RAZISKAVE IN RAZVOJ RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 Marjeta Černič 1 , Jedert Vodopivec-Tomažič 2 38 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 39 DALMATINOVA BIBLIJA – KARAKTERIZACIJA FIZIKALNIH LASTNOSTI PAPIRJA IN TISKA dalMatIn's bIble – chaRacteRIzatIon of P aPeR and PRInts on the book block IZVLE^EK Dalmatinova Biblija iz leta 1584 je prvi slovenski prevod celotnega Svetega pisma. Je najve~ji dosežek slovenske reformacijske dobe in kulturni spomenik. V okviru raziskav, ki so bile izvedene pred in ob konservatorsko-restavratorskem posegu, je bila opravljena tudi karakterizacija papirja, ki sestavlja knjižni blok Dalmatinove Biblije iz kranjske knjižnice. Želeli smo ugotoviti vpliv konservatorskega postopka mokrega ~i{~enja na spremembo posameznih lastnosti papirja in zapisa. V postopku se izbolj{ajo lastnosti povr{ine, opti~ne in barvno-metri~ne lastnosti papirja, medtem ko se kakovost odtisa na tiskanih zapisih poslab{a. Za ohranjanje kakovosti papirja in odtisa smo predlagali za{~ito in varovanje s specialnimi vrstami papirja, kartona in lepenke, ki ustrezajo kakovosti za trajno in arhivsko uporabo. Klju~ne besede: Dalmatinova Biblija; lastnosti papirja, tiska in poslikave; ohranjanje kulturne dedi{~ine na papirju. ABSTRACT Dalmatin’s Bible of 1584 is the first translation of the entire text of Bible into the Slovenian language. It is the greatest achievement of Slovenian reformation era and cultural monument. Part of the research that was carried out prior to and during the actual conservation-restoration treatment was also characterization of paper that makes up the book block of the Dalmatin’s Bible from the library in Kranj. The aim of this research was to determine the conservation and restoration treatment to be used for this valuable printed book and thus enable its proper storage for a longest possible time in the future. While the conservation process improved the properties of the surface as well as optical and colour-metric properties of paper, it did, however, slightly reduce the quality of the prints. To preserve the quality of the paper and print we suggested protection and preservation with special types of paper and board that match the quality needed for permanent and archival use. Key words: Dalmatin’s Bible; properties of paper, prints and illustrations; preservation of cultural heritage. 1. UVOD Papir tudi v prihodnosti ostaja eden pomembnej{ih prena{alcev in nosilcev pisne in tiskane kulturne dedi{~ine. Ohranjanje arhivskega gradiva na papirju je odvisno od kakovosti surovin, ki sestavljajo papir in zapis, od tehnologije izdelave nosilca in zapisa, ter od na~ina uporabe in pogojev hranjenja dokumentnega gradiva. Z naravoslovnimi metodami danes odkrivamo vzroke razgradnje dokumentov in razvijamo metode za za{~ito, konserviranje in restavriranje. Na dokumentih, ki imajo zna~aj kulturne dedi{~ine, med katero sodi tudi dokumentno gradivo na papirju, lahko uporabimo le tiste konservatorske in restavratorske posege, ki so znanstveno potrjeni in prakti~no presku{eni. Naloga konservatorske stroke je izbrati postopek, s pomo~jo katerega izbolj{amo kemijsko in fizikalno stabilnost in pove~amo trajnost dokumenta. Dalmatinova Biblija iz leta 1584 je prvi slovenski prevod celotnega Svetega pisma. Je najve~ji dosežek slovenske reformacijske dobe in kulturni spomenik prve kategorije. Je veli~astna knjiga v vsakem pogledu. Obsežen knjižni blok je bogato ilustriran in za{~iten z lesenimi platnicami, ki so prekrite z usnjeno prevleko z renesan~nimi motivi. Biblija je bila zelo dolgo v aktivni rabi, kar dokazujejo {tevilne mehanske in druge po{kodbe, ki so posledica pogoste uporabe. Do danes se je ohranilo 78 evidentiranih primerkov izvirne Dalmatinove Biblije, od tega 36 v Sloveniji. Primerek, ki ga hrani knjižnica v Kranju, je bil eden izmed huje po{kodovanih, zato smo se odlo~ili za konservatorsko-restavratorski poseg. V okviru raziskav, ki so bile izvedene pred in ob konservatorsko-restavratorskem posegu je bila opravljena tudi karakter- izacija papirja, ki sestavlja knjižni blok Dalmatinove Biblije iz kranjske knjižnice. Cilj raziskave je bila primerjalna analiza in opredelitev lastnosti papirja kot nosilca tiskane knjige, z namenom opredelitve postopkov pri konserviranju in restavri- ranju tiskane in poslikane knjige kot dragocenega dokumenta, za hrambo za ~im dalj{e obdobje v prihodnosti. 2. EKSPERIMENTALNI DEL Želeli smo ugotoviti vpliv konservator- skega postopka mokrega ~i{~enja na spremembo posameznih lastnosti papirja in zapisa. Na osnovi nedestruktivnih stan- dardnih metod presku{anja smo dolo~ili osnovne fizikalne lastnosti strukture in povr{ine papirja, in opti~ne ter barvno- metri~ne lastnosti papirja in tiska. 2.1 IZBOR VZORCEV IN METODE PRESKUŠANJA Izvedli smo primerjalno analizo 5 leg, ki sestoje iz dveh ali ve~ pol iz razvezanega knjižnega bloka. Listi so o{tevil~eni na zunanji strani posameznega lista oziroma pole: Lega 1: pola 399–404, pola 400–403, pola 401–402. Lega 2: pola 405–410, pola 406–409, pola 407–408. Lega 3: pola 411–414, pola 412–413. Lega 4: pola 415–420, pola 416–419, pola 417–418. Lega 5: pola 421–426, pola 422–425, pola 423–424. Dodatni listi: naslovnica NT (Novi testa- ment), list 378 in list 563. Vzorce posameznih pol papirja iz knjižnega bloka smo klimatizirali v stan- dardnih klimatskih pogojih na osnovi SIST ISO 187, pri 23 ˚C in 50-odstotni relativni vlagi. Na vzorcih papirja in tiska smo pred in po postopku mokrega ~i{~enja izv- edli meritve fizikalnih, opti~nih, barvno- metri~nih in tiskovnih lastnosti na osnovi standardnih metod presku{anja, s katerimi nismo po{kodovali strukture in povr{ine papirja: osnovne strukturne in povr{inske lastnosti papirja: gramatura (ISO 536), debelina in specifi~ni volu- men (ISO 534), prepustnost povr{ine in strukture (ISO 5636/2), gladkost povr{ine (ISO 5627), opti~ne lastnosti papirja: belina (ISO 2470), opaciteta in transparenca (ISO 2471), sipanje in absorpcija svetlobe (ISO 9416), barvno-metri~ne lastnosti papirja in tiska: svetlost in barvne lastnosti (CIE L*a*b*), tiskovne lastnosti odtisa: opti~na gostota D (ISO 13655). Rezultati meritev posameznih lastnosti so prikazani na slikah od 2 do 12. 2.2 REZULTATI IN KOMENTAR Dosežene rezultate meritev na izbranih polah papirja iz originala smo primerjali med seboj, pred in po postopku ~i{~enja, na osnovi referen~nih karakteristik papir- jev iz zgodnjega obdobja tiskane knjige. 2.2.1 Strukturne in povr{inske last- nosti papirja Gramatura, debelina, specifi~ni volu- men Strukturne lastnosti papirja so opre- deljene z gramaturo, debelino in volumi- noznostjo. Vse lastnosti smo izmerili po standardnem postopku na izbranih listih potiskanega papirja. Vrednosti za gramaturo posamezne pole papirja pred ~i{~enjem (slika 2) se nahajajo v podro~ju med 58 do 81 g/m 2 . Vrednosti so od 20 do 30 g/m 2 nižje od dana{njih tiskovnih papirjev za izdelavo knjige, ki so od 90 do 100 g/m 2 . Nihanje med polami je precej{nje, do 20 g/m 2 , kar lahko pripi{emo neenakomernostim pri oblikovanju papirnega lista v postopku ro~ne izdelave. Dosežene vrednosti za gramaturo posameznih listov po post- opku ~i{~enja se pri vseh vzorcih znižajo od 1 do 2 g/m 2 . Vrednosti za debelino papirja pred ~i{~enjem so v obmo~ju med 120 in 190 μm. Po ~i{~enju se debelina pri posameznih listih zniža, ostane ne- spremenjena ali se nekoliko povi{a, kar potrjujejo tudi dosežene vrednosti za voluminoznost papirja, prikazano na sliki 3. Specifi~ni volumen dosega vrednosti od 1.8 do 2.7 cm 3 /g, razlike med polami so precej{nje. Vsi papirji dosegajo želene vrednosti v podro~ju od 1.5 do 2.5 cm 3 /g, ki ozna~ujejo voluminozne vrste papirja, ki so primerne za izdelavo knjige. Prepustnost zraka in gladkost Vrednosti prepustnosti zraka po metodi Gurley, prikazane na sliki 4, kažejo, da vsi papirji pred ~i{~enjem dosegajo vrednosti od 3 do 10 sekund, kar pomeni, da je Slika 1: Naslovnica in razprt knjižni blok Dalmatinove Biblije pred konservatorskim posegom. Slika 2: Dosežene vrednosti za gramaturo papirja, pred in po ~i{~enju. Slika 3: Dosežene vrednosti za voluminoznost papirja, pred in po ~i{~enju. RAZISKAVE IN RAZVOJ RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 41 Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 40 struktura in povr{ina papirja prepustna na zrak in dovzetna za u~inkovanje zunanjih dejavnikov. Po ~i{~enju ostanejo vrednosti pri ve~ini papirnih listov nespremenjene, razen pri dveh (pola 400–403 in 401–402), pri katerih se prepustnost zniža (od 8 do 10 s). Dosežene vrednosti za gladkost papirja na sliki 5 kažejo, da vsi originalni listi pred ~i{~enjem dosegajo zelo nizke vrednosti, od 1 do 2.5 sekunde, kar pomeni, da je povr{ina zelo hrapava, kar je zna~ilno za starej{e ro~no izdelane papirje. Po ~i{~enju se gladkost nekoliko povi{a, vendar vrednosti {e vedno ostajajo v obmo~ju nizke gladkosti – dana{nje vrste tiskovnih papirjev dosegajo gladkosti od 50 do 100 sekund po Bekk-u. 2.2.2 Opti~ne lastnosti papirja Izmerili smo belino papirja na izbranih listih papirja, pred in po postopku ~i{~enja, na spektrofotometru DataColor. Belina je merilo za odsevnost modre svetlobe pri 457 nm in se uporablja pri dolo~anju opti~nih lastnosti papirja. Izbrani listi ne dosegajo vrednosti opti~nih lastnosti dana{njih vrst papirja. Vrednosti za belino so zaradi lastnosti vlaken in dodatkov ter razgradnje papirja v ve~ stoletjih nizke. Rezultati meritev so prikazani na sliki 6. Vrednosti za belino so pri vseh listih papirja pred ~i{~enjem od 40 do 46 %. Primerjalno so najnižje dosežene na listih, ki vsebujejo ve~ vidnih madežev, kar kaže na pogostej{o uporabo. Po ~i{~enju se belina povi{a od 0 do 5 %. Opaciteta, transparentnost, sipanje in absorpcija svetlobe Opaciteta je merilo neprosojnosti papirja, ki mora biti pri dana{njih tiskanih izdelkih vi{ja od 90 %. Vi{ja opaciteta je posledica vi{jih vrednosti sipanja svetlobe, merjeno po metodi Kubelka-Munk, kar je ugodno za bolj{o kakovost odtisa. Odvisna je od kakovosti uporabljenih vlaken in polnil v papirju. Dosežene vrednosti za opaciteto papirja (slika 7) pred ~i{~enjem zelo nihajo, so v podro~ju med 91 do 99 %, medtem ko so vrednosti za transparenco od 5 do 23 % (slika 8). Odvisne so od gramature, voluminoznosti in po{kodovanosti posameznega lista papirja. Po ~i{~enju ostanejo vrednosti opacitete na ve~ini listov nespremenjene ali se le malo znižajo. Pri posameznih polah se opaciteta povi{a tudi do 5 %, medtem ko se transparentnost zniža do 10 % (pola 412–413), kar je posledica odstranjevanja ne~isto~ na povr{ini in v strukturi papirnega lista. Vrednosti koeficienta sipanja svetlobe kažejo na precej{nje razlike med papirji – tisti s slab{o opaciteto dosegajo nižje Slika 4: Dosežene vrednosti za prepustnost zraka v papirju (metoda Gurley), pred in po ~i{~enju. Slika 5: Dosežene vrednosti za gladkost papirja (metoda Bekk), pred in po ~i{~enju. Slika 6: Dosežene vrednosti za belino papirja, pred in po ~i{~enju. Slika 7: Dosežene vrednosti za opaciteto papirja, pred in po ~i{~enju. vrednosti sipanja svetlobe, kar vpliva na slab{i izgled potiskanega papirja. Vrednosti koeficienta sipanja svetlobe pred ~i{~enjem so od 30 do 55 m 2 /g – dana{nje vrste celuloznih vlaken dosegajo vrednosti od 50 do 60 m 2 /g. Listi papirja, ki dosegajo vrednosti, nižje od 40 m 2 /g, kažejo na precej{njo po{kodovanost vlaken in papirja. Meritve sipanja in absorpcije svetlobe v papirnem listu so zelo dobro merilo za vrednotenje stopnje po{kodovanosti papirja. 2.2.3 Barvno-metri~ne lastnosti papirja Ker so vizualne razlike med bolj{e in slab{e ohranjenimi listi papirji precej{nje, smo lastnosti želeli preveriti z meritvami barvno-metri~nih lastnosti, ki se v dana{njem obdobju pogosto uporabljajo za karakterizacijo izdelkov na papirju. Izmerili smo barvo v CIE L*a*b* prostor v skladu s standardoma ISO 13655 in ISO 12647-2. Vrednosti za svetlost (CIE L*) potrjujejo vrednosti za belino. Svetlost se nahaja v podro~ju okrog 80 % pri slab{e ohranjenih papirjih in do 84 % pri papirju bolj{e kakovosti. Po postopku ~i{~enja se na posameznih listih papirja svetlost povi{a ali ostane nespremenjena. Vrednosti barve na osi rumeno/modro +b/-b kažejo (slika 11), da so listi papirja pred ~i{~enjem precej rumeno obarvani, vi{je vrednosti so dosežene na bolj po{kodovanih listih. Po postopku ~i{~enja se rumenost zniža le za 2 do 3 enote. 2.2.4 Lastnosti tiska »Dalmatinova Biblija« je tiskana v ~rno- beli tehniki, ~rke v naslovih pa so rde~e barve. Na potiskanih listih (naslovnica NT, list 378 in 563) smo izvedli meritve opti~no gostote tiska in barvno-metri~ne lastnosti CIE L*a*b* posameznih ~rk v naslovu, v rde~i in ~rni barvi, pred in po postopku ~i{~enja. Opti~na gostota tiska rde~ih ~rk v knjigi dosega vrednosti od 1.0 do 1.20, pri ~rnih ~rkah so vrednosti nižje, od 0.7 do 1.0, kar kaže, da kakovost tiska na ~rnih ~rkah ni ustrezna želenim, to je D=1.0 (slika 12). Po postopku ~i{~enja se vrednosti znižajo pri vseh ~rkah rde~e in ~rne barve, kar ni želeno. Kakovost odtisa se po ~i{~enju zmanj{a za 10 do 15 % pri ~rni barvi, pri rde~i barvi so vrednosti nižje za 5 do 20 %, na kar vplivajo poroznost in gladkost papirja in medsebojne interakcije pri povezavi tiskarske barve na povr{ini papirja. Svetlost (CIE L*) potiskanega papirja se nahaja v podro~ju do 75 % pri slab{e ohranjenem listu na naslovnici, do 80 % pa na ostalih listih, ki sta zaradi manj{e uporabe bolj{e ohranjena. Slika 8: Dosežene vrednosti za transparenco papirja, pred in po ~i{~enju. Slika 9: Dosežene vrednosti za opaciteto papirja pred in po ~i{~enju – vpliv sipanja svetlobe po Kubelka-Munk metodi. Slika 10: Dosežene vrednosti za barvno-metri~ne lastnosti papirja CIE L* (svetlost), pred in po ~i{~enju. Slika 11: Dosežene vrednosti za barvno-metri~ne lastnosti papirja, CIE b* (rumeno obarvanje), pred in po ~i{~enju. RAZISKAVE IN RAZVOJ RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 43 Tjaša Vidmar 1 , Tadeja Muck 1 , Marta Klanjšek Gunde 2 DOLO^ITEV OPTIMALNIH LASTNOSTI TISKOVNIH MATERIALOV ZA TISK ELEKTRONIKE defInIng oPtIMal PRoPeR tIes of PRIntIng sUbstRates foR PRInted electRonIcs IZVLE^EK ^lanek obravnava lastnosti tiskovnega materiala − papirja −, ki vplivajo na funkcionalnost odtisov pasivnih elektronskih elementov s tehniko sitotiska. Pripravljen je bil nabor razli~nih segmentov tiskovnih materialov (Pe:smart tipa 2, Pretex, Biogloss, Biomatt in Superprint), ki so se razlikovali po surovinski sestavi, povr{inski obdelavi in namembnosti. Ugotovljeno je bilo, da so najpomembnej{e lastnosti termi~na obstojnost in povr{inske lastnosti tiskovnih materialov, in sicer hrapavost, vpojnost in poroznost (makro komponenta). Te pomembno vplivajo na zadovoljivo sintranje kovinskih delcev na povr{ini tiskovnega materiala in posledi~no funkcionalnost tiskanih elektronskih struktur. Izpostaviti velja tudi mehanske lastnosti in pH tiskovnih materialov, ki opredeljujejo obstojnost odtisov. Klju~ne besede: papir, lastnosti tiskovnih materialov, sitotisk, tiskana elektronika. ABSTRACT In presented work the properties of printing material − paper −, which influence on the functionality of passive screen-printed electronic components were investigated. A set of diverse printing materials was chosen, namely Pe:smart type 2, Pretex, Biogloss, Biomatt and Superprint. They varied in composition, surface treatment and appropriate applications. The obtained results indicated that thermal stability and surface properties of printing material, namely roughness, absorbency and porosity (macro component) are most relevant. The mentioned properties had substantial impact on sintering of metal particles on the surface of printing material. This was also affecting the functionality of printed electronic structures. Stability of prints was evaluated by mechanical properties and pH value. Keywords: paper, paper properties, screen printing, printed electronics. 1 UVOD Leta 1976 so Alan MacDiarmid, Hideki Sigava in Alan J. Heeger dopirali poliacetilen z jodom in tako dobili prvi prevodni polimer �1�. To je bil za{etek tiskanih elektronskih sistemov. Od tedaj so sintetizirali veliko prevodnih in polprevodnih polimerov, primernih za tisk elektronskih sistemov. V zadnjem ~asu se razvijajo tudi kompozitni polimeri, ki jim dodajajo kovinske delce (na primer Ag, Au, Ni, Cu, Pt in prevodni ogljik) in imajo zna~ilnosti kovin �2�. Tiskana elektronika pomeni tiskanje pasivnih in aktivnih elektronskih elementov – vezij na obi~ajne tiskovne materiale, kot so papir, plastika in tekstil, z uporabo klasi~nih tehnologij tiska (sitotisk, fleksotisk, globoki tisk in ofsetni tisk) in digitalnih tehnik tiska, kot je kaplji~ni tisk. Najpogostej{i tiskovni materiali za tiskano elektroniko so polimerne folije, to je poliestrske (polietilen tereftalatna folija − PET, polietilen naftalat − PEN) in poliamidne (PA) folije. Okolju bolj prijazne so tiskane strukture na papirju, ki so poceni, lahke, upogljive in tanke (< 50 μm) �3�. Zaradi majhne teže in debeline je papir primeren za prenosne Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m 2 42 Svetlost ~rk v rde~i barvi je od 50 do 55 % in se s ~i{~enjem povi{a do 2 %. Razlike v svetlosti ~rk v ~rni barvi so v obmo~ju od 40 do 60 % in se v postopku ~i{~enja povi{ajo. Po postopku ~i{~enja se pri vseh vzorcih ~rk povi{ajo vrednosti za svetlost in znižajo barvne vrednosti. Barvne vrednosti v rde~em in rumenem podro~ju na ~rkah rde~e barve se precej spremenijo, medtem ko na ~rkah ~rne barve ni ve~jih razlik, kar kaže na ve~jo obstojnost. Rezultati potrjujejo, da je pri obnavljanju dragocenega tiskanega gradiva potrebno uporabljati konservatorsko restavratorske postopke, pri katerih se tiskovne lastnosti zapisov ne poslab{ajo. 3 ZAKLJU^EK Primerjalna analiza osnovnih fizikalnih lastnosti strukture in povr{ine, ter opti~nih in barvno-metri~nih lastnosti izbranih pol papirja iz originala tiskane knjige »Dalmatinova Biblija« je pokazala, da so med listi papirja razlike v strukturi, ki se kažejo v gramaturi in voluminoznosti, kar vpliva na poroznost in gladkosti povr{ine papirja. Papirji so ro~ne izdelave in potiskani v ~rni barvi, le na naslovnici je tisk tudi v rde~i barvi. Postopek ro~ne izdelave papirja je odvisen predvsem od kakovosti vlaken, naprave za oblikovanje, znanja in prakti~nih ve{~in posameznika, ki izvaja oblikovanje papirnega lista. Slab{a kakovost papirja je ugotovljena na listih, ki so bili bolj izpostavljeni ve~kratni uporabi, to je listanju in branju. Kakovost odtisa v ~rni barvi dosega primerjalno s ~rkami rde~e barve vi{je vrednosti opti~ne gostote odtisa. V postopku konservatorskega postopka mokrega ~i{~enja se izbolj{ajo lastnosti povr{ine, opti~ne in barvno-metri~ne lastnosti papirja, medtem ko se kakovost odtisa poslab{a. Za ohranjanje kakovosti papirja in odtisa po zaklju~enem konservatorsko- restavratorskem postopku knjige predlagamo za{~itno embalažo arhivske kakovosti in hrambo v enakomernih klimatskih pogojih. Uporaba dragocenega izvoda naj bo dovoljena izjemoma le za nujne {tudijske namene in ~asovno omejeno razstavljanje. Slika 12: Dosežene vrednosti za opti~no gostoto tiska v ~rni in rde~i barvi, pred in po ~i{~enju. Slika 13: Dosežene vrednosti za barvno-metri~ne lastnosti tiska, CIE L* (svetlost), pred in po ~i{~enju. naprave in senzorje. Tiskan elektronski sistem je sestavljen iz tiskovnega materiala in ve~plastne strukture tiskarskih barv z razli~nimi elektri~nimi lastnostmi. Posamezni sistem je lahko sestavljen iz aktivnih (diode in tranzistorji) ali pasivnih komponent (upori, kondenzatorji in tuljave) �4�. Aplikacije tiskane elektronike so: RFID, OLED zasloni, fleksibilne baterije, tranzistorji, fotonapetostne celice, spominske enote, pametna embalaža itd. �5�. Tiskana elektronika omogo~a uporabo gibkih tiskovnih materialov, kar znižuje stro{ke proizvodnje in omogo~a masovno izdelavo tankih, lahkih in mehansko prilagodljivih vezij. V primerjavi s klasi~no proizvodnjo ~ipov omogo~a {tirikrat ve~jo hitrost in nižjo ceno proizvodnje �5�. Tiskana (organska) elektronika ima nekaj slabosti, in sicer nizko stopnjo integracije in po~asno preklapljanje. Tiskanih elektronskih produktov ne moremo primerjati s klasi~nimi, saj ne moremo izdelati produktov z enakimi elektri~nimi lastnostmi. Kljub temu ima tiskana elektronika velik pomen na podro~ju sodobne embalaže, saj omogo~a pove~ano interaktivnost − komunikativnost, dinami~nost in funkcionalnost izdelkov. Tiskana elektronika je grafi~ni izdelek prihodnosti, ker prina{a {tevilne nove možnosti in podro~ja uporabe elektronskih sistemov �4�. 2 EKSPERIMENTALNI DEL Za tisk preprostih elektronskih struktur je bil uporabljen nabor razli~nih tiskovnih materialov – papirjev, in sicer; Pe:smart tipa 2, Pretex, Biogloss, Biomatt in Superprint. Proizvajalci papirja so Next- level paper Felix Schoeller (Pe:smart type 2), Neenah Lahnstein (Pretex) in papirnica Vev~e (Biogloss, Biomatt in Superprint). Na tiskovne materiale je bila s sitotiskarsko tehniko natisnjena triplastna struktura, sestavljena iz dveh prevodnih in vmesne dielektri~ne plasti. Pri na{em raziskovanju smo se osredoto~ili le na prvo natisnjeno plast − prevodno plast. Raziskana je bila interakcija med tiskovnim materialom in prvo tiskano tiskarsko barvo oziroma prevodnim slojem. Prevodna plast je bila natisnjena v sitotiskarski tehniki s polavtomatskim sitotiskarskim strojem RokuPrint in prevodno tiskarsko barvo Electrodag PM-470. Omenjena tiskarska barva je namenjena tisku RFID anten 4 LITERATURNI VIRI 1. BARRETT, T. D. Early European papers/ contemporary conservation papers. A report on research undertaken from fall 1984 through fall 1987. The paper conservator. Volume 13, 1989. Institute of Paper Conservation. 2. FELLER, R. L. Aspects of chemical research in conservation: the deterioration process. JAIC 1994, Volume 33, Number 2, Article 2, 91–99. 3. ^ERNI^ LETNAR, M. in VODOPIVEC, J. Influence of Paper Raw Materials and Technological Conditions of Paper Manufacture on Paper Ageing, Restaurator 18, 1997, 73–91. 4. MARCUS, R. T. The Measurement of Color, K. Nassau (Ed.), Color for Science, Art and Technology, Elsevier, Amsterdam, 1998, 31–96. 5. ^ERNI^, M. Dalmatinova biblija – karakterizacija lastnosti papirja: poro~ilo o rezultatih raziskave. Ljubljana: In{titut za celulozo in papir, 2010. 22 f., ilustr. 6. ^ERNI^, M. in VODOPIVEC, J. Tiskana in poslikana knjiga 16. stoletja: lastnosti papirja in tiska. Teh. vseb. probl. klas. elektron. arh., 2011, zv. 10, 249–262. 7. VODOPIVEC, J., PLANINC, L., ^ERNI^, M. Analyses and conservation of a gouaches collection. V: SIMON^I^, B. (ur.) et al., 5th International Symposium on Novelties in Graphics, Ljubljana, Slovenia, 2010. Symposium proceedings. Ljubljana: Faculty of Natural Sciences and Engineering, Department of Textiles, 2010, 666–671. dr. Marjeta ^ERNI^ 1 , dr. Jedert VODOPIVEC- TOMAŽI^ 2 , 1 In{titut za celulozo in papir Ljubljana, 2 Arhiv Republike Slovenije