„In zopet tičice vesele Tako v britkosti vštric drevesa ^F/vl«! p/Ko Bojo obiskale te spomlad, Zdihuje starčik, in solze * In v tvojih veje zavetju pele; Se v sneg cede mu iz očesa, WJF Dozoril vnovič bo tvoj sad;" — Mu poka od žalosti serce. -JMagrinja sneg golo stoječe ^ kar -e ^ men, kriyica Glej _ th ge rfy6jk|| dozd(- \y omrazu zimskima drevo, življenja zima - hudi čas!- De prof nebesam mu drevo ™C^rSieJ-- V\ nJim.trePccc> Goreče oko, cveteče lica, Pogled povzdigniti veleva, Mu beli krije las glavo. Mq. gogt- nekdaj? ^erni las," Na kviško oberne zdej oko: ^Zelenih spet peres števila, „Mladenča zlatih sanj radosti, „Bod' potolažen, ter p i!" v zraki Ki hude zime rop so b'le, Perjateljstva nedolžni slad, Per zvezdi zvezda mu veli, Ko* verne k nam se spomlad mila, Vesele jasne dni mladosti — „En časek še — in nad oblaki Doboš, te cvetke zvesele;" Oh! teh ne da nam spet spomlad!" Spomlad ti večnosti sledi!" ^ ._________________________________ O. List 33.