198. številka. Ljubljana, v četrtek 28. avgusta. XVII. leto, 1884. Uhaja vsak dan ivetfr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za v»e leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbc leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bb po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od četiristopne petit-vrate po 6 kr., oe se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta . . ...... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4- „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upratrtvištvo ,,Slov. Naroda*4. Še jedenkrat volitev na Notranjskem. Pečati se nam je i danes s tem predmetom, ker smo tako obljubili in ker je volitev v Postojini naj-interesantneja mej vsemi, kar smo jih doslej imeli, prava specijaliteta. Godile so se pri tem izboru take stvari, da je vsekako vredno in perpetuam rei me-moriam zabeležiti jih, kar bode v pouk in prid nam in zanamcem. V prvej vrati treba je premotriti delovanje in postopanje najvažnejega faktorja, visoke naše deželne vlade, one vlade, ki je še nedavno patetično nagla-šala svobodo volitve, ki je pa pri notranjskej volitvi neprestano stala sredi arene. Ni se zmenila za volitve v veleposestvu kranjskem, ki Bi je z lahkoto izbralo dva nova fakcijozna poslanca, ni se brigala za volitev v volilnem okraji RibnicUKočevji, od koder dobimo tudi fakcijoznega zastopnika v zbornico, za vse te tri Bedeže ni imela najmanjšega zanimanja, ker je vso bvojo pozornost, vse svoje sile, svoj ugled zastavila za volitev v Postojini ter ves svoj vladni stroj gonila s podvojeno parno silo. Naj- novejši dnevnik sukal je dan na dan v svojih pokornih rokah blatno brizgalnico, s katero je grdil in sumničil radikalno stranko in njenega kandidata, v jedno mer poudarjajoč, da je vsemu svetovnemu zlu kriv le slovenski radikalizem, katerega bi po vsej sili radi izumili. Razni poverjeniki in agentje Švigali bo okolu volilcev, obetajoč jim razne blaginje in sladkosti in trdeč njim, da se z izvolitvijo vladnega kandidata prikupijo okrajnemu glavarju grofu P., ki ima, kakor je oči vestno, veliko upliva. Ne vemo sicer, vsaj ne upamo si trditi, so li taki agentje za to imeli pristno pooblastilo v žepu, a Ito bi je res imeli, obžalovati bi morali kaj ta-cega z dna srca, a to pa dobro vemo, da tudi omenjeni okrajni glavar ni držal križema rok, marveč blagovolil tega ali onega počastiti s svojim pohodom, osrčevati že pridobljene, utrjevati omahljivce in ne-odločneže. In tako je šlo dalje od najoblastneje gospode do najzadnjega praktikanta in sluge, vse je zatrjevalo, da vladi godi le tak poslanec, ki je ofici-jozno uniformovan, da morajo volilci voliti le tacega poslanca, ki nema lastne volje, ali si vsaj ne upa, kazati jo. Naravno je, da mora tolik pritisk imeti nekoliko vidnega vspeha in da je vlada z J9dnako gorečnostjo posegla mej veleposestnike, zmagala bi bila že lani in ne bilo bi treba znane ne posebno ugledne „Concentrirung nach rttckwH,rts". S tem svojim postopanjem je vlada sicer po kazala, da njen stroj tudi nekaj zmore, a pokazala je tudi svojo strast, in to je od zla, to bi ne smelo biti. Kazim izrednega pritiska vlade, o katerem utegnemo pri priliki še marsikaj zauimljivega povedati, pokazal se je nov vladen boritelj na volišči in to so bili naši duhovniki, ki so kar čez noč navdušili se za vladnega kandidata in na vse kriplje delali proti kandidatu radikalne stranke dr. Zamiku. Slednji imel je pa jako neugoden položaj. Ker ni rodom Notraujec, itak že ni za poslanca sposoben in ker ima vrhu tega na sebi neizbrisljivi greh doktorske diplome, Be nikakor voliti ne sme, tako vsaj slove naša najnovejša politična dogma. A kar je največ uplivalo na izid, bilo je to, da dr. Zarnik sam niti kandidoval ni. Na vsa prigovarjanja in dopisavanja odgovarjal je stereotipno: da bode sicer poslanstvo prevzel, ko bi bi! izvoljen, da pa sam na noben način ne kandiduje. In za vsega volilnega gibanja ni za svojo kandidaturo niti črke napisal, niti jednoga volilca ogovoril. Ker je prostovoljno odložil mandat, smatral je za svojo dolžnost, biti popolnem pasivnim in čakati, kaj poreče narod. Da se je odrekel temu svojemu preverjenju, bil bi izid takoj s početka drugačen in zmagal bi bi) kljubu vsem naporom vlade in duhovščine. A dasi so bili navedeni uzroki in činitelji dovolj neugodni, ipak se je v dan volitve pri Vičiči zbralo 48 Zarnikovih volilnih mož, ki bi bili sigurno vsi zanj glasovali, da se ni v glavnem stanu v Logatci izumila prefrigana spletka, katero bo, kakor Ahajci znanega Trojanskega konja, spravili na volišče. S sleparstvom, kakor je vsakdo lahko raz-videl iz včerajšnjega članka, omamili so nekatere volilce, laž in licemerstvo bila sta vladne stranke sobojevnika. Ko so vladni korteši prišli na VičiČevo dvorišče, bi si bili naši somišljeniki pač morali misliti: „Times Danaos et dona ferentes", kajti nikdar se še ni dogodilo, da bi veČina, če tudi neznatna, sto-prav pred volitvi ju manjšini ponujala kompromis. A do sedaj je v Slovencih še veljala moška beHeda, uikdo bi si ne bil domišljeval, da bodo volilni možje, do Bedaj znani kot poštenjaki, katere je narod s svojim zaupanjem počastil, to zaupanje zlorabili v ta namen, da bodo svoje sorojake, svoje sosede, prevarili, slepili in da bodo mik illi svojo častno besedo. Ne toliko nepričakovani izid, ampak ta prevara je črni madež notranjske volitve, ta črui madež nam svedoči, da se še dolgo ne bode izpolnila blagega pesnika iskrena želja, „da bomo narod poštenjakov", temveč da se korupcija trosi in se je že zaneBla mej maso naroda. S tem so obrisani uzroki izidu notranjske volitve, prestaje nam še uvaj.iti posledice. No, slednje ne bodo tolike, da bi svetovna obla skočila iz stečajev, par dnij „koribantičen hrup" v predalih vsled te dogodbe galvanizovanega najnovejšega dnevnika, par strastnih člankov, potem pa bode zopet polegla prejšnja apatija nad deželo in ležala bode tako trdovratno in vztrajno, kakor leži Šumanova slo- LISTEK. Potovanje križem domovine. Opisuje Prostoslav Kretanov. xxxx Ob Vrhniških izvorih Ljubljanice. Večerni Bomrak je razpenjal prozorno-senčne svoje zavese od ho I mu do holma, ko sem korakal po široki, polagoma se znižujoči cesti navzdol proti Vrhniki. Bil je mil vspomladen večer, razlivajoč po mehkem vzduhu laskavo cvetne vonjave. Po ognjiščih obcestnih hiš so plapolali že tu pa tam rdeči zublji okrog zakajenih loncev, v katerih so brdke gospodinje kuhale večerjo . . . Ni ga menda kmalu prizora, kateri bi okretnega potnika toli živo spominal na — dom, nego-li tak večeren ogenj. Zjutraj,, ko se po nočni temoti zemlji v rosni obraz zopet nasmiha beli dan, pristnega potnika ne stane v zadublem zidovji; o polnilne, ko zlati Bolnčni sijaj oblija vesoljno stvarstvo, zre on z naročja hladilne sence zamaknen v širni božji svet; toda, ko se na večer utrujena priroda pripravlja k počitku in se vsaka stvar umiče v za- vetje svojega domovja, poloti se osamljenega potnika taleče hrepenenje po krepilnem odmoru v zatišji svojega doma, stoječega daleč tam nekje za gorami v tihi dolini . . . Nehote mu vsplava duh na cvetoče trate brezskrbne mladosti, v blaženo naročje očetove hiše in pred očmi mu ustajajo mične po -dobe iz davno minolih let, ko je sedel v krogu svojih bratcev in sestric na domačem ognjišči, opazo-vaje blago svojo mater ob pripravljanji željno pričakovane večerje. In kakšno je bilo veselje, ko so se naposled vrnili „oČkau s polja z 6tiko na rami . . .! Oj blažene brezbrižnosti otročje! . . Dolga vrsta let je pretekla od one dobe. Očeta so že davno odnesli ven na samotno pokopališče in ondu ob tihem, zapuščenem ognjišči poseda menda zdaj sivolasa mati, sama, verno prishi-škaje, da-li se np vrne kateri njenih ljubljenih po Širnem sveti razkropljenih sinov, predno zatisne ona trudne svoje oči . . . Nevedoma pospeši pri jednakih spomiuih utrujeni potnik korake. Tu se mu razgrinjajo pred razburjeno dušo pisane slike vseh raznovrstnih življenskih postaj in glej! zopet se mu duh zagleda v ginljiv prizor: daleč ondu na sredi puščave mostne niči- mernosti sloni ob samotnem prozoru zamišljena deva, sanjavo zroča v zlati blišč večerne zore, iz katere se jej pred dušnim vidom dviguje bled — Tu je pridrČal za menoj jadern koleselj in čuj! znan glas me vzdrami iz zalih spominov: „Hoj, prijatelj Kretanov, kam pa tako zamišljen?" Bil je jovijalni moj Vrhniški prijatelj Gabrijel. Ko sem mu označil smoter svoje istodnevne hoje, prisedem k njemu na voz in črez deset minut bila Bva na — Vrhniki. Vrhničanje so isti večer pokopali nagajivega — aprila in sicer kakor toli odličnemu mrliču pri-8tuje, z godbo. Da bo tudi naju z Gabrijelom povabili na misterijozno, za neblagim pokojnikom prirejeno „trizno", razume se pač samo ob sebi; in ko bi hotel opisati vse obrede te poganske svečanosti, nupredel bi kakemu supergenijalnemu listkarju gradiva za petnajst ponarejenih feljtonov, zlasti, če bi mu ovadil, da so se poslednji aprilovi pogrebci razhajali še le ondaj, ko je Vrhniška godba z zvenečo budnico oznanjala rojstvo njegovega naslednika — „zlatega majnika" . , . Drugi dan — bil je pristen prvi majnik, vreden, da bi ga bila z glasbo pozdravila sama prestavljena vensko-grška slovnica na nekej mizi že nekoliko mesecev, kajti delavnost vlade nasproti nam Slovencem je le negativna, in sedaj, ko je glavni strah proč, ne bode nobenega povoda več za energično delovanje. Vladno glasilo že ve pripovedovati, da se v razburjene duhove že vrača dolgo pogrešani mir, žal, da ni povedal, pri katerih vratih — mi pa smo tega mnenja, da je položaj ostal tak, kakeršen je bil, preverjeni smo celo, da se Notranjci že danes kesajo svojega glasovanja in svoje lahkovernosti, vsled katere so sami utaknili glavo v lokavo nastavljeno zanjko, preverjeni pa tudi, da volitev v Postoj ini nikdar več ne bode imela jednacega izida! Politični razgled. Kot ran Je dežele. V L j ubij an i 28. avgusta. Pri »tirsUHi deželnozborskih volitvah dobili so veleposestvu liberalni kandidati po 107, konservativni pa po 58 glasov. Štajerski deželni zbor je sedaj popolnem voljen. Izmej njegovih 63 članov je 39 liberalcev, 13 nemških kouservativcev, ako se k njim prištejeta oba deželna škofa, in 8 Slovencev. Glas rektorja magnificusa Graškega vseučilišča bode sedaj liberalen, sedaj konservativen, iz katere fakultete bode izbran. Nemški liberalci bodo sedaj tam zopet vladali daljnih šest let in zatirali Slovence. H kratu pa že skrbe, da bi še pri bodočih volitvah Čez Šest let obdržali večino. Sedanji volilni odbor veleposestva so proglasili za stalni volilni odbor štajerskih liberalnih veleposestnikov za vse volitve v deželni in državni zbor, ki bode ob jednem imel posredovati stalno zvezo mej volilci in izvoljenimi in bode zato skrbel, da se bodo sklicevali vsako leto shodi volilcev v raznih krajih. Da bode pa mogel biti svojej nalogi kos, pomnožil ae je na petnajst članov. Tako skrbo naši nasprotniki, da ob-drže večino, mi pa navadno nič ne Htorimo. Ali bi mari ne bilo umestno, da bi na Kranjskem se ustanovil tak volilni odbor tudi za kmetske občine, ki bi iraeJ skrbeti, da bi poslanci v praksi ostali v zveri s svoj:mi volilci, ne pa samo v teoriji, da bi redno vsako leto poročali o svojem delovanji. Le tako je mogoče, da dobimo zntvedne volilce, katerih vsaka sapa od zgoraj ne bode nagnila na katero stran koli. Samo časopisi ne zadostujejo, ker jih mnogi ne čitajo, treba je žive besede. Govorjena beseda ima tudi več upliva, nego mrtve črke. Poleg tega pa volilci spoznajo, da se poslanec res zanje kaj briga, da mu ueso samo glasovno orodje. Da so volitve na Štajerskem za nas letos tako Bijajno izpale, kljubu vsem sleparskim agitacijam naših nasprotni U ov, imamo se največ zahval ti mnogim volilnim shodom in dobrej organizaciji naše stranke. Tudi na Kranjskem se moramo vedno spominjati besed pokojnega Jurčiča, ki je veduo nam klical: „Organizujmo se!u 1. septembra imajo vsi klubi poljskih deželnih poslancev konierenco, da ne dogovore o programu za bodoče zasedanje gali&kega deželuega zbora. V merodajnih krogih so se že neki odločili, da se bode takoj prve dni formalno zaključilo zasedanje in otvorilo novo. V novem zasedanji bode deželni zbor posvetoval se o novem ljudskošolskem zakonu in budgetu za leto 1885. — „Czasu misli, da vna-nja politika naše države ne bode imela tega slabega upliva za gališke Poljake, kakor so nekateri listi hotel' vedeti. Če se vlada obrne nasproti Poljakom, potem bi pa pal Taatfe, in to bi napravilo veliko zmešnjavo, kakeršnih krona nikakor ne more želeti. In ko bi se udala Avstrija ruskemu in nemškemu uplivu, prenehala bi biti velevlast in postala bi tra- naša stolica! — sprehajala sva 8e z Gabrijelom po širni cesti gori in doli. Pestro, rožnato cvetje se je zibalo po košatih, ob cesti rastočih jablanah, prepredenih s bliščečim pajčolanom zlatih solučnih žarkov. Zdaj še le, o Bvitu vspomladanskega solnca sem se prepričal, da sem se ob prvem svojem pohodu bil navzel o Vrhniki neopravičenih krivih nazorov ter uvidel, kam nas zavede več ali manje vse potopiBce preobčutljivo subjektivnost! Ker je takrat bil slučajno oblačen dan in po ulicah razgnanega nekoliko blato, odšel sem v svoji čmerikavosti s slabim mnenjem o prijaznem, imovitem Vrhniškem trgu, katerega sem se dosledno izogibal, dokler me ni slučaj pri vedel zopet v njegovo obsežje; a zdaj ko se razprostira tu pred mojim v radosti zbistre-nim pogledom, oblit s čarobnim vspomladnim bleskom, ne morem se nagledati slikovite njegove pokrajinske lege s prekrasno v širnem okrožji se raz-grebajočo panoramo. Vrhnika je razpostavljena v podolgasti, v lok zaviti potezi ob vznožji jasnega holma, na katerem m- dviga bela Stara Vrhniška cerkva. V južnozahod-nem ozadji se vije v raztegoeuem polukrogu valovito obrisan okvir gozdnatih hribov, dočim se na iztočni stri*ni širi razplo.sčena ravan po močvirji tja bant v tej zvezi. T*»ga pa še Nemčija oe mire ie-leti, kajti imeti hoče v Avstriji silnega zaveznika. Naj pride, kar koli hoče, zgodovina bode pokazala, da so Poljaki in prednostni njib položaj v državi potrebni za moč države same. V hrvatskem saboru je poslanec Dorić stavil nek predlog za varstvo svobode pri volitvah v sabor. Določbe tega predloga vzete so iz Derenči-novega načrta kazenskega zakonika in bo biBtveno podobne dotičnim določilom na Ogerskem. Take določbe bi bile pač potrebne sedaj na Hrvatskem, ko je pričakovati silnega vladnega pritiska, a ni verjeti, da bi ga vsprejela .sedanja večina sabora, ker b tem bi mnogo mandatov izgubila, pa celo prišla v manjšino. Hrvatski narod tudi vedno bolj spoznava slabo gospodarstvo sedanje saborske večine, ko le tako pleše, kakor jej Madjarji godejo, in le z velikim vladnim pritiskom in sleparijami je mogoče zmagati vladnim kimovcem. V u a u j <* države. Iz Petrograda bo poroča raznim listom, da bode shod treh ceaarfeir najbrž v Skieroe-wicah na Rusko-Poljskem in sicer sredi meseca septembra. Ta kraj je 63 vrst od Var&avo ob Varšav-sko-Dunajske) železnici. Srbsko finančno ministerstvo je imenovalo 80 cenilnih komisij, katere takoj začuo svoje delo. Njih naloga je baviti ho z ljudskim štetjem, popisovati premoženje in ceniti zemljo, in vse to zvrniti kolikor se da hitro, da bode prej moč urediti davke. — V ponedeljek odpotuje srbski kralj čez Pešto, in Dunaj v VViesbaden. 4. septembra pride zopet na Dunaj nazaj, da bode pri vojaških manevrih. — Kmalu Be začne graditi železnica Lepova-Kragujevac, katero delo je prevzel srbski konaorcij Marković in drugovi. Profesor PetrogradBkega vsevčilišča Lamanski, ki je tudi Član slovanskega blagotvoriteljnega obče stva Petrogradsk ega odide v kratkem v V/lioilno Kumelljo. Bavil se bode z etnografičnimi in ar-heologičnimi študijami. Nemški kancelar sedaj iz Varzina vodi veliko svetovuo politiko. Državniki tujih držav često hodijo k njemu. (Govori se, da kmalu zopet pojie Giers v Varzin, francoski poslanik Courcel je pa že tam. Prvi bode skušal še bolj utrditi rusko-oemško prijateljstvo, in ob jednem se posvetoval o druzih važnih političnih vprašanjih, poslednjega je pa tja gnala kolonijalna politika in razpor s Kitajem. Vsak hoče vedeti mnenje nemškega kancelarja. Belgijska zbornica poslancev je z 78 proti 50 glasom vsprejela prvi odstavek šolskega zakona. Liberalna agitacija na zbornico tedaj ni napravila nobenega upliva. Sedaj Ae ne vemo, ali bo Francija kar nadaljevala boj b Kitajem. ali pa boie počakala, da vidi kak upliv je napravilo razrušenje Fu-Čev-skega arsenalu. Zgube Kitajcev v poslednjem boji so primeroma jako velike. Izgubili so namreč 2 do 3000 mož. — Nekateri angleški listi so ae začeli tolažiti, da francoska vojna s Kitajem ne bode dosti škodovala Angležem, zdaj ko vidijo, da se odvrniti ne da. „Standard" se sklicuje na besede, katere je pred leti izrekel nek bonopartiški poslanec v francoski zbornici, da vsak francoski upliv v kitajskem morji koristi le augleŠkej in ameriškej trgovini, in ravno take posledice bode imel tudi ta boj s Kitajem. „Daily News" tudi mislijo, da bodo francoske vojne operacije le koristile evropskoj trgovini. V soboto so angleški konservativci imeli velik meeting v Nostell Priorv blizu Wakefielda. Udeležilo se ga je neki blizu 130.000 ljudij. Nič manj nego 40 pose mb vlakov pripeljalo je obiskovalce, 193 konservativnih društev poslalo je svoje odposlance. Mnogo govornikov je zagovarjalo posto panje zgornje zbornice proti novej volilnej reformi. doli do svetle Ljubljane. Posamične Vrhniške hiše, zlasti doli ob državni cesti, vzgrajene so v ukusnem mestnem zlogu . . . Jako lepa, prostorna in svetla je tudi župna cerkev, stoječa ondu na skrajnem južnem koncu trga poleg visokega zvonika . . . Ko sva s: bila ogledala lični trg in idilsko njega okolico, krenila sva s prijateljem ondu pri zadnji ob cesti stoječi hiši na stransko pot, v pohode k vrlemu našemu slikarju Si m on u Ogrin u. Dovspevšima po širokih, s kamenitimi stebri podprtih stopnicah gori v nadstropje, pokaže nama vhod na predsobnih vratih naslikan strežnik, s slikarsko paleto in palico v roki bo nama uljudno po-klanjaje. Pri ustopu v predno sobo razgrne se pred nama pisani umeteljniški svet : raznovrstna slikarska tvorila, rnitologiške podobe, fantastiške draperije in cel metež pestrih slikarskih boj ... V drugi sobi v svetlem, prostornem salonu, opravljenem z elegantnim pohištvom, odpre se nama pogled za kulise umeteljnikove delalnice : ondu ima namreč po stenah razobešene raznovrstne svoje slikarske načrte, študije, kompozicije — tu v krepkih potezah z ogijem obrisano glavo tega ali onega zanimljivoga starca, tum s temeljnimi bojami podslikan posnetek romantične pokrajine; zopet ondu na drugi strani Dopisi. Iz Sežane *) 15. avgusta. [Izv. dop.] Na moj poziv v 63. listu Tržaške „Edinosti" odgovoril mi je gosp. dopisnik s Krasa v 185. listu cenjenega »Slov. Naroda." Čitatelji naj sedaj zvedo moje faktično in ae farizejsko mnenje. O papirji in tisku obeh programov molčim, ker to je stvar tiskarja, s katerim se je c. kr. okr. šolski svet pogodil za gotovo vsoto. Spis; „Sadjarstvo" spada tudi v poročilo, ker je na našej štirirazrednici oblrgaten predmet. Mari gosp. dopisnik kolega tega ne ve? Spomioa.ni se, da ste se izrazili nekoč pri okrajnej učiteljskej konferenci, da niste vešči kmetijstva, zato ae čudim, da ste v tako malem času si osvojili to najnovejšo znanost. — Jaz pa prepuščam oceno veščejim veščakom, nego ste Vi. Če je že uvodni članek v Komenskem šolskem poročilu: „Za ubogo šolsko mladino" —mnogo primernejši od mojega radi vzbuje milosrčnosti do odraslih ljudij in šolske mladine; — kaj ne vzbuja tudi moj Članek „o sadjarstvu" veselja do kmetijstva odraslim ljudem in šolski mladini, katera se je tega učila, Če prav je kot poučen in radi premalega prostora stisnen in radi tega nekoliko Buhoparen. Gospod kolega ne pišite Slovenskemu Narodu, da mi le c. kr. deželni šolski svet manj važ»n od c. kr. okrajnega in krajnega, saj Vam je znano, da imam družino. Šolska kronika v Komenskem šolskem poročilu je sicer lepo sestavljena, ali preveč nepotrebnostij je v njej in tudi hvalisanja; radi tega mi ne bode služda nikoli v vzgled; sicer sem od za pravico in resnico ncustrašljivo borečega se dopisnika pričakoval veče objektivnosti pa tudi veče vednosti, naj pomisli : kaj je kronika. Mari se g, dopisnik bolj zanima za fakta dotikajoča se štirirazrednice Sežanske, nego katere druge šole ? — Glede dvoumnih izrazov naj Vam bode toliko v pojasnilo: Mej letom je došel gospod c. kr. okr. šolski nadzornik trikrat v šolo pred poukom, ter je o marsičem povpraševal, a tudi vselej pred poukom odšel. Mari se pravi to nadzorovati šolo ali obiskati jo? — Faktično nadzoroval jo je 9. in 10. julija t. 1., tedaj pozneje, kakor Bmo predložili rokopis šolskih poročil c. kr. okrt.j. šol. svetu v natis, kateri jih je 8. julija odposlal v Trst. Gospodu dopisniku je treba mikroskopa, katerega je ravno c. kr. kmetijako društvo Goriško podpisanemu izročilo, da vidi tako zmedeno učiteljstvo Sežansko. Če se hoče natančno pregledati obe poročili, ni tudi v Komenskem vse tako jasno, kakor pravi g. dopisnik n. pr. Št. J. i/piašaua učiteljica, učila je II. razred, ročna dela v IV. razredu in 2 uri na teden nad. tečaj; 27 ur na teden. Koliko ur je poučevala v II. razredu in koliko v IV. razredu na teden? — Primernejše se mi zdi razvrščeno učiteljsko OBobje v Sežanskem poročilu, kakor v Komenskem, ker omenja gospoda kateheta koj na drugem mestu. Glede uvrščenja odličnih šolskih otrok naj se prepriča g. dopisnik z „oboroženimi" očmi pri šolskem poročilu Sežanskem stran 11. III. razred, učenke. — Kaj ni mogoče, da Be je v I. *) Zaradi volitev zakasneno: Urodn. na pr. genijalno sestavljeno skupino Marijinega uspenjaali kakega bradatega, v svetotajna premišljevanja zamaknenega puščavnika itd. ... Po mizah in omarah so razloženi: albumi z različnimi fotografijami, pisane školjke, osehlo cvetiičje, raznobojni kamenje itd. ... In ko se naposled obrneva k uhodu v tretjo sobo, v slikarjev atelije*, odpro se vrata in pred nama stoji radostno iznenadejan mladi naš umeteljn;k, s katerim se nesva videla od onega čaBa, kar je tam v Vipavi slikal križev pot na Gradišče. Po iskrenem pozdravu naju povabi v svoj umeteljniški aanktuvarij, kjer nama je razkazoval osnove bodočih svojih slikarskih del ... Simon Ogrin se je porodil nedaleč od tod, na Stari Vrhniki. Že v zgodnji svoji mladosti je razodeval nagnenje in nadarjenost za uraeteljnost, kajti že kot paBtir je zrezljal raznovrstne podobe: svetce, razpela itd. Na prigovarjanje takratnega Vrhniškega Župnika dal ga je stari Ogrin v Ljubljano, k nedavno umržemu podobarju in pozlatarju Avgustu Gotzeljnu, kjer Be je v omenjeni stroki učil tri, štiri leta. Tu je nekoč slučajno prišel v atelije slavnega našega slikarja g. Wolfa, kjer se jo zamaknil v slikarstvo: takoj je stopil v delaluico omenjenega ume .edu Bežek pridnejše učil, od Švageljna? Da je azvidnejsi- število učencev v posamičnih razredih z tfodaoimi tekočimi številkami, je istina, ali vsakemu čitatelju poročila štirirazrednice Sežanske ni treba seštevati v skupnem pregledu šolske mladine, ker je ista itak sešteta v prvih dveh rubrikah, oziroma v zadnjih dveh. Mari je g. dopisnik pregledoval skupni pregled Sežanskega poročila ob zori „Ko mežaar odzvonil je dan". Razvidno je torej, da g. dopisnik si ni natančno ogledal pregleda, poskusim ga pa jaz. Začnimo pri Komenskem. Človek ve rajše za sedajnost nego za preteklost. V IV. razredu upisanih je 55, koncem leta „ III ■ . » 86, „ „ • *• ■ » » XlSt B B Nadaljevalni tečaj 64, „ „ Kaj su bili tudi tisti upisani v nadaljevalni tečaj že začetkom leta, kateri so prestopili mej letom? To je čudna jasnost. Pravi pregled. Če soštevamo v pregledu koncem leta nahajajoče se učence, vidimo, da jih je koncem leta v I., II., III. in IV. razredu in v nadaljevalnem tečaji 386 otrok, toraj 29 otrok več v skupnem pregledu kakor v istini, saj umrli in izseljeni neso več v Komnu ? Če pa v posamičnih razredih soštevamo otroke, najdemo sledečo vsoto: IV. razred 2. oddelek otrok 20 45 77 87 113 64 III. 25 19 49 7 2 62 24 1 85 45 77 87 85 slabo se je učilo neklasifikovanih II. razred slabo se je učilo neklasifikovanih I. razred Nadaljevalni tečaj „ —-- skupaj ! ! ! 294 V skupnem pregledu je učencev upisanih velikansko število 415, faktično na papirji po zasluženi i uvrščenih od strani 7 do 12 jih je pa 294 — diferenca 121. Sam ne vem, kateri program je srečoeje sestavljen. Vi, g. dopisnik ste me pripravili v tak položaj, da sem prepričan ravno naopak od Vuše trditve glede poročil. Sedaj je razvidno, kako srečo ima Sežana s svojo štirirazrednico, ker je v njej faktično 272 otrok in v Komnu se pa ne more določenega števila šolskih otrok naznačiti, vsaka ko pa precejšnje število manj, kakor pa 415. Glede stilističnega in jezikoslovnega jezika tudi Komenski g. voditelj ni zvezda na slovenskem ob-nebji. Kar se tiče pa izrazov poročati in sporočati sva si v sorodu z g. dopisnikom, kajti tudi ou drži se mojega izraza, na pr.: Petič: V šolskem poročilu Komenskem . . . Sedmič: Komensko ssolsko poročilo . . . Osmič: V Komenskem Šolskem poročilu . . . Sedaj ne vem, ali imam jaz prav, ali g. dopisnik ali pa g. voditelj Komenski, sicer pa menim, da slovenski filologi ne pričakujejo od nas trojice Bog vedi kakšne jezikoslovno razprave. Podpisanemu so dobro poznani učni črteži za Primorje, ali noben zakon brez opravičenih izjem. Zakaj ni bilo v III. razredu dveh oddelkov, krivi 80 premah šolski prostori, ker bi moralo biti v III. razredu okolu 85 otrok t. j. večina I. oddelka IV. razreda kot drugi oddelek ILI. razreda in tretji razred kot I. oddelek. V največjej našej šolskej sobi pa more biti le 56 učencev. Podpisani voditelj je Štiriletne šolo obiskujoče otroke vsprejel v I. oddelek IV. razreda s porazumom g. c. kr. okr. šolskega predsednika iz gori navedenega uzroka. Razvidno je iz te polemike, da ni ves program Komenski srečneje sestavljen od Sežanskega, ampak da ima i oni svoje hibe in nedostatke v vsakem oziru. Slednjič pa omenim še besede g. voditelja Ko-meiiBkega Antona Lebana, kateri mi je po listnici pisal v 7. dan t. m.: „Jaz se tudi z dopisnikom — ako je tudi moj brat — popolnem ne ujemam, kajti grdo je, da se pisari: kaj je boljše in kaj je slabše." To bodi moja prva in zadnja obramba! Josip H ro va tin , voditelj. Domače stvari. — (Kdo je zadnjič zmagal v Postoji ni?) Tako se lahko zadovoljno vprašamo, ko priobčujemo naslednje vrste, poslane nam od notranjskega rodoljuba. Oo piše: „Koj ko je zaduji ponedeljek bil deželnim poslancem notranjskim izvoljen g. A. Obreza, izjavilo je več veljavnih vo-lilcev njegovih željo in prošnjo: novi poslanec naj vse po svoji moči stori, da sio-vi! nsk o-iir ailni najnovejši dnevnik neha izhajati, ali vsaj, da se mu odstrani sedanji njegov urednik, ki naj zopet svojo šolo opravljat gre. Gosp. Obreza je tudi v resnici pri tej priči obljubil, da bode že v kratkem času storil prve korake v izpolnenje razodete, tudi svoje želje. Vse to razširilo se je hitro po mestu in vzbudilo je povsod veselje.44 — S tem poročilom ujema se tudi to, da so, kakor se nam pripoveduje, v Čitalnici Cerkniški tisti večer pred volitvijo hoteli rudečega petelina postaviti na streho najnovejšega dnevnika, in da so to demonstracijo hoteli napraviti baš tisti, ki so drugi dan glas svoj dali svojemu soobčauu, g. Obrezi, — se ve da ne zavoljo publicističnih priporočil Šukljejevih. — No, in kaj poreko Bramar-basi v Kolodvorskih ulicah na te novice ? — (V novem porotnem poslopji) na Žabjaku je v Bredo dopoludne bila prva obravnava c kr. dež. sodnije. — (Mestni magistrat) ukazal je ogledati lesene odre pri vseh stavbah, so li trdno napravljeni, da se ne prigodi zopet kaka nesreča. — (Obrtniško društvo kranjsko) odpošlje k III. obrtniškemu shodu na Dunaji svojega tajnika g. M. Kunca, kateremu se pridružijo še 3 ali 4 drugi člani. — (Sneg) pobelil je včeraj vrhove Kamniških planin, Obirja itd. Posledica bilo je jako hladno vreme. — (Deževje.) Piše se nam z barja: „De-našuji silni nalivi zadeli so nas ravno v veliki košnji. Kar je kosa položila otave na tla, kar smo teljnika ter se pri njem učil kaki dve leti. Od Wolfa je šel Ogrin v Benedke,' na „aceademio delle belle arti", kjer je prebil v marljivem preučevanji slavnih Benečanskih slikarjev tri leta. Ondu je dobil premijo za izvršen karton: „Galeazzo Visconti, umorjen v Milanskem domu", ki se nahaja z laj v Ljubljanskem muzeji. Iz Benetk se je preselil na Dunaj ter v tamkajšnji akademiji popolnjeval svoje slikarske študije. Z Dunaja je potoval v obljubljeno dežeiO umet'' solnčno Italijo, kjer Be je bavil po r&zl najdlje pa v Rimu, oblaževaje ondu svoj ke uzore po nesmrtnih večno nedo- seŽD i gigantskega Michel Angela in bo- žanB i. vrnil iz Italije, nastanil se je v svoji donu je doslej, zlasti na Vipavskem, iz-i cerkvene slike. Razen tega je, kakor znane i Stritarjev „Zvon" jako fino ilu-Btrac proizvedeno takozvano žanersko podobo našega življenja: „Kaj pa to!", iu nt avršil veliko pokrajinsko sliko na platn livni svoj rojstveni kraj: Vrhniko, katei ma č. g. Fettkh-Frankheiin, župnik na V Kakor sva se z Gabrijelom prepričala, ima vrli naš slikar naročenih znatnih (cerkvenih) del; pa vam je tudi jako marljiv ter vreden, da bi ga podpirali vsi zavedni rodoljubi, katerim je usoda podelila v teh zadevah odločilno bes«do in sredstva. Naš Ogrin se nahaja zdaj v najlepših mlade-niških letih; imamo se torej nadejati od njega še mnogo. Kakor čujem, vzgraja si-baš zdaj svoje ognjišče . . . In tako nam je tu v slikarje vem atelijeji mej radostnimi pogovori pretekla blažena brezskrbna ura. Ko je naposled Gabrijelu bilo iti za svojimi vsakdanjimi posli, zagrnil je udvorljivi naš uraeteljnik svojo na stojali razpeto Bliko ter se napotil z menoj na sprehod. Naprej sva šla gori v cerkvo ter ondu proučila zvišeni nje Btavbeni zlog, dragocene mramorne altarje in živob6jne "VVolfove slike al fresco gori po cerkvenem svodu . . . Iz ceikve sva krenila po navzdol k Vrh- niškim izvorom Ljubljanice. Tu Be ti odgrne zanimljiv wr iz prirodi-nega življenja! Izpod sivega, navp & konci stilo upali spraviti v lepem vremenu domov, to nam je vse šlo po vodi. Nenavadno hitro je ta pot stopila voda po travnikih in kopice sena se vrtijo sedaj po njej, kakor po deročih rekah. Kar se pa odnesti ne bo dalo, to ostane segnito, za nobeno rabo več. To jesensko šibo občuti naš kmetovalec tembolj, ker je upal, da mu jesen nekoliko doda, kar se je po letu Bena premalo dobilo. Nepričakovano deževje nam je pa še to malo otavice iztrgalo iz rok." — (Firma „August Tschinkel Sobne"), ki ima velika posestva in tovarne v Českej, in v Ljubljani, na Grosupljem i. t. d. ustavila je svoja plačila. Dolgovi znašajo baje štiri milijone goldinarjev. — (Anarhistično.) Ljubljančana Karola H u bm a i era, ki je bil nedavno v pravdi anarhistov v Gradci nekrivim spoznan, prijeli so te dni v Linzu na rekvizicijo c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, ka-terej je prišlo v zadnji čas jako važno dokazitno gradivo v roke. Hubmaiera pripeljali bodo v Ljubljano. — (Novomešk i brambovski batalijon) pride danes popoludne iz Trebnjega v Litijo in po železnici popoludne v Ljubljano, od koder odide z železnico k velikim vojaškim vajam v Kranj. — (Zblaznel je) včeraj korvetni kapitan g. Giberti, odvedli so ga v blaznico na Studenci. — (V tabačni fabriki) poškodoval se je včeraj zvečer tesarski delavec. Ko so valili hlode, spodrsnilo mu je baje vslecl neprevidnosti in zlomil si je levo nogo, da so ga morali prenesti v bolnico. — („Narodna Čitalnica" v Kranji) priredi dne 31. avgusta 1884. na vrtu g. P. Mavrja ml. veliko Blavnost v proslavljenje rojstvenega dne našega presvetlega cesarja Franja Josipa I. Razvila se bode tudi nova čitalnična zastava. Program: 1. Govor gosp. predsednika. 2. F. S. Vilhar: „Slavnostna kantata", možki zbor Ljubljanske in Kranjske Čitalnice. Tenor-solo poje g. A. Razinger. 3. Govor pri razvitji nove zastave, govori g. J. Vilfan. 4. Dr. G. Ipavic: „Molitev", možki zbor Kranjske Čitalnice. 5. F. S. Vilhar: „Pobratimija", možki zbor Ljubljanske in Kranjske Čitalnice. 6. Anton Forster: „V tihi noči", čveterospov Ljubljanskih čitalničnih pevcev. 7. C. Mašek: „Pri zibcli", čve-terospev Kranjskih čitalničnih pevcev. 8. D. Jenko: „Strunam", čveterospev Kranjskih Čitalničnih pevcev. 9. F. S. Vilhar: „Naša zvezda", možki zbor Ljubljanske in kranjske Čitalnice. Tenor-solo poje gosp. Iv. Pribil. 10. „Poglavje L, II., in III", vesela igra v jednem dejanji. Med posameznimi točkami svira vojaška godba. Po izvršenim vzporedu : Ples v čitalnični dvorani. Začetek ob 4. uri popoludne. Ustopnina za osobo 50 kr. K obilnej udeležbi vabi najuljudneje slavnostni odbor. — (V saboru hrvatskem) vršile so se včeraj stvari, do sedaj še nečuveue v parl»\ja.iii so izšle in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pOI. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. T"a.n.a-Ik: našeg-a časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8% 264 Btranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Diibrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Wa\\ znižano ceno bo morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Iiajč Bož. — Prešom, Prešerirj ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurite. — N. Maehiavelli, spisal dr. RibiL — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vosnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Clierbulitz, poslovenil Davorin Hoatnih. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Revih-e, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezk« naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Vozni red c. kr. priv. južne železnice od I. junija 1883 naprej. Z I hmaja \r Tirtsfc. 'ostaj e Jaderni vlak Dunaj...... Odhod MUrzzuschlag.... „ Gradec...... n Maribor...... n Celje....... n Laški Trg...... Rimske Toplico ... „ Zidani Most .... n . . . „ Prihod Ljubljana..... Odho(1 Postdjina . , . . . „ Nabrežina..... n Trst....... Prihod 6-45 zvečer 7 — 10- 2 n 10-27 11-55) po noči 12-58 1-19 2-23 2-43 n 3-51 4- 8 4-20 3-25 zjutraj 4 '43 4-42 n i; r> 4-45 n 611 «• 3 7-51 7-44 9 34 8-10 10 — Brzovlak zjutraj popol. zvečer Poštni vlak 9 — 2-10 6-10 8-20 1029 10-46 10-58 11*86 119 1-28 3 36 5- 48 6- 23 zvečer po noči zjutraj n dopol. popol. zveče; 1-30 5-27 930 11-41 1- 50 2- 6 2-17 243 427 545 7-52 10- 4 10-38 Mešani vlak Osouni vlak popol. 5.45 zvečer j 1040 po noči 2-28 535 5 58 6-15 »»•47 9-25 9-55 1-31 5- 14 6- 3 zjutraj dopol. zjutraj dopol. popol. zvečer po noči zjutraj 6-— zjutraj 6'22 6-37 „ 6-58 „ 9-21 zj.Prih. Iz Trsta na DvmaJ. 'ostaje Trst....... Odhod Na brežina..... „ Postoj ina ..... j, ¥ i v« Prihod I'jubljaia..... odhod Zidani Most .... >, Rimske Toplico ... „ Laški Trg ..... Celje....... „ Maribor...... „ Gradec Miirzzuachlag .' ... „ Dunaj...... Prihod laderni vlak j Brzovlak 8-— zvečer 8-42 „ 1013 „ U 2 5 po noči 11- 28 „ 12- 47 „ 1- 28 po noči 2- 55 „ 4*22 zjutraj 6-30 „ 9-40 dopol. 6- 40 zjutraj 7- 14 „ 911 dopol. 1038 „ 1043 n i 1234 popol. j 12-47 „ j 1259 „ ; 117 „ j 2-47 „ 424 „ i 6-52 zvečer 10-— Poštni vlak Mešani vlak (lMihni vlak 10- 5 dopol. 10-55 „ 1-42 popol. 3-31 „ 3-39 „ 5-31 „ 5- 43 „ 554 „ 6- 14 zvečer 8-30 „ 1058 „ 215 po uofii 630 zjutraj 6*— zvečer 6-47 „ 9-22 „ 1110 „ 1210 ponoči 2-25 „ 2-39 „ 2- 52 „ 3- 15 „ 5-55 zjutraj 8-20 „ 11-46 4- 3 dopol. popol. 8- 15 9- 44 1-53 4- 55 5- 25 H-15 8-33 8- 50 9- 19 12 52 4-35 9-30 zvečor po noči n zjutraj dopol. popol. »i zv. Prih popol. zvečer 5-45 811 8-28 „ 8- 43 „ 9- 4 z v. Prih Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina io ti.-sk .Naroane Tiskarne*