gioielli - dragulji ¿ff mololon vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leto 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Novi trbiški župan Roberto Carlantoni namerava nadaljevati po poti odprtosti in sodelovanja s sosedi Predstavili knjigo Zdenka Vogriča o šegah in navadah na Goriškem S poezijo in glasbo v tržaško gledališko poletje Primorski SREDA, 13. JUNIJA 2007_ Št. 139 (18.922) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Namesto politike bizantinska podtikanja Dušan Udovič Nič ne pomaga razlagati, da je branje zapisov sodno odrejenih prisluškovanj politikom in podjetnikom v zvezi s preiskavami o finančnih in drugih dvomljivih operacijah namenjeno le pristojnim odvetnikom. Vsi točno vedo, da bodo najpikantnejše podrobnosti prisluhov, ki so bili odrejeni v preiskovalne namene, že drugi dan hvaležna snov za mastne časopisne naslove. Vse teče kot po točno dogovorjenem scenariju, po katerem je treba nekoga poštrkati z blatom, še preden je ugotovljeno, ali imajo prestreženi pogovori relevantno vrednost za potek preiskovalnega posptopka. Škoda je dvojna: preiskovalni organi v javnosti izpadejo kot rešeto, iz katerega pušča na vse strani, posledica je njihova lastna neverodostoj-nost, zraven pa delegitimacija strank, institucij in posameznikov, ki so v postopek kakorkoli vpleteni. Vse se spremeni v velik kokoš-njak, kjer je vedno težje razumeti, kaj se v resnici dogaja in kdo naj v resnici za kaj odgovarja. Ta praksa je za Italijo značilna že vrsto let in kljub škodi, ki je že bila povzročena, doslej nihče ni bil sposoben postaviti ustreznih pravil, ki bi zagotovila po eni strani korektno informacijo, do katere ima javnost pravico, po drugi pa zajamčila učinkovitost dela preiskovalnih organov. V resnici je ustrezni zakonski osnutek, za katerim stojita tako večina kot opozicija, v parlamentu opravil že pol poti in naj bi bila njegova odobritev tik pred zdajci. Če bo le kaj pomagalo, kajti smisel za intrige in bizantinska podtikanja jevtej državi preveč priljubljen in pretrd-no zasidran. rim - Po objavi telefonskih pogovorov v zvezi z afero Antonveneta - Unipol Prisluškovanja urediti z zakonom Politični predstavniki enotno proti zlorabam beograd - Stališče srbskega predsednika Borisa Tadica Odločno nasprotovanje Bushevim izjavam glede Kosova BEOGRAD - Srbski predsednik Boris Tadic se je včeraj odzval na stališča ameriškega predsednika Ge-orgea Busha, ki se je v preteklih dneh med obiskoma v Albaniji in Bolgariji večkrat izrekel za neodvisnost Kosova. Srbski predsednik je izjavil, da bi bilo zelo škodljivo, če bi katerakoli država priznala Kosovu neodvisnost mino odločitve Varnostnega sveta Zddruženih narodov. Iz Tadicevega kabineta so sporočili, da se Srbija iskreno zavzema za kompromisno rešitev vprašanja statusa Kosova, ta pa mora biti sprejm-ljiva tako za Prištino kot za Beograd. Srbija je po oceni Borisa Tadica evropska in demokratična država in ima kot taka legitimno pravico, da na podlagi mednarodnega prava po politični in mirni poti brani svojo suverenost in ozemeljsko celovitost. Srbski predsednik je tudi odločno zavrnil kakršnokoli možnost »sprejemanja nadomestil za iuzgu-bo ozemlja« in poudaril, da se Srbija nikoli ne bo odrekla Kosovu in svoji evropski prihodnosti. Na izjave ameriškega predsednika je v ponedeljsk reagiral tudi srbski premier Vojislav Koštunica. Dejal je, da je nad njegovimi besedami ogor čen, kot vna prej ne us pe šen pa je označil »vsak poskus, da se s politiko sile in pravnim nasiljem razglasi enostranska neodvisnost«. Na 18. strani RIM - Na italijanski polični sceni je včeraj odmevala objava delov prestreženih telefonskih pogovorov v zvezi z afero Antonveneta - Unipol. Po objavah prvih zapisov pogovorov med Massimom D'Alemo in nekdanjim predsednikom družbe Unipol Giovannijem Consortejem, so bile izjave političnih predstavnikov skoro vseh političnih sil, tako večine kot opozicije, na isti valovni dolžini. Vsi so poudarjali, da je treba preprečiti medijski linč in zlorabo telefonskih prisluhov, ki so bili odrejeni v preiskovalne nemene. Zato mora biti v čim krajšem času odobren ustrezni zakonski osnutek, ki je že v parlamentarnem postopku. To nujnost so zlasi poudarili predsednik republike Giorgio Napolitano, notrna-ji minister Giuliano Amato in pravosodni minister Clemente Mastella. Na 19. strani Slovenci na Koroškem proti predlogu koroškega SPO Na 3. strani V Trstu 90 odstotkov šolskih poslopij brez potrdila o statičnosti Na 6. strani V Nabrežini danes prva seja novega občinskega sveta Na 7. strani V Gorici javni prevozi dostopnejši za slepe in telesno prizadete Na 14. strani Železni na Terčon ttfzanzar /isistem t italija - Protestne demonstracije v vseh večjih mestih Upokojenci so vse revnejši Pobuda CGIL, CISL in UIL tudi v Trstu - V Rimu grob poseg policistov Protest upokojencev po tržaških ulicah KROMA RIM - Po vsej Italiji so bile včeraj protestne demonstracije upokojencev, ki jih je priredila sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL. Manifestacija je bila tudi v Trstu. Upokojenci zahtevajo povišanje minimalnih penzij in zakon, ki bi boljše ščitil ljudi, ki ne morejo skrbeti sami zase. Statistike govorijo, da se v Italiji slabšajo gospodarske in socialne razmere, v katerih živijo starejši občani. Osrednja demonstracija je bila v Rimu, kjer je policija grobo preprečila nekaterim upokojencem, da bi protestirali pred predsedstvom vlade. Ravnanje policije so obsodili sindikalisti in politiki. Na 8. in 19. strani plissé NABREŽINA124 tel. 040 200122 2 Sreda, 13. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Individualec naj postane državljan Ace Mermolja Wf V avtobusu sem slučajno poslušal pogovor med moškim srednjih let in mlajšo žensko. Moški, oblečen zelo preprosto, je izrekel lep stavek: »V poroki lahko mladi združijo dve čustvi, ne morejo pa ustvariti daljnoročnejšega družinskega načrta.« Citiral je zakon Biagi, posledice delovne mobilnosti, skratka, v nekaj stavkih je omenil realne probleme tolikih ljudi in predvsem mladih. Strinjal sem se tudi z njegovo trditvijo, da pomeni študij otrok družinsko investicijo, ki izhlapi, ko dekleta in fantje pri tridesetih letih iščejo kolikor toliko primerno zaposlitev. V moji mladosti je bilo druga če. Pomislil sem, da gre tak državljan na volišča s tehtnimi argumenti. V bistvu je to informiran državljan, ki zna ocenjevati delo vlade in politike v njeni celoti in se na tej osnovi odloča. »Ustvariti« državljana, posamezno državo in obenem Evropo bi moral biti eden izmed osnovnih ciljev sodobne politike, vsaj tiste, ki še hra ni ob ču tek za skup no in me ni, da je njena naloga ustvarjati boljšo prihodnost za državljane v celoti in ne le za elite. Poigravati se z individualci, ki nimajo o državi, njenih organizmih ter pristojnostih nobenega pojma, je danes izjemno enostavno. Veliko je ljudi, tudi z določeno izobrazbo, ki živijo v blaženi nevednosti. Državljanska vzgoja je v šolah pepelka. Ne govori se o gospodarstvu in financah, dijakov ne učijo osnovnih mehanizmov, ki urejajo delovanje države in njenih ustanov, davkov, socialnih uslug ter nadalje delovanje (najosnovnejše in praktično) bank, podjetij, itd. Navajam primer , ki sem ga sam slišal. Dotični gospod prejme od finančnih stražnikov poziv za staro plačilo (z globo) nekega davka, za ka te re ga več ne ve, saj je nanj po za bil ozi -ro ma je brez hu de na me re pla čal manj od po -trebnega. Davek mu onemogoči nakup skuter-ja. Mož se hudo razjezi, zakaj je treba plačevati davke. Ne bi raje kupil motorno vozilo, kot pa plačal zaostale davščine? Naj zanje poskrbi država! Kar pri primeru preseneča, je popolna odsotnost povezave med davki, državnimi storitvami in celo možakarjevo službo v državnem uradu. Država nastopa v tej zgodbi kot popolna abstrakcija oziroma kot tuja entiteta, ki pa je dolž na skrbe ti za vrs to uslug: od po prav -ljanja cest do zdravniške oskrbe. Ni pa jasno, od kod naj država črpa ta sredstva. Drugi primer so pokojnine. Velikokrat sem se srečal z enostavno mislijo: delaš toliko let in ti nato pripada pokojnina. Slednja je avtomatična pravica oziroma nespremenljiva postavka. Vse lahko propade, z državo vred, vendar pokojnina je. Sem delal in jo imam. Branim pravico do pokojnine. V navedeni trditvi oziroma miselnosti pa ni kakega dvoma, da je tudi pokojnina vezana na določen državni in gospodarsko-finančni sistem. Ni neka višja danost, ampak je podvržena različnim dejavnikom, kot so go spo dar ska rast ali upad, fi nanč -na ni ha nja, če je del ali do dat na po koj ni na ve -zana na finančno tržišče (borze), demografska rast ali stagnacija itd. Državljan naj bi poznal osnovne pokojninske mehanizme. Zelo pogosto je slišati hudovanje (večkrat upravičeno) nad zdravstvenim sistemom, istočasno pa moti, da je treba za zdravstvo plačevati nemajhne vsote. Italijansko zdravstvo potrebuje reforme, začenši s strukturami in z novim pojmovanjem bolnišnice, vendar spremembe veliko stanejo. Nove možnosti in tehnologije višajo tudi cene. Še težje je z makroekonomskimi postavkami, kot so državni dolg, odnos med državnimi izdatki in notranjim bruto dohodkom in podobno. Zelo težko je povezovati makroekonomske podatke s konkretnimi storitvami, z davki, s socialnim sistemom, s pokojninami itd. Omenil sem le ekonomsko plat problema. Obstajajo tudi državni zakoni, ki se tičejo etičnih principov, kot so razporoka, splav, raziskave na zarodkih, partnerske zveze, pravice do različnosti itd. Sama Cerkev se rada poigrava z normami, ki zavezujejo vernike, ter državnimi zakoni, ki so namenjeni širši državljanski skupnosti. Država lahko z zakonom uredi zveze, ki obstajajo, a niso klasična poroka med moškim in žensko. To nikakor ne pomeni, da gre le za zakone v prid homoseksualcem ali za potrditev "perverznih" zvez oziroma, da gre za napad na klasično družino. Danes že skoraj vsakdo pozna moške in ženske, ki iz različnih razlogov živijo pod isto streho, imajo otroke in niso poročeni. To ima lahko več posledic. Najotipljivejša je npr. dediščina. Nenadna smrt lahko izključi dolgolet- nega partnerja ali partnerico iz vseh dednih verig. Ženska, ki je dolga leta delila posteljo z možem, se lahko znajde brez vsega, podedujejo pa moževi sorodniki ali celo bivša žena, če ni prišlo do uradne razporoke. To pa ne pomeni, da zakon sili kogarkoli v neklasične zveze. Pa tudi homoseksualci niso človeška zvrst, ki jo je treba »zadušiti« v osnovnih pravicah in dostojanstvu. Nadaljujem: vprašanje, do kod naj seže znanost, ni ekskluziva Cerkve, ampak gre za domeno široke skupnosti vernih in nevernih. Skratka, obstaja veliko problemov, in vedno več jih bo, o katerih naj bi imel državljan možnost in sposobnost do utemeljenega mnenja. Na spletnih straneh italijanskega dnevnika Repubblica sem bral anketo, da je v aferi Visco-Speciale velik odstotek anketiranih navijal za generala. Škandal je bil v bistvu sama afera in nenormalno je, da senat ves dan razpravlja o odnosu med vlado in nekim generalom, ki je očitno (intervjuji v časopisih itd.) prestopil prag last nih pris toj nos ti. Voj ska in nje ne raz lič ne specializacije imajo jasna pravila. Nobeno pravilo pa ne postavlja vojske nad državo in nad od ljudstva izvoljenimi predstavniki, ki državo urejajo. V demokraciji državljanom niti na misel ne bi smel priti dvom, če imata legitimna vlada in predsednik republike pravico zamenjati generala, ko pride med njim in vlado do inkom-patibilnosti. Sam čin generala ni avtomatičen vrh neke kariere, ampak ga dodeljuje ministrski svet. To je normalno. Če pa ima general možnost, da odstavi ministra, potem nismo več v območju demokracije. Da je vojska v službi države, predsednika republike in vlade, so nam pravili celo v kasarni, vsaj tistim, ki smo še služili vojaški rok. Če pride pri teh zadevah do zmešnjave, ni to šibkost politike, ampak gre za šibkost same demokracije in državljanov, ki bi morali biti najvišji garant demokratičnega ustroja. Ko državljani te možnosti nimajo, govori mo o dik ta tu ri ali o to ta li ta ri zmu. Niso več bistvene kategorije, kot so dobro/slabo, pravično/krivično, pošteno/nepošteno, prijazno/ neprijazno, odgovorno/ neodgovorno, ampak veljajo principi: modno/nemodno,in/out, VIP/ne-VIP, »figo/ne-figo« itd. V Italiji je sicer državljanski čut zgodovinsko problematičen. Nove liberistične desnice skušajo širom po svetu šibiti moč države v imenu parcialnih in zasebnih interesov (slogan: več tržišča in manj države), vendar se vse oblike redukcije države in spreminjanje državljanov v pasivne potrošnike, ki skrbijo le za svoje ozke interese, izkazujejo kot hoja v slabšo družbo. Pri tem ne zagovarjam države kot gospodarja, ampak kot skupnost državljanov, ki soodločajo o lastni usodi. Sam marksizem je npr. zagovarjal izumiranje države, v praksi pa so komunisti na vladi ustvarjali države, ki so postale absolutni gospodar državljanov, skratka, monarhije. Podobno so storili nacionalizmi, fašizmi in razni drugi diktatorski režimi, ki so se in se naslanjajo na ideologije, na vero ali pa na brutalne interese in vojsko. Z zapisanim želim povedati, da nista šibki le država in politika. Šibak je tudi državljan oziroma šibka je njegova sposobnost, da postane zaveden in osveščen državljan. Vzgajati državljana je danes prioriteta. Naj zaključim z zgovornim primerom. Po televiziji oddajajo spot proti zapuščanju živali. Zaključi ga stilist Armani, ki pravi da zapuščanje živali ni modno. Plemenito opozorilo nosi v sebi žalostno sporočilo: niso več bistvene kategorije, kot so dobro/slabo, pravično/krivično, pošteno/nepošteno, prijazno/ neprijazno, odgovorno/ ne odgovorno ampak veljajo principi: modno/nemodno,in/out, VIP/ne-VIP, »figo/ne-figo« itd. Gre za kategorije, ki ločujejo zavednega državljana od množičnega individualca sredi potrošniške družbe. Slednji ne loči slabe in dobre politike, ampak politiko, ki je modna, od politike, ki je stara, out, ne-figo. V teh kategorijah ne moremo razbrati, kako država sploh deluje. Zato je pomembno, da politika, ali vsaj dobra politika, prevzame nase odgovornost za nudenje vseh možnih sredstev, da se individualec razvije tudi v državljana. Obema bo potem lažje. trbiž - Pogovor z novim županom Roberto Carlantoni: Trbižu je sodelovanje s sosedama usojeno Trbiški župan Renato Carlantoni napoveduje še dodaten razvoj sodelovanja s sosedami TRBIŽ - Novi trbiški župan Renato Carlantoni se je rodil leta 1964 v avstrijskem Beljaku. Otroštvo je preživel na Trbižu, kjer še vedno prebiva. Diplomiral je na videmski univerzi iz nemščine in ruščine. Bil je podpredsednik in odbornik za promet Pokrajine Videm. Po izvolitvi za župana bo ostal v pokrajinskem svetu kot svetnik NZ. Na Trbižu je njegova lista, ki sta jo podpirala NZ in Forza Italia, zbrala 55,69 odstotkov glasov. To pomeni velik konsenz programu, ki ga je ta lista predlagala za vodenje Trbiža. S Carlantonijem smo imeli naslednji intervju: Vaš predhodnik (Franco Baritussio op. p.) je dal izrazit zagon sodelovanju s sosednjima državama oziroma deželo, to je s Slovenijo in z avstrijsko Koroško. Kakšna bo Vaša usmeritev? Nedvomno bo v znamenju kontinuitete in v utrjevanju obstoječih odnosov. Trbiž leži zemljepisno v deželi Furlaniji Julijski krajini, njegova življenjska usoda pa je nedvomno v sodelovanju s sosednjima stvarnostma, to je s Slovenijo in s Koroško. V to smer nas sili tudi sestava prebivalstva, ki živi v naši občini. Bo sodelovanje le upravno in kulturno? Nedvomno bomo sodelovali na upravnem in kulturnem področju. Pletli pa bomo tudi prijateljske vezi. Želim poglobiti osebna prijateljstva in stike z župani sosednjih občin omenjenih držav, kar je v bistvu pričel delati že moj predhodnik. Istočasno nameravam razširiti sodelovanje na višje ravni, kot so to lahko stiki s prestolnicama sosednjih držav. V tem smislu lahko računamo na podporo naše Pokrajine, ki je vedno delovala v omenjeni smeri. Končno nameravam vzpostaviti sodelovanje na področju turizma in trgovine, ki pa mora biti povsem obojestransko. Kakšni pa bodo v nadaljnjem Vaši odnosi s pobrateno občino Szentgotthard-Monošter? S Szentgotthardom- Monoštrom smo sklenili protokol, ki zadeva kulturno pobratenje ter medsebojno sodelovanje in prijateljstvo. Spomniti se moramo na dejstvo, da je kulturna, jezikovna in etnična sestava tega madžarskega mesta podobna trbiški. Gotovo bomo okrepili stike in medsebojne izmenjave. V Kanalski dolini kot na Trbižu živijo, poleg italijanske večine, še druge jezikovne skupnosti. Kakšen bo Vaš odnos s temi skupnostmi in še posebej s slovensko? Menim, da označuje Trbiž dovolj jasna zgodo- vinska danost. Gre za območje, kjer živijo različne jezikovne skupnosti v medsebojnem spoštovanju. V tem sobivanju ni konfliktov. Med prioritetami, ki sem si jih zastavil, je nedvomno vzpodbujanje k poznavanju in k uporabi jezikov na teritoriju (slovenščine, nemščine in furlanščine). Želim, da bi se naša mladina, a ne le mladina, naučila omenjenih jezikov in da bi, zakaj ne, imela od tega znanja tudi prednosti pri bodočem deluTo pa se mora dogajati v medsebojnem spoštovanju in brez kakršnekoli prevarikacije. Paritetni odbor za izvajanje zakona št. 38 iz leta 2001 ( Norme za zaščitni zakon slovenske manjšine v FJK) je leta 2003 osvojil prošnjo Občine Trbiž, da bi vključil omenjeno občino v seznam tistih, kjer naj velja zaščitni zakon.V slučaju avdicije bi potrdili prošnjo? Nedvomno bi jo. Zakon, ki je zakon italijanske države, ni v diskusiji. Gre za bogastvo in posebnost, ki je na našem teritoriju prisotna in dragocena. Kot rečeno, Trbiž združuje občane, ki govorijo tri jezike. Sami toponomastični napisi morajo postati dodatna vrednost, ki jo je potrebno izrabiti, zakaj ne, tudi v turistične in trgovske namene. Kaj bi radi ob pričetku vašega mandata sporočili našim bralcem? Mesto Trbiž, ki leži na tromeji, se mora razvijati ter se opremiti s pobudami in uslugami, ki bodo presegale meje ter se tako prilagoditi spremenjeni stvarnosti. Trbiž nas uči, kako ustvarjati Evropo. Iz teh postavk želimo ustvariti nove možnosti za razvoj in rast našega teritorija. Slovence prosim, naj ponovno odkrijejo prijateljstvo in navezanost na Trbižem, ki je že obstajala. Pozivam jih, naj se ponovno zaljubijo v naše mestece in v njegovo ozemlje. Skupaj in v medsebojnem spoštovanju bomo lahko resnično gradili evropsko hišo, ki bo skupna in blizu svojim občanom. (RB/AM) pisma uredništvu Še o podeljevanju Cankarjevih nagrad Zavedam se, da vsaka prireditev zahteva ogromno organizacijskega dela in večkrat njena izpeljava ne more biti povsem brezhibna. A da je letošnje slavje ob podeljevanju Cankarjevih priznanj na Vrhniki vzbudilo toliko neprijetnega počutja med dijaki, starši in profesorji, se mi zdi že docela pretirano in v odnosu do organizatorjev tudi žaljivo. Kot profesor - mentor sem bila prisotna tako v Ljubljani 17. marca, ko je potekalo vseslovensko tekmovanje, kot tudi na slavnostnem podeljevanju priznanj na Vrhniki. Verjemite mi, da je celotna izpeljava tako tekmovanja kot nagrajevanja zahtevala veliko napora in dobre volje, saj je v Ljubljani na vseh stopnjah tekmovalo več sto dijakov. Da je na IV. stopnji prišlo v esejskem delu nehote do »neljube napake«, ob katero so se pisci »pisem uredništvu« obregnili, se mi zdi s človeškega vidika povsem opravičljivo, saj nihče izmed nas ni popoln in nezmotljiv. Glede podeljevanja priznanj na Vrhniki pa naj pojasnim, da je tovrstna oblika nagrajevanja že večletna praksa. Zato menim, da bi morali profesorji - mentorji svoje dijake, prejemnike srebrnih priznanj, seznaniti s potekom celotne prireditve. Sicer so bile na tako imenovani »tržnici« pred veliko dvorano razporejene tri mize z nagradami za srebrno priznanje, ob katerih so za to dodeljene sodelavke izročile nagrade prejemnikom. Izredno me čudi tako kritičen pristop dijakinje Pavletičeve do prireditve same: računalniško predvajana imena zlatih in srebrnih nagrajencev med prireditvijo so bila razveseljiva novost med letošnjim slavjem, šaljivi nastop Dese Muck je za-legel kot prava sprostitev med dveurnim programom, tako govor dr. Mirana Košute, pred- sednika SD Slovenije, kot govor prof. Vlada Pirca, odgovornega pri Zavodu za šolstvo RS, sta vplivala na prisotne profesorje in dijake zelo spodbudno, saj sta nas oba govornika z občutenimi besedami opogumila za nadaljnjo pot pri širjenju in bogatenju slovenskega jezika. Kaj naj k temu še dodam? Zamudo slovenskega komika, spodrsljaj napovedovalke, ki sicer lahko suvereno stopi pred mikrofon, ali pa glasbeno kuliso, na katero se sicer ne spoznam, a vem, da je današnji mladini zelo blizu...Ali se vam zdi, da je to vredno tako ihtave kritike? Pa še bežno pojasnilo: podeljevanje bronastih priznanj je bilo doslej vedno v organizaciji posameznih šol in zato ne sodi v okvir vrhniškega slavja. Za tržaške nagrajence je podelitev bronastih priznanj potekala dne 22. maja v dvorani ZKB, za organizacijo pa je poskrbelo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, ki je v svojo sredo povabilo uglednega gosta, pisatelja Borisa Pahorja. Res žal mi je, da so bili goriški dijaki, profesorji in starši na vrhniškem slavju tako prizadeti, saj med tržaškimi nagrajenci nisem zasledila kake posebne zamere ali nezadovoljstva, nasprotno, Enciklopedija za vedoželjne jih je še dodatno razveselila. Sama pa bom v prihodnosti še vedno spodbujala dijake, naj z nepretiranim »garanjem«, temveč z ljubeznijo do slovenskega jezika sodelujejo na Cankarjevem tekmovanju, in to ne glede na uspeh, ki ga bodo s svojim delom dosegli. S spoštovanjem prof. Majda Cibic / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 13. junija 2007 3 koroška - Dvojezični krajevni napisi Odločen slovenski NE »koroškemu« predlogu rešitve Sturm ne verjame, da bo kancler Gusenbauer sledil deželni predsednici SPO Schaunigovi nogometno ep Avstrija bo zaprla meje DUNAJ - Avstrijski notranji minister Guenther Platter je napovedal, da bo Avstrija v času evropskega prvenstva v nogometu 2008 iz varnostnih razlogov ponovno uvedla nadzor na mejah z vsemi sosednimi državami in začasno ustavila izvajanje schengenskega sporazuma. »V vsakem primeru bomo zaprli meje, saj (druga gostiteljica EP) Švica ni članica schengenskega območja,« je za dunajski časnik Der Standard dejal Platter. Zavrnil je nekatere namige, da mu nogometno prvenstvo služi le kot izgovor za ohranitev schengenskega režima na avstrijskih mejah, odločno zavrnil. Širitev schengenskega območja in posebni varnostni ukrepi za čas nogometnega prvenstva sta ločeni zadevi, je poudaril minister konservativne ljudske stranke (OVP). »Teh dveh stvari ne mešam. Ne morem pa povedati, ali bo 1. januar 2008 dejansko datum širitve,« je Platter ponovil zadržano avstrijsko stališče do vključitve devetih novih držav članic EU v schengensko območje. Avstrija in Švica bosta evropsko prvenstvo v nogometu sicer gostili od 7. do 29. junija 2008. Vsi evropski notranji ministri se strinjajo z avstrijsko oceno, daje ponovna vzpostavitev nadzora nad mejami potrebna v boju proti huliganom, je dejal Platter. »Ta ukrep velja za vse navijače,« je še poudaril in napovedal, da bodo najbolj zloglasnim nasilnežem preprečili razgrajanje na stadionih tudi s preventivnim priporom. (STA) CELOVEC - Predlog predsednice deželne stranke avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) na Koroškem Gaby Schau-nigove, ki je se je v začetku tedna izrekla za rešitev s skupno samo 141 kraji z dvojezičnimi napisi ter obenem zavrnila vsakršno obliko t. i. razširitvene klavzule, ki bi omogočila tudi še poznejše postavljanje dvojezičnih krajevnih tabel, če bi to želel določen delež prebivalstva nekega dvojezičnega kraja, je pri koroških Slovencih naletel na odločen »ne«. Po ostri zavrnitvi predloga s strani Narodnega sveta koroških Slovencev (-NSKS) je včeraj predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm izrazil prepričanje, da zvezna SPÖ na čelu s kanclerjem Alfredom Gusenbauer-jem ne bo sledila mnenju predsednice koroške SPÖ. Sturm: »Po mojem prepričanju zvezna SPÖ svojega gledanja ni spremenila in bo ostala pri odklonilni drži do tedanjega predloga črno-oranžne koalicije pod tedanjim kanclerjem Wolf-gangom Schüsslom. Predlog Schaunigo-ve pa je še restriktivnejši...« Tudi predsednik NSKS Matevž Grilc je včeraj vnovič poudaril, daje predlog predsednice koroške SPÖ za slovensko manjšino na Koroškem »popolnoma nesprejemljiv in nasprotuje vsem načelom pravne države«. Predlog Schaunigo-ve da je še slabši od lanskega in pristavil, da je na Koroškem očitno slej ko prej v manjšinski politiki v veljavi tako imenovani tristrankarski sporazum. Za primer »ureditve» vprašanja dvojezične topografije po predlogu koroških socialdemokratov, ki ga podpira tudi koroška ljudska stranka (ÖVP) je za Grilca jasno, da bo NSKS nadaljeval s pravnimi koraki. Kot smo že poročali, je Schaunigo-va svoje stališče utemeljila s tem, da gre za podporo predlogu, kije bil na mizi že pred letom dni, toda s razširitveno klavzulo. Tedaj da so rešitev s 141 tablami podprle vse stranke v koroškem deželnem zboru, rešitev pa da je preprečil edi-nole deželni glavar Haider. V zvezi z razširitveno klavzulo je še dodala, da bi le- Marjan Sturm je prepričan, da kancler ne bo sprejel stališč koroških socialdemokratov ta povzročala nepotrebno nelagodje med prebivalstvom na narodnostno mešanem ozemlju, zato je rešitev brez nje vse ka kor bolj ša. Vrh te ga mo ra v tem vprašanju enkrat za vselej biti konec razprave. Slednjemu stališču je včeraj ugovarjal celo predsednik koroškega »Heimat-diensta« (KHD). Opozoril je, da manjšinsko vprašanje nikdar ne more biti zaključeno, kajti manjšinske pravice niso nekaj, kar se za vedno zaključi. Feldner je še pristavil, da KHD slej ko prej zagovarja rešitev s 173 tablami vključno z razširitveno klavzulo kot to želijo politične organizacije koroških Slovencev. Ivan Lukan Travanut tarča zelo ostrih kritik TRST - V deželni svetniški skupini Levih demokratov še ni padla zadnja beseda o usodi vodje Maura Travanuta. Nekateri kolegi in deželni odbornik Lodovi-co Sonego ga brez dlak na jeziku obtožujejo hudih napak pri vodenju zadeve o načrtovani cementarni pri Torviscosi. Slišati je bilo tudi zahteve po odstopu oziroma odstavitvi Travanuta, ki pa mu nekatera dogajanja dejajo prav. Deželna vlada se namreč menda nagiba k odklonilnemu mnenju o cementarni, čeprav o tem še ni padla zadnja beseda. Nekateri v LD tudi očitajo Travanutu, da je bil v zadnjem času pretirano kritičen do deželne vlade in do njenega predsednika Riccarda Illyj a. Zakonski predlog za furlanščino TRST - Deželni svetniki Bruna Zorzini Spetič (SIK), Alessandra Guerra in Claudio Violino (oba Severna liga) ter Giorgio Baiutti (Marjetica) so predložili zakonski predlog za poučevanje fulan-skega jezika na šolah. Osnutek se zavzema za konkretno izvajanje načel in določil državnega zakona za zaščito jezikovnih skupnosti (številka 482). Podpisniki zakona, ki pripadajo opoziciji in večini, bodo predlog predstavili na jutrišnji novinarski konferenci na sedežu deželnega sveta. Začetek konference ob 11.30. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sklicuje za četrtek, 14. junija 2007 DEŽELNI SVET Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v Devinu s pričetkom ob 19. v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. deželna politika - Pogovor z deželnim svetnikom LD Igorjem Dolencem »Primarne volitve so žal daleč za nami« »Demokratska stranka je, kljub težavam, ključna za prihodnost leve sredine« TRST- Pogovore z deželnimi slovenskimi svetnild končujemo s pogovorom z levim demokratom Igorjem Dolencem, ki je tudi vodja strankine deželne slovenske komponente. Najprej ocena upravnih volitev v Gorici? V Gorici se navidez ponuja precej enostavna analiza: zmanjkalo je zdrave pameti! Kako lahko drugače ocenimo odslo-vitev Brancatija, ne da bi imeli v naprej dogovorjenega verodostojnega kandidata? Ali gre samo za krajevni politični samomor? Osebno sem mnenja, da razlogi za poraz segajo globlje. Koliko globlje? V sam politični profil levosredinske koalicije, ki ga bo treba naknadno dopolniti in prilagoditi glede na bodoče volilne preizkušnje. Na prvem mestu bi opozoril na težave, ki jih leva sredina kaže, ko gre za upravno doslednost in učinkovitost glede na programske sinteze o posameznih interesih, dejavnostih, razvojnih in varovalnih vidikih. Nerazumljiva mi je že ustaljena praksa nekaterih v koaliciji, ki iščejo za vsako ceno svojo vidljivost, pa čeprav je le ta večkrat protislovna, včasih celo skregana z dogovorjenimi izhodišči, cilji in politično strategijo. Drugi razlog vidim v razkoraku med političnim kadrom in ljudmi. To je za italijansko politiko velik, morda največji problem.... Skrajni čas je, da jim prisluhnemo in tako dokažemo, kaj nam vrednostno pomenijo, saj ni težko zaznati zdajšnjega kritičnega pristopa do politike, kjer tisto no- Igor Dolenc KROMA vo obdobje, ki se je pričelo s Prodijevemi primarnimi volitvami, izgleda že daleč za nami. Dodal bi še (čeprav je razlogov za poraz nedvomno več) nedorečenost leve sredine do deželne stvarnosti kot posebne celote, ki glede na njene posamezne krajinske komponente, potrebuje preseganje lokalizmov oziroma individualizmov v korist širših družbenih interesov. Obstajajo pa tudi interesi razno-raznih manjšin.... Povsem razumljivo je, da manjšine, verske, kulturne, jezikovne, tja do skrajnega individualizma posameznikov, iščejo zaščito pred pritiskom globalizacijskih silnic. Problem nastane, ko leva sredina izpade upravno nesposobna pri iskanju ustreznih rešitev in se pogostoma raje zadovoljuje z manj obremenjujočo vsakdanjostjo in prej škili proti ideološkim ali narodnostnim okopom, kot pa iskanju celovitejše obravnave potreb določenega ekonomsko socialnega sistema. Kje so potem razlike med levico in desnico? Brez razčiščenja teh protislovij postane razlika med desnico in levico meglena, kar lahko olajša alternativno volilno opredelitev ljudi. Pravzaprav velja to tudi za Nabrežino. Tudi tukaj je leva sredina doživela hud poraz, vrh vsega pa je za desno sredino glasoval tudi del Slovencev... Retu je del slovenskih volivcev zaupal svoj glas, ker mu priznava učinkovitost in verodostojnost pri izbiri upravnih posegov na teritoriju. To dokazuje, da nismo Slovenci izjema ampak, da smo se normalno prilagodili, včasih preko zaželenega, italijanskemu političnemu prizorišču. In to kljub temu, da je Retov zaveznik Nacionalno zavezništvo... Ob tem je zaskrbljujoče, da je postala stranka NZ vodilna politična sila v Na-brežini. Etnična in ideološka mobiliziranost nam ni pomagala do volilne zmage. Nasprotno, izid nas opozarja na potrebo po drugačnem pristopu do nekaterih predelov, ki jih ne smemo več zanemarjati in jih tako pehati v objem nazadnjaške desnice, ki ima za prioriteto prav rušenje strpnosti znotraj mešanega prostora. Massimo Veronese v tem okviru potem res ni imel veliko možnosti... Veroneseju gre vsekakor občutena zahvala za trud, ki ga je vložil v volilno preizkušnjo. Občutena, ker nas rezultat neusmiljeno opozarja, da se moramo kadrovsko pravočasno pripraviti, če želimo učinkovito vplivati na volilne izbire. Slabi volilni izidi niso ravno spodbudni za usodo Illyjeve koalicije. Kaj mi- slite o tem? Že navedeni razlogi hromijo in iz-podjedajo konsenz tudi Illijevi upravi in nas opozarjajo na potrebo, da strnemo vrste na podlagi skupnega koalicijskega programa, ki mora stremeti po višji stopnji gospodarske razvitosti in zaposlenosti kot podlagi, ki bo omogočila izboljšanje socialne varnosti, zmanjšanje socialnih tveganj za ranljivejše subjekte in povečanje kakovosti okolja. Jasnost in premočrtnost levo sredinskih sil na tako zastavljenem programu lahko bistveno vpliva na volilne izbire leta 2008. Kaj pa Illyjeva morebitna kandidatura? Illy je izkušen politik in preudaren volilni strateg, zato menim, da je njegovo taktiziranje povsem na mestu tudi ker pušča opozicijo v negotovosti: čim dlje tem bolje! In vaša kandidatura? Kandidatura je seveda na razpolago stranki oziroma koaliciji, menim pa, da je o njej prerano govoriti. Dodal pa bi še da, v skladu z izpostavljenimi misli, o kandidaturah bodo morali imeti zadnjo besedo predvsem volivci. In že smo pri Demokratski stranki. Ima sploh kakšno bodočnost? Poti nazaj ne vidim. Skrbelo bi me, če pri tako važnem koraku ne bi prišlo do težav in ovir. Pravzaprav prehajamo v zmerni, reformistični levici v ključno politično fazo, ki so jo v nekaterih vodilnih evropskih državah že zdavnaj presegli. Odkrito in odgovorno si moramo zastaviti vprašan- je, kam želimo kot reformistična levica, ali ostanemo v že začrtanih mejah ali prevzamemo v skladu s časom nalogo, da obogatimo levico z ustrezno, ne samo politično ampak tudi kulturno in materialno perspektivo. Glede nove stranke ste videti še kar optimist... Osebno nimam dvomov. Na novo stranko gledam z zaupanjem, ker sem prepričan, da bomo konstruktivno vplivali na izboljšanje celotnega italijanskega družbenega sistema, ki danes, žal, zaostaja za naprednejšim delom Evropske unije. Dogajanja v Rimu nam dnevno postrežejo z vedno novimi medijskimi senzacijami. Na kaj namigujete? Na kampanje, kjer desna sredina še vedno vztraja pri nevarni, zahrbtni, dobro premišljeni strategiji, ki škili k tistemu delu italijanske družbe, ki doživlja politiko z nezaupljivostjo, celo mržnjo in ki brez večjih pomislekov sprejema napade na poizkuse modernizacije Prodijeve vlade. Teh kampanj noče biti konec. Tudi leva sredina pa res ni brez grehov... Desna sredina je zahrbtna predvsem zato, ker ima svoj učinek tudi na levi. Marsikomu, tudi v naši stranki, privrejo na površje stare skušnjave radikalizacije in maksimalizma. V takem kontekstu, vsakodnevno, večkrat živčno soočanje vodilnih v levi sredini res ne koristi upravni učinkovitosti vlade. Kakor ne koristijo po mojem mnenju vsebinske težave pri graditvi nove Demokratske stranke. (st) 4 Sreda, 13. junija 2007 GOSPODARSTVO / sdgz - Na občnem zboru gostinske sekcije Razprava o promociji in sindikalnem delovanju Niko Tenze potrjen za predsednika, za tajnico pa Pavla Živic TRST - Predsednik gostincev SDGZ Niko Tenze je na občnem zboru sekcije v svojem poročilu, ki je pričalo o bogatem udejstvovanju stroke, naravnost vprašal kolege, ali se jim zdi prav, da se sekcija še naprej tako intenzivno posveča promocijskim pobudam, ali pa bi bilo bolje, ko bi vložila več sil v tradicionalno sindikalno delo. Na Krasu se npr. izrazito čuti konkurenca os-mic in turističnih kmetij, katerih ponudba je bolj podobna ponudbi restavracij kot pa kmetijskih obratov z lastno proizvodnjo. Člani iz dolinske občine pa so opozorili na izredno zvišanje tarif za odvoz odpadkov in zaprosili za posredovanje združenja. Tenze je tudi ugotovil, da je promocijsko delo sekcije uspešno in na kakovostni ravni, kar izpričujeta ugoden odziv gostov in dejavno sodelovanje partnerjev, kot so občinske uprave, konzorciji proizvajalcev, sorodne stanovske organizacije in turistični operaterji, tudi čez mejo. Vendar se bodo rezultati dolgoročno zastavljenih pobud - kot so Okusi Krasa, turistična spletna stran HYPERLINK »http://-www.triesteturismo.net« www.triesteturismo.net, projekt Interreg Utrinki in okusi čezmejnega Krasa (realiziran skupaj z gostinci OOZ Sežana) - pokazali šele čez kakšno leto, kot vsaka resna investicija v turizmu. Sindikalne potrebe in problemi, od omenjenih do vedno novih obveznosti, davkov, pomanjkanja osebja, izobraževanja itd., pa terjajo takojšnje rešitve. Za nekatere skrbi struktura SDGZ s strokovno pomočjo Servisa ali CAT Servi-zi al Commercio, za druge pa se bo morala še bolj angažirati sekcija sama. Na občnem zboru, ki je potekal v gostilni Sardoč v Prečniku, so bile predstavljene glavne vsebine in priložnosti projekta Imprendero: za generacijski prehod in prenos podjetij, za razvoj malih podjetij, za širjenje podjetniške kulture med mladimi. Vsi interesenti se morajo prijaviti v naslednjih dneh za prve informativne seminarje, ki bodo konec junija in prve dni julija. Obrav- Novi odbor gostincev Niko Tenze, restavracija La Lampara, Križ (TS) - predsednik; Pavla Živic, gostilna Guštin, Zgonik - tajnica; Edi Daneu, Novi Hotel Daneu, Opčine (TS); Nada Deben-jak, gostilna / picerija Veto, Opčine (TS); Avguštin De ve tak, gostilna Devetak, Vrh (Sovodnje ob Soči); Simon Doljak, gostilna / residence Gruden, Šempolaj - Praprot (Devin Nabrežina); David Fabi, gostilna / hotel Valeria, Opčine (TS); Elvis Guštin, restavracija in hotel Križman, Repen (Repentabor); Pierpaolo Guštin, restavracija Pri Vodnjaku, Jezero (Dolina); Marko Kariš, restavracija / hotel Pesek, Pesek (Dolina); Damjan Kuzmič, bife Rino, Opčine (TS); Boris Markovič, gostilna Boris, Mavhinje (Devin Na-brežina); Martin Petelin, catering Nabrežina (Devin Nabrežina); Irene Radetič, gostilna Pri Pinotu, Medja Vas (Devin Nabrežina); Joži Sardoč, restavracija Sardoč, Prečnik (Devin Nabrežina); Amalia Scabar, gostilna Scabar, Trst; Martina Ska-bar, bar Kama, Trebče (TS). navane so bile zakonske novosti (ukinitev registra REC za gostinstvo) in iztekanje roka za odločitev uslužbencev o namembnosti sklada za odpravnine (30. junija). Navedene so bile promocijske pobude v teku, kot Utrinki in okusi čezmejnega Krasa, Rastline v loncu (v sodelovanju z botaničnim vrtom Carsiana), Okusi Krasa 2007, vodnik po manjšinskih gostinskih obratih v okviru projekta MinTour itd. Tenze je sicer kolegom zagotovil, da bo združenje pred katerokoli novo skupno promocijsko pobudo obravnavalo s pristojnimi krajevnimi upravami tudi omenjene sindikalne probleme, ki postavljajo gostinske obrate v nevzdržen položaj. Davorin Devetak Člani gostinske sekcije SDGZ med ponedeljkovim občnim zborom KROMA sdgz - Tretji sekcijski občni zbor Jutri v Brojenci občni zbor sekcije za svobodne poklice TRST - Jutri ob 18.30 bo v gostilni Trattoria Bellariva v Brojenci (na obalni cesti med Sesljanom in Mira-marom) občni zbor sekcije za svobodne poklice pri SDGZ. Novo sodobno zgrajeno gostilno (s stanovanji), ki se nahaja na »Costieri« ob plaži nad križiščem za Križ, je projektiral član sekcije, inženir Peter Sterni, ki bo kolegom pred občnim zborom objekt tudi orisal. Člani sekcije za svobodne poklice, ki danes pri združenju beleži največjo rast, se bodo zbrali na občnem zboru, da opravijo razne statutarne obveznosti (obnovitev odbora itd.) v vidiku občnega zbora organizacije, ki bo 25.junija v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Glavni namen srečanja slovenskih profesionalcev pa je izrazito družabni: razni poklici, od projektantov do zdravnikov, od pravnikov do komercialistov, od nepremičninskih posrednikov do finančnih in raznih drugih svetovalcev, od informa- tikov do prevajalcev, publicistov in umetnikov, bodo imeli priložnost, da se med seboj spoznajo in pobliže seznanijo. Predsednik sekcije, strojni inženir Marko Stavar, bo podal poročilo o opravljenem delu v okviru sekcije, ki je ena od potencialno najbolj perspektivnih pri SDGZ, a je obenem zelo he-terogena. Njegov poseg bo zastavljen problemsko, v ospredju pa bo vključevanje profesionalcev v nov tržni in geografski prostor. Pri tem so mišljene predvsem novosti za razne poklice glede na širitev Evropske unije in njihovega delokroga v bližnje države, z možnostjo dodatnega dela, kot tudi z možnostjo prihoda profesionalcev iz teh držav. Obenem bo to priložnost za razmislek o novih perspektivah, kijih nakazujejo liberalistične izbire vlade in ministra Bersanija in ki postavljajo pod vprašaj nekatera ravnovesja, če jih že ne povsem spreobrne (kot je primer notarjev. Udeleženci občnega zbora bodo imeli tudi priložnost, da se seznanijo z bližnjim iztekom roka za odločitev o TFR - skladu za odpravnine uslužbencev. Posebno poglavje zborovanja pa bo, tako kot na ostalih sekcijskih občnih zborih, posvečen predstavitvi projekta Imprendero (podjetnik bom). Tako funkcija 2 (generacijski prehod in prenos podjetij) kot funkcija 4 (razvoj mikropodjetij) izrecno predvidevata za predavanja vključitev strokovnjakov, tako da bi poleg tistih od Servisa lahko uporabili tudi izvedence, ki včlanjeni prav v to sekcijo. Sekcija vabi vse člane in tudi tiste, ki opravljajo svobodne poklice, pa niso včlanjeni, da se udeležijo občnega zbora. Po zborovanju je predvidena tudi družabna večerja (ribje speci-alitete). Kdor se namerava občnega zbora udeležiti, se mora zato predhodno prijaviti v tajništvu sekcije v Trstu, na tel. 040.6274824 ali kar v gostilni na tel. 040.224194. trst - Končan Olio Capitale Uspeh prve izvedbe sejma oljčnega olja odpira nove možnosti TRST - Na tržaškem sejmišču se je končala prva izvedba razstave ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale - Salon tipičnih in kakovostnih ekstra deviških oljčnih olj, obračun tridnevne prireditve pa kaže, da je izziv sejemske družbe popolnoma uspel. Namen je bil namreč privabiti v Trst najboljšo produkcijo tovrstnega olja v Italiji, Sloveniji in Hrvaški. V paviljonih E in F na tržaškem sejmišču se je predstavilo 153 razstavljalcev, ki so imeli več kot 500 organiziranih srečanj s kupci iz Češke, Litve, Romunije, Srbije, Poljske, Slovaške, Madžarske in Maroka, 25 pa je bilo operaterjev iz Ukrajine. Tržaška sejemska družba je tako v sodelovanju z italijanskim združenjem mest olja in s tržaško Trgovinsko zbornico uspela ponuditi pravo izložbo kmetijskemu sektorju, ki je posebno pomemben tudi z gospodarskega vidika. »Olio Capitale je predstavil načrte, vezane na usposabljanje in na trženje različnih igralcev v verigi oljčnega olja. Prireditev ima ambicijo, da postane mednarodna izložba, na kateri bodo imeli domači in tuji razstavljalci možnost, da razširijo svoje komercialno obzorje,« je uspeh prve izvedbe sejma komentiral predsednik sejemske družbe, Fiera Trieste Spa, Fulvio Bronzi. Na razstavi so prišli do izraza tudi lokalni proizvajalci oljčnega olja, ki jih je po nastanku nekaterih pionirskih podjetij leta 1985 zdaj že okrog 600. Dvajset od teh jih ima etiketo, deset pa zaščiteno znamko Tergeste DOP. Lani je bilo v tržaški pokrajini obrano okrog 400 ton oljk, od tega pretežna večina avtohtone sorte belica. videm - Posvet o bionergiji O projektu INNOREF za vzdržni energetski razvoj ozemlja VIDEM - Na videmskem sejmišču v Torreanu di Mar-tignacco je bil včeraj nacionalni posvet o projektu INNOREF za vzdržni razvoj ozemlja, katerega vodilni partner je Dežela FJK. Deželno upravo je na posvetu zastopal odbornik za kmetijske dobrine Enzo Marsilio. Projekt je financiran v okviru evropskega programa Interreg IIIC, sodelujejo pa regije iz treh držav, it Italije, Grčije in Češke. INNOREF ima za cilj spodbujati optimalno izrabo lokalnih energetskih virov z uporabo kmetijskih in gozdarskih biomas in geotermične energije. Sočasno pa projekt podpira energetsko varčevanje in učinkovitost, posebno na področju gradbeništva in pri ozemeljskem načrtovanju. V tem okviru so v Furlaniji-Julijski krajini trenutno v teku štirje projekti. Prvi je projekt BRIE za spodbujanje učinkovitosti in inovativnosti pri uporabi biomas, katerega cilj je ustvariti deželni trg za obnovljivo energijo z lokalno proizvodnjo energije iz biomas. Drugi je projekt EWARU za preučevanje podzemnih voda z namenom, da bi pridobivali energijo za biotermijo. Cilj je vzpostaviti pilotne naprave, financirane iz sklada INNOREF. Tretji je projekt RECOVER za preusmeritev podeželskih naselij v funkciji energetskih prihrankov z uporabo biogradbenih metod, četrti projekt pa se imenuje AEDES in poteka v Kanalski dolini. Projekt spodbuja oblikovanje lokalnih skupin za razširjanje proizvodnje bioplina iz kmetijskih biomas. Evropska centralna banka 12. junija 2007 evro valute povprečni tečaj 12.06 11.06 ameriški dolar 1,3345 1,3355 japonski jen 162,56 162,55 kitajski yua 10,2004 10,2342 ruski rubel 34,6920 34,7070 danska krona 7,4481 7,4457 britanski funt 0,67600 0,67840 švedska krona 9,3923 9,3367 norveška krona 8,1115 8,1005 češka krona 28,462 28,442 švicarski frank 1,6556 1,6534 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 252,94 253,88 poljski zlot 3,8282 3,8330 kanadski dolar 1,4175 1,4186 avstralski dolar 1,5845 1,5849 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2604 3,2676 slovaška krona 34,227 34,277 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6959 0,6965 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 84,72 85,15 turška lira 1,7816 1,7893 hrvaška kuna 7,3305 7,3399 Zadružna Kraška banka 12. junija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,35337 1,32558 britanski funt 0,68647 0,67067 švicarski frank 1,68324 1,64224 japonski jen 168,414 158,209 švedska krona 9,6303 9,1697 avstralski dolar 1,62816 1,55947 kanadski dolar 1,44726 1,39217 danska krona 7,60323 7,31677 norveška krona 8,30595 7,93405 madžarski florint 304,656 238,647 češka krona 32,7083 25,5978 slovaška krona 39,4186 30,8493 hrvaška kuna 7,86103 7,0096 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 12. junija 2007 _evro_ nakup prodaja 0,6867 7,558 ,4B87 165,07 ,6789 8,2B1 9,484 ,6094 7,57 0,6698 7,B72 1,4032 161,00 1,6376 8,028 9,251 1,5697 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 12. junija 2007 Indeks MIB 30: -0,36 delnica cena € var. % ALLEANZA 9,815 +1,21 ATLANTIA 24,92 +0,40 BANCA ITALEASE 21,95 +0,14 BMPS 4,95 +0,98 BPI 11,24 -1,20 BPM 10,54 -0,26 BPVN 21,27 -1,48 CAPITALIA 7,36 -1,46 ENEL 8,29 +0,52 ENI 26,3 +0,27 FIAT 20,23 -0,49 FINMECCANICA 22,94 +0,66 GENERALI 29,71 +0,37 IFIL 7,765 -0,79 INTESA 5,46 -0,71 LOTTOMATICA 30,97 -0,19 LUXOTTICA 26,09 +0,93 MEDIASET 7,825 -0,10 MEDIOBANCA 16,69 +1,02 MEDIOLANUM 6,255 -0,05 PARMALAT 3,115 -1,64 PIRELLI 0,86 -0,81 SAIPEM 22,81 -0,18 SNAM 4,39 -0,68 STMICROELEC 14,06 -1,30 TELECOM ITA 2,035 +0,35 TENARIS 17,47 -0,68 TERNA 2,705 +0,67 UBI BANCA 20,54 -0,10 UNICREDITO 6,61 -2,12 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / SLOVENIJA Sreda, 13. junija 2007 5 notranja politika - Po pismu Andrijane Starina Kosem Opozicijo skrbi resnost obtožb, v SDS razočarani Janša zavrnil vse očitke kot neresnične in skregane z vsako logiko LJUBLJANA - Nekdanja sekretarka na gospodarskem ministrstvu Andri-jana Starina Kosem včeraj ni želela komentirati pisma, ki ga je v nedeljo poslala nekaterim vplivnim članom SDS in premieru Janezu Janši. Slednji je sicer v odgovoru Starina Kosmovi, ki trdi, da ga ni prejela, njene očitke zavrnil "kot neresnične in z vsako logiko skregane trditve". So se pa na pismo odzvale tudi poslanske skupine. Tako v opoziciji opozarjajo predvsem na resnost obtožb Starina Kosmove, medtem ko so v SDS razočarani. V pismu Starina Kosmova vladi očita vmešavanje v medije, predvsem v časopisnih hišah Delo in Večer. Janša pa v zvezi s pismom Starine Kosem poudarja, da je bilo pismo "očitno namenjeno medijem in ne predsedniku SDS, zato ga ne nameravam komentirati". "Vsako normalno pamet pa naravnost žali trditev, da je neodvisnost Dela zagotovljena s predsednikovanjem ASK (Andrijane Starine Kosem) in Stojanom Zdolškom kot članom nadzornega sveta ter s članstvom ključnih ljudi lastnika Dela v SD. Glede na vlogo Stojana Zdolška v času čistke po Depali vasi in v številnih tranzicijskih zgodbah ter glede na njegov vsestranski vpliv na ASK lahko pričakujemo še vse mogoče. Vendar pa se vseh ljudi nikoli ne bo dalo kupiti. Če bi bilo to mogoče, bi SDS že zdavnaj uničili. Tudi doslej so že veliko investirali v tovrstne napore," je v pismu, ki ga objavljajo Finance, zapisal premier Janša. Janša, podpisan s kraticami JJ, še navaja, da se "marsikdo verjetno sprašuje, zakaj nenavadno ravnanje nekaterih t.i. dolgoletnih članov in t.i. simpatizerjev SDS časovno tako natančno sovpada s preiskavo nezakonitosti pri ravnanju z arhivi, tajnimi fondi in drugimi spornimi ravnanji v tajni službi. In z veliko nervo-zo, ki je ob tem zajela nekatere." Poslanci SDS pa so izrazili razočaranje, daje Starina Kosmova na način politične diskreditacije sama zlorabila zaupanje, ki so ji ga dali v stranki. S takšnim načinom posredovanja pisma je hotela zgolj diskreditirati stranko SDS in njenega predsednika, so prepričani poslanci slovenskih demokratov. V SD še niso oblikovali nobene ocene glede pisma, v katerem Starina Kosmova vladi očita predvsem vmešavanje v medije. Vendar, če je le delček tega res, so metode vlade in njenega predsednika Janeza Janše zelo zaskrbljujoče, je za STA povedal vodja poslanske skupine SD Miran Potrč. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo vlada zadevo poskušala popolno- ma minimizirati, kar pa ni mogoče, saj gre za hude obtožbe. Pismo nekdanje sekretarke na gospodarskem ministrstvu je po besedah v. d. predsednika LDS Jelka Kacina "najboljša odslikava pogojev, razmer in duha, ki vlada v vladajoči stranki". Hkrati je tudi ilustracija, v kakšnih pogojih dela na tisoče delavcev v državni upravi, ki so vsak dan izpostavljeni pritiskom in zastraševanju, je menil Kacin, ki je Starina Kosmo-vo pozval, naj to, o čemer piše, da ve, razkrije medijem in najširši javnosti. V ozadju pisma Starina Kosmove je po mnenju poslanca nepovezane poslanske skupine Pavla Gantarja "mati vseh afer te vlade, to je prodaja Mercatorja". Prav tako so se v poslanski skupini NP včeraj odločili, da na pogovor, kjer bi spregovorili o skupnem ukrepanju opozicije, povabijo vse preostale opozicijske stranke (SD, LDS in SNS). V poslanski skupini tako predlagajo sklic izredne seje DZ, "odprti pa smo tudi za druge rešitve ali druge vrste ukrepanja v DZ," je še dejal Gantar. Predsednik SLS Janez Podobnik pisma ni želel komentirati. Kot je zapisal za STA, mu posluževanje pisma z oznako zaupno, kije takoj objavljeno v medijih, kot način komuniciranja ni blizu, predvsem pa mu niso poznana vsa dejstva, ki so bila povod za omenjeno pismo. Pismo nekdanje državne sekretarke na ministrstvu za gospodarstvo je posledica osebnih zamer, je v izjavi za STA povedal predsednik SNS Zmago Jelinčič. Z ocenami, koliko je resnice v pismu, je po mnenju Jelinčiča smiselno počakati, da "obtožena" stran odgovori na očitke. Predsednik DeSUS in obrambni minister Karl Erjavec pa si težko predstavlja, da bi bile navedbe resnične. "Če pa te navedbe držijo, potem je to zelo resen problem," je povedal. V NSi pa pisma niso želeli komentirati. Sicer pa so se včeraj oglasili tudi iz časopisne hiše Delo. "Mediji veljajo za najbolj izpostavljene organizacije, zato družba Delo kot najpomembnejša časopisna hiša ni izjema. Uprava Dela si bo kljub temu še naprej prizadevala, da zagotovi avtonomnost in samostojnost poslovanja podjetja ter dela posameznih uredništev," je v pisnem odgovoru za STA zapisal Peter Penko iz razvojnega trženja in odnosov z javnostmi družbe Delo ob komentarju navedb iz pisma predsednice nadzornega sveta Dela Andrijane Starina Kosem. Tanja Srnovršnik/STA Andrijana Starina Kosem je s svojim pismom povzročila pravi vihar na slovenski politični poročilo zda Slovenija med uspešnimi državami LJUBLJANA - Ameriški State Department je Slovenijo v letošnjem poročilu uvrstil "v skupino držav, ki dosegajo najvišje standarde v boju proti trgovini z ljudmi", je ob objavi letnega poročila o stanju na področju boja proti trgovini z ljudmi, v katerem se je Slovenija uvrstila v najvišji razred, poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot je ocenil, gre za rezultat uspešnega dela vlade na tem področju in dokaz, da so ta prizadevanja vidna tudi zunaj meja Slovenije, ki pa pomeni obvezo tudi za naprej. To je še en dokaz uspešnega dela Slovenije na področju zaščite in uveljavljanja človekovih pravic, ki je v središču slovenske zunanje politike, je poudaril minister. Ob tem je spomnil, daje Slovenija pred nekaj tedni postala članica Sveta ZN za človekove pravice in zaključila predsedovanje Mreži za človekovo varnost. Uvrstitev Slovenije na tako ugledno mesto pa nas po Ruplovih besedah obvezuje tudi za naprej. Ta dolžnost bo še posebej zahtevna, ko bo Slovenija vstopila v schen-gensko območje, saj se bo pritisk na naše meje takrat tudi z vidika trgovine z ljudmi verjetno še povečal. V lanskem poročilu ameriškega zunanjega ministrstva se je Slovenija uvrstila v drugi razred, v katerem so države, ki na področju boja proti trgovini z ljudmi ne izpolnjujejo zahtevanih standardov, a sprejemajo pomembne ukrepe, da bi jih dosegle. V prvem razredu je letos 28 držav, v drugem pa j ih j e skupno 108, od tega jih je 32 deležnih posebne pozornosti. (STA) Na sodišču v Ljubljani znova bombni preplah LJUBLJANA - Ljubljanski policisti včeraj pri pregledu sodne palače na Tavčarjevi ulici, kjer naj bi bila podtaknjena bomba, niso našli nobenega eksplozivnega oziroma drugega nevarnega predmeta. Po obvestilu neznanca, da naj bi bila na sodišču podtaknjena bomba, so policisti zavarovali okolico zgradbe, zaposlene ter ostale navzoče pa evakuirali iz zgradbe. Včerajšnji bombni preplah je bil že peti lažni preplah v ljubljanski sodni palači letos. preiskava - Po zabavi streljanje na parkirišču strasbourg - Človekove pravice Zaradi streljanja v Šentjurju Sodišče spet o sodbi policista morda brez zaposlitve v zvezi z varčevalci LB CELJE - S Policijske uprave (PU) Celje so včeraj sporočili, da so zaradi sobotnega streljanja na parkirišču v industrijski coni v Šentjurju, v katerem sta bili poškodovani dve vozili, generalnemu direktorju policije Jožetu Romšku predlagali, da se policistoma Policijske postaje Celje in specialne enote izredno odpove pogodba o zaposlitvi ter do pravnomočnosti prepove opravljanje dela. Romšekje po poročanju POP TV že podpisal uvedbo postopka za odpoved pogodbe o zaposlitvi ter sklep o prepovedi opravljanja dela. Oba policista od včeraj naprej tudi uradno ne moreta opravljati nobenih policijskih del oziroma ne moreta izvrševati policijskih pooblastil. Zoper oba bo podana tudi kazenska ovadba za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Na Ope ra tiv no-ko mu ni ka cij ski center Policijske uprave Celje so v soboto po 7. uri dobili prijavo, da je na parkiranem kombiju na Drofenikovi ulici v Šentjurju luknja, ki bi lahko bila od strelnega orožja. OKC je na kraj napotil pat- ruljo Policijske postaje Šentjur, glede na ugotovitve, da obstaja verjetnost pre-strelne poškodbe, pa je bila na kraj napotena še ogledna skupina sektorja kriminalistične policije PU Celje. O dogodku sta bili obveščeni tudi preiskovalna sodnica in državna tožilka. Ker so zbrane informacije nakazale na možnost, da so poškodbe na avtomobilih povzročili policisti, so bili na kraj napoteni še inšpektorji službe direktorja, ki v primeru suma, da so kaznivo dejanje storili policisti, vodijo zadevo, direktor PU Celje pa je takoj uvedel notranjo preiskavo. Dosedanji rezultati preiskave so pokazali, da je v petek v lokalu v industrijski coni v Šentjurju policist PU Celje praznoval rojstvo otroka. Na zasebno zabavo, za katero se je predhodno dogovoril z lastnikom lokala, je povabil svoje prijatelje in sodelavce. Med 20. in 21. uro se je zbralo 19 oseb, od tega 14 delavcev policije, ki niso bili v službi. Zabava je bila zaprtega tipa, po dosedanjih informacijah pa je večina udeležencev odšla med 21.30 in 1.30. Nekateri od policistov so v nadaljevanju odšli v druge lokale in so se pozneje vrnili pred lokal, vsaj dva izmed njih pa sta se tam zadr ža la do pri bliž -no 5.30. V tem času j e bijo izstreljenih vsaj 20 strejov, dve zrni sta zadeji parkirani vozili, en strel je prestrelil manjšo smreko, eden pa je pristal v drogu za zastavo. Po oceni oškodovancev znaša materialna škoda na kombiju približno 1100 evrov in približno 300 evrov na tovornem vozilu, ni pa še uradno ocenjena. Ze v soboto so policisti opravili razgovore z večino udeležencev zabave, policistom pa so zasegli tudi orožje. Dve pištoli in najdeni tulci so bili že v soboto zvečer dostavljeni na Center za foren-zične preiskave v Ljubljano, v nedeljo in ponedeljek pa so nadaljevali z zbiranjem obvestil. Po opravljeni strokovni ekspertizi pripada večji del najdenih tulcev in vsaj ena krogla pištoli policista PU Celje, manjši del najdenih tulcev pa policistu specialne enote. (STA) STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Slovenijo obvestilo, da bo razsodbo v tožbi treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji obravnaval veliki senat sodišča, je včeraj za STA povedal slovenski generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič. S tem je sodišče v Strasbourgu ugodilo zahtevi tožnikov, zagrebškega odvetnika Milivoja Zu-giča, kije februarja zahteval presojo razsodbe, s katero je sodišče novembra lani tožbo zavrglo. Kot je pojasnil Bembič, sodišče v obvestilu "ni navedlo razlogov" za odločitev, seznanjeni pa niso niti z vsebino argumentov obrambe, obvestili so jih le, da omenjeno razsodbo "sprejema v obravnavo veliki senat". Kakšne dokumente je obramba predložila, si ne zna predstavljati, saj jih je bilo že sedaj veliko, je dejal. Kakšna bo odločitev sodišča, Bembič ni želel ugibati, prej pa pričakuje, da bo veliki senat potrdil razsodbo nižjega senata, ki je zavrgel tožbo dveh tožnikov, ker sta bila že v celoti izplačana, tretja tož- nica pa ni izčrpala vseh pravnih sredstev na Hrvaškem. Med možnimi odločitvami, ki jih lahko sprejme 17-članski veliki senat, so ob zavrnitvi zahteve, torej potrditve razsodbe nižjega senata, po besedah Bem-biča še, da bi sodišče Sloveniji odredilo plačilo, lahko pa bi tudi spremenilo odločitev nižjega senata. Slednjih primerov je po njegovih besedah zelo malo. Teoretično je tudi možno, da bi veliki senat razsodbo razveljavil in jo vrnil v obravnavo, vendar bo po njegovem prepričanju v tem primeru, kije "čist", potrdil odločitev nižjega, sedemčlanskega senata. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je novembra lani v primeru "Kovačič in drugi proti Sloveniji" iz leta 1998 tožbo zavrglo. Tožbo Iva Kova-čiča in Marjana Mrkonjiča je sodišče zavrnilo, ker sta bila v celoti poplačana že leta 2005, in sicer iz sredstev, pridobljenih s prodajo nepremičnine nekdanje LB v Osijeku. Zavrglo je tudi tožbo tretje tož-nice, ker ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. (STA) 6 Sreda, 13. junija 2007 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it šolstvo - Raziskava revije Tuttoscuola za Trst porazna Več kot 90 odstotkov šol brez potrdila o statičnosti V Furlaniji ima potrdilo o statičnosti 79% šolskih stavb, v Trstu le 9,2% (!) V Trstu je »nestabilnih« več kot 90 odstotkov šolskih poslopij. Tako izhaja iz raziskave o varnosti šolskih stavb, ki jo je včeraj predstavila revija Tuttoscuola v Rimu. Med raznimi postavkami je raziskava vzela v poštev tudi statičnost oziroma potrdila o statičnosti šolskih poslopij. Največje število šolskih poslopij s potrdilom o statičnosti so našteli v Furlaniji (79 odstotkov šol), Kampaniji in Bazilikati, kar gre - tako raziskovalci - povezati s popotresno obnovo šolskih stavb. V vsedržavnem merilu poseduje potrdila o statičnosti 57,5 odstotka poslopij. Najvišjo vrednost so zabeležili v pokrajini Trapani (kar 93,5 odstotka), medtem ko se je Trst s svojimi 9,2 odstotka znašel na samem repu lestvice. Pomeni, da ima od desetih šolskih poslopjih manj kot eno potrdilo o statičnosti v skladu z varnostnimi predpisi. Tržaški župan Roberto Dipiazza ni bil sinoči presenečen nad tako klavrnim stanjem šolskih poslopij. »Naša šolska poslopja so bila skoraj vsa zgrajena pred sto in več leti, kar jasno pove, kako je bilo z načrtovanjem šolskih gradenj v pre- teklih petdesetih letih. Moja uprava je v tej zvezi mnogo naredila, podobno kot prejšnja, Illyjeva uprava. Morali pa smo reševati stanje, ki je bilo sad večdeset-letne pozabe. Pomislimo le, v kakšnem stanju se nahaja, na primer, šola Ferrante Apporti. Letno bi potrebovali najmanj po 10 milijonov evrov, da bi se položaj šolskih poslopij postopoma izboljšal. Ne gre pa pozuabiti, da smo nekatere šole popolnoma prenovili. Ena teh je tudi slovenska šola v Ul. Frausin, ki je sploh najlepša šola v Trstu,« je ocenil župan Dipiazza. »Tržaška šolska poslopja niso na evropski ravni,« je pribil načelnik svetniške skupine Levih demokratov Fabio Omero, tudi sam šolnik. »Res je, da so poslopja stara, da ni bilo v preteklosti nobenega načrtovanja na tem področju. Šole nimajo telovadnic, vse preveč šol nima računalniško opremljenih laboratorijev. Na pokrajini se sedaj nekaj premika. Odbornik za javna dela Tommasini je opravil niz srečanj s šolniki, da bi izvedel za potrebe posameznih šol. Temu bi moral sedaj slediti načrt za postopno obnovo poslopij višjih srednjihi šol,« je upajoče napovedal Omero. Poslopje zavoda Jožefa Stefana KROMA preiskava - Razsodba sodnika za predhodne preiskave Morwaya Šolske menze, vsi oproščeni V preiskavo vpleteni med drugimi župan Dipiazza, podžupan Lippi, občinski tajnik Terranova, direktor Tirestine Seeber Sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morway je včeraj oprostil vse obtožence v t. i. škandalu o šolskih menzah, v katerem so bili med drugimi vpleteni tržaški župan Roberto Dipiazza, podžupan Paris Lippi, občinski tajnik Santi Terranova, njegov namestnik Fabio Loren-zut, generalni direktor nogometnega kluba Triestina Werner Seeber in poverjeni upravitelj družbe Copra iz Piacenze Guido Molinaroli. Obtoženi so bili korupcije in motenja dražbe. Preiskava se je pričela februarja 2004, vodil pa j o j e javni tožilec Giorgio Milillo. Le-ta je prišel do prepričanja, da so nekateri vodilni možje tržaške občinske uprave na dražbi za šolske menze favorizirali družbo Copra, in sicer z namenom, da bi le-ta v zameno sponsorizirala Triestino. Milillo je celo zahteval, naj bi priprli Lippija in druge osumljence, vendar je tedanji sodnik za predhodne preiskave Massimo Tommasini zahtevo zavrnil. Finančni stražniki so v okviru preiskave prečesali urade tržaške občine, Triestine, Copre in drugih vpletenih podjetij, poleg tega pa so prisluškovali telefonskim pogovorom med osumljenci. Župan Dipiazza se je moral zagovarjati pred javnim tožilcem prav zato, ker je v nekem telefonskem pogovoru z Lippijem omenil dražbo o šolskih menzah. Toda sam Milillo je potem predlagal arhiviranje obtožnice proti njemu. Kot rečeno, je včeraj ostale obtožence oprostil sodnik za predhodne preiskave Morway, in sicer z utemeljitvijo, da je obtožnica ne os no va na. Župan Dipiazza je novico o oprostitvi vseh obtožencev sporočil občinskim svetnikom sinoči ob odprtju seje mestne skupščine. »Izredno sem zadovoljen nad iztekom za- deve. Sam sem bil prepričan, da se bo vse končalo na najboljši način. Najbolj pa sem zadovoljen, ker so bili oproščeni občinski funkcionarji, kar dokazuje korektnost občinskega osebja,« je župan pokomentiral raz sod bo. »Takšen razplet sem od vsega začetka pričakoval, saj sem vedel, da obtožnica temelji na niču,« nam je vče raj po ve dal pod žu pan Lip pi. »Nekateri mediji so zadevo izkoristili za politično kampanjo proti meni. Sicer pa je zame to zmaga predvsem s člo veš ke ga vi di ka,« je pri sta -vil. mestni redarji - Obračun 2007 Minus 45.500 vozniških točk Zasegli 430 vozniških in 525 prometnih dovoljenj Mestni redarji: lani kar 5.300 ur izpopolnjevalnih tečajev KROMA Tržaški mestni redarji so ugotovili lani nad 79 tisoč prometnih prekrškov, kar je kršilce »stalo« skoraj 45.500 vozniških točk. Zasegli so 525 prometnih dovoljenj in 430 vozniških, obravnavali 2.772 nesreč (osem smrtnih, ranjencev je bilo 885), nadalje so opravili še 6.820 posegov za prometno varnost. Podatke so posredovali včeraj v občinski palači ob predstavitvi današnjega 145. praznika mestnih redarjev. Operativna centrala mestnih redarjev je zabeležila lani 47.140 klicev s prošnjami za posege ali informacije. Redarji so nadalje opravili 134 posebnih posegov (nogometne tekme, razne druge športne manifestacije in odmevne prireditve). Delo mestnih redarjev ni bilo omejeno na cestno varnost in promet. Tako imenovana trgovska občinska policija je imela opravka s 5.500 tožbami, ovadbami, preiskavami in dovoljenji za potujoče prireditve. Opravila je 2 tisoč pregledov na licu mesta, 155 preiskav, vročila 534 pozivov za razne kršitve. Ob tem je pripravila 4.295 postopkov za bivanje in opravila 10.300 ogledov prostorov ter 37.100 pregledov raznih javnih lokalov in sejmov. Sodna policija je aretirala 30 ljudi, izdala 384 ovadb in obtožb, 618 sporočil o storitvi kaznivega dejanja, obravnavala pa je tudi 112 kazenskih dejanj zoper ljudi. Gradbena policija je ugotovila 622 kršitev zakona (486 upravnega in 136 kazenskega značaja), uvedla je več kot 9 tisoč postopkov in opravila 4.300 pre-gle dov na grad bi ščih. Precejšnje je bila tudi izobraževalna in izpopolnjevalna dejavnost. Udeležilo se je je skoraj 400 mestnih redarjev, ki so opravili za več kot 5.300 ur iz-popolnjevalnih tečajev. Mestni redarji bodo proslavili praznik ob 145-letnici nastanka danes ob 11. uri na Trgu sv. Antona novega. Predstavitvene tiskovne konference sta se ob županu Robertu Dipiazzi udeležila poveljnik redarjev Seregio Abbate in podpolkovnik Enrico Mazzoli. občinski svet Odobrene variante o vaških jedrih Tržaški občinski svet je odobril delne variante k občinskemu po-drobnostnemu regulacijskemu načrtu za zgodovinska jedra v Lonjer-ju, Trebčah, Bazovici, na Opčinah, v Ul. Timignano pri Sv. Ivanu, pri Sv. Ani in v Ul. Capodistria. Ampak: medtem ko se je odobritev variant za Lonjer, Trebče in Bazovico iztekla na ponedeljkovi seji kot na tekočem traku, soglasno in dejansko brez razprave, pa je bila odobritev skupne variante za jedra v Opčinah, v Ul. Timignano, pri Sv. Ani in v Ul. Capodistria na si-nočnji seji dokaj mučna, saj je bilo potrebnih več prekinitev in dogovarjanj, preden je mestna skupščina odobrila sklepni dokument. Z variantami je bila opravljena nekakšna perimetracija strogih zgodovinskih jeder posameznih vasi in krajev. V teh predelih bodo obveljala strožja pravila za morebitne gradbene in obnovitvene posege, vse za zaščito obstoječe arhitekturne podobe. V Lonjerju, Trebčah in Bazovici so v preteklih letih priredili kar nekaj sestankov, da bi - po možnosti ugodili potrebam krajanov. Naj bolj zap le ten pa je bil po -ložaj v Ul. Timignano pri Sv. Ivanu, kjer je zaselku v ozki soteski grozila gradnja novih obsežnih stavb. Domačini so se temu uprli, ustanovili odbor, ki se je nekajkrat sestal z občinskimi upravitelji. Ko so v ponedeljek prispeli na občinsko sejo, jim je župan Dipiazza uvodoma zagotovil, da »tam ne bo novih gradenj«. Obravnavo variante so nato preložili na sinočnjo sejo. Že pred začetkom razprave so se načelniki skupin sestali na več kot uro trajajoči seji, da bi »zgladili« nekaj odprtih vprašanj. K varianti je bilo namreč predstavljenjih 16 ugovorov in tri pripombe, o katerih bi se morala izreči mestna skupščina. Zatem je svet vključil še dodatni, čeprav časovno zapozneli ugovor. Pripombe so bile soglasno odobrene, prav tako pet ugovorov, o katerih so občinski tehnični uradi izdali pozitivno mnenje. Zataknilo se je pri nekaterih ugovorih, ki so jih tehnični uradi zavrnili. Občinski svetniki desno-sredinske večine in levosredinske opozicije so nekaj ugovorov soglasno zavrnili (nanašali so se pretežno na območje Ul. Timignano), zatem je bila potrebna nova daljša prekinitev, da bi si občinski možje razjasnili pojme o nekaterih izključno tehničnih zadevah. Zastavilo se je vprašanje, ali gre popolnoma podpreti mnenja tehničnih uradov in zavrniti vse preostale ugovore, ali pa ravnati drugače. Na dlani je bilo, da bi se lahko predlo-žitelji nekaterih ugovorov pritožili na deželno upravno sodišče z realnimi možnostmi, da bi le-to lahko sprejelo njihove zahteve. Gor-dijski vozel zapleta je presekal župan Dipiazza, ki je naročil svoji listi in večini naj podpre mnenja tehničnih uradov. Vsi ga niso ubogali, saj je na primer Gianfranco Treb-bi zapustil dvorano, ob zadnjem ugovoru pa so štirje svetniki Nacionalnega zavezništva glasovali proti. Varianta je bila naposled vendarle izglasovana, le Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove) in Alfredo Racovelli (Zeleni) sta se vzdržala. / TRST Četrtek, 14. junija 2007 7 devin-nabrežina - Danes umestitev novega občinskega sveta Prva občinska seja in najbrž tudi prvi problemi Veronese vodja leve sredine, Gabrovec njegov namestnik V Nabrežini bo danes dopoldne prvič zasedal novoizvoljeni občinski svet. To ne bo zgolj formalno zasedanje, temveč tudi seja, ki bo nakazala temeljne politične in upravne usmeritve uprave župana Giorgia Reta ter obenem tudi usmeritev opozicije, ki bo nastopala z listo Skupaj-Insieme in Komunistično prenovo. Zna se zatakniti že pri uradni proglasitvi občinskih svetnikov, ki ne smejo imeti nobenih odprtih pravd ali sporov z Občino. V preteklosti je podobne težave imel Walter Bradas, ki ga je Ret imenoval za odbornika, obenem pa je Bra das tu di ob čin ski svet -nik žu pa no ve li ste. Po potrditvi sestave občinskega sve ta bo žu pan pri se gel, na kar bo skupščini sporočil sestavo odbora in pooblastila odbornikov. Sledila bo predstavitev programa uprave, pri čemer bo svoje gotovo povedala tudi opozicija. Sledilo bo imenovanje občinske volilne komisije, morda pa bo čas tudi za oceno kakšne resolucije ali sta liš ča. Levo sredino bo po pričakovanjih vodil županski kandidat Massimo Veronese (LD), njegov namestnik bo neodvisni Igor Gabrovec. Adriano Ferfolja bo vodil svetniško skupino SKP, katere je edini član. Koalicija, ki je podpirala Veroneseja, se bo tudi v opoziciji redno srečevala in nadaljevala z delom, kljub pekočemu volilnemu porazu. Tudi to »omizje« bo vodil Veronese, njegov namestnik bo tudi v tem primeru Gabrovec. Na seje opozicije bodo vabljeni pokrajinski svetniki iz nabrežinskih volilnih okrožij ter tudi nekdanji občinski svet niki. Prav Gabrovec, Veronese in ostali zastopniki opozicije so formalno predložili stališče (o njem smo že poročali), v katerem podpirajo tržaškega žu pa na Ro ber ta Di pi az zo pri na -povedanih praznovanjih z Ljubljano ob padcu t.i. schengenske meje 1.1.2008. Leva sredina pravi, da se mora Občina Devin-Nabrežina aktivno vključiti v ta praznovanja in vanje pritegniti tudi sosednjo Občino Komen, seveda ob ostalih tržaških okoliških upravah. Ret je na predstavitvi novega od-bo ra re kel, da sto od stot no pod pi ra Di pi az zo in praz ni ke ob vsto pu Slo -venije v schengensko območju. Povedal pa je tu di, da go vo ri v oseb nem imenu in še ne v imenu uprave. Očit- Župan Giorgio Ret KROMA no je imel v mislih vprašljivo stališče Nacionalnega zavezništva, ki je v pokrajinskem svetu volilo proti praznikom s Slovenijo, pri čemer je Massimo Romita (je tudi podžupan v Nabrežini) med glasovanjem pilatovsko zapustil sejno dvorano. Prav Romita v tiskovnem sporoči lu pravi, da se je že lo til de la na od -borništvu za kulturo in pri pripravi ne ka te rih kul tur nih pri re di tev ter manifestacij. Zastopnik desnice tudi napoveduje, da bo še naprej vzdrževal plodne stike z vsemi društvi, or- Vodja leve sredine Massimo Veronese ganizacijami in združenji, ki delujejo na območju Devina-Nabrežine. Dogajanja v Nabrežini so tako ali drugače vezana na situacijo v Trstu, kjer se odnosi med županom Dipiazzo in Nacionalnim zavezništvom precej rahljajo. Tržaški podžupan Paris Lippi je sinoči med dnevnikom Telequattro celo očital županu, da se v javnosti v zadnjih tednih preveč druži s predsednikom Dežele Riccardom Illyjem in pri tem pozablja, da so prihodnje leto deželne volitve. Dipiazza bi moral po Lippi- jevem mnenju očitno bojkototirati pobude, kjer je navzoč Illy, ali pa se skriti pred fotografi in televizijskimi sne mal ci. Lippi dejansko posnema stališča poslanca Roberta Menie, ki je v včerajšnjem Piccolu skušal nerodno utemeljiti, zakaj je Sežana premajhna za gospodarsko in drugo sodelovanje s Trstom. Menia se tokrat sicer izogiba žolčnih stališč o Sloveniji in Sloven cih, kljub te mu pa ne mo re na no -ben način »prebaviti«, da je Slovenija v Evropski uniji in da mora Trst, če hoče preživeti, sodelovati z njo. Podobno kot Menia razmišlja tudi pokrajinski koordinator in deželni svet nik For za Ita li a Bru no Ma ri ni, ki so mu, bolj kot sodelovanje s Sežano, pri srcu deželne volitve. Marini, podobno kot Menia, vleče na dan ezule in poziva tržaškega župana, naj pusti ob strani Sežano in naj se raje posveti istrskim beguncem, o katerih Di pi az za ni ma no be nih kon kret nih pris toj nos ti. politika - Vabilo na petkovo skupščino Tudi Slovenci pobudniki Demokratske stranke V petek bo tudi v naši pokrajini neke vrste ustanovna skupščina Demokratske stranke, na kateri bodo predstavili njen idejnopolitični manifest in tudi njen lokalni pripravljalni odbor. Vabilo na skupščino (ob 17.30 na Pomorski postaji) so podpisali tudi nekateri vidni slovenski politiki in družbeni delavci. Med podpisniki apela za udeležbo so vladni pod-tajnik Miloš Budin, župana Zgonika in Repentabra Mirko Sardoč in Aleksij Križman, upravni ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Tomaž Ban in pokrajinski predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Igor Gabrovec. Na seznamu sklicateljev petkove pobude so tudi predsednica Slovenskega kluba Darja Bet-occhi, univerzitetna profesorja Tatjana Rojc in Ivan Verč, pesnik, kulturni delavec in novinar Ace Mermo-lja ter znana športna delavka Sonja Milič. Ustanovitev nove stranke podpirajo tudi deželna svetnika Tamara Blažina in Igor Dolenc ter predstavniki Levih demokratov in Marjetice v pokrajinskem ter občinskih in rajon skih sve tih. Podpisniki poziva pravijo, da oblikovanje Demokratske stranke ne sme potekati z vrha. Nova stranka ne bo sad reformizma voditeljev, pač pa reformizma žensk in moških LD, Marjetice, Republikanskih Evropejcev, Demokratičnih socialistov in liberalcev, okolje- varstvenih gibanj, gibanj za Oljko, občanskih list, prostovoljcev in socialnih organizacij. To bo reformizem državljank in državljanov, menijo še predlagatelji nove stranke, ki se bo morda prihodnje leto predstavila na deželnih volitvah. Med njimi ni nobenega predstavnika ali upravitelja iz vrst stranke Slovenske skupnosti, ki je vendarle sestavni del levosredinskega zavezništva. Na stranki pravijo, da jih nihče ni povabil na Pomorsko postajo, deželni svetnik SSk Mirko Špacapan pa je v našem dnevniku prav pred nekaj dnevi izrazil velike pomisleke in dvome nad ustanovitvijo Demokratske stranke. Od znanih politikov so vabilo na petkovo srečanje podpisali vladni podsekretar Ettore Rosato, senator Fulvio Camerini, poslanci Roberto Damiani, Kha-led Fouad Allam in Gianni Cuperlo, deželni odbornik Roberto Cosolini, župan Milj Nerio Nesladek ter deželna svetnika Bruno Zvech in Cristano Degano. Pristaši Demokratske stranke so tudi znanstveniki Arturo Falaschi, Daniele Amati in Paolo Budinich, kulturna delavka Patrizia Vascotto (Skupina 85) in Fabio Amodeo (Miela). Na srečanju na Pomorski postaji bo navzoča tudi evropska poslanka Donata Gottardi, članica »odbora modrecev« nove stranke. aktualno SSk: Novost o KGS Včeraj je bil na sedežu deželnega sveta sestanek načelnikov svetniških skupin in deželnih tajnikov strank Illy-jeve večine. Predmet razprave, kot beremo iz sporočila Slovenske skupnosti, je bil zakonski predlog za ovrednotenje goratih območij in ustanovitev Kraške gorske skupnosti, ki jo kot programsko obvezo Illyjeva večina želi končno uresničiti čeprav z dokajšnjo zamudo in skoraj ob izteku mandata. Na srečanju sta SSk zastopala deželni svetnik Mirko Špacapan in deželni tajnik stranke Damijan Terpin, prisotni pa so bili tudi vsi ostali slovenski deželni svetniki. Politični rezultat srečanja je, da je zlasti na zahtevo Ssk pristojni deželni odbornik Marsilio sprejel zahtevo, da se gorske skupnosti lahko ustanovijo tudi če ni teritorialne kontinuitete, piše v izjavi. Z dosedanjo obliko zakonskega besedila bi npr. občina Trst lahko preprečevala občini Dolina vstop v snujočo se novo KGS. Nerešeno ostaja pa vprašanje možnosti, da bi deli občin lahko postali člani gorskih skupnosti, v primeru, da bi se vanje ne vključila celotna občina, kar je bistveno za Vzhodni in Zahodni tržaški okraj. Ključno načelo zakonskega predloga je v tem, da imajo občine glavno besedo o vključitvi v Aster ali v gorske skupnosti, ne da bi pri tem Dežela imela besedo, kar je v skladu z načelom čimvečje decentraliziranosti in prenosa pooblastil na občine, ki ju udejanja uprava leve sredine. To splošno načelo pa bi lahko po mnenju SSk pomenilo za kraška okraja resno težavo, zato je Terpin predlagal, da bi si Dežela pridržala pravico, da tudi sama omogoči določenim predelom občin vstop v gorske skupnosti, če bi se pristojni rajonski sveti tako izrazili in v kolikor bi bilo to v interesu zaščite pravic slovenske narodne skupnosti, v skladu z določili zaščitnega zakona. SSk namreč meni, da sta upravna avtonomija in ustanovitev KGS bistvena elementa izvajanja zaščite naše narodne skupnosti, zato bo vztrajala pri tem predlogu. Na sestanku so sicer prišla na dan različna mnenja tudi s strani slovenskih svetnikov. Terpin je vztrajal, da bi odločba o zgolj posvetovalnem mnenju rajonskih svetov ne bila zadostna in da bi lahko bila brez konkretnega učinka za vključitev kraških okrajev v KGS. politika - Skupščina Stranke komunistične prenove »Za poraze smo v glavnem krivi sami« Kritično in samokritična ocena pokrajinskega tajnika Igorja Kocijančiča - Ob splošnem vprašanju, izidi volitev v severnem predelu države, podrobneje o krajevnih rezultatih Adriano Ferfolja in Igor Kocijančič na skupščini Stranke komunistične prenove KROMA »Ko doživimo volilni poraz imamo grdo navado, da zvrnemo krivde in odgovornosti na druge, v resnici pa mo ra mo tu di sa mi ugo to vi ti, kje smo zgrešili, da bi teh napak ne ponovili več.« Tajnik Igor Kocijančič je na skupščini Stranke komunistične pre-no ve kri tič no in sa mo kri tič no oce nil rezultat nedavnih administrativnih volitev na državni in na krajevni ravni. Ko mu nis tič na pre no va in vsa le va sre di na bi se mo ra li vpra ša ti, za -kaj so ji mnogi volivci na Severu obrnili hrbet. »Nekateri v moji stranki krivdo za nazadovanje zvračajo na Prodijevo vlado, češ da je bila premalo občutljiva na področju sociale in zaščite manj premožnih slojev. To je nedvomno res, ni pa edini razlog za naše volilne uspehe,« je prepričan Kocijančič. Dejal je, da je SKP v nekaterih okoljih v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila celo polovico glasov, kar vzbuja veliko skrb. Navedel je vsedr- žavno kampanjo stranke o namembnosti odpravnin (t.z. TFR), ki ima plemenite cilje, a kaj ko se je "na terenu" premalo izvaja. Vpliv okolja trenutno gotovo ni naklonjen levici in levi sredini na sploh, to pa nas ne sme odvrni ti, da se za mis li mo kaj po me ni da -nes v Italiji leva politika, je dodal Kocijančič. Glede Devina-Nabrežine (volilne izi de je oce nil tu di ob čin ski svet -nik Adriano Ferfolja) je Kocijančič ponovil to, kar je že izpostavil v intervjuju našemu dnevniku. Levosredinska koalicija Massima Veroneseja očitno ni imela pred seboj pravega utripa teritorija, njegovih hotenj in pričakovanj. Tudi zato, ker se je družbena podoba Devina-Nabrežine v zadnjih letih radikalno spremenila. Kocijančič se je v svojem poročilu odkrito dotaknil številnih prob-le mov, ki so jih za le vi co in SKP od -prle nedavne volitve. Izrazil je tudi upanje. da se bo soočenje o tem še nadaljevalo. 8 Sreda, 13. junija 2007 TRST / sindikat - Upokojenci zahtevajo povečanje minimalne pokojnine Manifestacija za pravico do dostojanstvenega življenja V Italiji na trgu 200 tisoč ljudi - V deželi protesti v Trstu, Vidmu in v Gorici Povečanje pokojnin in udejanjenje zakona v prid osebam, ki ne morejo same skrbeti zase, sta glavni zahtevi italijanskih upokojencev, ki so včeraj protestirali v 100 italijanskih mestih. Manifestacij, ki so jih skupno priredili sindikati upokojencev Spi-Cgil, Fnp-Cisl in Uilp-Uil, se je po sindikalnih ocenah udeležilo skupno 200 tisoč ljudi, ki so glasno poudarili, da je kar tretjina upokojencev v Italiji pod mejo revščine. Pokojnin namreč niso povečali od leta 1992, da se je kupna moč upokojencev dejansko znižala za 20 odstotkov, v najhujših primerih pa do 30 odstotkov. V Italiji je namreč skupno 16,5 milijona upokojencev: 25 odstotkov slednjih »uživa« pokojnino manj kot 500 evrov mesečno, 31 odstotkov upokojencev dobiva od 500 do tisoč evrov mesečno, 23% od tisoč do 1.500 in okrog 22 odstotkov dobiva več kot 1.500 evrov mesečno. Več kot polovica upokojencev dobiva vsekakor vsak mesec manj kot 750 evrov. Sindikati zahtevajo zato prilagoditev pokojnin, pa tudi novo zakonodajo, ki mora tekom let jamčiti kupno moč upokojencev. To so predstavniki sindikatov naglasi-li tudi v Trstu, kjer so protestirali upokojenci iz Trsta in Gorice, medtem ko so se tisti iz drugih krajev v deželi zbrali na manifestacijah v Vidmu in v Pordenonu. Manifestacije so priredili v pričakovanju na srečanje, ki bo ta petek v Rimu med državnimi sindikati in italijansko vlado. V deželi FJK se je na trgu zbralo skupno 2 tisoč upokojencev, katerih predstavniki so po manifestacijah posredovali zahteve prefektom. V Trstu so se upokojenci zbrali na Borznem trgu, kjer so delili letake mimoidočim, pred odhodom delegacije do pre-fekta Giovannija Balsama pa so govorili Gi-anfranco Valenta iz deželnega tajništva Fnp-Cisl, Arnoldo Renni iz deželnega tajništva Uilp-Uil in pokrajinski tajnik sindikata Cgil Franco Belci, za deželni Spi-Cgil pa je bila prisotna Gabriella Giorgi. Pogajalsko omizje glede pokojnin in welfarea med vlado in sindikati so formalno že odprli januarja, toda od takrat se ni nič premaknilo. Sindikati so zato javno protestirali sredi maja, zdaj pa pričakujejo, da se bo vendarle kaj premaknilo z mrtve točke. V prvi vrsti je zahteva po povečanju najnižje pokojnine (znanih 516 evrov, ki jih je bil obljubil Berlusconi), ki ga mora vlada vnesti med smernice prihodnjega gospo-darsko-finančnega programskega dokumenta (Dpef). Po drugi strani zahteva sindikat odobritev izvršilnega pravilnika zakona za sklad v prid osebam, ki ne morejo same skrbeti zase. Slednjega je predvi- Kako preživeti s pokojnino je vse bolj bereče vprašanje KROMA deval zakon 328 iz leta 2000, ki pa pod Ber-lusconijevo vlado ni obrodil sadov. Zdajšnja vlada je v zadnjem finančnem zakonu namenila skladu le 100 tisoč evrov, kar je očitno le simbolična vsota. Podobno je storila Dežela FJK, ki je ustanovila t.i. deželni zakon za možno samostojnost (zakon 6/06) in temu namenila 20 tisoč evrov. Na dlani je vsekakor, da je treba kaj storiti, je povedal Valenta. Vlada mora zagotoviti nov mehanizem, ki naj prepreči postopno upadanje kupne moči upokojencev, nujen pa je po Rennijevem mnenju tudi dogovor med generacijami, kot je do tega prišlo v mnogih evropskih državah. Postavljati mlade proti upokojencem, češ da jim slednji jemljejo denar, pa je nesmiselno in absurdno. Protest upokojencev zadeva v tem smislu vso družbo, je poudaril Belci, in je treba vzporedno zagotavljati mladim možnost zaposlitve. Zahteve upokojencev so pač bolj kot upravičene, od povečanja minimalne pokojnine do financiranja sklada, ker se družba spreminja in je to nujno za dostojanstveno življenje. Če so nekoč sinovi skrbeli za priletne starše, je danes obratno: starši skrbijo za sinove, ki so prekerni ali brezposelni. So pa tudi primeri, ko mora upokojenec skrbeti za brezposelnega sina oziroma hčerko, pa tudi za ne-pokretno mater. Aljoša Gašperlin Harfistke v koči Premuda v Boljuncu Vsako leto v poletnem času koča Premuda v Boljuncu pridobi irske poteze, v duhu starih keltskih legend. Že nekaj let se namreč obnavlja tradicija nastopa skupine »Girotondo d'arpe«, ki na keltske harfe izvaja skladbe iz tradicionalne irske literature ter nekatere avtorske skladbe. Skupino sestavlja osem harfistk, z njimi po potrebah repertoarja sodelujejo pevke, flavtisti, violinist in tolkalec. Koncert bo tokrat tudi prilikožnost za predstavitev prvega cd-ja, ki ga je skupina komaj izdala. Harfistke, ki delujejo pod mentorstvom Tatiane Donis, bodo nastopile ob gozdu pred kočo Premuda nocoj ob 19.00, 25. julija in 12. avgusta ob 20.30. Poletni kopalni avtobus Zavod ŠTIP, Mladinski center Podlaga in Klub študentov Sežana organizirata v juliju in avgustu poletni kopalni avtobus. Vozil bo na relaciji Dutovlje-Sežana-Sesljan in po isti poti nazaj. Med Duto-vljami in Sežano se bo tudi ustavljal v vseh vmesnih vaseh. Avtobus bi vozil enkrat tedensko, in sicer vsako sredo. Odhodi iz Sežane ob 9h/10h (uro odhoda izveste ob prijavi), odhod iz Sesljana ob 19h. Prijave za otroke, mlajše od 15 let so možne samo v spremstvu staršev ali odraslih oseb z izjavo staršev o spremstvu. Prijave se zbira v MC Podlaga (osebno, telefon, e-mail) HYPERLINK "mailto:info@mcpodlaga.com" in-fo@mcpodlaga.com, mobitel: 051 204 764 ali na telefon 05 7345004. Prispevke za avtobus se zbira na dan odhoda avtobusa. area science park - Patentno raziskovanje Davide Russo dobitnik 3. nagrade Bernardo Nobile Dobitnik 3. nagrade Bernardo Nobile Area Science parka za patentno raziskovanje je Davide Russo, novopečeni doktor znanosti na Univerzi v Firencah (levi na sliki, foto Kroma). Priznanje si je zaslužil z doktorsko disertacijo »Od multi-disciplinarnosti renesančnih inženirjev do upravljanja kompleksnosti v procesih inovacije ter tehnološkega napovedovanja«. Nagrado v znesku 4 tisoč evrov mu je včeraj dopoldne slovesno izročil podpredsednik Area Science parka prof. Francesco Russo med znanstvenim posvetom o patentiranju biotehnoloških izumov, ki je potekal v konferenčni dvorani tržaškega znanstvenega parka. Davide Russo je premagal kar močno konkurenco, saj se je za 3. nagrado Bernardo Nobile predstavilo kar 113 kandidatov iz vse Italije. dsi - Ponedeljkovo srečanje tokrat posvečeno narečni poeziji in govorici nasploh Narečna poezija Aleksandra Furlana Predstavili so njegovo pesniško zbirko An popodan, ki je izšla pri Mladiki - Marija Stanonik pa je v splošnem spregovorila še o slovenski narečni književnosti Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev je bil ta teden posvečen narečni književnosti. Večer v Peterlinovi dvorani je vodila dr. Marija Stanonik, raziskovalka narečne književnosti na znan-stveno-raziskovalnem centru SAZU. Predstavila je pesniški prvenec Aleksandra Furlana An popodan v barkovljanskem narečju. Večer je uvedla plesna skupina MOSP pod umetniškim vodstvom Raffael-le Petronio z nežno in elegantno koreografijo Tkanje zlata. Aleksander Furlan (Šandrin) se je začel posvečati pisanju poezij v barkovljanskem narečju od upokojitve dalje. Narečni pesnik je med drugim zvesti obiskovalec Društva slovenskih izobražencev, aktiven pa je tudi v barkovljanskem družabnem življenju, kjer je mnogo let pel v tamkajšnjem zboru. Poezije je začel pred leti objavljati v Mladiki. Po večletnem sodelovanju s to revijo je založba Mladika izdala zbirko sedemnajstih narečnih lirik z naslovom An popodan. V spremni besedi pesniške zbirke piše Zora Tavčar: »Skozi rahlo nostalgijo za časom, ki nepreklicno tone, a obenem z zdravim čutom za sodobni utrip riše naš barkovljanski narečni pesnik včasih v drobnih zarisih, drugič v zgoščenih epskih potezah filmsko nazorno in razgibano podobo svojega (našega tukajšnjega) malega sveta«. Furlan se je preizkusil tako v narečni kot v knjižni pesniški besedi. Njegovo pesem Pesem zvestobe in njegov znani pevski moto Pevcem - mi pojemo je uglasbil Ubald Vrabec. Glavni element Fur-lanovih poezij je morje, ljubezen do morja in njegova družbena vloga. Preko odnosa do morja Aleksander Furlan opiše vse letne čase. Poezije so v večini avtobiografske. Lirski osebek deli z bralci lepoto sončnega zatona. Z uporabo barvne metaforike in zvočnih sestavin pesnik primerja preteklost in sodobnost. V svoje poezije vnaša tudi etnološke podrobnosti, o narodni noši, o vinogradništvu in starodavni ljudski mitologiji. Po predstavitvi pesniške zbirke Aleksandra Furlana je dr. Marija Stanonik podala še krajši prikaz slovenske narečne književnosti, ki je v današnjem času zelo razširjena predvsem na obrobnih pokrajinah slovenskega kulturnega prostora: v Prekmurju, v Porabju, na Koroškem, v Reziji in na Primorskem. Najbolj razvita je narečna dramatika, zelo razširjena pa je tudi narečna poezija. V zadnjem času je spet aktualna narečna proza. Narečje samo po sebi daje pripovedovanju poseben čar in večjo izrazno globino, ker prihaja iz drugega jezikovnega sistema, ki je bolj pristen od umetnega knjižnega jezika. Erik Kuret / TRST Četrtek, 14. junija 2007 9 prosek - Zbor Vasilij Mirk gostil srečanje štirih pevskih zborov Štiriperesna pevska deteljica zapela pri Briščikih dolina - Junijski večeri V petek koncert in odprtje razstave Po Ensamble Nomosu in po uspešnemu večeru MoPZ Valentin Vodnik (na sliki KROMA) , bo Dolina v petek, 16. junija spet prizorišče kulturnega dogajanja. Na vrsti so Robles z rock-om '60 let na K'luži, začetek ob 21. uri, in uro prej osebna razstava Piera Conestaba v galeriji Torkla. V začetku šestdesetih let se je skupina prijateljev združevala, ker jih je povezovala ljubezen do rock glasbe. Poslušali so Beatlese, Rolling Stonse, Boba Dylan in Animals ter se odločili, da se sami preizkusijo v izvajanju takratnih hitov. Prvič so nastopili pred sovrstniki, kjer so doživeli velik uspeh, nakar je bila njihova pot od leta 1965 polna nastopov v raznih društvenih prostorih, kjer se je ponavadi odvijal ples. Nastopali so v tržaški okolici na novinarskih plesih, v ul Mon-tecchi na sedežu Primorkega Dnevnika, v deželi Fur-laniji Julijski Krajini in v tujini na Hrvaškem v Opatiji in v Sloveniji. Velik uspeh so doživeli na festivalih tiska in pred štiridesetimi leti na Majenci v Dolini. Rob les v špan šči ni pome ni hrast in za hrast je značilna dolga življenska trajnost in trdnost, prav tako so čla ni te sku pi ne, ki so do žive li pre porod na začetku devedesetih let, ob priložnosti nastopa na pobudi »I '60 ruggenti«. V zadnjih letih smo lahko prisluhnili basu Robija Slama, bobnom Diega Fava, glasu Paola Baricelli, orglam Daria Maurel in solo kitari Marina Molinari v Dancing Paradisu, v Oxisu in v De-vinu. ( ab) Ob koncu srečanja so pevci iz štirih vetrov zapeli skupno KROMA Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela je v soboto gostil 35. srečanja pevskih zborov, ki se je začelo leta 1973 v Kranju, ko so si pevci iz Brežic, Proseka-Kontovela, Stražišča in Železne Kaple iz avstrijske Koroške obljubili, da se bodo vsako leto srečali v enem od krajev sodelujočih zborov. Tako je nastala »štiriperesna deteljica«, simbol pevske sreče tega srečanja. Sobotno srečanje se je - zaradi obnovitvenih del v Kulturnem domu Prosek-Kontovel - odvijalo v telovadnici centra Ervat-ti pri Briščikih. Domačini so sprejeli gostujoče pevce zgodaj popoldne in jih pospremili na ogled Briške jame, kjer so si ogledali kraški podzemski biser s 107 metrov visoko naravno dvorano. Koncertu je - kljub nekoliko prezgodnji uri - sledilo kar precej ljubiteljev zborovskega petja. Posamezne zbore je predstavila in spored povezovala Nicole Starc. Nastopajoče je pozdravil predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel, ki je poudaril, da je srečanje vredno pohvale. Začelo se je kot snidenje zborov iz treh držav različnih političnih sistemov, sedaj pa so pevci vseh zborov skupno v Evropski skupnosti, v nekakšno potrditev načela, da iz srca zapeta pesem res ne pozna meja. Na odru se je najprej predstavil domači pevski zbor Vasilij Mirk pod vodstvom Mirana Žitka. Posebno pozornost je vzbudila pesem Sergeja Žarova Pjesnja od Atamanje Platovje z odličnim solistom Nikolajem Bukavcem. Zbor iz Stražišč se je predstavil z novim dirigentom, že trinajstim v 35 letih. 17-članski mešani zbor je zapel tri skladbe pod vodstvom Nade Kranjčar. Veliko novih in mladih obrazov je ponudil zbor iz Železne Kaple, ki je pod vodstvom Barbare Paulič zapel tri skladbe, zadnjo Artače-vo Spev z gore ob spremljavi instrumentalnega tria. Zadnji je nastopil najbolj številni mešani pevski zbor iz Stražišč, ki je pod vodstvom družinskega para Elizabete in Dragutina Krizaniča zapel Adamičevo in dve pesmi Slavka Avsenika mlajšega. Višek večera je bil gotovo nastop združenih pevskih zborov, ki so pod izmeničnim vodstvom dirigentov zapeli pet pesmi. Bila je to tudi popotnica za prihodnje, 36. srečanje, ki bo prihodnje leto v Železni Kapli. opčine - Finžgarjev dom Pester praznik mladih pevcev Vesele pomladi Sobotni večer v Finžgarjevem domu na Opčinah je bil v znamenju praznika mladih pevcev Vesele pomladi; domače društvo je obeležilo devetindvajseto leto delovanja s tradicionalno prireditvijo Poj, pleši, igraj.... Večer je uvedel Otroški pevski zbor, ki je pod vodstvom Mire Fabjan in ob klavirski spremljavi Jane Drasič zapel šest slovenskih pes mi. Poseb no mes to je ime la me -lodija, ki si jo je zamislil komaj osemletni pevec Niko Trento. Sledil je radoživ nastop učencev četrtega razreda osnovne šole Franceta Bevka z Opčin. Učenci so predstavili šale in dovtipe v openskem narečju in pod mentorstvom učiteljice Nadje Perini dokazali, da radi ohranjajo narečje tudi v vsakdanjem govoru. Da se ne bi izneverili naslovu prireditve, so organizatorji povabili Plesno skupino društva MOSP. Dekleta, ki delujejo leto dni pod vodstvom Raffaelle Petronio, so iz-ved la su ges tiv ni sodob ni ples Tka -nje zlata (na sliki, KROMA). Mlajša mladinska pevska skupina Vesela pomlad je za sobot ni nas top pri - pravila pester spored pesmi, za spremljavo pa so poskrbele flavtistka Iris Risegari, violinistka Laura Venier in pianistka Mira Fabjan, ki skupino tudi vodi. Prav dekleta Mlajše mladinske skupine so bila deležna priznanj za pet in več let petja v zboru, ki jih je podelil usta-no vitelj in du ša Vesele pomla di, go -spod Franc Pohajač. Naglasil je, kako pomembno je petje v zboru, saj prijateljstvo in petje sta nerazdruž-ljiva, posebno pri mladih. V vseh teh letih je pri Veseli pomladi prepevalo štiristotrideset pevcev, zato se že rojevajo načrti za prihodnje, trideseto pevsko leto. Sklepni del večera je oblikoval poseben gost, Harmonikarski orkester šole GM iz Špe-tra, ki deluje že deseto leto pod vodstvom open ske ga roja ka, vsestran -ske ga glas beni ka in peda go ga prof. Aleksandra Ipavca. S svojim raznolikim programom so mladi harmonikarji prisluhnili svojemu dirigentu, mu sle di li in us tva rili v dvo ra ni enkratno vzdušje. Spored je povezovala Urška Šinigoj in ob koncu zaželela vsem veliko glasbenih srečanj. DEVIN - Minulo nedeljo z bogato glasbeno prireditvijo Otroški pevski zbor Ladjica praznoval 20-letnico delovanja Nekateri člani Skupine do mi sol med nedeljskim nastopom Letos mineva 20 let, odkar je v Devinu zaživel Otroški pevski zbor Ladjica. Okrogli jubilej je zbor praznoval minulo nedeljo popoldne. Za to priložnost je pripravil res lepo pevsko prireditev, na kateri so pod vodstvom dirigentke Olge Tavčar nastopile vse tri pevske skupine, ki ta čas delujejo pod njegovim okriljem. Najprej se je predstavila Skupina do, mi, sol, ki jo sestavljajo malčki zadnjega letnika devinskega otroškega vrtca, nakar sta se zvrstili mlajša in starejša skupina OPZ Ladjica. Vsaka izmed njih je zapela po nekaj pesmi. V drugem delu prireditve sta Skupina do, mi sol in mlajša skupina OPZ Ladjica zapeli dve pesmi o Rdeči kapici, starejša skupina OPZ Ladjica pa je uprizorila glasbeno pravljico o Rdeči kapici, ki jo je po znameniti Grim-movi pripovedki napisal Brane Dolinar, uglasbil pa Da-rijan Božič. Spored sta popestrila še Gabrijel Terčon in Nada Tavčar, ki sta v intermezzu nastopila s harmoniko oz. s klavirjem. Sicer pa je petje otrok vseskozi spremljala s klavirjem prof. Barbara Corbatto. Ob koncu so zboru ob 20-letnici delovanja čestitali Marko Tavčar v imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov, Ivo Kralj v imenu Fantov izpod Grmade in Marija Brecelj v imenu ŽPZ Devin. Posebne pohvale je bila deležna dirigentka Olga Tavčar, kije ob zahvali izrazila željo, da bi se iz sedanje starejše skupine OPZ Ladjica razvil mladinski pevski zbor. 1 G Sreda, 13. junija 2007 TRST / Včeraj danes Danes, SREDA, 13. junija 2007 ANTON Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.40 - luna vzide ob 3.16 in zatone ob 19.35. Jutri, ČETRTEK, 14. junija 2007 VASILIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,1 stopinje C, zračni tlak 1012,1 mb ustaljen, veter 7 km na uro zahodnik, vlaga 69-od-stotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,3 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 11. junija, do sobote, 16. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Trg Liberta (040 421125), Škeden-jska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino ALCIONE - 18.00, 21.00 »The good Shepherd«. ARISTON - v okviru niza filmov posvečenega Fassbinderju: 20.00 »Querelle de Brest«; 22.15 »Roulette cinese«. CINECITY - 16.00, 16.50, 18.30, 19.10, 20.35, 21.30 »Ocean's thirteen«; 15.45, 17.40, 19.35, 21.30 »I Ro- Loterija 12. junija 2007 Bari 17 89 BS 55 26 Cagliari 76 2 S6 46 55 Firence 1 65 S4 51 S6 Genova 17 7 67 SG B6 Milan 61 BS B1 4G S2 Neapelj 14 11 54 1 S7 Palermo 66 54 2S 55 S9 Rim 47 18 75 46 S1 Turin S4 17 6 25 5G Benetke 1B S9 79 2S B1 Nazionale 5B SG 9 72 9G Super Enalotto Št. 70 1 14 17 47 61 66 jolly 13 Nagradni sklad 3.005.362,84 € Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 6.297.540,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 15 dobitnikov s 5 točkami 40.071,50€ 1.425 dobitnikov s 4 točkami 421,81 € 56.719 dobitnikov s 3 točkami 10,60 € Superstar 53 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 42.1 SG,GG € 181 dobitnikov s 3 točkami 1.G59,GG€ 2.607 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG € 16.575 dobitnikov z 1 točko 1 G,GG € 33.978 dobitnikov z 0 točkami 5,GG€ binson: una famiglia spaziale«; 16.30, 18.45, 21.30 »Grindhouse-a prova di morte«; 16.00, 21.30 «Turistas«; 16.15, 20.00, 21.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 18.30 »Zodiac«; 15.50 »Spider-man 3«. EXCELSIOR - 17.00, 22.10 »Breakfast on Pluto«; 20.00 »Quattro minuti (Vier Minuten)«. EXCELSIOR AZZURRA - v okviru poletnega niza filmo: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »La guerra dei fiori rossi« nagrajen v Berlinu leta 2006. FELLINI - 17.40, 19.55, 22.10 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »La città proibita«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.20, »Il destino del nome«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30, 19.30, 21.30 »Moja slavna indijska nevesta«; 15.10, 18.30, 21.50 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Shrek Tretji« (sinhroniziran). NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ocean's thir-teen«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I Robinson«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Grindhouse«; Dvorana 4: 16.30 »Spider man3«; 18.40, 20.20 »Te-rapia Roosevelt«; 22.00 »Zodiac«. SUPER - 16.00, 18.15 »Spider man3«; 20.30, 22.15 »Turistas«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 2: 17.00, 18.50 »I Robinson: una famiglia spaziale«; 21.30 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.20 »Ocean's thrteen«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Il destino del nome«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.15 »Grindhouse - A prova di morte«. 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča družinam otrok, ki so vpisani v š.l. 2007/08 v prvi letnik vrtca, da bo danes, 13. 6., od 10.00 do 11.30 v vrtcu U. Vrabca v Bazovici dan odprtih vrat. RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo končne ocene objavljene v petek, 15. junija 2007, ob 10. uri. Dijaki se zberejo v posameznih razredih. RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška sporoča, da bodo končne ocene objavljene v petek, 15. junija 2007. Dijaki se zberejo v posameznih razredih ob 10. uri. DRŽAVNA AGENCIJA ZA RAZVOJ ŠOLSKE AVTONOMIJE - bivši IRRE, vabi na predstavitev publikacije »Šest poučevalnih modelov za slovenščino v šolah in vrtcih Fur-lanije Julijske krajine«, ki bo v torek, 19. junija, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ob 10. uri. Posegli bodo: Vida Medved Udovič, Barbara Baloh, Andreja Duhovnik in Tomaž Ogris. M Izleti NAROČNIKOM PRIMORSKEGA s ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. ZAKLJUČNA PRIREDITEV GLASBENE ŠOLE PIHALNEGA ORKESTRA R! CM AN JE V PETEK, 15. JUNIJA 2007 V BABNI HIŠI OB 17.30 ^Po prireditvi možnost vpisa s popustom za naslednje šolsko leto, BLEK PANTERS organizirajo v četrtek, 5. julija 2007, avtobusni izlet na Rock Otočec. Odhod v zgodnjih popoldanskih urah, po-vratek pa naslednji dan. Cena 20,00 evrov vključuje prevoz in vstopnino na festival Rock Otočec za četrtek. Vpisovanje do 16. junija 2007 na tel. 333-9353134. KMEČKA ZVEZA obvešča udeležence izleta, ki bo v nedeljo, 17 junija, na srečanje kmetov treh dežel v Naklo, da bo avtobus vozil s sledečim urnikom: 7.00 Štivan - avtobusna postaja (nasproti gostilne); 7.05 Sesljan - avtobusna postaja; 7.10 Nabrežina - avtobusna postaja (nasproti gostilne Bunker); 7.15 Križ - avtobusna postaja (pokr. cesta); 7.20 Prosek - pred gostilno Luksa; 7.30 Opčine (pred semenarno Agrososic). Povratek po isti poti. KMEČKA ZVEZA prireja dne 17. junija izlet na Srečanje kmetov treh dežel - FJK, Koroške in Slovenije pri Naklem (Kranj). Cena 30,00 evrov, vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje in informacije na tel. 040-362941. SPDT vabi v nedeljo, 17. junija, na planinski izlet v Benečijo, kjer se bomo srečali s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Predvidena sta ogled Landerske jame in planinski pohod. Izlet je avtobusni. Člane prosimo, da se čimprej prijavijo na tel. št. 040-220155 (Livio). Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz Trga Oberdan in ob 7.15 iz trga v Se-sljanu. KROŽEK KRUT sporoča, da je nekaj prostih mest za Mali Lošinj. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel.040-360072. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 048178121 (Miloš). 0 Prireditve OPZ ZGONIK vabi danes, 13. junija, na zaključno prireditev, ki bo v Sa-matorci v agriturizmu Žbogar-Gruden s pričetkom ob 18.30. Kot gost bo nastopil OPZ Bazovica pod vodstvom Zdenke Križmančič. Toplo vabljeni! SKD VESNA IN ZDRUŽENJE ZA KRIŽ vabita na Kriški teden 2007 -10. izvedba. Jutri, 14. junija, v Domu Alberta Sirka ob 20. uri otvoritev Kriškega tedna, otvoritev razstave Štefana Turka, nagrajevanje fotografskega natečaja Razglednica iz Križa v sodelovanju s Foto-krožkom Trst 80, nastopi Glasbenih ustvarjalcev ter ŽPZ in MoPZ Vesna; večer bosta vodila Lara Komar in Danijel Malalan. V soboto, 16. junija, v kriškem portiču Na M'-lu ob 21. uri nastop klape Nevera iz HrvaškeVsem, ki se ne čtijo, da bi šli po stopnicah z obalne ceste do portič, je na razpolago ladijski prevoz Delfino Verde iz Grljana. Zbiranje v Grljanu ob 19.30. Odhod ob 20.00, povratek predviden ob 23.30. Čeprav se priporočmo, da se interesenti peljejo do Grljana nazaj z lastnimi avtomobili, bodo vsekakor na razpolago kombiji vaških društev. Cena prevoza znaša 10,00 evrov. Rezervacije sprejemajo: La Lampara, Bar pri Bojani, Despar Maida, Naturalia, Bar Oxis ter v domu Alberta Sirka jutri, 14. junija, ob priliki otvoritvenega večra Kriškega Tedna. Info: Igor 3489234060. Pohitite z rezervacijo! SKD LIPA vabi v okviru večerov Pesem na M'zarju v petek, 15. junija, ob 20.30 na M'zarju na zaključni koncert domačih zborov OPZ Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, gost večera bo Godbeno društvo Prosek. V primeru slabega vremena bo prireditev v Športnem centru ŠD Zarja. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN iz Boljunca, organizira od 15. do 18. junija 2007, tradicionalno šagro na Jami. V petek, 15. junija se nam bo ob 20.30 predstavila skupina Trije prašički. Kioski bodo odprti od 18. ure. V so- boto, 16. junija 2007 bo večer popestrila skupina Tramontana band, kioski bodo odprti od 18. ure. V nedeljo, 17. junija 2007 bo v popoldanskih urah potekal kulturni program ter nagrajevanje zmagovalcev tekmovanja ex-tempore. Ob 20.30 se bo vršil ples z ansamblom Sonce. V primeru slabega vremena bo šagra potekala tudi v ponedeljek 18. junija 2007. Toplo vabljeni! GLASBENA MATICA »ŠOLA M. KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barko-vlje, vabi na koncert »S flauto v poletno noč«, v soboto, 16. junija 2007, ob 20.30 v dvorano SKD Bar-kovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Tjaša Bajc, Sara Bembi, Jagoda Castellani, Petra Marega in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Alenke Cergol. GLASBENA MATICA »ŠOLA M. KOGOJ« vabi v soboto, 16. junija 2007 ob 20.30 v Beethovnovo dvorano, Ul. Coroneo 15 - Trst, na IV. zaključno akademijo - Večer opernih arij - oddeleka za solopetje raz. prof. Eleonora Jankovič. SKD IGO GRUDEN vabi na predstavite v nove izdaje knjige NABREŽINA SKOZI STOLETJA, v soboto, 16. junija 2007, ob 20.30, v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. GODBENO DRUŠTVO PROSEK v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zahodno-kraškim rajonskim svetom priredi glasbene večere »Zaigrajmo skupaj na Proseku«, v nedeljo, 17. junija, ob 19.30 trobilna skupina »Giuseppe Verdi«; v sredo, 20. junija, ob 20.30 gojenci glasbene šole in Godbeno društvo Prosek; v soboto, 23. junija, ob 20.30 Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. Koncerti bodo na dvorišču Rajonskega sveta na Proseku. m\ Mali oglasi PODJETJE V KOPRU išče izkušenega prodajalca od 30 do 45 let. Zaposlitev za nedoločen čas. Pogoj je lastno vozilo in znanje italijanščine. Od kandidata pričakujemo razpoložljivost tudi soboto in nedeljo. Zaslužki do 4000,00 Evrov. Telefon 00393934564992 (od 14. do 19. ure). Založništvo tržaškega tiska vabi na VRAČANJE laaHMtta v četrtek, 14. junija, ob 20.30 k Fabcu v Mavhinje PESNIŠKI ZBIRKI Zibelka neba in dna Marija Čuka in To ni zame Aceta Mermolje V OČEH IN Z GLASOM POLITIKOV srečanje ob poeziji, glasbi in vinu 4000 KV. METROV nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Rep-nom, dostop z avtom, prodam za 27.500 evrov. Tel. 347-6145807. IŠČEM DELO kot pomočnica v kuhinji za poletno sezono. Tel. 040200210. IŠČEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje za eno stanovanjsko hišo v Barkovljah, Kontovelu ali na Furlanski cesti. Tel. 347-7334742. KAVKAŠKI PASTIRČEK star 5 tednov, išče gospodarja. Je mirnega značaja in čudovito lep. Tel. 040213282. NUDIM LEKCIJE matematike za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Dolgoletna izkušnja. Tel. 3494952267 (Sv. Ivan-Trst). PODARIM krasne psičke ljubiteljem živali. Tel. 335-5981232. PODARIM simpatičnega mačka, starega približno 2 meseca. Tel. št. 328-7355004. PRODAM avto renault megane ko-ach, letnik 1996, 1600 cc, ugodna cena. Kupcu podarim štiri zimske gume. Tel. 328-9215764. PRODAM AVTO citroen saxo van dizel, letnik 2002 (december), prevoženih 115.000 km, edini lastnik, redno servisiran, kupcu podarim 4 zimske gume. Tel. na št. 335387517. PRODAM mobilni telefon nokia 6600 v zelo dobrem stanju. Gre za priročni smartphone z vgrajeno digitalno fotokamero. Prilagam spominsko kartico 32Mb, polnilec in baterijo (zdrži 3-4 dni). Dodam novo nadomestno ohišje v črno-sre-brni barvi. Prodam še bluetooth brezžično slušalko znamke nokia HDW-3, skoraj nič rabljeno. Po možnosti oboje skupaj (150 evrov). Za več informacij kliči na 3470191587. PRODAM motor cagiva sst 125, črne barve, kolesa iz litine, original prtljažnik, letnik 1981. Tel. 3486001728. PRODAM obračalnik št. 10. Tel. 333-2331049. PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na št. 347-6145807. PRODAM VW polo CL best seller, 1043 kubični, bencin, letnik 93, temno plave barve, elektično zapiranje oken, avtoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 348-6001728. RESNA GOSPA s priporočili išče katerokoli delo. Tel. 338-5434585 ali 338-5313529. TIGRASTE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. na št. 339-7800742. V CENTRU SEŽANE se prodaja luksuzna garsonjera. Klicati na tel. št. 040-298920. V DEVINU prodam trisobno stanovanje z garažo in pogledom na morje ter na grad. Tel.335-5976052. V GORICI oddam novo stanovanje. Tel. 348-3832030. V PREDMESTJU TRSTA prodajam obnovljeno hišo z delno zazidljivim zemljiščem. Tel. na št. 393-5131232 ali 0481-767647. V SREDIŠČU MESTA ,v Trstu (Foro Ulpiano), oddam garažo. Tel. 3495252201. ITI Osmice V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. 040-229293. VSAKOLETNA OSMICA NA KATI-NARI PRI NADLIŠKOVIH odpira svoje duri v četrtek, 14. junija 2007, do 29. junija. Margaret in Boris Mihelič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, na št. 42. Tel.: 040299450. Toplo vabljeni! NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu. OSMICO so odprli Coljevi v Sama-torci 53. Tel. 040-229586. PRI ŽUPANOVIH je osmica odprta (Medja vas št. 1). Tel. 040-208166. PRI REPI na Kontovelu sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križman. Vabljeni! V SLIVNEM sta odprla osmico Ivo in Andrej Kralj. / NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Založba Odsek za zgodovino in KAPPA VU vabita na predstavitev knjige Stefano Lusa LA DISSOLUZIONE DEL POTERE II partito comunista sloveno e il processo di democratizzazione della repubblica danes, 13. junija 2007, ob 17.30 v konferenčni dvorani NŠK v Narodnem domu v Trstu, ulica Filzi 14. O knjigi bosta spregovorila senator STOJAN SPETIČ in novinar IVO JEVNIKAR. Prisotna bosta AVTOR in predstavnica založbe ALESSANDRA KERSEVAN. /-\ Galerija N27 Vabimo vas na odprtje razstave mm 'üímmwjFr Olja Umetnico bo predstavil kritik ENZO SANTESE DANES, 13. JUNIJA OB 18.30 v Tržaški knjigarni, i ul. S. Francesco 20 - Trst j Ü3 Obvestila PROMOCIJA MLADINSKIH KNJIG v Tržaški knjigarni z znatnimi popusti, Ul. Sv. Frančiška 20. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007: tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040211113 ali na št. 335-8186940. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine HYPERLINK »http:// www.comune.duino-aurisina.ts.it« www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. NŠK - ODSEK ZA ZGODOVINO IN ZALOŽBA KAP PAVU vabita na predstavitev knjige Stefana Luse »La diussoluzione del potere - Il par-tito comunista sloveno e il proces- so di democratizzazione della repubblica«, ki bo danes, 13. junija, ob 17.30 v konferenčni dvorani NŠK v Narodnem domu v Trstu. Knjigo bosta predstavila senator Stojan Spetič in novinar Ivo Jevnikar. Prisotna bosta avtor in založnica Alessandra Kersevan. OBČINA DOLINA sklicuje informativne sestanke po vaseh v zvezi s službo ločenega zbiranja odpadkov, z začetkom ob 20. uri, po sledečem koledarju: danes, 13. junija, PRE-BENEG, srenjska hiša; jutri, 14.06.2007, BORŠT, srenjska hiša; v petek, 15.06.2007, MAČKOLJE, srenjska hiša; v torek, 19.06.2007, DOMJO, center A. Ukmar-Miro; v sredo, 20.06.2007, RICMANJE, Bab-na hiša; v četrtek, 21.06.2007, BOL-JUNEC, gledališče F. Prešeren; v petek, 22.06.2007, GROČANA, sren-jska hiša; v ponedeljek, 25.06.2007, DOLINA, dvorana KD Vodnik. NUMIZMATIČNO DRUŠTVO J. V. VALVASORJA vabi na redni mesečni sestanek, ki bo jutri, 14. junija 2007, ob 20.30 v gostilni Veto na Opčinah. POLETNI TEČAJ ŠPANŠČINE - tečaji pri Skladu Mitja Čuk. Vodi izkušen španski profesor. Informativni sestanek jutri, 14. junija 2007, ob 20.00, Proseška Ul. 131, Opčine. Začetek takojšen. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sklicuje jutri, 14. junija 2007, Deželni svet. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v Devinu s pričetkom ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6. in 10. letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE, Sv. Ivan - Trst, predstavlja zbornik »Narodni dom pri Sv. Ivanu« avtorjev Go-razda Bajca, Igorja Čoka, Bogomile Kravos, Sama Pahorja, Aleša Ple-sničarja in Neve Zaghet. O prispevkih raziskovalcev in pomenu tega doma bo govoril prof. Jože Pirje-vec v petek, 15. junija, ob 20.30 na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). Pevska kulisa Mešani mladinski pevski zbor TRST pod vodstvom Aleksandre Pertot. Vljudno vabljeni! AŠD PRIMOREC prireja 16., 17., 23. in 24. junija 2007, športni praznik pri nogometnem igrišču v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski, potekal bo turnir v malem nogometu, v večernih urah pa bo ples. ŠRD VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 16. in 17. julija, 33. Šagro v Praprotu. V soboto, 16. junija, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli; ob 16. uri ex-tempore za mladino do 14. leta; ob 20. uri nagrajevanje ex-tempora; ob 20.30 ples z ansamblom Trije prašički. V nedeljo, 17. junija, ob 10.30 tekma v skrlah za 10. memorial Radovan Doljak; ob 14. uri odprtje kioskov; ob 18.30 tekma v košnji; ob 19. uri nastop otroške plesne skupine SKD Vigred in mladinske plesne skupine AŠKD Kremenjak; ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. Praznik se bo nadaljeval tudi 23. in 24. junija. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center PIKAPOLONICA. Vpisovanje je možno še do 16. in 23. junija. SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ IN VAŠKA SKUPNOST IZ ZAZIDA vljudno vabita na tretjo izvedbo Pohoda na Lipnik. Izletniki se bodo zbrali v nedeljo, 17. junija, v Zazidu, od koder bodo ob 9. uri krenili na TRST pot. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. Vljudno vabljeni. UMETNIKI KRAŠKEGA OKRAJA predstavljajo razstavo v vinoteki v Zgoniku. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljkov) od 18. do 21. ure do 17. junija 2007. Razstavljajo: Nadja Bencic in Franka Ko-vačič Andolšek za Občino Devin Nabrežina, Bogdan Butkovič za Občino Sovodnje ob Soči, Milan Bizjak in Štefan Pahor za Občino Repentabor, Paolo Hrovatin in Gianfranco Volk za Občino Zgonik, Tatjana Tavčar in Domine Doctor (Marko Vodopivec) za Občino Dolina, Mirjam Kocjan za Občino Sežana, Božica Mihalič za Občino Hrpelje/Kozina, Mojca Senegačnik in Damjan Švara za Občino Komen, Milovan Valič - Milo za Občino Miren - Kostanjevica. BLIŽAMO SE PRAZNOVANJU župnijskih zavetnikov sv. Petra in Pavla. Slomškovo društvo iz Sv. Križa pri Trstu toplo vabi ljudi od blizu in daleč v Slomškov dom v Sv. Križu v ponedeljek, 18. junija, ob 20.30 na predavanje, ki ga bo imel strokovnjak sv. Pisma, koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Predaval bo na temo »Pomen sv. Pisma za današnji čas«. Letošnje leto je namreč posvečeno sv. Pismu. Sledil bo razgovor in še kaj. SKD IGO GRUDEN prireja POLETNE DELAVNICE za mladostnike in odrasle (oblikovanje naravnega usnja) v dneh 18. in 19. ter 25. in 26. junija 2007 od 20. do 22. ure. Nadaljevalne delavnice po dogovoru 2. in 3. ter 9. in 10. julija 2007. Za vpis in pojasnila tel. na št. 333-8980166 - Erika Kojanec ali 040- 200620 -Mileva. Za otroke v dneh 9., 10. in 11. ter 16., 17. in 18. julija 2007 od 9.30 do 11.30 (šivanje bleščic). Za vpis in informacije tel. 338-8475906 Sandra Poljšak. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Ker so še razpoložljiva mesta se vpisovanje nadaljuje do 20. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. KRUT vabi vse tiste, ki so zainteresirani za počitnice v zdravilišču v Strunjanu v juniju, juliju in avgustu, da se čimprej prijavijo. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. SKD IGO GRUDEN obvešča, da je likovna razstava »OAXACA - Ekspresije mehiške krajine« Gerarda De la Barrera odprta do 20. junija s sledečim urnikom: petek in sobota od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! KMEČKA ZVEZA sporoča, da 21. junija zapade rok za predstavitev prošenj za odškodnino po lansko- letni suši, ki jo je Odborništvo za kmetijstvo priznalo za obdobje 7. junij - 3. avgust 2006. Za tržaško pokrajino je bila priznana samo škoda na travnikih in sicer 26,23% povprečne letne proizvodnje. Kdor pa je utrpel več kot 20% škodo tudi na ostalih kolturah, lahko vseeno zaprosi za prispevek, le da bo moral utrpeno škodo dokazovati z ustrezno dokumentacijo. Pozivamo vse, ki jim je lanskoletna suša povzročila vsaj 20% škode, in bi zaprosili za odškodnino, da se čimprej zglasijo v naših uradih. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v petek, 22. junija, ob 20.30, na zmedeni excursus etno glasbe - balkanska, klezmer, ruska, argentinska, gospel - »TRIA ETNOPLOČ«, ki ga sestavljajo harmonikar Aleksander Ipavec, saksofonist Piero Purini (Pu-rič) in trobentač Matej Špacapan. Ob »ploču« bo skočilo tudi nekaj na mizo. Rezervacije od 12. do 19. junija na tel. št.: 040-633513 ali na 349-6182258. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacij e: info@melanieklein. org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. SLOVENSKI KLUB sklicuje v ponedeljek, 24. junija 2007, izredni občni zbor, na katerem bodo člani preučili možnost včlaanitve v nastajajoči Distretto culturale. Prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. Vabljeni. V SLOMŠKOVEM DOMU V SV. KRIŽU bomo 24. junija 2007, ob 20.30, ot-vorili razstavo vseh kriških ustvarjalcev, pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi?«. Razstava bo na ogled vsak dan do 1. julija od 17.00 do 20.30, v soboto 30. junija pa od 10.00 do 13.00 ure. SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA - obveščamo, da bosta pilates in vadba za hrbtenico v juniju ob torkih in četrtkih z običajnim urnikom. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpisi: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šolnini. Za dodatne informacije in prijave: 3204511592. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev; izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija 2007 na naslov: ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Sreda, 13. junija 2007 Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara. ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Petronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lon-jer-Katinara. ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Dežel-ni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Na-brežina, Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Predprodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure KRUT vabi na 7-dnevno počitniko-vanje v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040-360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze slovenskih kulturnih društev bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja. Prispevki Namesto cvetja na grob Nestija Per-tota daruje Serena z družino 30,00 evrov za TFS Stu ledi. Ob 5. obletnici smrti drage sestre Nadje daruje Severina 20,00 evrov za SŠKD Timava Medja vas - Štivan. V spomin na Drag Bukavca daruje Se-verina 20,00 evrov za OŠ Pinko To-mažič - Trebče in 20,00 evrov za otroški vrtec Elvira Kralj - Trebče. V spomin na Draga Bukavca darujejo Livio, Tatjana in Alenka z družinami 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na bratranca Riharda Rebula, darujeta Silvana in Marica 25,00 evrov za SKD Vigred. Ob priliki skupnega športnega dne osnovnih šol openskega didaktičnega ravnateljstva, darujeta Stanka in Riko Čuk 50,00 evrov za AŠD Primorec. Nenadoma nas je zapustil Franc Sosič p v v Sosčev Žalostno vest sporočajo otroci Vlasta, Zora in Brane ter Ivanka in Sandro Jerič z družinami Pogreb bo jutri, 14. junija ob 13.00 na ljubljanskih Žalah. Litija, Opčine, 13. junija 2007 12 Sreda, 13. junija 2007 KULTURA / tržaško operno gledališče verdi - Zaključek sezone Lahkotni Don Pasquale pred poletnim odmorom Komično opero je Donizetti napisal med zadnjimi - Koprodukcija z beneškim gledališčem La Fenice Konec sezone potrebuje zelo znano in priljubljeno, ali komično opero, ki lahko začini repertoar s prijetnim vtisom in spodbudi obiskovalce in abonente, da ostanejo zvesti svojemu gledališču. Tržaško operno gledališče Giuseppe Verdi je zaupalo to vlogo operi Don Pasquale, ki je skupaj z delom L'elisir d'amore najbolj znana komična opera v opusu plodnega Gaetana Donizettija. Veliki mojster iz prve polovice 19. stoletja je zaslovel predvsem po resnem opusu, komične opere pa so zaznamovale pomembne trenutke njegove umetniške poti. Don Pasquale je nastala leta 1843 za francoske odre gledališča Théâtre Italien in je ena od njegovih zadnjih del, saj so se v istem letu izraziteje pojavili znaki duševne bolezni, ki ga je že leto kasneje oddaljila od ustvarjanja in kmalu privedla do smrti. Zgodba po libretu Giovannija Ruf-finija pripoveduje o priletnem Pasquale-ju, ki se želi poročiti, da ne bi zapustil svojega premoženja nečaku Ernestu, kateremu prepoveduje poroko z vdovo Norino. Zdravnik Malatesta priskoči Ernestu na pomoč: predstavi namreč Pasqualeju svojo pohlevno sestro Sofronio, ki je v resnici prebrisana Norina. Po namišljeni poroki Sofronia-Norina nepričakovano pokaže obraz avtoritarne in muhaste ženske, ki potrosi veliko denarja, zahteva popolno svobodo in ima tudi ljubimca. Don Pasquale se kmalu skesa poroke in - ko resnica pride na dan - končno privoli v poroko med nečakom Ernestom in Norino. Sporočilo farse ni vezano na določeno obdobje, zato je imel režiser Italo Nunziata proste roke pri uprizoritvi, ki jo je postavil v trideseta leta, med prepoznavno estetiko takratnih reklamnih plakatov in prvimi koraki filmske industrije, sredi prevladujočih sončnih barv scenografije in kostumov Pasqualeja Grossija. V svetu, kjer se ženske preživljajo z delom, na primer kot spretne strojepiske, samostojna Norina ne sanja več ob branju viteških romanov, temveč prebira ilustrirane revije. Okvir je skratka tisti italijanske komedije, z vsakdanjim delom, sanjami in zgodbami buržoazije. Produkcija je nastala kot sodelovanje med gledališčem La Fenice v Benetkah, ki je poskrbelo za scene, kostume in projekcije, umetniškim in tehničnim osebjem tržaškega gledališča. Predstava je prav ob začetku študija ostala brez dirigenta, saj je Daniel Oren odpovedal svoje sodelovanje iz zdravstvenih razlogov in sprožil vihar polemik v zvezi s svojim prisilnim odhodom in s slabimi odnosi znotraj ustanove. Nadomestil ga je zagnan južnoafriški dirigent Gérard Korsten (prvič gost v tržaškem gledališču), kije vehementno bodril orkester in kateremu so glasbeniki odgovarjali z energičnim zvokom, kar je predvsem v prvem dejanju povzročilo težko ravnovesje z glasovi pevcev. Vokalno in igralsko je bila glavna protagonistka produkcije živahna Španka Mariola Cantarero, čist soprano leggero s primerno vokalno prožnostjo, ki je z ironijo koketirala v vlogi Norine, tudi z upoštevanjem njene bolj sentimentalne plati. Prepričljivo se je odrezal tenorist Antonino Siragusa kot Ernesto, z zanesljivim obvladanjem nelah-kega drezanja v višine svojega parta. Njegov svetel, a prodoren glas ter jasna izgovorjava so mu zagotovili ob koncu posebno odobravanje publike. Dva podkovana protagonista italijanskih opernih scen sta zasedla vlogi Don Pasqualeja in zdravnika Malateste. Alberto Rinaldi, ki je nastopil v naslovni vlogi v zadnji uprizoritvi te opere v tržaškem gledališču pred desetimi leti, je tokrat utelesil lik zdravnika, pravega režiserja celotne zgodbe. Dolgoletna izkušnja odrskega nastopanja ni prikrila, posebno v prvem dejanju, določene vokalne utrujenosti. Reški basist Giorgio Surjan se je kot Don Pasquale pevsko odrezal brez negotovosti, a ni kazal idealne afinitete do lika, pri igranju pa je pretiraval z gestikulacijo, kar je obremenilo kreacijo. Splošno je burlesk-no kretanje ansambla na odru spominjalo na operetne atmosfere, previdna izbi- ra tempov na glasbenem področju in šibko igralsko soglasje med člani pevske ekipe, kjer se komična iskrica kljub kakovostnim posameznim nastopom ni vnela, pa sta dala dogajanju počasen ritem. Ansambel solistov je dopolnil Save-rio Bambi v majhni vlogi Notara. Tudi zbor nima velikih možnosti izražanja v tej operi, a je navdušil s skrbno izdelanim nastopom, ki ga je izvedel odlično. Ob koncu je premierna publika namenila tudi dirigentu Korstenu spodbuden aplavz, ki je v tem okviru pridobil dvojni pomen podpore mojstru, ki je omogočil, da so opero kljub težavam uprizorili v napovedanem terminu, in gledališču, katerega polemike ne smejo pogojevati delovanja. Dober uspeh je v nedeljo nagradil tudi soliste drugega ansambla, med katerimi je blestel kot Malatesta José Fardilha; v vlogah Ernesta in Norine pa sta se prepričljivo odrezala Celso Albelo in Anna Ski-binsky. Ponovitve opere bodo na sporedu do sobote, 16. junija. V odmorih si bodo obiskovalci kot običajno lahko ogledali priložnostno razstavo s fotografijami, plakati in razglednicami o uprizoritvah opere Don Pasquale v zgodovini tržaškega gledališča od leta 1848 dalje, ki jo je priredil gledališki muzej Schmidl. Rossana Paliaga Opera Verdi zaključuje sezono z Donizettijevim Don Pasqualejem ljubljana Sovretova nagrada Skubicu in Bratini Na Društvu slovenskih književnih prevajalcev v Ljubljani so sinoči podelili stanovsko Sovretovo nagrado za največje dosežke v prevodni književnosti na Slovenskem, ki sta jo prejela Andrej E. Skubic in Vasja Bratina. Prvi je žirijo prepričal s prevodoma Čitanke Gertrude Stein in romana Kako pozno, pozno je bilo Jamesa Kelmana, medtem ko je Vasja Bratina svojo prevajalsko moč dokazal z romanoma Umberta Eca Fou-caultovo nihalo in Skrivnostni plamen kraljice Leone.Žirija v sestavi Marko Marinčič (predsednik), Veno Taufer, Miha Avanzo, Igor Grdina in Miha Pintarič je o Skubicu, ki ga slovenska javnost pozna tudi kot uspešnega pisatelja, zapisala, da sta tako Kelmanovo besedilo kot pisava Stei-nove »zelo zahtevna prevajalska oreha«, čeprav sta si jezikovno in stilno zelo različna. Čitanka, ki združuje več del Gertrude Stein in je izšla pri založbi Litera, je klasika modernizma in po mnenju žirije »kar kipi od kljubovanja gramatikalnim zakonitostim in slogovni konvenciji«. Skubic je »nepravilnosti« besedila reševal z veliko domiselnostjo in jezikovno eleganco. Kelmanov roman je pravo nasprotje modernizma in je bližje Skubiče-vemu lastnemu pripovedništvu. »Neposrednemu, slengovskemu jeziku izvirnika, ki ponazarja neodločeno in trmasto vztrajanje v praznoti, je prevajalec tudi v slovenščini našel osupljivo plastične, duhovite in učinkovite banalne besedne, skladenjske, ritmične in stilne ustrezni-ce. Eco, eruditski poznavalec zgodovine in književnosti, filozofije, umet nos ti in zna nos ti z izo stre nim občutkom za literarne oblike, slogovni izraz in kulturne kode, je po zaslugi Vasje Bratine vse svoje odlike ohranil tudi v slovenskem prevodu. Kot je zapisala žirija, Bratina prejme Sovretovo nagrado zato, ker «je preizkušnjo prestal na obeh področjih tveganja», kot natančen posrednik Ecovega postmodernega eruditstva in kot brezhiben stilist«. Sovretova nagrada obsega diplomo in finančni znesek v višini 4200 evrov, je za STA pojasnila predsednica društva prevajalcev Irena Trenc - Frelih, medtem ko sta nagrajenca spregovorila predvsem o »simbolni vrednosti«. (STA) nova gorica - Razstava v Mestni galeriji Predstavlja se osem slikarjev Klavdija Figelj je za razstavo Universe of art izbrala skupino goriških slikarjev mlajše in srednje generacije Universe of art je naslov razstave, ki so jo v četrtek, 7. junija, odprli v Mestni galeriji Nova Gorica. Kuratorica Klavdija Figelj je zbrala osem goriških slikarjev mlajše in srednje generacije, diplomante ljubljanske in beneške akademije. To so Miran Cencič, Gigo de Brea, Vasja Dra-ščič, Vasja Kokelj, Peter Mignozzi, Aleksander Peca, Jernej Skrt in Bogdan Vrčon. Slikarje druži le to, da izhajajo iz istega prostora, po načinu ustvarjanja in vsebinah svojih del, pa so si zelo različni. Klavdija Figelj je razstavo naslovila Vsemirje umetnosti ali Universe of art, kot odgovor na slogan družbe Hit Univers of fun, ker se sprašuje, kje je v goriški realnosti, obarvani s tem sloganom, prostor za sodobno umetnost. Razstavo je pripravljala dva meseca. V tem času je slikarje večkrat obiskala v njihovih ateljejih za katere pravi, da so hkrati sakralni in grešni prostori. Razstava je zasnovana v duhu teh ateljejev, saj ima vsak slikar v galeriji svoj prostorček, kjer so nanizane slike na drugačen način kot je navada na razstavah. Razstavo slikarskih del spremlja video in- stalacija z naslovom Slikar in njegovo okno režiserke Anje Medved ter video anketa, na kateri je avtorica s kamero beležila misli in obraze slikarjev. »Pravijo, da kar ješ, to si. Mislim, da nas oblikuje tudi tisto kar gledamo, še posebno tiste, ki se ukvarjamo z vizualno umetnostjo ali slikarstvom. Okno je tisto kamor obesimo pogled, ko razmišljamo,'« je povedala Anja Medved. Njene projekcije in monitor so nastali v produkciji Kinoateljeja iz Gorice. Razstava in videlo nam prikazujeta slikarje, ki gradijo na temeljnih vizualnih elementih likovnega dela, ki gojijo slikarsko tradicijo in verjamejo v moč naslikane podobe. Kot je še povedala Klavdija Figelj, jo je pri oblikovanju razstave zanimala slikarska umetnost kot taka, njen položaj znotraj drugih vizualnih medijev ter umetniški razvoj posameznih avtorjev. Le redko katera razstava privabi na odprtje toliko obiskovalcev kot jih je Universe of art in le redko katera razstava ponuja toliko očem in drugim čutom kot ta. Saška Jug / KULTURA Sreda, 13. junija 2007 1 3 trst - Gledališča v gledališču Felix Hora: vabilo in uvodno poglavje letošnje poletne pobude Po včerajšnjih kratkih nastopih na tržaških trgih in po okoliških vaseh bo drevi na vrsti prva predstava Glasbeno-besedna vabila in opozarjanja na začetek pobude KROMA Včeraj dopoldne se je na štirih tržaških prizoriščih s pobudo Felix Hora - Happy hour glasbe in poezije začela letošnja bogata poletna ponudba, ki nosi naslov Gledališča v gledališčih v Trstu in pokrajini (Teatri a teatro a Trieste e Provincia). Pobuda poteka pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine, za njeno izvedbo pa je poskrbelo tržaško stalno gledališče La Contrada. Angleški izraz Happy hour, ki je danes zelo razširjen, so si organizatorji izbrali v želji, da bi mimoidoče ljudi za trenutek ali dva pritegnili, da bi postali pred glasbeniki in izvajalci ter tako za kratek čas prekinili vsakdanji mestni vrvež. Kot smo že zapisali, se je pobuda pričela včeraj ob 11. uri dopoldne, in sicer istočasno na Trgu Puecher pri Sv. Jakobu (tu smo srečali umetniškega vodjo pobude Giorgia Pressburgerja), na Trgu Barbacan pri Rihardovem slavo-lo ku ter na dveh pri zo riščih v sa mem mest nem sre diš ču, in sicer na Trgu sv. Antona in Trgu Cavana. Nastopi glasbenikov in recitatorjev so se nadaljevali v popoldanskih in večernih urah na različnih prizoriščih v mestu in okolici (Repentabor, Mavhinje, Zgonik). Vsega skupaj je tržaška pokrajina včeraj doživela sedemnajst kulturnih utrinkov. Prireditelji festivala so letos veliko pozornosti posvetili klasični kulturi. Sama vsebina pesmi in odlomkov iz proze, ki so jo recitirali umetniki in ki se je prepletala s so-dob no jazz in bolj kla sič no glas bo, so povze li iz del, kot so Platonov Simpozion, Ciceronova De Amicitia, Misli Marka Avrela, Homerjev ep Odisej in druga. Mimoidoči pa so lah ko pri sluh ni li tudi pes mim la tin ske ga pes ni ka Katula, grške pes ni ce Sap fo in mno gih dru gih. Pobuda Gledališča v gledališčih se bo nadaljevala danes, in sicer ob 21.30 v rimskem gledališču s predstavo Le interviste impossibili (Nemogoči intervjuji), ki so jo pripravili po besedilih Paole Capriolo, Claudia Magrisa, Da-cie Maraini, Cesareja Segreja, Emanueleja Severina in Pat-rizie Vald uga. ( ps) doberdob - Skupino čakajo številni nastopi Blek Pantersi gredo na Rock Otočec! Skupina Blek Panters nadaljuje po uspešni poti, na katero je pred nekaj meseci stopila z izidom svoje zadnje zgoščenke. Po januarski predstavitvi, za katero je bila dvorana goriškega Kulturnega doma premajhna, saj se je je udeležilo res veliko navdušenih privržencev in radovednežev, se je zvrstila vrsta koncertov, ki so nedvomno povečali priljubljenost doberdobske skupine. Blek Panter-se tako poznajo in cenijo tudi zunaj meja goriške pokrajine, njihove spletne strani (www.blekpanters.com, www.myspace.com/blekpanters) redno obiskuje lepa skupina ljudi, pesem Mulo mauta pa je postala pravi hit. Dokaz o vse večji priljubljenosti je nova serija nastopov, ki se bodo zvrstili v prihodnjih tednih. Prvi bo na sporedu že jutri v Šempolaju (pričetek ob 21. uri), dva dni kasneje pa bo skupina nastopila v Štandrežu, na dvorišču tamkajšnjega kulturnega doma. Konec meseca, točneje 29. junija, bo na vrsti koncert v Križu, 1. julija pa na srednjem trgu v Tržiču, na koncertu, ki ga v sklopu prireditve Onde Mediterranee prirejajo Slovenci iz Laškega. Pred doberdobskimi pantersi so torej nastopi, ki bodo skupini ponudili tudi nove, še nikoli preizkušene odre. Najpomembnejši pa bo prav gotovo veliki oder festivala Rock Otočec, ki se bo pri Novem mestu odvijal od 5. do 8. julija. Med številnimi nastopajočimi bodo tako tudi člani »doberduobske škuadre« Aleš Ferfoglia, Aljoša in Peter Gergolet, Ivan Lakovič, Igor in Valter Peric in Ezi-o Zuppel, ki so se na priljubljeni festival uvrstili po zmagah na dveh predizbor-nih tekmovanjih. Prvo je bilo marca v Komnu, drugo pa maja v kulturnem centru Mostovna v Solkanu. Tu so izbirali finaliste za novomeški veliki finale: Blek Pantersi so v Mostovni prejeli kar 45,5% vseh glasov . 5. julija se bo tako sedemčlanski ansambel iz Doberdoba potegoval za naslov najboljše neuveljavljene slovenske skupine: družbo mu bo delalo še dvanajst finalistov. Zmagovalce novomeškega festivala bo izbirala publika, zato tudi doberdobski fantje računajo na pomoč svojih zvestih poslušalcev. V ta namen organizirajo avtobusni izlet v Novo mesto (cena 20 evrov, vpisovanje do 16. junija na tel. 333 9353134). Prve tri uvrščee glasbene skupine bodo prejele denarne nagrade (od 300 do 1000€), so-organizator festivala, založba Multire-cords pa bo izdala CD, na katerem bodo skladbe vseh trinajstih nacionalnih finalistov. Ploščo bodo izdali v deset tisoč izvodih in bo prav gotovo dobra promocija tudi za doberdobsko skupino, ki bo tako imela odlično priložnost za uveljavitev v osrednji Sloveniji. (pd) gorica - Center Emil Komel in ArsAtelje Romantičen Griegov večer V okviru Snovanj lep koncert ob 100-letnici smrti norveškega skladatelja »Romantične pripovedi s Severa« so organizatorji, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in ArsAtelier poimenovali koncert, posvečenem Edvardu Hagerupu Griegu. Letos mineva namreč 100 let od smrti tega norveškega skladatelja in v jubilejno leto so se izvirno vključila tudi letošnja Snovanja v petek, 1. junija v Komorni dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Gorici. Edvard Grieg, »Chopin s severa«, kot ga je poimenoval Hans von Bulow, je živel na začetku 20. stoletja. Danes velja za utemeljitelja norveške nacionalne glasbe, saj je postavil temelje norveški umetni glasbi. Ustvaril je povsem svojo lastno govorico, ki so jo poskušali številni njegovi rojaki posnemati. Že v otroštvu je kazal velik glasbeni talent. Na pobudo violinista Oleja Bulla, ki je opa zil pri otro ku izjemen smi sel za glas bo, je Grieg odšel na študij v Leipzig. Njegova osrednja skla-dateljska želja je bil razvoj nacionalnega glasbenega sloga. Zave dal pa se je pomemb nos ti evrop ske glas bene tra -dicije, zato je svojo glasbeno govorico razvijal na temeljih glasbe evropskih mojstrov. V svoji karieri je doživel dve prelomnici: najprej s »Koncertom za klavir in or-ke ster v a-mo lu«, na to pa s scen sko glas bo k Ib seno vem delu »Peer Gynt«. Obe deli sta bili izjemno dobro sprejeti tako med kritiki kot tudi pri poslušalstvu. Materialno (finančno) je bil vedno dobro preskrbljen, veliko je gostoval kot dirigent in glasbo je tudi poučeval. Z ženo Nino Hagerup (ki je bila njegova tretja sestrična) sta veliko potovala po Evropi. Viri razkrivajo, da je bil Grieg vedno dobrodošel, priljubljen in občudovan v kulturnih središčih, kjer je nastopal. Na svojih dolgih potovanjih je prijateljeval s Čajkovskim, Brahmsom in Lisztom. Nekateri teoretiki primerjajo njegovo glasbeno zapuščino s Schumannovo. Tako Grieg kot Schumann sta bila mojstra kratkih, liričnih, intimnih in karakternih skladb, polnih raznovrstnih prefinjenih in spevnih melodij in oba sta pomemb na predstavni ka roman ti ciz ma. Tako kot Schumann je tudi Gri eg na pi sal le en »Kon cert za kla -vir« in to v ena ki tona li teti - v a-mo lu. Ven dar se v Gri -e go vi glas bi izra ža mo čan sever njaški me los, ki ni zgolj zrcalo norveškega glasbenega izročila, ampak prerašča zgolj meje ljudske glasbe, saj predstavlja ikono nordijske glasbene izpovedi. Bil pa je predvsem »mojster v majhnem«: zapustil je prgišče kratkih klavirskih skladb, miniatur in samospevov, za katere ga je navdihovala njegova žena, sicer izvrstna pianistka. Griegove najbolj karakteristične skladbe najdemo ravno med skladbami, ki so posvečene najmlajšim. V spomin na Griegovo ustvarjalnost so v petek, 1. junija učenci in glasbeniki Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel pripravili prisrčno Snovanje. Predstavili so paleto kratkih, a atraktivnih in igrivih skladb, ki so jih nadebudni najmlajši glasbeniki zaigrali z otroško prisrčnostjo, mladi pa s svežino vihrave mladostniške energije. Mali šolski orkester je pod vodstvom Aleksandra Sluge zaigral dva odlomka iz »Male suite« iz scenske glasbe »Peer Gynt«, Orkester ArsAtelier pod taktirko Luigija Pistoreja pa Dve elegični melodiji, op. 34. Goriš ki »Gri e gov« ve čer je na pove da la živah na »Norveška, op. 12, št. 6«. Skladbo s pridihom norveške nacionalne glasbe je vehementno in nagajivo zaigral Ivan Rustja iz klavirskega razreda Valentine Pavio. V Grie-govem opusu najdemo tudi veliko število skladb, ki jih je posvetil palčkom in škratom. Skandinavske dežele so poraš čene z ve li kimi in nes konč ni mi goz do vi, ki so bu -rili domišljijo tamkajšnjega ljudstva. Ljudsko izročilo in pravljice so polne bajeslovnih bitjih, trolov, zato ne pre-sene ča, da smo na kon cer tu lah ko pri sluh ni li kar trem skladbam o škratih: zabavno drobno skladbo »Ples škratov, op. 12, št. 3« je Martina Furlan (prof. Neva Klanj-šček) zaigrala z vso nežno ljubkostjo, Alessandro Villa-lva (prof. Sijavuš Gadžijev) je simpatično čarobno bitje »Škrata, op. 71, št. 6« predstavil hkrati kot okornega, smešnega in živahnega. Skladbo polno vznemirljivih trenutkov »Ples palčkov, op. 54, št. 3« je Nik Vuga (prof. Ingrid Silič) podal goreče in strastno energično - slednji, sicer gojenec Glasbene šole Nova Gorica je zaigral še »Pomlad, op. 43, št. 6« in predstavil povsem nov glasbeni svet, prežet z dišečimi skrivnostmi pomladnega dne. V plesne ritme nas je zazibal z »Valčkom, op. 12, št. 2« Matej Hlede iz razreda profesorja Sijavuša Gad-žijeva. V skladbo je mali pianist vdahnil vso lahkotnost valčka, igral pa je odločno in natančno. Keri Lisjak (prof. Mi che la de Cas tro) je izved la teh nič no pre finje no »Halling op. 38, št. 3«. Aleksija Antonič (prof. Valentia Pavio) je sveže pomladno zaigrala »Melodie, op. 38, št. 3«. Aljaž Srebrnič (prof. Aleksandra Pavlovič) je zaigral zahtevno in virtuozno avtobiografsko skladbo iz skladateljevega življenja - »Poročni dan v Troldhaugnu«. Troldhaugen (Trolov grič, kot sta ga poimenovala zakonca Grieg) je obmorski kraj, priljubljena turistična točka, kjer sta zakonca živela. Skladba je ena izmed najbolj znanih iz niza 66 »Liričnih klavirskih skladb«. Napisal jo je za praznovanje 25-obletnice poroke. Je izrazito vedrega značaja in ponazarja razigrano praznovanje veselega dogodka. Med posa mez ni mi glas beni mi točka mi je Fani ka Klanjšček tudi z besedo predstavila življenje Edvarda Griega. Pripravili pa so tudi diaprojekcijo, ki je še dodatno podpirala pripoved. Izvedeli smo zanimivosti iz skladateljevega življenja. Tisto najbolj zanimivo tudi za najmlajše iz Griegovega življenja je dejstvo, da je bil kot otrok razposajen in se ni ravno z veseljem učil in hodil v šolo. (M.S.) 1 4 Sreda, 13. junija 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Pokrajina in podjetje APT namestila posebne naprave na dveh avtobusnih postajah Javni prevozi dostopnejši za slepe in telesno prizadete Slepim na voljo zvočna navodila, telesno prizadetim potnikom pa olajšan vstop in izstop iz vozil Tudi slepi, slabovidni in telesno prizadeti občani bodo odslej lahko samostojno in brez težav uporabljali javna prevozna sredstva. V Gorici so namreč včeraj predstavili posebno napravo, ki s pomočjo malega daljinskega upravljalca nudi uporabnikom zvočna navodila glede avtobusnih prog, prihoda vozil in postaj. Napravo, ki deluje z in fra r de či mi žar ki, so pos kus no na -mestili na dveh avtobusnih postajah in v treh avtobusih, v bodoče pa jo nameravata goriška pokrajina in pokrajinsko prevozno podjetje APT namestiti še dru god. »Goriška pokrajina je prva v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki je uporabila tovrstno tehnologijo. Dežela je prispevala 25.000 evrov, ki jih je naša uprava dodelila podjetju APT za nakup naprav z infrardečimi žarki. Zaenkrat so bile nameščene na dveh avtobusih proge 1, enem avtobusu proge 8 in avtobusnih postajah pred pokrajinsko palačo in železniško postajo,« je povedal pokrajinski odbornik za prevoze Maurizio Di Matteo na včerajšnji predstavitvi novih aparatur. Direktor podjetja APT Giuseppe Zampieri je do dal, da bo do po pos kus nem ob dob -ju namestili napravo še na postaji pri goriški bolnišnici. »Ciljamo vsekakor na to, da bo mo ob kon cu opre mi li se -demnajst vozil na različnih progah, tudi v Tr ži ču. Tam bo mo opre mi li z na -pravami za slepe tri postaje, in sicer pri trgu Unita, v ulici Valentinis in pri bolnišnici San Polo,« je povedal direktor podjetja APT Zampieri. Razložil je, da slepi potniki lahko uporabljajo daljinski upravljalec v avtobusu, kjer bodo iz zvočnika dobili informacije glede prihodnje postaje, in na postaji pred vstopom na vo zi lo, kjer bo do pre ko slu šal -ke izvedeli, kateri avtobus prihaja in kam je namenjen. »Dodelitev daljinskih upravljalcev uporabnikom bo zaupana združenjem, ki delujejo na območju naše pokrajine, katerih sodelovanje je pri projektu tudi izredno pomembna,« je podčrtala odbornica Licia Morsolin, ob kateri je bila prisotna občinska odbornica za socialo Silva na Ro ma no. Di Matteo je opozoril, da sta avtobusni postaji pred pokrajinsko pala- Avtomatske rampe omogočajo prizadetim vstopanje in izstopanje iz avtobusov BUMBACA Za poletno kratkočasje Poletje prinaša široko paleto pobud, ki jih številne goriške ustanove in združenja ponujajo otrokom in najstnikom. »Gre za različno poimenovane pobude -poletna središča, počitniška središča, poletje skupaj in druga -, ki so v celoti namenjene isti skupini uporabnikov in imajo podobne cilje: organizacijo prostega časa, proste in vodene igre, vzgojne ponudbe za osebno izražanje in spoznavanje prostora, ki omogočajo socializacijo, razvoj osebnega potenciala in druženje s sovrstniki,« je povedala goriška občinska odbornica Silvana Romano. V skladu z deželnim zakonom št. 13 iz leta 2000 in s pravilnikom o poletnih središčih za mladoletne morajo organizatorji vložiti na goriško županstvo prošnjo za odprtje in začasno delovanje središča. Dovoljenje ni potrebno, če obratovalni čas poletnega centra ne presega treh ur dnevno. Občinska uprava spodbuja vse, ki želijo organizirati tovrstne pobude, da se obrnejo na občinski urad za vzgojne službe v centru Lenassi (tel. 0481583514/517), kjer lahko dvignejo obrazec, ki ga je potrebno vložiti vsaj 30 dni pred začetkom dejavnosti. Uradno dovoljenje za delovanje je že prejelo več poletnih središč, med katerimi so tudi štiri slovenska, in sicer v priredbi štandreške župnije, Dijaškega doma Simon Gregorčič, Zveze slovenskih kulturnih društev in skupnosti družin Sončnica. čo in železniško postajo bili opremljeni tudi za dostop telesno prizadetih oseb, ki se premikajo na vozičku, za kar je pos kr be la ob či na Go ri ca z no vim nadstreškom in razširitvijo pločnika. »Zadovoljiti hočemo potrebe slepih in telesno prizadetih občanov, kar dokazuje tudi opremljenost dveh tretjin goriških avtobusov s posebnimi avtomatskimi rampami, ki jim omogočajo samostojno vstopanje in izstopanje iz vozil,« je podčrtal Di Matteo. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta je povedal, da je dežela FJK dodelila pokrajini kar 250.000 evrov za investicije, ki zadevajo projekte in opremo za prizadete občane. »Velik del tega denarja smo že upo ra bi li. Po sre do va li smo ga pokrajinskemu podjetju za javne prevoze APT, ki je odkupilo avtobuse, ki so prijazni do invalidov,« je zaključil Gherghetta. Aleksija Ambrosi solkan - Na obvoznici ne bo semaforiziranega križišča Zgradili bodo podhod Ugodili bodo zahtevam krajanov, ki si prizadevajo za večjo varnost tržič Sistem zbiranja odpadkov »Od vrat do vrat« morda s tednom zamude Sistem ločenega zbiranja odpadkov bodo v Tržiču morda uvedli z enotedensko zamudo, to se pravi 25. junija in ne v pondeljek, 18. junija, kot je bilo svoj-čas predvideno. Vse družine in stanovanjski bloki namreč še niso dobili opreme za sortiranje, ki jo sestavljajo vrečke in zabojniki. Neskončna zgodba sistema od vrat do vrat na Tržiškem še vedno vzbuja precejšnje nelagodje med občani, ki menijo, da občinska uprava ni upoštevala njihovega mnenja. Medtem se poulični zabojniki v Tržiču polnijo z odpadki, ki jih prinašajo iz drugih občin, kjer so sistem odvažanja od vrat do vrat že uvedli. Na težave je opozoril tržiški predstavnik Državljanov za predsednika Bruno Bonetti. »Dvomi o najbolj učinkovitem sistemu nabiranja odpadkov niso bili še razčiščeni, zato se polemike niso končale. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta je občutil nelagodje med občani na Tržiškem in predvideval proteste, zato je predlagal alternativne rešitve,« je povedal Bonetti in dodal: »Po mojem mnenju ni izvedljiv niti predlog, da bi uvedli poseben sistem ločenega zbiranja odpadkov le v Tržiču, Ronkah in Štaran-canu, saj bi stroški narasli. Državljani za predsednika predlagamo uporabo bar-vanih zabojnikov za različne tipologije odpadkov. Odstavka predsednika družbe IRIS Guttyja bi lahko bila dobra priložnost za preureditev sistema zbiranja odpadkov in delovanja družbe IRIS. Združitev podjetij IRIS, IRISacqua in Isogas bi omogočila zmanjšanje stroškov.« Družba za javne storitve IRIS bo vsekakor danes na območju tržiške občine delila informativni material v zvezi z ločenim zbiranjem odpadkov. Ob tem bodo po domovih delili pripomočke za sortiranje, Tržičani pa jih lahko dvignejo tudi v občinskih uradih v ulici SantAmbrogio. Občani bodo za določeno obdobje po uvedbi novega sistema sortiranja lahko uporabljali tudi zelene zabojnike, v katere bodo lahko polagali vse vrste odpadkov. Dokončanje solkanske obvoznice, projekta za katerega so si Solkanci prizadevali vrsto let, se obeta konec letošnjega leta. Gradnja se torej približuje h koncu, zato postajajo še zadnji posegi v prostor bolj predstavljivi. Tako se je skupina krajanov zavedala dejstva, da bo z izgradnjo obvoznice prekinjena dosedanja pot ob novogoriški policijski postaji, ki so jo uporabljali predvsem šolarji, rekreativci in kolesarji, povezuje pa Novo Gorico in nekatere dele Kromberka. Priljubljena je bila tudi pri rekreativcih, ki so se iz Nove Gorice podajali na bližnjo vzpetino Kekec. Lokacijski načrt iz leta 1998 je sicer v sklo pu ob voz ni ce na ome nje nem mestu predvideval izgradnjo varne pešpoti oziroma izgradnjo nivojskega kri ži šča z nad ho dom, ki bi omo go ča -lo var no pre čka nje sti čiš ča šče denj ske ceste z obvoznico, vendar pri izdaji gradbenega dovoljenja nadhod ni bil več predviden. V imenu krajanov je mestni svetnik Srečko Tratnik (LDS) na občinsko upravo že dvakrat naslo- vil svetniško vprašanje, vendar z odgovori ni bil zadovoljen: »Ne ponujajo namreč nobene konkretne rešitve. Čas pa teče, gradnja se približuje h koncu, morebitne rešitve bodo tako vse skupaj še podražile.« Krajani se namreč ne strinjajo s ponujeno rešitvijo, ki predvideva zgolj izgradnjo semaforiziranega križišča. To se svetniku in krajanom ne zdi varno zaradi hitrosti prometa na obvoznici, zato predlagajo tretjo rešitev: izgradnjo podhoda. Z njihovo pobudo se strinjata tudi tamkajšnji krajevni skupnosti Kromberk in Nova Gorica. Tratnik pojasnjuje še, da se je o problemu pogovarjal tudi z ustreznimi strokovnimi službami, ki zagotavljajo, da so spremembe na križišču še možne, vendar opozarjajo, da bo to gradnjo podražilo. Gradnja pa je v domeni države oziroma republiške direkcije za ceste. Ker je ome nje na prob le ma ti ka v minulih dneh kar odmevala v javnosti, je no vo go riš ki žu pan Mir ko Bru lc prejš nji te den skli cal se sta nek s pri za - Del obvoznice, ki se sreča s Ščedenjsko cesto FOTOK.M. detimi stranmi z namenom, da se zaplet ustrezno reši. »Projekti za solkansko obvoznico so bili narejeni pred skorajda desetimi leti, želje krajanov so bile tedaj drugačne in na to investicijo ni bi lo pri pomb. Ven dar se je se daj izkazalo, da je prisotna potreba po podhodu. Zato smo naredili idejni projekt, ki predvideva željene rešitve in ga na sestanku predstavili krajanom. Rešitev sicer ni optimalna, vendar je hitro izvedljiva in zadovolji večino uporab ni kov,« je po ve dal Bru lc. Pod hod torej bo, projekt se bo soočil sicer z nekaterimi tehničnimi težavami, kot je na primer odvodnjavanje. Po županovih besedah je v teh dneh v izdelavi podroben načrt za podhod. Brulc dodaja še upanje, da se bodo stroški izgradnje pod ho da, ki si cer še ni so zna ni, de li li v razmerju 30 odstotkov, ki jih pokrije občina in 70 odstotkov, ki jih prispeva omenjena direkcija za ceste. Takšna delitvena shema namreč velja tudi pri izgradnji obvoznice. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. junija 2007 15 gorica - Predstavili Vogričevo knjigo Drobtinice iz goriških šeg in navad S spoznavanjem navad ohranjamo kulturno dediščino Vogrič: »Upam, da se bo še kdo navdušil nad raziskovanjem in nadaljeval z mojim delom« Komel, Jazbarjeva, Vogrič in Udovič na predstavitvi publikacije BUMBACA »Knjiga je posvečena številnim šegam in starim navadam, ki so še vedno del naše identitete, ki še vedno bogatijo naš vsakdan. Knjiga ni bila napisana samo zato, da bi jo brali. Napisana j e bila tudi zato, da bi po njej živeli.« Tako je Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja, napisal v predgovoru zadnje knjige Zdenka Vogriča, ki nosi naslov Drobtinice iz goriških šeg in navad in ki so jo predstavili v ponedeljek v goriškem Kulturnem domu. Ob prisotnosti avtorja so spregovorili ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel ter novinarja Duško Udovič in Erika Jazbar, ki je knjigo uredila, sicer pa je z Vogričem sodelovala pri pripravi raznih publikacij, ki pričajo o sledovih naše prisotnosti v preteklosti in sedanjosti. Sto štirideset strani obsegajoča knjiga zajema številne avtorjeve zapise o goriških tradicijah in praznovanjih, ki so že bili objavljeni v časopisnih člankih in radijskih oddajah. Obogateni z avtorskimi fotografijami si zapisi sledijo po kronološkem zaporedju letnih časov, ki jih uvaja jesenska trgatev, sklenejo pa tradicionalna avgustovska praznovanja velikega šmarna. Na ponedeljkovi predstavitvi je Udovič podčrtal, da si v obdobju globa-lizacije nihče ne dela iluzij, da bi se nekdanje navade ohranjale v nedogled; prav zaradi tega je po Udovičevih besedah Vogričeva knjiga pomemben dopri- nos k ohranjanju naše kulturne in narodnostne dediščine. »Prepričan sem, da odprava Schengenske meje pomeni združitev tega prostora in da bo potrebno naše tradicije še bolj poudarjati, jih ohranjati in negovati ter spodbujati njihovo poznavanje,« je dejal Udovič in zaključil z mislijo, da bi lahko Vogričeva knjiga postala pomožni šolski tekst. V nadaljevanju predstavitve je Vogrič poudaril, da bi bilo o šegah in navadah vredno še marsikaj napisati. »Knjiga še zdaleč ni zaključeno delo na to temo, saj v njej najdemo premalo ali skoraj nič o pozabljenih otroških igrah, o organizaciji fantovske na vasi, o nekoč izredno priljubljeni igri, kegljanju. Veliko bi se še lahko napisalo o vraževerju, o našem bogatem zakladu rekov in pregovorov, o ljudskih pesmih in ljudski umetnosti. Materiala je še veliko, del tega je še ohranjenega, dosti pa, žal, že izgubljenega. Upam, da se bo še kdo navdušil nad temi raziskavami in nadaljeval z mojim delom,« je poudaril Vo-grič. Izid publikacije je podprl Kulturni dom, v ime nu ka te re ga je Ko mel iz -razil svoje zadovoljstvo, da so letošnjo sezono zaključili prav s predstavitvijo Vogričeve knjige. Pobudo so podprli tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Zveza slovenskih kulturnih društev in družba KB 1909. Vanja Sossou gorica - Kdo bo upravljal socialni center? Brancatijev sklep buri duhove Medtem ko so 28. maja zapirali volišča je bivši goriški župan Vittorio Brancati, na deželo naslovil prošnjo, naj se koncesija, ki jo ima občina za upravljanje stavbe pri Pevmskem mos tu in v ka te rem je da nes mla din ski so ci al ni cen ter, prenese na pokrajino. Deset dni prej je predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta v imenu svojega odbora izrazil pripravljenost za sprejetje omenjene obveze. Koncesija deželnega kompleksa bi namreč zapadla konec meseca junija, zato pa je baje zavladala zaskrbljenost, da bi nova uprava sre-diš če za pr la. Z de žel nih ura dov je prišel v zelo kratkem času zadevni de kret, ki si ga je do bil na mi zo novi goriški župan Ettore Romoli. V do ku men tu de že la spo ro ča, da nu -di koncesijo stavbe od 11. do 30. junija pokrajinski upravi, ki pa o upravljanju poslopja noče več slišati. »Pokrajina ne namerava prevzeti uprave stavbe ob Pevmskem mos tu,« je vče raj po uda ril Gher -ghetta in pojasnil, da se bo treba o namembnosti poslopja dogovoriti z Romolijevo občinsko upravo. Po besedah predsednika pokrajine goriš ka ob či na proš nje o spre mem bi koncesije ni vložila v predvidenem ro ku, za to pa de kret de že le ni ve -ljaven.O namembnosti centra se bo treba po Gherghettovih navedbah zato šele pogovarjati, sicer pa bo koncesija, ki sta jo lani podpisali de že la in go riš ka ob či na, za pad la 30. junija. Gherghetta je izjavil, da se bo gle de ome nje ne te ma ti ke pogovoril z novim goriškim županom in da bo le v soglasju s to krajevno upravo ubral nadaljnje korake. Župan Romoli je izrazil precej dru gač no mne nje, saj je po uda ril, da je z gle di šča go riš ke ob čin ske uprave zadeva rešena in da se s tem ne bo več ukvarjal. Po plačilu globe zopet v Italiji Na mejnem prehodu Štandrež-Vrtoj-ba je v ponedeljek iz Italije v Slovenijo vstopil 24-letni turški državljan, ki stalno prebiva v Franciji. Pri pregledu dokumentov je policist posumil, da mladenič ni imel pri sebi veljavnih dokumentov za vstop v Slovenijo Pri temeljitem pregledu turškega potnega lista je policist ugotovil, da je bilo francosko bivalno dovoljenje ponarejeno. Zaradi utemeljenega suma, da je turški državljan storil kaznivo dejanje ponarejanja listin, so ga policisti skupaj s kazensko ovadbo izročili okrožnemu državnemu tožilstvu v Novi Gorici. Po končanem postopku in plačilu globe je bil turški državljan vrnjen v Italijo. Romunu tri leta zapora Na goriškem sodišču so včeraj obsodili na tri leta zapora 20-letnega romunskega državljana M.M. s stalnim bivališčem v Ronkah, ki je 4. maja posilil 38-letno sodržavljanko. Do nasilnega dejanja je prišlo v stanovanju v Ronkah, v katerem je Romun živel s svojim bratom, ženska, ki jo je posilil, pa je prišla v Italijo le tri dni prej. Javni tožilec je zahteval obsodbo na štiri leta in dva meseca zapo- Zasedanja rajonskih svetov Sedem rajonskih svetov je določilo datum prvega zasedanja po volitvah. Rajonski svetniki iz mestne četrti Madonina se bodo sestali jutri; v petek, 15. junija, bo zasedal rajonski svet iz Štandreža, v ponedeljek, 18. junija, pa rajonski svet iz Ločnika. Rajonski svetniki iz Podturna-Sv. Ane se bodo sestali v torek, 19. junija, iz mestnega središča in iz Stražic pa v sredo, 20. junija. Akademija ŠZ Dom Jutri ob 19.30 uri bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici prikaz ob zaključku sezone športnega združenja Dom. V športnem delu programa se bodo predstavili otroci domove-ga športnega vrtca in belo-rdeča ritmična skupina. Sledil bo nastop orodnih telovadcev in telovadk ter eksibicija mladih košarkarskih upov. Na prireditvi bo sodelovala tudi Akrobatska skupina iz Nove Gorice. Telovadni shod prireja goriško društvo v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič, ZSŠDI, ZSKD, kulturno zadrugo Maja in Kulturnim domom iz Gorice. Predstavljajo knjigo V državni knjižnici v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »La camera d'ascolto«, ki jo je napisal Giuseppe O. Longo. Spregovoril bo Silvio Cumpeta. štandrež - V nedeljo v cerkvi sv. Andreja ob množični udeležbi Koncert sklenil sezono Nastopili so pevski zbori Rupa-Peč, Julija, Štandrež in Lojze Bratuž V nedeljo je v cerkvi v Štandrežu potekala letošnja izvedba tradicionalnega koncerta cerkvenih pesmi, ki ga goriško Združenje cerkvenih pevskih zborov in župnija sv. Andreja že vrsto let prirejata ob zaključku sezone. V teku glasbenega večera, ki se je začel s pozdravnim nagovorom predsednice Zveze slovenske katoliške prosvete Franke Padovan, je nastopilo pet skupin. Vsak sestav je zapel štiri cerkvene pesmi. Pred štandreš-ko publiko so nastopili mešani pevski zbor Rupa - Peč pod vod- Zbor Rupa-Peč med nastopom v štandreški cerkvi BUMBACA stvom Zulejke Devetak, komorni zbor Julius pod taktirko Wal-terja Lo Nigra, mešani zbor Štandrež, ki ga vodi David Bandel-li, moški pevski zbor Mirko Filej z zborovodjo Zdravkom Klanj-ščkom in mešani pevski zbor Lojze Bratuž, ki ga vodi Bogdan Kralj. »Vsako leto se na tem koncertu v Štandrežu zbere precej ljubiteljev cerkvene zborovske glasbe, tokrat pa je bila cerkev res polna,« je z zadovoljstvom povedal kulturni delavec in domačin Damijan Paulin. (Ale) rupa - Zaključni nastop s plesom in petjem Gusarji v vrtcu Z veliko mero poguma so se malčki predstavili staršem in sorodnikom Gusarji iz rupenskega vrtca so se prejšnji teden predstavili staršem, prijateljem in drugim sorodnikom na zaključnem nastopu. Ob vodstvu vzgojiteljic Danijele Colja in Nives Gravner so peli gusarske pesmi in plesali gusarske plese, pri tem pa so prav vsi, od največjih do najmlajših, dokazali veliko mero poguma. Nihče se ni predstrašil zaradi nastopa pred številnim občinstvom, nikogar se ni lotila trema. Otroke je med petjem s klavirjem spremljala Zulejka Devetak, med gusarskimi plesi pa jih je vodila Damijana Češčut. Med prireditvijo je malčke nagovorila ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, ki je otrokom zadnjega leta vrtca, bodočim prvošolčkom, podelila diplome. 1 6 Sreda, 13. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Trije dijaki šole Trinko na kiparskem srečanju na Colu V lipovem hlodu se je skrivala lipa Z dleti so dali duška svoji domišliji in iznajdljivosti Vrnili so se z žuljavimi rokami, a tudi s pohvalo za svojo iznajdljivost. Trije dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice so se med 7. in 9. junijem mudili na osnovni šoli Col, kjer je potekalo drugo kiparsko srečanje z naslovom »Kaj se skriva v lipi?«. Pobuda je bila organizirana v okviru razvojnega projekta Skriti zaklad, ki ga finančno podpirata slovensko ministrstvo za šolstvo in šport ter zavod za šolstvo. Šolo Trinko so na umetniškem taboru predstavljali Marta Carlesso, Damijan Furlan in David Raida, ki jih je spremljala profesorica likovne vzgoje Magda Samec. Poleg goriških dijakov in vrstnikov šole Col so se umetniškega tabo ra ude le ži li tu di učen ci šo le Ma leč nik iz Ma ri bo ra. Organizatorji so želeli opozoriti učence na simbolni pomen, ki jo ima lipa za Slovence, nudili pa so jim tudi priložnost za soočenje s tradicionalnim življenjem v okolici Trnovskega gozda. Ob odkrivanju skupnih korenin in spoznavanju novih prijateljev so si otroci na srečanju »Kaj se Licia Morsolin BUMBACA gorica - Predstavili projekt »Overnight« Z avtobusom varno na zabavo v Sesljan Eden od pogojev za boljše življenje mladih je nedvomno zagotavljanje varnosti na cestah. Tega se zavedajo tudi pri goriški pokrajinski upravi, ki je v prejšnjih dneh predstavila projekt Overnight. »Ponosni smo, da lahko ob bližajočih se poletnih mesecih tudi letos ponudimo mladim in obe nem nji ho vim dru ži nam brez -plačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. S tem nadaljujemo z veliko preventivno akcijo, ki smo jo eksperimentalno uvedli že lansko leto. Statistični podatki nam namreč pričajo o tem, da tragedijam na cestah botrujejo predvsem vožnja pod vplivom alkohola in mamil ter neprilagojena hitrost.« Tako je povedala pokrajinska odbornica za socialo Lucia Rita Morsolin in pojasnila, da so za letošnjo izvedbo projekta Over Nigh vnesli niz novosti. »Avtobusni pre vo zi bo do z raz li ko od prejš nje ga leta letos krili relacijo Gorica-Tržič-Sesljan s pogostejšimi odhodi oz. pri-ho di. Ob tem smo po bu do po dalj ša -li do konca poletja. Če smo lani v petih ve če rih preš te li skup no šest sto mladih uporabnikov, predvidevamo, da bomo letos to število krepko presegli,« je zaključila odbornica. Predstavitve so se ob Morsolinji-e vi ude le ži li še os ta li po bud ni ki, po -krajinski odbornik za promet Mauri-zio Di Matteo, ravnatelj družbe za javne prevoze APT Paolo Polli in predstavnik oddelka za odvisnosti pri goriškem zdravstvenem podjetju An- dre a Fi o re. »Omejitev tveganj prometnih nesreč na cestah, katerih žrtve so ob sobotah ponoči predvsem mladi in promocija zdravega življenja, sta za goriško zdravstveno podjetje poglavitna cilja. Prisotnost našega osebja bomo zagotavljali na vsakem avtobusu, kjer bomo z anketami in predvsem s pogovorom osveščali mlade o problemu odvisnosti in načinih s katerimi jih lahko zdravimo,« je pojasnil Fi o re. Popolnoma brezplačne usluge se bo mogoče posluževati vsako soboto od 16. junija dalje. V avtobuse, ki bodo povezovali Gorico s Sesljanom in Tržičem, bo v Gorici mogoče vstopiti na trgu pred Rdečo hišo oziroma na Travniku. Odhod iz Gorice je previden ob 21.50, povratek pa v dveh izmenah ob 3.05 oziroma 5.05. Podrobnejše informacije je mogoče poiskati na spletni strani pokrajinskega prevoznega poidjetja APT www.apt go ri zi a. it. ( vs) Novogoriška plaža Na osrednjem novogoriškem travniku pred občinsko stavbo je že moč opaziti prve priprave na letošnjo Poletno plažo. Travnik v teh dneh ograjujejo, v prihodnje pa bodo nanj namestili še vse potrebno, da bo prvi poletni dan v Novi Gorici moč preživeti na »plaži«. Odprtje letošnje Hitove poletne plaže je namreč načrtovano v četrtek, 21. junija. »Podrobnosti glede programa bomo razkrili v prihodnjih dneh,« je povedal Tilen Majnardi, vodja korpora-tivnega komuniciranja na Hitu. Vseeno pa smo izvedeli, da bo letošnje dogajanje zastavljeno v festivalskem smislu, pa tudi to, da bodo tudi letos na prizorišče namestili velik zaslon, na katerem bo moč spremljati zanimive vsebine. Obeta se še odbojkarsko igrišče s tribunami in velik peskovnik za otroke. Tudi ljubitelji glasbe bodo prišli na svoj račun, na odprtju naj bi nastopili Dan D, koncerti pa se obetajo predvsem v začetku in na koncu festivala. V njegovem sklopu se bodo odvijale tudi druge prireditve, kot na primer praznovanje priključitve Primorske k matični domovini, Robinova zabava in spremljevalni program nekaterih večjih športnih dogodkov. Glasnejši del festivala se bo med tednom odvijal do polnoči, ob petkih in sobotah pa nekoliko dlje. Po lanskoletnih opozorilih Sindikata azbestnih bolnikov, češ da je pesek, ki so ga navozili na poletno plažo zdravju nevaren, so organizatorji letos previdnejši: skupaj z omenjenim sindikatom so izbrali mivko, ki naj bi bila ustreznejša. Poletna plaža se bo zaključila 9. septembra, na dan, ko bo novogoriška mestna občina praznovala svoj občinski praznik. (km) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. U Kino Damijan, Marta in David med obdelovanjem lipovega hloda FOTOE.K. skriva v lipi?« nabrali tudi dragocenih ustvarjalnih izkušenj s kiparskim oblikovanjem v odprtem prostoru. Vsaka skupina je od prirediteljev dobila meter in pol dolg lipov hlod, dle to in še ne kaj ki par skih pri po mo čkov, sa ma pa je mo ra -la dati duška svoji ustvarjalnosti, si privihniti rokave in izklesati to, kar se je pač po mnenju njenih članov skrivalo v lipi. Sodelujoči mladi kiparji so si vzeli čas, začutili simboliko in toploto lipovega lesa in v njem izrazili to, kar se je v tistem trenutku najbolj dotikalo njihovega srca in domišljije. »Naši trije dijaki so vse organizatorje presenetili, ker so našli izredno enostaven, a bister odgovor. V lipi se je po njihovem mnenju skrivala lipa. Kljub temu, da niso imeli nikakršne izkušnje na področju kiparstva, so iz hloda pridobili izredno lepo izdelano drevo,« je povedala ravnateljica šole Trinko Elizabeta Kovic. Skulpture iz lesa, ki so po besedah organizatorjev presegle vsa pričakovanja, bodo odslej krasile okolico osnovne šole Col. (Ale) GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Breakfast on Pluto«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Grindhouse - A prova di morte«. CORSO Rdeča dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.30 »Ocean's 13«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Quattro minuti«. Rumena dvorana: 18.45 - 21.15 »Ocean's 13«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 2: 17.00 - 18.50 »I Robinsons - Una famiglia spaziale«; 21.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Ocean's Thirteen«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il destino nel nome«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Grindhouse - A prova di morte«. H Šolske vesti MLADINSKI DOM sprejema do 15. junija vpise za novo šolsko leto s 25% popustom pri vpisnini; prireja od 11. do 15. junija pripravo na izpite male mature; od 3. do 7. septembra pa pripravo na vstop na srednjo šolo namenjeno petošolcem; za vpise in informacije Mladinski dom Gorica, ul. Don Bosco 60, tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040. M Izleti □ Obvestila NAROČNIKOM PJRIMPRSSKKEGA a ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. BLEK PANTERS organizirajo v četrtek, 5. julija, avtobusni izlet na Rock Otočec. Odhod v zgodnjih popoldanskih urah, povratek naslednji dan. Cena 20 evrov vključuje prevoz in vstopnino na festival Rock Otočec za četrtek. Vpisovanje do 16. junija na tel. 333-9353134. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira 30. junija izlet v Ptuj in okolico. Prijave sprejemajo na tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 0481-78398 (Mila) in tel. 048178121 (Miloš). KD DANICA prireja tradicionalni izlet v Laško, na Praznik cvetja in piva, ki bo 14. in 15. julija; informacije na tel. 3397484533 (Dolores). MLADINSKI ODSEK KD BRIŠKI GRIČ organizira izlet v Gardaland 8. julij a. Cena izleta znaša 38 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 3201817897 (Daniela). SPDG obvešča udeležence izleta na Durmitor (od 6. do 10. julija), da bo informativni sestanek v četrtek, 14. junija, ob 20. uri na sedežu društva, Verdijev korzo 51 int. v Gorici. GLASBENA MATICA GORICA vabi otroke od 6. do 11. leta starosti na poletno delavnico, ki bo od 27. do 31. avgusta v dopoldanskih urah v prostorih Osnovne šole v Doberdobu. Delavnico vodi Jana Drasič. Zabavali se bodo z izvedbo glasbene pravljice, petjem, plesom itd. Prijave sprejemamo do 15. junija (tel. 0481/531508). SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče Kratkočasnik 2007 v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 27. julija od 8. do 13. ure. Informacije in vpisi do 15. junija na tel. 040-212289 v jutranjih urah ali 335-5952551 (Damiana) od ponedeljka do petka med 9. in 11. ter med 19. in 20. uro. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN ZAKONSKA SKUPINA OPENSKE ŽUPNIJE vabita na 12. Dan družine v nedeljo, 17. junija, v dolini Glinščice. Program: 8.00 odhod iz parkirišča pri Rožni dolini; 9.00 maša na Opčinah, srečanje s tržaškimi družinami; 10.00 (približno) odhod z avtomobili proti Boljuncu (od tod peš po dolini Glinščice do Botača, kjer bo kosilo iz nahrbtnikov); 15.00 (približno) vrnitev. S seboj naj udeleženci prinesejo kopalke in brisače; izlet odpade v primeru dežja; informacije na tel. 0481536176 (Franko Pahor) in 048121903 (Marjanka Srebernič). ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje.Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba inglasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. ZDRUŽENJE »AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA« vabi na dan odprtih vrat v soboto, 16. junija (15.3018.30), in v nedeljo, 17. junija (9.3012.30 in 15.30-18.30), na sedežu združenja pri goriški železniški postaji (nasproti APT-ja). Na programu bo razstava vlakcev ter za odrasle in otroke bodo nameščene tračnice, na katerih bo mogoče preizkusiti lastne modele. ZSŠDI obvešča, da bo do 22. junija urad v Gorici odprt od 10. do 12. ure. ŠTABEACH v zunanjih prostorih doma A. Budala v Štandrežu: do 15. junija turnir ženskega in moškega malega nogometa; 16. junija ob 20.30 koncert skupine Blek Panters. Vsak dan bo odprt kiosk Floridita. ŠZ OLYMPIA ponovno odpira skateboard šolo od 18. do 29. junija na igrišču telovadnice ŠZ Olympia na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Trener šole bo Miha Vogrinčič; informacije in vpisovanje na tel. 3355952551 (Damijana Češčut). 13 Prireditve DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na tradicionalno laško svetoivansko kresovanje v cetrtek, 21. junija, od 20.45 dalje. Družabni večer bo v prireditvenem prostoru v Selcah. Ob priložnosti bo tudi nagrajevanje najlepših vencev. SKD HRAST prireja v nedeljo, 17. junija, ob 20. uri Zaključni koncert na dvorišču pred župniščem v Doberdobu. Gost večera bo Dekliški pevski zbor Radovič pod vodstvom Damijane Vončina. ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA IN PD ŠTANDREŽ vabita na predvajanje diapozitivov s potovanja na Kitajsko, ki jih je posnel Damjan Paulin z naslovom Po Kitajski z Novim glasom drevi, ob 20.30 v spodnji dvorani župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Marino Zot-ti iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopa-lišče;10.30, David Tacco v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču; 11.25, Ornella Zanoni por. Mammana iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče v Ločniku. DANES V FOLJANU: 14.00, Nerina Gon vd. Cattarin (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. / PRIMORSKA Sreda, 13. junija 2007 1 J turizem - V Bovcu računajo na nadaljevanje pozitivnega trenda Na Kaninu začeli s poletno sezono, v Cerknem še čakajo Na kaninskih smučiščih je bila letošnja zimska sezona najboljša v zadnjih 15 letih BOVEC, CERKNO - Dober mesec po koncu zimske sezone, ki je bila z več kot 50.000 smučarji kljub skromnim snežnim padavinam najboljša v zadnjih 15-ih letih, so minuli konec tedna na kaninskem smučišču znova pognali gondolsko žičnico. Kot je za STA povedal direktor družbe ATC Kanin Aleš Uršič, v poletnih mesecih pričakujejo za 10 do 15 odstotkov boljši obisk kot lansko poletje, ko so našteli 13.000 turistov. V smučarskem centru Cerkno bodo poletno sezono začeli 24. junija. Poletne dejavnosti postajajo tudi na slovenskih smučiščih vse pomembnejša dodatna ponudba, ki pa zimskega izpada dohodkov ne more nadomestiti, meni Uršič, sicer tudi predsednik Združenja slovenskih žičničarjev. Tako lahko poletna sezona na Kaninu, kjer je na vrhu, skoraj 2600 metrov nad morjem, še vedno sneg, predstavlja tudi do petine celoletnega obiska smučišča, je poudaril. Sprva bo gondolska žičnica na Kanin vozila le ob koncih tedna, nato vse pogosteje, na vrhuncu sezone v juliju in avgustu vsak dan, septembra pa spet le ob koncih tedna, je še pojasnil. V poletnih mesecih med obiskovalci prevladujejo planinci, saj jim smučišče predstavlja izhodišče za gorske ture po okoliških vrhovih, veliko pa je tudi enodnevnih izletnikov in gorskih kolesarjev, ki se spuščajo v dolino. Okoli 40 odstotkov turistov prihaja iz tujine, je povedal Uršič. Potem ko so v lanskih poletnih mesecih žičnico prvič pognali le ob nedeljah, bo letos obisk cerkljanskega smučišča mogoč od 24. junija do predvidoma konca septembra tudi ob sobotah, je za STA povedal Miran Ciglič, direktor Hotela Cerkno, ki upravlja s smučiščem. Na smučišču, kjer so pozimi zabeležili v primerjavi s prejšnjimi sezonami le 40 odstotni obisk smučarjev, v poletnih mesecih računajo na povprečen dnevni obisk med 400 in 600 gostov, s čimer bi se približali lanskemu povprečju. Za otvoritev sezone pripravljajo zabavno-etnološko prireditev, kasneje pa bodo skušali goste, med katerim so tudi izletniki in kolesarji, pritegniti z živo glasbo, je še povedal Ciglič. Sicer pa tako na Kaninu kot v Cerknem večjih novosti pred naslednjo zimsko sezono ne napovedujejo. "Zaenkrat največ delamo na obnovi restavracije na smučišču, upamo pa tudi na nekatere druge novosti," je bil nekoliko skrivnosten Uršič. "Po težki zimi velikih načrtov ne delamo," pa je pojasnil Ciglič in dodal, da želijo v prihodnosti predvsem izboljšati zasneževanje z novimi topovi ter ga na progi Počivalo tudi avtomatizirati. (STA) Letošnja zimska sezona je bila na Kaninu najboljša v zadnjih 15 letih V soboto 11. Adria classic rally starodobnih vozil IZOLA - Društvo ljubiteljev starodobnih vozil in plovil Adria Classic iz Kopra pripravlja v sodelovanju z Občino Izola že 11. Adria Classic rally starodobnih motorjev in avtomobilov, ki bo potekal v soboto, 16. junija. Start tradicionalne mednarodne prireditve, ki velja tudi za prvenstvo Zveze starodobnih vozil Slovenije, bo ob 10. uri v mestnem jedru Izole, na Sončnem obrežju. Udeleženci se bodo podali na blizu 90 km dolgo pot, ki jih bo vodila skozi Koper, Hrastovlje in nazaj v Izolo, kjer bo po 15.30 podelitev priznanj. (O.K.) Literarni večer mednarodne prevajalske delavnice SEŽANA- Kosovelova knjižnica prireja jutri ob 18. uri literarni večer udeležencev 2. mednarodne prevajalske delavnice gejevske poezije. Pesmi v več jezikih (zagotovljen bo tudi prevod v slovenščino) bo bralo šest gostov, večer pa bo vodila Alexandra Buchler. Pedstavili se bodo nizozemski pisatelj Arnold de Vos, estonski pesnik in pisatelj Ivan Sild, eden najbolj obetavnih mladih katalonskih pesnikov Marti Sales, slovenski pesnik Milan Šelj, ki živi od 1984v Belgiji, pesnik, prevajalec, jezikoslovec Rami Saari, ki bo svoje pesmi bral v hebrejščini, v portugalščini pa se bo predstavil prozaist, založnik in slikar Valter Hugo Mae.(O.K.) štanjel - V osrčju Krasa nova pridobitev za krajevne vinarje V štanjelskem gradu odprli enoteko z vini 38 kraških vinogradnikov vrhe - V nedeljo spominska slovesnost Tradicionalno partizansko srečanje VELIKO POLJE - V partizanskih Vrheh, na Velikem Polju, bo v nedeljo, 17. junija, tradicionalno srečanje Partizanske Vrhe - spomenik svobodi in domoljubju, ki ga organizirajo Območno združenje borcev in udeležencev NOB Sežana, Krajevna skupnost Vrab-če in Zveza za Primorsko pod pokroviteljstvom Občine Sežana. Tudi tokrat se bo srečanje pričelo s pohodom ob 15. uri iz Dolenje vasi, spominsko srečanje pa se bo pred spomenikom Mihaele Škapin Drine, velike junakinje tega kraja in simbola hrabrosti, odpora in odločnosti celotne Primorske in Slovenije, pričelo ob 17.uri. Po pozdravnem nagovoru sežanskega župana Davorina Terčona bo slavnostna govornica prof. dr. Ljubica Jelušič, predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, domačinka, po rodu iz Ka-zelj pri Sežani. V kulturnem programu pa bodo nastopili Pihalni orkester Divača pod vodstvom dirigenta Tea Ko- vačeviča, Moški pevski zbor Slavnik Hrpelje pod vodstvom pevovodje Andreje Hrvatin, recitator Bojan Podgoršek in harmonikar Aleksander Mahnič. Sledilo bo družabno srečanje. Mihaela Škapin Drina je bila rojena 29. 9. 1922. Pridružila se je borcem 1. kraške čete in svojo pot nadaljevala na Dolenjskem in nato z Grad-nikovo brigado na Primorskem. Padla je zelo mlada (stara komaj 21 let in 2 meseca) kot namestnica političnega komisarja 2. bataljona Vojkove brigade 15. novembra 1943 v ofenzivi na Ži-rovskem Vrhu pri Žireh. Smrtno je bila ranjena v ofenzivi, ko so enote 134. grenadirskega polka napadle Vojkovo brigado, za narodno heroino pa je bila proglašena 4. septembra 1953. leta. S ponosom jo častijo in slavijo tako sežanski borci, ki so ji postavili spomenik v njenem rojstnem kraju, kot tudi borci iz Žirov, ki so ji pred petimi leti uredili spomenik na kraju, kjer je padla. (O.K.) gluhi Društveni izlet na Gorenjsko KOPER, SEŽANA - Društvo gluhih in naglušnih Koper je pred kratkim organiziralo enodnevni izlet svojih članov v Bohinj. Spomladanskega izleta so se udeležili člani iz Kopra kot tudi podružnice s Krasa. Čeprav je izlet nekoliko motilo deževno vreme, si ga bodo udeleženci zapomnili in se spomnili številnih znamenitosti Bohinja in Bleda v želji, da bi se tja še vrnili. Izlet so izkoristili še za to, da so dali podpis v akciji zbiranja podpisov milijon evropskih državljanov, ki se zavzemajo za Evropsko unijo, v kateri so pravice invalidov zaščitene z učinkovito zakonodajo, ki nasprotuje vsem oblikam diskriminacije in zagotavlja polno vključenosti več kot 50 milijonov invalidov. V okviru tega se zavzemajo za Slovenijo, v kateri so invalidi integrirani na vseh nivojih družbe ob uresničevanju načela Nič o invalidih brez invalidov. (O.K.) Novo enoteko je uradno odprl komenski župan Uroš Slamič v spremstvu vinske kraljice in upraviteljev Katjuše in Jerneja Ščuke OLGA KNEZ ŠTANJEL- V gradu v Štanjelu so v kleti s častitljivo letnico 1607 po štirih stoletjih obnovili klet in jo preuredi li v eno teko, ki pome ni pro mo cij -ski pro stor za vse kraške dob rote in popestritev turistične ponudbe Krasa. Kot je na odprtju povedal komenski župan Uroš Slamič, sega ideja že desetletja nazaj, ko so začeli z revitalizacijo Štanjela, v zadnjih desetletjih pa si Štanjelci kot tudi komen-ska občina prizadevajo, da bi Štanjel naredili čimbolj zanimivega in privlačnega za turiste. »Celotna investicija zna ša 165 ti soč evrov, od katerih je 39 odstot kov za spo me nik kul tur ne de -diščine vložilo Ministrstvo za kulturo, medtem ko sta najemnika prostorov Katjuša in Jernej Ščuka za opremo dodala še 20 tisoč evrov. Štanjel in celoten Kras je s tem pridobil pomembno investicijo, kjer bo na enem prostoru predstavlje na ponudba kraških dob -rot. Poleg vinarjev z obeh strani meje bodo vključeni še pršutarji, sirarji, čebelarji in drugi,« je poudaril Slamič. Šta njel ima v gra du kon ferenč ne prostore, restavracijo za 30 oseb, grajsko dvorišče, Spacalovo galerijo, kjer je tudi poroč na dvo ra na, pri do bil pa je tudi eno teko, v katero je bi lo vlo že -nega precej truda in denarja s strani komenske občine, arhitektov in drugih. Dobro so se odzvali tudi kraški vinarji, saj je kar 38 kraških vinograd- ni kov (se dem jih je iz zamej stva) za enoteko prispevalo čez sto vzorcev vin. Enoteka sestoji iz zgornjega promo cij ske ga pro sto ra, kjer je 52 sede -žev, in spodnjih pro sto rov, kjer je mo -žen ogled in na kup vin. V eno teki je 1400 buteljk, spodnji prostor pa ims kapaci teto 2800 bu teljk. Predstavlje -ni vinarji so prispevali ob vstopu enkratni znesek v višini 150 evrov in jim je s tem omogočeno, da dajo tri do štiri vzorce svojih vin. Gostje bodo lahko steklenico vina kupili za 3 do 22 ev-rov in jo odnesli do mov. Mo go ča pa bo tudi degustacija (postrežnina znaša 6 evrov po steklenici), vino v degus-tacij skem ko zar cu pa bo vredno pri -bližno 80 centov. Eno teko sta s pre rezom tra ku sim boli čno odpr la ko men ski žu pan Slamič in najemnika Katjuša in Jernej Ščuka. S kulturnim programom pa so odprtje popestrili kamniški koledniki (Tomaž Plahutnik na citre ter Rok in Janez Maj ceno vič, bas in bariton). Ob tej priložnosti so izvedli tudi ocenjevanje vin za komensko občino in za pri redi tev Praz nik tera na in pršuta. Po besedah specialistke za vinogradništvo pri sežanski kmetijski svetovalni službi novogoriškega Kmetij sko goz dar ske ga zavo da, ing. Maj -de Brdnik, se je na tradicionalnem ocenjevanju zbralo 104 vzorcev vin, od tega kar 97 vzorcev teranov in le 7 vzorcev belih vin. Ocenjevalo je 10 ocenjevalcev, ki so bili razdeljeni v dve komisiji pod vodstvom dr. Mirana Vo-dopivca in Tamare Rusjan. Nagrade in priznanja najboljšim bodo podelili ob komenskem občinskem prazniku 1. julija in ob tradicionalnem Prazniku terana in pršuta v Dutovljah, ki bo 11. in 12. avgus ta. V ko men ski ob či ni imajo najboljša bela vina: 1. Boris Masten (Preserj e pri Komnu), 2. Dušan Rebula (Brestovica pri Komnu) in 3. Zdravko Kralj (Kobdilj). Priteranihje z oceno 18,43 točk zmagal Bogdan Cotič iz Škrbine, drugi je bil s 18,36 točka mi An ton Abram iz Tupelč, tretji pa Ivan Sla mič iz Kom na (18,23 točk). Oce ni li so tudi vzor ce za Praz -nik terana in pršuta. Tu je z zelo visoko oceno 18,46 zmagala vinska klet Orel iz Avberja, drugi je bil Bogdan Co tič iz Škrbi ne (28,43 točk), tretje mesto pa sta si z 18,40 točkami delila turistična kmetija Škerlj iz Tomaja in kmetija Durcik-Petelin iz Pliskovi-ce. Olga Knez 1 8 Sreda, 13. junija 2007 SVET / beograd - Boris Tadic o izjavah Georgea Busha o neodvisnosti Kosova »Srbija ima pravico braniti ozemeljsko celovitost« Po oceni srbskega predsednika je treba iskati kompromisno rešitev BEOGRAD - Potem ko je ameriški predsednik George Bush podprl neodvisnost Kosova, je srbski predsednik Boris Tadič danes izpostavil, da Srbija nasprotuje ameriškemu stališču, opozoril pa je tudi pred enostranskim priznanjem neodvisnega Kosova. »Predsednik meni, da bi bilo zelo škodljivo, če bi katerakoli država priznala neodvisnost Kosova mimo odločitve Varnostnega sveta ZN,« so sporočili iz Tadičevega urada, poroča beograjska tiskovna agencija Beta.Srbi-ja je »evropska in demokratična država, ki ima legitimno pravico, da na podlagi mednarodnega prava po politični in mirni poti brani svojo suverenost in ozemeljsko celovitost,« so sporočili iz Tadičevega urada in dodali, da si Srbija »iskreno« prizadeva za kompromisno rešitev vprašanja statusa Kosova, ki bi bila sprejemljiva za Prištino in Beograd. Odločno je tudi zavrnil kakršnokoli možnost »sprejemanja nadomestil za izgubo ozemlja« in ponovil, da se Srbija ne bo nikoli odrekla Kosovu in svoji evropski prihodnosti. Srbski premier Vojislav Koštunica se je že v ponedeljek odzval na Bushevo izjavo z besedami, da je Srbija upravičeno ogorčena nad ameriško politiko do vprašanja Kosova. Ponovil je tudi, da Srbija ne bo nikoli priznala kakršnekoli oblike neodvisnosti Kosova. Danes je za Beto še dejal, da je na neuspeh obsojen »vsak poskus, da se s politiko sile in pravnim nasiljem razglasi enostranska neodvisnost«. Kot je dodal, tega ni mogoče popraviti niti z »ameriško ponudbo z najvišjega položaja, da Kosovo dobi neodvisnost, Srbija pa bi bila nagrajena z vstopom v Nato«. Posebni odposlanec ZN Martti Ahti- saar- i je medtem v Rimu včeraj ponovil stališče, da druga rešitev kot neodvisnost Kosova ni možna. »Predlog o nadaljevanju pogajanj ne bo privedel do rešitve« problema, je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug pred odborom za zunanje zadeve spodnjega doma italijanskega parlamenta še dejal Ahtisaari. Bush je med evropsko turnejo v nedeljo v Tirani zavrnil idejo »neskončnega dialoga« o prihodnjem statusu Kosova in dodal, da je čas primeren za premik v smeri neodvisnosti Kosova. Podporo neodvisnosti Kosova, ki jo predvideva Ahtisaarijev načrt, je izrazil tudi v ponedeljek v Bolgariji in poudaril, da bi se Srbija v primeru pristanka na podobno rešitev zelo približala članstvu v Na-tu, hkrati pa bi izboljšala odnose z Zahodom. Predstavniki kosovskih oblasti in albanskih političnih strank so na drugi strani ocenili, da gre za nedvoumen znak, da se ZDA odločno zavzemajo za neodvisno Kosovo. (STA) Poudarjanje neodvisnosti Kosova s strani ameriškega predsednika Georgea Busha po pričakovanju v Srbiji ni naletela na odobravanje ANSA gaza - Izredno huda zaostritev med gibanji Hamas in Fatah Palestinci na robu državljanskega spopada moskva - Podelil ga je predsednik Putin Na dan Rusije priznanje Solženicinu MOSKVA - V Rusiji so včeraj obeležili dan Rusije, s katerim se spominjajo razglasitve suverenosti v ruskem parlamentu leta 1990. Ob dnevu, ki j e bil dalj časa znan kot dan neodvisnosti, je ruski predsednik Vladimir Putin pohvalil rusko kulturno bogastvo in vzhajajočo vojaško moč, hkrati pa je med slovesnostjo v Moskvi odlikoval več ruskih znanstvenikov, umetnikov in predstavnikov vojske, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Ruski predsednik je na slovesnosti poudaril, da so skupne moralne vrednote ključne za ohranjanje večet-nične Rusije, ki je v preteklih leti doživela porast rasizma ter uničujočih konfliktov v Čečeniji in drugih predelih Severnega Kavkaza. Putin, ki se bo po predsedniških volitvah marca 2008 poslovil od položaja, je pohvalil moč ruske vojske, na slovesnosti pa je bilo med 12 nagrajenci kar pet vojaških predstavnikov. Obenem je Putin posebno nagrado podelil tudi znanstve- nikom, ki so razvili raketni sistem is-kander-M, pri čemer pa ni razkril njihove identitete, kije državna skrivnost. Ruski predsednik je odlikoval tudi znanstvenike, tehnike, književnike in slikarje. Poleg tega je pisatelju Aleksandru Solženicinu, ki je po prejemu Nobelove nagrade za literaturo postal tarča sovjetskih oblasti, podelil nagrado za »humanitarno aktivnost«. Po več letih v izgnanstvu je Solženicin ob vrnitvi iz ZDA leta 1994 ostro kritiziral tudi rusko postsovjetsko vlado, Puti-nu pa je po drugi strani precej naklonjen. Praznovanje 12. junija je uvedel Putinov predhodnik Boris Jelcin, z njim pa naj bi obeležili razglasitev neodvisnosti v ruskem parlamentu leta 1990. Po Putinovem prevzemu oblasti so dan neodvisnosti leta 2002 preimenovali v dan Rusije, s čimer je nova ruska oblast po poročanju AP poskušala na novo interpretirati rusko zgodovino. (STA) Spopadi med pripadniki palestinskih gibanj Hamas in Fatah so v zadnjem dnevu terjali 18 življenj ANSA GAZA - Spopadi med pripadniki palestinskih gibanj Hamas in Fatah se zaostrujejo in potiskajo palestinska ozemlja v državljansko vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Privrženci Hamasa so napadli stanovanje nekdanjega zunanjega ministra Nabila Šata in sedeža Fatahovih varnostnih sil na območju Gaze, slednje pa so obstreljevale televizijo Al Aksa in radijske postaje, povezane z Hamasom, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Potem ko je hišo palestinskega premiera Is-maila Hanije iz Hamasa včeraj zadela raketa, se je medpalestinsko nasilje, ki je v zadnjih 24 urah po zadnjih podatkih zahtevalo 18 življenj, nadaljevalo. Nekdanji zunanji minister je sporočil, da so oboroženi pripadniki Hamasa napadli njegovo stanovanje v Bejt Lahiji na severu območja Gaze in pri tem ranili telesnega stražarja. Oboroženi člani Hamasa so napadli tudi sedeža Fatahovih varnostnih sil v mestih Gaza in Džabalija, kjer je nameščenih več sto pripadnikov varnostnih sil. Slednji so medtem obkolili televizijsko postajo Al Aksa in več Hamasovih radijskih postaj. Kabinet palestinskega predsednika Mahmuda Abasa je včeraj obtožil voditelje gibanja Hamas načrtovanja državnega prevrata in potiskanja palestinskih ozemelj v državljansko vojno. »Vsi podatki in vsa dejstva kažejo na frakcijo, ki ji pripadajo politični in vojaški vodje Hamasa,« so v izjavi sporočili iz Abasovega kabineta. Hkrati so še zagrozili, da bodo izstopili iz vlade narodne enotnosti, če se nasilje ne bo končalo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.V izjavi je kabinet obtožil privržence Hamasa, da »želijo prevzeti nadzor nad območjem Gaze z uporabo nasilja«, politične voditelje gibanja pa je obtožil »potiskanja domovine na rob grozljive državljanske vojne«. Tiskovni predstavnik Fataha Ahmed Adelrahman je sporočil tudi, da »bo imel osrednji odbor stranke nujni sestanek, na katerem bodo odločali, ali naj še sodelujejo v vladi in parlamentu«, če se bo nasilje, za katero je okrivil »izprijeno skupino znotraj vodstva Hamasa«, nadaljevalo. V sporočilu so še zapisali, da »predsednik Abas poziva vse vpletene strani, naj takoj prekinejo ogenj in začnejo z resnimi pogovori«. V spopadih med Hamasom in Fatahom je bilo od ponedeljka ubitih 17 Palestincev, tarča napadov pa sta bila tudi hiša premiera Ismaila Hanije iz Hamasa in urad Abasa. Kot medtem poroča ameriška tiskovna agencija AP, so palestinske varnostne sile na Zahodnem bregu zajele dva delavca televizijske postaje Al Aksa in zaplenile vso opremo. Po besedah enega izmed novinarjev postaje, ki je blizu Hamasu, so v postajo vdrle enote elitne predsedniške garde Abasa, vendar pa so Abasovi pomočniki to že zanikali. (STA) dunaj Vladni koaliciji grozi razpad DUNAJ - Rdeče - črna avstrijska vladna koalicija se je kakih pet mesecev po oblikovanju že znašla na robu razpada. Socialdemokratski veljak in dunajski župan Michael Haeupl je namreč koalicijski partnerici ljudski stranki (-ÖVP) danes zagrozil z izstopom iz vlade, če bo še naprej zavračala vse pobude socialdemokratov (SPÖ). »Dosegli smo prag bolečine,« je ob tem poudaril Haeupl. Kot piše časnik Der Standard, si omenjeni stranki nasprotujeta pri praktično vseh pomembnejših vprašanjih.»-Ves čas slišim samo 'ne'. SPÖ je šla v to vlado z določenim mandatom,« je v pogovoru za avstrijski radio ORF poudaril Haeupl. Če bo ÖVP na poskuse, da se ta mandat izpolni, ves čas odgovarjal z ne, »bomo morali seveda premisliti, kaj sploh še delamo v tej vladi«, je ob tem poudaril župan, ki velja za enega arhitektov rdeče-črne naveze. Tudi podkancler in predsednik ÖVP Wilhelm Molterer je medtem potrdil, da v koaliciji obstajajo problemi, predvsem glede »načina, kako predstavljati različna stališča«. Ob tem je sicer izrazil prepričanje, da bo vlada zdržala do naslednjih volitev leta 2010. SPÖ je ogorčil predvsem nedavni sklep predsedstva ÖVP proti uvedbi enotne osnovne šole za vse otroke v starosti od šestih do 14 let. V koalicijskih pogajanjih sta namreč stranki dosegli kompromis, ki bi dopustil vsaj delno odpravo trenutnega sistema ločevanja učencev po četrtem razredu na osemletne gimnazije in štiriletne glavne šole. Socialdemokrati si že nekaj desetletij neuspešno prizadevajo za odpravo tega sistema, ki po njihovem mnenju vzpodbuja socialno selekcijo, medtem ko ÖVP prav tako odločno nasprotuje »enolončnici« skupne šole. Generalna sekretarja obeh strank Josef Kalina (SPÖ) in Hannes Missethon (ÖVP) se sicer »klofutata« že vse od oblikovanja koalicije, v čemer so mnogi politični opazovalci sprva videli strategijo za zmanjšanje manevrskega prostora opozicije, zdaj pa so si vse bolj v laseh tudi posamezni ministri. »Beseda sodelovanje je v tej koaliciji tujka,« piše Der Standard. Z izjemo spremembe volilne zakonodaje, s katero sta stranki podaljšali mandatno dobo parlamenta s štirih na pet let, koalicija tako doslej še ni izpeljala večje reforme. ÖVP, ki so mu v koalicijskih pogajanjih pripadla pomembna ministrstva za zunanje in notranje zadeve ter gospodarstvo, želi očitno skaziti vsakršno potezo SPÖ in pustiti pečat v družbeni politiki. Prav z naravnanostjo na »mehke teme«, kot so ženske, šolstvo, pravosodje in sociala, pa je kancler Alfred Gusenbauer zagovarjal, da se je v pogajanjih z ÖVP odpovedal »tehtnejšim« ministrstvom. Pravosodna ministrica Maria Berger (SPÖ) doslej ni uspela s pobudami za priznanje istospolnih partnerstev, pravico do bivanja za tujce in skrajšanje zapornih kazni, ista usoda pa je doletela ministrico za ženske zadeve Doris Bures (-SPÖ), ki si želi večje prožnosti pri izplačilu starševskega nadomestka. Ministra za socialo in gospodarstvo, Erwin Buchinger (SPÖ) in Martin Bartenstein (ÖVP), se medtem že vse od začetka koalicije prepirata glede prihodnjega modela za ne go na do mu, pri če mer si Bu -chinger prizadeva za večjo podporo socialno šibkejšim. (STA) Sreda, 13. junija 2007 Sodstvo preiskuje afero Selva / SVET rim - enotni odzivi na objavo telefonskih pogovorv v zvezi z afero Unipol - Antonveneta »Objava prisluškovanj povsem italijanska norost« Ostra reakcija ministra Giuliana Amata in drugih političnih predstavnikov RIM - Notranji minister Giuliano Amato, ki je bil včeraj z evropskimi kolegi na srečanju v Luksemburgu, je trdo komentiral časopisno objavo zapisov o telefonskih prisluškovanjih med Massimom D'Alemo in Giovannijem Consortejem v zvezi s preiskavo afere Unipol - Antonveneta. Minister je pripomnil, da gre pri zlorabi telefosnkih prisluhov za »povsem italijansklo norost«. Amato je dejal, da je nad vso zadevo zaprepaden, kar je pravzaprav pre-blaga beseda. Kajti komaj se nekaj izreče po telefonu in se pogovor tako ali dru ga če ti če ne ke ga pro ce sa, iz bruh ne zadeva na dan, ne glede na njeno dejansko pomembnost. Minister je dodal, da očitno, sistem ne deluje, kot bi moral, kajti ni mogoče, da iz preiskovalnih krogov vse to pronicne v javnost. Očitno se še ni na šel na čin, ka ko se spo pri -jeti s tem velikim problemom, je dejal Ama to in po ve dal kro nis tom, da tudi on nima recepta v žepu. O izkrivljenem delovanju sistema je vče raj go vo ril tu di pred sed nik po -slanske zbornice Fausto Bertinotti, ki se je zavzel za avtonomijo politike, problema pa se je po njeegovi oceni potrebno lotiti na povsem nov način. Zaprepaden je bil tudi pravosodni minister Clemente Mastella, ki je govoril o nekakšnem luknjičastem siru Gruyere na italijanski način. Zdi se mu neverjetno, da si je kakšen sodobni Pico Della MIrandola, fenomen spomina, ob pregledu sodno vezanih dokumentov tako dobro zapomnil vrsto podrobnosti in jih potem posredoval novinarjem. Mastella je ocenil, da očitno obstajajo luknje v proceduri. Predsednica sentorjev Oljke Anna Finocchiaro je včeraj poudarila potre bo, da se čim prej sprejme us trez ni zakon o discipliniranju telefonskih prisluškovanj, za katerega je bil že določen postopek v senatu, potem ko so ga vse skupine večine in opozicije že odobrile v poslanski zbornici. Tekst zakona je pripravil minister Mastella, slednji pa je podčrtal, da mora v proceduri imeti prioriteto. Tako se zna zgoditi, da je zakon ob splošnem odobravanju odob ren že v ro ku ted na ali dveh. O tem, da želi tudi opozicija glede tega zakona opraviti svojo vlogo, je govoril predsednik senatorjev Forza Iralia Renato Schifani, ki je obenem ugotovil, da se o problemu začne raz-pravljati,ko je voda žal že šla čez rob. Proti zlorabi telefonskih prisluškovanj, ki končajo na straneh časopisov, tudi če Najbolj plastično se je včeraj o zlorabi telefonskega prisluškovanja izrazil notranji minister Giuliano Amato, ko je dejal, da gre za značilno in povsem italijansko norost ANSA nimajo nikakršnega pomena v sodnem postopku, se je izrekel tudi predstavnik Nacionalnega zvazništva Altero Matte-oli in obenem dodal, da ne spreminja svojega mnenja, tudi če so v zadev vpleteni predstavniki leve sredine. Spregovoril je tudi koordinator Forza Italia Sandro Bondi, ki je dejal, da njegova stranka ne bo uporabila takih objav proti svojim političnim nasprotnikom. V zvezi z objavo telefonskih pogovorov med DAlemo in Consortejem se je včeraj sestalo tajništvo Levih demokratov in je v izjavi za javnost poudarilo, da gre pri arbitrarnem objavljanju telefonskih prisluhov ne le za napad na Leve demokrate, pač pa gre za poskus delegitimacije politike in strank ter oši-bitev gotovosti, ki jih nudi pravna država. Minister Masimo D'Alema, ki je bil včeraj na obisku v Ankari,o zadevi ni hotel dajati posebnih izjav in je potrdil stališče, ki ga je izraztilo tajništvo stranke. RIM - Sodstvo je včeraj uvedlo preiskavo o goljufiji, ki jo je v soboto izvedel senator Nacionalnega zavezništva Gustavo Selva. Senator je - kot smo poročali -hlinil bolezen in med obiskom ameriškega predsednika v Rimu poklicall rešilca, ki ga je pripeljal na sedež televizije La7. Tam je Selva sodeloval v oddaji, v kateri so komentirali Bushev obisk in protestne demonstracije. Senator se je pred TV kamerami celo pohvalilm, da ga je na oddajo pripeljal rešilec. Selva priznava, da je naredil hudo nepravilnost, za katero hoče odstopiti iz senatne skupščine, zanika pa, da bi med prevozom v televizijski studio grozil bolničarjema v rešilcu, kot ugibajo preiskovalci. Med redkimi, ki brani 81-letnega bivšega novinarja RAI in dopisnika v tujini, je predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki upa, da bo senat zavrnil odstop Selve. Glasovanje o odstopu bo tajno. Zamenjava Specialeja je bila zakonita RIM - Vlada je prepričana, da je bil ves postopek za zamenjavo voditelja finančnih stražnikov generala Roberta Specialeja povsem zakonit in transparenten. V to je prepričano ministrstvo za finance, ki formalno odgovarja za delovanje finančnih stražnikov. General Speciale je bil, kot znano, odstavljen zaradi polemike s podministrom Vincen-zom Viscom, ki mu je predsednik vlade Romano Prodi zaradi tega tudi odvzel pooblastila za finančno stražo. Polemika je v preteklih dneh imela hude politične posledice in vlada je v senatu celo tvegala politično nezaupnico. Lioce prijavljena zaradi groženj kardinalu Bagnascu GENOVA - Rdeča brigadistka Nadia Desdemona Lioce, ki je v zaporu, bo morala sodno odgovarjati tudi zaradi groženj predsedniku italijanske škofovske konference Angelu Bagnascu. V njeni celici so pazniki pred nekaj dnevi zaplenili pismo z grožnjami visokemu cerkvenemu dostojanstveniku. Liocejeva, ki je zaprta v zaporu v L'Aquili, je zavrnila vse obtožbe rekoč, da ni vpletena v grožnje proti kardinalu. rim - Protestna manifestacija CGIL, CISL in UIL Upokojenci stopili na ulico Mnogi starejši občani na robu preživetja - Sindikalisti kritizirali grob poseg policistov Manifestacija upokojencev v središču Rima ANSA RIM - Več kot 200 tisoč upokojenk in upokojencev je včeraj v italijanskih mestih protestiralo zaradi prenizkih pokojnih in zaradi vse slabših gsopodarskih in družbenih razmer, v katerih v Italiji živijo starejši občani. Osrednja demonstracija v priredbi sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIl je bila v Ri mu. Upokojenci zahtevajo povišanje minimalnih penzij in obenem tudi odobritev novega zakona za ne-pokretne ljudi. V parlamentu leži več za kon skih pred lo gov o tem vprašanju, vsi pa so ustavljeni v raznih komisijah. Zastopniki CGIL, CISL in UIL menijo, da za odobritev te ga za ko na manj ka po li tič na volja, tudi s strani vladne koalicije. Po ne ka te rih sta tis ti kah pri bliž no ena tretjina Italijanov in Italijank nad 70 let živi v revščini. V Rimu so se demonstranti zbrali na Trgu S. Apostoli, kjer so bili predvideni govori sindikalnih zastopnikov. Skupina demonstrantov se je nato napotila proti predsedstvu vlade na Trgu Chigi, kar jim je policija precej grobo preprečila, čeprav je šlo v glavnem za starejše ljudi. Vsedržavni tajnik CISL Raffae-le Bonanni je kritiziral policijo, ki je demonstrantom prepovedala odprte dežnike, nekateri pa so morali »iz varnostnih razlogov« celo sneti kape in klobuke. Bonanni je napovedal formalni protest pri notranjem ministrstvu Giulianu Amatu. Obnašanje policistov je obsodil tudi vladni podtajnik Paolo Cento, ki je izrazil solidarnost upokojencem, kar so naredili tudi drugi predstavniki leve in desne sredine. Upokojenci so, kot rečeno, glasno protestirali po vsej Italiji. V To ri nu se jih je zbra lo več kot 20 ti -soč, v Bologni pa je njihov protest podprl tudi tamkajšnji župan Sergio Cofferati. 20 Sreda, 13. junija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it kolesarstvo - Na startu 14. dirke Po Sloveniji tudi Stefano Garzelli Že v prvi etapi so Italijani pokazali svojo premoč Napolitano (Lampre Fondital) je v Zagrebu dokazal, da ga bo v sprintu težko premagati ZAGREB - Eden od zvezdnikov kolesarske dirke Po Sloveniji Italijan Danilo Napolitano je že v prvi etapi dokazal, da bo izkoristil vsako možnost za skupinski sprint. Kolesar moštva Lampre-Fondital je v prvi etapi od Ljubljane do Zagreba (182 km), ki je bila pisana na kožo sprin-terjev, brez večjih težav ugnal rojaka Francesca Chiccija (Liquigas) in Gabrie-leja Balduccija (Acqua&Sapone). Od Slovencev je bil najboljši kolesar švicarskega L.P.R. Borut Božič, kije zasedel peto mesto.Vse napovedi, kdo bo zmagovalec prve etape dirke po Sloveniji, so se odvijale v eni smeri. Etapa brez zahtevnejših vzponov ni mogla postreči z drugačnim razpletom, kot je bil skupinski sprint, v njem pa bi bila prava senzacija, če ne bi zmagal kolesar moštva Lampre-Fondital Dalino Napolitano. Sedemindvajsetletni tekmovalec iz Vittorije je prav gotovo glavno sprintersko ime letošnje slovenske »pentlje«, njegov poraz v ravninski etapi bi pomenil veliko presenečenje. Konkurenčna moštva so seveda imela drugačne poglede. Očitno je, da so bili pri drugačnih razmišljanjih v ospredju kolesarji Perutnine Ptuja, ki so bili najbolj aktivni v začetku etape. Najprej je napadel Matej Stare, kije tudi dobil prvi gorski cilj, nato pa se je za pobeg odločil še dvakratni zmagovalec dirke Mitja Maho-rič. Ptujčan je imel v Kočevju že več kot šest minut prednosti, toda njegov poskus je bil videti bolj kot »samomor« kot pa resnejši napad. Očitno je, da ima Perutnina v boju za letošnjo zmago druge adute. Res je, da je Mahorič pobiral točke za bonifi-kacijske cilje, toda kolesar, ki se bori za končno zmago, tako ne vozi. Dobrih 25 kilometrov pred ciljem je bil po zaslugi pomočnikov sprinterskih ekip njegov pobeg končan, v ospredje so se pomaknila tuja moštva Lampre, Liquigas in Acqua&Sapone ter slovenska moštva. Vsi konkurenti, med njimi tudi švicarsko moštvo L.P.R. na čelu z Borutom Božičem, na koncu »velikanom« niso bili kos, tako da se je svoje 17. zmage v karieri veselil Napolitano. Slovenci so imeli slab izkupiček, saj je bil Božič peti, med deseterico pa se je uvrstil le še Matej Stare. V skupnem seštevku je vrstni red nekoliko drugačen. Napolitano sicer vodi, toda Mahorič po zaslugi bonifikacijskih sekund zaostaja le sekundo. Udeleženci letos res kakovostne dirke po Sloveniji so startali s Prešernovega trga v Ljubljani (desno), na cilju v Zagrebu pa je bil najhitrejši Danilo Napolitano (zgoraj) FOTO LUKAN Med deseterico pa so od Slovencev zaradi aktivne vožnje še Jože Senekovič na petem, mladi Blaž Jarc (oba Adria Mobil) na šestem, Božič pa je na desetem mestu. Danes bo na vrsti najbolj spektaku-larna etapa, začela se bo v Šentjerneju, končala pa na Ljubljanskem gradu. Jutri se bodo kolesarji podali na Koroško s ciljem v Beljaku, v petek pa se bodo prek Kranjske gore spustili na Trbiž, v Tabljo, povzpeli na Nevejsko sedlo in Predil, gorski cilj pa bo na Vršiču, kjer pričakujejo, da bi se lahko uveljavil Stefano Garzelli, zmagovalec kolesarske drike po Italiji. Vrstni red 1. etape: 1. Danilo Napolitano; 2. Francesco Chicchi; 3. Gabriele Balducci; 4. Enrico Rossi (vsi ta); 5. Borut Božič (Slo); 6. Samuele Marzoli (Ita); 7. Krištof Szczawinski (Pol); 8. Emanuele Riz-za; 9. Ivan Fanelli (oba Ita); 10. Matej Stare (Slo) vsi isti čas Skupno: 1. Danilo Napolitano (Ita) 4.08:50; 2. Mitja Mahorič (Slo) + 0:01; 3. Francesco Chicchi 0:04; 4. Gabriele Bal-ducci (oba Ita) 0:06; 5. Jože Senekovič0:06; 6. Blaž Jarc (oba Slo) 0:07. plavanje - Prestižna Trofeja »Sette Colli« Lea Ušaj v bazenu s prvakinjo Filippijevo RIM - Slovenska plavalka tržiš-kega društva Rari Nantes Adria Lea Ušaj iz Nabrežine je konec tedna nastopila na prestižni rimski plavalni trofeji »Sette Colli« (nastopajo najboljši italijanski plavalci in plavalke), ki letos praznuje že 45. izvedbo. Ušaje-va je tekmovala na razdaljah 200 in 400 m mešano. Na daljši razdalji se je Ušajeva uvrstila na 27. mesto (čas 5:09,49), na krajši pa je bila zasedla 28. mesto (2:27,57). Na 400 m mešano je slavila Alessia Filippi, ki je razdaljo preplavala v času 4:37,03 (Filip-pijeva je lani julija izboljšala tudi italijanski rekord 4:35,80). Na 200 m pa Lea Ušaj je zmagala Novozelandka Stephanie Rice (čas 2:14,27). V Rimu je nastopil še en član tržiškega društva, David Peric (20. na razdalji 400 m mešano in 26. 200 m mešano). Di Carlo trener Parme PARMA - Domenico Di Carlo je novi trener nogometnega prvoligaša Parme. Triinštiridesetletnik, ki je privedel Mantovo iz C2 lige do praga A lige, je v ponedeljek ponoči podpisal enoletno pogodbo in bo na mestu prvega strokovnega moža kluba nasledil Claudia Ranierija. Di Carlo vsekakor ni bil prva izbira kluba. Pred njim so baje kontaktirali Del Nerija, Guidolina in trenerja Sassuola Remondino. Mandolrini v Sieno SIENA - Siene je predstavila novega trenerja, 46-letnega Andreo Mandor-linija, ki je leta 1989 kot nogometaš z Interjem osvojil naslov italijanskega prvaka. Mandorlini, ki je v minuli sezoni vodil tretjeligaša Padovo, bil pa je tudi trener Triestine, je na mestu trenerja Siene zamenjal Maria Berretto, podpisal pa je dveletno pogodbo. Siena favorit SIENA - Danes se pričenja finala končnice košarkarske A1 lige. Pobiralci stav so prepričani, da bo naslov osvojila Siena, saj za vsak evro ponujajo 80 centov nagrade, zmaga bolonjskega Vi-diVicija pa velja kar 50 evrov. Trenerja, Pianegiani za Sieno in Markovski za Bologno, prvič nastopata v finalu. Kubica že zapustil bolnišnico MONTREAL - Voznik formule 1 Robert Kubica je po hudi nesreči na nedeljski dirki za veliko nagrado Kanade v Montrealu že zapustil bolnišnico. Čeprav je 22-letni Kubica doživel eno najtežjih nesreč v zadnjih letih, ko se je njegov bolid dobesedno razpadel ob trčenju v zaščitno ograjo, so bile poškodbe na srečo veliko lažje kot je bilo sprva pričakovati. Kubica jo je odnesel le z lažjim pretresom možganov in zvinom gležnja. Poznavalci ocenjujejo, da pred leti takšne nesreče ne bi preživel, zdaj pa sta »školjka« sodobnih dirkalnikov in čelada z zaščitnim ovratnikom izjemno varna. Eto'o ostaja v Barceloni BARCELONA - Ugibanja, kje bo nogometno kariero nadaljeval napadalec Barcelone in kamerunski reprezentant Samuel Eto'o, naj bi končal kar omenjeni nogometaš, ki je včeraj sporočil, da v naslednji sezoni ne bo zapustil vrste katalonskega moštva. S tem je eden najboljših nogometašev sveta zanikal govorice španskih medijev, ki so čedalje bolj pogosto pisali, da bo Kameru-nec po končanem španskem prvenstvu zagotovo zapustil Pirenejski polotok. odbojka - Proti Sloveniji in Hrvaški v okviru priprav na EP v Grčiji »Velikani« italijanske odbojke v petek na troboju over 40 v Novi Gorici Italijanska odbojkarska reprezentanca je bila v prejšnjem desetletju v samem vrhu svetovne odbojke. Razen olimpijskih iger je osvojila vse, kar se osvojiti da, od evropskih do svetovnih prvenstev in svetovne lige. Glavnina takratnih reprezentantov bo v petek v novi športni dvorani v Novi Gorici nastopila na troboju veteranov »over 40« med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Na spisku italijanskih reprezentantov so Gardini, Lucchetta, Vullo, Cantagalli, Bracci, Zorzi, Cuminetti in še druga znamenita imena, trener pa je prof. Carmelo Pittera, nekdanji selektor reprezentance v '80 letih in začetnik moderne italijanske odbojkarske šole. Barve Slovenije bodo med drugimi branili Andrej Urnaut in Mijo Vukovič, ki je bil med drugim svoj čas tudi trener goriške Olympie. Najbolj znano ime hrvaške vrste pa je Nurko Čauševic. Ve de ti je tre ba, da bo do vsi ti le igral ci ok tob ra le tos nastopili v grških Atenah na 1. evropskem prvenstvu za veterane, ki spada neposredno pod okrilje Evropske odbojkarske zveze CEV. Člani reprezentanc se, kot so povedali, na to prvenstvo zelo resno pripravljajo, Italija je tuid že nastopila na nekaterih pripravljalnih tekmah, petkov turnir v Novi Gorici pa sodi prav v okvir priprav na ta do go dek. Spored: 17.00 Slovenija - Hrvaška; 18.30 Italija - poraženec prve tekme; 20.00 Italija - zmagovalec prve tek- 42-letni Andrea Zorzi, sedaj priznani komentator TV postaje Sky, je bil član italijanske reprezentance, ko si je ta prislužila naziva »generacija fenomenom« in »moštvo stoletja«. Za Italijo je do leta 1996 odigral 325 tekem. KROMA jadranje - Konec tedna v Izoli Kakovostni dvoboji za pokal Slovenije Nastopile bodo posadke med prvih 40 v Evropi IZOLA - Morje pred Izolo bo od petka do nedelje (od 15. do 17. julija) gostilo jadralsko dvobojevanje za pokal Slovenije (Slovenia match race cup), na kateri bo sodelovalo deset ekip, ki so med prvih 40 na svetovni lestvici, slovenske barve na jadrnicah J-24 pa bo zastopala posadka krmarja Jureta Orla. Slovenci so se pred dvema mesecema izkazali na podobni regati v Riminiju, kjer so s Francozi izgubili šele v finalu, sicer pa je Orel na 20. mestu svetovne lestvice dvobo-jevanja, najvišje doslej med vsemi slovenskimi jadralci. »Vsaka izmed desetih posadk lahko zmaga, tudi mi. Letos imamo že nekaj zahtevnih tekmovanj za seboj, nenazadnje v Riminiju, kjer smo se prebili do finala in šele tam izgubili dvoboj s Francozi z 2:3. S konkurenco se ne obremenjujemo, jo pa poznamo in cenimo. Bistveno bolj zahtevna pa je ta čas za nas sama organizacija tekmovanja, saj smo nekateri vpeti tudi v to delo. Če ne bi bilo našega prostovoljnega dela, bi bili stroški organizacije 100.000 evrov, tako pa bodo nekaj nižji,« je pojasnil krmar slovenske posadke Jure Orel. Jadralno društvo J-24 bo tekmovanje, ki je druge kategorije ISAF, pripravilo po zaključku finala Louisa Vuittona in pred odločilnimi boji za pokal Amerike. Med prijavljenimi so tudi take posadke, ki so že sodelovale na prestižnem pokalu Amerike. Nastop so potrdili Francoz Pierre Antoine Morvan (11. na svetovni lestvici), Italijan Matteo Simoncelli (14.) in Nemec Nemec Willim (19.). Orel bo imel v svoji posadki še Davorja Glavino, Karla Hmeljaka in Aleša Božnika. / ŠPORT Torek, 12. junija 2007 21 konjski šport - Mednarodna tekma v Trecu na Dolgi kroni Tekmovanje letos prvič čezmejno Sobotna orientacija v Dolini, Kozini, Miljah in Kopru Jahalno društvo Dolga Krona bo konec tedna gostilo 4. etapo državnega prvenstva v TREC-u, ki bo veljalo obenem tudi kot preizkušnja za evropski pokal. Požrtvovalni člani našega društva prirejajo to tekmovanje že četr to le to, in to vse bolj še, ta ko da se tekme iz leta v leto udeležuje več jaha-čev. Letos naj bi j ih bilo od 40 do 50, kar je za tovrstna tekmovanja (prevozi so zelo zahtevni) zelo dosti, prijavili pa so se tudi tekmovalci iz Velike Britanije in Avstrije. Posebnost letošnje izvedbe bo tudi v tem, da bo sobotna orientacijska preizkušnja prvič čezmejna. Vod stvo Dol ge Kro ne je že pri do bi lo vsa potrebna dovoljenja za prestop meje. Za boljše jahače kategorije 4 bo proga merila več kot 30 kilometrov, odvijala pa se bo po dolini Glinščice, občinah Kozina, Milje in Koper. Ocenjujejo, da bo zelo zahtevna. Zahtevno delo pa je bilo za člane tudi priprava večjezičnih topografskih kart in priprava vsega, kar spada k organizaciji. Za gledalce bo vsekakor »dostopnejši« ogled nedeljskih preizkušenj na Dolgi kroni, kjer se bodo tekmovalci pomerili najprej v dresuri (najhitrejša hoja, najpočasnejši galop), nato pa še v preskakovanju naravnih in umetnih ovir. To tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri zjutraj, spektakularno preskakovanje ovir bo na sporedu okoli 11. ure, zaključek z nagrajevanjem pa bo okoli 15. ure. Med samo tekmo bo deloval tudi kiosk. Dolga Krona pa tekmovanje ne bo le organizirala, ampak bo na njem sodelovala tudi s svojimi tekmovalci v članski kategoriji 1 ter v mladinski kategoriji, v kateri bodo klub zastopali Irina Počkar, Mija Slavec in Andrea Franco. NOGOMET Vesna najela mladega Milenkovica in Chebra Kriška Vesna, ki bo v prihodnji sezoni šestič zapored nastopala v elitni ligi, je najela dva nova mlada nogometaša. Obrambno vrsto bo okrepil tržaški Srb Marko Milenkovič (letnik 1988), ki je v letošnji sezoni branil barve mladinske ekipe Tri-estine v prvenstvu »Primavera«. »Plavi« dres bo v prihodnji sezoni oblekel tudi bočni igralec Matteo Cheber (letnik 1987), ki je letos igral pri San Giovanniju v promocijski ligi. Zanimivo je, da je Matteo drugi bratranec Vesninega zastavonoše Martina Chebra. Oba pripadata istemu letniku. NARAŠČAJNIKI Pomlad - Cormons 5:4 (1:1, 0:1) STRELEC POMLADI: Križmančič. POMLAD: Dedenaro, Pettirosso, Dolliani, Kovacic, Kuret, A. Čok, Križmančič, Jevnikar, Kerpan, Martini, Žerjal, Jan in Nik Škabar, Potleca, trener Kragelj. Kragljevi varovanci so v polfinalu tur-nija v Ogleju po enajstmetrovkah premagali moštvo iz Krmina in se uvrstili v sobotni finale. Igrali bodo proti zmagovalcu s tekme Sangiorgina - Azzurra. lokostrelstvo Dve prvi mesti za Katjo Ražem (Zarja) Katja Ražem, lokostrelka bazov-ske Zarje, je na nedeljskem mednarodnem tekmovanju v Poggiu pri Gorici osvojila odlično prvo mesto. Organizatorji so tekmo v poljskem lokostrelstvu (»hunter & field«) razdelili na dva dela: zjutraj je bil na sporedu medna-rod ni del, po pold ne pa še eta pa de žel -nega prvenstva. Osemindvajsetletna Ražmova je obakrat pometla z vso konkurenco: zjutraj je zbrala 269 točk, popoldne pa 45. V popoldanskem delu so tekmovalci imeli na razpolago le dvanajst puščic, streljali pa so na štiri tarče na različnih razdaljah. Pri Gorici je tekmoval tudi zmagovalec svetovnega prvenstva Fita, Slovenec Dejan Sitar iz Zagorja. Sitar, ki tekmuje za moštvo iz Novega mesta, je premočno slavil, saj je zbral rekordnih 358 točk (na največ 360 možnih). Katja Ražem bo v nedeljo znova tekmovala na Goriškem. Pri Gorici bo nastopil še en lokostrelec bazovske Zarje, Damijan Gregori. (jng) Mémorial P. Spazzapan: Sloga prvi polfinalist V ponedeljek se je na odprtem igrišču v Slovenskem športnem centru v Gorici pričel 26. moški odbojkarski memorial Petra Spazzapana, ki ga vsako leto organizira ŠZ Olympia. Uvodni troboj je osvojila Sloga, ki je z 2:0 premagala tako domačo Olympio ( (25:16, 25:22) kot Mos-so (25:21, 25:20). Slogaši, ki so se z zmago uvrstili v petkov polfinale, so nastopili z ekipo D lige, v kateri pa sta bila tudi drugoligaša Matevž Pe-terlin in Kristjan Stopar. Že v prvi tekmi dneva je okrepljena Mossa (Z Geottijem in Dreassijem) z 2:0 (25:22, 25:14) ugnala oslabljeno Olympio (brez Dornika in Faganela, a z veteranom Simonom Terpinom). Sinoči so bile na sporedu tekme skupine B med Olympio 2, PAV Natiso-nio in Prvačino. Danes zvečer (pričetek ob 19.45) bodo med sabo igrali Soča, Vivil in tržaška Altura. Finalne tekme bodo v soboto. Za žejne gledalce je na voljo kiosk. konjski sport Umarijeva dobro pričela v deželi namizni tenis - Sklepni mladinski turnir v Latisani Najmlajši Krasovi »dečki« stali na zmagovalnem odru Slovenska tekmovalka Jahalnega društva Torri di Slivia iz Slivnega Ingrid Umari je dobro pričela tudi letošnjo sezono FISE v western jahanju. Na prvih dveh (od skupno 7 preizkušenj) deželnega prvenstva je v mladinski kategoriji dosegla v Flumignanu in Maianu zelo dobre uvrstitve. V Flumignanu je bila v zvrsti trail horse druga,v reiningu pa prva, medtem ko je v maianu dosegla dve prvi mesti. Umarijeva, sicer dijakinja zadnjega razreda klasičnega li-ceja Prešeren v Trstu, nastopa že sedem let in je že štirikrat osovjila naslov deželne prvakinje. S svojim desetletnim samcem Steady and safe, s katerim tekmuje že štiri leta, pa trenira skoraj vsak dan. Barve kluba iz Slivnega na deželnem prvenstvu brani tudi komaj 12-let-na Roberta Trento, ki je v zvrsti western horsman ship dosegla eno 1. in eno 7. mesto, v zvrsti pleasure pa 3. in 2. mesto. Od leve Riccardo Onesti, Luca Bressan, Tomaž Milič, Mauro Bianchin Konec tedna se je odvijal v Latisani sklepni mladinski turnir, ki je svečano zaključil sezono mladih tekmovalcev, predvsem začetnikov pri AŠK KRAS. Žal se ni udeležila tega turnirja mlajša skupina tekmovalk zaradi poškodbe in družinskih razlogov. Edina slovenska predstavnica, ki je med drugim osvojila srebrno kolajno, je bila Goričanka Jasmin Lutman. To ji je bila za gotovo dodatna pomembna izkušnja pred nastopom na državnem finalu Ping Pong Kidsa, ki bo v Terniju od 22 do 24 junija. Za Kras je nastopalo kar precej malčkov: v kategoriji propaganda so merili pingpongaške veščine Julijan in Henrik Le-ghissa, Gabrijel Legiša, Denis Doliak, Tomaž Milič in Riccardo Onesti, pri kadetih pa je prvič uradno nastopal Miha Piapan. Slednji je stal nasproti boljšim in bolj izkušenim nasprotnikom, z nekaterimi pa se je enakovredno boril in kljub neznatnemu poznavanju tehničnih elementov (s treningi je začel šele letos), je dosegal nepričakovane točke. Pri mlajših smo zabeležili res lepe rezultate, saj smo osvojili eno prvo, eno tretje mesto, trije pa so se prebili do četrtfina-la in žal igrali tudi med sabo. Najmlajši osemletnik Krasove odprave se ni prebil iz kvalifikacijske skupine, a to je bilo povsem razumljivo. Bilje tudi najmlajši nastopajoči celega turnirja, ki seje spopadel s starejšimi osnovnošolci. Kot zanimivost naj povemo, da sta v tej fazi bodisi Tomaž Milič kot Riccardo Onesti zmagala proti Luci Bressan iz Gorice, fantku ki je bil prvi na deželni fazi osnovnošolskih mladinskih iger. Globalno smo bili z nastopom Kra-ševcev povsem zadovoljni, izkazalo pa se je, daje pot do konkretnejših rezultatov še zelo strma. V tej mlajši skupini (tudi pri deklicah) imamo dobre elemente, za njih v tej fazi pa je pomembno osvajanje pravilne tehnike in resnega pristopa do dela na treningih. Rezultati PROPAGANDA DEČKI: 1. Riccardo Onesti (Kras), 2. Luca Bressan (Azzurra Go), 3. Tomaž Milič, 5 - 8. Henrik Le-ghissa, Denis Doliak, Gabrijel Legiša (vsi Kras), med 32 - Julijan Leghissa PROPAGANDA DEKLICE: 1. Gob-bo (Rangers Ud), 2. Jasmin Lutman (Azzur-ra Go) KADETI: 1. Di Giusto (Gemona), med 32. Mihael Piapan (Kras). (M.M.) kolesarstvo V Vidmu Matteo Visintin (Devin) pred Petelinom Kolesarji SK Devin ZKB BCC so se konec preteklega tedna ponovno udeležili dirk v deželi. Najmlajši so se podali v kraj Treppo Grande pri Vidmu, kjer je društvo Cence Frenos Trep Grant priredil MTB Cross Country in privabil kar 103 kolesarje. Devinovec Matteo Visintin je kot običajno zmagal v kategoriji G5, čeprav je imel na začetku nekaj težav, ker mu ni uspel takojšen pobeg. Jan Petelin mu je sledil in bil drugi. V kategoriji G6 je bil Erik Mozan peti, zmagal je Patrik Milič (Team Isonzo). Naslednjega dne, v nedeljo pa so se udeležili Sprinta v kraju Cisterna di Coseano pri Vidmu. Klub Pedale Flaibanese je priredil dirko veljavno za 13.Pokal Pro Loco Cisterna in na startu se je zbralo kar 130 tekmovalcev. Matteo Visintin bi lahko zmagal, toda na startu ga je sodnik nekoliko predolgo zadržal. V kategoriji G6 je Erik Mozan osvojil 4. mesto, medtem ko sta bila ostala dva Devinova predstavnika Jan Petelin in Christian Ciacchi izločena v kvalifikacijah. Devinovi začetniki, ki jih vodi trener Loris Pianta, so se udeležili cestne dirke v kraju Casut di Fontanaferedda pri Pordenonu, kjer je krajevno društvo zbralo 46 kolesarjev, ki so prevozili 28,4 km dolgo progo s povprečno hitrostjo 30 km/h, Ob hudi vročini je nekaj kolesarjev skušalo že v začetku pobegniti, kar pa jim ni uspelo. Glavnina je tako pri-vozila skupaj skozi cilj. Charly Petelinje osvojil odlično peto mesto, dobro se je odrezal Simone Visintin z 10. mestom, zadovoljil je tudi Peter Sossi, ki zadnje čase zaradi bolezni ni treniral, vseeno je dokončal dirko v glavnini. Vrstni red 1. Marco Ros (Sacilese); 5. Charly Petelin; 10. Simone Visintin; 31. Peter Sossi. 22 Sreda, 13. junija 2007 mestre - Heineken Jammin Festival Glasbeni dogodek Festival, ki se je v prejšnjih letih dogajal v Imoli, se bo začeljutri Letos bo verjetno največji glasbeni festival na apeninskem polotoku praznoval desetletnico. Jubilejni Heineken Jammin Festival pa bo prinesel tudi veliko novost, saj se seli iz Imole. Letos je lokacija nam bližja, saj bo Heineken Jammin Festival v mestnem parku San Giuliano pri Mestrah. Gre za moderen park, ki nud raznovrstne atrakcije, za štiri dni pa bo najbrž postal evropska prestolnica glasbe. Na ogromnem odru se bodo namreč vrstili italijanski, evropski in svetovni glasbeni velikani. Gostom pa bodo nudili tudi razne storitve, ki jih bodo kratkočasile v pričakovanju na glasbene nastope. Na voljo bodo košarkarska in odbojkarska igrišča, igrišča za ameriški football, za odbojko na mivki, relax območje, kjer bodo na voljo tudi masaže, razni bifeji in široka ponudba kulinaričnih specialitet. Ob tem bo na voljo vsem podpisnikom abonmajev brezplačno kampiranje. O pomembnosti dogodka pa zgovorno pričajo nekatere številke: pri organizaciji je soudeleženih nad 720 oseb, akreditiranih je 450 novinarjev, delili bodo 30.000 litrov vode in nekaj de-settisoč litrov piva, glasbo in razvetljavo pa bodo omogočali 4 generatorji za skupnih 3.400 kilovatov. V Mestrah se bo od 14. do 17. junija nedvomno trlo ne samo na tisoče mladih, ki bodo hoteli uživati ob poslušanju vrhunske glasbe, ampak tudi pop in rock zvezdniki. Za nekatere širši množici znane skupine pa bo koncert v Mestrah edini v Italiji in le etapa daljše evropske turneje. To velja za skupine Pearl Jam, Smashing Pumpkins in Aerosmith. V uvodnem večeru, v četrtek, 14. junija, bodo od 15. ure dalje igrali sledeči pevci oziroma skupine: Idols Are Dead (vse štiri večere je uvodna skupina zmagovalka Heineken Jammin Festival Contesta 2007 za mlade skupine - letos jih je nastopalo 2.450), Laureen Harris, Mastodon, Domine, Stone Sour, Stayer, Iron Maiden. Na manjšem odru pa: Eclipse, Looking 4 A Name, The Fire Trails, Chupacabras, Cadaveric Crematorium in Extrema. Glavna atrakcija večera je torej skupina Iron Maiden, ki bo z nastopom začela ob 21.30. Že več desetletji aktivna heavy-metal skupina je po obdobju manjših uspehov znova popularna po zaslugi zadnjega iz glasbenega vidika nadvse uspelega albuma »A Matter of Life and Death«. Da bo prvi večer v znamenju trde glasbe, pa potrjuje prisotnost skupin Slayer in Motodon. Dan kasneje, v petek, 15. junija, bodo na vrsti sledeči interpreti: Captain Man-tell, Trikobalto, Le Mani, My Chemical Romance, Linkin Park in Pearl Jam. Na manjšem odru: Farmer Sea, The Banshee, Ritmo Tribale, Bud Spencer Blues Explosion, Miss Fraulein in Casino Royale, večer pa bo tu zaključil DJ Claudio Coccoluto. Dru- gi večer bo torej zaključila s koncertom od 21.30 dalje ameriška skupina Pearl Jam, ki je nastala na začetku zadnjega desetletja prejšnjega tisočletja v Seattlu. A izredno popularni so v tem obdobju tudi člani skupine Linkin Park, ki bodo nekako zadnja predskupina. V soboto, 16. junija, bodo kratkočasili prisotne Cherrysand, Malfunk, Mat-mata, Juliette&The Licks, Incubus, Smashing Pumpkins in Aerosmith na glavnem ter The Transisters, Missincat, Grandi Ani-mali Marini, Betty Ford Center, Volcano-man, Rezophonic in Finley ter DJ Mauro Picotto na manjšem. Za tretji večer pa so se organizatorji odločili za dvojno parado zvezd. Od 21.30 dalje bosta namreč nastopali dve vrhunski skupini, Smashing Pumpkins in Aerosmith. Slednjih res malokdo ne pozna, saj so na zeleni veji že tri desetletja, tokrat pa krožijo okoli sveta za promocijo zadnjega albuma »Honkin'On Hobo«. Nad sto milijonov prodanih plošč pa pove več kot tisoč besed. Zaključni večer bo, deset let po prvi izvedbi festivala, znova izključna domena Vasca Rossija, ki bo kot zadnji stopil na osrednji oder (vedno ob 21.30) po sledečih nastopajočih: Home, Pia, Ubik, Omar Pedrini, Fabrizio Moro, J-Ax. Na manjšem odru pa se bodo vrstili: Tribuna Ludu, Kut-so, Hormonauts, Fumisterie, Oink! ter Giuliano Palma s svojimi The Bluebeaters. Seveda največje zanimanje vlada prav za koncert največje italijanske rock zvezde, Vasca Rossija. Vasco bo s koncertom na Heineken Jammin Festivalu začel svojo letošnjo poletno turnejo. Oba dvojna koncerta tako v Milanu kot v Rimu sta že razprodana, ravno tako tisti v Anconi, Messini in Turinu, za koncert v Mestrah pa so prodali že veliko število vstopnic. Ob Mestrah so na razpolago le še vstopnice za koncert v Bariju. Vasco bo v Mestrah prvič v živo prepeval nekatere pesmi, ki jih bo vključil v nov album, ki je še v pripravi, ob tem pa se bo posvetil prepevanju zgodovinskih uspešnic, ki so med tisoči in tisoči zvestimi poslušalci rockerja iz Zoc-ce najbolj priljubljene. Nazadnje pa še cene. Vstopnice so relativno drage, čeprav je kakovost nastopajočih na zelo visoki ravni. Za posamezen večer bo treba odšteti 45 evrov (z običajnim dodatkom, če vstopnico kupite v preprodaji - dodatek velja tudi za obe vrsti abonmajev), abonma za zadnja dva večera (sobota in nedelja) je vreden 60 evrov, abonma za celotni glasbeni festival 160 evrov. Treba pa poudariti, da bo vstop v park mogoč že ob 10.uri zjutraj. Razne manjše oziroma nekoliko manj znane skupine bodo začele prepevati okoli 15.ure, tako da gre resnično za glasbeni dan, ne pa le večer... Iztok Furlanič ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI Danes, 13. junija ob 21.30, Rimski am-fiteater / »Nemogoči razgovori«, produkcija Stalno gledališče FJk za Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini. V petek, 15. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / »Proces proti Gaju Juliju Cezarju«, produkcija Teatro Stabile del-la Sardegna. V nedeljo, 17. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / »Helena«, produkcija La Contrada, Tržaško Stalno gledališče za Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini. V sredo, 20. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / »De rerum natura«, produkcija Stalno gledališče FJk za Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini. V četrtek, 21. junija ob 19.00, Park Mi-ramarskega gradu / »Praznik glasbe«, Godbeno društvo Viktor Parma, Trebče; ob 21.00 »Na krilih pesmi«, vokalno in instrumentalno potovanje po Evropi v organizaciji konservatorija G. Tartini. V petek, 22. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / »Bakhantke«, produkcija Slovensko stalno gledališče iz Trsta in Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA DOLINA Na K'luži V Petek, 22. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Dramska skupina KD Domovina iz Ospa nastopa s »Srečno vdovo«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. / Režija: Janusz Kica. Urniki: jutri, 14., v petek, 15. in v soboto, 16. junija ob 20.30. ŠKOCIJAN PRI DIVAČI V soboto, 23. junija ob 21.00 / Rado-slav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. SNG Nova Gorica v ko-produkciji s Kosovelovim domom Sežana. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 13. junija ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Razred«. Jutri, 14. junija ob 19.30 / Arthur Schnitzler: »Prostrana dežela«. V petek, 15. junija ob 19.30 / Lev Ni-kolajevič Tolstoj: »Ana Karenina«. Eugène Labiche, Botho Strauss / »Špa-rovček«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. junija ob 19.30 / Dane Zajc: »Medeja«. V sredo, 20. junija ob 19.30 / Roland PRIREDITVE Schimmelpfennig: »Ženska od prej«. V četrtek, 21. junija ob 19.30 / Meta Hočevar: »Smoletov vrt«. V petek, 22. junija ob 19.30 / Andrej E. Skubic: »Fužinski bluz«. Mala drama Danes, 13. junija ob 20.00 / Vasilij Vla-dimirovič Sigarev: »Ahasver«. Jutri, 14. in v petek, 15. junija ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Skopuh - najbolj skopa izvedba«. Gostuje Andrej Rozman Roza. V soboto, 16. junija ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V ponedeljek, 18. junija ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V torek, 19. junija ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 20. junija ob 20.00 / Ana La-sic: »Za zdaj nikjer«. V četrtek, 21. junija ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V petek, 22. junija ob 20.00 / »Črime-kundan ali Brezmadežni«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 13. junija ob 20.00 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. Jutri, 14. junija ob 19.00 / M. A. Bulgakov, M. Javornik: »Mojster in Margareta/Margareta in Mojster«. V petek,15. in v torek, 19. junija ob 20.00 / Kim Komljanec: »Škart«. V sredo, 20. junija ob 20.00 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. Mala scena MGL Danes, 13. junija ob 20.00 / Mara Zalite: »Zemljiški davek«. V ponedeljek, 18. junija ob 20.00 / »Hagada«, avtorski projekt Gregorja Čušina. V sredo, 20. junija ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje. Šentjakobsko gledališče V petek, 15. ob 19.30, v soboto, 16. in v petek, 29. junija ob 21.00 / V. C. Bren, J. Jenull, M. Bratuš: »Kaj ti je, deklica?«. GLASBA ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici V četrtek, 21. junija ob 20.00 / Jana Faj-diga - flavta in Meta Fajdiga - klavir. Cerkev Frančiškanskega samostana na Kostanjevici V torek, 26. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, Gorica. Zborovodja: Bogdan Kralj. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera. ■ 9. MEDNARODNI FESTIVAL KITARE Lipica - Poročna dvorana, ob 20.30 Danes, 13. junija / Gaelle Solal (Francija). Jutri, 14. junija / Jure Zdovc, Sanja Plohl (Slovenija). V petek, 15. junija / Jelica Mijanovic (Črna gora), Vera Ogrizovic (Srbija). V soboto, 16. junija / Robert Sharpe, Duo Spiritoso (ZDA - Kanada). V nedeljo, 17. junija / Duo McCleery -Stachowiak (Škotska - Belgija), Duo D'Antonio - Montanari (Italija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Don Pasquale«. / V okviru operne in baletne sezone 2006/07. Urnik: danes,13., jutri, 14. in v petek, 15. ob 20.30 ter v soboto, 16. junija ob 17.00. DOLINA Na K'luži V petek, 15. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Nastop skupine The Robles. DOBERDOB Na dvorišču pred župniščem V nedeljo, 17. junija ob 20.00 / SKD Hrast prireja Zaključni koncert. Gost večera bo Dekliški pevski zbor Rado-vič pod vodstvom Damijane Vončina. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg V četrtek, 21. junija ob 21.00 / Pro-menadni koncert Orkestra slovenske vojske in Vojaškega orkestra 14 iz Nemčije. Dirigenta: Andreja Šolar in Karl Kriner. Vstop prost. V slučaju neprimernega vremena bo prireditev v Amfiteatru. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 14. in v petek, 15. junija ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Zbor Consortium musicum. Dirigent: George Pehlivanian. Solisti: Oksana Dyka - sopran, Mirjam Kalin - alt, Branko Robinšak - tenor, Luciano Batinic - bariton. V četrtek, 21. junija ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: En Shao. V četrtek, 21. junija ob 20.15, Linhartova dvorana / »Glasbe sveta '07«: Uršula Ramoveš in Fantje iz Jazbeco-ve grape (Slo) in Majorstuen (Nor). Šentjakobsko gledališče V soboto, 16. junija ob 20.00 / Večer Flamenka - prireditev v organizaciji plesnega društva Flamenko. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL OSREDNJA SLOVESNOST - 15. junij - Grad Štanjel Grafike - 15. junij - december 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - 15. junij - 15. oktober - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - 16. junij - 15. september - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij -12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. MILJE Galerija Ugo Cara: do 22. junija razstavlja Giovanni Pulze »Angeli Metro-politani«. Odprto od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. DOLINA Torkla: "Junijski večeri 2007" - od 15. do 22. junija bo razstavljal Piero Conesta-bo. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): do 30. junija bo razstavljal Akvarele Radko Oketič. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. GORICA V galeriji Kulturnega doma: je do 30. junija odprta razstava »Fleurs« slikarja Claudija Pescija iz Bologne. Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provincia.gori-zia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. -/ ČEDAD Cerkev S. Maria dei Battuti: do 17. junija je na ogled fotografska razstava Riccarda Toffolettija »Znotraj vasi. Nediške doline 1968«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava kipov Milenka Kočevarja. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). Avla hotela Sabotin: / na ogled je fotografska razstava sprejetih in nagrajenih del 8. fotografskega natečaja Fotohit Sa-botin z naslovom Podobe okusnega. NOVA GORICA Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan od 10.00 do 19.00 je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Mestna galerija Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5 ): na ogled je razstava kustosinje Kavdije Figelj »Universe of Art / Vsemirje umetnosti«. Odprto do 28. junija z urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00; ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Goriška knjižnica Franceta Bevka, gostuje razstavo Pol stoletja, ki obeležuje lansko petdesetletnico delovanja Centra za konserviranje in restavri-ranje gradiv, ki deluje v okviru Arhiva Republike Slovenije. Avtor razstave je vodja Centra za konserviranje in re-stavriranje dr. Jedert Vodopivec. Razstava bo na ogled do 20. junija. KANAL Galerija Rika Debenjaka: v petek, 15. junija, ob 18.30 odprtje razstave z naslovom Valentin Stanič (Bodrež 1774 -Gorica 1847). Razstava bo odprta do 4. julija vsak torek, četrtek, petek in soboto od 17.00 do 19.00. DOBROVO Grad Dobrovo: od jutri, 14. junija, (otvoritev ob 20.00), bo v priredbi Branke Sulčič na ogled razstava »100 let bohinjske proge«. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. _AVSTRIJA_ CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: na ogled je razstava »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12.6.2007) Vodoravno: komunalec, akt, akademija, por, Rosina, Ermelo, Alen, nekrolog, Tirel, star, Ni, E. S., SAF, oratar, Edi Kralj, Iza, Aa le, ekonomati, Calori, A. O.; na sliki: Edi Kralj. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 13. junija 2007 2B Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije 6.45 Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes 9.35 Zelena linija - Zeleni meteo 10.25 Tg parlament 10.30 Deset minut za oddaje pristopanja 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Duhovnik in vreme 11.40 Nan.: Duhovnik med nami (i. Massimo Dapporto) 12.35 Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury, Daniel Pilon) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodartsvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Alessio Di Clemente, Corinne Clery) 15.20 TV film: Orgoglio (It., '03, i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pecci, Paolo Ferrari, 3. del) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Sestre McLeod 18.00 Nan.: Komisar Rex 18.50 Kviz: L' eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Iidentita' na- scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.10 TV film: La caccia (thriller, It., '05, r. Massimo Spano, i. Claudio Amendola, Alessio Boni) 23.30 Dnevnik 23.35 Aktualno: Overland 0.25 Dnevnik/Kino 1.05 Potihoma Rai Due 6.00 6.25 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 14.00 15.50 17.10 18.05 18.30 19.00 19.50 20.10 20.30 21.05 23.45 23.55 1.15 Tg2 Eat Parade Dok.: Seychelles Skoraj ob sedmih Variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Achab/Medicina 33/Nesamodenar Variete: Piazza Grande Dnevnik, Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje Variete: Italija na 2. (vodi Roberta Lanfranchi) Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice (i. Alyssa Milano, Rose McGowan, Erica Dane), 17.50 Andata e ritorno (i. Michele Botti-ni, Nadia Carminati) Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo 2 Nan.: Sentinel Hum. nan.: Piloti Risanke Dnevnik, vreme Reality: Idealna nevesta (vodi Roberta Lanfranchi) Dnevnik Variete: Balls of steel Tg parlament ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 10.50 12.00 12.25 13.00 13.10 14.00 14.50 Rai News 24, Morning News, Il caf- fe' Corradina Minea Mi smo zgodovina Film: Night song (dram., ZDA, '47, r. John Cromwell, i. Merle Obe- ron, Dana Andrews) Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Tg3 Agritre Nikoli ni prezgodaj Nan.: Moonlighting Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda 16.15 Tg3 Mladinski dnevnik 16.35 Variete: Melevisione 17.00 Nan.: Squadra Speciale Vienna - Krvave sledi 17.45 Dok.: Geo magazine 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Circo Massimo Show (vodi Fabrizio Frizzi) 23.00 Dnevnik, deželne vesti 23.10 Tg3 Primo Piano 23.45 Dok.: Bilo je leta... 0.40 Tg3 Night News 0.50 Mi smo zgodovina u Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.20 Kapljice zgodovine 6.25 Nan.: Velika dolina, 7.40 Pot za Avonleo, 8.40 Nash Bridges 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Balko 16.00 Nad.: Steze 16.25 Film: Erasmo il lentigginoso (kom., ZDA, '65, i. James Stewart) 18.55 Dnevnik in vreme 19.55 Aktualnosti Tg4 20.10 Nad.: Poirot 21.05 Film: Ricky & Barbba (kom., It., '92, r.-i. Christian De Sica, Renato Poz-zetto, Francesca Reggiani) 23.05 Film: Il cartaio (thriller, It., '03, r. Dario Argento, i. Stefania Rocca) 1.10 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.50 TV film: La clinica degli animali (kom., ZDA, '03, i. Mike Farrel, Sebastian Spence) 9.40 Tg5 Borza Flash/Meteo 5 11.00 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy - Pravice narodov (i. Amy Brenneman, Tyne Daly) 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Antonio Sabato jr., Patrick Duffy) 14.10 Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, Anna Safroncik, Alessandro Mario) 14.45 Nad.: Vivere 15.15 TV film: Concerto per mio figlio (dram., Avstrija, '05, i. Erol Sander, Aaron Altaras, Barbara Wussow) 17.00 Tg5 minut dnevnik 17.05 Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sandra Schreiber, Sonja Gerhardt) 17.35 Nad.: Tempesta d' amore 8i. Miriam Karuse, Dirk Galuba) 18.50 Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 TV film: Apocalypse (dram., ZDA, '06, r. John Lafia, i. Kim Delaney, Dave Cubitt, Melissa S. Anderson) 23.20 Tg com/Meteo5 1.20 Nočni dnevnik Tg5 1.50 Moderna kultura O Italia 1 6.10 7.05 9.55 10.25 12.25 13.40 15.00 17.00 18.00 18.30 19.05 19.40 21.00 22.50 0.40 1.55 Nan.: Arnold Variete za najmlajše Nan.: Willy, princ Bel Aira - Filozofija življenja Nan.: Hercules, 11.25 Xena v svetu Morfeja (i. Lucy Lawless) Odprti studio, 13.00 Šport Risanke: Detektiv Conan Nan.: Beverly Hills, 90210 - 20. obletnica, 15.55 Blue Water High (i. Gabrielle Scollay) Risanke Nan.: Raven - Sončni žarki (i. Raven Symone, Sydney Park) Odprti studio, vreme Nan.: Love bugs 3 Nan.: Will & Grace - Obletnica poroke (i. Debra Messing, Eric McCormack, Alan Dale) Nan.: Ugly Betty (i. Salma Hayek, Eric Mabius, America Ferrera) Film: Old School (kom., ZDA, '03, r. Todd Phillips, i. Luke Wilson) Šport, Odprti studio Nan.: Buffy 13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki in odmevi 9.35 Nad.: Verdi (r. R. Castellani, i. Ronald Pickup, C. Fracci) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 2 13.05 Lunch Time 11.15 Informativna odd.: Kaj veš o Afriki? 14.05 Tržaška pokrajina predstavlja: Gledališča v gledališču 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.00 Vprašanja zdravniku 19.55 Športna oddaja 21.05 Aktualna odd.: Stoa' 22.45 Vprašanja Illyju 23.35 Rubrika o potovanjih 0.00 Nan.: Bugs (i. Craig McLachland), 0.45 Bonanza LA 6.00 9.30 10.25 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30 23.35 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik Dok.: Lovci na izgubljene zaklade Nan.: Na Alicinem dvoru, 11.30 Angelski dotik Film: Rapina al sole (krim., Fr., '65, i. J.-P. Belmondo) Nan.: Matlock Nan.: Star Trek Voyager, 19.00 Murder call Osem in pol Aktualna odd.: Nirvana Nan.: The L World, 0.35 Twisted - Finding Frank Jr Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.45 10.00 10.25 10.45 11.10 12.00 13.00 13.25 13.55 14.05 15.00 15.10 15.45 16.05 16.40 17.00 17.35 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 21.25 22.00 23.05 0.20 1.15 Kultura, Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Žogarija, ko igra se mularija Nan.: Podstrešje Ris.: Grdi raček Tine Zlatko Zakladko: Potepanje okrog Metlike Knjiga mene briga: Samuel Beckett - Igre Dok.: Manasslu - pot h gori, pot k prijatelju Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Podoba podobe Odpeti pesniki Dokumentarec meseca: Kočevska reka nekoč in danes Poročila, promet Hidak-Mostovi Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu Pod klobukom: Mladi glasbeni talenti Otroška odd. o knjigah: Bukvožer - Srebro iz modre špilje, 16.45 Tako in tako in sploh Novice. Slovenska kronika.Šport. Vreme Z vami Žrebanje Lota Risanka Vreme, dnevnik Vreme. Šport Sedmi pečat - Jutrišnje vreme (kom.-dram., Poljska, '03, r.-i. Jer-zy Sthur, Malgorzata Zajaczkow-ska) Dok. feljton: Grafit kriminal Odmevi, vreme, šport Omizje: Sveto in svet Z vami Dnevnik Jr Slovenija 2 6.30 9.30 Zabavni infokanal 9.00 12.05 TV prodaja 11.00 Otroški infokanal 12.35 Dok. nan.: Pod evropskim nebom 13.05 Hri-bar 14.10 Miss Slovenije 15.00 Lestvica na drugem 15.45 Dok.: Goya - pot v smrt 16.30 Mozaik 17.25 Mostovi-hidak 18.00 Poročila 18.05 Kalejdoskop 19.00 Dediščina Evrope - Dok. igrana nad.: Hanibal, sovražnik Rima (VB) 20.00 Pogovorna odd.: Tarča- Pdnedbne spremembe (vodi Lidija Hren) 21.30 Dok.: Črno na belem - 25 let Nove revije 22.20 Kolesarska dirka po Sloveniji 22.40 TV priredba predstave AGRFT: Služkinji (Jean Genet) 23.35 Slovenska jazz scena: Clairaudient Band 0.55 Film: Gorovi z njo - Hable con ella (dram., Šp., '02, r. Pedro Almodovar, i. Javier Camara, Dario Grandinetti, Leonor Watling) 2.50 Zabavni infokanal Koper 14.00 14.20 14.40 15.10 16.30 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 22.05 22.20 22.50 23.20 0.10 0.25 11.00 17.00 18.00 18.40 18.45 19.10 19.40 20.00 20.30 21.00 22.00 23.00 23.30 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Zaradi njega (ZDA, '46, i. Deanna Durbin, C. Laughton) 25. Medn. pokal v plesih Dok.: Sprehodi po stari Ljubljani Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Pogovorimo se o... Istra skozi čas - Dolgo 19. stoletje (5. del) Vsedanes - TV dnevnik Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Artevisione Iz arhiva po vaših željah Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik i Tv Primorka Videostrani Športni ponedeljek Čas za nas Napoved dnevnika Rally magazin Med Sočo in Nadižo Na živce mi gre Dnevnik, vreme Kultura: Kaj dogaja Odstiranja z Barbaro Lombergar Klepet na kvadrat Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z B. Devetakom in M. Sanci-nom; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga: Miguel de Cervantes Saavedra: Veleumni plemič Don Kihot iz Manče (r. Jože Babič, 8. del); 10.30 Glasbeni listi: 70.-80.-90. leta; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene, sledijo Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Glasbena skrinjica; 18.00 Sporazumevajmo se brez prepira; 18.40 Jezikovna rubrika: Slovenščina, naš jezik - O vračanju anahroniz-mov v medijski prostor (N. Komac); 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Naša pomlad 2007: Nova Gorica in Zemo-no; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone Tomac RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimko-va delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Velika sestra; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 11.00 Let 35; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Kviz ob 35-letnici Vala 202; 18.00 Vzhodno od rocka in Ekspres; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Let 35; 20.00 Odprti termin; 21.00 Športna pogovorna odd. ; 22.30 Na piedestal; 23.30 Zimzelene melodije. SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nove poetike; 22.20 Kako zabobnati slavo; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Sreda, 13. junija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 Dolžina dneva 15.40 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 3.16 in zatone ob 19.35 bioprognoza Predvsem sredi dneva in popoldne bodo občutljivi ljudje še imeli z vremenom povezane težave; prehodno se bodo okrepili tudi nekateri bolezenski znaki. plimovanje Danes: ob 3.41 najnižje -68 cm, ob 10.16 najvišje 25 cm, ob 15.14 najnižje -15 cm, ob 21.16 najvišje 61 cm. Jutri: ob 4.20 najnižje -72 cm, ob 11.03 najvišje 28 cm, ob 16.02 najnižje -10 cm, ob 21.55 najvišje 57 cm. temperature v gorah oc 500 m ...........25 2000 m...........10 1000 m...........20 2500 m............7 1500 m...........15 2864 m............5 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8,5, v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp ^Povečini bo oblačno z zmernimi do ponekod močnimi pa- Jutri in v petek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo Predvsem popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Več sončnega vremena in manj neviht bo v vzhodni Sloveniji. Pihal bo jugozahodni veter. haag - Mednarodno sodišče za vojne zločine Milan Martic obsojen na 35 let ječe florida - Po uspešnem poletu raketoplana Atlantis Vesoljska »delavca« v brezzračnem prostoru Obsojeni Milan Martič je svoj vzpon začel kot poveljnik milice v Kninu ANSA Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je včeraj obsodilo na 35 let zapora nekdanjega predsednika samooklicane Republike Srbske krajine Milana Martica, ki so ga spoznali za odgovornega poboja več sto nesrbskih prebivalcev v vojni na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Martica so tudi spoznali za krivega ukaza dvodnevnega obstreljevanja Zagreba s kasetnimi bombami.Sodniki so presodili, da je Martic, »kot najpomembnejši in najvplivnejši politik« v Srbski krajini vedel »za obseg zločinov storjenih proti nesrbskemu prebivalstvu«, ki so več sto tisoč Hrvatov pognali v beg s tega območja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tričlanski sodni senat je po poročanju AP ugotovil, da je bil Martic globoko vpleten v kriminalno zaroto z drugimi srbskimi voditelji, vključno s Sloboda-nom Miloševicem, Ratkom Mladičem in Radovanom Karadžičem, ki so hoteli izoblikovati etnično čisto »veliko Srbijo«, ki bi vključevala okoli tretjino Hrvaške. Predsedujoči sodnik Bakone Moloto je pri opisu napadov Marticevih sil na hrvaške vasi dejal, da so se po tem, ko se je polegel prvi udar srbskih sil, »pričela pobijanja in nasilje nad civilnim nesrbskim prebivalstvom, ki mu ni uspelo pobegniti«. »Hiše, cerkve in lastnina so bile uničene, razmahnilo pa se je plenjenje,« je dejal Moloto. Martič je ob prebiranju razsodbe mirno stal in ni kazal nobenih čustev. Sojenje bivšemu notranjemu ministru in predsedniku Srbske krajine se je začelo 13. decembra 2005, haaško sodišče pa ga v 19 točkah obtožuje zločinov v hrvaški Kninski krajini, Zagrebu ter BiH med vojno med letoma 1991 in 1995. Obtožen je bil po osebni in poveljniški odgovornosti. Martic je bil včeraj obsojen v 16 točkah obtožnice, oproščen pa je bil obtožbe iztrebljanja. Sodniki so opustili še dve točki, saj sta po njihovih navedbah zajeti v drugih točkah obtožnice. Martic, ki se je po koncu vojne skril v Srbiji, se je haaškemu sodišču predal leta 2002, v haaškem priporu pa je od maja 2002. Sprva je bil obtožen samo za raketiranje Zagreba, decembra 2002 pa je haaško tožilstvo razširilo obtožnico, ki ga sedaj bremeni sodelovanja v skupinskem zločinskem delovanju med letoma 1991 in 1995, s ciljem nasilne odstranitve večjega dela hrvaškega, muslimanskega in drugega nesrbskega prebivalstva s približno tretjine hrvaškega ozemlja in večjega dela BiH, da bi jih priključili Veliki Srbiji. (STA) CAPE CANAVERAL - Ameriška astronavta Jim Raily in Danny Olivas, sta v petek poletela v vesolje z raketoplanom Atlantis in se uspešno spojila z vesoljsko postajo v zemeljski orbiti. Včeraj sta opravila prvega od treh predvidenih »sprehodov« v brezzračnem prostoru. To je bil pravzaprav kar zahteven delovni dan, ki j trajal 6 ur in 15 minut, kar j e nekaj manj, kot je bilo prvotno predvideno. Astronavta sta imela nalogo pripeti na postajo 15 metrrov dolgo in 16 ton težko aluminijasto strukturo. ki bo nosila več po-memb nih apa ra tur, med te mi tu di celice za pridobivanje sončne energije. Prvi del naloge sta vesoljca opravila uzspešno, za dokončanje projekta pa bosta v naslednjih urah potrebna še dva dalovna spre-ho da. Po tis kov nih vi rih ame riš ke vesoljske agencije Nasa pa bo po treh na čr to va nih očit no po tre ben še če tr ti spre hod, ta pa bo na me - njen popravilu termične prevleke ra ke to pla na, ki je bi la po ško do va -na prejš nji pe tek ob iz strel it vi. Znanstveniki vesoljskega centra v Cape Canaveralu, ki so bili zaradi okvare precej zaskrbljeni, ocenjujejo, daje popravilo povsem izvedljivo. Po četrtem delovnam sprehodu v vesolju in delu na vesoljski postaji se bosta astronavta z raketoplanom vrnila domov, njun po-vratek pa pričakujejo 21. junija na Floridi. (STA)