NO. A?,
4 ^
j\f{ 6 miUM UN fPIftff
y-y /t w in SAtmiAt^ om$
]227
CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING,
Nttional and tnteraational CirculatinB
MARCH 10, 1970
SLOVENIAN
STEV. LXVm — VOL. LXVII1
Nixonovo poročilo o Laosu posEalo sporno
tre-
sum
^reHrar
na otrok v šolah pred občutnimi spremembam?
CLEVELAND, O. — Cleve-
So	srednje šole
irtiele do sedaj kar dobro or-Tirano prehrano otrok med šolskega pouka. Za revne j e je plačevala federacija. ,. S1 otroci so pa sami plačeva-11 ^ške.'
n°vem federalnem proraču-To S° s^ro^:'- za mLeko črtani. pre^e bo močno čutilo v šolski rani, ako Kongres ne bo pj. Vav vključil teh izdatkov v V0Ha^Ski predlog. Ker smo v gre Vnem lefu. si bo morda Kon-Vendarle premislil in stro-
kera Solske uprave je nerodno,
hačrf6 m0reJo že sedaJ delati nij0 l°V’ kako naj otroke prehra-wrdobi šolskega pouka s čim njSlmi stroški.
^°ravnajte naročnino, Ce k mogoče, na prvo __ obvestilo!

P™''
snrc^.3^1'0 z malimi toplotnimi
Premembami.
živela v Clevelandu na 665 E. 160 St. Pokojna je bila rojena v Podložu v Sloveniji in je prišla v ZDA, ko je bila stara 19 let. Bila je žena Ludviga, mati Mrs. Frances Kromar (Euclid), Mrs. Amelia Serak (Cleveland) in Joseph Bacar (Cleveland), sestra Jennie Prince (Canton) in Leopolda Kočevarja (Slov.), stara mati Johna Kromarja, Annette Kroger, Donalda Serak,
Novi grobovi
Frances Petkovšek Preteklo soboto je umrla v Antiochu, Calif., 2138 Alpha Predsednik je V svojem poro-. Way, 77 let stara Frances i,Fan-čilu O vlogi ZDA V iao- ny) Petkovšek, preje Bacar, roj. škem vojskovanju dejal, da^Kočevar, ki je do pred 7 leti ni noben Amerikanec padel v boju na tleh. Med tem je prišlo na dan, da je bilo ubitih 27 Amerikancev tekom raznih rdečih napadov.
WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je predsednik Nixon °bjavil obsežno poročilo o ameriškem. deležu v vojskovanju v Laosu. V njem je priznal nastopa ameriškega letalstva ne le ob Nočiminhovi poti, ampak tudi v Podporo laoških čet v bojih na teeh. Zagotovil je med tem ame-riško javnost, da ni noben Amerikanec padel v boju na tleh.
Komaj dan nato je bilo objav-beno, da je 11. februarja lani bil 'teit, zadet od krogle iz strojni-Ce pehotni kapetan Joseph Bush.
Lo se je zgodilo v času rdečega Nenadnega napada na vladno aosko postojanko na robu Planote vrčev, kjer je bil ameriški eastnik vojaški svetovalec. Pa-^6-L je tekom napada, ni pa dobe-Sedno padel v boju, ker se on Sam ni bojeval. Njegova posto-3anka naj bi bila kakih 10 milj bojne črte, kjer je bil kape-an Bush svetovalec laoškemu tepniškemu oddelku.
Na podoben način je bilo ubite ali pa je pogrešanih 27 Ame-fteapcev. Poleg kapetana Busha ?e en vojak in 25 civilistov. No-eoen od teh ni po uradnem zagotovilu. Bele hiše padel v boju, v, 1 80 pa žrtve vojne tekom rde-te napadov iz zased, eksplozij lri in topniškega ognja.
"Lo vesti, ki so bile objavljene Nikonovem poročilu o ame-jNkem deležu v vojskovanju v a°su, so pri nekaterih vzbudile m v točnost in verodostojnost v Jonovega poročila. V razpolo-nJu javnosti v sedanjem teku utegne postati tak elo nevaren.
Egipt ima letala, pa mu manjkajo letalci!
Egipt ima preko 400 letal, pa le 100 izvežbanih letalcev zanje. Izrael ima približno enako Stavilo letal, pa za vsako letalo 3 letalce.
KAIRO, ZAR. — Egipt ima preko 400 modernih letal, pa komaj ICO letalcev, ki so jih sposobni voditi. Izrael ima nekako enako število letal kot Egipt, ima pa za vsako teh letal po tri sposobne in skušene letalce. \ tem je bistvo izraelske premoči v zraku. Naser se ne boji toliko
in pok. Ronalda Serak, ter pra- za ]etavla kot za letalce in te drži „4	Tau., ^ P° možnosti v rezervi, ko bi bila
VODNIK PATHET IAO JE PREDLOŽIL RAZGOVORE
mati Kristan Kroger. Bila je članica ADZ št. 22, KSKJ št. 193,
SŽZ št. 10 in Oltarnega društva v katoliški cerkvi v Antiochu.
Pogreb bo v Clevelandu iz Žele- ,	. . , .	_
tovega pogreb, zavoda na E. 152 V .,0V1Je, ^ 1 zvezb Precej iz-st 6 * 6	vezbanih letalcev je moralo za-
radi polomije junija 1967, ko so Robert K. Adkms	se egiptske letalske sile dale
Vcem, je umd v Ijmvers.ty presenetiti na ietaiiHih ,n bi]e bolnišnic. 44 let stan Robert K. pri (em vcfii de]
sila res skrajno nujna.
Vežbanje letalcev je dolgotrajno in naporno. Egiptski letalci so se v zadnjih letih vež-
Največj! odstotek mrtvih v ^iehtasmi imajo marini
DA NANG, J. Viet. — Poveljnik marinov v Vietnamu general Nickerson je odšel v pokoj
Dobil je pravico, da zopet svo- prjnc Sufanuvong, vodnik rdečih v Laosu, je predložil OcHo govon, ar je a oj u i predsedniku vlade Laosa, svojemu polbratu princu Suvani Fumi razgovore za končanje vojskovanja v Laosu. Suvana Fuma je predlog sprejel. Ameriški predstavniki mislijo, da je rdeča ponudba “zelo zanimiva”.
VIETNIANE, Laos. — Vodnik rdečih princ Sufanuvong, polbrat Suvane Fume, predsednika vlade Laosa, je temu poslal preko posebnega sla pismo, v katerem mu predlaga razgovore za končanje vojskovanja v Laosu na temelju petih točk, ki so bile objavljene pretekli petek. Predsednik vlade Suvana Fuma je izjavil, da bo ponudbo za razgovore sprejel. Ameriški zastopniki smatrajo rdečo ponudbo za med, “zelo zanimivo”, sodijo pa, da lahko Suvana Fuma pri razgovorih opozori na dejstvo, da stari sporazum iz leta 1962 še ni dobra polovica na marine. Pri čisto propadel in da je najboljše, o vsem tem je morala med marini da se vsi vrnejo k njemu in ga Adkms s 5605 Carry Avenue, ^oro žen ih sil. Nekaj jih "ie" bilo tako visoka, da je ne dosega no- izvršujejo, mož Anne Marie roj. Hoiowe- letenih tudi v Naserje^e ^ bena druga veja oboroženih sil.!
cky, oce Charlene, Shirley, ,	m r,, , J „	----»---_	Na temelju sporazuma v ze-
°. f, . 51 ' ako se ste‘ V Egiptu padlo 5 Rusov nevi teta 1962 je bila v Laosu vilo izvezbamh letalcev kljub
storil. V svoji prvi izjavi se je bridko pritožil nad ameriško javnostjo, ki tako malo časti padle vojake, ko jih prepeljejo domov na domača pokopališča. Bridko se spominja časov v prejšnjih vojnah, ko se je domovina bolj živo spominjala žrtev na bojiščih ter jih častila.
Nickerson je pri tem povedal, da na marine odpade skoraj tretjina vseh mrtvih na vietnamskih bojiščih, akoravno jih je tam komaj 10-15% vsega moštva. To je zelo visok odstotek. Nickerson pa ve zanj tudi vzrok: marini se premalo vežbajo za bojevanje v zasedah in minskimi polji.
V provinci Quang Nam odpade od vseh zgub v vojskovanju
Holowe-Shirley,
Davida in Donalda, brat Orie. Bolan je bil dva meseca. Pogreb bo v četrtek ob 11. iz Zakraj-škovega pogreb, zavoda na
Lakeview pokopališče. Pokojnik	. .
.	, j	v *	^	■	raN bltl za nJe	izvezbam tudi	leje bil doma	v Kentucky	m je	J	* 1
delal pri Metal Finishers Co.
,T .	.	BEIRUT, Lib. — Tukajšnji sestavljena koalicijska vlada
Naserjevim naporom preje Arab RepJrt ^ „ zJsljj. pod Suvano Pumo, v kateri so
vih virov v Kairu, da je v zad- b*b zastopani desničarji, sredin-
manjša, kot veča. Ce dobi Egipt nova sovjetska letala, bodo mo-
njem času bilo ubitih pet Rusov
Jennie Bukovec
Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici 63 let stara
ci in levičarji pod Sufanuvon-
tekem izraelskih napadov. Trije Sorn- Vteda ni sicer posebno
dobro delovala zaradi stalnih
talci, stari in novi.
Mooor.	,	, Inaj bi bili ubiti pretekli mesec,
je v razgovoru z zahod-;ko so izraelska letala napadla notranjih trenj, vendar je vsaj
na zunaj čuvala nevtrumost
nim časnikarjem priznal vse te težave, pa pri tem kazal na Izrael, ki da lahko vsak čas dobi
ru “priseljevanja judov v Izrael” in pravice vseh do izraelskega državljanstva.
Jennie Bukovec, roj. Kdkal v I izvežbane lefalce iz katerekoli Clevelandu, 18219 LaSalle Ave. J države zahodnega sveta v okvi-žena Emila, mati Charlesa (Amherst, O.) in Emily, sestra Karla Kokala (Euclid) in Anne Mergec (Bellevue, Wash.), hčer-pok. Karla in pok. Marj, roj.
Rozman. Dolgo sta pokojna in mož Emil vodila grocerijo in mesnico na 6024 St. Clair Ave.. dokler nista stopila pred dvemi i leti v pokoj. Pokojna je bila slanica ADZ št. 40. Pogreb bo z Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 10.15, v cerkev Marije Pomoč-aice na Neff Rd. ob 11., nate na All Souls pokopališče.
Bodi previden in pazljiv, pa >e boš izzognil marsikateri ne-reči!
Psi in mačke ne smejo v Veliko Britanijo
LONDON, Vel. Brit. — Poljedelsko ministrstvo je prepovedalo uvoz vseh psov in mačk v Veliko Britanijo, da bi preprečilo širjenje stekline. Vsi psi in mačke, ki so bili pripeljani v Veliko Britanijo in so sedaj v karanteni, bodo morali ostati v tej še celih 8 mesecev.
Trdi ukrepi so bili izdani, ko je bilo razkrito, da je bil uvožen neki stekli pes iz Pakistana, pa je poginil šele tri mesece potem, ko so ga pustili iz pol leta
egiptsko letalsko oporišče Tal El Kebir. Rusi naj' bi tam pomagali vežbati egiptsko' letalce in sestavljati načrte za boj proti izraelskim letalskim silam nad Sueškim prekopom.
Ostala dva sovjetska vojaška svetovalca naj bi bila ubita že preje. Poročilo ne ve, kdaj in kje. Smrt ruskih vojaških svetovalcev je povzročila povečanje
Laosu. V smislu sporazuma bi se morale vse tuje sile,umakniti iz Laosa, kot je bilo to že preje določeno tudi v sporazumu o Indokini leta 1954. Rdeči so niso umaknili iz dežele ne leta 1954 in seveda tudi ne leta 1962.
Rdeči odšli iz Vientiana
Ko je bil v glavnem mestu
Postopno so rdeči zrinili od tam vladne sile in postali govedarji planote. S te so jih pregnale nenadno vladne si'e preteklo poletje. Pretekli mesec so rdeči z obsežno ofenzivo vladne sile pregnali s Planote vrčev in imajo to zopet trdno v rokah. Ni jim pa življenje tam posebno prijetno zaradi stalnih letalskih napadov delno laoških, v glavnem pa ameriških v dogovoru z vlado Laosa.
Pri takem položaju je vodnik rdečih princ Sufanuvong predložil včeraj razgovore o končanju vojskovanja, seveda na temelju obstoječega položaja na bojiščih. To se pravi, da bodo rdeči obdržali Planoto vrčev in vse drugo, kar imajo zasedenega, vlada pa to, kar je še ostalo pod njenim nadzorom. Princ Suvana Fuma predsednik vlade je na razgovore pristal, ni pa seveda še povedal kakšno stališče bo pri teh zavzel.
Sedaj spet za koalicijsko vlado
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slov. upokojencev za področje Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Podani bodo računi veselice. Po seji bo prigrizek. Rokoborba—
V	četrtek zvečer ob osmih bo v Areni zanimiv nastop rokoborcev. Ti bodo po treh tednih, ko so nastopali v Areni umetni drsalci in drsalke, zopet merili svoje moči. Najzanimivejši bo nastop The Sheika in H. Cal-houna.
Avsenikov orkester pride—
V	petek, 10. aprila in v soboto, 11. aprila bo nastopil v SND na St. Clair Avenue znani Avsenikov orkester iz Slovenije, ki se je posebno uveljavil v Zahodni Nemčiji. Vstopnice za koncert so naprodaj v Tivoli Imports v SND.
Most zaprt—
Danes opoldne bodo zaprli Harvard-Denison most čez reko Cuyahoga in ga nato podrli. Načrti za nov most so izdelani, toda minilo bo najmanj tri leta, nredno bo novi most odprt za promet. Dotedaj bodo morali oni, ki so ta most uporabljali, ubirati druga pota.
pet točk pretekli j
varnostnih ukrepov na vseh Laosa ubit v aprilu 1963 sode-
podrečjih, kjer so Rusi v Egiptu. Ruske družine so bile umaknjene v varnejše kraje, vse postojanke ruskih vojaških svetovalcev so pa dobile svojega ruskega zdravnika.
trajajoče karantene. To je bil v 50 letih prvi slučaj stekline v Veliki Britaniji. V zvezi z njim so ustrelili na stotine živali na
lavec princa Sufanuvonga, je ta s svojimi od tam pobegnil češ. da ni varen življenja in se umaknil na Planoto vrčev. Z njim je šlo tudi del sredincev z gen. Kong Le, ki je zmešal ameriške račune v Laosu leta 1960 s svojim nenadnim uporom.
Od pomladi 1963 so se začeli med vlado princa Suvane Fume in rdečimi princa Sufanuvonga
področju, kjer se je stekli pes znova spopadi. Vlada je držala zadrževal.	(tedaj južni rob Planote vrčev.
V Pentagonu mislijo na McNamarino strategijo o blokadi Vietnama
WASHINGTON, D.C. —Leta 1967 je tedanji tajnik za narodno obrambo McNamara odobril načrt za zgraditev zapore ob južni meji 39 milj dolge demilitarizirane cone med Južnim in Severnim Vietnamom. Poskus je res pokazal nekaj uspeha, toda za McNamaro, ki je zmeraj računal s stroški, režija ni krila uspehov, zato je bila blokada na tihem likvidirana. Naša vojaška uprava je pobrala s terena vse instrumente, ki so bili kaj vredni, okoli 50,000 mož vojaške policije, ki je bila nabrana med domačimi plemeni, so pa razformirali. Zaporna črta ni preprečila četam iz Severnega Vietnama prehod v Južni Vietnam.
Sedaj so v Pentagonu prišli na podobno idejo, ki temelji na zaključku, da se saigonske čete ne bodo mogle uspešno boriti proti svojim nasprotnikom, ako bodo Severni Vietnamci lahko več ali manj svobodno prehajali na jug, kot se to godi sedaj. Sedanji načrt si je postavil skromnejše cilje.
Zavreti hočejo le prehajanje gverilcev, ne bi se pa spuščal v boje proti njim.
Sistem boja. proti infiltraciji bi bil sledeč: saigonska narodna obramba naj bi postavila na 900 milj dolgo mejo proti severu in zahodu Južnega Vietnama okoli 200,000 mož, ki bi kot policija stražili mejo in bili opremljeni z vsemi modernimi instrumenti, ki bi pomagali obmejnim policijskim četam loviti vse tiste, ki bi se hoteli vtihotapiti proti jugu in vzhodu. Zagovorniki ideje v Pentagonu trdijo, da je tehnika iskanja gverilcev, ki bi hoteli priti na jug, že tako napredovala, da bi bil u-speh zasiguran. Instrumente bi seveda morala dobaviti naša narodna obramba.
Ta načrt je takoj naletel na ugovore. Prvi ugovor je bil: ali bo 200,000 mož v policijski službi zadosti na meji, dolgi 900 milj? Ako bi jih bilo zadosti, odkod naj jih saigonski režim vzame, ako ima na razpolago največ 1,260,000 za bo-
jevanje sposobnih domačinov? Poleg tega je treba teh 200,000 mož vzdrževati, pa še plačevati vse instrumente za policijsko blokado, kar bi vse skupaj naneslo do bilijona dolarjev na leto. Stroške bi seveda morala nositi naša dežela. V sedanji obmejni policiji je zaposlenih okoli 50,000 mož, pri čemur je meja zelo slabo zavarovana proti tihotapcem. Ali bo štirikrat večja policijska sila zadostovala?
Zagovorniki tega načrta trdijo, da bi saigonske čete le v takem slučaju bile dosti močne, da krotijo nasprotnike, posebno pa, da zatrejo vse u-pore, ki bi jih Hanoi gotovo skušal organizirati v Južnem Vietnamu.
Kot rečeno, je ves načrt še v fazi presoje, ni padla še nobena odločitev. Značilno je, da se je taka ideja sploh pojavila. Dovoljuje namreč sum, da marsikdo v Pentagonu ne verjame, da bi mogle saigonske čete brez sodelovanja a-meriških na frontah obvlada-
ti vojaški položaj na jugu. Ako bi bile prepuščene pritisku od severa, ki bi ga podprla močna infiltracija, bi se verjetno začele umikati v tiste predele Južnega Vietnama, kjer živi večina prebivalstva. Teh predelov ni ravno preveč. Na njihovem robu bi rdeči ustvarili nove vojaške postojanke in od tam o-grožali to, kar bi še ostalo od sedanjega Južnega Vietnama. Važno je tudi vprašanje, koliko časa bi trajalo vežbanje saigonskih policijskih čet za varovanje obmejne zapore. Dokler ne bi bile izvežbane, bi Pentagon ne mogel po naprej izdelanem načrtu umikati svojih čet, ne borbenih ne tistih v zaledju.
Zamisel utegnejo sprejeti, lahko pa se odločijo proti njej. Že njen pojav sam je značilen za razpoloženje v Pentagonu. Ideja bo osvetlila vprašanje vietnamizacije še z nove strani. To bo gotovo njena dobra posledica, če ne bo druge boljše.
I. A.
Rdeči so predložili Radio Hanoi jih je petek navedel takole:
Ustavitev sovražnost'.
Konferenca vseh političnih strank za sestavo začasne koalicijske vlade.
Ustvaritev demilitarizirane cone, kjer naj bi zasedala politična konferenca in imela svej sedež koalicijska vlada.
Obveza vsake stranke, da ne bo kaznovala tistih, ki so sodelovali z drugo stranjo.
Ustavitev ameriške intervencije in agresije v Laosu.
Ameriški zastopniki smatrajo rdeči predlog za “zelo zanimiv”, pripominjajo pa, da v njem ni v bistvu nič novega. V glavnem pomeni to vrnitev k dogovoru iz leta 1962. Washington je ponovno pozval k spoštovanju tega dogovora, pa ni veliko dosegel.
------c-------
Rdeči v Laosu obstali
VIENTIANE, Laos. — Izvid-niška poročila trdijo, da so se rdeči začeli odmikati od dveh glavnih, ameriških oporišč in o-skrbovališč laoških čet na področju Planote vrčev. Vzrok temu naj bi bilo bombardiranje, ki je zavrlo redno oskrbo rdečih čet s hrano in strelivom.
Rdeči, ki so pred tremi tedni zasedli Planoto vrčev, so prodrli v bližino Long Cheng in Sam Thong, dveh oporišč, od koder se oskrbujejo laoške čete, ki so se umaknile s Planote vrčev. Pričakovali so, da bodo rdeči o-be mesti napadli in ju skušali zavzeti, namesto tega so se sedaj začeli od njih umikati.
Med tem je Pathet Lao, kot se imenujejo rdeči v Laosu, objavila svoj mirovni predlog, ki zahteva takojšnje in popolno prenehanje vseh ameriških letalskih napadov na Laos in seveda umik vsega ameriškega vojaškega osobja. Nič ne govori o umiku Severnih Vietnamcev, ki jih je v Laosu okoli 60,000.
— Nikaragva v Srednji Ameriki je po površini skoraj enaka Michiganu.
Zadnje vesti
BEL AIR, Md. — Tu se jc začela včeraj razprava proti znanemu črnskemu skrajnežu Rap Brownu zaradi ščuvanja k izgredom v Cambridgeu julija 1967. Obtoženec na predlog svojega odvetnika W. Kun-stlerja, znanega iz procesa proti “7” v Chicagu, ni bil navzoč. Ponoči je prišlo v Bel Air do hude eksplozije avtomobila, v katerem je bil nekdanji tesni sodelavec obtoženca. Oba potnika v avtu sta bila mrtva. Guverner je pozval v pripravljenost Narodno gardo za slučaj nemirov.
BONN, Nem. — Zastopnik kanclerja W. Brandta je predložil zastopniku vzhodonemske vlade, naj bi se Brandt in predsednik VV. Stoph sestala nekje drugod in ne v Vzhodnem Berlinu, ^ot je bilo predvideno. Brandt je pristal na razgovore v Vzhodnem Berlinu, pa vstraja na tem, da se bo na poti domov ustavil v Zahodnem Berlinu, tega vzhodnonemška vlada ne mara, ker naj bi to pomenilo, da je Zahodni Berlin del Zahodne Nemčije, kar pa v Vzhodnem Berlinu odločno zanikavajo. V četrtek se bosta zastopnika obeh Nemčij znova sestala, da najdeta neko rešitev, ker sicer bo predlog za razgovor«; propadel.
LONDON, Vel. Brit. — Tu so z zadovoljstvom sprejeli objavo ameriškega državnega tajnika W. Rogersa, da bodo ZDA zaprle svoj konzulat v Rodeziji, ki se je proglasila za neodvisno republiko, med tem ko ZDA še vedno priznavajo nad Rodezijo britansko suverenost.
WASHINGTON, D. C. — Predsednikov tiskovni tajnik Ziegler je včeraj izjavil, da bodo odslej na neposredni ukaz predsednika Nixona redno objavljeni podatki o izgubah letal in letalcev v Laosu, kot je to v Vietnamu.
io>a. jtjij
National and International Circulation
. ablishtd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Managing Fditor: Mary Debevec NAJtOCNINA;
Združene države:
f 16.00 na leto; $8.00 zrn pol leta; $5.00 za S mesec«
Kanado in dežele Izven Združenih držav:
<18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
united States:
J.C.OO per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months _anada and Foreign Countries:
<18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 moatha Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 48 Tuesday, March 10, 1970
Španija išče pot v svet
Španija je edina večja država v zahodni Evropi, kjer še vlada vojaška diktatura. Tam gospodari general Franco, toda čisto vojaške miselnosti se je močno otresel, ostala mu je pa konservativna, ki skeptično gleda na vsak napredek, naj pride od koderkoli. Vkljub visoki starosti ni oslepel za sodobno mednarodno stvarnost. Zaveda se tudi, da je prepad med njegovo domovino in sodobno stvarnostjo zelo velik in da ga sam ne bo mogel zasuti, ker je prestar; mu bo zmanjkalo časa. Zato počasi ustvarja prehodno dobo med njegovim režimom in tistim po njegovem odhodu.
Prvi korak je napravil s tem, da je določil naslednika v osebi prestolonaslednika. Lanskega oktobra je napravil še drug korak, ki ga svet še premalo ceni. Na tihem je potisnil svojo vladno falangistično stranko v manjšino v svoji vladi, večino pa izročil ljudem, ki jih je šolala znana organizacija Opus Dei (Božje delo). Je to svojevrstna organizacija, ki ne stremi za nobeno politiko, za nobeno oblastjo. Hoče le vzgojiti svoje pristaše v idealne osebnosti, ki ne verujejo le v svoja načela, ampak se jih tudi v praksi držijo. Ta organizacija je močno razširjena med španskimi vrhovi na vseh poljih. Pri tem ni vsiljiva. Čaka, da pride njen čas, potem pa pomaga svojim pristašem na mesta, za katera jih smatra za sposobne.
Franco je organizacijo že davno pravilno ocenil, tam tudi iskal sotrudnike, toda v politiko jih pa ni pustil. To lovišče si je pridržal zase. Lanskega oktobra je z eno potezo izročil vsa važna ministrstva članom skupine Opus Dei. Kaj ga je k temu nagnilo, ne vedo. Res pa je, da je razlika med falangisti in ljudmi “Božjega dela’’ velika. Falangisti so hudi nacionalisti, prežeti z vero v odrešilno vlogo tradicije, kar seveda ovira razvoj njihovih sposobnosti. Člani Opus Dei so ne samo zelo nadarjeni razumniki, imajo tudi čut za stvarnost, ne silijo z glavo skozi zid, predvsem pa vedo, kakšne napake je delal španski narod in kje je treba kaj popravljati. Novi člani vlade niso dajali nobenih senzacionalnih izjav, so začeli tiho delati. Javnosti to ni bilo v začetku prav, potem se je pa na to navadila. Kmalu je namreč vsa Španija čutila, kje so spremembe in kako se izražajo. Spremembe so se pokazale po oktobru povsod, tudi v zunanji politiki in gospodarstvu. Najbolj očitne so v zunanji politiki. Imajo za geslo; Integracija Španije s Portugalsko in Evropo.
Pravih trenj med Španijo in Portugalsko že dolgo ni bilo, toda tudi prijateljskih stikov ni bilo toliko, kolikor bi jih lahko bilo med sosedama, ki imata obe diktatorske režime. To se je sedaj začelo spreminjati. Med Madridom in Lizbono je sedaj več stikov kot kdajkoli v zadnjih desetletjih.
Hitro napredujejo tudi stiki z Evropo na obeh straneh železne zavese. Le malokdo ve, da ima Španija stike z večino komunističnih režimov, akoravno stiki še nimajo u-radnega značaja, praviloma ne po španski želji. Grdo se več ne gledata tudi Madrid in Beograd. Seveda ne smemo misliti, da nova španska vlada ne pozna komunizma in njegovih ciljev, saj španska državljanska vojna še ni pozabljena.
Španska vlada je zboljšala svoje stike s Parizom. že koncem leta je prišla prva francoska parlamentarna delegacija v Madrid, v delegaciji so bili zastopani tudi socialisti. Delegacija je dobila vtis, da bi Španija rada prišla v NATO. Pot v NATO bo najbrž,e dolga, kajti nekateri evropski socialisti ne verjamejo, da bo nova smer španske zunanje politike res trajna, saj Franco preko noči lahko vse menja. Tako Wilson v Londonu kot Brandt v Bonnu sta socialista. Da imata še zmeraj predsodke o Španiji, je lahko razumljivo. Vendar je Španija že začela menjati svoje odnose do Londona. Res je, da je spor radi Gibraltarja tak, kot je bil, toda Španija skuša najti pot, kako bi spor dobil bolj prožne oblike. Načelno še zmeraj vztraja na zahtevi, da mora Gibraltar priti pod Španijo, toda v obmejnem prometu bi rada zopet vpeljala nekdanje olajšave. Predsodki in spomini na preteklost ovirajo izvrševanje take želje. Značilno je, da Španija ni sedaj spravila zadeve Gibraltarja pred skupščino ZN in da ne napada več angleške politike pri vsaki priliki, ki bi se ponudila.
Najbolj se Španija trudi, da bi poglobila svoje stike z Ameriko, ki ima z njo več zvez kot s katerokoli drugo državo.
Španija je edina dežela v Evropi, kjer ima naša narodna obramba svoje postojanke kar na obeh sektorjih: naša vojna mornarica ima svoje pristanišče za naše atomske podmornice, naše vojno letalstvo pa par velikih vojnih letališč. Pri tem imamo tam še 10-25 malih vojaških postojank, med njimi par važnih radarskih postaj, že to pove, kako važno vlogo igra Španija v ameriški svetovni strategiji. Večina postojank bo s časom likvidirana, posebno obe
luki in obe letališči, kajti vojaški sporazum poteče z letošnjim septembrom. Zveze ne bodo pretrgane, Španija rabi namreč dolarje. Naša narodna obramba ji letno plačuje najemnino do $100 milijonov, dočim znaša španski primanj-kljal v špansko-ameriški trgovini $300 milijonov v ameriško korist. Španija bo torej imela ves interes, da vsaj nekaj dolarjev dobi od nas na račun vojaških pogodb.
Omeniti je dalje treba, da ima Španija zelo dobre zveze z arabskimi državami. To so stare vezi, ki jih uporabi tupatam tudi naša dežela. Sedaj na primer varuje španska diplomacija v Kairu naše interese v Egiptu.
Španija je sicer še diktatura, toda ne vleče z drugimi diktaturami. Se Franco ni hotel popolnoma navezati niti na Hitlerja, ki ga je prišel osebno vabit na Pireneje. V trenjih svobodnih držav s komunističnimi je bil zmeraj na strani svobodnih in pri tem moral pozabiti na marsikaj, kar mu ni bilo lahko pozabiti.
Pri vsem tem je kot diktator daleč od naše politične filozofije. Njega in njegovo filozofijo je treba presojati objektivno, posebno pa odobravati njegovo težnjo, da svojim naslednikom noče pustiti dežele zaprte vase, ampak deželo, ko je lahko v zvezi z vsem svetom. Take navade polnokrvni diktatorji običajno nimajo.
s BESEDA IZ NARODA |
Slovenska misijonska znamkarska akcija
1 lujejo v Gospodovem vinogra-
CLEVELAND, O. — Rad bi napisal nekaj lepega o Slovenski misijonski znamkarski akciji. Kaj je to, nam je prisrčno lepo povedala ga. Marica Lavri-ša v Ameriški Domovini od 5.
du.
Janez Sever
Kansaške drobtinice
KANSAS CITY, Kans. — So še dobri ljudje. Neki mož, ki ni spadal v našo župnijo, je zapustil v testamentu fari sv. Dru-t m	,žine $20,000. Kar lepa vsota.
' v, ,	• v	.	. G. župnik hoče, da smo vsi de-
Veckrat mislim o misijonih in^ y . (j j__________.____ T WQrlo1
misijonarjih, posebno še o naših slovenskih. Zdi se mi, da so
nam ti še prav posebno blizu,'vo v ,vv . v	___
.	kvi, župnišču in našemu samo-
zlasti tistim izmed nas, ki smo iz ’	.
,	,.	,	, I stanu. Delavci so pri nas ze zgo-
tega ah onega razloga prosto-.
t	,	,	tovili svoj posel; sedaj delajo v
voljno ali neprostovoljno zapu- vv	,	,
^ ižupnišču. Do takrat, ko bo na-stili domovino in sli po svetu:	F , v.	,	.	,
,	,	,	. . ., | stopila vročina, bo tudi cerkev
m zaradi kruha, drugi iz ide- ^	.
pripravljena za njen sprejem.
Sedaj res ne bomo imeli vzroka, da bi odrekli Bogu tisto uro,
jležni dobrote rajnega J. Wadel-•la: Dobili bomo hladilno napra-‘air conditioned” — v cer-
oloških razlogov.
Mi, laiki, ki živimo v zdomstvu. in naši misijonarji na tu-	,	,	, , ,
:	.	. v , ki jo zahteva od nas vsak teden
jem, smo si namreč nekam cud- „ J
no blizu. Eni in drugi smo namreč misijonarji; seveda vsak v svojem smislu, pa vendar ne bi-
stveno različni. Tako drug drugega laže razumemo. Odtod izreden smisel za versko misijon-stvo med nami v zdomstvu, posebno še za tisto, ki ga opravljajo ljudje naše krvi. V vseh nas je neko posebno intimno e-tično misijonsko občutje. Iz tega svojevrstnega občutja se mi zdi, izvira med drugim gotovo tudi to, da se oni naši bratje in sestre, ki delajo v versko-cerkve-nem misijonu, v primeru moralne in gmotne pomoči tako radi :n z zaupanjem obračajo na nas, ki čutimo v sebi poseben kulturni narodno-politični misijonski apostolat v tujem svetu. Dobro vedo, da jim te pomoči ne moremo odreči, odnosno, da jim ie ne bomo odrekli. Med njimi in nami je posebna vez ljubezni, o kateri vemo, da je, odnosno bi saj morala biti temelj vsega našega življenja na zemlji.
Gotovo bo tudi ob delavnikih več ljudi prihajalo poleti k sv. maši, da ne bo hladilni stroj zastonj pihal hladnega zraka v cerkev.
Iz Lemonta nam tudi poročajo o napredku zidanja Doma za o-nemogle — Alvernia Manor. Poslopje za administracijo je že pod streho in štiri druge stavbe se že 'tudi dvigajo. Upamo, da se nam bodo vsaj ta poslopja, dogotovljena, nasmehnila s hriba, ko bomo prihajale v počitnicah domov. Veseli nas, da ste a-meriški Slovenci tako zavzeti za našo in svojo zadevo. Naj Bog povrne Ameriški Domovini in Amerikanskemu Slovencu za sodelovanje, da s dopisniki, ki pišejo članke v prid “Doma”, vzdižuje, da temperatura zanimanja ne pada. Vso pohvalo zasluži J. P., ki je sprožil s svojim člankom idejo: Ne poklanjajmo mrtvim cvetja, ki mine in duši prav nič ne koristi. Dajmo jim miloščine, ki jim bo lajšala vice
Značilno je, da cerkvena mi- in koristila živim’ Potrebmm po-sijonska akcija med nami laiki moči' Kclikokrat sem želela> ko Te naletava na težave kot nale- sem Sledala Pn P0§rebih tovor-tujejo druge naše akcije. Nad niake’ preobložene z venci, da njo se zdi, bedi poseben božji bi fe našel.	bi opc)z°ril
blagoslov. Tega blagoslova smo deležni obojni, oni v cerkvenem misijonu kot mi v misijonskem zaledju. Mar naj se cdrečemo temu posebnemu božjemu blagoslovu, ki zadeva ta kot tudi drugi naš svet? •
V tem znamenju vabim vso slovensko kulturno skupnost v Clevelandu in okolici, naj pride v nedeljo, 22. sušca t.l., na obed v šolski dvorani pri Sv. Vidu, ki
ljudi, naj si z, “mamonom” pridobivajo prijateljev v večnosti. Če sfe ne motim, je bila Manca Preša prva, ki je sledila temu nasvetu. Pozneje so sledili drugi Clevelandčani. Hvala vsem tudi cd nas, ki nam je zadeva Alvernia Manor res srčna zadeva, saj smo članice lemontske družine.
Te dni ste čitali oceno pesmi s. Valtrudc Levec: Moji pogovo-
ga pripravlja naša Slovenska ri z Bogom. Pesnica ga. Milena
misijonska znamkarska akcija. Storimo to sebi v veselje in v >odporo našim slovenskim misijonarjem po svetu! Prepričan ?ern. da Bog tega ne bo poplaha! samo nam, marveč tudi vsemu našemu narodu. Drug drugega bomo prisrčno veseli, ko se bomo srečali tisti dan pri misijonskem obedu pri Sv. Vidu. Več ko nas bo, večje bo naše veselje. Vse pa bo zlasti v veliko moralno oporo in gmotno pomoč vsem našim misijonarjem, moškim in ženskam, svetnim in redovnim-, kjerkoli že na svetu de-
Šoukal in g. Erik Kovačič sta to delo tako lepo ocenila, da sem jima dolžna javno zahvalo. Upam, da bo nujno velikodušno sodelovanje redilo najlepše uspehe, da bo najvplivnejša reklama za “Moj pogovor z Bogom”. Vesela bom, ako me bo zasul plaz na-rcčil. Če ne boste takoj dobili svojega izvoda, prosim, potrpite Knjižice so še v Rimu. Naročila jih bom, ko bom gotova, da se nikdo več ne zanima ...
Spodobi se, da izveste nekaj iz življenja s. Valtrude. Zibelka ji je tekla pri Sv. Ani — Podlož.
Po dovršeni domači osnovni šoli je odšla v Maribor k Šolskim sestram, kjer je pridna Kristina končala dva letnika. Predstojniki si jo poslali v Celje, kjer je obiskovala gimnazijo. Pa maturi je študirala romanske jezike. Sicer je želela se posvetiti slavistiki. Ravnateljica je pa dejala, da slovensko že itak dobro zna; primanjkuje pa sestram učiteljic za tuje jezike. Predstojniki so pri posebni seji določili, naj študirata romanske jezike dve mladenki in ena od teh dveh je bila Kristina, a ne Levec. Ko je s. ravnateljica prepisovala imena teh dveh kandidatinj, je najbrž po pomoti napisala Kristina Levec. Napako so predstojniki opazili, a je bilo že prepozno. Prst božji! Druga “Kristina”, ki je bila izbrana za študij, ni nikoli postala redovnica. Redovno obleko je prejela s. Levec 15. avgusta 1932.
Med nemško okupacijo je s. Valtruda bivala v Ljubljani in hodila v šiško učit na Krekovi višji šoli za učiteljice gospodinjskih šol. Potem je bila profesorica na gimnaziji uršulink v Ljubljani in po prevratu je odšla na jug. Želela je ostati v skupnosti, v redovni obleki.
Škof Hurley, papežev nuncij v Beogradu, je rabil prevajalce. Ker naše sestre oskrbujejo gospodinjstvo v nuncijaturi, je bi lo kar naravno, da je s. Valtruda prevzela službo prevajalke in tolmača. Tako je imela priliko srečati razne visoke cerkvene osebnosti, ki so prihajale k nunciju. Med temi je bil tudi beograjski nadškof Ujčič, ki se ga sestra še vedno s hvaležnostjo spominja. Z njegovim blagoslo-vam je odšla v Južno Ameriko. Vleklo jo je k mladini, a razmere v domovini so bile take, da je izgubila upanje, še kdaj stopiti pred učenke v redovni obleki. Seveda bi bila lahko dobila službo na gimnaziji, a se ji je iz principa odrekla. V Južni Ameriki je našla polje, ki ga je začela z vso vnemo obdelovati. V Argentino je dospela 1. 1952. Ž dr. Ujčičem je ostala v pismeni zvezi do njegove smrti 24. marca 1964.
Sestra je nastavljena kot profesorica jezikov na Santa Isabel Colegio. Vsa leta se je oglašala v našem Kongregacijskem listu s potopisi in liriko. Vsake počitnice potuje po raznih krajih Južne Amerike. Predlanskim nam je popisala svoja doživetja med Churupi Indijanci. K njim so prišle naše sestre 1. 1933. Počasi počasi postajajo ti divjaki katoličani. Treba je duhovnikom in sestram, ki se z njimi trudijo, veliko potrpežljivosti. “Vse iz ljubezni do Kristusa in duš”, je njih pravilo.
Naj Bog blagoslovi delo s. Valtrude, da bo pomagala vzgojiti še veliko deklet, ki bodo zapustila Santa Isabel kot diplomirane učiteljice, kot “nositeljice Kristusa, kot apostoli svojih družin, svojega naroda.
EDINA PROŠNJA
Na gori mojega srca, si,
Jezus, Ti —
Vse drugo že se v dalji mi gubi —
Vse neštevilne križeve postaje so zakrament, ki mi življenje daje.
Karkoli se v življenju mi zgodi, je le stopinja proti večnosti. Dogodek vsak sledove božje nosi.
Zato srce Te samo eno prosi:
Gospod, naj duša v Tebi se umiri,
vsa moja bit naj vate se utopi! Naj bratom luč bom na življenjski poti in hvalnica Očetu v večnosti.
S. Valtruda
S. M. Lavoslava
Darovi
spomin Louisa Furlana
CLEVELAND, O. — Kot je bilo že poročano, je 27. januarja preminil znani društveni in kulturni delavec Louis Furlan. V njegov spomin so darovali za posebni sklad Slovenskega De-avskega Doma na Waterloo Rd. sledeči:
Po $25: Steve, Jean in Jean-nie Lokar; po $20: Mr. in Mrs. Stanley Škerl; po $15: John in Johanna Devito, Farm Board, SNPJ.
Po $10: Marian Bashel, Joe in Bertha Dovgan, Euclid Pensioners, Frances Frank, Ženski odsek SNPJ Farm, Mr. in Mrs. Ernest Luzar, Mike in Dorothy Pinculic, Tony Pugel, Mr. in Mrs. Frank Rupert in Frank in Mary Dolšak, John in Mary Vrh, Tony Vrh, Annie Zaic in Annie Černič, Mr. in Mrs. John Zaubi, Frank in Jennie Zakrajšek, Betty Rotar, Vida Zak, Marian Slejko in Sophie Matuch.
Po $5 so darovali: Mrs. Sophie Barton, Mr. in Mrs. F. Baucher, John Beniger, Frank in Mary Berbnic, Mr. in Mrs. Stanley Bezek, Mr. in Mrs. Frank Bit-tenc, Joe in Millie Bradač,, Mr. in Mrs. Vincent Coff, Louis Dular, Mrs. Mary Durn, Mrs. Flanagan, Bill in Mary Frank, Josephine Glazar, Andy in Theresa Gorjanc, Frances Gorjanc, Frank in Jennie Gorjanc, Mrs Andy Hočevar, Mr. in Mrs. John Hrvatine, Mrs. Angela Kahn, Mr. in Mrs. Ernest Kalin, Mr. in Mrs. John Kapel, Mrs. Karish. Mr. in Mrs. Joe Kastelic, Augusta Kosich in družina, Mr. in Mrs. Anton Krajec, Mrs. Jennie Mahorcic, Mr. in Mrs. John Ma-horcic, Mr. in Mrs. Leander Ma-kus, Mrs. Jennie Marolt, Mr. in Mrs. Joseph Mersek, Mr. in Mrs. John Mersnik, Mary Mezgec,
Veliko več luči
Avtomobili so imeli povprečno v letu 1925 le 5.5 luči, sedaj jih imajo po 25.
Mary Tomažič in Caroline Markovič, Mr. in Mrs. John Mihe-lich, Mr. in Mrs. Tony Mihelich. Caroline Može, Mr. in Mrs. Tony Mrak, Jennie Perko in Jennie Trennel, Frances Petrocich Kati Plemel, Mr. in Mrs. Martin Plut, Ronnie in Sally Primc, Tony in Jennie Primc, Mrs. Amalia M. Raab, Mr. in Mrs. Rokavec, Mary Ryavec, Lou in Gayle Sajovic, Tony in Kristina Ska-pin, Jennie Skerl, Frank in Chri-tine Siskovic, A1 in Florence Slaby, Mr. in Mrs. Ernest Slokar, Mr. in Mrs. Charles Star-man, Mary Ster, Mrs. John Strancar, Mr. in Mrs. John Strancar, Frank in Helen Straus, Helen Straus, Rudy in Pauline Tomsk, Mr. in Mrs Frank Turkovič, Joe in Mary Urbančič, Mrs. Josephine Vid rich, Leo in Cecelia Wolf, John in Mary Zaman, Mr. in Mrs. Karl Zakrajšek, Joe in Fanny Zele, Mr. in Mrs. John Zigman, Jr.
Po $3: Harry Blatnik, Andy in Mary Bozich, Mr. in Mrs. H. Charske, Joe in Paula Dovgan, Mr. in Mrs. Tony Fortuna, Albina Gruden, Mr. in Mrs. Leskovec, Krist Lokar, Mr. A. Prezelj, Mr. in Mrs. Steve Punchak, Mr. in Mrs. Stanley Rotter, Mr. in Mrs. Joe Tomsich, Christine Verch, Mrs. Vrh, Mr. in Mrs. Tony Zakrajšek, Stanley in Albina Zupan. $2 Joseph Lipovec.
Direktorij Slovenskega Delavskega Doma se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem za ta pomembni spomin na Louisa Furlana. To je tudi priznanje, da se strinjajo z njegovo željo, da Dom ne bo propadel, ampak napredoval. Hvala tudi Mary Furlan za njeno naklonjenost.
Za direktorij S.D.D.
Cecelia Wolf
Po stopinjah Gospodovih
(Nadaljevanje)
Judje so Samarijane prezirali in zaničevali. Samarijani so jim vračali šilo za ognilo s tem, da so jim delali ovire, kadar so potovali iz Judeje v Galilejo, pa so Judje često napravili ovinek in šli v Galilejo preko Pereje. Nesporazum in sovraštvo sta bila dosti v tem, ker so bili Samarijani pomešani s pogani ter bili neka verska ločina. Kot Sveto pismo so sprejeli samo petero Mojzesovih knjig. Pričakovali pa so Mesijo kakor Judje. Svoj tempelj so imeli na 868 visoki gori Garizim, poleg Sihema, današnjega Nablusa.
Avtobus je peljal preko Nablusa, mimo gore Garizim, tolikanj znamenitem in svetem kraju starih Samarijanov, katerih pa ni več dosti v Nablusu, a se docela ločijo od Arabcev, ki so naseljeni v tem starodavnem kraju.
Največja z n a m e nitost tega y kraj a je Jakobov studenec, ne-ialeč od Nablusa, kjer se je Jems pogovarjal s Samarijanko. Ker je ta pogovor s Samarijanko tako lep in se v njem kaže vsa ljubezen Njegovega božjega Srca tudi do preziranih Samarijanov, katere so Judje zaničeva-’i, Jezus pa ne, naj ga tu navedem. Popisuje ga v svojem e-/angeliju sv. Janez takole: “Treba mu je bilo iti skozi Samarijo. Pride torej k samarijan-skemu mestu, ki se imenuje Sirar, blizu posestva, katero je dal Jakob svojemu sinu Jožefu. Bil je tam Jakobov studenec. Ker je bil Jezus od pota utrujen, je pri studencu kar sedel; bilo je o-krog šeste ure. Pride žena Samarij anka, da bi vode zajela. Jems ji reče.: “Daj mi piti.” Njegovi učemci so bili mamreč odšli V mesto živež kupovat. Samari-janka mu pravi: Kako ti mene
Steklarsko središče
WHEELING, W. Va. — Glavno središče umetnega steklarstva v naši deželi, posebno brušenega, je v okolici Wheelinga, kjer so obsežna ležišča kremen-častega peska, osnovne surovine za izdelavo stekla.
brosjš piti, ko si Jud, ja? pa Sa-marijanka? Judje namreč neob-mjejo s Samarijani. Jezus ji je )dgovoril: “Ko bi ti poznala dar božji in kdo je, ki ti pravi: Daj mi piti, bi ga ti prosila im dal bi ti žive vode.” Žena mu reče: Gospod, nimaš s čim zajeti in vodij ak je globok; odkod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kbt naš oče Jakob, ki nam je ta vodnjak dal in pil iz njega sam in njegovi sinovi in njihova živina? Jezus ji odgovori: “Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen; kdorkoli pa bo pil od te vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikdar žejen, marveč bo voda, ki mu jo bom jaz dal, postala v ijem studenec vode, tekoče v večno življenje.” Žena mu reče. Gospod, daj mi te vode, da ie bom žejna in ne bom hodila semkaj zajemat. Jezus ji reče: “Pojdi in pokliči svojega moža in pridi semkaj!” Žena mu odgovori: Nimam moža. Jezus ji reče:	“Prav si rekla: “Nimam
moža; zakaj pet mož si imela in tisti, ki ga imaš sedaj, ni tvoj mož; to si prav povedala.” Žena mu reče: Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so molili Boga na tej gori, a vi govorite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer ga je treba molit. Jezus ji pravi: “Veruj mi žena, da pride ura, ko ne bdste Očeta molili ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi molite česar ne poznate; mi molimo, kar poznamo, kajti zveličanje prihaja od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi molivci Očeta molili v duhu in resnici. Zakaj tudi Oče hoče takih molivcev. Bog je duh in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.” Zena mu reče: Vem, da pride Mesija, ki se imenuje Kristus, ko pride on, nam bo oznanil vse. Jezus ji odgovori:	“Jaz sem, ki govorim s te-
boj.”
(Dalje sledi)
Veliko škropil
Preko 350 raznih produktov je pakiranih v kovinske posode z napravo za škropljenje, oziroma za razpršitev.
AMERIŠKA DOMOVINA,
i
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Občni zbor Društva S. P.B.
V	soboto, 28. februarja, so se zbrali v mali dvorani Slovenskega doma na Pape Avenue člani Društva slov. protikomunističnih borcev. Imeli so svoj redni letni občni zbor. Zboru je predsedoval predsednik g. Lojze Ponikvar st. V prvem delu občnega zbora so odborniki podali svoja poročila o delu in o stanju organizacije.
Društvo kot celota je bilo v Preteklem letu manj delavno. Odbor pa ni miroval. Po svojem tiskovnem referentu je razvil živahno dopisovanje, s katerim je hotel zlasti informirati odločujočo kanadsko javnost o strašnem pokolju slovenske narodne vojske leta 1945. Tudi v preteklem letu je pripravil skupno žalno slovesnost z padlimi in pobitimi soborci, ki so se že med drugo svetovno vojno uprli razširjanju komunizma v srednji Evropi.
Po poročilih so bile volitve novega predsednika, ker je bil °stali odbor pripravljen ostati na svojem mestu še eno leto. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen g. Ciril Prezelj. Ker je tako ostalo izpraznjeno toesto tajnika, je to mesto po v°lji članstva prevzel g. Jakob Kranjc, ki je bil na občnem zbo-ru tudi zapisnikar.
V	tretjem delu občnega zbora Pa se je razvil živahen razgo-v°r tako o razmerju do druge bojevniške organizacije kot o Qbhajanju 25-letnice Vetrinjske h'ngedije. Navzoči so bili soglasji v pripravljenosti delati na to,, da se ponovno vzpostavi samo ena borčevska organizacija in da se pripravi skupna komemo-^aija ob 25-letnici. Za zaklju-čok občnega zbora so člani zmolili “Očenaš” za vse padle in po-bite v borbi s komunizmom na. Slivenskem. In prav nazadnje le vsakdo še v žep segel, da pod-Pre finančno “Vestnik” in svoje
društvo.
Por.
“Ženska krila se krajšajo . .
Kakor vedo povedati napovedovalci ženske mode, so pre-
lesnih dobrot potrebnim. Ljudje so iz cerkve zavili v dvorano in tam so jim mlada dekleta postregla s kavo, pecivom, krvavicami in z golažem.
Poudariti je treba, da je pri tej akciji sodelovalo še več drugih, ki niso naravnost člani Baragovega Misijonskega krožka; tako gospe, ki so eno nedeljo prej pekle in pripravljale v Slovenskem domu pecivo, gospe, ki so prodajale in kuhale, in dekleta, ki so stregle. Tudi moški so se odrezali, ki so pomagali pri nakupu. Vsa akcija je prinesla blizu $400, za kar bodi zahvaljen Bog in vsi, ki so pomagali. Prepričan sem, da ne bo nihče zameril, ker ne bom nikogar po imenu zapisal. Da bo povrnil On, ki sproti zapisuje dobra dela. Vsem Bog plačaj. Koliko veselja bo v slovenskem misijonu tam doli na Madagaskarju.
Misijonski por.
Biseri
iz školjke diktature
Znano je, kako domovina slabi zaradi padanja rojstev. Petelin Jože je povedal sledečo definicijo o raku. “Rak — vodna žival, katere hoja je podobna hoji naše natalitete (rodnje o-trok).”
Človek bi mislil, da bodo v “domovini proletariata” o delavcu lepše govorili, oz. da bo delavec z navdušenjem delal. Pa mu isti avtor daje takole defenicijo: “Delavec — človek, ki je delaven in podoben uri; takoj se u-stavi, če ga ne naviješ.”
Na 100-dinarskem bankovcu je naslikan jezdec na konju, ki rezgeta, konj namreč. Zraven te slike je napis: “Čemu kar naprej rezgetaš?” in konj odgovarja: “Ker tako poredko zaidem domov na kmete!” (Bankovec namreč.)
“Ljudje so pogosto pripravljeni klofutati... druge. Manj jim je všeč klofutati sebe, še manj radi pa so klofutam.”
Tudi v Sloveniji imajo probleme s šolami. Nekdo je vprašal: “Od kdaj bodo učenci prvih štirih razredov osnovnih šol v Sloveniji dobivali knjige zastonj?” In dobil je odgovor: “Od 30. februarja 1970 naprej.”
Vladimir Milak pa takole sodi
— * -------------- --- £  .............. ...
^Patka (mini) krila že izven mo- o oblasti: “Prave resnice o neki
...v	.•	it,.
oblasti so vedno tiste, o katerih se ne sme govoriti.”
“Otroci so vse manj otročji. To je postalo privilegij odraslih,” pravi Jukič Marjanovič.
Tako klofuta “Mladina” Dec. 1969.
^e' Dekleta, ki jih še nosijo, so 2e “old fashion”, starokopitna, ftis° več sodobna. Ker sem na ^eih mestu objavil 23. decembra in g januarja 1970 dva 'hanka, ki jih je napisal in po-r°bno dokumentiral jezuit pa-Lyons, naj še omenim, da sta .jsta dva članka v angleščin? Marija Pomagaj vabi n. ela velik odziv med katoliča-1 Župnija Marije Pomagaj vabi -j,1' 22- februarja 1970 sem bral v na Velikonočno duhovno obnovo . C' Neki čitatelj tega tednika vse Slovence v Torontu in tudi Uročil sto izvodov tistega v njega okolici. Duhovna obno-f.ar>ka. Urednik mu je odgovo- va, kot priprava na veliki praz-izv da dot3il baročil za 15,000 nik Vstajenja, bo prve tri dni ^dov-	| velikega tedna. Vodil jo bo do-
2a. e'’stvo Pa ostane, da se je ta bri pater Fortunat Zorman OFM eva v slovenskem tisku pre- iz Lemonta. Pater Fortunat je ref ° Uravnavala. Imamo nam-' tudi urednik “Ave Marije”, ver-hrC obil° verskega tiska, kamor J skega mesečnika za Slovence na žaj2 dvoma sPada obravnavanje severnoameriškem kontinentu. Ui spodobnosti in dostojno-1 To vest o duhovni obnovi objav-di Pri kratklh krilih Pa Sre tu- jljamo zgodaj, da bi dosegla tudi za Uživanje, ki povzroča oz. ‘ Slovence izven Toronta, ki bi se hak U^e v sPolno zločinstvo, je radi udeležili.
°r zatrjuje pater Lyons. I	____
7“	1 L - Bizon v Kanadi
Zel slovensko niso Preden je beli človek nnselil ^ Da Madagaskarju jseverno-ameriški kontinent, so ra lV° bedeljo v marcu je Ba- se brede bizonov podile po o-„..^0v Misijonski krožek v žup- Sromnih zemljah od Mehike do
Northwest ozemlja. Prihajale so prav do Atlantika. Danes pa moremo videti te živali samo še v živalskih vrtovih. V divjem stanju živijo samo v velikem “Wood Buffalo Park”, ki leži med Alberto in N.E.T. Brez dvoma je bilo teh živali v prvih dneh prvih pionirjev na deseti-
j. . '	* J
ari‘*e Pomagaj organiziral venJ,0 Za pomoč pri zidanju slo-da S e misijonske hiše na Ma-aPea"karju- članice krožka, go-va n dekleta so napekle peci-Ihat ria^>rosde dobrotnike, ki so So veid£d Za pecivo darovali, in le B 0 te dobrote potem ponudi-0 vseh mašah lačnim in te-
ne milijonov. Prvotni prebivalci teh dežel so jih lovili zaradi prehrane, zaradi kož, v katere so se oblačili, zaradi rogov in kosti,
iz katerih so izdelovali orodje in orožje. Šele beli naseljenci so začeli uničevati te živali zaradi “športa”.
Zadružno gibanje v Ontariju, v Kanadi in po svetu
Ontarijska kreditna zveza je v letnem poročilu za leto 1969 objavila nekaj številk, ki jasno govorijo, kako močno postaja zadružno gibanje po svetu. Nekaj števik in malo primerjave naj pokaže moč tega gibanja:
V Ontariju:	V Kanadi:	Po svetu:
Kreditnih zvez,
Hranilnic in Posojinic:	1,558	4,663	51,429
Članov imajo	929,900	5,098,567	36,038,852
Hranilnih vlog	$600,560,000	3,237,351,097	16,141,084,579
V posojilih	$587,586,000	2,489,395,030	14,339,092,447
Kapitala
Dobroimetja	$700,629,000	.3,714,492,732	18,635,491,035
V teh dneh, ko na denarnem trgu primanjkuje denarja in zato obresti vztrajno lezejo navzgor, je velike važnosti lastna kreditna zveza (Credit Union, Hranilnica in Posojilnica). V hranilnici ljudje skupaj hranijo, v posojilnici dobijo kolikor mogoče ceneno posojilo.
-----------o-----------
“Vrba” vabi!
TORONTO, Ont. — Kakor že nekaj let, tako tudi letos pevsko društvo “Vrba” pod spretno roko pevovodje G. Križmana prireja svoj letni koncert. Ta bo 11. aprila v Slovenskem domu na 864 Pape Ave.
Vse Slovence in prijatelje lepe slovenske pesmi prisrčno va-vimo, da se tega kulturnega dogodka udeleži. Prepričani smo, da bo to lep večer, kjer boste ob lepoti slovenske pesmi v duhu vsaj pohiteli nazaj v mladost, v svojo rojstno vas, na kateri je tolikokrat donela lepa slovenska pesem.
Pričetek bo točno ob 7. zvečer. Po koncertu bo zabava s plesom ob prijetnih melodijah “Mladih študentov”.
Za odbor:
F. A.
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA
D0L0
Zakaj smo se v naših mladih letih tako veselili in težko pričakovali takih dni? Zato, ker je življenje potekalo vse bolj mirno. Ni bilo radija, in televizije, redki avtomobili. Vsak je bil čedno opravljen. Že, če je šel k sosedu, je gledal, da je imel dovolj dostojno obleko, ki mu je bila prikrojena tako, da mu je res pristojala. Slabo napravljeni in raztrgani so bili le kaki zapiti berači. In pa, ko so se privlekli okrog cigani. Ti so bili ze-
lo podobni tistim mnogim, ki jih danes srečujemo na vsak korak. Kako je škoda, da se ti ljudje ne zavedajo, kako grdi so. Saj se zdi, da je nekaj opičjega v teh ljudeh. Morda smo se le res iz opice razvili..,? Kaj pravite? V prejšnjih časih so se takole za en dan našemili. Zato je bilo zanimivo in radi smo jih gledali. A danes — na vsak korak in vsak dan .,. !
Drugi vzrok, da smo se veselili pustnih dni, je bil v tem, ker nismo imeli vsega za v usta, kar bi hoteli. Ni bilo ravno lakote. Tega ne. A bila je vse bolj domača hrana, meso je prihajalo redko na mizo. Le ob nedeljah in ob težjih delih kot na primer: košnja, žetev, mlačva, priprava drva in slično. Drugače smo le bolj močnik, zelje, krompir, fižol in žgance mlatili, pa mleko — kislo in pin j eno, povrtnino in vseh vrst sadja, ki smo ga imeli na vrtu doma. Torej dobra in tečna hrana, ki pa ni plavala v masti in ne sladkorju. Nič sladkarije in nič peškotarije ni bilo na mizi. Tudi za potice niso rabili sladkorja, pač pa orehe, smetano, kako jajce in morda domač med ali rozine. Zato niso bili želodci nikoli zamaščeni in vsaka jed je bilo tako dobra. Ker je bilo tako poredko kako cvrtje ali pečeno meso na mizi, zato smo se tako veselili večjih praznikov, žegnanjske nedelje in pustnih dni. Vedeli smo, da bo na mizi kaj boljšega in — ocvrtega.


:

SVOJEVRSTEN VODOMET — Vodomet v obliki ladjice “The galleon” je med zakladi Vatikana. Svojevrstno umetnino je izdelal iz medi Jan Van Santen leta 1968.
Naj povem še to, da so nas, ki še nismo hodili v šolo, vedno, kadar so cvrli, zaprli v hišo (družinska soba). Mama so vzeli grabljišče iz atove zaloge, ga zunaj vrat naslonili na počez in ga ti'dno privezali za — primaž
—	na vratih z močno vrvico in bili smo v kehi, dokler niso bili mama gotovi v cvrtjem. Joj, kako je bilo to nekaj hudega, nekaj nezaslišanega za nas uboge. Ko sem bil med okupacijo v zaporu sam, sem imel dovolj časa premišljevati o vsem mogočem, da mi je hitreje mineval čas. Na misel mi je prišel tisti zapor ali zapori o prilikah cvrtja flancatov, ki so bili tako “strašno hudi”, in sem primerjal tega, ki sem sedaj v njem — v taki negotovosti pričakoval, kdaj me bodo odpeljali v gramozno jamo, kjer so streljali talce. Kakor težko mi je bilo, pa sem se moral na glas zasmejati — tako, da me je streslo, ko sem zaslišal svoj smeh v tej nesreči. Takrat smo otroci mislili, da se nam ne more zgoditi hujša nesreča, kot je bil tisti zapor, ob času, ko je tako lepo dišalo iz kuhinje, kjer so se pripravljale naj večje dobrote tega sveta. Vsaj takrat smo bili prepričani, da svet boljšega ne premore, kot so ma-mni krofi, lahki in vzdignjeni flancati, ocverkovca in potičk. Da ne omenim klobas, ki so prišle na mizo le enkrat na leto — takrat po “domačem prazniku”
—	ko smo vrgli prašiča na stol.' Ob tem domačem prazniku smo dali po nekaj klobas tudi sosedom. In pa župo od klobas so prišli iskat — za godljo. Seveda smo potem dobili klobase zopet nazaj od vseh tistih sosedov, kamor smo mi dali klobase, in pa župo za godljo smo šli lahko iskat k njim — ob njihovih “domačih praznikih”. Potem smo tudi otroci z odraslimi vred ocenjevali, katere klobase so najboljše ... Po navadi se je steklo tako, da smo ugotovili, da so ‘naše’ najboljše. Ponekod so dali premalo marajonovih pleve, pri drugih je bilo premalo česna in pri nekaterih so pa dali cimet v klobase — kar vsekakor ne gre.
Jaz sem letos za pustne dneve naredil krvavice. Mesarju g. Bavdku sem kar telefonično naročil, naj mi pripravi primerno količino materiala, poleg krvi in črev. Dejal sem mu, naj računa na večjo količino, ker jih bo treba poslati tudi žlahti — sinovom in hčeram — tako, kot smo jih včasih dali sosedom doma. Le povračila v klobasah nič ne pričakujemo. Se pa s kako drugo rečjo oddolžijo. Npr. s kakimi steklenicami. Seveda — ne praznimi. G. Bavdek mi je poslal res vse prvovrstno, za kar sem mu res hvaležen. Ker le iz dobre robe se da narediti dobra klobasa. In res sem naredil tako dobre, da jih je veselje jesti. Tudi za-žmahane so v vsem ravno prav. V poštev pride samo — česen, ki mora biti popolnoma strt, mara j ono ve plevce in poper. Soliti je najbolje vse sproti, ko se kuha. Poskusite to in okus vam bo povedal, da je tako najboljše. Računajte le na tisto sol, ki jo rabite za česen,, ki se ga s soljo najlažje res do dobra zmelje, da ga nič ne ostane v kosih. Klobase so sedaj v hladilniku in si jih tako, kake dvakrat na teden priveščimo.-Tudi župe za godljo je precej. Ce bi jo ponudili sosedom, bi gotovo ne vedeli, kaj napraviti z njo. Ce bi jih navadili skuhati godljo, bi jo pa gotovo ne znali jesti. Najbrž bi jo na kruh namazali in naredili sendviče. Ko smo bili še na farmi, je vedril pri nas neki tukajšnji domačin. Žena je imela ravno pečerie krvavice, pa je postregla z eno in z nekaj kruha
Pri špili jo je malo odrezal, potem pa z žlico vlekel iz črevesa in na debelo namazal kruh, potem pa tisto pokril z drugim kosom kruha in jedel. Koža, tako lepo ocvrta iz prašičevega črevesa, je pa ostala cela na krožniku. Gotovo bi z godljo ravno tako napravil ali pa še slabše.
Ker je bolj mehka kot klobasa, bi pač samo zmazali in Spacali. Zato jo bomo rajši za dom hranili. Za včasih je prav dobra. In na dom — na domač praznik in na blažena leta nedolžnih o-trok — nas spominja. Kako lepi spomini so to. Kaj lepšega je moglo tiste čase biti za otroke
—	razen cvrtja in ocverkovce — lepo pečena klobasa krvavica ali pečenica in — zvrhana skleda godlje, zabeljene na debelo z lepo rumenimi ocvirki. Zelo je o-pevana mlečna kaša — otročja paša. Pa smo se vse bolj zrado-vali godlje, zabeljene čez in čez z lepo rumenimi ocvirki. Seveda se nismo tudi kaše branili. A nerodno je bilo to, da so bile po njej narejene jamice, za žlico velike in notri — v vsaki jamici
—	čisto malo scvrtega masla vlitega. Kadar ni bilo pri mizi staršev, če so bili po opravkih in smo jedli sami, smo se gotovo stepli, ker smo vsi zajemali tako, da smo napeljavah tekočino iz jamic proti sebi. Nevoščljivost, prerekanje in nazadnje tepež, v katerega je morala največkrat poseči avtoriteta staršev — vsaj enega od njih. In kaša, če jo je bilo še kaj v skledi, je navadno bila odnešena nazaj v kuhinjo. Potem je bil spet jok in stok, predno smo jo dobili nazaj na mizo. Zato se mi še danes zdi uredba z godljo bolj praktična in pametna, ker so bili ocvirki raztreseni kar čez vso skledo, ne pa dejani na posamezne kupčke. Saj smo še tukaj radi zajemalo bolj po vrhu, da so jo morali mama premešati in potisniti ocvirke bolj proti dnu, da bi ne prišlo do kakega prerekanja in' tepeža. Smo bili pač zelo bojeviti — razen mene, ki sem bil vedno krotak in ponižen — in smo se vedno — tudi še sedaj, kar je nas še iz prejšnjega rodu Trnovčevih radi zbadali — za kar imamo pravico — saj smo Trnovčevi. V naravi trna je, da zbode, če se ga le dotakneš malo bolj nerodno.
(Dalje sledi)
osebe, dve od katerih sta člana opozicijskih skupin. Kasneje so prijele še 11 drugih in jih zaslišale. Doslej se oblastem še ni posrečilo ugotoviti nič trdnega. Sum je padel na skupino, ki zagovarja združitev Cipra z Grčijo, čemur nadškof Makarij v sedanjih razmerah nasprotuje.
la Trinidadu napadli črnci kanadske banke
PORT OF SPAIN, Trinidad. — Otoka Trinidad in Tobago sta postala avgusta 1962 neodvisna država, kjer ima črna večina prebivalstva vso oblast v svojih rokah, med tem ko je gospodarstvo večinoma pod nadzorom belcev, predvsem tujih. To povzroča stalno nejevoljo in trenja.
Skupina zagovornikov črne sile, ki si pridobiva vedno več pristašev na otoku, je verjetno od-vorna za napad z zažigalnimi (gasolinskimi) bombami na tri podružnice kanadskih bank predmestju San Juan pretekli teden. Dve sta bili poškodovani, uničena pa je bila tovarna oblačil v bližini tretje.
Napadi na kanadske bančne podružnice so vsaj delno v zvezi s sodnim procesom proti 10 študentom s tega področja v Montrealu v Kanadi, ker so sodelovali pri uničevanju kompu-terskega središča na G. Williams University v Montrealu.
Harrisovo povpraševanje ni našlo večje spremembe
WASHINGTON, D.C. — Harrisov zavod za ugotavljanje javnega mnenja je objavil svoje poglede na sestavo novega Kongresa po volitvah 1. 1970. Naj-prvo trdi, da imajo demokratje v javnosti še zmeraj večino. 46% vprašanih je za demokrate, 33' < pa za republikance, kar 21% je pa neodločenih.
Podobno tej ugotovitvi se glasi odgovor na vprašanje, kaj je boljše, da sta Bela hiša in Kongres v rokah iste stranke ali ne. Le 36'; misli, da je bolje, da ima ena stranka predsedstvo in Kongres v svojih rokah, 32% jih misli, da je bolje, da ima vsaka stranka nekaj, ali Belo hišo ali Kongres, 24% jih pa meni, da ni velike razlike, kdo gospodari tu in tam odnosno tu ali tam. Značilno je, da sta obe stranki ohranili svoje prejšnje posestno stanje v posameznih delih naše dežele. Seveda ostane še odprto vprašanje, kako se bodo končno opredelili volivci guvernerja Wallaceja, ako ne bi več kandidiral.
Kaj najbolj vpliva na stališče volivcev? Na gospodinje naravno vprašanje draginje, na mladino vprašanje vietnamske vojne itd.
Poizvedovanje je potrdilo le eno domnevo: da se politiki predsednika Nixona še ni posrečilo bistveno vplivati na mnenje večine volivcev. So o-stali, kot so bili.
----—O----—
Samo delni farmarji
WASHINGTON, D.C. _ Ok< L 31% vseh farm v naši deže je označenih le za delne farm. ker se njih lastniki za svoje pr« življanje ukvarjajo v glavnem drugimi posli in njihov glavi dohodek ni od farmarjenja.
CLEVELAND, O,
Moški dobijo doir,
Kovinska tovarna
Sestavljala kovinskih omar in učenci. Unijska tovarna, stalno delo, vse obrobne korist. Dnevno delo.
SUPREME FIXTURE & Mfg. Co.
4868 Chaincraft Rd. Broadway & Garfield Hfs. Vprašajte za Jack 587-020« 5,9,10,11,12 mar)
tudi njemu. Pa je ni znal jesti.
Ciprske oblasti prijele ducat ljudi v zvezi z napadom na Makarija
NICOSIA, Ciper. — Napadalci, ki so streljali na nadškofa Makarija v nedeljo zjutraj, so šrečno pobegnili, čeprav so morah pustiti na strehi srednje šole,'od koder so streljali na nadškofa, eno strojnico in dve avtomatski puški. Nadškofa niso zadeli, težko so ranili le pilota njegovega helikopterja.
Oblasti so prijele najprej tri
MALI OGLASI
Ženitna ponudba
Slovenski fant, 25 let, z lastno hišo in avtomobilom, želi spoznati sebi primerno dekle. Slika zaželjena. Ponudbe pošljite na Ameriško Domovino, pod značko “Poletje se bliža.”	 (4g)
V najem
V lepem Wickliffu se odda 5-sobno moderno stanovanje, zgoraj, starejšemu paru. Nič živali! Najemnina $140. Kličite 944-1695 po 6. uri zvečer.
— (48)
Hiša naprodaj
Zelo dobra 2-družinska hi 5-5, je naprodaj, da se ur« zapuščina. Podkletena z ogra nim vrtom, od St. Clair ^A Kličite 944-2682 po 5. uri po;
—d
V Euclid n
Ce ste pripravni za delo, kličite Lauricha, da ogledate bungalow pri E. 200 St. s 3 spalnicami, ki potrebuje popravila. Zahteva $16,500. Dajte ponudbo. LAURfCH REALTY 496 E. 200 St. IV I-I3I3
(51)
AMEKTŠKA DOMOVINA,
JAN PLESTENJAK:
HERODEZ
“Saj res, kje pa je Tone?” je|da jim je noč izsesala vso kri
hipoma pobaral Malandež, da Neža prvi trenutek ni vedela, kaj in kako naj odgovori. Ugibala je, kako naj se zlaže, pa še primerne in pripravne laži ni našla.	<
“Včeraj je šel, pa ga ni!” se je odrezal Tonček in zaupno gledal starcu v oči, kot bi mu hotel reči: “Če bi bili vi pri nas, ne bi šel in ne bi bil kaše vrgel po tleh in mame brcnil.” Neža ga je ošvrknila z očmi. Rada bi mu bila rekla, le zakaj se vtika v razgovor, pa ni mogla biti huda nanj, saj je po pravici povedal, hudega pa nič mislil.
“Saj je pravil nekaj, po kaj da mora v Loko, pa ga nisem razumela,” je mečkala Neža in skrivala oči, da bi Malandež ne spoznal laži.
“Vem, vem, človek tudi ne utegne, da bi na široko razlagal. Ženske ste pač take, da ne morete vsega razumeti,” je čikal Malandež in mežikal z očmi. Bradavica na nosu se mu je pordečila in ustnice so se mu zožile. “Morebiti sem mu jih preveč naplel!” je pomislil, dobro se je spomnil, da je pohvalil Adamovčevo žganje in Adamov-čevo kračo. Preveč očitno mu je povedal, kje je dobil za likof Prav je, naj se otiplje, saj je svoje dni mislil, da ga ni večjega mogočnjaka od njega. “Sirota, Bog ve, kako jo je nadrl, morebiti jo je še pretepal,” ga je zaskrbelo. Pogledal je na Nežo in zdelo se mu je, da se je čez noč postarala, da so ji oči kalne, kot bi bile objokane in neprespane. Ustnice so bile blpde, kot
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
CHAUFFEUR NEEDED AT ONCE FOR DOCTOR’S PRACTICE Permanent position Good Wage?. RA G-3437
(48)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN — wanted urgently to live in. Care for 4 children. Own room, bath, TV, & good salary. WHEATON	6G8-4995
(49)
BUSINESS OPPORTUNITY
RUBBER STAMP SHOP BY OWNER in Summit. $800 594-1453 bef. 1 p.m.
(48)
LOUNGE for sale.
So. sub. w/Modern brk. & stone bldg. Air-cond. 6.000 sq. ft. Seats 300. Reas, other int. necessitates sale.	Phone 868-2418
LAUNDROMAT — Modern Maytag, with 2 apts. in bldg. Good income -f free living. Land-O-Lakes, Wis. Ph. (312)945-1800
(49)
BEAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — NEW 6 flats — Vicinity of 57th and Kolmar. Good financing.	586-5810
(49)
MORTON GROVE — By Owner 3 Bedrm. Brk. Ranch.
1st. fir. family rm. Low 30s Att. gar. Nr. everything.
YO 5-1934
“Ta pa trpi, ta!” je zmajeval z glavo in, ko je čutil Tončkove oči na svojem obrazu, ga je presunilo. Tudi Tonček je bil prepaden, shujšal je kar čez noč, Je obraz mu je bil od vekanja nabuhel. “Nevihta je bila!” mu je govorilo iz Nežinih oči in vpilo s Tončkovega obraza.
Vsi trije so stali kot nemi in čudno: še Malandežu se ni jezik razvezal.
“V hišo bi šli, da se odpočijete!” se je ojunačila Neža, ko ji je krop v peči prekipeval, da je neprijetno cvrčalo na žerjavici.
“Jaz pojdem z vami, stric,” je zažgolel Tonček in se ga oklenil za roko in hotel, naj z njim kar teče.
“Teči pa ne znam!” se je smejal Malandež. Tak je bil tudi njegov Franček. Zmerom se ga je tiščal, zmerom se ga je držal za rokav, zdaj je pa siromak v grobu, ošpice je iz šole prinesel, pa se ga je lotila pljučnica in nič ni pomagalo. Konjederka mu je predpisala smodnik na mleku, Blažonovka ga je pa pokadila z gadom, ki je bil ubit na Veliki šmaren. Namenjeno mu je bilo in je šel angelček k angelčkom. Kar mokre oči je dobil Malandež, ko se je spomnil svojega sina, kako je z lepim nasmeškom ležal na odru med samimi rožami ves bel, na duši in na telesu. Če ga je kdo vprašal, ali mu je hudo, mu je zmerom enako odgovoril: “Seveda mi je. pa vem, vsaj enega imam v nebesih, ki moli zame!” In ko je pogledal Tončku v oči, se mu je zdelo, da so prav tako lepe in nedolžne, kot so bile Franckove.
“Tonček, kar sediva, mi boš kaj povedal; tu imaš pa dvoja-čo, da si boš v nedeljo žemelj in fig kupil.” Malandež ni bil sicer skopuh, ampak dobro je vedel, da je denar zmerom v trdih rokah jn ga zato zmerom obrnil tako, da je bilo prav. Tončku se je vse zasmejalo. Dvojače še ni imel v žepu, vsaj take ne, ki bi bila njegova. Zdaj jo mu je pa dal stric. Nak, nič ne bo kupil žemelj in fig, hlače si bo kupil, da mami ne bo treba. Vse loške trgovine z blagom od Plavca do Kocelija je poznal in si za svojo dvojačo že odbral blago. Za Kaparjevo hišo je tudi že vedel, sam bi jo našel, če bi oče ne hotel z njim ali če bi mama ne mogla.
“Bog lonaj!” je šele čez dolgo časa izjecljal. Od samega veselja se mu je glas tresel.
“Bog lonaj za božji Ion!” mu je po stari navadi odgovoril Malandež. Za ta hvaležni pogled bi bil rad krono dal, prepoceni je bil za dvojačo.
Neža je odprla vrata in zadišalo je po ocvrtih jajcih.
“Tole prigriznite, pot je bila dolga!”
“Neža, to je pa že od sile. Sama bi se podprla, nekam slaba si!” se je branil Malandež, mislil pa prav zares.
“Mleko sva jedla s Tončkom!” Nerodno ji je bilo, da ni mogla prikriti svoje oslabelosti. Če bi prišel drugo jutro, bi tega še opazil ne. Tako pa...
“2e, pa..hotel je reči: pri takem gruntu se seveda ne da! pa zaradi Tončka ni hotel. Ona ga je pa kljub temu razumela. Pa tudi Tonček je čutil, da je stric nekaj zamolčal in da Bog ve zakaj ni povedal. Razmišljal je in razmišljal, pa praznote ni znal popolniti.
“Tole sem skrivala v skrinji, vam pa rada dam, ker ste s Tončkom tako dobri,” je rekla tako mehko, da je še Malandež
povesil oči, ker so se mu orosile. Odprla je trebušasto steklenico in mu natočila.
“Tega sem še lani prinesla. Mati ga mi je dala, toda meni škoduje.”
“Tonetu pa tudi!” je revsnil kar resno, pa mu je bilo tisti hip žal hude besede. “Nisem nič slabega mislil, ampak ...” je jecljal in tleskal s palcem in kazalcem desne roke, kot bi iskal dobro misel, pa ga je Neža prehitela.*
“... ampak, kar je res je res, tudi jaz priznam in tudi sam je priznal,” je izkolcala in gledala Tončka, ki pa prav nič ni spremenil obraza.
“Na tvoje zdravje in pa na Tončkovo!” je nagnil Malandež, ko se je dobro z jajci založil, Neža pa je bila kakor na trnih. Če se ta trenutek priziblje Tone in da vidi, kako se Malandež masti z jajci in žganje pije, ki ga pa je pred njim skrivala, Bog ve, kako bo rentačil in se nazadnje razdivjal, še Malan-deža se bo lotil. Pa je pogledala njegovo roko, pa se ni več bala. Ko pa se je spomnila, kako so izpod njegove plantaee trske frčale, se ni le več bala, temveč je bila brez skrbi. Če bi že prišel, nerodno bi ji pač bilo, kajti očital bi ji kasneje in ne enkrat.
“Bog lonaj!” se je nasmehnila zdravo in pošteno, kajti čutila je, da ima starec Tončka res rad.
“Ali ti nisem rekel, za fige in žemlje?”
“To že! Jaz bom pa hlače kupil!” se je odrezal možato in spravil dvojačo.
“Vis ga fanta, ti si pa dober! Tu imaš krono, če bo kaj premalo, ti bo pa mama dala!” Stisnil mu je krono, ker se mu je smilil in ker se mu je smilila Neža in nazadnje tudi — Tone.
“Veš, prav take oči ima, kot jih je imel moj Franček, zato ga imam tako rad!” se je izdal Neži. Ustnice so se mu .skrčile, svojo težko roko je pa prenesel čez nagubano čelo, kot da bi hotel potlačiti hudo misel.
“Bog lonaj!” je Tonček komaj spravil iz sebe, saj ni vedel, ali je res ali samo sanja. To je vendar bogastvo, kakršnega morebiti še mama nima. Stiskal je krono in bi je ne izpustil za nobeno ceno.
“Bog lonaj za božji Ion. Priden bodi in mamo poslušaj in — ata
imej rad,” je še počasi dodal, čeprav mu ni šlo preveč od srca.
Tonček se je pa smejal in v njem je vse vriskalo. Hlače bo imel nove, stric mu je dal denar zanje, sam jih bo kupil, je kipelo v njem in, če bi smel, sam bi zdrpalil v Loko še ta trenutek in takole opoldne bi se pokazal v novih hlačah. To bi ga gledala mama in stric bi ga še rajši imel.
“Kako vam bom pa povrnila?” je izjecljala Neža in ni mogla razumeti, da je Malandež tako radodaren. Kar krono za Tončka, to je res preveč. Ko pa je videla, kako je vesel in da v njem kar vre, je bila tudi sama vesela, na sina pa ponosna.
“Darovi ne terjajo!” se je odrezal, nagnil pa kozarček, ki mu ga je natočila in vstal.
“Zdaj pa moram na delo, da se bo kaj poznalo. Če bi utegnila, mi bosta podajala.”
“Samo še tole! Vam ne bo ško-
GROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235
Tonček se ni mogel vzdržati. Dvojača, ki jo je tiščal v žepu. ga je kar žgala, mu gleda'a iz oči in z vsega obraza, vsaj tako se mu je zdelo. Še trenutek se je obotavljal, potem pa dregnil mater in ji skrivaj odprl dlan — na dlani se je zasvetila prava dvojača.
“Kje si jo pa dobil?” se je začudila mati. Ni ji šlo v glavo, da ima sinko tako premoženje.
“Kje? Ugani!” jo je dražil Tonček. Malandež se je pa potuhi.
Mati je ugibala in ugibala, uganiti ni mogla, pogledala je starca, ta pa še trenil ni z očesom, kot bi ga prav nič ne brigalo, za kaj gre. Sama imata kai med seboj!
“Veste, stric mi je dal!” se je pobahal, dvojačo pa vrgel po mizi, da je sladko zažvenketala. Malandežu je bilo nekoliko nerodno, morda bo mislila, da je hotel z dvojačo izvleči iz otioka, kaj se je snoči godilo.
“No, in kaj boš z njo,” je hitro zastavil, da je ubil zadrego.
RAZLIČNO ZANIMANJE — Fantiča v umetnostnem muzeju v Pasadeni v Kaliforniji nista pokazala posebnega zanimanja za razstavljene umetnine z izjemo teh na tleh.
TO JE NEW YORK? — Seveda! Slika je bila posneta v Centralnem parku v zimskem dnevu, ko je naletaval sneg.
Moval!” ga je silila, Malandež se pa branil ni.
Zlezel je na grede, Neža in Tonček sta pa nanesla k lestvi rdeče opeke, ki je kmalu začela rezati v roke.
“Zlomek!” je ušlo Neži, ker jo
je ostrina robu oplazila na dlani prav do živega.
“Tonček, pazi, da te ne obreže!” je opominjala sina, ko se je kup že večal in je skladovnica bila že majhna. Šele dobrih pet voz so pripeljali opeke, vsak čas bi morali še drugo.
mm	M. A. TRAVEL SERVICE
mmm	•	Vršimo posle JAVNEGA NOTARJA — Pošiljamo denar •	Uredimo emigracijsko zadeve in za obiske
6516 St. C la ir Ave.	sorodnikov
Cleveland, O. 44103	•	Uredimo vse potrebno za potovanja skupin in posameznikov •	Polet New York - Ljubljana, na obe
Phone: 431-3500	
	strani:	t- predsezonska cena $230
TRAVEL - NOTARY	sezonska cena $280
- TRANSLATIONS	za skupine od 80 potnikov
- IMMIGRATION	— 4 do 6 tedenska cena za posameznike:
	predsezonska $313, sezonska $343.
MULLAUY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
★	Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
★	Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani
★	Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.

»•••■••••••••••••••••••••••••••e*

•••••••••••••••••••a

IME ...
NASLOV MESTO DRŽAVA

CODE
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, / da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:

Moj novi naslov:

I...................................M


MOJE IME:

PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.