GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES", LESNI KOMBINAT NOVO MESTO STRAŽA ia/sla\a cvposilk). mm Kratek pregled Kongresov mladinske organizacije v Sloveniji Mladina je začela s svojim gibanjem v Sloveniji ob koncu devetnajstega stoletja in v začetku dvajsetega stoletja. Mladina je delala v legalnih društvih predvsem pa v ilegali v SKOJ-u in v partijski organizaciji. Naziv ZVEZA SLOVENSKE MLADINE pa je bil prvič uradno priznan po ustanovitvi organizacije; 10. — 12. oktobra 1943 leta v Kočevski reki na 1. kongresu. Odgovornost za nastajanje množične mladinske organizacije je nosil SKOJ, ki je tudi vodil priprave na kongres.' Kongres se je pričel 10. oktobra. Zbralo se je okoli 190 delegatov iz vse Slovenije. V resoluciji so takrat med drugim zapisali: „Na svobodnem slovenskem ozemlju smo prvič manifestirali enotnost, ki jo je slovenski narod skoval v težki borbi. V imenu vse slovenske! mladine, ki nas je izbrala na demokratičen način, smo poudarili našo brezmejno ljubezen do domovine in do na roda, naše vsestransko zaupanje v OF, v narodno osvobodilno vojsko in v njen glavni štab.“ V resoluciji so poudarili tudi to, da se dobro zavedajo nalog, ki jih jim je naložil Zbor odposlancev slovenskega naroda teden dni prej in si zastavili načrt, po katerem bi te naloge tudi uresničili. Zapisali so: „V zaledju bomo mobilizirali vse mlade tovariše, naši vojski bomo poslali tisoče in tisoče novih borcev. Pomagali bomo naši narodni oblasti. Tisti, ki ne bomo mogli zagrabiti za orožje, pa bomo poskrbeli, da bo naše zaledje res pravo zaledje za našo vojsko.“ Na naslovni strani je fotografija spomenika Narodno osvobodilnemu boju, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta. Spomenik stoji v Mariboru — mesto ob Dravi, ki je gostilo j delegate 9. KONGRESA ZVEZE ‘ SINDIKATOV SLOVENIJE. Za 2. kongres Zveze mladine Slovenije so bile priprave še bolj poglobljene. Mladim je uspelo kljub še vedno velikemu sovražnemu pritisku, sklicati pokrajinske konference. Takoj po osvoboditvi od 24. — 27. julija pa so se v Ljubljani zbrali na kongresu. Drugi kongres je potekal v znamenju obnove porušene domovine. Boris Kidrič je v govora tedaj dejal: ,,Mi vsi se moramo neverjetno mnogo učiti, učiti in zopet učiti. Sebe in drage. Sleherni dan v vsakem svojem delu. Gre zato, da se učimo, kako naj upravljamo sami sebe in ljudske množice, kako naj živimo po novem — da se učimo na lastnih izkušnjah in da hkrati lastne izkušnje uravnavamo po naprednem nauku. Pridobiti si moramo strokovno znanje. Brez želje naše mladine, da postane mojster svoje stroke, bodočnosti ne bo mogoče graditi." Na tem kongresu je Zveza slovenske mladine dobila novo ime. Zveza mladine Slovenije. Staro ime je imelo preozek pomen, ker ni imenovalo mladic ne dragih narodnosti na slovenskem ozemlju. 3. kongres Ljudske mladine, kije bil od 12,- 15. maja 1947 leta v Ljubljani je že zabeležil 2,6 milijona udarniških delovnih dni. Mladinska zavest je gotovo izvirala iz globokega prepričanja, da so bremena ljudstva tudi njena. Mladi so čutili, da je čas velikih stvaritev prav njihov čas, katerega morajo aktivno in intenzivno izkoristiti. Takratni predsednik vlade1 Miha Marinko je v svojem govoru dejal: „Doba med 2. in 3 kongresom je bogata izkušenj. Ogromni uspehi, ki ste jih mladi dosegli v tem času, vam bodo zgled za nadaljnje delo." Spregovoril je tudi o številnih] nalogah dražbe in miadih v nadaljnji graditvi socialistične! države. Poudaril je, da je poglavitna naloga mladih, da tudi po kongresu strokovno obvlada-! jo svoje delo: „Družba bo potrebovala vedno več sposobnih kvalificiranih kadrov!" V skladu s takratnim petletnim planom so tudi mladi pripravili programe za delovne akcije, s katerimi so sodelovali pri izgradnji tovarn, mest, cest, mostov in dragih pomembnih objektov. ZMS so preimenovali v Ljudsko mladino Slovenije, Na četrtem kongresu, ki j. potekal v Ljubljani od 5. — 8. aprila 1949 leta, so posvetili veliko pozornosti vprašanjem m!a-dega delavca. V resoluciji so zapisali kako naj bo organizirana delavska mladina. Še posebej so opredelili vlogo tistih delavcev, ki so vključeni v idejnopolitično izobraževanje. Peti kongres Ljudske mladine Slovenije je potekal od 12. —! 15. oktobra 1953 leta v Mariboru. Na tem kongresu so proslavili tudi 10-letnico mladinske organizacije. „Vsi uspehi na gospodarskem in političnem področju med obema kongresoma so nam omogočili, da smo lahko prešli na višjo stopnjo našega razvoja, v fazo, ko bodo s sredstvi za! proizvodnjo upravljali neposredni proizvajalci, ko delavci sami upravljajo tovarne in! podjetja," je dejal takratni predsednik LMS Tine Remškar. V resoluciji petega kongresa LMS so med dragim zapisali: „Nedvomno je imel družbeni razvoj teh let po vojni velik1 vpliv tudi na razvoj v naši organizaciji, ki ji je zaupana dolžnost, da v sodelovanju s šolo, z družino, družbenimi organizacijami in društvi pomaga vzgajati mladega človeka v zavestnega graditelja naše socialistične: družbe." V resoluciji so se zavzeli za razvijanje in krepitev socialistične zavesti mladih ter za večjo raznovrstnost v delu organizacije in v življenju mladih. V tem času je zelo aktivno zaživela Zveza študentov v Sloveniji. Študenti so premerjali svoje delo in se dogovarjali za nove nalog: na rednih letnih skupščinah. Čas šestega kongresa Ljudske mladine Slovenije, ki je bil od 13. — 15. septembra 1957 leta v Celju, lahko označimo, da se mladinska organizacija po vsebini, po oblikah in metodah dela čim bolj prilagodi zanimanju, hotenjem in potrebam mladega človeka. V tem obdobju so ponovno oživele mladinske delovne akcije, ki so pred tem že nekoliko zamrle. Mladina je sprejela pomembne sklepe o izpolnitvi petletke in tako v veliki meri prispevala k razvoju dražbe. V resoluciji šestega kongresa so med drugim zapisali, da mladi v tovarnah sprejemajo in aktivno posegajo v delovanje organov delavskega samoupravljanja, mladi na vasi pogumno iščejo svojih poti in raz- pravljajo o politiki in načrtih razvoja kmetijstva in v šolah aktivno sodelujejo v raznih oblikah upravljanja, v razrednih in šolskih skupnostih. Na sedmem kongresu, ki je bil v Kranju 26. in 27. januarja 1962. leta so ugotavljali, da se mladina čedalje bolj zanima za vsa vprašanja družbenoekonomskih odnosov, in da se povsod želi vključevati v široko politično aktivnost. V stališčih in resoluciji so opredelili naloge pri ugotavljanju mesta, vloge in metode dela v speciaiziranih oblikah dela znotraj aktivov, o po-1 ložaju mladih v tovarnah, ki imajo obrate v različnih krajih, o vlogi šolskega sistema, o delu in vlogi občinskih komitejev ter o mladinskih delovnih akcijah; največja je bila gradnja avtoceste bratstva in enotnosti. 8. kongres ZMS je bil šele čez šest let v Velenju od 11.— 22. junija. Obdobje med 7. in 8 J kongresom je bilo ocenjeno uspešno, a vendar so se pojavilel slabosti, ki so kazale na vse pre-1 več decentralizirano in forum-sko delo mladih. V resoluciji so zapisali, da je treba odločneje kot kdaj koli prej postaviti v ospredje vsebinsko vprašanje delovanja mladih. V akcijski program so takrat kot prvo za-: pisali naloge in cilje pri uresničevanju gospodarske reforme.* Skozi resolucijo pa so jasno opredelili načela svojega delovanja na osnovi revolucionarne tradicije in programov zveze komunistov, iz katere (SKOJ) je izšla mladinska organizacija. 8. kongres je deloval 11 dni. 9. kongres Zveze Socialistične mladine Slovenije je bil med 2. in 4. oktobrom 1974 leta v Moravcih pri Murski Soboti. Začrtal je dejansko, po kakovosti novo usmeritev mladih na čvrsto pot uresničevanja samoupravljanja. Novo ime ZSMS sprejeto na tem kongresu in pozneje tudi na kongresu ZSMJ, pomeni tudi novo vsebino dela. Vsi deli mladih so se ponovno združili v eno organizacijo — Šolajoča se mladina, študentje, delavci, kmetje in mladi, ki se povezujejo po svojem interesu v družbenih organizacijah in društvih. 10. kongres ZSMS je deloval od 12. — 14. oktobra letos v Novi Gorici. Ta kongres nam. prinaša najnovejša načela in napotila o delovanju ZSMS. Kongres je deloval v petih komisijah — v komisiji za družbenoekonomske odnose, v komisiji za razvoj političnega sistema samoupravne socialistične demokracije, v komisiji za vzgo- jo, izobraževanje, kulturo in znanost, komisiji za interesne dejavnosti in komisiji za mednarodne odnose. Vseh pet komisij je razpravljalo o delovanju mladih, vsaka na svojem področju, o vključevanju v družbenoekonomske odnose, v metu 'rodna vprašanja, o delu mladih v kmetijstvu in drugih pomembnih vprašanjih. V svojem govoru je dosedanji predsednik ZSMS tovariš Ljubo Jasnič poudaril med drugim tudi, da je znotraj naše organizacije še vedno preveč stvari, ki kažejo na dokaj ozek politični in metodološki pristop, na ne dovolj razvite in ne prožne oblike povezovanja mladih, trak, vzrok za nesrečo, že dolgoletni mladinski aktivist BORIS BAV K. D. KRŠTINC Se dve akciji DELOVANJE 00 ZSMS V TG DVOR V mesecu oktobru, ko je bil v Novi Gorici 10. kongres ZSMS, je bilo veliko napisanega in povedanega o delovanju 00 ZSMS v naši republiki. Danes bi napisala nekaj o delovanju te organizacije v TG Dvor. TG Dvor je mlad kolektiv. Tu je zaposlenih 76 delavcev in od teh 32 članov ZSMS. 00 ZSMS v tej TOZD je začela delovati v letu 1976. V prvem.' letu delovanja je bilo precej začetnih težav, tako, da je šele z letom 1977 organizacija začela delati. V tem letu smo imeli 2 delovni akciji. Udeležili smo pa! se tudi enodnevnega udarniškega dela v MDA Suha krajina 77. Letos smo planirali bolj smelo. Imeli smo že tri delovne akcije: izkop temeljev, betoniranje le teh in pa dozidava prostora za strojni oddelek. Dozidava je TG; Dvor stala 30.000,00 din.'Seveda pa bi bili stroški za to občut-' no večji, če bi to delo opravljala kakšna druge delovna organizacija. Povedati pa moramo, da so nam pri vsem pomagali tudi starejši člani naše delovne organizacije. V načrtu za letošnje leto imamo še dve delovni akciji. Prva bo izkop jarka za elektriko, druga pa čiščenje okolice naše tovarne. V letu 1979 se bomo povezali z 00 ZSMS Dvor in Žužemberk, tako, da bi se delo naše organizacije razširilo tudi izven tovarne. MARJETA OŽBOLT ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ 9. kongres zveze sindikatov Slovenije O DELU 9. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE BOMO PODROBNEJE POROČALI V NASLEDNJI ŠTEVILKI. DELO DELEGATOV NA 9. KONGRESU SE JE NAMREČ PRIČELO ŠELE PO ZAKLJUČKU REDAKCIJE 10. ŠTEVILKE NAŠEGA GLASILA. VSE BRALCE PROSIMO ZA RAZUMEVANJE. UREDNIŠKI ODBOR ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ £ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ *****-*************** ¥ Samozaščita SAMOZAŠČITA PREBIVALCEV IN DELAVCEV Samozaščita prebivalcev in delovnih ljudi v okviru civilne zaščite pomeni organizirano pripravljanje in udeležbo samih prebivalcev pri izvajanju ukrepov in ravnanju, ki je potrebno za zaščito, prvo pomoč in reševanje njih samih ter njihovih članov družin, kot tudi vzajemno pomoč pri zaščiti in reševanju. V samozaščiti sodeluje največje število prebivalstva in delovnih ljudi. Na ta način se omogoča najhitrejše reševanje ogroženih ljudi in imetja. S samozaščito se delovni ljudje usposabljajo za zaščito in reševanje pred vojnim dejstvo-vanjem ter elementarnimi in drugimi nesrečami. V ta namen1 se opremljajo s sredstvi za oseb no in kolektivno zaščito. Dobra organizacija in delovanje samozaščite sta posebno po membni za življenje in delo na začasno zasedenem ozemlju. Ko je agresor zasedel del ozem- lja, je izvajanje zaščite in reševanje združeno z velikimi težavami, ki jih povzroča agresorjeva navzočnost. Vendar lahko prebivalci, ki skupaj živijo in delajo v svojih stanovanjskih zgradbah, p blokih, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela organizirajo in izvajajo zaščito ter reševanje s tem, da nudijo' razno pomoč in oskrbujejo ogrožene. Pri tem delu organiziramo tudi družbenopolitične organizacije. Njim pomagajo delavci iz zdravstva, komunalnih dejavnosti protipožarne zaščite, organizacija rdečega križa in drugi, kateri ostanejo v naselju. Naše podjetje je zdaj v fazi izvajanja vaj vseh komponent SLO. Potrebno je, da se vsi delovni ljudje čim bolj angažirajo, da bi vaja dobro uspela. Družbenopolitične organizacije pa imajo skupaj z odbori za LO in DSZ v TOZD nalogo, da izpeljejo vse potrebno, kar je predvideno za I. in II. fazo vaje. Dne 13. 10. 1978 je bila seja delavskega sveta delovne organizacije, na kateri so obravnavali: — Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in statut delovne organizacije, ukrepe za uresničitev gospodarskega načrta za leto 1978, samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, samoupravni sporazum o združitvi DO Mizarstvo Krško z našo delovno organizacijo, pravilnik o knjigovodstvu, problematiko SLO, pristop k Beograjski banki, problematiko glasila Novoles, razpis del in nalog direktorja DSSS, pritožbe, jubilantske nagrade in razno. O samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo in statutu delovne organizacije smo vse delavce informirali že v prejšnji številki našega glasila, zato o vsebini tu ne bomo govorili. Delavski svet je oba samoupravna splošna akta poslal v javno razpravo in sklenil, da bo referendum za sprejem le-teh 20. in 21. novembra 1978. h — Glede gospodarskega načrta za 1. 1978 je delavski svet ugotovil, da se ne izvaja tako, kot smo planirali v začetku leta, zato je sprejel določene ukrepe, da se gospodarski načrt v celoti realizira. Z ukrepi ste bili seznanjeni na delavskih svetih temeljnih organizacij. Delegacije TOZD so zagotovile, da se bodo ukrepi izvršili. — Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev z. delovnimi organizacijami JU-TEKS Žalec, DONIT Medvode, TRIMO Trebnje, SAVA Kranj in AERO Celje, so obravnavali; delavski švet TOZD in jih sprejeli. Z njimi bomo dosegli boljši, finančni rezultat, boljše sodelovanje na poslovnem področju itd. (skupne nabave ipd.). — Samoupravni sporazum o združitvi DO Mizarstvo Krško z DO Novoles je delavski svet poslal v javno razpravo in ga bomo sprejemali na referendumu 20. oz. 21. novembra 1978. Sama' predstavitev delovne organizacije je že objavljena v drugem članku v današnji številki glasila. Tu naj omenimo samo to, da je združitev v obojestranskem interesu, saj Novoles s tem še bolj kompletira svoj proizvodni program v gradbeni smeri; DO Mizarstvo Krško pa bo zagotovljena nabava surovin, modernejša organizacija dela itd. (Nadaljevanje na 6. strani) Odprava v Prokletije Planinci in še posebno alpinisti so ljudje, ki vedno iščejo nekaj novega, lepšega, nevarnejšega. Vedno, ko gre človek v planine, se srečuje z novimi nevarnostmi, vsakič je bogatejši za spoznanje, doživetje. Na vsakem vzponu premaguješ steno in samega sebe ter spoznavaš ljudi, ki so res ljudje; postajaš človek. To velja še posebej za alpinizem, ko se človek izpostavlja vedno novim in večjim nevarnostim. Ko tako plezaš po stenah naših gora, postajaš zahtevnejši; zakaj ne bi šel še kam drugam, v druge stene, o katerih ne veš ničesar, zakaj ne bi šel med ljudi, kijih ne poznaš? Tako nekako se rodi ideja za odpravo. Podobno je bilo z našo odpravo PROKLETIJE ‘78. V alpinističnem odseku PD Novo mesto smo že lansko leto razmišljali o tem, da bi se odpravili v neko nepoznano območje, kjer bi si nabrali novih izkušenj. Ko smo januarja rekli Prokletije, smo nato tri mesece o tem molčali in premišljevali ter se vsak zase na tihem pripravljali. Vsi smo sanjarili o divjini, planinah brez poti, o pastirjih. Vsak zase je delal velike načrte in vse je izgledalo lepo, brez težav. Aprila smo se pogovorili in si razdelili delo. ♦ Glavna področja so bila: transport, oprema, zbiranje podatkov, prehrana in ne nazadnje finance. Ker nismo imeli izkušenj z organizacijo odprav, so bih problemi še večji. V dveh mesecih je bilo potrebno izdati vodnik za člane odprave, pripraviti jedilnik in seznam potrebne hrane, opreme in opremo zbrati. Pripraviti smo morali prevoz, izbrati ekipi, vmes pa pridno vaditi. Ni šlo brez težav, vendar je zadeva stekla. Z veliko dela in ob pomoči mnogih delovnih organizacij in posameznikov nam je po štirih mesecih trdega Pristna domača volna. Peš se daleč pride. dela uspelo pripraviti vse potrebno za odpravo. Zadnji mesec smo delali kot dobro utečen stroj in 21. julija je bilo vse nared; 430 kg opreme za šest članov odprave je bilo zloženih v 15 sodih, pripravljenih za transport Vse je bilo pripravljeno. Vsi smo vedeli, da odprava lahko krene. Dva sta odpotovala s kamionom in opremo, ostali pa z vlakom. 29. julija smo se sešli v Gusinju. Gusinje, izhodiščno mesto naše odprave, je sedem km oddaljeno od doline Grbaja, kjer smo nameravali postaviti naš bazni tabor. In kakšne so PROKLETIJE? To je gorstvo, ki leži v glavnem v Albaniji, v Jugoslavijo pa sega le majhen del tega čudovitega gorskega sveta. Jugoslovanski del se deli v vzhodni in zahodni. Vzhodni del se razprostira od PECI do PLAVSKEGA JEZE- oblih, z obilico ledeniških jezer, neprehodnimi gozdovi in lepimi pašniki. Zahodni del pa sega od PLAVSKEGA JEZERA do TROJ ANA (15 km zračne črte). Ta del je alpinistično zanimivejši, ker so vrhovi ostrejših oblik. Veliko je globokih dolin, iz katerih se vzdigujejo strme stene. Ta del so alpinisti začeli odkrivati šele po letu 1955. Vzrok za to je tudi bližina jugoslovansko — albanske meje. Večina vrhov tega območja še sedaj nima imen. Črnogorci ne poznajo albanskih imen, svojih pa nimajo. Tu živijo namreč, Črnogorci in Albanci, v glavnem pa Albanci, ki so zelo gostoljubni in prijazni. Vsak najde prijazno besedo za mimoidočega ali pa te kar povabi na požirek mleka. Ljudje žive tu čez poletje na KATU-NIH (planšarijah). Te planšarske koče so pletene iz šibja in pokrite z vejami. Ovce, ki jih pasejo po planinah, jim dajejo volno in mleko, iz katerega izdelujejo sir. Kar pridelajo z ovčerejo, prodajo v kraju Gusinje. Življenjski ritem je tu počasnejši kot pri nas. Nikomur se nikamor ne mudi. Še miličniki se ne vozijo v službenih avtomobilih, ampak kar štopajo. Posebno poglavje so tudi avtobusi in njihove zamude. Njihovi šoferji pravijo: „I avioni kasne, a kako neče avtobus!" Počasi se nehote vživiš v njihov „ritem počasnosti", kar opaziš šele, ko se vrneš domov. Na planini. RA in je v glavnem kopastih NADALJEVANJE PRIHODNJIČ Centralna priprava dela Že dalj časa vodijo dela vzdrževalcev prek delovnih nalogov. Na ta način bi morali priti do banke podatkov, ki gredo v analizo v centralno pripravo dela. Z obdelavo teh podatkov in ustreznim ukrepanjem bi morali zmanjšati zastoj-ne ure delovnih sredstev. Žal pa ugotavljamo, da je vse premalo delovne zavesti in odgovornosti pri izpolnjevanju delovnih nalog, kar zelo otežkoča delo centralne priprave dela. Centralna priprava dela za vzdrževanje deluje že nekaj mesecev. Sestavljajo jo tehnologi vzdrževanja, ki pokrivajo posamezne temeljne organizacije in so funkcijsko povezani z glavnim vzdrževalcem. Tehnolog opravlja tale opravila: - zbira dokumentacijo o delov nih sredstvih ter pripravlja osnovno dokumentacijo za preventivno vzdrževanje (karton stroja, operacijski list) — pripravlja plan preventivnih in drugih opravil — pripravlja delovno in tehnološko dokumentacijo — pripravlja materialno dokumentacijo — izdaja dokumentacijo in nadzoruje izvedbo del — zbira in obdeluje povratne informacije ter opravlja korekcije osnovne dokumentacije — usklajuje termine izvedbe preventivnih posegov z vodstvom proizvodnje — oblikuje posebna naročila specialnih rezervnih delov in sodeluje z nabavno službo — sodeluje z zunanjimi izvajalci glede izvedbe specialnih popravil in opravil — analizira pogosto ponavlja- joče se okvare in predpisuje ukrepe — podaje mnenje pri odločitvi o dobavitelju nove opreme — organizira postavitev nove opreme v proizvodnjo — sodeluje s centralno mehanično delavnico, kjer naroča rezervne dele in usklajuje termine — preverja zaloge materiala ter kontrolira spisek naročil za dopolnitev minimalnih zalog — razvija drobno avtomatizacijo in išče nadomestke za uvožene rezervne dele — sodeluje pri drugih vzdrževalnih dejavnostih Naloge glavnega vzdrževalca: — od tehnologa sprejema dokumentacijo in informacije za izvedbo preventivnih posegov — strokovno vodi izvedbo preventivnih posegov — dviga ali poskrbi za dvig materiala iz skladišča rezervnih delov po materialni dokumentaciji — kontrolira kvaliteto izvršenih del — sestavlja poročila o preventivnih posegih (preventivni pregledi in manjša popravila) — odpravlja ali poskrbi za odpravo manjših okvar — vodi priročno zalogo materiala — kontrolira in dopolnjuje delovne naloge vzdrževalcev — ugotavlja velike okvare in posreduje informacije tehnologu — sodeluje pri ugotavljanju vzroka večjih okvar — pripravlja dela vzdrževalcem in organizira izvedbo del Jasno je torej, da morata tehnolog in glavni vzdrževalec tesno sodelovati. S tem in z doslednim izvajanjem delovnih nalog bo centralna priprava dela dosegla svoj namen. Dan pionirjev VOŠČENA PRASKANKA - Kren Anica 6. a. 29. septembra, na svoj praznik, smo pionirji pripravili odre dno pionirsko konferenco. Udeležili so se je delegati iz vseh razredov. Najprej smo izvolili delovno predsedstvo. Sledilo je poročilo o delu PO v šolskem letu 1977-78, ki ga je prebral prejšnji predsednik. Prebrali smo tudi poročilo o delovanju krožkov (internih dejavnosti), taborniške organizacije in ŠSD. Iz poročil je razvidno, da smo bili zelo aktivni. Med poročili so nastopali učenci z Sotler Tanja 8. a recitacijami. Prišel je čas, da izvolimo nov odbor PO na šoli. Za predsednika smo soglasno izvolili Sama Jakliča, za tajnika Brigito Kren in za blagajničarko Damjano Mervar. Konferenco smo zaključili s pozdravnim govorom, ki ga je imel novi predsednik. Nato so posamezni razredi pripravili kulturni program. Tako smo pionirji naše šole proslavili svoj praznik. SAMO SENICA, 7. b. KEkEC Kren Marjetka 8. a Počitnic je konec in spet se je začel pouk. Učenci si pripovedujejo, kaj so doživeli in kje so bili. Jaz sem počitnice preživel kar doma. Doživel sem veliko zanimivih dogodkov in lepih stvari. Večkrat sem se kopal v Dolenjskih Toplicah in se naučil tudi plavati. Nekega dne, ko sem bil v Toplicah, je priletelo letalo, ki je spustilo dva padalca. Ljudje se za to niso nič zanimali. Pa- dalca sta bila vse bliže kopališču. Kopalci so se začeli zbirati na asfaltu. Kmalu sta padalca pristala. Gruče radovednežev so ju obkrožile. Padalca sta hitro in spretno zložila padalo ter odšla. Potem sem tudi jaz odšel domov. S počitnicami sem zadovoljen. Upam, da bodo prihodnje počitnice še lepše. JOŽI PAPEŽ 5. r. osn. šole (Nadaljevanje s 3. strani) — Pravilnik o knjigovodstvu so obravnavali vsi delavski sveti temeljnih organizacij, DS DO ga je le verificiral, vendar s pripombo TOZD TAP, da lahko direktor TOZD odobri za majhne zadeve določeno vsoto in izda naročilnico po predhodnem dogovoru z nabavno službo. - Problematiko SLO je obrazložil tov. Dragovič Jure. Potrebno je bilo posamezne odbore kadrovsko popolniti in sicer na področju propagande in financ. Imenovan je bil tudi načelnik narodne zaščite. - O pristopu k Beograjski banki so odločali DS TOZD, ki so sprejeli pristop k Beograjski banki s tem, da je ustanovitelj (član banke) TOZD Blagovni promet, ki je lahko član več poslovnih bank. — Delavski svet je obširno obravnaval tudi problematiko našega glasila in sprejel ustrezne ukrepe. Najpomembnejša pa je odločitev, da bomo od 1. 1. 1978 izdajali časopis 14-dnev-no. Več o tem v naslednji števil ki. — Direktorja Delovne skupnosti strokovnih služb, v skladu z Zakonom o združenem delu imenuje DS delovne organizacije, zato je le-ta na tej seji razpisal delo in naloge direktorja DSSS in za izvedbo razpisa imenoval razpisno komisijo v sestavi: — Verbič Matjaž — Sob Novo mesto — Faleskini Slavka — predstavnik delavcev — Okroglič Marjan — predstavnik sindikata — Delavski svet je obravnaval pritožbo tov. Rozman Jožeta iz TOZD TVP in tov. Šimrak Nikole iz TOZD TPP glede dodeljevanja stanovanj in jih obe zavrnil ter potrdil sklep odbora za medsebojna razmerja. Delavski svet je razpravljal tudi o jubilantskih nagradah in prejel sklep, da naj strokovne službe pripravijo nov predlog s tem, da bi bila višina nagrad taka kot v preteklem letu. — Pod točko razno je delavski svet obravnaval dopis TOZD TPP glede dela investicijske službe, imenoval komisijo za osebne dohodke, odločal o dodatnih sredstvih za dokončanje investicije v TOZD TVP, obravnaval problematiko zaklonišč in v zvezi s tem o izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj upravnih organov in predlog TOZD TSP za uporabo 36. člena pravilnika VZD. M.G. „SPLOŠNO MIZARSTVO” Krško Zaradi obojestranskega interesa in po skoraj enoletnih pogovorih se bomo delavci DO ,3plošno mizarstvo" Krško in DO „Novoles" na referendumu odločali o združitvi. Danes vam zato predstavljamo DO „Splošno mizarstvo" Krško. Splošno mizarstvo Krško je — opravljanje mizarskih storitev bilo ustanovljeno 1. januarja 1960. S 26 zaposlenimi je ustvarilo po takratnih cenah za 316.000 din celotnega prihodka S priključitvijo ,,LIPE“ iz Prekope pri Kostanjevici (v letu 1962) se je povečalo število zaposlenih na 83 in je bilo ustvarjenega za 1.078.000 din celotnega prihodka. V letu 1977 je bilo v obeh obratih v Kostanjevici in v Krškem zaposlenih 180 delavcev, ki so ustvarili za 46.335.689 din celotnega prihodka. Predmet poslovanja „Splošnega mizarstva" Krško je naslednji: — izdelovanje stavbnega pohištva in notranje opreme — vgrajevanje stavbnih in pohištvenih elementov v gradbene objekte — steklitev in oplesk stavbnega pohištva — polaganje podov in parketa — izdelava lesne embalaže — razrez hlodovine za lastne potrebe — prevoz izdelkov in materiala za svojo dejavnost — prodaja odpadkov in neuporabnega materiala občanom Pred leti sta se oba obrata tako v Kostanjevici kot v Krškem preselila v nove proizvodne prostore, ker se v starih proizvodni proces ni mogel normalno odvijati. Vrednost proizvodnje in produktivnost sta se Leto Celotni Število prihodek zaposlenih 1972 13.012.386 145 1973 17.610.364 150 1974 29.475.163 173 1975 33.600.000 178 1976 33.299.625 174 1977 46.335.682 180 povečala, kar kaže tudi tabela o razvrščanju celotnega prihodka in števila zaposlenih. DO „Splošno mizarstvo" Krško se združuje v DO „Novo-les" kot ena temeljna organizacija. Po zaključnem računu za leto 1978 pa se bosta iz obratov v Kostanjevici in v Krškem konstituirali dve temeljni organizaciji. Delavci „Splošnega mizarstva" Krško pričakujejo, da se bodo z združitvijo odprle nove možnosti za njihov razvoj, da se bodo s svojo proizvodnjo vključili v koncept lesne predelave v „Novolesu" in da bodo potrebe po surovinah in repromaterialu laže reševali v okviru „Novole-sa“. V združitvi z „Novolesom" vidijo tudi večjo socialno varnost in pričakujejo, da bodo s pomočjo „Novolesovih" strokovnih služb hitreje reševali vse probleme, ki se bodo pojavljali pri njihovem delu. Za „Novoles" pa predstavlja združitev kompletiranje proizvodnega programa s pomočjo gradbeništva, ki ga „Novoles" osvaja s svojim programom fasadnih plošč, kupol, kopalnic itd., boljše izkoriščanje surovin, boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet ter ostale prednosti, ki jih prinaša takšna združitev v okviru dolenjske lesne industrije. Samoupravni sporazum o združitvi obeh delovnih organizacij je dal DS DO v javno razpravo in se bomo lahko skozi razpravo še podrobneje seznanili s to delovno organizacijo. Tako bomo pred referendumom, ki bo v drugi polovici novembra, dovolj seznanjeni s prednostmi, ki jih prinaša združitev. J. P. Gasilsko srečanje V nedeljo, 8. oktobra, je bilo v Meblu v Novi Gorici tradicionalno 12. gasilsko tekmovanje lesnih podjetij Slovenije, na katerem je sodelovalo pet ekip: IGD Meblo Nova Gorica, Marles Maribor, Brest Cerknica, Stol Kamnik in Novoles Straža. Udeleženci tekmovanja. Tekmovanje se je pričelo s povorko desetin s prapori do tribune. Poveljnik IGD Meblo je predal raport predsedniku IGD Mebla, ta pa je nastopajoče nagovoril s pozdravnimi besedami, orisal zgodovino in pomen teh srečanj ter zaželel veliko športne sreče. Tekmovanje je potekalo v dveh disciplinah: Taktična vaja z uporabo motorne brizgalne in črpanjem vode iz naravnega nahajališča; suha izvedba, 7 gasilcev. Požar je nastal v dveh notranjih prostorih, ki sta označena z A in B. Kakšna snov gori, ugotovita gasilca, ki sta vstopila v prostor. Ko ugotovita kaj gori, skušata vsak v svojem prostoru pogasiti požar z ročnim gasilnim aparatom, ki je na voljo. Iz prostora A se je požar razširil na streho bližnje zgradbe, iz prostora B pa v kanal, v katerem je telefonski kabel. — Štafetni tek z ovirami na 450 m dolgi tekmovalni progi; 9 gasilcev. Štafetni tek z ovirami je ena od športnih disciplin, ki je namenjena za urjenje v hitrem teku, za premagovanje ovir in pridobivanje kondicije. Vsak tekmovalec mora preteči 30 oz. 50 m. Pet metrov pred in za 30 oz. 50 m je črta in v tem prostoru mora tekmovalec predati ročnik. Za IGD Novoles so nastopali naslednji gasilci: poveljnik Janko Kovačec, namestnik Drago Oberstar, Špelko Anton, Kobe Janez, Jaklič Ivan, Bartolj Stane, Lavrič Jože, Pavček Alojz, Kobe Jože, Brezovar Alojz, Dular Anton, Erpe Zvone. Močna konkurenca na tekmovanju je pripomogla k temu, da je bilo tekmovanje zelo zanimivo. Posebej velja omeniti Taktična vaja Ekipa Štafeta Marles 107 66 Meblo 117 67 Novoles 116 68,5 Stol 132 70 Brest 113 73,1 enoto IGD Marles, ki je letos prvič osvojila prvo mesto. Drugo mesto je osvojila IGD Meblo, tretje pa naša ekipa. Z malo več Dos. mesto Dos. poz. tč. 827.0 I 816.0 II 815,5 III 798.0 IV 793,9 V tekmovalne sreče bi bili lahko drugi, saj je bila razlika samo pol točke. JANKO KOVAČEC Neg. tč. skup. 173.0 184.0 184,5 202.0 206,1 Izobraževanje ob delu Med smotrne poti za pridobivanje znanja sodi danes tudi dopisno izobraževanje, ki doživlja povsod po svetu velik razmah. Oblika izobraževanja pri Dopisni delavski univerzi „Univerzum14 v Ljubljani je dopisnokonzultativna; temelji na vodenem samoizobraževanju, na učenju iz pismenega gradiva; metodo pa dopolnjuje tudi nekaj direktnega pouka (seminarjev) za posamezne predmete, predvsem pa za težje enote učne snovi. Seminarji so enkrat tedensko. V vse šole in tečaje se kandidati lahko vpišejo od 1. junija do konca oktobra, v šolo za osnovno izobraževanje in v tečaje pa tudi v spomladanskem roku po objavljenem razpisu. Dopisna delavska univerza organizira naslednje izobraževalne oblike: 1. DOPISNA OSNOVNA ŠOLA — 5., 6., 7. in 8. razred Dopisniki se lahko poleg dopisovanja vključijo v seminarsko delo v posameznih izobraževalnih središčih (Brežice, Celje, Ljubljana itd.), lahko študirajo s pomočjo konzultacij in dopisovanja pa tudi povsem samostojno. Re publiška izobraževalna skupnost določa, da občinske samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje in mestna izobraževalna skupnost Ljubljana za dopisnike po vsakem dokončanem razredu vračajo del šolnine. Kandidati zunaj Ljubljane morajo pri izobraževalni skupnosti svojih občin za povračilo šolnine dobiti odobritev pred vpisom v šolo. Šolnina za 5. razred je 1.200,— din, za 6., 7. in 8. razred 2.200,— din. Vsak izpit je 50,— din. 2. TEČAJ ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA (za 7. in 8. razred Dopisne osnovne šole) Tečaj obeh tujih jezikov organizirajo z namenom, da bi' dopisnikom osnovne šole posredovali osnove tujega jezika in jim s tem omogočili vpis v tiste srednje šole, kjer je tako znanje pogoj. Stroški tečaja znašajo 1.000,— din in jih je treba plačati ob vpisu. 3. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V prvi razred ekonomske srednje šole se lahko vpiše, kdor je končal osnovno ali njej enakovredno šolo. Absolventi) poklicnih industrijskih in drugih šol s praktičnim poukom, ki so se po prej veljavnih predpisih' v te vrste šol lahko vpisovali tudi, če niso dokončali osnovne šole, izpolnjujejo pogoje za vpis na ekonomsko šolo. Kandidati, ki so končali triletne ali dveletne poklicne šole ali imajo končan kak letnik 4-letne srednje šole imajo določene olajšave pri študiju in priznavanju izpitov. Šolnina znaša 4.600,— din. Za vsak posamezni izpit pa je potrebno plačati 150,— din. Zaključni izpit je 1.200,— din. 4. POKLICNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA V poklicno administrativno šolo se lahko vpiše kandidat, ki' je uspešno izpolnil osnovnošolsko obveznost in ima zdrave prste in vid. Poklicna administrativna šola ima 2 razreda. Izobraževanje je organizirano po posameznih študijskih središčih (razen Ljubljane še v Brežicah, Trebnjem, Krškem itd.), kjer so inštruktaže, konzultacije, seminarji in izpiti. Šolnina za 2. letnik je 4.300,— din, vsak izpit 150,— din in zaključni izpit 1.200,— din. 5. UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA Za to šolo se zanimajo zlasti kandidati, ki so že končali poklicno administrativno šolo. Dopisniki dobijo učno gradivo, učitelji pa jih na konzultacijah seznanjajo z vsebino tega gradiva in z načinom učenja posameznih predmetov. Dopisniki se pripravljajo na izpite doma. Priprava pa zajema tudi izdelavo domačih nalog, ki jih sproti oddajo v korekturo. Šolnina je 4.500,— din, ostali stroški so taki kot na poklicni administrativni šoli. 6. STROJEPISNI TEČAJ Dopisni tečaj za strojepis je namenjen vsem, ki si želijo pridobiti in izpopolniti to spretnost in znanje. Za vpis v strojepisni tečaj niso potrebna dokazila o prejšnji izobrazbi. Tečaj traja 6 mesecev. Organizirajo ga po dopisno konzultativni metodi. Seminarji so enkrat tedensko, v popoldanskem času. S t roški tečaja znašajo 1.800,— din. 7. TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE je oblika izpopolnjevanja za delo in ob delu. Prilagojen je zahtevam sodobne skladiščne dejavnosti. Traja šest mesecev (od oktobra do marca, od marca do oktobra). Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo. Dopisniki prejmejo sodobno učno gradivo, po katerem se lahko samostojno učijo; organizirajo pa tudi seminarje. S troški tečaja znašajo 2.000, — din. 8. POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA za poklice: ključavničar,, orodjar, strugar, rezkalec, klepar, brusilec, kovač, livar, precizni mehanik, mehanik hladilnih naprav. Kandidati morajo imeti uspešno zaključeno osnovno šolo. Šolnina znaša) 5.000, — din, stroški posameznega izpita 150,- din, zaključni izpit 1.200,- din. 9. DELOVODSKA STROJNA ŠOLA V dveletno delovodsko strojno šolo se lahko vpišejo tisti, ki imajo tri leta delovne prakse v kovinarski stroki po uspešno končani kovinarski šoli. Šolanje bo potekalo po dopisni metodi, dopolnjeno s seminarji in konzultacijami. Stroški šolanja so taki kot pri poklicni kovinarski šoli. 10. TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA je namenjena kandidatom, ki so pred tem uspešno končali poklicno kovinarsko šolo. Za absolvente poklicne kovinarske) šole poteka šolanje po prilagojenem triletnem programu. Šola- nje bo potekalo po dopisni metodi, dopolnjeni s konzultativ-nimi seminarji. V šolnino (5.000,— din) ni vračunano delo v laboratoriju. 11. TEHNIŠKA ELEKTRO SOLA Kandidati se lahko usmerijo za šibki ali jaki tok. V šolo se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali osnovno šolo.) Kandidati, ki so pred tem končali poklicno elektro šolo se' lahko vpišejo v drugi letnik tehniške elektro šole, za prvi letnik pa morajo opraviti izpit iz kemije, fizike in tujega jezika. V šolnino (5.000,— din) je vključena celotna organizacija izobraževalnega procesa. 12. TEHNIŠKA ŠOLA ZA LESARSTVO V tehniško šolo za lesarstvo se lahko vpišejo kandidati, ki so končali poklicno šolo za mizarje in se izobražujejo ob delu. Izpite lahko kandidati opravljajo na matični šoli, to je Tehniška šola za lesarstvo v Ljubljani. Šolanje traja 3 leta. V šolnino (5.000,— din) je vključena celotna organizacija vzgojnoizobraževalnega procesa. 13. POKLICNA ŠOLA ZA KEMIJSKE LABORANTE Pogoj za vpis v 2-letno poklicno šolo za kemijske laborante je končana osnovna šola. Šolnina (5.000,— din) zajema andragoško vodenje, organizacijo celotnega vzgojnoizobraževalnega procesa ter učno gradivo. V šolnino pa niso vključene izpitne takse in stroški laboratorijskih vaj, ki jih dopisniki plačajo matični šob. 14. TEČAJ TEHNIŠKEGA RISANJA V tečaj se lahko vpiše vsak, ne glede na predhodno izobrazbo. Tečaj pa priporočajo kvalificiranim delavcem kovinarske, elektro ah sorodne stroke. Dopisniki študirajo po sodobnem učnem gradivu, imajo pa tudi nekaj ur konzultacij. Sestavni del tečaja so domače naloge — (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) risbe. Po končanem tečaju sledi izpit. Stroški tečaja znašajc 1.700-din. 15. TEČAJ ZA DOPOLNILNO IZ O B R AŽE VAN JE KOV NARJEV (kontrolorjev in preddelavcev) Šestmesečni tečaj je namenjen delavcem, ki imajo že svoj poklic, opravljajo pa zahtevnejše delo in želijo svojo izobrazbo dopolniti, ker to potrebujejo ob svojem delu. Po končanem tečaju kandidati opravljajo izpite. Stroški tečaja so 2.000,— din. 16. PRIPRAVLJALNI TEČAJI IN PREIZKUS ZNANJA ZA VPIS NA VISOKE IN VIŠJE ŠOLE Tečaj je namenjen kandida tom, ki nimajo dokončane štiriletne srednje šole in morajc pred vpisom na višjo in visoke šolo opravljati preizkus znanja Tečaj traja šest do osem mesecev in poteka po dopisne konzultativni metodi. Dopisna delavska univerza sodeluje z na slednjimi visokošolskimi organizacijami združenega dela: — Višjo pravno šolo — Maribor, — Višjo upravno šolo — Ljubljana, — Višjo šolo za socialno delo — Ljubljana, - VSOD - Kranj. Cena tečaja je 3.500,— din izpiti ga se plačujejo posebej. 17. STUDIJSKI CENTER VIŠJE PRAVNE ŠOLE MARIBOR PRI DDU UNIVERZUM Predavanja za študente ob delu so organizirana praviloma ob petkih popoldne od 16. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure dopoldne. Predavatelji so redni profesorji Višje pravne šole v Mariboru. Uveden je tečajni sistem študija: po končanih predavanjih iz posameznega predmeta sledi prvi izpitni rok, potem se pričnejo predavanja iz naslednjega predmeta. Šolnina za 1. letnik je 1.900,- din. Na kratko smo vam prikazali kakšne oblike izobraževanja organizira Dopisna delavska univerza. Za podrobne informacije se lahko obrnete osebno na Center za izobraževanje pri DDU „Univerzum11, Ljubljana, Parmova 39, vsak dan od 7. do 13. ure, vsak torek tudi do 18. ure. Telefonirate lahko tudi na številko 312-133 ali 312-745. Pri referentu za izobraževanje v Novolesu si lahko tudi ogledate podrobnejši program izobraževanja ob delu, ki ga organizira Dopisna delavska univerza. 0 smučeh in opremi V letošnjem letu smo v Novolesu prvič organizirali nabavo smuči in smučarskih vezi. Za nakup se je prijavilo presenetljivo veliko naših delavcev, kar dokazuje, da je pri nas za ta šport in rekreacijo veliko zanimanje. Ker je med nami tudi še mnogo takih, ki so prepričani, da so smuči dobre, če so dobolj velike in lepe, bom dal za vse, ki si nameravajo kupiti smuči, nekaj napotkov in navodil za nabavo smučarske opreme. SMUCl Pri izbiri smuči je najpomembnejše znanje smučanja, saj bo vsak izbral smuči, ki ustrezajo njegovemu znanju smučanja. Tako bo začetnik, ki obvlada hojo, drsenje, obrat na ravnini in smuk naravnost izbral krajše smuči, kot tisti, ki že obvladajo tekoče zavijanje z izplu-ženjem, ali tistih, ki že obvladajo paralelno tehniko ali celo vse oblike krmarjenja. Pri nakupu je treba poleg znanja upoštevati še višino, telesno težo in starost smučarja. PALICE Za uspešno krmarenje po snegu so potrebne tudi dobre palice. Prav pri izbiri palic je veliko zmotnih mnenj in napačnih nasvetov, zlasti pri izbiri dolžine. Dolžina palic je najbolj odvisna od velikosti smučarja, delno pa tudi od višine osnovne preže. Pri izbiri palic moramo paziti tudi na ročaj, ki naj bo primeren velikosti dlani. Konica palice naj bo ostra, priporočamo pa tudi nabavo rezanih krpljic. Velikost Dolžina smučarja v cm palic v cm 190 135,7 185 132.1 180 128,6 175 125 170 121,4 165 117,9 160 114,3 155 110,7 150 107,1 145 103,6 140 100 135 96,4 130 92,9 125 89,4 120 85,7 OKOVJE Okovje naj ima varnostno glavo in varnostno peto, ki se pri padcu odpne in spusti čevelj iz smučke. Vsak naj izbira po svojem okusu. Če bi vprašali nas, bi vam svetovali MARKER M 3 S Step set, TYROLIA 150 (velja za povprečne smučarje in začetnike, za otroke s težo od 15 - 50 kg pa TYROLIA 50). ČEVLJI Eden najboljših smučarjev vseh časov Francoz Jean Clou-de Killy je nekoč dejal: „Čevlji so pomembnejši od smuči." Res so poleg smuči čevlji zelo pomemben del opreme za alpsko smučanje. Narejeni so za smuko in ne za hojo, saj se pri hoji najbolj deformirajo. Čevlji se morajo tesno prilegati nogi. Podplat je ozek, da vas ne ovira pri zavojih. Predno čevlje kupimo, jih moramo nositi, in se za nakup odločimo le tedaj, če se v njih ugodno počutimo (otročji vložek čevlja se mora oblikovati in prilagoditi nogi). Začetnike in povprečne smučarje opozarjamo, naj ne kupujejo previsokih čevljev, ker jih bo pri učenju smučanja to oviralo. Čevelj mora biti primemo širok, tako da ne pritiska na rob stopala, opetnica pa naj tesno objema peto. Starši, za mlajše otroke ne kupujte plastičnih čevljev, ker slabo delujejo na stopalni lok pri otroku. OSTALA OPREMA Vsakdo naj si nabavi opremo po svojih možnostih. Opozorim naj na to, da smučarska oprema ni za to, da z njo kažete svoj položaj, namreč zgolj zato, da se ugodno počutimo in varujemo proti vremenskim nepri-likam, saj je osnovni namen smučarja užitek in sprostitev na belih poljanah. Poleg alpskega smučanja se tudi pri nas v zadnjem času vse bolj uveljavlja hoja in tek na smučeh, ki zelo koristno vpliva na človekov organizem. Tudi oprema je mnogo cenejša, saj nas takšne smuči, ki so dolge in ozke, palice, ki so večje, ter čevlji in trenerka ali pumparice stanejo znatno manj kot oprema za alpsko smučanje, pa še tereni so povsod primerni za to. BORIS VOVK 41 Smučišča bodo kmalu zaživela. Šport - rezultati - akcija NEKAJ OBVESTIL O ŠPORTNI REKREACIJI, REZULTATIH DŠI IN AKCIJAH NA TEM PODROČJU Ker se nova smučarska sezona hitro bliža, je vprašanje organiziranih smučarskih tečajev prišlo tudi na dnevni red UO SDNovoles. Že v lanskem letu smo organizirali smučarski tečaj v Avstriji Borovljah pri našem rojaku. Smučarski tereni so tam zelo primerni, tako za začetnike, kot tudi za povprečne smučarje, gneče in čakanja, česar smo navajeni na naših smučiščih, ni. Prav zaradi teh in podobnih ugodnosti smo se odločili, da bomo v letošnjem letu ponovno organizirah dva 7-dnevna smučarska tečaja v istem kraju. Cena polnega penziona bo znašala 140 šilingov na dan, kar bi zneslo za cel tečaj približno 2000 din na osebi (plačljivo v šilingih), v ceno pa je všteta tudi uporaba vlečnic. Za tiste, ki se takega tečaja ne bi mogel privoščiti, bomo, v kolikor bodo snežne razmere ugodne, v Črmošnjicah organizirah smučarski tečaj, ki bo cenejši. Smučarska tečaja v Avstriji bosta potekala v času zimskih počitnic, predvidoma od 22 1. 1979 do 28. 1. 1979 in od 29. 1. do 4. 2. 1979. Vsi, ki so zainteresirani za tečaje, naj izpolnijo prijavo, jo pošljejo na kadrovsko-socialno službo. To ni dokončna prijava, ampak bo le za informacijo. Današnji tempo življenja nam ne daje možnosti, da bi se razvedrili in se prijetno počutili. Ker je to moč lažje doseči v skupini, smo vam pripravili vsak teden dva športno-rekreativna večera — vsak ponedeljek je v telovadnici OŠ Bršljin od 19. — 21. ure rekreativna vadba smučarske gimnastike, iger z žogo in splošne gimnastike (obhodna vadba). Vsako sredo od 19. — 21_. 8re pa je v zaprtem bazenu OŠ Grm rekreativno plavanje. Vse, ki se želijo vključiti v to dejavnost, vabimo ob ponedeljkih in sredah. Vadba ni tekmovalnega značaja, saj poskušamo doseči le to, da vsak udeleženec tekmuje zgolj sam s seboj, seveda po svojih zmogljivostih. Na koncu pa še nekaj rezultatov DŠI, ki se bližajo h koncu. V plavanju smo v moški konkurenci zopet dokazali, da v občinskem merilu nimamo pravega tekmeca. Nekoliko slabše je bilo v ženski konkurenci, kjer smo zdrknili precej nižje, kot je bilo pričakovati, kar pomeni, da bo treba več delati, trenirati Rezultati: moški do 35 let — 50 m kravl 1.-2. ŠUŠTARŠIČ Roman -SGP Pionir 0,30,6 1. — 2. KOZINA Bogdan — No-voles 0,20,6 3. AŠIČ Darko — UJV Novo mesto 0,31,8 7. — 8. DULAR Zdene — Novo-les 0,32,8 Moški do 35 let — 50 m prsno 1. BENCIK Bojan — Novoles 0,38,2 2. KAVŠCEK Štefan - Novo-montaža 0,41,2 3. VERNIG Bojan — Novoles 0,43,2 5. BOŠKOVIC Damir - Novoles 0,44,0 Moški nad 35 let - 50 m prsno 1. TURK Jože IM V 0,42,3 2. LAPAJNE Rado GG 0,44,1 3. VIDMAR Slavko Novoles 0. 45.0 Štafeta moški 4 x 50 m mešano 1. NOVOLES (Kozina, Vernig, Dular, Bencik) 2,26t4 2. NOVOMONTAZA (Radovan, Šuštaršič, Kavšček, Lokovšek) 234,7 r ^ POKAL IN PRVO MESTO Vse kaže, da bo delo mladinske organizacije v TOZD TPP zopet zaživelo. Novo vodstvo smo izvolili 25. septembra. Predsednik je Franci Kalčič, sekretar Jože Kruh in blagajnik Irena Kastelic. Na sestanku smo si mladinci začrtali okvirni delovni načrt. Delovali naj bi v družbenopolitičnih organizacijah, mladinskih delovnih akcijah v okviru TOZD in zunaj nje ter na športnem področju. Sprejeli smo tudi sklep, da je bolje, če nas je manj, pa smo tisti bolj aktivni. Prvo akcijo smo imeli še isti teden. Občinska konferenca je 30. septembra organizirala občinsko tekmovanje mladih delavcev v združenem delu. Tekmovanje je potekalo v naslednjih disciplinah: met kamna z ramena, skok v daljino z mesta, skakanje v vreči in kegljanje. V vsaki disciplini sta nastopila dva člana pri mladincih in dve članici pri mladinkah. Vlečenje vrvi je zaradi slabega vremena odpadlo. Tekmovali sta meška in ženska ekipa iz TOZD TPP. Dosegli smo prvo mesto in osvojili tudi pokal, ki je sedaj naša last. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa IMV, tretji pa je bil Novoteks. Upamo, da bo tudi ta uspeh spodbuda za nadaljnje delo in da bo v TOZD TPP zopet čutiti delo mladinske organizacije. v_________________________________________________________/ 3. UJV (Novak, Prašnikar, Pavlin, Ašič) 2,37,4 Ekipno moški 1. NOVOLES 165 točk 2. UJV 158 točk 3. PIONIR 154 točk 4. GG 151 točk 5. KRKA 150 točk 6. ISKRA Novo mesto 147 točk 7. NOVOMONTAZA 144 točk 8. IMV 139 točk Ženske do 25 let - 50 m prsno 1. ŠANTELJ Irena — Pionir 0. 56.3 2. ERBEŽNIK Marija - Novoles 0,58,0 3. KASUNIČ Vera — Novoles 1,00,5 10. JAKŠE Zdenka — Novoles - diskval. Štafeta ženske 3 x 50 m prsno 1. NOVOLES (Erbežnik, Jakše B., Jakše M.) 3,01,0 2. ISKRA, N. m. (Brulc, Reberšak, Florjančič) 3,09,8 3. PIONIR (Podržaj, Žagar, Šantelj) 3,10,6 4. KRKA (Cimerman, Pezdič, Ulj čnik) 3,28,8 Ekipno ženske 1. PIONIR 124 točk 2. KRKA 119 točk 3. ISKRA 114 točk 4. NOVOLES 108 točk Poseben problem je atletika, kjer imamo vsako leto težave z udeležbo in sestavo ekipe. Po letošnjih rezultatih sodeč, bi se lahko z resnejšim pristopom povezah tudi za kakšno mesto višje. To velja tako za mošKo kot žensko ekipo. Pri ženski ekipi moramo poudariti, da rezultati, ki vam jih posredujemo, niso dokončni, saj je prišlo v nekaterih ženskih disciplinah do očitnega kršenja pravil, česar pa atletski strokovnjaki, ki so vodili to tekmovanje (verjetno zaradi bojazni, da bi se komu zamerili), niso hoteli re-(Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) šiti na samem kraju, in to kljub nekajkratnim pritožbam prizadetih ekip. Rezultati: ženske Tek na 60 m 1. ŠTRUKELJ Danica - Krka, 8’7 * 2. JAKŠE Ivica — Novoles 8,8 3. SKUBE Silva — Pionir 8,9 Tek na 40 m 1. NOVAK Dragica — Krka, 1.14.0 2. RUKŠE Tatjana — IMV, 1.15.1 3. ERBEŽNIK Marija — Novoles, 1,15,7 Skok v daljino 1. TRATAR Karolina — Krka, 398 cm 2. ŠMID Darinka — Novoles, 387 cm 3. ZUPANČIČ Joži — Iskra, 362 cm Skok v višino 1. NOVAK Marjeta — Iskra, 140 cm 2. PEZDIČ Jerica - Krka, 130 cm 3. HOČEVAR Marija — Iskra, 130 cm 5. JAKŠE Zdenka — Novoles, 120 cm Met bombe 1. MRŠNIK Milka *• Krka, 36.00 m ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti dragega očeta JOŽETA ROZMANA Šr. se iskreno zahvaljujemo OO sindikatov T&ŽD TSP, TVP in ŽAGA Straža ter sodelavcem za podaijene venee in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi godbenikom Novoles in vsem ostalim, ki ste našega pokojnega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Sinova Alojz in-Jože ter hči „ Tončka z v družinami 2. KOVAČ Anica — Iskra, 26,96 m 3. VALENČIČ Slava - Krka, 26,90 m 7. JAKŠE Majda — Novoles, 19,50 m 8. SOŠKO Tatjana — Novoles, 16,00 m Štafeta 4 x 60 m 1. KRKA, 0,35,0 2. NOVOLES, 0,37,4 3. IMV, 0,38,4 4. ISKRA, 0,39,1 Ekipno ženske 1. KRKA 2. NOVOLES 3. ISKRA 4. IMV 5. PIONIR 218 točk 176 točk 171 točk 162 točk 69 točk Rezultati moški Tek na 100 m 1. BRATIČ Milan - IMV, 11,9 2. CVELBAR Ivan — Novoles, 12,0 Tek na 1000 m 1. BUČAR Polde - Iskra Šentjernej, 2,37,0 2. FUJS Bojan — Iskra Šentjernej, 2,52,3 3. KOP Ivan — IMV, 2,53,3 14. KALČIČ Franc — Novoles, 3,25,1 Skok v daljino 1. JUNTEZ Franc — Pionir, 590 cm 2. AVBAR Franc — Novoles, 580 cm 3. SOMRAK Marjan — Novoles, 568 cm Skok v višino 1. SEČENJ Toni — Pionir, 173 cm 2. TURK Jože - IMV, 165 cm 3. AVBAR Bogdan — Novo-teks, 160 cm 7. ROTAR Milan — Novoles, 145 cm PRIJAVA Priimek in ime TOZD se prijavljam za smučarski tečaj v 1. Avstrija od 22. 1. do 28. 1. 1979 2. Avstrija od 29. 1. do 4. 2. 1979 3. Črmošnjice Poleg sebe prijavljam še oseb, od tega .. slih in otrok v starosti. let. IZPOLNI S TISKANIMI ČRKAMI! Podpis Met bombe 1. MARKOVIČ Jože - Pionir, 69,90 m 2. SEČNJAK Janez — Novo-tehna, 65,86 m 3. TURK Peter — Krka, 55,68 m 4. JAKUBOVIČ Jaka - Novoles, 52,14 m 16. GOBEC Milan — Novoles, 34,34 m Ekipno 1. IMV 2. PIONIR 3. KRKA 4. NOVOLES 5. NOVOTEKS 6. ISKRA Nm. 7. UTV Kros 220 točk 208 točk 195 točk 194 točk 193 točk 183 točk 155 točk Štafeta 4 x 100 m 1. IMV-46,6 2. NOVOTEKS -49,6 3. KRKA-50,0 4. NOVOLES - 50,1 5. PIONIR - 52,7 6. ISKRA N jn,- 53,0 7. UJV — 54,1 O rezultatih krosa bomo poročali v naslednji številki, vendar velja omeniti, da se je na tekmovanjih pojavilo nekaj novih obrazov, kar je zelo razveseljivo (škoda, da jih je še več). Posebno pohvalo prav gotovo zaslužita veteranki Novoleso-vega športa Anica Jarc in Majda Furlan, ki sta s svojo udeležbo in s športno borbo prispevali k skupnemu uspehu ženske ekipe. Pri vsem tem bi se bilo vredno vprašati, kaj dela naša mladina in kje je njena zavest in pripravljenost boriti se za Novolesove barve. Kegljači in kegljačice so v drugem delu tekmovanja pokazali malo manj kot v prvem, vendar jim je le uspelo obdržati se na vrhu. B. V. Uporaba in delovanje ROČNI GASILNI APARATI Od naprav za gašenje danes največ uporabljamo ročne gasilne aparate, ki so zelo praktični in ekonomični. Ker pa je njihovo delovanje omejeno, jih uporabljamo izključno za gašenje začetnih požarov. Od ročnih gasilnih aparatov hen in ga lahko pogasimo, če se imamo v naši DO aparate, pol- tega takoj lotimo. Za požar ki njene z ogljivovim dioksidom se razbohoti, pa ročni gasilni (L02) m aparate, polnjene s su- aparati niso primerni in učinko- him gasilnim praškom (S), viti. Skupna teža aparata ne presega 20 kg, tako da jih lahko upo- Vsi aparati imajo oznake ter rahljajo tudi manj močni ljudje. številke, ki označujejo količino Vsak požar je na začetku maj- sredstva, s katerim so polnjeni. (Nadaljevanje na 12. strani) N.pr. C025: C02 označuje sredstvo (ogljikov dioksid), s katerim je polnjen, 5 pa označuje količino sredstva v kilogramih; S 9: S je suhi gasilni prašek, devet kg. Poleg majhnih ročnih gasilnih aparatov poznamo še večje gasilne naprave, ki so obvezno prevozne. DOMAČI 'patJtJnt LEfOTH! <*a.n HADJA Kr. A M. VOJHB opobišče f T!» OC. > < 0 * S'«l z “* M. m t Avroti-ZA igč foTMimn L1B.SNA fESEH LEdO £VA Mašin ■pBi sr. v HOZAH»>EU PUB. btVALEČ občmg NEZNANEC S/NElt sastavu. b b- JV60&. ■ NMObNK AB.HUA VKBlOVAC TB£TJl IZMENA VSBUtL -PB.I biJIObO/lbi LUKA v IZZAELU ENAKA SAMO^L ■ I&.ČBZA O.SEC natauz AWSl M E st V VTlVALO MEsto v ZAHMgViT. UPllAVMl OŽGAN bAHOVlNE VASTA TUJ. C16AZET BEM- EL. ZAbOU ŠTOVANJE ZiAumi TV-/A/ MEK bANJA ro vazna Y N MESTU TEEblirUkA Šk. ■ loEE IB. CIZA AbEC- VEM-EL. NEObIM TtobENTA TOVAtNA V A/Igu SLEZA NAŠICE TIST rovAUNA v CELJU NUJA 7HEVAKA losi? STZitaH JANEZ Rešitev „NAGRADNE KRIŽANKE" pošljite na nasiov: Uredništvo glasila „NOVOLES", 68351 Straža. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada 100,— din 2. nagrada 50,— din 3. nagrada 30,— din O izidu žrebanja vas bomo obvestili v naslednji številki. Opozarjamo, da morate nad križanko napisati svoj nasiov. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki bodo prišle v uredništvo glasila do vključno 13. novembra. Prejeli smo 56 rešitev križank iz prejšnje številke. Žreb je izbral naslednje reševalce: 1. nagrada: Fabjan in Smolič — monterja kopalnic „KOLPA", TOZD BLP 2. nagrada: Slavko Medved, TOZD BLP 3. nagrada: Jože Grum, TOZD TSP O O —■ Baraba kamionska, mar misliš, da sem Jaz pešecT C \ DOPISUJTE V GLASILO - DOPISUJTE V GLASILO - DOPISUJTE V GLASILO - DOPISUJTE '_______________—------------------------------------------------------------------_J (Nadaljevanje z 10. strani) UPORABA Aparati za gašenje z ogljikovim dioksidom so namenjeni predvsem za gašenje vseh vrst elektro naprav, raznih dragocenosti in prehrambnih proizvodov. Uspešno gasimo manjše količine vnetljivih tekočin, plinov in začetne požare trdih snovi. Ogljikov dioksid ne pušča za sabo nobenih sledov in ne povzroča škode. Ker je izhajajoči C02 zelo nizke temperature, ni primeren za gašenje strojnih delov, ki so močno razgreti. Za- C025 z ventilom radi nagle temperaturne spremembe pride do deformacije materiala. Zaradi teh lastnosti C02 ne smemo curka izhajajočega plina obrniti proti sebi, ki se ji je zaradi kakršnegakoli vzroka vžgala obleka, ker lahko pride do ozeblin. Ravno tako se tudi ne smemo predolgo zadrževati v zaprtem prostom, v katerem smo gasili s C02, ker je plin v večji količini dušljiv. Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Martina Volf in Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora: Franc Redek. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic, izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2450 izvodov. Stavek, filmi in montaža: ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. — Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 31. januarja 1978. ( -------------\ Kadrovske vesti TOZD TDP: prišli: Peter GLAVAN, Anton DERGANC, Šimo MIJATOVIČ, Albina ERBIDA, Vladimir VOLF (iz JLA), Mohor LEGAN, Danka RADUJ-KOVIČ; odšli: Franc ZUPANČIČ (DS S S), Stoja PRI-SELAC (TOZD TKO), Draga BOBNAR (sporazum). TOZD TSP: prišli: Jožefa ČERNIČ, Janez KOLENC (iz JLA), Janez TRAVNIK (iz JLA), Sašo URBANČIČ (iz JLA), Jože LEGAN (iz JLA), Rajko VIDMAR, Durad Durševič, Jože Jordan (iz JLA), Slavko BERAK (iz JLA), Anica LONGAR, Luca GRGIČ, Radenko BLAGOJEVIČ; odšli: Alojz ŽIVKO (v T OZD TES), Tončka Šimenc (v TOZD TES), Radenko BLAGOJEVIČ (samovoljno), Danijel ŠEGA (samovoljno), Darja BESEDNJAK (samovoljno), Alojz GORENČIČ (sporazum), Anica JAKELJ (sporazum), Anica Kmet (samovoljno), Tončka ČAMPA (upokojitev), Rudolf MURN (sporazum), Ana ZUPANČIČ (samovoljno), Zoran ZDRAVKOVIČ (sporazum), Karolina KOŠMRLJ (samovoljno). TOZD TVP: prišli: Branka TRPLAN, Desanka MARINKOVIČ, Anton BLATNIK, Jože GRM, Ivan Miklavc; odšli: Tončka DERGANC (sporazum), Franc PAVLIN (upokojitev), Alojzija MERVAR (upokojitev), Janez GORIŠEK (sporazum). TOZD TPP: prišli: Angelca KRALJ, Jandre STANOJEVIČ^ Tatjana KRHIN, Jožica SAŠEK, Zora Plesač, Anica VERBIČ, Peter RUS (iz JLA), Ana TKALČEC, Magda HOSTAR, Marko KAV- ŠČEK (iz JLA); odšli: Anica VERBIČ (samovoljno), Janez JAKŠE (samovoljno), Marko KAVŠČEK (sporazum), Fikreta DURAKO-VIČ (samovoljno), Janez KRALJ (samovoljno), Vlaj-ko CEKIČ_ (sporazum). TOZD Žaga Straža: prišli: Stanislav PRINJAVEC (iz JLA), Franc PUST (iz JLA); odšli: Anton SMOLIČ (samovoljno), Alojz ZUPANČIČ /sporazum), Niko PO-PLAŠEN (v uk), Zvonko CVITKOVIČ (samovoljno). TOZD TG Dvor: Franc LAVRIČ, Anica ZUPANČIČ, Ivan ZORE (iz JLA), Stanislav ŠTRUM-BELJ; odšli: Peter DRENIK (V TOZD TKO). TOZD TPI: prišli: Jože FINK (iz TOZD TES). TOZD TAP: prišli: Drago STRMEC, Marija KOLENC, Julijana ZALETEL, Vid BERAK, Željko GRIČAR, Ivan Slak (iz JLA), Mihael KIC; odšli: Franc ŠEPIC (samovoljno). TOZD TES: prišli: Alojz ŽIVKO (iz TOZD TSP), Tončka ŠIMENC (iz TOZD TSP), Jože HOČEVAR (iz DSSS), Edi DROBNIČ; odšli: Jože FINK (v TOZD TPI), Martin GRČAR (sporazum). TOŽD TKO Metlika: prišli: Peter DRENIK (iz TG Dvor), Stoja PRISELAC (iz TOZD TDP), Ivanka VRANIČAR, Milica KOSTELES; odšli: Jože CESAR (sporazum). TOZD TLP: prišli: Danica MIRTIČ, Darinka ŠMID. DSSS: prišli: Franc ZUPANČIČ (iz TOZD TDP), Zdenka BOHTE, Dragica BRADAČ, Milan ROTAR; odšli: Jožica POTOČAR (sporazum), Marjan MAKUC (sporazum), Danica GAŠPERŠIČ (sporazum), Jože HOČEVER (TOZD TES). C024 z ročko Dobra lastnost ogljikovega dioksida je, da prodre v vse razporke in luknjice snovi, kar pri drugih sredstvih za gašenje ni mogoče. Ogljikov dioksid ima podoben učinek kot gasilni prah, torej ima predvsem dušil -ni učinek in preprečuje novim količinam kisika, ki so potrebne za gorenje, dostop do gori-šča. Istočasno ima C02 tudi ohlajevalni učinek, toda le nekaj časa. Pri aktiviranju aparata se iz jeklenke pokadi bela megla zmrznjene ogljikove kisline, ki ima temperaturo —78,5°C, poleg tega izhaja še neviden plin ogljikovega dioksida, ki ima odločilen dušilen učinek. Domet curka izhajajočega ogljikovega dioksida je zelo majhen (2-3m), zato se moramo gorišču zelo približati. S C02 gasimo na odprtem vedno v smeri vetra. D ELO VAM JE Aparati so iz jeklene posode, z ventilom ali vzvodom, gumijaste armirane cevi in ročnika. Princip delovanja je pri vseh aparatih isti, različne so le izvedbe ventilov za aktiviranje aparata. Aktiviranje in gašenje z apa- ratom C02 poteka po naslednjem postopku: — raztegnemo cev z ročnikom proti žarišču požara, — odvijemo ventil za aktiviranje aparata, če pa je aparat na vzvod (ročko), izvlečemo varovalko in pritisnemo na ročko, — curek usmerimo na gorečo površino in ne v žarišče gorenja ter ročnik premikamo v cikcaku. Vrsta Čas delov, v sek. Domet Količ. Kol. C02 Teža Vrsta aparata 1 roč. 2 roč. curka prahu v kg v kg apar. aparata S-l 8 — 3—4 m 1 kg 0,02 3,2 ročni S—2 8 — 3-4 m 2 kg 0,04 5,3 ročni S—3 15 — 3—4 m 3 kg 0,05 7 ročni S—6 22 — 3-4 m 6 kg 0,13 11,3 ročni S—9 22 — 3-4 m 9 kg 0,20 15,7 ročni S—50 22 — 10-12 m 50 kg 2,00 120 prevozni S-100 44 22 10-12 M 100 kg 3,00 190 prevozni C02—5 20 — 2-3 — 5 20 ročni CO2-10 40 - 2-3 - 10 45 prevozni