*t. ta« ■ k** iivra* pcadtUth. vnl itA*ga Bi 20, L artsfrepH ~ ptofM m ne ^atfraiata Afltoo Osrbfro. — jcaia za mesec L 7.—, d 2« inozemstvo mesečno 5 Ik »j *poum* na vata**. IsdaMMJta Ktftaaat. hlsol poi * ji Posamezna fieiilka il) cent. Letnik XUX - dO.-a in uprava it 1147- HevCOn v Trthi ta okoBd po 10 ccat * Cfefari m rabmajo ¥ Ihohmtl CM ko4ooa (73 auaj — Oglati trgove«* In obrtnikov m po ttceat ubrale, poaMct ta nMi po L 1«—, ofleri denarnih aavođov po L 2- — Mah oglati po 90 cent beseda, uM H L t - Ogksl, ta reklamacije m pošiljajo iatijočno nprav* BdtaoaM, v trsta, idka n. ftaoaflt« Asiikega fltev. 20» L nadstropja. — Tele/oci »doltvi ta upravo U4J. Istrimo dalje!! Odzivi, ki se pojavljajo v italijanskem ti<*ku v sled naše akcije o trgovskem dopi-30vanju v Trst, predočajo nazorno, kako resna in pomembna je ta akcija. Prav za prav moramo bfti hvaležni italijanskemu ti^ku. Saj Že ciofora stvar, če jo slabo brani p taja ljudem dvomljiva. Kako je še 1«, t • !abo in neopravičeno stvar slabo b a niš! Tako se sedaj godi italijanskemu z njegovo reakcijo na našo akcijo. Ka-cor preroku Baleamit, ki je šel tja ven, da bi preklinjal, a je nehote — blago-s a/lial. Čim bolj se razpistrjejo proti naši ak.ifi, +em več gradiva, tem več argu-meruov in dokazov znašajo na kup za našo akcijo. Argument naj bi biLo n. pr. naglašanje, da jugoslovenski trgovci sami najbolje vedo, kakega jezika se imajo posluževati v svojem dopisovanju s Trstom, da bo najbolje odgovarjajo njihovemu interesu. Če je tako, moramo vprašati: ali ne velja to stališče tudi glede dopisovanja trgovcev Italije z inozemstvom?! Tudi italijanski trgovci vedo menda sami najbolje, kako odgovarja njihovemu interesu! Dejstvo pa Je, da kompetentni činitelji Italije zahte-1 rjo od italijanskih trgovcev, naj se pri dopisovanju preko državnih mej poslužuje o dosledno le italijanskega jezika. V nedeljski številki tega lista smo navedli d složno naredbo ministrstva za narodno g spadarstvo udruženju italijanskih trgov-v ih zbornic, ki zahteva, naj se italijanski izvozniki v s/ojem občevanju z inozemstvom poslužujejo v prvi vrsti italijanskega jedka! Te dni pa je trgovska zbornira v Rovinju pozvala trgovce svojega območja, raj se strogo ravnajo po navodilu te ministrske naredbe! Dalje ugotavljamo, da je pred časom vseitalijanski kongres za go-- ;'>aarsko ekspanzijo na vzhod sprejel resolucijo, ki je pozvala italijanske trgovce, rr\j se v občevanju z inozemstvom — posebej še s Francijo in Ameriko — poslužujejo italijanskega jezika! Tu imamo torej soglasne manifestacije od strani vlade in poklicanih strokovnih kerporacij. Kako morejo gospodje pri ita-lijanskem tisku zahtevati, naj za trgovce v Jugoslaviji velja drugačno, da, nasprotno pravilo, nego za trgovce v Italiji?! če pa ne al jo italijanska glasila, da to, kar vlada i: vaeitalijanaki kongres za gospodarsko ^kspanzijo nalagata italijanskim trgovcem, -VaVitevata. ugled m dostojanstvo države in ?;a!ijanskega naroda, potem je naš odgovor ij enostaven: tudi druge države in drugi rarodi imajo svoj ugled in svoje dosto-j nstvo, ki so ju dolžni braniti! Na kratko rej: na eni strani ve tudi italijanski tr-vec, kako in kaj najbolje odgovarja nje-ovemu interesu, na drugi pa imajo tudi govci drugih držav neogibne obveze napram svoji državi in svojemu narodu! Zahteva, naj italijanski trgovec uveljavlja 'ržavni in nacijonalni moment tudi pri se še dogaja — še vedno ta domač in važen sestaven del gospodarskega življenja. Kdor se hoče uveriti, naj se le nekoliko ozre po tržaških ulicah in trgih m naj pogleda malo v prodajalne, pa bo vi-' del, kako slovensko prebivalstvo tu prodaja m — kupuje! Skrajno nepreviden- je bil -«Piccolo» s svojim sklicevanjem na «narodni značaj> Trsta. S svojo zahtevo, naj bi trgovci Jugoslavije z italijanskim dopisovanjem po-trjali ta «značaj», ne zahteva nič več in nič manje, nego da bi ti trgovci pritrjali politiki raznarodovanja in brezpravnosti svojih — so$>lemenjakovf To je naravnost svoje narodnosti, da bi sadu podpisali svojo smrtno obsodbo. To ravno bi hotel «Popok» od strani jugoskrvenskih trgovcev. Niso mu na skrbi koristi tržaškega trgovstva m nobena praktična potreba. Le oziri njegove raz-n ar odo val ne protislovenske politike so mu pred očmi To pa je ravno, kar mora osupniti vse naše soplemecjake onkraj meje in jim odpreti oči, da bodo razumeli vso upravičenost in dalekosežno pomembnost naše akcije. Tej akciji more le koristiti, da je «Popolo» s svojim odporom proti slovenskemu dopisovanju tako neprevidno razgalil svoje — resnične namene. Nobeno jugoslovensko podjetje in nezaslišana insinuacija. Trgovci Jugosla- nobdn jugoslovenski trgovec ne more in vije bi moraK biti same amfibije v nacijo-j ne sme podpirati takih namenov, če noče nalnem pogledu, če bi iz takega razloga dopisovali italijanski t naše mesto! Nikomur v Jugoslaviji, posebno pa ne biti sovražnik svojih sofJemenjakov v Julijski Krajini! Naše stališče je staMšče reciprocitete: nobenemu trgovcu ne prihaja na misel, da! neoporečno pravilno, C * Italijan naroča v ne bi priznaval «dovršenega čina», dej-i Jugoslaviji, naj le piše italijanski; če Ju-stva, da je Trst priključen k Italiji. Pa gosloven naroča pri Italijanih, naj mu isto-tudi med Slovani v Julijski Krajini ga ni; tako ni kdo ne odreka pravice do rabe takega nespametneža. S priključitvijo' svojega jezika! To stališče odgovarja na-naše pokrajine k Italiji smo pač postali dr- čelu pravičnosti in jezikovne ravnopravnosti, pa tudi pametni in smotreni komer-cijehii praksi! žavljani Italije, nikdo pa ne more zahtevati od nas, da bi se radi tega odrekli vrsti nalogo, da reši Italijo gospodarskega propada. Danes pa je ravnovesje v držav nem proračunu že doseženo. Radi tega je občevanju z inozemstvom, dočim naj bi bil! z^e*>nih in osebnih bojev, tedaj trgovec Jugoslavije v trgovskem dopiso- od2adc obstojni razlog \anju anacijc-nalen in v svojem razmerju rapiam državi in narodu brez vsakega Čustva — pomeni torej odpor proti vsaJci logiki in pravičnosti, zanikanje neomaj-lega pravifa, da to, kar je na eni strani riina in dolžnost, ne more biti na drugi strani slabo in celo morda pregrešek — proti dolžnosti! Zato pravimo opravičeno, i pojavi na italijanski strani z ozirom na •danje sporna vprašanje le podkrepijajo p ■'.še tolmačenje in našo akcijo. Tu naj se pomenimo nekoliko in še posebej z glasilom <-PopoIo di Trieste»..lije-e neslane šale puščamo na strani, ker na spadajo v resno razpravo^ Posebno pa oramo ugotoviti, da je ta list — ker tfa >/-adevni pojavi na njegovi lastni, italijanski, strani pritiskajo ob zid — zbežal na polje velike in male politike, da bi se reši! iz zagate. S tem pa je prišel v kri- Program nove zbornice Novi predsednik o nalogah parlamenta — Kvestor Capanni podal ostavko. — Konstituiranje volilnega odbora in odbora za reformo pravilnika RIM, 28. Seja zbornice je pričela ob 15. Za predsednikom ie povzel besedo Mus-uri. Tajnik Martini je prečital zapisnik solini, ki je poročal o izprememban v včerajšnje seje. Zapisnik je bil sprejet, vladi. Nato je predsednik zbornice pre-Nato je začasni predsednik Tovini odsto-1 Čital pismo poslanca Oapannija, ki izjav-pil predsedstvo novemu predsedniku ocn.1 lja, da odstopa od kvestor»ke funkcije, in Alfredo Rocco, ki je med burnim ploska- j sicer v prid opozicije. (Opozicijski Irsti njem poslancev zasedel predsedniško poročajo, da je zahteval ostavko Capan-mesto. Začasni predsednik Tovini je po- nija sam Mussolini ker je opozicija prote-Ijubil in objel novega predsednika. j s tirala, češ da je bil Capanni izvoljen le Novi predsednik je povzel besedo. M«d radi intrig vladne večine proti pcrpolar-drugim je rekel, da ni nikdar niti sanjal, da; skemu kandidatu). Qst»vka je bila spre-bo kdaj sedel na istem mestu, kjer so se- j jeta. , deli najbolj slavni možje italijanskega | Predsednik je naznanil, da je imenoval «Risorgimenta» ter možje kakor Enrico' volilni odbor ter odbor za proučitev za-De Nicola. Predsedovati zbornici danes,' konskega načrta za reformo prastvo najvišjih in- se>a sena{f Ž^/™' teresov države, ko poZne zboinica po-1^1^0 ^ ****** ^ rorišče zasebnih in osebnih bojev, tedaj k\tf1 ^ K' de njen obstojni razlog. j Minister za državno gospodarstvo Cor- rlamentarni režhn se lahko in tudi j bino je po nalogu ministrskega predsed-mora rešiti, toda le pod pogojem, da pri- j ^^ sporočil spremembe, ki so so izvršile ane nanovo delovati in da pusti državi i v vladi tekom zadnjih počitnic parlamenta, oblast, ki ji je zagotovljena po ustavi. | nakar se >e senat poklonil spominu pev Prejšnja zbornica si je nadela v prvi kojne vojvodmje Genovske. Pašić o vzrokih krize Zastopniki opozicije pozvani na dvor - Radicevci ne priznavajo monarhije BEOGRAD, 38. (Izv,). Dopoldne so brli poklicani na dvor h kralju poslanci dr* Korošec, dr. Spaho in David ovi č. Kralj je baje hotel izvedeti za njihovo stališče glede novega položaja, zlasti pa za vsebino pisma, ki mu ga je hotela poslati opozicija, da bi mu pojasnila svoje stališče, Zastopniki opozicijskega bloka so kralju izjavili, da bo imela taka rešitev krize jako neugodne posledice med prebivalstvom, v katerem se je pričelo vzbujati prepričanje, da uživa Pašić posebne privilegije. Nadalje bo mogla imeti odgoditev skupščine tudi neugodne posledice na Da-vidovićevo akcijo za sporazum s Hrvati. Radikalski klub je sklical danes sejo, na kateri je imel ministrski predsednik Pašić važen političen govor. Med drugim je rekel: «Organizirati se moramo, da ne bomo močni samo v borbi, kadar bon\o na vladi, ampak tudi, ako bomo v opoziciji. Naši nasprotniki bodo razočarani, ker iščejo zaslombe z lastnim pripovedovanjem in reklamo. Glede volitev ni še gotovo, kdo jih bo vodil. Nadalje je rekel PaSić: «Mi smo v vojni dali vse za osvobojenje, ampak tudi pred vojno smo žrtvovali mnogo za svobodo. V državi mora vladati volja naroda, ki se izraža z volit vi jo poslancev; toda poslanci morajo ohraniti program, na podlagi katerega so bili izvoljeni, ker sicer zlorabljajo zaupanje naroda. Ravno radi ščine, na kateri je mnogo poslancev klicalo: »Živela republika!» Svoj govor je zaključil tako-le: Naš ugled zahteva, da smo en narod in ena država. To naše načelo zahteva dalje, da govorimo z ljubeznijo o bratih drugega plemena in druge vere. Opozicijski blok pripravlja poseben proglas na narod; ravno tako posame/ne skupine opozicijskega bloka. Edino demokrati se še niso odločili, da izdajo svoj poseben proglas. Kakor poroča današnja «Reč», je včeraj med sejo narodne skupščine radičevec dr. Rudolf Horvat pred prosvetnim ministrom Pribiče vičem in številnimi poslanci radikalske in Radićeve stranke izjavil, da prisega, ki so jo položili radi-čevci, ne velja in da za njihovo stranko ne pomeni priznanja monarhije. Tako prisego so svoj čas položiii tudi komunisti in zanje ni bila obvezna. Kralj odpotoval na Bled Zvečer ob 6. uri se je kralj odpeljal na kolodvor, kjer so ga pričakovali zastopniki civilnih in vojaških oblastev in njim na čelu ministrski predsednik Pašić. Kralj se je razgovarjal z ministri, posebno pa s Pašičem o tekočih vprašanjih. Nato se je odpeljal proti Ljubljani, kjer se sestane s kraljico; tz Ljtibljane se odpeljeta v avtomobilu na Bled. Odhod kralja tolmačijo tega, ker so cele stranke izpremenile svoj I tako, da ostane sedanji politični položaj program po volitvah, je prišlo do krize*, neizpremenjen do 20. oktobra, ko se spet Pašić je tu omenil včerajšnjo sejo skup- sestane skupščina. Pisntt med HfiC30n0ijt)n] te PODCOrŽJeni podarja potreba za sklicanje mednarodno objavljena konference proti brezmejnim zračnim obo<- PARIZ, 28. Danes so bila objavljena rožwl> an?em- - pisma, ki sta si jih nedavno izmenjala Nota poslaniške konference o kontroli angleški in francoski ministrski predse d- Nemčije nik. V prvem teh pisem sporoča Poincarč, PARIZ, 28. Poslaniška konferenca je na da bo predložil Mtllerandu 1. junija svo-]{ današnji seji sestavila odgovor na ostavko celokupne vlade. Obžaluje, da ne; neraško noto glede zopetne uvedbe mei-more sprejeti povabila za sestanek v Che- j zavezniške kontrole v Nemčiji. quersu ter se zahvaljuje MacDonaldu za -- lojalnost in vljudnost, ki jo je angleški mi- Konferenca baltiških držav, nistrski predsednik znal vedno dokazati v KOWNO, 28. Na konferenci baltiških držav svojem občevanju s francosko vlado. Tu ] se je sklenilo, da bo podtika Litve, Litonske pripommja tudi Pomcare, da je francoska. in Estonskc v splošnem miroljubna tex da bo-vlada sprejela brez pridržkov načrt izve- , , _ j . dencev v obliki, kakor je bil ratificiran od do i°men>'CIle vodile sporazumno tucu reparacijske komisije, ter da se je izjavila enako politiko, kohkor v odnošajih s pripravljeno vzpostaviti gospodarsko edin-' sosedmmi državami, kakor v zboni Društva »tvo Nemčije, kakor hitro bi ta-le začela narodov. Na gospodarskem polju je bilo skk-izvrševati program izvedencev. Poincarć 'njeno da se sestavi posebna komisija izveden-ugotavlja, da obstoja glede te točke po- j cev, ki bo imela nalogo izdelati trgovsko popoln sporazum med zavezniki, ker je godbo, ki bo razširjena preko principa drža-vendar MacDonald izjavil Theunisu in j va z večjimi prednostmi«. Da se pospešijo tr- Hymansu, da. bo načrt izvedencev stopil Uovski sttki, ie konferenca sklenila odpraviti v veljavo takrat, ko bo Nemčija izvršila v. ^ ^ -n yizume za ya y omc celoti nasvete izvedencev ter pristala na , , , v . , . . ' . . _»I_____ ________!mh državah. K.ot prvi kor j^ nasproti te) pre- njihova navodila. Vztrajajoč pri trditvi, da niso izvedenci hoteli dati razumeti, da pomeni vzpostavitev gospodarskega edin-stva Nemčije tudi izpraznitev Porurja, poudarja Poincarć, da je zasedba pred- Sledile so volitve 6 tajnikov senata, na katerih so bili izvod jeni senatorji Bisca-retti, Sily, Agnetti, PeReranm, Rebau- naloga sedanje zbornice veliko bolj ob- dengo in De Novellis. Za kvestorja sta sežna; sedanja zbornica bo gledala na to, bila izvoljena senatorja Rossi Giovanni in da se Italija gospodarsko, vojaško in du- Podesta. ševno okrepi. i Ob 18,20 je bila seja zaključena. uredbi, se je določilo izstaviti celoletne potne liste, brez vizuma, kj bodo izdani proti plačilu neznatne pristojbine. Dalje je konferenca sprejela principe nekaterih pogodb juridičnega stavljala za Francijo le sredstvo in ne in socijalnega značaja. Konfereca je proučila cilja, ter se zahvaljuje MacDonaldu za tudi vprašanje ljudsikošolske izobrazbe; skle-obzirnost, s katero je proučeval vprašanje „il0 se je, da bo šolo vzdrževala država. Zx-zasedbe s trdnim namenom, da bi odvrnil; st0pniki treh držav so s zadovoljstvom poud:-nova ne sporazum ljenja, ki bi se znala Italijansko kraljevska dvojica na Angleškem LONDON, 28. Italijanska kraljeva dvojica je bila sprejeta z velikimi častmi. Pred «Guild-h ali-oni- je sprejel kraljevska gosta in ojuao č« proii^ovje mms fo pr^j je^da' fPremstvo ^ * 'ePoklf1 kral^ici izpodbil naši akciji podlago, trdil, da krasen š&Pek orhld^ Nato »e v dvorani po-asanje jezika / trgovskem dopisovanju zdravil kralja ter mu poklonil krasno izdelano srebrno skrinjico. Kralj se mu je zahvalil v angleščini za pritnni sprejem. Po veliki pojedini se je kraljeva dvojica povrnila v palačo Buckingham. Zvečer je italijanska dvojica priredila v rta ;i v nikaJtem razmer ju s politiko in z narodnim Čutom in državnim dostojanstvom. Potem pa se je sam oprijel političnega kola da bi svojo reakcijo proti naši akciji vzdržal pokonci. Hotel bi, da trgovci onkraj državne meje že iz spošfovanja do ciovršenega čina«, priključitve te pokra-ine k italijanski državi, torej radi drža. no-političnega čina, dopisujejo v Trst le v italijanskem jeziku. Potemtakem bi \ ^ak neitalijanski dopis pomenil neprizna-anje tega čina. To je argument*, ki šepa na vseh nogah. Mari niso vse naslednice pokojne Avstrije, sedanja Avstrija, Madžarska, Čehoslovaška, Jugoslavija, Poljska in njih politične meje tudi — «dovršeni čin»?! Će bi bilo stališče «Popola» veljavno, bi morali italijanski trgovci dopisovati v Avstrijo le nemško, v Madžarsko le madžarsko itd., bi bila torej gori omenjena naredba italijanskega ministrstva — nepripozna vanje «dovršenih činov*. Istotako nesrečen, ali pa še nesrečnejši Se bil zalet «Popola» na polje male, po-tr&jinsko-lokalne politike. Fo njegovem je naša zahteva, naj iz Jugoslavije dopisujejo y Trst v svojem jeziku, neveljavna, drzna in smešna že radi čisto-italijanskega narodnega značaja tega mesta. O tem «značaju* se nam ni treba prerekati, ker Priča sleherni dan s svojim življenjem in snovanjem, da je slovenski element — k-Jjub vsemu m vsemu, kar se je zjgodilo in komur poveril mandata za sestavo nove vlade. Moa šumel mnM u mtm Bete vM* BERLIN, 38. Državni predsednik Ebert je ponudil Marsu mandat za sestavo nove vlade. Mane je mandat sprejel. Masaryk se |e vrnil PRAGA, M. Predsednik Masaryk se je danes vrnil Iz Italije. Skrčenje izdatkov ae vojsko mm. Mode PRAGA, 28. Po vesteh iz verodostojnega vira se bo tudi proračun z« leto 1925 znižal za 4 milijarde kč. Posamezni referenti to že lijansikem poslaništvu obed na" čast angleški predložili minerskemu svetu »voja poročila kraliev«kl 1m Prora*u»e. Po rspravljanfu v ministrskem Kraljevski dvojici. j gvelu s(j bo dTiMYni p^^ predložil parU- LONDON, 28. Kraljevska dvojica je danes meniu. Znižanja izdatkov se nanašajo pred- obiskala razstavo v Wemble-u. Pogodba med Italijo in Cehoslovaško podpisana RIM, 28. Danes ob 13. uri sta v palači Chigi italijanski ministrski predsednik Mussolini in čehoslovaški zunanji minister dr. BeneS podpisala pogodbo prisrčnega sodelovanja med Italijo Tn Čehoslovaško. Kemiki socijalisti za predloga izvedencev BERLIN, 28. Socijalistična parlamentarna skupina je sprejela resolucijo, kjer se izjavlja za nadaljevanje zunanje politike na podlagi izvršitve nacrta izvedencev. Socijalisti so tudi izjaviE, da se bodo postavili proti vsaki vladi, ki bi vodila v tem oziru dvomljivo politiko ali ovirala naglo reševanje reparacijskega vprašanja. BERLIN, 28. Predsednik Ebert je sprejel danes načelnike vseh strank razen komunistične in narodbosocijaliatične. Popoldne je sprejel Marža, Ferenbacha in Ste?erwalda. Dosedaj ni Ebert ie ni- zbuditi med Anglijo in Francijo. Nato zaključuje: «Izjavili smo, da se bomo umikali iz Porurja v razmerju s plačili Nemčije na račun vojne odškodnine. Želimo izprazniti čimprej na ta način zasedeno ozemlje, ampak zaenkrat zahteva previdnost, da si obdržimo zaloge za slučaj neizpolnitve obvez s strani Nemčije«. Poincarć se tu ponovno zahvaljuje Mac-Donaldu, ker je ta-le izjavil Theunisu in Hyntansu, da bo Nemčija v slučaju neizpolnitve svojih obvez našla nasproti sebi trdno združene kakor v vojni Anglijo, Belgijo in Francijo. Francija ne namerava zaenkrat nadaljevati z izkoriščanjem zalogov, ki se to-časno nahajajo v njenih rekah; storila bo j rili popolno sporazumljenje, ki je vladalo med njimi tekom konference. Strelen vihar v Združenih državah JAKSON (Mississipi), 28. V vsej pokrajini ob reki Mississipi je divjal včeraj skozi vso noč strašen vihar. Sedem vasi je deloma porušenih. V kraju Empire (AJabama) sta ostali dve družini v spanju pokopani pod razvalinami hiše. Do sedaj je bilo naštetih 35 mrtvih in 70 ranjenih. Protest Joponiks proti DrlseOerJikemu zakonu TOKIO, 28. Dan es se bo sestal ministrski svet na izredno sejo, da zavzame pa to v — sicer izključenem — slučaju, j končnoveljavno stališče glede novega da bi se zavezniki v primernem trenotku j ameriškega priseljeniškega zakona, ki ga ne mogli sporazumeti med seboj o po-j j« včeraj podpisal predsednik Coolidge. V trebnih garancijah, ki se imajo zahtevati političnih kresih so mnenja, da bo vlada od Nemčije. Z ozirom na francosko-bel-gijsko železniško upravo izjavlja Poincarć, da bi rad reSil to prevažno vprašanje formalno protestirala proti temu zakonu, češ da pomeni kršitev trgovinske in plo» vidbene pogodbe, ki je bila sklenjena med vsem na proračun ministrstva za državno obrambo. To ministrstvo namerava predložiti za- _____________ _ •ta?x? vo¥k€ ,od i šanje" zopet razdvojilo obe vladi. 150.000 na 90.000 moa. Ra v not ako se bo voja- t, ... „ . t- ■ ška službena doba znižala od 2 let na 14 me-L !Kar J* P* .za5fitc 77 t ^juč^je skupno z MacDonaldom, kakor hitro bi j Združenimi državami in Japonsko. Zdi se, izvedenci izdelali konkretne predloge, pri; da bo Hanyara, poslanik v Washingtonu, tem pa da se mu zdi, da bi bilo nevarno prosil za odpust, izpostavljati se nevarnosti, da bi to vpra- secev. Zakonslt? načrti so že izdelani Ameriška podpora za vzpostavitev kmetske vladavine na Bolgarskem PRAGA, 28. Bivši minister in današnji vodja bolgarskih zemljoradnikov Obov, ki se je po smrti StamboHjskega nastanil v Pragi, je izjavil sotrudniku agencije -bfti v besede Tommasea: «ftafijanski duh boste bolje čutili, če bost* pmvi Slovani 1» — m če bi ta modri in ecfiao zdravi rek uveljavil za svoje odnose napram tukajšnjim Jugoaloveflom, odnehali bi od tiste svoje nespametne ta nečloveške, v tmoih neizvedljive ideje o naši Za bodočnost In veličino Italije bi gotovo štorih več, nego «w»ejo doseči z najkittteJM fe nejodijoenejami odredbami ki na koncu konca morajo izzvati primerno reakcijo. Saj Italijani sami vedo to dobro, ker ao oni sami pretrpeli to trdo šo4o. Zdi se pa, da se niso nič naučili tudi od drugih narodov. Ne od Prusov, ki so hoteli na sličen način ponemčiti svoje Poljake; ne od Avstrijcev, ki so hoteli ponemčiti kako devetorico svojih narodov. Pa tudi ne od Madžarov, ki so horteli po-madžariti erdeljske in reške Latine in druga plemena. Ni jim v pouk niti dejstvo, da so vsi ti narodi svoje grešne atentate na zavest podrejenih jim narodov morali poplačati z grdim porazom in zlomom. Za vse to se ne menijo Italijani: hočejo asimilacijo! S silo hočejo napraviti iz nas tisto, na čemur so si polomili zobe Prusi, Avstrijci m Madžari. A naša mladina, ki je proti nji v prvi vrsti naperjeno vse to? Drži naj se naukov, ki ji jih daje slavni Nikola Tommaseo! Čeprav je ta veliki dalmatinski mislec naše gore list, ga Italija slavi kot svojega rojstnega sinu. Vseeno — poslušajte ga! Opominja vas, da se v tujini spominjate svoje dončiovine, da ohranjate svoj materin jezik, da pazite, da vam tuji jezik ne iz-žene iz srca vašega materinega, da povsod branite svoje domorodno poštenje, da ljubite svoje krvne brate bolj nego življenje! Tommaseo vam priporoča tudi to, da spoštujete tuje običaje, a da jih ne smete slepo posnemati! Kar pa je glavno: goveji vam v dušo: Ne bodite sužnji! Bodite Slovani! Bolje bo sle razumeli italijanski duh, če boste pravi Slovani! To izpovedujte na polna usta. A če vas bod>. Potom nove, težje, kreatorično lastne oblike ti poda bistveni tip posameznika. Taka je njegova pokrajina, tihožitje, bakrorez in drugo. Ne slutiš v teh platnih diletantrčne-ga poigravanja. Resno delo, krotenje materije in sila napora, to je kar ne blaži očesa navajenega na prosto. Ni p asa tržem, iskanje preko novih potov. Takšna je prva vidna tapa njegovega razvoja, zareže močno... Tiho, skrito, v. sebi večkrt preživljcno in kakor je naslikano je istinito. Vfttorio Bclafiio. Nekaj težkega, trpečega, polagoma, polagoma se izlrvajočega z mirno uda-nostjo ukročenega. Močan v konturah, v masivnem traktiranju barve. Resnično življenje, melanholično smešne poze, prepojena s posebnim vonjem mističnega «get-ta». In je luči mnogo v njegovih stvareh, mnogo sladkobe v barvah. Poseben v iskanju motiva, svoje sorte lirik. Portres -f- siik. Bettizza «Umberto Saba* občino, kjer še nimajo komisarja in kjer bi BABICA avtorizirana spfejema nosefe. Nizke s« tfn flaln nriknr.anrlirnMač ncl-rlat i 0 im tir •*«! M ■ . nll »f r. ^m. mm Z — I se ga dalo prikomandirati, Naš nekdaj cvetoči kraj propada, edino nebo se zdi, da' ima usmiljenje z nami, ki nam je do sedaj naklonilo ugodno vreme, tako da vsaj upamo, da bo letina dobra. Votocko. (Pasji kontumac.) V voloskem okraju se je pojavilo nekoliko slučajev pasje stekline. Podprefektura je izdala stroge varnostne odredbe. Da se prepre-1 čijo nesreče in da se posestniki psov j izognejo nepotrebnim kaznim, je nujno potrebno, da se vsak drži omenjenih pred- J pisov, ki so bili povsod razglašeni cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-Jia 29. 542 Mali oglasi -i ODVJETNIK otvorio je vlastitu pisarim u Puli, Via Marianna 7 Tel. broj 156 378 ZA 10.000 LIR v Jugoslaviji prav blizu Bleda in postaje Lesce je na prodaj mala kmečka j RafilSko lirif* dpfplin hiša z električno razsvetljavo, sadnim vrtom, 1IIJC, UeidJO IH- hlevom, travnikom in dvema njivama. j RamatkO kakor tildi VSS OStala Ponudbe tekom enega tedna na: *Eppich, i . jesenke, Slovenija.))_677 i travniška, vrtna in cvetlična se- DEČEP, 15-leten, želi vstopiti kot učenec v ; __ j* kakršnokoli trgovino, najraje na deželi. Gor- j Hiena, prVOVrSllia, garantirata jansko 71, p. Komen. 676 PRIDNA, poštena kuharica, z daljšimi spričevali, se išče. Naslov pri upravništvu 678 MLADENIČ, z dveletno prakso v trgovini jest-vin, z dobrimi spričevali, zmožen računstva, išče službe v mestu. Pisati via Luigi Ricci št. 5/1 Leghissa. 672 MEBLIRANA soba, z vrtom, se odda v Bar-kovljah odlični osebi. Naslov pri upravni- dobro občutena poleg še drugih. Značilni j-—---.--- so njegovi «solnčni zahodi« v načinu in \ SLUŽKDWA za majhno družino se išče. Corso efektu," «Kavarna Tommaso, «Scena s ceste», «Gostilniško dvorišče», »Ženska ob okrni* nekaj čisto njegovega. Efekt luči, zrak. Antonio GasparinL Njegovi ženski akti, ^ki jih glika so prodaja tvrdka SEViEt & Comp. Machiaveili 13. 31 Krone, sreSra, zlato, plofin in zlat tiener Kupujem. KAMION, s preprežnim vozom, ki lahko pelje DI ara m u« z ^„„.c 130 q. v dobrem stanju, se proda. Via del I P 1 ® C* m Vetil10 VO« k0t Toro 5, skladišče. 675 Garib^ldi 29, vrata 6. 674 KOLO, novo, se p jutri. Pendice Ccorcola 345. roda. Ogledati si danes ali 679 :m naklepom videmske klike, vsled česar je padla v nemilost pri Videmčanih in pri njiho-ura eksponentu — goriškem podprefektu. Pred par tedni je podprefekt poklical k sebi zdravila bolni duši. Koliko svojih žuljev je znosilo goriško ljudstvo na Sv. Goro* koliko milo-darov je bilo nabranih za gradnjo nove cerkve in vse te žulje goriških Slovencev so morali urednika «Voce» g. Pocarini-ja ter ga skušal I izročiti odhajajoči Frančiškani svojim nasled-spraviti na edino pravo videmsko pot. Ker je nikom, katerim bi jih naše ljudstvo nikdar ne g. Pocarini ostal neupogljiv v obrambi goriških interesov, se je g. Pocarini v razgovoru z njim izjavil, da je posl. Marani le sedaj Italijan, medtem ko je bil pred vojno avstrijakent. Razen tega je podprefekt izjavil ravnoisti osebi, da je poslednji račun tiskarne za «Voce» v znesku 9000 lir plačal goriški «Mont». Ko je izročilo. Ker tuja bo odslej našemu ljudstvu Sv. Gora, k je dosedaj delila z njim veselje in žalost in celo pregnanstvo, kajti med njo in naše ljudstvo so se vrinili posredovalci/ ki ne razumejo jezika tega ljudstva. Za novo svetogorske svetišče je bilo nabra no ogromno milodarov, pred kratkim mu je vedno podvrženi čudni risbi. Finesa se ubije, ko izgube linije akta pravo sled proporcije. Poze včasih nenaravno korektne. TAPETOVANJE, izdelovanje žimnic. Spreje-Ni tuja poza akta v legi dveh paralelnih i maio se dela doma in zunaf. Via Solitario linij. «Mladenka na terasi* in «mladenka j _^80 ob oknu* niste slabi. «Alpska pokrajina«, j PENZIJONIST, BIVŠI URADNIK vešč s Love n-«Večer» m druge pokrajine, kar ga ozna- j skega jezika se išče za pisarniška dela. Po-čuje. j nudbe pod «Pisarna>». 662 Umerjen, tehnično izšolan., v gotovem J rrzr:. - 771 — 7-—- ravnotežju Alionso Canciani nt nikoli pri- LE?A raozka «bleka' Žabardme, za vi ko po-""""■'U V-U ««! j. it . ^ - stavo, se proda po ceni, Bankovlie 4/1, levo. še! do ekstremne abstraktnosti. V njem m j 661 sledu impresjonista. V njegovih delih je i--- statika in čut kiparja do forme. Pozna ma- ZLATO, ^rebro, briljante, p]ača po najvišjih zlatarna ALBERT M Trst, Via Mazziitl 46. (25) terijo in jo zna obdelovati. Glava «slikarja Lev rja» je izmed najboljših njegovih razstavljenih del. Monumentalna, finih linij, jasnih piaatičnih momentov, v usmerjenem izrazu zelo podoben. «Moja hči», ^kopač*, «delavci», skozi vse statika. (Konec prih.). Pocarini izvedel za ia obrekovanja, se je f bilo priznano italijansko državljanstvo in s tem takoj napotil k podprefektu, da ugotovi resničnost tega obrekovanja. Ker je podprefekt odločno zanikal, da bi kedaj kaj takega rekel, se je g. Pocarini znova obrnil na dotično osebo, ki je navzlic podprefektovim zanikanjem vnovič potrdila, da je podprefekt v resnici tako govoril. G. Pocarini jc hotel znova govoriti s podprefektom, toda ta je medtem že odšel na «ohcet» in ženitovanjsko potovanje. Sedai se goriški podprefekt zopet vrača v Gorico kot srečen zakonski mož in svak posl. Pisenti-ja v prijetnem razpoloženju, da bo v miru preživel medene tedne, pa evo že ga čaka g. Pocarini s čašo pelina, ki mu bo ves med zagrenila, če nima prav dobrega želodca. Po na-jem mnenju je njegov želodec izborne kakovosti, ki vse prenese. Sicer nas pa to prav nič ne moti, da bi se tudi ne pridružili k iskrenim častitkam goriške Yoce», saj je g. Nicolotti star «■ prijatelj* gorskih Slovencev. Kraški vodovod. V pondeđjek se je vršil v rostorih bivšega goriškega deželnega odbora vojna odškodnina. V. ČARGO: nehaj misli o soriški urnem razstavi Koncem aprila se je zaključila prva goriška umetnostna razstava (Prima Esposi-zione Goriziana di Belle arti). Dela. so biia razstavljena v stari občinski palači nasproti Trgovskemu domu. Akoravno prostori vsded prave luči niso bili najprimernejši, je bilo zunanje lice razstave vendar ugodno in obiskovalec je z najboljšim vtisom začutil ambijent. Razstavljenih je bilo nad 170 del. Razstavo je usmotri! goriški umetnostni krožek (Circolo artisti c o Goriziano), kateri je k udeležbi povabil umetnike tukajšnje provincije. Kolektivno so razstavili; Halico Erass, sestanek delegatov furlanske pokrajinske ! Gino de Finetti, Veno Pilon iz Ajdovščine, Vattorioi Bolaffio, Antonio Gaspariii, Al-fonso Canciani (kipar), Alberto Calligaris (ferro batuto). S posameznimi deli so bili poleg drugih udeleženi: Lojze Spazzapan, Ivan Čargo, Sergio Sergi, Antonio Morassi, Alfredo Tominz, Giuseppe Bavazzutti, So-fro-nio Pocarini, Giuseppe Torelli itd. Metod Peternelj je razstavil intarzijske slike, ki so izoliran pojav sam zase. Najrazličnejše smeri razstavljajočih. Diski se vendar zlije v končni uprave in vipavskih občin, na katerem se je fibširno razpravljalo o vprašanju 'kraškega vodovoda in preureditve njega uprave. Bila je sprejeta tudi tozadevna resolucija. Natančnejše poročilo prinesemo v nedeljski številki. Današnja nogometna tekma ljubljanske «111-riiea proti goriški «pro Gorizia». Danes ob 5 h pop. se vrši na igrišču v Via Lantieri nogometna tekma med «Ilirijo» in «Pro Gorizia», za katero vlada v Gorici tako med italijanskimi kakor med slovenskimi krogi veliko zanimanje in naoeto pričakovanje. ;» . . Sestav obeh moštev je sledeči: A. S. «Pro \ GorLzia: Crasnich, Ceola in Mosettigi Moretti,! akord umetniškega stremljenja individua!-" " ujij Pasatizem. Umerjenost tradicije. Avanguardizem. Silen vspon novih smeri naprej. Dve potezi te razstave. Ovk v bogato tradicijo pokrajtnarjev settecenta, nalahko pretkan z impresjo-nizinom. v beneškem ozračju individualno svoj ItaKco Brass. Platna obširnih dimenzij beneških motivov. «Južina na Lidu», «11 fonte dei morti», «Piazza S. Marco» L dr. u je močan in doma. Impresjonist aristokratičnega miljeja sigurno finih potez in temu primernega objekta — Gino de Finetti. Njegovi dirkaški kemji z jezdeci On v svoji lahki rafinirani tehniki jih doživlja in oživlja. Predrzni skoki — in le taka tehnika podaja kinetični moment. Kot dober risar tu pa tam ubije smisel hotenja (njegovi bakrorezi). V barvah harmoničen čeravno poln kontrastov lokalnih tonov. Njegova virtuoznost impresjonista; nobene poteze odveč ne premalo. Logika tehnike oživljajočega trenutka ustvari pokrajino in s predmetom v njej, daje popolnost dovršeni sliki Njegovi kamnotisi polni živih momentov. «Skok z zaletom*, «Ogenj v kovačnici*, «Ritmi valčka*, «Naskok«, «Odločitev* (iz prizorov baksistov) itd. so značilne samo njemu. Zareže močno in ostro, odbije meščana in osupne marsikoga. V njegovih platnih je tisto navidez abstraktno, v resnici istinito doz in Rossi; Cosmi, Montani, Furlani, Bu-solini in MazzolL S. K. Ilirija: Miklavčič; Po-,'ačar in Beltram; Grlič, Zupančič II in Lado; Zupančič I, Paramer. Milan. Oman in Vidmajer. Šajrten padec kolesarja. V Podgori, v bližini železniškega predora je padel v nedeljo popoldne 18-Ietni Giordano Bisiach tako nesrečno s kolesa v obcestni jarek, da je v posn-deijek vsled zadobljenih notranjih poškodb izdihnil v bolnici, kamor so ga bili prepeljali Tragična smrt. Na južni postaji je bil usluž-t en Josip Nanut iz Štandreža. Ko je med službo razkladaj neke zaboje, se je ranil z žebljem na eni roki. Ker se mu je kaj takega že večkrat pripetilo, ne da bi imelo kake posledice, ni Nanut tudi-takrat obračal nikake pozornosti na zadobljcno rano, ki pa je takrat postaSa zanj usodna. Čez par dni ie namreč ubogi Nanut, ki zapušča ženo in otroke, izdihnil vsled zasirupljenja krvi. Tepe ni zaščitnik žensk. 33-Ietni Anton San iz Sassari-ja je sliial v bližini Hudajužne obupne klice dveh žensk, prosečih pomoči, ker jih je ogrožal neznani zlikovec. San se je odzval obupnim klicem napadenih ter je hotel odvrniti napad, postal je pa zato sam žrtev napada, kajti neznani zlikovec ga je počil s tako silo Do glavi s kamnom, da so ga morali prepeljati r goriško bolnišnico in menda je njegovo stanje precej nevarno. Padec s D. nadstropja. V Via Formica St. 33 ie padel z okna II. nadstropja 2-letni Artur Ricchetti, ker se ie preveč sklonil na oknti m zgubil ravnotežje. Na srečo je med padcem pa- Vesti iz Istre Koritenca pri Knežaku. (Prošnja do poštne uprave.) Res je, da leži naša vas v skrajnem kotu Italije, toda na koncu sveta vendar še nismo, kakor hi človek lahko sklepal po tem, kako funkcijonira pri nas pošta. Pismo iz Bsrtrice, ki je od naše vasi oddaljena dve uri in pol hoda, rabi po 10 do 16 dni. V tem času bi lahko prišlo v dalnjo Ameriko! Prosimo poštno upravo, da preišče, kje tiči vzrok 7a take poštne razmere, ter da nedostatke čim prej odpravi. — Dir. Bistrica« Epidemija častnega občan-stva, ki se je v zadnjem času tako široko razpasla, se je pojavila tudi v bistriški dolini. Prenašalci bakcilov te epidemije so ljudje, katerim nočemo očitati, da bi se hoteli morda komu prikupiti ali izbiti iz kako osebno korist. cenah, Pertot. Via S. Francesco 15. II. 26 PISALNI stroj se proda. Sprejemajo se popravila šivalnih strojev, dvokoles itd. Delo točno, cene zmerne. Lado Petrič, mehanik Trnovo. 656 19-LETNO dekle, poštenih starišev, želi vstopiti kot učenka v trgovino ^estvin. Via Paulo Diacono 6/1 Godina. 669 KRONE, srebro, zlato in platin kupujea*. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 23 .ZLAT. srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisioj. Telefon 31-27. Govori se slovensko. 13 MRZMRNILO. Podpisana naznanjata slav. občinstvu, da sta odprla dne 12. t. m. v Gorici, via Garibaldi št. 20 (prej v. Teatro) L nadstropje pravu® pisarno v administrativnih, nespornih, izvršilnih zadevah in onih tičočih se vojnih škod in posredovanja dobave posojil. Vinko £uk, bivši ravnatelj zemlj. knjige v Gorici. Anton Trampui, m bivši sodni oficijal pri okrožni sedniji. omenjene epidemije Očitamo jim le to, da so ae preveč navdušili za idealen dogodek, ki bi ga na vsak način nudilo dejstvo, če bi naenkrat vse občine velike države imenovale enega moža za častnega občana. Trezni svet ne pozna idealizma, in kdor se mu preveč vdaja, ta zasluži očitke. V zadnjem času je izšla napram raznim občinskim možem bistriške doline prijateljska beseda, naj bi se imenoval eksc. Mu s solini za častnega občana. Občinski možje so se že resignira-no pripravljali na ta čin slobodne občinske avtonomije, tedaj je prišla kakor prava osvoboditev Wilfanova brzojavka. Tako lahko posvečajo naše občine svojo pažnjo drugim skrbem, katerih je hvala Bogu dovolj. — Podgrad. Nimamo več sodnije, nimamo več davkarije, nimamo več notarja, nimamo več kaplana, nimamo več občinskega zastopa, vse gre pri nas rakovo pot. Tudi veliki «prijatelj« naše občine, mer čina Poila, kakor ga je v svoji dobrodušnosti tako rad imenoval naš prejšnji župan, nas je zapustil in si poiskal najbrže kako drugo G3USSf>PE SFZCHA Via S. CaterEna 7, vogal Via Hazzini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel (10) Veliko izhero tu- in inozemskega blaga za moške in ienska obleke po konkurenčnih cenah Specijaliteta: ANGLEŠKO tn ČEŠKO BLAGO im ajstarejsa trgovina obuvala i — Piazza S. Rosario, pri cerkvi Sv. Petra S ■ — ■ i ■■ ■ •MnunaaaaMBHim fm Največja izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske p in otroke. — Velika izbera belih platnenih čevljev I? ZA BIRMO in sandalov ter telovadnih čevljev. H PODLISTEK W. Collins: BREZ IMENA (iS) Roman. Vsedla se je k mizi in s« zatopila v knjigo in v pretekle čase. Zvon je bil polovico, tri j četrt in še vedno je tu sedela s knjigo v naročja v srečnih spominih aa starodavne pesmi. S hvaležnostjo se je spominjala zlatih dni, ko ie njegova roka obračala te liste zanjo in f« njegov glas šepetal besede, ki jih nikoli ne pocabi Ženski spomin. Nora j« pogledala a knjige aa stensko uro ia rekla: «Ce pride oče z vlakom, mora biti tu v desetih minutah*. «'Ne bo prišel z vlakom,* je menila gospodična Gartn zaspano, •ampak se bo pripeljal ena u&rtn zaspano, «ampaJk se bo pripeljal mlinarjevim gigoen, kakor je rekla Magdalena.* V tem hipa je potrkalo na duri in sluga je naznanil, da bi nekdo rad govoril z gospodično Garth, neki tuji, spodobno oprcvljen «Seveda ne. Jaz sem gospodična Čemu me to vprašujete?« ttJaz sem železniški uradnik na postaji Graibzca —» «In?» «Poslali so me semkaj —» Zopet je obstal, v zadregi pogledal na preprogo, na kateri je stal, še nemirneje vrtel kapo v rokah, oslinil suhe ustne in začel znova: ^Prišel sem z zelo resno novico.® «JResno zame?» «Za vse v tej hiši.» Gospodična Garth je stopila bliže k njemu m ga ostro pogledala; vkljub poletni vročini jo je izpreletel mraz. «Tilio!» je rekla in boječe pogledala na duri sobe, v kateri je menila, da se nahaja gospa Vanstone: bila je popolnoma zaprta. •Povejte mi najhujše,» je rekla nato, «toda ne govorite glasno. Ali se je zgodila nesreča? Kje?» "Na progi, prav blizu postaje Graibzca.» «Vlak v London?» «Ne, vlak iz Londona, ob eni petdeset minut — Garth. ; preko ramena gospodične Garth in tja je po- kazal s prstom. Obrnila se je. Njej nasproti, na pragu delavnice, je stafa gospa Vanstone, p^ava prikazen, držeč staro knjigo poezij mehanično v rokah. T^jen pogled je izražal strahovito praznino, njen zamrli glas je ponovil zadnje besede moža. -Sedem potnikov je bilo ranjenih in dva Knjiga ji je padla iz rok in sama se je zgrudila naprej. Gospodična Garth jo je ulovila in z omrtvelim truplo no gosf v naročju st ie obrnila k poslanemu možu, da bi zvedela gospodarjevo usodo. «Kar je, je,» je rekla, «scdaj morete vse povedati. Ali je ranjen ali mrtev7» •Mrtevf® Enajsto poglavje. Solne e se je nagnilo, zapadni veter je hladno in sveže zavel v hišo, prijazno donenjc vaškega zvona je prihajalo bliže in bliže, polja m vrtovi so bili pod vplivom bližajočega se večera in so pošiljali najslajše vonje svoji okolici. Ptički v Norinih kletkah so se soinčili večerni tišini in prepevali zahvalno pesem čna Garth je šla ven in je našla vlakom, proga je bila ravnokar prosta. Niso gospod. Gospodi' _ ____ ___ _ . _____l bledega in prepadenega moža, ki je nemirno hoteli pisati7 rekli so, da moram govoriti z vrtel svojo kapo v rokah. j gospodično Garth In ji vse povedati. Sedem «Vi ste hoteli z menoj govoriti?* je vpra- , potnikov je bilo ranjenih in dva —» Sala gospodična Garth. Naslednja beseda mu je zamrla na ustnicah, Oprostite — vi niste gospa Vanstone?* j njegove od strahu iiroko odprte oči so zrle *Moj Bog! S tem vlakom se je peljal gospod : poslavljajočemu se dnevu. Vanstone v Graibzca!» V hiši je šlo še vse mehanično svojo običajno »Tisti vlak je bil. Poslali so me s prihodnjim pot dalje, vendar pod težkim pritiskom neurja. Ob petih je prišel prvi udarec, toda ne najhujši. Komaj je odbila peta ura, je sledila gospodarjevi smrti težka slabost gou>odinje. Brez moči je ležala na svojem vdovskem ležišču in njeno življenje ter življenje še nerojenega otroka sta bili v nevarnosti. IL Bistrica Stanovanjska kriza je r namera kraju velika. Ne doibii stanov a Dfa, ako piraaš en kup denarja. Za 1 sobo z eno posUHo moraš plačati 100—150 L na mesec. Za stanovanje z 2 sobama in kuhinjo '390—350 L na mesec in še to dobiš težko. Želeti bi bilo, da se ustanovi «Stavbena radruga*, a!i pa prejšnja cKŽtvi. Županstva, pobrigajte se za to. (Ceste.) Gorje mu, kdor se vozi po naših cestah. Pravijo, da se je bolje slabo voziti kakor pa dobro hoditi, a pri nas je narobe. Največji revež je, kdor se vo&i z motornim kolescem ali pa z avtomobilom, ta je v gu-gahnci in skače gori in dedi Krivda, da so ceste tako slabe, je v prvi vrsti prekladanje iz enega kraja v dragega. Najprvo srao bili pod Gorico, potem pod Pulo, sedaj po\i Reko in Bog ve kam še pridemo. Bivši cesini **dbor je razpušćen in je dobil ukaz: da ne sme več delor/ati. Uklonil se je k» tako ima v blagajni L 40.000 (štiride-settisoč Hr) a jih ne ve in ne sme uporabiti Vsaj cestarji naj bi pustili na svojem mestu! Stali so za vse ceste, katere spadajo pod il.-bistriški okraj mesečno L 800, in bi ceste >sa.j za silo držali v redu, a tako že 5 mesecev ni nihče nič popravil. Tu je treba hitre pomoći ali pa naj obla-stvo pošlje sem 100 zrakoplovov, da bodo opravljali službo mesto vozov. Uprava kje ei? AJi v Gorici, ali v Puli. ali v Reki? Samo jkazati je treba bivšemu načelniku ce-e^a odbora in bo takoj uredil. — Opazovalec, K^JZževnosS in umetnost Nova knjiga o pomorskom prava. Bivši predsjednik Pomorske oblasti u Bakru, a sada cd-v tr.ik u Zagrebu, dr. Ljubomir ToroaŠić priredio je kratki pregled o pomorskom pravu, u želji da zadovolji jednu važnu potrebu jugosl. Dri vred nog svijeta. Pomorsko pravo dra. Lj. Tomasića sadrži upute o pitanjima pomorskog prava, pa će tako moći svatko da na svojem jeziku upozna norme i propise, koje se odnose na o . u granu prometa i trgovine. Knjizi je pridodan Napoleonov pomorski zakonik i Oglar, o pk>vitbi cd Marije Terezije a tako i drugi zakoni, koji u Jugoslaviji važe. kao e-naj ™ ttpisu brodova, o rrbolovu i o izbjegavanju su'ofca na moru. Time će ova knjiga postati praktični priručnik svima, koje se bave pomorskom trgovinom, i to ju najbolje preporuču e. Pomorsko pravo dra. Lj. Tomasića izašlo je u komisiona Inoj nakladi Hrvatskog štamparskog zaroda D—D. u Zagreba te se dobiva uz cijenu od Din 40. L. Adrejev: Crne nseske, Poslovenit Josip Vidmar. Splošna knjižnica št. 26 v Ljubljani kkar si meni povedala in še več, če )i imaš 1924 Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. Din. 12, vez. Din. 17. Najnovejši zvezek Splošne knjižnice* prinaša v gladkem Vidmarjevem prevedu zanimivo in globoko dramo odličnega ruskega pisatelja Leonida Andrejeva, «Crne maske*. Delo, ki ga uprizori tudi ljubljansko dramsko gledališče je po zasnovi in izvedbi nekaj izrednega in posega v najgloblje globine č'ove-Ske duše. To ni običajna gl**d?!:¥.ka roba, atr.-p«k ie drama, dobrega ir> r1 "a, kar pisatelj posebno podčrta na ta r- glavni junak v nekem prizoru sam ur. * o^a d v ? ni-.-a, svoj iasini slabši jaz. ker ni namen teh vrstic, da bi se podrobno puJČali v analizo in razmotrivanje tega genialnega dela opozarjamo samo na to, da upri-roritvi na odru ne bi mogel s pridom slediti lisi i, kdor ne bi dela preje prebral in se za-globil vanj. <Črne maske* namreč niso zabavno berilo, ampak tehtna hrana, ki zahteva •nnogo razmišljanja in poglabljanja od vsakega, ki hoče prodreti vse te globine in lepote. Lepo opremljena knjiga znači v naši prevodni literaturi znatno pridobitev in jo vsem ljubiteljem dobre, resne in tehtne knjige toplo priporočamo. _ d ^specSarstvOo Nova središča za morebitno prodajo belih vin. Podravnateljstvo deželnega urada za kmetijski potovalni pouk opozarja vse kmetovalce, da je v sled trezne in odločne politike naše vlade in vsled modrih trgovinskih pogodb sklenjenih s sosednimi državami ne le znatno oživel izvoz sadja in zelenjave z goriškega trga proti inozemstvu, ampak da se je z definitivno aneksijo Reke odprl tudi znamenit trg za bela vina, zlasti z ozirom na velik konsum botelj-skih vin v kopališčih in zdraviliščih v Opatiji, kjer so le malo priljubljena temnobarvna črna istrska vina. Dobro m čisto belo namizno vino svetloru-rnene aH zelenkaete barve v lepo in priprosto opremljenih boteljkah bomo bržkone oddajali na teh trgih zelo lahko in po ugodnih cenah. Umestno bi bilo, da poskusimo tudi s pošiija- vami navadnih vin v majhnih, približno dva hektolitra držečih sodh za prodajo in konsum v gostilnah. Seveda morajo biti taka vina trpežna in se ne smejo med potjo zbloditi. Na te vrstice opozarjamo zlasti zadru£ne kleti in druga udruženja vinskih producentov ter jih oozivamo, naj poskusijo čimprej — seveda s potrebno previdnostjo — pridobiti te nove in obetajoče trge za oddajo svojih vin. je Umlate tedaj poaMH s iejavo, da se bo naredba o skrčenj« visokotolcev izvajala z veHko obzirnostjo, predvsem da ne bodo isključeni Studenti zadnjega letaika in sploh je efl|, ki m hoče doseči z novo naredbo le ta, da izključijo samo oni itodenti, ki ne kažejo dovolj nadarjenosti in sposobnosti za uspešno dovršftev visoke Sole. Tudi razne dfjaike organizacije so izdale proglase, v katerih je bilo rečeno, da gre nova naredba le za tem, da se visoke iole osvobodijo nepotrebnega akademskega balasta* in da se za zares sposobne študente ustvarijo boljši pogoji za uspeh in prospeh. Najstrožje se bo izvajala naredba o skrčenju visokošolcev glede prvih dveh letnikov, kjer je nad 90.000 dijakov. V vseh slojih, posebno med sovjetskim uradništvom, se seveda pričakuje z veliko nestrpnostjo, kako se bo izvrševala nova visokošolska politika v sovjetski Rusiji. Drobtine iz moderne tehnike. Vprežeui valovi. Inženirji vsega modernega sveta so vedno gledali na plimo in oseko morja kot na ne- Creceriijiv zaklad sile in iskali so načina, da i to orjaško moč okomatali in vpregH, tako da bi služila človeštvu. Zaman je bil njihov _trud in vse metode, ki so jih svetovali, so se jiaposled izkazale kot nepraktične. Zdaj pa poroča ameriški mesečnik «IIu-strated World» o nekem Kalifornijčamt, ki da je zgradil čudovit aparat, ki more praktično izrabiti silo oceanskih valov. Nova iznajdba uvaja nov prinoip v tem, ker ne skuša izrabiti samo silo plime in oseke nego tudi valove, ki se neprestano valijo po .površini morja ob obali. Mod bistvene dele iznajdbe je prišteti generator, ki proizvaja električno silo. Ta generator ali dinamo stoji na podstavku (platformi). ki je zgrajen nekaj čevljev nad vodo. Na površini vode plavajo splavi, zvezani nad seboj s skoro navpično osjo, ki se pa ne vrti nego se samo dviga in pada, kakor se pač giblje voda. Ta moč, ki dviga os, je prene-šena t>d slednje k velikemu kolesu-zamašnjaku in cd slednjega k generatorju električne sile. Teoretična vrednost nove iznajdbe (kajti praktična se mora šele izkazati) je v tem, ker ne izkorišča samo dviganja in padanja vodne površine, temveč tudi vsako nje»o gibanje v katerikoli smeri. Vsako najmalenkostnejše gibanje vode pomaga torej pri pogonu zgoraj omenjenega kolesa-zamašnjaka, ki se seveda obrača vedno v eno smer. Preračunali so, da bi naprava z vsemi potrebnimi stroji, ki bi stala štirideset tisoč dolarjev, proizvajala šestnajst tisoč konjskih moči. Dalje so preračunali, da bi bilo mogoče zgraditi tisoč takih naprav na vsako morsko mil;o obali. Iznajdba. je sicer Še v povofu in preračuni se včasih Lnkažejo jako lafnjivi. Ako bo pa pri- hodnfoat jmimrii, da je vse res. kar |e povedano zgoraj ne bo potreba čkrrettvu več iskati tujih rbov sBs in preaaogarstvo bo izgubilo vso važnost Premog bi potem rabili različnih- kemijskih izdelkov. samo za surovino F. M. DAROVI Mesto cvetja na grob nepozabne Jožefe darujeta A vrelija In Marija iz Nabreftae po 10 L za * Šolsko druMvo». Gosp. Dolenc Ivan daruje L 10 »Šolskemu društvu.* Srčna hvala! V počeščeaje spomina bratranca narodnega mučenika Antona Strane ar daruje F. Štrancar trgovec z vinom L 60.— m sicer otr. vrtcu pri Sv. Ivanu L 20.— otr. vrtcu pri Sv. Jakobu L 20.— Dijaški Matici L 20.— (Denar hrani «Š. društvo*). Ob priliki poneke gosp. Mare, Miklavec in gosp. Dragotios, Kete nabralo se je med svati, za Magdalenski otroški vrtec L 100.— (naj bo posnemanja vredno). Sorsna poroflfa« i ogrsfce krone...........0jD250 OG3 j avstrijske krone.........o absolventi sovjetskh srednjih šol. Za pripadnike sovjetske inteligence je odmerjenih le kakih 500 mest. Ta nova visokošolska politika sovjetske vlade je izzvala med ruskimi viso*košolci ve- J liko vznemirjenje. Posebno so vznemirjeni že j vpisani študenti, ker grozi velikemu delu ne- J varnost, da bo na podlagi nove naredbe iz- j PFftVitf OOJjJOCđlllJO ključen iz šole. Vznemirjenje je bilo en Čas ( tolike, da se je začela širiti med visokoiolci, »epidemija« samomorov. Sovjetska vlada jih -s* Je „Širite edinost" □ □□□□□□□naDDaona □□□□□ □□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ o a a a □ a a a u a a BANCA Ustanovljena leta 1005. Delniška glavnica Lit. 15,000.000-- popolnoma vplačana, sedel s Trst, Via S. Nlco36 O (Lastna palača). Podružnici: AB3AZIA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Dalo subvencije na blago, efekte In vrednosti OIm— fo »liltdlOfi so Mkop Moga. — Inktsl tfsktov in ralunov. Informacijo. - Kupuj« in prodaja rjo ta *H|« valuto. Jaaatvana phai te drugo opor »d J« po najugodnejših pogojih. v M na kraoMno knJISica In jih obraslufo po 4«/. lat no notto, a vlogo na «oko3 ralua po I ooaono vlogo prod odpovudi obrestuj« najbolj« po dogovoru. vlogo v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovori«, tevriuje nakazila v Urah la dinarjih » Jugoslavijo □ D □ I 1° □ □ j □ Đopooaonpoaannannn oonaa □ □ □ □ □ □ p □ □ □□□□□□□ □ □ □ a □ c □ □ □1 □ o □ | □ j al □ □ □ □ □ a □ □ □ □