Ovca, lisica in volk
(Ruski a|iisal Atiraasijev, ]im1. A. K.)
Šla je po poti ovca. Siuča jo lisica ier je vpra-Sa: nkuma! kam te Bog nese?" nrOh, kuina! iinel me je mož" v čredi, a nij mi Mlo živeti. Kadar je divjSl oven, vselej seni bila jaz ovca kriva! Zdaj sem se napotlla tja, feamor ine pones6 iioge."" ,.Meui je tudi tak6!" pripoveduje lisica; ^ako moj mož kako kuro ujame, vselej sem jaz Usica kriva. S toboj poMgnem." Za nekaj časa srečata rolka. ..Božja poraoč, kuma!" ,,,,Bog daj dobro!"" od-zovelisica. nAli pcjdeS daleč. V Odgovori nin: rkamor ofi dogledajo!" Kadar mu 5o lisiea razkaže sroje gorji!, re5e volk: ,tako je tuili meni; da-li volffca zakolje jagnje, kdo je kriv? Jaz volk. — Pojdimo skupaj!" Mej potjo volk zagrabi ovco, rekoč: rovca! viSdi, mcj je ta kožuh, ki ga imaS na selii!" Lisica povpraža: ,,res? Tvoj li, kum?" rNikogar drazega!" nPrisežeS li?a „nPri9e2em?"" nHoCeš li iti t prisego?" ,,,,Pojdem!"" ,,Nu, idi, in govSri prisego!" A lisica je bila liže ugaulla, da so raožje na poti nastavili past. Volka privede k t«j pasti iu rečc: ctam prisezaj!" Jeilva se volk premakne, to se vspr6ži past in ga priini" za goljec. Volk ostane v pasti, a lisica in ovca otideta zdravi in veseD.
Kralji&ii Gniilec.