Stev. 5.                 V Ljubljani, 1. velikega travna 1907.             Leto VIII.
Ciganček
Po ccsti so mimo vasl                            In z glavo zmaje soscd Blaž,
nekof priSli cigani,                               storl se možu milo:
vsi bili so umazani,                              NPustili so črvltka tu,
od solnca vsi ožganl.                           preveč jim ga je bllo."
Imeli gosll so s setaoj,                          Bil brez otrok Je sosed Blai,
presladko so igrali,                               zato brž sktene v sebl:
. da z njiml smo se jokali                     HPa bodi moj, ciganCek ti,
in z njimi se smejall.                            a jaz bom oče tebl."
            Ko mi zveter smo legll spat,               In Blaz lepo Je zanj skrbel,
          cigane noč /e vzela;                            5e oče ne bf bofje,
          ej, kdo ve, kam odvedla jlh                dganLek pa nl nikdar bil
          je dolga cesta belat                             vesele, dobre volje.
                  Odpahne vrata sosed Blaz,                  hl ko je govoriti znal,
           ob zori v dvor prizdeha.                     sl gosli je izprosil
           N» slami tam, čuj, jok droban —       in kot sveiinjo vedoo Jih
           5ain Bog nas čuvaj grehal                   s seboj je zvesto nosil.
           Tu stopl k slaml sosed Blai,               In godel Jc tako sladkA,
           od sl spel pomane:                              kdo li Se znal tak6 je?
            dganček ležal je pred njlm,                Tako srce le hrcpenl,
          spomin, glej, na ciganel                      kadar mu prav liudfi je!
                                        In godel je In hrepenei
                                       in Blaza je os(avi),
                                     za njlml je, ki so od^li,
                                    v svet daljni se odpravl).
                                                                                        E. Gangl