Natisov 15.000, „Štajerc" izhaja vsaki petek, daiiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Av-Slrijo: la celo leto 5 kron, za Ogrsko 6 kron 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 7 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne št. se predajajo po 10 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in st sprejemajo zastonj, aH rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za V. strani K 40- za v* strani K 20 — za v. strani K 10- za V.. strani K 5 — za Vi. strani K 250 za Ve. strani K 1- Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Dol s krinko! Avstro-Ogrska, Nemčija in njuni zavez-ici so na podlagi svojih zmag v preprečenje adaljnega prelivanja krvi ponudile pošteno ačetek mirovnih pogajanj. Na povelje An-nlije, ki hoče ves svet pod svoj jarem spra-"Iviti, so sovražniki v blazni jezi to pošteno ;). Jponudbo odklonili ter so proglasili nadalje-anjc vojne. Dobro ! S tem so si iztrgali sami z obraza krinko, ki jih je preje kazala v lažji vi pozi človečansko ljubezni ter hrepene-tja po miru. Ali to lastno razkrinkanje so zvršili naši sovražniki tako nerodno, da so ih zdaj celo nepristranske države izpoznale in da ve danes ves pošteni svet, kje jo pravi zrok vojne. Objavili so pa naši sovražniki tudi svoje irovne pogoje, to pa na ta način, kakor da bi bili oni zmagovalci, mi pa da bi ležali azbiti na tleh. V svojih pogojih zahtevajo v ni.ja-^ti nekak* razorožitev Nemčije, ki da naj bi bila v bodoče popolnoma izročena svojim zloglasim, sovraštva polnim sosedom. Obenem pa zahtevajo — in to je za nas najzanimivejše — da naj se Avstro-O grško raztrga in njene kose porazdeli med tiste zaslepljene, izdajalske sosede, ki so v tej vojni raztrgali svete pogodbe ter se postavili na stran sovražnikov. Gre se torej zdaj za obstoj avstro-ogrsk e monarhije, za obstoj ljubljene naše domovine. V takem boju mora postati seveda vsak Avstrijec levine hrabrosti... Naši sovražniki pa pravijo tudi v farizejskem zavijanju, da hočejo zastopati interese posameznih narodov. V tej zvezi govorijo tudi o slovenskem ljudstvu, češ, da hoCejo to ljudstvo ..osvoboditi od težkega avstrijskega jarma." „Š t a j e r č e v a" stranka, ki je stala od svojega obstanka sem vedno in povsod na strogo avstrijskem stališču, zastopa danes velik del slovenskega ljudstva na spodnjem Štajerskem in Koroškem, pa tudi v drugih deželah. Ne da bi hotela oficijelnim zastopnikom slovenskega ljudstva odvzeti prednost, protestira „Štajerčeva" stranka vendar najodločneje proti vražji laži, da bi hotelo slovensko ljudstvo se ločiti od avstrijske domovine. Vse, kar je in ima slovensko ljudstvo, je želo in črpalo iz te mogočne, ljubljene Avstrije, za katero preliva tudi zdaj svojo srčno kri. Avstrija nam je vzor in vsi sovražni vragovi nas ne bodejo prisilili, da bi jo izdali ali prodali. Slovensko ljudstvo, ki stoji za napredno ,,Štajerčcvou stranko, smatra za svojo dolžnost, naglašati v vsej javnosti, da sovražniki lažejo, ako mu pripisujejo želje po „odrešenju". Angleži naj „odrešujejo" svoje Irce in Indijce, Italijani naj dajejo Slovencem na Beneškem prostost, Rusi naj osvobodijo Poljake, Fince, Balte in vse druge narode, ki so jih s svojo milijonsko silo vklenili v jeklene svoje verige. Mi pa smo Avstrijci z dušo in srcem in to hočemo tudi za vso bodočnost ostati! Svetovna vojska, Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 18.januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada pl. Mack ens en. Ruska artiljerija je obstreljevala Tulčo inlsacceo v Dobrudši. — Fronta nadvojvode Jožefa, Med dolinama Butne in Sušite imelo je neko malo podjetje polni uspeh. Pripeljalo se je na vjetih 1 Oficirja in 250 mož ter eno strojno puško. Južno od O i t o z-ceste razbili so se močni ruski napadi v ognju naše artiljerije in stuojnih pušk. — Fronta princa Leopolda. V Wolhyniji povišano sovražno artilerijsko delovanje. Italijansko bojiš če. Na kraški visoki planoti in v dolini Vfepave trajal je i včeraj močni artiljerijski ogenj naprej. NamesmiK generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 18. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. V mnogih oddelkih povišano obojestransko artilerijsko delovanje. Severno K r a š i n a vdrli so ruski oddelki z desetkratno premočjo v neko naprej potisnjeno vojno stražo. Postojanka straže je zopet v naši lasti. Na drugih krajih so bila lovska poveljstva in patrulje zavrnjeni. — Armada pl. Mack ens e n. V Dobrudši je ruska artiljerija par dni sem Tulceo in Isacceo, obstreljevala. Več prebivalcev, pred vsem žensk in otrok, je bilo ubitih. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Koliko sovražnikove zemlje imamo zasedene? W.-B. Berlin, 18. januarja. Začetkom leta 1917 bilo je od nas zasedenih: V Belgiji 29.000 kvadratnih kilometrov, na F r a n-c o s k e m 22.310 kvadratnih kilometrov, medtem ko je bilo od nemške zemlje le 900 kvadratnih kilometrov od Francozov zasedenih. Na Ruskem je bilo zasedenih 280.450 kvadratnih kilometrov, vRumuniji 100.000 kvadratnih kilometrov, medtem ko se je 28.321 kvadratnih kilometrov avstro-ogrske zemlje v rokah Rusov nahajalo. V Srbiji je bilo 85.867 kvadratnih kilometrov, v Črni gori 14.180, v Albaniji pa 20.040 kvadratnih kilometrov od naših čet zasedenih. (Skupno računano so imeli torej naši sovražniki z novim letom 29.131, mi pa 551.847 kvadratnih kilometrov zasedenih. Od novega leta sem pa se je položaj še v našo prid izboljšal. Op. ur.) Cesar na jugozapadni fronti. Odlikovanje nadvojvode Evgen a. K.-B. Dunaj, 19. januarja. Cesar je feldmaršalu nadvojvodi Evgcnu, s posebnim lastnoročnim pismom naznanil podelitev velikega križa roda Marije Terezije v priznanje njegovih velikih zaslug v boju proti nezvesti Italiji. K.-B. Dunaj, 20. januarja. Večerni listi poročajo: S triumfalne vožnje po Tirolskem sta se vrnila cesar in cesarica snoči na Dunaj. Cesar je bil zapustil, kakor že po-ročano, dne 14. t. m. dopoldne Dunaj z malim spremstvom. Dne 16. t. m. je dospel v bivališče poveljstva armadnih skupin feldmar-šala nadvojvode Ev gen a, kjer so cesarja sprejeli feldmaršal nadvojvoda Evgen, general infanterije von R o t h in podmaršal Henrik Goiginger. Cesar je šel z nadvojvodo v njegov glavni stan, kjer se je vršil razgovor o vojaškem položaju. Nadvojvodi je izročil cesar ta dan veliki križ vojaškega reda Marije Terezije. Popoldan je bil posvečen po-setu Tri en t a. Tja je dospel armadni poveljnik generalni polkovnik R o h r s svojim štabom k sprejemu. Prebivalstvo od blizu in daleč se je udeležilo pozdrava polno navdušonja Na trgu d' Armi je bil pregledan neki polk. Drugi dan se je peljal cesar, katerega je vedno spr-emljal feldmaršal nadvojvoda Evgen, na planoto Folgarij o, kjer si je bil cesar stekel kot vojskovodja svojo slavo. Ob vznožju visoke planote v Callianu se je javil med drugimi po činu najstarejši častnik polkovnik-brigadir pl. S Ion ink a. Njemu je bila naznanjena osrečujoča vest, da se je cesar odločil, da podeli v mnogih bojih ovrljenim de-želnostrelskim polkom označbo „p o 1 k i cesarskih strelce v." Po smučeh so prispeli na planoto, kjer so obiskali zbor, kateremu je poveljeval cesar tekom neprimerljive ofenzive proti Italiji. Po obisku pri zbornem poveljstvu je šel cesar v bivališče divizijskega poveljstva cesarskih lovcev. Pri vseh udeležnikih te vožnje se je ob pogledu na zasnežene skale in planine fol-garske planote vzbudil spomin na zmagonos-ne boje v maju in juniju 1916. Cesar je sprejel povabilo zastopnikov vseh polkov cesarskih lovcev k obedu, pri katerem je govoril divi-zijski poveljnik, gotovo najstarejši cesarki lovec, z viharnim navdušenjem sprejeto napit-nico na vojnega gospoda. Cesar je odredil v svojem odgovoru, da odslej se ima tudi brigada te divizije imenovati ..brigada cesarskih lovce v.'- Dne 17. januarja je šel cesar v S u -gansko dolino. Vožnja po bogato ozalj-šanih krajih je bila nepretrgani triumfalni pohod. Viharnega pozdravljanja vladarja se je udeležilo na jednak način nemško in ita-jansko prebivalstvo. Obdan s čarom velikogor-skega sveta vspričo krajev zmag zbora nadvojvode Karla je prosil vojni feldmaršal nadvojvoda Evgen Najvišjega vojnega gospodarja, naj mu sam pripne veliki križ vojaškega reda Marije Terezije. Vzneseni nagovor visokega voditelja je izzval vihar navdušenja, ki je še narastel, ko je cesar ugodil prošnji nadvojvode. Iz Suganske doline je šel vVez-z a n o in T r i e n t, kjer so vse utrdbe oddajale gromovit topovski pozdrav. Drugi dan — 9 — STRASCWLL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vslcd tega pri večjem telesnem naporu je odšel cesar z avtomobilom v Flajmsko dolino in zvečer v I n o m o s t. Pri pregledovanju čet je imel cesar priliko pregledati tudi polk „Cesarjevi6", ki se je predstavil v odličnem stanju. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 19. januarja. Uradno se danes razglasa: Vzhodno bojišče. Sovražnik obračal je včeraj popoldne ljute napade proti našim postojankam med dolinama Sušite in K a s i n u, ki so se v našem ognju popolnoma izjalovili. V Woihyniji je bojevno delovanje zopet ponehalo. Italijansko bojišče. V severnem oddelku kraške fronte pripeljale so naše čete od posrečenih podjetij proti sovražnim prednjim postojankam na vjetih 4 oficirje in 120 mož ter eno strojno puško. Namestnic generalštabnega šefa pl. Rofer, fini. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 19. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. V zadnjih dneh živahnejše bojevno delovanje je zopet opešalo. — Fronta nadvojvode Jožefa. Severno doline Sušite v pokrajini od M a r a s t i izjalovili so se proti našim visočinskim postojankam naperjeni napadi pod težkimi izgubami za sovražnika. Makedonska fronta. Sunek neke angleške kompanije proti Serresubilje lahko zavrnjen. Prvi generalkvartirmoj štor Ludendorf. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 20. januarja. Uradno se danes poroča: Vzhodno bojišče. Armada pl. Mackensen. Kraj Nanesti zapadno od N e-m o 1 o a s e bil je od nemških regimentov v naskoku zavzet. — Fronta nadvojvode Jožefa. Severno doline S u s i t o pošiljali so tudi včeraj Rumuni in Rusi svoje čete k napadu. Vseh pet napadov se je izjalovilo; pri temu je izgubil sovražnik razven težkih krvavih izgub 400 vjetih. — Severno-vzhodno od Belbora bile so ruske poizvedovalne čete zavrnjene, pri Valeputni izvršili so naši poizvedovalni oddelki posrečeni napad na sovražne vojne straže. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Nanesti v naskoku zavzet Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 20. januarja (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. V vzhodnih Karpatih severno od Belbora napadli so manjši ruski oddelki naše postojanke večkrat brezuspešno. Na enem kraju presenetljivo vsiljeni sovražnik bil je v ročnem boju nazaj vržen. Severno doline Sušita ponovili so Rumuni na istem kraju, kakor prejšnji dan, svoje obupne napade. Petkrat so bili po težkem boju krvavo zavrnjeni. Razven več sto mrtvih, ki leže pred našimi postojankami, izgubil jo napadalec 400 Vjetih. — Armada pl. Mačke n-sen. Močno sneženje in slaba razsvetljava omejila je delovanje naše artiljerije. Vkljub temu je bil ob S e r e t u ležeči kraj Nanesti včeraj od nemških čet v naskoku zavzet. Prvi generalk vartirmoj ster Lu d en d o rf f. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovc,anJ vojake, romarje itd. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 21. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Pri zavzetjju mo- stičja Nanesti zapadno od Nemoloase v j e- 1 o se je 556 mož, zaplenilo pa dve strojni puški in 4 minskih metalcev. V oddelku M e- sticanesci učinkovala je včeraj močna ruska artiljerija proti našim postojankam. Sledeči ji napadalni poskusi Rusov izjalovili j so se že v prvih začetkih. En avstro-ogrski f letalec prisilil je neko sovražno letalo pri j Maramaros-Szigetu, da gre na zemljo. j Letalo in letalci padli so nepoškodovani v ■ naše roko. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f e r, fini. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 21. januarja. (W.-B.) la ; velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Vzhodno od B a r a n o \v i č i vdrle so nemške napadalne čete v ruske jarke in pripeljale iz njih 17 vjetih nazaj. — Fronta nadvojvode Jožefa. V vzhodnih K a r p a- j t i h se neki nameravani sovražni napad ob * cesti Valeputni v našem učinkujočem artilerijskem ognju ni mogel I'azviti. Mali ruski sunki bili so zavrnjeni. — Armada Mackensen. Z Nanesti padlo je dne 19. januarja vso od Rusov tam še ljuto branj eno m o-s t i č j e v našo roko. Nemci so naskočili več sovražnih črt z močno izzidanimi postojankami. Kraj sam bil je v vročih hišnik bojih zavzet. Črez mostove Sereta nazaj umikajoči Rusi so bili od naših baterij in strojnih pušk na strani prijeti in so imeli težke izgube. 1 oficir, 555 mož, 2.strojni puški in 4 metalci min padli so v naše roke. Makedonska fronta. Ob C e r n i vzhodno od Paralova izvršil je en nemški poizvedovalni oddelek uspešno podjetje. Prvi generalkvartirmojster Ludeudorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 22. januarja. Uradno se ! danes razglaša: Vzhodno bojišče. V gorovju Odo-j b e s c i bile so sovražne poizvedovalne čete i zavrnjene. Vzhodno od Nielnice v Wol-■' hvniji sunili so oddelki brnskega inf. reg. št. j 8 presenetljivo v ruske jarke in so pripeljali i seboj enega vjetega oficirja, 109 mož, eno f strojno puško in enega metalca min. Dobro ( peljani topovski ogeiij prizadel je nasprotniku močne krvave izgube. Južno-vzhodno bojišče. Južno-vzhodno jezera O c h r i d a preprečile so naše čete včeraj en sovražni sunek. Namestnik generalštabnega šefa • pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 22. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pii L e n s u bil je en slabejši angleški napad v ognju ročnih granat odbit. Pri Bezouvaux in vzhodno od Pont-a-Moussona pripeljali so po- . izvedovalni oddelki od kratkih sunkov v sov- ' razno postojanko več vjetih Francozov in eno '• strojno puško nazaj. Vzhodno bojišče.- Fronta princa [Leopolda. Zapadno Friedrichstadta '; bila so ponoči napadajoča ruska lovska po-j veljstva zavrnjena. — Fronta nadvojvode ; J o ž e f a. V vzhodnih Karpatih prišlo je i na raznih mestih do bojev v prednjem polju, ' ki so za nas ugodno potekli. Severno doline Oitoz je bilo obojestransko artiljorijsko delovanje časovno živahno. — Armada pl. Mackensen. Zapadno P a n cin a napadla je ena sovražna kompanija naša varstva ob Putni; bila je zavrnjena. >lod *nili' Makedonska fronta. Razven sameznih poizvedovalnih bojev ni poroča,vai nobenih posebnih dogodkov. Pivi generalkvartimiojsh' Ludendorf i. }jva na. En italijanski jarek pri Gorici zavzet. ^ z Avstrijsko uradno poročilo o d'r.ž;' t o r k a. ili it K.-B. Dunaj, 23. januarja. Uradno 1 danes razglaša: )r6^ Vzhodno bojišče. Bulgari so pine( dobili pri T u 1 č i severni breg reke Sv. Jurijjj Ob spodnji Putni so'bili ruski sunki zavoji njeni. Istotako so tipali južno od dolino t Kasinu sovražni oddelki zaman proti »00 šim postojankam. Pri armadi K o v e C rtyor;: stoma živahnejši topovski boj. nnc Italijansko bojišče. Pri Gorivovi vzela so naša lovska poveljstva en sovraii04( jarek, v j ela 3 oficirje in 134 mož ter zap.,,., nila 3 strojne puške. !am Namestnik generalštabnega šeSulj pl. H o f e r, fml. irid elil Jad; i ?ud Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 23.januarja (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestol^" naslednika R u p p r e c h t a. Severno-vzhodn'"' od Armentieresa vdrli so poizvedovale ,.' oddelki bavarskih regimentov v sovražne j ark in so se vrnili z nekaj vjetimi ter strojnin: . puškami. Proti našim postojankam severne o zapadno od F r o m e 11 e s a predirajoče ai" • gleške čete bile so zavrnjene. V ostalem j J j omejila megla artiljerijsko in letalno deli- - vanJe; . . sr Vzhodno bojišče. Fronta princi Ji Leopolda. Ob D u n i in sev.erno.-zapadnl od Lučka povišal se je mimogredoč avt ■■< ljerijski ogenj. Zapadno od .Dunaburg^, prepodila je naša posadkajarka en ruski od •' delek, ki je vdrl v jutranjem mraku v piv črto. — Fronta nadvojvode Jožefa. Nig-nekaterih krajih gozdnih K a r p a t in obmejj nega goi-ovja v Moldavo prišlo je piA-jasnemu mrzlemu vremenu do živahnejšt artiljerijskih bojev. Pri bojih v prednjem polju. vzele so nemške in avstro-ogrske čete na sprotniku med dolinama Slanica in PuJk n e 100 vjetih ter so odbile južno od dolini , ''00 Kasinu močnejše sovražne sunke. — Al mada pl. M a c k e n s e n. Ob spodnji P u t nr imeli so boji prednjih straž za nas ugodn-, uspeh. V Dobrudši prekoračile so bolgat ske čete pri T u 1 c e i južno izlivno reko D (£ nave in so držale njegovo severno obrežja ^ proti ruskim napadom. „ Prvi generalkvartirmojst% , Ludendorff. _ Fellerjev dobrodejui, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. = ilzii laš bi >n, »ari. :da: :nd vp odpravi bolečine po udih Predvojne cene : 12 steklenic franko 6 kron. Lekarna10 E. V. Feller, Stubica, Elsalrg št. 241 (Hrvatsko). t_e . 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. V-? Ali bodemo z našim kruhom izdržali? šn< Z veliko skrbjo se mnogokrat, zlasti t p> krogih mestnega prebivalstva, govori o vpra — 3 — feanjn, je-li bodemo izdržali s svojimi krasnimi Briodovi. Avstro-Ogrska in Nemčija ste pov-^4 jrečno v letih 1909 do 1915 vsako leto 81-43 milijonov metcrskih centov žita iz inozemstva p .vazali in 35-12 milijonov meterskih centov izvažali. Te dve državi ste torej povprečno 'sako Isto 46 in pol milijona meterskih cen-' ov žita za svojo potrebo iz inozemstva dolivali. Ta uvoz odpade v tem letu popolnoma. To pa prisiii k omejitvi v porabi žita, ki znaša pri 120 milijonih prebivalcev obeh ,j Iržav za glavo in loto 33 in pol kilogramov ali za glavo in dan 110 gramov i i ta. 1 s Kako visoka pa je bila dosedanja povprečna porabna množina za glavo in dan Pr' >rebivalstva ? — Na 1150 gramov v monar-rJa liji in 1240 gramov v Nemčiji. To je ednako ^ str porftbi kruha, kajti 100 gramov žita daje ''n !0 gramov moke in ta množina moke zopet ni 100 gramov kruh:'., Ako se odtegne od te mi )orabne množine sedaj primanjkujočo delno množino 110 gramov, ostane še vedno po ""'< lovprečnih žetvah zadnjih let na razpolago: ažn 040 gramov na glavo in na Nemškem 1130 P" gramov na glavo za dnevno porabo. Vpošte-amo tukaj le obe volevlasti, kajti zvezna iefi Julgarija zamore s svojim preobilnim žitnim »ridelkom tudi potrebo Turčije kriti. Seveda se mora vpoštevati večjo vporabo ijo, poraba krušnih plodov v krmilne na-ene ter zbiranje množic imajo tehtno "."fejjavo. NaSa osrednja porabna organizacija je Im loločila tedaj vsakdanjo porabno množino na e 280 gramov za dan in glavo. Ta n 'ojna množina je tako previdno odmerjena, da e bode izdržalo tudi prinajslab-žetvi. Skrb konzumentov, da bi zamoglo spomladi kruha zmanjkati, je torej popolnoma nevtemeljena. Kajti tudi- najslabejša žetev tekom zadnjih let, torej v časovni dobi, v kateri je & i rsled varstvene colnine povzročeno intenziv-eje obdelovanje zemlje skupno žetev od leta o leta ogromno povečavalo, dala je še vedno 55 milijonov meterskih centov žita v Avstro-ie-' )grski in Nemčiji skupaj. To se pravi, da i.'.1 udi pri najslabejši žetvi stoji brez vsacega ^ ivoza na glavo prebivalstva v Avstriji na oto 29 meterskih centov ali 800 gramov na lan, v Nemčiji pa na leto 3 meterski centi Ji 833 gramov na dan na razpolago. In zdaj m' ioločena vojna množina znaša le 280 odnosno 100 gramov. Naša lanska žitna žetev pa, čeprav ni ; a rila ravno posebno dobra, tudi na noben na-ar in ni bila ena najslabejših. Žetev rži in išenioe je bila res slabotna, zadovoljiva pa bila žetev ovsa in ječmena, pa tudi ko-fuzna žetev je bila dobra. Kot nadomestilo a pomanjkujočo rž se je največji del ječmena jlo In] lin ,1 1C in; rti od rv v. ilji n i i- zje te m B^mBgB^^S■ Vrag in mesar. Spisal R. H a w e I. Bogati mesar Tomaž Cipfelberger je umiral. Nje-ova velika, debela žena sedela je ob postelji in držala esnico umirajočega v svojih dveh mastnih rokah in olzice so ji tekle picko širokega njenega obraza. • Bodeš že zopet ozdravil, Tomaž«, je tolažila. »Ti naš krepko naturo; podrejen tudi nisi, kaj tacega nam bilo nikdar treba, hvala Bogu !« Ali bolnik zamajal je žalostno z glavo. »Ne goon, Marička, jaz že vem, kako stoji z menoj. Proč je, 5° larička — jaz som na srcu bolan — doktor je to po-edaL Kako da sem na srcu zbolel, tega ne vem, ko se endar v celem življenju nisem dosti s srcem trudil. Ali :š, kaj me najbolj boli, Marička ?« Žena seje pripognila čez bolnika. »Kaj pa Tomaž?« -*■• vprašala; »poslala bodem takoj k zdravniku, datikak- olajšavo preskibi«. , Ali bolnik je zanikal trudno z glavo. »Proti tej Y a>olcčini mi ne more noben zdravnik pomagati, proti e nimajo v nobeni apoteki sredstva I Veš kaj me tako ido boli?« Žena je poslušala z veliko napetostjo skoraj ne-šne besede. »No, kaj pa, le povej, potem ti bode lažje, ko poveš.« Globoko je vzdihnil bolnik. Z največjim naporom pričel govoriti: »Da moram ravno zdaj umreti, zdaj, ko gre kup- ni zmlelo. Naša preskrba s kruhom je torej na vsak način za celo leto do prihodnje žetve zasigurjena. In zdaj se nam je še vsled zmagovitega prodiranja naših armad v Rumuniji odprlo novi bogati žitni vir. Mnogo hujše kakor pri nas stoji s preskrbo sovražnih sil, zlasti Anglije. Anglija, Francoska in Italija uvažale so lani 160 in pol milijona meterskih centov žita iz inozemstva. Večji del tega uvoza izviral je iz Rusije in Anglije. Te dve državi izvažali ste vsako leto okroglo 130 milijonov meterskih centov Žita v različne države Evrope. Ako se odtegne od te izvozne množine delež Nemčije in Avstrije z 46 in pol milijona meterskih centov, ostane za sovražne države še 83 in pol milijona meterskih centov. Teh jim pa primanjkuje, kajti uvoz iz Rusijo ali Rumunske je nemogoč- Torej mora prekomorska produkcija večjo potrebo entente od najmanje 80 milijonov meterskih centov žita kriti. Brez ozira na to, daje lastna žetev Anglije in Francoske po angleških, torej gotovo ne v naš prid govorečih cenitvah j ako slabotna — na Francoskem celo glede pšenice najslabejša v zadnjih 35 letih — je istotako po angleških objavah svetovna žetev leta 1916 j ako slaba in znaša le446 milijonov kvarterjev proti 547 milijoni v prejšnjem letu. V Združenih državah znaša pše-nična žetev glasom oficijelnih poročil 640 milijonov busheljev proti 1011 milijoni v prejšnjem letu. Tudi krompirjeva žetev je glasom uradnih poročil na Angleškem za 3 in pol milijona meterskih centov nižja nego leta 1915. Ententne države potrebujejo torej najmanje 160 milijonov meterskih centov žita. Iz Rusije in Rumunske, preje glavnima deželama za izvoz, ni ničesar dobiti. Združene države in Kanada so za okroglo 350 milijonov manj pridelale in ne morejo preveč oddati. Pomagati morajo tedaj države južne zemeljske polovice, Afgentinija, Tndija in Avstralija. Vprašanje je'pa, če bodo zamogle to storiti. Kajti nemški podmorski čolni izvršujejo polno delo! Saj je vendar angleška trgovinska mornarica imela v vojni že izgubo 2Vi milijonov ton naložnega prostora. To pomeni veliko, ako se pomisli, da se je skoraj polovico augleške trgovinske mornarice pritegnilo k pomožni službi za vojno. Kruh postaja na Angleškem mesec za mesecom dražji. Morda stopi strašilo glada, s katerim so nas hoteli brutalni Angleži premagati, preje k njimi, nego do nas. Ako je kakšna pravičnost, potem mora priti plačilo za te lopove! B e r g e r. (.Allp. Bauernzcitung".) Izpred sodišča. Abrahamov fižol. Budimpešta, 17. januarja. Policija je razkrila, da je bilo na poštnem uradu v —i—— ii —i----------- čija tako dobro. Odkar živim, ni bilo nobene vojne; zdaj pride nakrat velika vojna, kupčija gre, kakor ni nikdar šla, zasluži se lahko lep kupček denarja in jaz — jaz — moram zdaj umreti. To ni pravično I Ja Marička, da ne pozabim, od tistih 80 centov špeha, ki ležijo v kleti, ne oddaš preje niti ene deke, dokler ne stane kila 20 kron. To mi moraš sveto obljubiti, drugače bi ne mogel mirno umreti«. Jokaje je pritisnila žena svoj fini žepni robec pred oči. »Ja, Tomaž, vse se bo tako zgodilo, kakor ti želiš. Na tvoji smrtni postelji ti to obljubim. Ta svojat naj le plačuje, da postane črna. Pa saj ne bodeš umrl, Tomaž, to ne more biti. Tega naš ljubi Bog ne more dopustiti, da bi ti zdaj umrl, ko gre kupčija tako dobro I« Njena čustva so jo tako premagala, da je morala bolniško sobo zapustiti. Zdaj je ležal bolnik sam v veliki sobi. Zmedene misli podile so se v njegovih možganih. Videl seje stati na velikem prostoru živinskega sejmišča, sredi med svojimi tovariši cd stroke, čul je glasove živinskih komi-sijonarjev, ki so jim najnatančneje pojasnjevali, kaj se ima zdaj glede kupčije zgoditi. In skoraj veselo mu je bilo pri njegovem vbogem bolanem srcu, ko je na to mislil, kako se vse, vse prijateljsko združuje, samo da kupčija narašča. »To je pač blagoslov božji«, mrmljal je pred-sein je poskusil moliti. Ali očenaš mu ni prišel na um. »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«, mu je prišlo še precej spretno čez ustnice. Ali >. . . in odpusti nam naše dol- Josefstadtu pod napačno označbo kot izluščeni olešniki oddano mnogo zavojev v Galicijo, v katerih se je nahajal fižol. Ta fižol je izviral iz zalog mesta, ki so ležale pri trgovcu Abrahamu Kestenbaum z najstrožjim naročilom, da jih ne sme oddajati nikomur drugemu nego domačim konzumentom proti oddaji karte za fižol. Abraham Kestenbaum je bil obsojen za svojo slepai-ijo na d v a m e-seca zapora in 1000 kron denarne globe. Raje v ječi kakor v strelskem jarku. Maribor, 20. januarja. Leta 1893 v Callesanu na Primorskem rojeni delavec Peter V o lie tin, ki je bil svoj čas od sodnije v Rovignu na težko ječo treh let obsojen ter j je sedel v mariborskem zaporu, napadel je i dne 8. oktobra zvečer v postelji spečega kaz- ! nenca Mile I v e t i č a in ga je z ojstro na- j brušenim žepnim nožem trikrat sunil. Preje ■ je tovarišem pravil, da bode nekaj izvršil ; samo zaradi tega, da bode dalje časa v ječi { ostal in mu vsled tega ne bo treba iti v < strelski jarek. Volletin je bil zdaj obso- ' jen na 15 mesecev težke ječo. Ko bo to kazen prestal, bo vojna pač že končana . . . Obsodba zaradi oderuštva pri stanovanjih. Sarajevo, januarja. Policijski list poroča : Hišni posestnik Janko S e b e š i č bil je na 300 kron denarne globe obsojen, ker je dne 12. decembra 1916 svojim strankam stanarino od 36 na 40 kron povišal. Obenem se je strankam stanarino od oblasti same zopet na prejšnjo višino znižalo. Podpisovanje občin ptujske-| ga okraja na 5. vojno posojilo. j Okrajni zastop ptujski, ki tudi v vojnem času tako izredno lepo in v ljudsko prid deluje, je pod predsedstvom načelnika g. Orni g a svoj čas povabil vse občine v okraju, da naj se kolikor mogoče bogato udeležijo podpisovanja 5. vojnega posojila. Občine so se tega povabila tudi večinoma rado voljno odzvale. V sledečem prinašamo seznam tega podpisovanja: Sv. Andrej-Leskovec K 15.000, Sv. Andrej si. g. K 500, Sv. Barbara K 22.500, De-stince K-7000, Dolena K 2000, Dolič K —, Dravce K- 5000, Dragovič K 10.000, Sv. Li-zabeta K 7000, Formin K —, Gajovec K —, Gorenski vrh K 5000, Gradiš K 8000, Veliki Okič K 15.000, Velika Varnica K 10.000, Gruškagora K 16.400, Gruškovec K 10.000, Hajdina K 20.000, Sv. Trojica K 20.000, Jir-šovec K 2000, Janževce K —, Sv. Janž dr. ! p. K 15.000, Jurovec K 10.000, Juvance K i —, K r 6 e v i n a pri Ptuju K 50.000, Kicerje K —, Klapovce K 20.000, Malaves K —, Lancova ves K 10.000, Podlehnik K 10.000, Sv. Lovrenc dr. p. K 15.000, Sv. Lovrenc gove« ni več vun spravil; bilo mu je, kakor da bi te : ednostavne, pohlevne besede mu srce zdrobile. Hotel je 5 svojo ženo poklicati, da bi mu očenaš molila, ali njegov i glas je postal tiho šepetanje. Nakrat so se vrata odprla ; mislil je, da je prišla žena. Ali ne, ona to ni bila. Neki elegantni gospod, ci-. linder brez madeža na glavi, prišel je notri, stopil k i njegovi postelji in vprašil dobrohotno: »No, stari prija-j telj Cipfelberger, kako kaj Vam gre? Zakaj niste bili i danes na sejmu?« Bolnik ga je nekaj časa brezmiselno gledal Potem j ga je izpoznal. To je bil vendar veliki, vsemogočni ži-| vinski komisijonar gospod plem. Czagorskyl Kakšna j Čast, ta mož ga je obiskal na njegovem bolniškem le-I žišču I »Prosim, vsedite se«, mrmljal je Cipfelberger. ! Komisijonar se je vsedel na stol, na katerem je sedela preje mesarjeva žena. »Kako Vam gre?«, vprašal je mogočni mož, »kako zamorete v postelji ležati, to pa v času, ko gre kupčija tako dobro ? Vstanite, Vi zamudite preveč I Pojdite z menoj!« Govoril je z ojstrim, trdim glasom, da je obšla gospoda Cipfelbergtrja groza. S trudom se je dvignil v postelji. Živinski leomisijonar je bil postavil svoj fini cilinder na mizo. Cipfelbergerja je prijel mrzli strah, ko je zdaj moža natančneje pogledal. Na plešasti glavi sta gospodu zrastla dva Icriva kozja rogova in iz leve hlačnice finih njegovih hlač je gledalo resnično konjsko kopito. (Naprej prihodnjič.) si. g. K 40.000, Ločičeva vas K 20.000, Sv. Marjeta K 500, Ptujska gora K 10.000, Sv. Marko K 10.000, Meretince K 1000, Mozgo-vce K 10.000, MonSperg K 35.000, Mož-gance K —, Novacerkev K —, Zgornja Prišteva K 10.000, Pacing K 50.000, Per-vence K 10.000, Spuhlje K 10.000, P o b r e ž-j e K ao.OOO, Podvince K 2000, Polancc K —, Polenšak K —, Bukovce K —, Ragozni-ca K 12.000, Breg pri Ptuju K 100.000, Zabovce K -, Zagorec K 8000, Zakušak K 12.000, Zavrč K 5000, Sedlašek K —, Sko-riSnjak K 10.000, Slatina K 10.000, Slomovec K —, Mestni vrh K 14.000, Stonjce K —, Stoperee K 10.000, Ternovce-Sela K 10.000, Ternovce-gora K 1000, Ternovce vas K —, Tristovec K 5000, Turški vrh K 10.000, Sv. Urban K —, Vareja K 25.000, Verstje K 10.000, Slovenj avas K 50.000, Vin-terovce K 10.000, Viš K 2000, Sv. Bolfenk K 1000, Borovec K—, Vurmberg K 30.000, CirkovceK 50.000, ŠikolaK20.000. Skupna svota doslej zaznamjevanih podpisovanj občin v ptujskem sodnijskem okraju znaša torej 938.900 kron, kar jo vsekakor prav lepi uspeh in dokazuje poSteno patrijo-tično mišljenje ptujskega prebivalstva. Naravnost razveseljivo je, da so nekatere res male občine vkljub svoji revnosti prav lepe svote podpisale. Seveda so nekatere res bogate občine zopet hudo nazaj držale, čeprav je vojno posojilo res najbolje naloženi denar. V splošnem pa smo lahko zadovoljni in gre okrajnemu odboru za njegov trud, kakor tudi posameznim občinam vsa zahvala. Dobro se počuti človek, če si vtira boleče ude s Fellerjevim fluidom iz rastlinskih esenc zn. „Elza-Fluid", kadar ga mučijo vsled prehlada, prepiha ali vlage nastale bolečine. Pri bolečinah revmatičnega izvora se sploh priporočajo te vrste masaže. Follerjcv nEka-fluid" zavzema med vtiralnimi sredstvi najodličnejSe mesto in ga ni moč nadomestiti z drugimi. Vsakdo, kdo je še preskusil njega učinek, ga hv»li in priporoča in doseia Število zahvalnih pisem že stotiwc, Pri vsem tem pa je to sredstvo jako ceno. Predvojne cene: 12 steklenic stane poStnine prosto samo 6 kron, na prodaj pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg St. 2il (Hrvatska). — Istočasno se pa lahko naroče tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice z zn. „Elsa-krogljice", izbomo sredstvo za želodec. 6 Skatljic stane poStnine prosto samo i K 40 vin. — Oboje teh omenjenih domačih zdravil ne bi smelo manjkati v nobeni hiSi. — Zanesljivo sredstvo zoper kurja očesa je Fellerjev turistovski oblit. z zn. jElsa" za 1 K in 2 K. — Poskus se izplača. (—ea—) Bazno. Cenjeni naročniki. Ob začetku novega leta usojamo si uljudno cenjene naročnike vabiti na zopetno naročenje „Štajerca" V lanskem letu, kakor že preje je naš list dokazal, da je najboljši zagovornik ljudskih pravic, pa tudi najzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čuda, da sije „Štajerc" i sedaj v vojni pridobil novih prijateljev in odjemalcev. Pa ne samo doma, tudi v vseh vojaških bolnišnicah in na vseh frontah, v strelskih jarkih ga čitajo z navdušenjem in veseljem. Prepričani smo tedaj, da bode imelo tudi letošnje vabilo za naročenje mnogo uspeha. Prosimo v prvi vrsti stare naše naročnike, da naj namčimpreje vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsakem listu naprej plačati. Prosimo pa tudi vse prijatelje, da nam naj z neumorno agitacijo pridobivajo vedno novih somišljenikov in odjemalcev. „Štajerc" ostal bode vedno zvest svojemu naprednemu, šta-jersko-koroškemu, avstrijskemu mišljenju! Vojaški dopusti do 15. februarja. Armadno vodstvo je odredilo, da se sme vojaškemu moštvu, ako službene razmere dopuščajo, dovoliti dopust do 15. februarja, da morejo izvrševati svoje delo kot kmetovalci ah obrtniki. Dopust pa lahko dobi le tako moštvo, ki dokaže, da se lahko samo preživi. Moštvu (poddesetniki se računajo pod moštvo), ki dobi dopust, se dnevnina (plača) ne izplača, pač pa se vsakemu možu pusti tisti znesek, ki ga je dobil ob zadnjem plačilnem dnevu za naprej. Podčastniki pa imajo pravico do popolne vojaške plače in odškodnine za kruh _ 4 _ tudi za čas dopusta. Vožnjo po železnici plača vojaški erar. Ti dopusti se pri bodočih spo-niladnih delovnih dopustih ne bodo vračunali. Za dopust naj prosi moštvo naravnost pri raportu pri svojem poveljstvu, ako pa pošljejo svojci pisano prošnjo, je najbolje, da jo pošljejo potrjeno od občine dotičnemu možu, ki jo predloži pri raportu svojemu poveljniku. Občine naj potrdijo ne samo potrebo dopusta, ampak tudi možnost, da se dotični med dopustom sam lahko vzdržuje. Nepoboljšljivi so naši slovenski klerikalci in celo grozovita ta svetovna vojna jim ni mogla gotovih fanatičnih nazorov iz srca iztrebiti. Odkar je postala — vsaj pri drugih listih — cenzura glede razmotrivanja gotovih notranjih političnih dogodkov malo popustlji-vejša, se polnijo predali mariborske „Straže" številka za številko z bolj ali manj skritimi napadi zoper nemške stranke. Po našem mnenju tudi slovensko ljudstvo nima prav nobenega vzroka, biti nad svojimi nemškimi sodržavljani jezno ali netolerantno. Na bojiščih prelivamo vsi svojo kri, Nemci kakor Slovenci. In najlepši plod te grozovite vojne mora biti ravno nova, mogočna, nerazrušljiva in mladostna Avstrija. Tako Avstrijo pa gotovo ne pripravlja tisto časopisje, ki se že sedaj zavzema za stare, v svojem bistvu gotovo panslavistične nazore in cilje, ki se jih je v času najnesrečnejšega politikovanja proglašalo kot „trializem". Gotovo, mi smo z vso vnemo zato, da se podeli slovenskemu ljudstvu polno pravico v vsakem o z i r u, kajti od začetka vojne je slovensko ljudstvo vrglo od sebe vseslovanske fraze kot nekaj tujega. Mi smo zato, da se slovensko ljudstvo v okvirju habsburške monarhije prosto razvija, da se mu zlasti zasiguri prosti gospodarski razvitek, brez katerega bi moralo to ljudstvo iz površja izginiti. In glavna reč je gospodarski razvitek! Slovenski voditelji bi torej po našem mnenju svojemu ljudstvu najbolj s tem koristili, da bi mu na tej podlagi prosto pnt pripravljali. Politiko-vanje po stari šegi pa se naj zdaj opusti. Mi vsaj smo odločni nasprotniki tega, d a bi se starodavne habsburške kronovine po tej ali oni „t r i a-listični" metodi trgalo. Najboljše združenje Slovencev in Hrvatov, ki ga klerikalni Usti zdaj tako proglašajo, zamore biti edino to, da ostanejo drug poleg drugega zvesti avstrijski patrijoti. Potem jim bode bodoča mogočna Avstrija tudi zavetišče njih narodnega in gospodarskega raz-vitka. Dokler pa bodejo slovenski politiki 5e vedno šegah po starih frazah o „trializmu", „združenju Slovencev in Hrvatov", o gotovih državnopravnih stvareh, ki jih danes niti dotikati nočemo, toliko časa se še vedno niso zjasnili pojmi. Toliko smo hoteli danes odgovoriti na nepretrgane članke in notice gospode okoli „Straže", „Slov. gospodarja" in ednakih listov. Vojaški poduk v srednjih šolah. ,,Streffleur8 Militarblatt" ve iz ukaza vojnega ministerstva z dne 31. decembra 1916, da bodo na predlog armadnega poveljstva in s privoljenjem učnega ministerstva uvedli v civilnih srednjih šolah poduk v vojaških disciplinah. Učili bodo častniki po eno ali dve uri na teden, za kar bodo dobivali na leto 400 K. 0 povodnji v celjskem okraju piše „Deut-sche Wacht" od 17. t. m.: Več dni trajajoče deževje povzročilo je povodenj, kakor jo k sreči že leta sem nismo doživeli in ki je naravnost katastrofalno učinkovala. Že od pondeljka sem niso samo Savinja, marveč zlasti tudi Voglina, Dombach, Kotinja, Loš-nica in drugi stranski potoki iz svojih bregov Stopili ter so vso spodnjo Savinsko dolino pri Celju preplovili. Prebivalci večinoma vseh okoli ležečih vasi so od mesta odrezani. Okolica celjska je podobna jezeru. Škoda, ki jo je povodenj doslej prizadela, je ogromna in se doslej tudi približno ne more preceniti. Razven velikanske Škode, ki je bila prizadeta na z zimsko setvijo obdelanih poljeh, je povzročila voda tudi drugače nepregledno škodo. Na visokih valovih Savinje in Vogline videlo se je razven mno- gega pohištva poginjene živali, zlasti svinji pa tudi divjačino, zajce itd. Iz valov Voglirjriega rešil je neki vojak nad 100 kil uežko svinLj.gij posestnika Kuharja v lastni Življenski nevaf . -nosti. Kot plačilo dobil je od posestnika grobi odgovor. V Škofjivasi bila je obranvsl Majdičevega mlina odtrgana. Vsled tega j&avlj prišel 200 metrov zgoraj ležeči mestni vodKem? vod v največjo nevarnost. Resnično jo tuiki ži danes zjutraj v mestu vodovod ponehal vod^g^j dovažati. Tudi v mestu je povodenj mnoft. škodo napravila. V Hugo-Wolf- in Hermani '"■' gasso je vdrla voda tako hitro v kleti in gli°"e': bokejše ležeče prostore, da ni bilo več čassko jih izprazniti. Vsled tega je jako veliko pteobe rutnine poginilo. Drugi dan je ponehalo "Web zevati in Savinja je pričela pasti. Qnj Vstavljena elektrarna. „Deutsche Wacl ' poroča: Vsled odmora v dovozu premoga F Trbovelj je morala einajlna tvorni«80 ■ Westen, ki dobavlja tok za mestno elektrarni e j svoj obrat vstaviti. Napravilo se je vse kidu t rake, da se zopet dovoz premoga prične, ibod« da bi pričela mestna elektrarna, ki presknj toliko bolnišnic z razsvetljavo, zopet delovat- q Nezadostni dovoz premoga od strani trbovelv'cr'-ske rudniške družbe je povzročilo v največL v1 krogih nevoljo. (Konec tega članka je v om ^ njenem nemškem listu konfisciran. Op. ureL sest: koši nizk niks je t igra oble hud bole vilo Od kraljestva Poljske. One 15. januarja i_ je v Varšavi otvoril začasni državni svet. PreJe ' sejo samo se je v tamošnji stolni cerkvi v^ >' šiia slovesna maša, katero je ob bogati as"ov. stenci daroval član državnega sveta prebran pl. Przezdziecki. Po maši so člani državnegzaP sveta pod vodstvom obersta grofa Szeptyck spremljani od godbe, ki je svirala poljsfove' narodno himno, odkorakali v zborovalno dvkia rano. Navzoča sta bila tudi avstro-ogrski gpa berner feldcajgmojster pl. Kuck in nemšsoli guberner pl. Beseler. Po navdušenih otvoripri« venih govorih obeh gubernerjev je državineg svet izvolil Vaclava Njemojowsky za kro:pos skega maršala, za njegovega namestnika [ma profesorja dr. pl. Mikulowsky-Pomorsky. 01 bi I sta storila slovesno obljubo, da hočeta zvesvsli služiti svoji poljski domovini. Pred zborovahnič dvorano je nato poljska legija pod komandne grofa Szeptycki defilirala pred prvo pračijr noveljavno vlado. Člani državnejpof. sveta in mnogobrojno zbrano ljudstvo je nakoČ dušeno klicalo: Živio poljska armada! Sla nost je napravila na ljudstvo jako mogočivzl vtis. Upajmo, da se bode novo poljsko krdn ljevstvo politično, kulturelno in gospodarslnje vedno bolj razvijalo ob strani osrednjih držikc Avstro-Ogrske ter Nemčije, ki ste brez vsa! sebičnosti novo kraljestvo ustanovili. po: Smrt starega vojaka. Te dni so pokopa du vRoBweinu pri Mariboru z veliko udizv ležbo in pod zvoki vojaške godbe starci od Mihaela Jell en. Pokojnik je bil rojen Id pri 1857 v RoBweinu. Leta 1859 seje udeleiT: vojne proti Italijanu, leta 1866 pa bitke p spi Kraljevem Gradcu. Tukaj je prišel kot edii živi mož pri svoji kanoni težko ranjen v v£v € no vjetništvo. 53 let je služil Jellen kot yje ničar na posesti usnjarskega fabrikanta ,iz Gruber in njegovih starišev. N. p. v m.! fini 10 letna požigalca. 10 letna posestnikoiv sinova Alojz in Anton C e r n o s a iz Vr pr stovca pri Rogatcu šla sta pred kratkim dn šole domu. Spotoma zažgala sta vinogradni cij ko hišo posestnice Cemeršek, v kateri Ui nikdo stanoval. Rekla sta, da sta hotela p sic žar videti. Poslopje jez vso premičnino p vs gorelo. Tudi nekaj sodov vina je bilo unij kinih. Skoda znaša 2000 kron. ni — 6 — .rb vr as ieg -ok jsk live f?u n ori a vi roD ' P Ob -est aln md • a ■leg na 31a -oči km .rža o p a ud irčk ie rslež c 1 edi i vo >t Da ; | iko V im idn sri a p " P mit" Prebiranje črnovojniških obvezancev rojst-ega letnika 1899. Uradni razglas napoveduje irebiranje črnovojniških obvezancev rojstnega ta 1899. K ternu prebiranju morajo priti | i leta 1899 rojeni avstrijski in ogrski dr-,v]jani ter oni, ki no morejo dokazati ino-mskega državljanstva. Izvzeti so zgolj tisti, že kot črnovojniški obvezanci aktivni vo-aški zvezi pripadajo. Kdor je vsled pomanjkanja ene noge ali roke, vsled sleposti na Iq obeh očeh, gluhonemosti, kretinizma, sodnij-'sa sko dognane blaznosti itd. za službo nespo-pe soben, temu osebno ni treba priti, ali pri *" prebiranju mora predložiti primerno dokazilo. ini, ki imajo padavico (božjast), morajo k • prebiranju priti in dokazila o svoji bolezni jc seboj prinesti. Obvezanci se morajo n a j k a s-n< n e j e d o 31. j a n u a r j a pri občinskem maki da svojega bivališča oglasiti. Prebiranje se bode vršilo v času od 8. do 22. februarja. Prebrisana tatica. Dekla Amalija Sušeč a, iz Stražo pri Slov. Gradcu pokradla je v ne-*;? verjetno kratkem času izredno veliko množino ,cl kokoši in življenskih sredstev. Tako je ukradla "V neki posestnici 6 kokoši, v isti noči neki dragi ' posestnici 2 kokoši, nekemu posestniku v Mis-nju 5 kokoši in 3 pure, nekemu posestniku Vidu mesa, špeha in fižola, neki po-estnici v Zgornjem Doliču pa 3 velike ko-oši. Ukradene stvari prodala jo za smešno zko ceno. Potem je izginila. Smrt otroka v ognju. 4 letni sinček posest-kaOberskala iz okolice Celja ostal e brez nadzorstva sam doma. Otrok se je igral z užigalicami, pri čemur se je njegova obleka vnela. Nesrečni otrok je pridobil tako hude opekline, da je drugi dan pod groznimi Ibolečinami umrl. Proti starišem se je napravilo kazensko naznanilo. Nesreča v rudniku. Dne 12. t. m. prišel 'rejje Alojz Klenovšek, delavec rudnika v Trbovljah, v štolnu med motor in zi-(dovje. Zmučkalo ga je tako hudo, daje drugi ela ;dsm pod velikimi bolečinami umrl. Klenovšek zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Ne nakupujte preveč soli! Graški mestni •svet razglaša: V zadnjem času je na vetih krajih dežele nastopilo pomanjkanje soli, kar pa nima vzroka v nezadostnem pridelovanju soli, kajti c. kr. salinska oskrba v Auseeju prideluje na leto za o milijonov kil soli več, nego v mirovnih časih. To pomanjkanje je le posledica tega, da ljudje iz strahu pred pomanjkanjem nakupujejo mnogo več soli nego bi bilo treba za kritje tekočih potrebščin. Ker vsled izdatnosti pridelovanja soli v deželi resnično pomanjkanje soli ne more nastati, ker sol tudi ne pride v poštev kot izvozno blago v Nemčijo, je vsak strah pred pomanjkanjem soli popolnoma nevtemeljen. Nakup soli čez tekočo potrebo je nezmiseln in brez cilja. Draga mišja hrana. Nekemu kmetu na vzhodnem Štajerskem, ki je — kakor mnogo drugih neumnežev —- svoj denar doma shra-irsl njeval, bilo je zadnjič devet 20-kronskih bankovcev skoraj popolnoma od miši segriženih. V službi od smrti dosežen. Dne 16. t. m. ponoči bil je v Mariboru stanujoči kon-dukter južne železnice Anton Walcher v izvrševanju svojega poklica v starosti 42 let od smrti dohiten. Mrliča njegovi družini nepričakovano iztrganega se jc prepeljalo iz Trbovelj v Maribor. Pokojnik, ki se ga 6plošno obžaluje, zapušča vdovo in tri otroke. Milijonarka od lakote umrla. Iz Saraje-v e se poroča „Grazer Tagblattu" : Čeprav jo Ana Du go nji 6, neka jako stara vdova iz Mostara, po svojem pokojnem možu pol milijona kron podedovala, živela je vendar v najrevnejših razmerah. Iz skopuštva si n. Vrlpr. niti dekle ni držala. Ker jo ljudje že tri dni niso videli, naznanili so to oblasti. Policija je vdrla vrata in našla starko kot mrliča. Umrla je bila že pred dvema dnevoma in sicer, kakor je dognala zdravniška preiskava, vsled lakote. Na nekem stolu so ležale krušne karte, katere pokojnica iz skopuštva F ni porabila. Ker žena ne zapušča nobenih sorodnikov, pripadlo bode vse njeno premoženje njenemu domovinskemu mestu Mostarju. Poslanec Choc v ječi v Komornu. Bivši češki poslanec Choc, ki je bil zaradi vele-izdaje v težko ječo 6 let obsojen, bilje spravljen v trdnjavo K o m o r n, da presede tam svojo kazen, češki poslanec, dr. Kramar ostane za sedaj še na Dunaju. Umrl je župnik Jakob Košar v Žicah pri Konjicah. N. p. v m.! Izplačevanje rekvirirane živine. Od 1. februarja 1917 naprej nakupovalci živine graške živinske vnovčevalnice ne bodejo več sami izplačevali živine; vnovčevalnica bode živinorejcem zneske sama s poštno nakaznico pošiljala. Naknadna oddaja kovinastih predmetov. C. k. domobransko ministerstvo naznanja, da se tisti kovinasti predmeti, ki se iz kateregakoli vzroka še niso oddali, lahko še oddajo po občinah v dveh dneh meseca januarja; ta dva dneva sta označena po občinah s posebnimi plakati. Kdor torej oddaji podvrženih kovinastih predmetov še ni oddal, naj se zdaj za to zadevo pobriga, ker bi bil drugače lahko strogo kaznovan. Junaška delavka. Vneki fabriki za ročno granate na zgornjem Štajerskem je opazila delavka Heller, da je pričela ena granata v nekem zavoju tleti. Medtem ko so drage delavke od strahu skoraj omedlele, je Heller spoznala resnost položaja, v katerem se je nahajala ona s stoterimi tovarišicami. Heller je pograbila hitro granato in jo je vrgla skozi ok.no na dvorišče. Granata se je še v zraku razletela in je junaško delavko težko ranila. Pritisk zraka je bil tako silen, da so ostale delavke popadale na tla. Heller pa je bila s svojim junaškim činom rešila fabriko, dragoceno zalogo in mnogo človeških življenj. Vinska naklada na Štajerskem potrjena. Cesar je, kakor so listi poročali, potrdil sklep nemške večine štajerskega odbora z dne 22. novembra 1916, po katerem se je za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1917 naložila na vino in na vinski mošt in vinsko drozgo, ki še ni podvržena državnemu vinskemu davku (vžitnini), deželna naklada. Plačevati se bo moralo od vsakega hektolitra vina naklade v znesku 9-50 K, za mošt in drozgo pa 7-14 K. Za vino in vinski mošt, ki se uporabi za domače potrebe, je plačati samo polovico, t. j. za vino 4-75 K, za vinski mošt pa 3-75 K za 1 hI. Velikemu navijanju cen so prišli na Dunaju na sled. Policija je zadevo na „Nasch-marktu" dognala. Zaprli so neko branjevko z zelenjavo in 14 drugih oseb, ki so od države zaplenjena živila z dobičkom od 400 do 500"o prodajale. Pri hišni preiskavi našlo se je v stanovanjn branjevke 300 pokvarjenih jajc. Sreča v nesreči. V Mariboru (Schaffner-gasse 9) je šla žena nekega kondukterja po živila, medtem ko se jc njen mož v službi nahajal. Doma sta ostala le dva mala otro-čiča, ki sta se pričela z užigalicami igrati in sta pri temu posteljo zažgala. Sosedi so opazili dim in so ogenj pogasili. Otrokom se k sreči ni ničesar zgodilo. Samomor dveh deklet. V četrtek zvečer prišel je v orožniško vojašnico v Celj u in-ianterist J. Č a k s jako razburjen in je naznanil, da ste se v delavnici mizarja S t e r-n i š e v Goloprančevi hiši v Gaberjah dve dekleti ustrelili. V delavnici se je našlo 19-ietno hčerko mizarja Sterniša in 26-letno bivšo natakarico Ano Z a g e r; obe ste ležali mrtvi na tleh, poleg nju pa browning-pistola. Oba mrliča sta imela strele v prsih. 0 groznem činu se poroča: Kratko preje rekli sta dokleti materi Sterniše, da hočete iti v kino. Mati jima tega z ozirom na žalostne drage čase ni dovolila. Dekleti ste se smehljali in dejali, da greste v delavnico na ogenj pogledati. Preje je vzela Ema Sterniša iz miz-nice neki v beli papir zaviti predmet. Ko deklini niste prišli k večerji, šel ju je zgoraj omenjeni vojak, ki je s Sternišo v sorodu, v delavnico iskati. Vrata so bila zaprta. Ker je ostalo vse klicanje brezuspešno, razbil je eno šipo in zlezel skozi okno v delavnico. Tam je našel mrliča. Pištolo je Ema Sterniša dva dni preje v Celju kupila. O vzroku samomora ni ničesar znano. Pravi duhovnik v zmislu Krista je škof Johannes GsOllnerna Zgornjem Avstrijskem. Videl je bedo in revščino med ubogim prebivalstvom velikih mest. Vsled tega je izdal zanimivo pismo kot oklic za kmetijsko prebivalstvo, v katerem je prosil pomoč za revno ljudstvo mest Linz in Urfahr. Pošteni zgornjeavstrijski kmetje, ki ne poznajo nobenega stanovskega sovraštva in ki razumejo krščansko ljubezen tudi v dejanju, ne pa samo v besedah, so se škofovemu oklicu takoj odzvali ter so pričeli nabirati življenskih sredstev za revne ljudi v mestih. Nabrali so v kratkem času izredno veliko množino življenskih sredstev, tako 94.724 jajc, potem žita, moke, zelenjave, mesa, špeha in dragih živil v skupni teži 124.008 kilogramov ter v skupni vrednosti 105.000 kron. Poleg tega so kmetje nabrali še gotovega denarja 8349 K. Veselje med revnim prebivalstvom, ki je dobilo ta darila ravno prod božičnimi prazniki, je bilo seveda neskončno. Škof pa je pustil brati za darovalce 30 sv. maš in zaprosil zanje še papežev blagoslov. To je pravo krščansko postopanje, ravno tako od strani škofa, kakor od strani katoliških nemških kmetov. Pri nas pa se žal od gotove strani vedno le nato gleda, da bi se hujskalo en stan proti drugemu in tako vse v zdražbo in jezo spravljalo. Kajti pri mnogih ljudeh je »krščanstvo" le prazna beseda, ki pokriva najgršo sebičnost, ali pa celo grda reklama, s katero nastopa podlo vojno oderuštvo. Proti navijalcem cen. Župan v Kron-stadtu je odredil, da se morajo imena vseh mož, ki so obsojeni zaradi navijanja cen, mestnemu uradu takoj naznaniti. Na podlagi zapiskov se bode potem dognalo, je-li spadajo dotičniki še k vojaški zvezi. Abo bi se dognalo, da ae nahajajo med obsojenci tudi take osebe, ki so od vojaščine oproščene, potem bode napravilo mesto takoj naznanilo na vojaško oblast s prošnjo, da se zaradi navijanja cen obsojene takoj k aktivni vojni službi vpokliče. Ta odredba župana v Kron-stadtu je po našem mnenju prav pametna in bi bilo dobro, ako bi jo i drugod posnemali. Kajti to pač ne gre, da bi ljudje, ki so od težke vojne službe oproščeni, družine hrabrih naših vojakov odirali. Velika sleparija z blagom na Donavi. Glasom „Az Esta" se je voljno v transportnih vozovih za pohištvo od večih budimpeštov-skih tvrdk na razne velike dunajske trgovine potom bark v Avstrijo spravljalo. Vsled nekega naznanila je dospela policija na donavski kai in je zaplenila 17 vozov. Vrednost znaše nad en milijon kron. Kar je bilo blaga že odpeljanega, se je v PreBburgu vstavilo. Aretacije na Reki. Na Reki se je vsled naznanila budimpeštovske dražbe vojnih produktov (Hadi Termlug) dva jako znana trgovca, enega profesorja in enega vžitninskega uradnika zaprlo. Dolžijo jih ponarejanja javnih spisov in navijanja cen. Na Reki je namreč izvažanje živil strogo prepovedano. Are-tiranci so si znali v svrho izvršitve armadnih dobav izvozno dovoljenje preskrbeti; na dovoljenju so ponarejali sprejemnika in kraj dovoza ter so potem blago drugače porabljali. Dva brata skupaj šestkrat odlikovana. Brata Alojz in Anton Š c h o b e r iz Gosdorfa, oba feldvebla pri mariborskem domaČem regimentu št. 47, bila sta vsled svojega hrabrega zadržanja pri nekem naskoku na italijanskem bojišču zdaj že tretjič odlikovana. Alojz Scho-ber starejši je bil že s srebrno hrabrostno medaljo 1. in 2. razreda odlikovan ter je dobil zoaj še bronasto, njegov brat Anton pa je imel doslej že srebrno l. razreda ter bronasto, zdaj pa je dobil še srebrno medaljo 2. razreda. Roparji na Spodnjem Štajerskem. Konečno vendar se je zbralo večje število orožnikov na hrvatski meji, zlasti v okolici R o g a t c a, tako da se je prebivalstvo, ki je vsled vednih roparskih napadov v strahu živelo, vsaj nekaj pomirilo. Roparji so nastopali že z neverjetno predrznostjo. Vsilili so v stanovanja in zah- 6 — tevali denar ter drugo blago ; kdor se jim je zoperstavljal, bil je pobit. Neka mlada deklina v Tlakah bila je 17. p. m. tako pobita, da leži Se danes težko bolana v mariborski bolnišnici. Orožnikom se je zdaj posrečilo, da so zopet enega člana te roparske tolpe vjeli. Zločinec je kočar Franc P1 a v č a k iz Sv. Roka pri Rogatcu, človek, katerega se v njegovem kraju vse boji in ki je že ope-tovano zaradi tatvine predkaznovan. Sumljiv je postal Plavčak zaradi tega, ker je hotel v trgovini Alojza P r e a z a, v katero so roparji že večkrat vlomili, 1000-kronski bankovec vjeti. Upati je, da bodejo orožniki tudi še ostale člane roparske druhali roki pravice izročili. Pošteno prebivalstvo naj gre orožnikom v tem ozira kolikor mogoče na roke. Milijonska goljufija. Zaradi velikih sleparij pri živilih v visokosti 2S/, milijona mark ste bili v Berlinu vdova Meta K u p f e r in njena hčerka zaprti. Med oškodovanci se nahajajo baje tudi dunajski denarni ljudje. V Ptuju so sklenili v gremiju združeni trgovci, da od 20. januarja naprej svoje prodajalne že ob 6. uri zvečer zapirajo. Opozarjamo prebivalstvo na ta sklep, da ne bode nobene zmote. Vse ptujske prodajalne so torej že ob 6. uri zvečer zaprte. Velika razstrelba v Londonu. K.-B. poroča iz Londona z dne 20. januarja: Uradno se razglaša: Dne 19. januarja ob 7. uri zvečer izbruhnil je ogenj v neki fabriki v Ost-endu v Londonu, ki se je pečala z rafini-ranjem m u n i c i j e. Po dveh minutah zgodila seje eksplozija. Veliko število delavcev se je zamoglo iz poslopja, ki je bilo popolnoma porušeno, rešiti. V sosednih skladiščih in f a b r i k a h izbruhnili so požari. Tri vrste malih hiš v neposredni okolici bile so razpršene. Na zasebni lastnini je bila večja škoda prizadeta. Dva gasilca sta bila pri rešilnemu delu ubita. Med mrliči se nahaja vodja kemičnega oddelka. Fabrika je popolnoma uničena. — „Lloyd News" poročajo: Število mrtvih znaša 50 do 60, 112 ranjenih v bolnišnicah in 265 lahko ranjenih potrebuje zdravniško pomoč. — Amsterdam, 21. januarja. Včerajšnja razstrelba v vzhodnem Londonu je bila ena najgrozovitejših, kar se jih je kdaj dogodilo. V celem mestu, celo v najbolj oddaljenih predmestjih in v sosednih mestih ter vaseh se je sunek Čutilo. Kmalu po grozovitem poku razsvetilo je plamenje vzhodno nebo. V okolišu "U kvadratnih milj povzročili so okoli leteči goreči kosi požare v fabrikah, med njimi v nekem parnem mlinu ter v stanovalnih hišah. En tri do štiri tone težki kos nekega parnega kotlja bil je 400 yardov daleč vržen. Več poslopij se jo moralo podrediti, da se jo zamoglo požar omejiti. —- Glasom poročila „Matinau doseglo jo število mrtvih že 100 oseb. Natančnejša poročila došla bodejo seveda šele mnogo pozneje. Na vsak način pa je bila ta grozovita razstrelaa • naravnost ogromna v svojem učinku, kakor v svojih posledicah. Zopet en sokrivec na prestolonasledniškem umoru v Sarajevi umrl. V jetnišnici There-sienstadt je umrl zopet eden sokrivec pri umoru prestolonasledniške dvojice v Sarajevi. Bil je to Trijko G r a b e ž, ki je bil obsojen na 20 let težke ječe. Grabež obiskoval je gimnazij v Sarajevi in Tuzli. Bil je sin srbskega pravoslavnega duhovnika v Palu in je imel že v svojih najmlajših letih slabo ime zaradi svoje surovosti. Po lastni svoji izpo-vedbi stal je takrat z bombo in bodalom pri sarajevskem rotovžu; ni imel pa prilike, izvršiti svoj zločin. Po morilnem napadu pobegnil je v Pale, od koder je skušal v spremstvu neke prijateljice na Srbsko odmakniti. Ali bil je spoznan in aretiran. Njegova mladost — stal je takrat šele v 18. lotu svojega življenja — rešila ga je pred smrtno kaznijo in je bil samo na 20 let ječe obsojen. Grabež je četrti izmed udeležniki sarajevskega umora, ki so od časa obsodbe v ječi pomrli. Vojaška oproščenja. Vojno ministerstvo izdalo je na posamezna vojaška oblastva odlok, po katerem smejo okrajna glavarstva črno- vojnikom, ki prosijo za oprostitev črnovojniške službe, v gotovih slučajih izdati dovoljenje, da smejo skozi 6 tednov v svoji civilni službi čakati na rešitev vložene prošnje. Enako dovoljenje smejo tozadevna politična oblastva dati tudi tistim črnovojnikom, ki so oproščeni samo do gotovoga roka, a so vložili prošnjo za nadaljno oprostitev. V posebno uvažovanja vrednih slučajih smejo politična oblastva dati taka dovoljenja še za nadaljne 4 tedne. Ako v tem roku od vojaške oblasti ne pride nobene rešitve prošnje, mora dotičnik seveda odriniti takoj k vojakom. Prošnje za preje omenjeno ponovno oprostitev pa se ne smejo vlagati šele tik pred poteklim rokom prve oprostitve, ampak vedno pravočasno. Političnim oblastim se je naročilo, da se pri pride-litvi začasnih oprostitev posebno ozirajo na važnejša kmetijska podjetja. Držite se brezmesnih dni tudi na kmetih. V zadnjih časih so se pričele po mestih stroge kontrole, je-li se ljudje v zasebnih družinah tudi brezmesnih dni držijo. Kakor se poroča, so tudi orožniki dobili od c. k. namestnije nalog, da naj i na deželi strogo nadzorujejo, je-li se ljudje držijo te odredbe. Le v časih . 14 dni po kolinah smejo ljudje svobodno vživati drobovino doma zaklanih svinj, ker bi se ta drugače pokvarila. Mesa pa tudi od doma zaklanih svinj na brezmesnih dneh ne smejo vživati. Kazni so stroge. Vsled tega opozarjamo še enkrat na brezmesne dneve, ki so: vsaki pondeljek, vsako sredo in vsaki petek; v sredo se sme ovčje meso jesti. Velika železniška nesreča na Rumunskem. Londonska ,.Times" poroča iz Cinrejo na Rumunskem : Na tukajšnji progi trčila sta dva vlaka, s katerima se je peljalo kakih 2000 oseb. Na progi leži vse polno trupel vojakov, žensk in otrok. Več vagonov enega vlaka je bilo popolnoma zmučkanih. Med ranjenci se nahaja tudi francoski ataše marki Dubail. 6 roparjev obešenih. Hvala postopanju okupacijskih oblasti napreduje iztrebenje še iz ruskih časov ostalih roparjev na Poljskem prav dobro. Tako so pred kratkim vjeli v okolici O p a to w a *šest cestnih roparjev. Preki sod jih je obsodil na smrt na ve-šalah in so bili roparji tudi še isti dan obešeni. Kako so bili naši poslanci na Ogrskem sprejeti. Praška „Narodna Politika" piše: „Poslanci, ki so s predsednikom dr. Sylve-strom k slavnostim kronanja v Budimpešto potovali, pač niso navdušeni od sprejema, ki so ga doživeli v ogrski prestolnici. Pritožujejo se, da se ni tam nikdo zanje brigal, da tudi dr. Sylvester ni stopil z nikomur v do-tiko, tako, da niti svojega pozdravnega govora ni mogel držati. Poslanci so morali za stanovanje in hrano ogromni denar plačati. Za eno prenočišče v hotelu na otoku Margarete računalo se jim je 105 kron, za vožnjo od kolodvora v hotel ali od tega k mostu . 100 do 200 kron; o čezmernih cenah za kosilo in večerjo pa sploh ni govoriti." — Res, kavalirsko! Iz Beljaka se poroča z dne 17. t. m.: j Vsled snega in njemu sledečega dežja se je j v mestu in okolici napravilo mnogo škode. V j mnogih vrtovih je sadno drevje polomljeno, i Tudi na telefonskih in telegrafičnih napravah j je mnogo škode prizadete. Velika tatvina. Fotografu Johanu S t a-feneller v Prielu pri Wolfsbergu bilo je iz U8njate denarnice, ki jo je pustil ležati v i odprti omari svojega stanovalnega voza, 17 zlatih 20 kronskih komadov in en zlati 10 j kronski komad, nadalje en 100 kronski ban- ■ kovec in za 700 kron srebrnega denarja ukra- j deno. Zaprli so deklo, ker jo tatvine suirijo. : Trije junaški bratje. Iz posestva „Dulierhof" ; v Sv. L eon h ar d u i. L. padli so trije si-novi na polju časti. 15. t. m. se je vršila j žalovna sv. maša zauje, pri čemur so zvonovi j cerkve Sv. Lenarta zadnjič zapeli. Tatvina na pošti. V pisarui poštnega urada s v Metnitzu ukradel je nekdo 1400 kron. j Zaprli so neko žensko, ki jo sumijo te tatvine, j Oče in sin za domovino'padla. Iz Fem- i dorfa na Koroškem poročajo: Težko pri zadeta je delavska družina L e s a c h e r. Pr par tedni jo oče kot trenski vojak v na graški vojaški bolnišnici umrl, zdaj pa prišlo od južno-zapadne fronte žalostn ročilo, da je bil tam najstarejši sin Ferdina od sovražnikove kroglje ubit. Dva sinova stojita še na bojiščih. n x '%.• teoret Cenjeni naročniki fremč so prosijo, ob začetku sedanjega leta, da "^a;ve, blagovolijo naročnino takoj vposlati, kerfs * ra naročnina pri nas kakor pri vseh časopisih!-il: naprej plačati. im^lo V novem letu 1917 stane naročnin^ j_ft7 za celo leto : 11 r a v Avstriji . . . K 5- £ateri v Nemčiji . . . „ 7 — }rož:8 Na Ogrskem (Hrvatskem, Slavoniji, v H in Hercegovini) stane naš list K 6"50; izti,"'a'| dežel pa ne sme denar na nas nar^vu-.^^-^ pošiljati; kdor hoče v teh deželah ^Štajerea^.^j v novem letu dobivati, ga lahko naroči t' plača direktno v Ptuju. Pristaši in prijatelji! Delujte z vsemi moč za razširjenje našega, lista. Zadnji telegrami. i •°g g lovra; iavez )opol •,el se Avstrijsko uradne poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 24. januarja. Uradn danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada Mackensen. Severno obrežje reke Jurja je bilo zopet izpraznjeno. — FrontPOTJl: nadvojvode Jožefa. Razven mestoma povi1'1™' opij« jlavn pori pbtisi S »emš! šanega topovskega boja ničesar poročati. Namestnik generalštabnega pl. H 0 f e r, fml. •01110 :ia ne pvrai k a vi [daj i.vojeC a lil aim- sfoorc Nemško uradno poročilo od srede. K.:B. Be r 1 i h, 24. januarja (W.-B.i velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Sovražniki izgubili v mnogobrojnih zračnih bojih ter vsli našega odpornega ognja 6 letal. Vzhodno bojišče. Fronta priuči'-Leopolda. Na obeh straneh A a in južm . od R i g e so se za nas ugodno potekli boj^tia] razvili. er o Prvi generalkvartirmoj s te.emš Ludendorff. Nemška zmaga ob reki Aa. (Nemško večerno poročil W.-B. B o r 1 i n, 24. januarja, zvečer Nemški napadi na obehstranelfj reke A a iztrgali so Rusom znatno ozemlja,, pYt Doslej se je pripeljalo nad 150flov vjetih. ic t ivlj; jeti ike, rišlc uplj 000 elik odei lesa Ivra o \ š Pomorski boj v Severnem morju. W.-B. Berlin, 23. januarja. Pri podjetju delov naših torpednih bojnih sil prišlo.etr je dne 23. t. zjutraj vHoofdenu do bojaise z angleškimi lahkimi bojnimi silami. Pri temtirižc je bil en sovražni razruševalec med bojem* ^ uničen, enega druzega pa so naša letala po boju v potapljaj očem se stanj opazovala. Od naših torpednih čolnov se moral eden v holandsko pristanišče Ymuid' podati. Naši ostali čolni so se polnoštevil; z neznatnimi izgubami vrnili. Sef admiralnega štaba mornarice Amerikanski predsednik Wilson govori zopet o miru. Predsednik Wilson poslal je izjavo ame-; riškemu senatu, v kateri se zopet potegu; , — 7 — za mir in v kateri proglaša svoje nazore glede [inožnosti bodočega stalnega miru. Cela zadeva za sedanji položaj nima posebnega pomena; kajti Wilson pravi sam, da se za-imore to vprašanje šele po končani sedanji vojni rešiti. Zanimivo pri celi zadevi je pa to, da stoji ameriški predsednik Wilson — erotično! — na istem stališču, kakor mi, tfemčija in naše zaveznice. Mož je dovolj ošten. da se upa to stališče kot predstavitolj jajvečje države v novem svetu proglašati. eprav njegovo prizadevanje vsled zagrizenosti naših sovražnikov bržkone ne bode aelo nobenega uspeha, nam je vendar očitni flokaz, da stoji pravica na naši itrani in da priznavajo to celo tisti, v aterih državah se izdeluje največ morilnega ožja za naše sovražnike. Wilsonovo poročilo ias je torej v zgodovini tako rekoč očistilo 'sake krivde in njegova beseda je živa priča, da smo mi nedolžni na vsakem ladaljnem prelivanju krvi! Nemški junaki na morju. Ker je bil nesebični in pošteni naš predlog glede mirovnih pogajanj od zaslepljenih ovražnikov odbit, preostaja nam in našim iveznikom edino brezobzirni boj do končne opolne zmage. Istotako, kakor na suhem pri-el se je ta brezobzirni boj tudi na morju. logočna Anglija, ki je imela kot otok vedno glavno svojo silo na morju osredotočeno, tudi Is pomočjo vseh svojih zaveznikov ni mogla pl lotisniti vesoljna morja pod svoj jarem. Hrabra 5 v lemška mornarica kakor v Jadranskem XX& Borju avstro-ogrska —se jo smejala angleško-vj. rancoski blokadi in nemški podmorski čolni kopljejo z neverjetno eneržijo mokri grob lomorski nadvladi angleški. Pomisliti se mora, e!a la nemški podmorski čolni potopijo vsak dan ižnih ladij v izmeri 10.000 ton. Velikanska vojna brodovja angleška pa se skrivajo .. . 5daj so je pojavil za naše sovražniko novi, t. ivoječasni nemški ladji ,„Mo\ve" podobni strah la morju. Vkljub sovražnikovi blokadi se je amreč nakrat pojavilo na morju več nemških s( oboroženih ladij, ki z neverjetno spretnostjo lec ovijo sovražne prevozne parnike. V nemško iristanišče Swinemunde so Nemci dne-lca II. decembra pritirali veliko angleško pre t vozno ladjo ,,Y a r r o w d a 1 g", katero je ■eka nemška pomožna križarka vlovila na ~>0''1».tlantskem oceanu in jo z vsem blagom vred per okoli 600 vjetimi sovražniki le v spremstvu iterpemške posadke 15 mož spravila domov. Na neti ladji je bilo zlasti vojno blago iz Amebe, določeno za naše sovražnike. Tako je prišlo na Nemško za sovražnike določeno in kupljeno sledeče blago: G000 ton pšenice, 2000 ton moke 1900 konj, 117 automobilov, velikanska množina patronov, 30.000 zavojev -,ei.. >odeče žice, 3000 ton jekla, velike množine ,' nesa in špeha. Samoumevno vlada v deželah tžnikov ter tudi v Angležem prijaznih ■"J8'' kpitalističnili krogih zaradi teh junaških či-500 ov velikansko razburjenje, ki jim pa seveda Kdor soje veter zanje vihar! Kot zadnjo poročilo v -tej zadevi se ob-avlja: K.-B. Berlin, 23. januarja (W.-B.) Iz ' o v eg a York a se poroča: Tukajšnji listi cem e šcedijo s hvalo za junaštva novega nem-lšlo kega pamika ,,M0we". Članki nosijo na->oja ise z velikimi črkami. Od te nemške pomožne ■mu rižarke sovražniku prizadeta škoda ceni so jom a 20 milijonov dolarjev (100 milijonov kron). ;aia """"——~——————___________ '' Loterijske številke. - Že radec, 17.januarja 1916: 6, 29, 81, 89, 11. deu rst, 24. jan. 1916: 24, 76, 8, 85, 37. ilno et .me-juje Konjski hlapec in volovski hlapec pridna in zanesljiva in sicer starejša, se takoj sprejmeta pri Franc Schosteritsch, Št. Vid pri Ptuju, a Učenec 8S z mesečno plačo 8 kron in 4 leta učne dobe se sprejme pri gosp. Leopold Wake, mizarski mojster, Strali pri Spielfeldu. Viničarska dvojica takoj sprejme za manjšo posestvo z nekaj vine v bližini (i-radca. Prosilci morajo biti ojaščine prosti in nemščine zmožni, oženjeni, iemogoče brez otrok ali z 1 ali 2 odrašenima trokoma, pridni in pošteni. Dopisi pod šifro: „Strebsam" na upravništvo tega lista. Be Mesarski učenec krepak in zdrav, iz dobre hiše, se takoj sprejme pri Aleksandru Vaupotič, gostilničarju in mesarju v Ljutomeru. 20 500 kron Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Ria-bal-62111 Vaša kurja očesa, bradavico in t'do ki.zo ne odpravi v 3 dneh brez boločin. Cona ene posodice t garinci skim pismom K 1*50, 3 posodice K 4—, 6 posodic K G'50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny. Kjscnau (Kassa) I. postni predal 12/97 (Ogrsko;. 16 let "StatO, in deček: Mli-Li Žveplo za sode. \ Alaun-Galuno Zoper Oidium! Natriumthyosulfat in Kaiiumpermanganat se dobi v medicinami drožoriji „Zlati križ" v Ptuju (preje Weg-schaider). is Biiaiii Gostilna se proda ali dae v najem, ob okr jni cvsti PoljČane-Stude-iiicc-Makole, 15 minut od cerkve iežeča, z lepo hišo, gosp. poslopjem in velikim vrtom. Sposobna je ludi za vsaeega rokodelca. Več se izve v Mariboru, Tarkstrasse 18, vrata i, ali pa pri gosp. Ge u e r v Poljčanah. lit LES Ločen mož star 38 let, boljšega značaja in trgovskega stanu, svojim pohištvom, s par tisoč kron, sedaj v vojaški službi, se želi seznaniti radi skupnega gospodarstva z gospo, katero je ednaka usoda zadela ali z gospodično od 25 do 35 let, katera bi imela veselje do trgovine ali gostilne. Biti mora vsakem oziru čedna, pridna, poštena in dobra gospodinja. Prednost imajo iz Ptuja ali bližne okolice. Več pismeno eventuelno ustmeno. Prijazne ponudbe naj se pošljejo z polnim naslovom pod šifro „Sre6na bodočnost 50" na upravništvo tega lista. Na anonimna pisma se ne bode oziralo. ;« Pridni mlinar za umetni in kmetski mlin so takoj sprejme pri Aleksandru Grundner, Zreče pri Konjicah. 29 po vsaki fotografiji ter tudi priveske, broše z barvastimi fotografijami v double, srebru ali zlatu oddaja fotografični umetni zavod Emil Lobel, Gradec, Schonaugasse 9. 07 Kupim vsako množino starega vlitega železa 24 kupuje po najvišjih dnevnih cenah Alexander Rosenberg, Graz, Annenstr. 22. po najvišjih conah. Vincenc Leposcha, trgovina z železjein v Ptuju. se sprejmeta za večjo posestvo v bližini Maribora pod ugodnimi pogoji. Predstaviti seje pri Simonu Hutter sinu V PtUJU. „5 Hlapec ki ima skrbeti za enega konja in eno kravo, ki vozi 3-krat na dan pošto in tudi drugo blago od komaj 5 minut oddaljenega kolodvora, se sprejme pri Adolf Orel, Šoštanj. Plača 48 kron in polna oskrba. 26 istotako 16 let star, nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožna, z dobrimi šolskimi spričevali, dovolj močna, želita biti sprejeta v učenje v kako trgovino z mešanim blagom. Sta jako živahna in ljuba. Vprašanja na Jahana Ogriseg, Rogaška Slatina. 25 Svinjske kože I kupuje v vsaki množini po vedno višji ceni kakor prekupčevalci fabrika usnja Hermann Berg, • Maribor, Lederergasse 8. 28 y/ 30 Svajcar s 3 delavskimi silami (tudi ženskimi) se išče K 30—40 kravam. Vprašanja na gospo Marijo Lininger, Maribor, Volksgartenstrasse. 30 Opravilna številka : E 443/16. Razprodajalni edikt in opozoritev za naznanilo. Na predlog hranilnice d. k. komornega mesta Ptuja kot zahtevajoče stranke zastopane po dru. vitezu pl. Fichtenau se vrši dne 20. februarja 1917 dopoldan ob 9. uri pri tej sodniji, soba št. 2 na temelju s tem odobrenih pogojev razprodaja sledečih posestev: • Zemljiška knjiga Amtmannsdorf VI. 104 Označba posestev pritlična, zidana, z opeko krita kmetska hiša z gospodarskim poslopjem in z 2 parcelama njive v skupnem razmerju 9 ha, 76 ar, 38 m-................ Ccnilna vrednost 9335 K 28 h Skupni najmanjši ponudek 6223 K 52 h K posesti zemljiška knjiga Amtmannsdorf vi. št. 104 ne spada ničesar druzega. Pod najnižjo ponudbo se razprodaja sploh ne izvrši. Ces. in kr. okrajna sodnija v Ptuju odd. IV., doc 9. januarja 1917. (Pečat.) (Podpis.) 3t Inzerati s ■ I „Štajercu" j ■ . ■ J imajo vsled velike raz- ■ ■ širjenosti najboljši uspeh. ■ Sprejemajo se : ■ , v Ptuju pri upravi lista; £ v [e| pri gosp. Fritz M; s 1 v Haloni pri o. M. Gaisser. | BBBBBBBBB ■iibbbii S vinarjev ■■■■■■■■ (za dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam na zahtevo brezplačno dopošlje Prva fabrika ur Harms Konrad, c. in kr. dvorni liferant, Briix št. 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 6, 7, 8. — Vojne spominske ure, nikel ali jeklo Kil, 12. — Ar-madne radij-ure, nikel ali jeklo K 12 —. Mas. srebr. Ros'f.-anker-rem.-ura K 19, 20. 3 leta pismene garancije. Razpošiljanje po povz. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Nobenega zobobola več, nobenih noči brez spanja. „Fides" odpravi bolečine pri votlin zobeh, kakor pri trdovratnem revmatičnemu zobobolu, kjer so odrekla vsa druga sredstva. Brez uspeha denar nazaj I — Cena K 1'50. 3 tube 4 krone. 6 tub K 550. Nobenega zobnega kamna več. Snežno- bele zobe dosezete z „Xiris-zobno" vodo. Takojšni učinek. Cena K 2'—, 3 steklenice K 5-—. Kemeny, Kaschau I., poštni predal 12/Z 26. Ogrsko. 447 Mestu pesreiBfalflita (fokiug- and Dienstyermittlung) M M* službe, učence, stanovanja in posestva ▼ Ptuju ic-n-Snje IM Trate jMwredevanja najhitreje. "Wi Wpniftaja in pejuiul« v MUtlli stražnici (rotori) Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd. ; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljuče, stekl. 160 K, vel. stekl. 2-40 K proti kašlju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. —Čaj proti gihtu 150 K. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 "50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a I 50 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K lrjO. — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 150. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. 49 Meščanska parna žaga. Na novem lantncm trgu (Lcndplatz) V Ptuju zraven klalnk* ba piinarske hii« postKrljeoa j« parna žag« riakomar Vsakomur m 1m hlodi itd., t*r po sahieri takoj raažaga. Vaakdo pa na« tadi mm oblati, vrtati, spahati i. i. i. Kupujem svinjske kože po najboljših cenah in jih prevzame v strojenje Josef Ooriupp usnjarstvo in trgovina z usnjem v Ptuju. Prodajalka in trgovski učenec se takoj sprejmeta v tigovini mešanega blaga Josef Presker, Zreče pri Konjicah. g Ljudska kopelj mestnega 1 kopališča v Ptuju. Čai za kopanjet obdeUmikib od 1 ure do 2 ure popoldn« (blagajn* j-p < 12. do 1, ure zaprta); ot nadeljab praznikih od 11. do i3 ura 'iopoidn* j 1 kopeli z »rodrt- ».rakom, oaro ali BBtaiiseb-ad* » rjuht, K *70 JSlawitsclista v Ptuju e,< Florian'platz in Ungartorgassc priporoča izvrstne šivalne sE.V (Nahmasch.nen) po sledeči Bj) Singer A ročna mašina K ^fr Singer A . . . . K 70-— {BC DUrkopp-Singer . K 90— 1*0 Durkopp-RingschifT za ši- B vil:e......K«Lr Dllrkopp-7,»ntr,-ilhnhhin a J- za Svile . . . K |#C| Durkopp-Ringschiff za )ir. krojna; .... K lSSJni DUrkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Obertcil, ..: Luxusausstattun g...............K lf DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje.........K lšrs Minerva A.....................K lft Minerva C za krojače in čevljarje..........K lF~ Howe C za krojače in čevljarje............K 1(?*1 Deli (Bestandtcile) zi vsakovrstne stroje. — Najine cene soBE kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas oHf ker solidnost je le tistim znana, kateri Imajo maSine od M( Cenik brezplačno. Zanesljivi, trezni, pridni oženj eni :" vmicar brez malih otrok sprejme se s 15. februar! 1917 od A. Faleschini, Libna, pošta Videml Štajerskem. Letna plača 600 K, stanova kurjava, 1 njiva, mleko, pijaSe, na leto prasce. — Viničarka ima preskrbeti v živino. do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do it ure dopoldne vloge. tfSt 100 litrov zdrave domače pijače osvežujoče, dobre in žejo gaseče, si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčnlk, grenadine, mali-novec, poprova meta, muškatelec, po-merančnlk, dišeča perla, višnjevec, skaziti se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča, namesto ruma in zganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 10"— franko po povzetju. Jan Grolich, drožerija pri angelu, BlDO 63 500 kron v zlatu če ne odstrani krema Grolich z zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo mladostno svežo in nežno. Cena K 5*75 s poštnino vred. 3 porcijc stanejo K 16'-— 6 por-cij K 30-70. Vse brez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila: 434 Jan Grolich, drožerija pri angelu, JnjO 61 Diamanti za rezanje stekla ' za steklarje In domačo rabo. 1 za steklo v oknih......K 3-50 2 za nav. močno steklo .... K 5"30 3 za vse vrsle brus. slekla . . . K 8'10 4 za močno brušeno steklo, neobdelano, in za zrcala .... K 11'70 Povzetje 55 vin. več. Za reelno in solidno blago jamči Jan Grolich, drožerija pri angelu, Stev, Štev Štev. Štev Pt-?! mvdnl ic sredstvo za ponvajenjc las, ri -ani