrijo ter se v gostih rojih, ki so zatemnjevali sonce, prepeljavale iz kraja v kraj ter požrle vse, kar je bilo zelenega. Pojavila pa se je nato močna burja od severa ter jih spihala v reke in potoke, ki so jih potem splavile h kraju; smrad gnijočih kobilic je okužil zrak, nastale so kužne bolezni med ljudmi in živino. Od Ieta 880. do 883. so zabeležene samo slabe letine in hude zime, draginji in lakoti se je pridružila še kuga. da so v eno jamo zakopali po dva in celo več mrličev. V sveti noči leta 993. je nastala taka svetloba, da se je videlo kakor podnevi; nato pa je sledila tako ostra zima, da so ljudje zobje šklepetali, pravi zgodovinar Valvazor. Isti zgodovinar navaja, da je bilo leto 1186. zelo ugodno: drevje je vzcvetelo že februarja, v maju je bilo zrelo že vse žito in avgusta je bila opravljena vsa trgatev, kakor tudi pospravljeni vsi poljski pridelki. Vsega je bilo v obilici. Toda naslednji dve leti ste bili toliko neprijaznejši. Zima je trajala tja do Binkošti m trgatev je bila šele okrog Božiča. Naslednje leto 1189. pa so se pojavile razne bolezni, ki jih tudi takratni zdravniki niso spoznali. Leto 1194. pa je prineslo povodnji, ki so zasule polja in pašnike; pogosti požari so uničili kar po cele vasi, po poljih je zagospodaril raznovrsten mrčes, kuga in lakota*pa sta pomorili mnogo ljudi. Dve leti na to so ljudje spet mrli od lakote, povzročene po kobilicah, ki so prišle iz Ogrskega, kakor tudi radi živinske kuge. Leto 1201. je poteklo v znamenju hudih potresov. Najhujši je bil 4. maja; trajal je skoro pol ure, tako, da so se podrle mnoge cerkve in zrušilo veliko število hiš, ki so pokopale mnogo ljudi. Tako se je zrušil stolp vitanjskega gradu in terjal osem človeških žrtev, med nji- mi tokratnega štajerskega ministerjala Hartroda. Prebivalstvo je zapuščalo hiše, prebivalo pod milim nebom ali pa v zasilnih lesenih kočah. Leta 1254. je nastala po Jurijevem taka zima, da je vse pomrznilo, tako po polju kakor po vinogradih; naslednje leto je zavladala strašna suša in leta 1256. so povodnji uničile večino pridelkov. V letih 1259., 1261. in 1262. so ljudje trpeli silno lakoto, tako da so ljudje o Veliki noči jedli same repne olupke. V spomin na to leto so potem o Veliki noči poleg drugega jedli tudi repne olupke, tako zvano »alelujo«, kar se je ponekod ohranilo do današnjega dne. Leta 1270. pa so ljudje umirali od lakote v takem številu, da so jih na mnogih krajih kar brez duhovnika zmetali po več skupaj v eno jamo. V letih 1306., 1335. in 1338. so zopet gospodarile kobilice v naših krajih tako, da so vse do korenin požrle. Ljudje so se zbirali v procesijah in prosili Boga, da odvrne to strašno nadlogo. Sploh so bila leta sledečega desetletja slaba. Najhuje pa je bilo v tem pogledu leta 1348., ko je 25. januarja strašen potres po- končal cele vasi, rušil mesta in razdejal okoli 40 gradov. Celo del gore Dobrača na Koroškem se je podrl takrat in njegov grušč je zajezil Ziljo. Ljudje so govorili, da je to kazen božja za grehe' hudobnega plemstva. Pridružila se je tej nadlogi še kuga, imenovana »črna smrt«, ker se je pojavila na človeškem telesu v obliki črnih marog in bul. Pobrala je eno tretjino vsega prebivalstva. Vremensko zelo čudno leto je bilo 1435. Na dan sv. Pankracija (12. maja) so zamrznile vode, da so vrane hodile po ledu; o kresu so si ljudje greli pred cerkvijo roke ob ognju. Šele 30. junija je nastopilo toplo vreme. Nasprotno pa je bila leta 1473. takšna vročina in suša, da so se vžigali gozdovi, vsahnili studenci in potoki; ponekod so vodo prodajali za drage denarje, pač pa so toliko bolj tekle solze radi turške nadlogg — pravi zgodovinar. Tako bi bilo v teku sedmih stoletij 65 let izredno poraznih za naše gospodarstvo v srednjem veku. Novi vek Dasi tudi v novem veku ni bilo našemu človeku prizanešeno z raznimi vremenskimi nadlogami — saj v teku treh stoletij beležijo razni časovni zapiski kar 60 črnih let! — vendar lakota ni bila več tako pogost pojav, odkar so v naše kraje prinesli tri izredno koristne kulturne rastline: ajdo, krompir in koruzo. Ajdo so prinesli iz Azije Turki, ki so jo posredovali Grkom, ti pa Italijanom, od teh pa smo jo leta 1522. dobili mi. Prvi krompir je prišel k nam leta 1586. Njegova domovina je Amerika. Spočetka ga pri nas niso nič kaj obrajtali. Vsak podložnik je dobil od svojega zemljiškega gospoda po šest semenskih krompirjev zastonj, a mnogi so bili tepeni, ker ga niso hoteli saditi in šele okoli leta 1740. se je pri nas krompir udomačil, a še tudi v tej dobi mu ni manjkalo nasprotnikov! Tretja kulturna dobrina je koruza, ki jo je leta 1713. cesar Karel VI. ukazal saditi in jo oprostil vsake desetine. Nemci jo imenujejo tudi »turška pšenica«, Slovenci »turščica«, ki pa ni prišla iz Turčije, nego iz Amerike. Poleg vremenskih nesreč in turških napadov, ki so bili na prelomu srednjega in novega veka vedno pogostejši, so naše ljudstvo slabili tudi brezuspešni, slabo organizirani kmečki upori, ki jih je povzročilo v prvi vrsti krivič- no izsesavanje delovnega ljudstva od strani graščakov, ki so po ukinitvi naturalnega goBpodarstva brezobzirno začeli hlastati za denarjem. Da navedem še nekaj najbolj črnih let, ki 60 prinesla našim krajem ne malo gorja! Leta 1601. je sneg uničil proso in ajdo in Ieta 1605. je Sava prestopila bregove, odnesla mnogo hiš in gospodarskih poslopij ter naplavila polja z gramozom. letu 1608./9. je bila tako huda zima, da se je divjad približala vasem. Istega leta so se v Slovenskih goricah pojavile miši v taki množini, da so pokončale vse poljske pridelke. Leto 1627. je bilo tako deževno, da so ajdo Želi šele ob koncu novembra, naslednje leto zaznamuje hud potres, ki se je ponavljal celih 12 dni; sledila mu je lakota in draginja. Leta 1634. je bila zopet izredno huda zima, deset let na to pa je prišla v deželo kuga, ki je morila še v naslednjem letu ter se leta 1646. preselila na Kranjsko, kjer je razsajala tja do leta 1649. Dejstvo, da so puatili mrliče po več dni nepokopane ali jih celo nastavljali psom in volkovom, je še pospeševalo širjenje kužnih bolezni! Zaradi prepogostega deževja poleti in jeseni je bila leta 1675. trgatev zelo pozna in slaba; grozdje je komaj na pol dozorelo in vino je bilo kislo. Žitni pridelek je bil pičel, shrambe prazne; kmetje so mleli drevesno skorjo in laneno seme ter si iz tega pekli kruh — pravi Valvazor. V letih 1679. do 1683. pa je gospodarila zopet kuga. Poletje leta 1685. je bilo izredno mrzlo, hudi vetrovi so podirali kozolce, lomili drevje, odnašali hišam strehe; o kresu so zamrznile vode. Sledili sta draginja in lakota. V letu 1709. je bila tako huda zima, da so ptice padale z drevja in je ponekod živina zmrznila v hlevih. Tri leta na to omenja Loška kronika živinsko kugo, zato so bili živinski sejmi prepovedani. Silna draginja je bila tudi leta 1757.; ljudje so mleli grozdne pečke in koruzne storže ter si iz take moke pekli kruh. Otroci so zapuščali starše in si šli iskat živeža po svetu. V pratiki iz leta 1761. beremo: Nikoli še ni bila tako huda zima, kakor 1759 na 1760. Koliko smo kurili in sobe se niso dale dosti se- greti! Kdor je šel proti vetru, je bil v nevarnoSti, da zmrzne. Če si vrgel vodo iz tretjega nadstropja, je padel led na tla; na ustnicah so zmrznile sline. Januarja je bila zemlja devet čevljev globoko zamrzla; drobnica in teleta so po hlevih pocepala od mraza; mraz je razredčil ptice. Vse je bilo žalostno in potrto, da še pustnih veselic ni bilo. Leta 1772., 5. oktobra, je udarila debela toča, da je vinski mošt tekel po vinogradih kakor Lz preše. Pet let na to je bila slaba žitna letina, dve leti po tem pa grozna suša in vročina, ki je povzročila govejo kugo. V letih 1788. ter 1801. in 1802. pa so ljudje mrli za grižo in kozami. * Tako sem podal nekaj bežnih slik o črrdh dneh, ki so jih doživeli in preživeli naši predniki. Boljše razvite prometne okolnosti in gospodarski sistem sploh, kakor tudi socialna ureditev v vseh stanovih — da ne pozabimo visokega napredka medicinske vede in tehnike! — vai ti činitelji pa so v 19. in 20. stoletja marsikako teh nezgod omilili, če ne popolnoma onemogočili. Mi,