F,
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki
TZfe fit* Sinn mk Deify-in
the United States. Issued every day" except Sunday« and Holiday*
Entered us Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
STEV. 194.
NEW YORK, V ČETRTEK, 18. AVGUSTA 1904.
LETNIK XL
Zopet linčanje.
v GEORGIJI SO TRETJEGA ZAMORCA ŽIVEGA SEŽGALI. SRAMOTA GEORGIJE.
Šerifovi vslužbenci so baje tudi zavezniki linčarjev. in so pri-groznem činu pomagali.
TAKO TRDIJO MILIČARJL
Savannah, Ga., IS. avgusta. Iz Sta-tesboro se brzojavlja grozna vest, da so isti linčarji, kteri so 16. t. m., tamkaj pred sodnim poslopjem živa sežgali dva zamorca, z svojim krvavim delom pričeli nadaljevati.
Telefon icno se namreč poroča listu "Savannah Press", da so včerajšnji linčarji linčali tudi zamorca Handy Bella, o kterem so prejšnje žrtve trdile. da jih je on vodil pri umoru far-merja Hodgosa in njegove obitelji. Tudi Handy Bella so sežgali pri ži Tem telesa. Novi zločin izvršil se je ratio zjutraj tri milje dileč od States boro.
Savannah, Ca., 18. avgusta. Mili-čarji iz Savanne, kteri so prisostvovali groznemu dvojnemu linčanju v Statesboro, so se vrnili. Na njih je videti sledove njihovega hrezvspešne-ga boja z linčarji, kteri so jih razorožili. Vendar pa ni niti jeaen vojakov resno ranjen.
Vojaki javno trdijo, da so bili šeri-fovi vslužbenci v zvezi z linčarji, kajt razni depntiji so napadalcem pri napadu celo pomagali in tudi razorožili razne milica rje. Nek deputy je tudi miličarskemu stotniku odvzel revolver in meč.
Vdana Turčija.
ŠTAMBULSKA VLADA JE UGODILA VSEM AMERIŠKIM ZAHTEVAM. POROČILO AMERIŠKEMU POSLANIKU.
Vendar je pa stavila Turčija tudi svoje pogoje. . Zjed. države se ravnajo po franc, uzoru.
OTOK MITYLENE.
-o-
Carigrad,lS. avgusta. Porta je ame-j riškemu poslaništvu priposlala formel-no poročilo, da bode ameriškim šolam in sličnim zavodom dopustila jednaku veljavo in protekcijo, kakoršno vži-vajo zavodi drugih ljudstev. Turčija je pa to obljubila storiti le pod pogojem, "da pridrži razne tozadevne for-malitete." Kljub temu so pa v diplomat ičnib krogih prepričani, da porta ne hode več nadlegovala Zjed. držav in tako izzvala novo krizo.
V diplociatičnih krogih pa z turško izjavo niso zadovoljni, ker je Francija svoječasno zadobila popolno zadoščenje, ko je zasedla otok Mitvlene leta 1901.
Krošnjar — morilec.
Muncie, Ind., 17. avg. Krošnjar D. E. Loewenstein, rodom Zidov, je včeraj zabodel tukajšnjega zidarja Henry II. St iverja. Stiverjeva sorodnica, gospa J. Langenbachova, ga je pozvala od dela domov in se pritožila, ker jo je krošnjar raz/alil. Stiver je ukazal Ixewensteinu, naj hišo nemudoma ostavi, na kar je nastal prepir, raeJ kterim je krošnjar Stiverja zabodel.. Morilca so zaprli. Domačini namera vajo sodišče napasti in Zidova liu-čati, radi cesar so ga prepeljali v za-poie v Andersonu.
Sin ustrelil očeta.
Plattsburg, Mo., 17. avg. Petnajstletni Hugh Jones je ustrelil svojega očeta, premožnega farmerja Lafayette W. Jonesa. Umor je izvršil zavratno. Oče je namreč sinu prepovedal vozit: se z njegovim najboljšim konjem, radi če^ar se je deček oborožil s puško in ustrelil na očeta. Morilca so zaprli.
Tramp je odvedli dečka.
New Brunswick, N. J., 17. avgusta. Šerif Carman in več deputyjev zasleduje tri tranvj«1, kteri so dva dečka prisilili, da sta odšla z njimi, na kar so ju strašno mučili.
Trinajstletni Alfred Bahr in lOletni Oskar Bauer, sta v petek všla iz tukajšnjega otročjega obrtnega zavoda. Ker se pa večkrat dogaja, da deca uide in se v take zavode kmalo vrne, se za oba zginola niso mnogo zmenili. I>ne 15. t. m. zvečer se je pa Adams vrnil in pripovedoval, na kak način so trampje postopali z njim in njegovim tovarišem. Oba dečka sta se v petek igrala blizo tovornega kolodvora, na kar sta se odpeljala s tovornim vlakom v Paterson. Zavirač ju je vzel v svoje stanovanje, kjer sta ostala do sobote, na kar sta se odpeljala z drugim tovornim vlakom dalje. Na kolo dvoru jima je pa dejal, naj se zopet vrneta.
Toda, mesto da bi to slorila, sta ostala na kolodvorn, kjer so ju kasneje trampje prisilili oditi z njimi v nek skedenj, kjer sta bila zaprta v soboto in nedeljo in kjer so ju nepo pi-no mučili. Ko so trampje spali, skočil je Bauer skozi okno in vSel.
Požar v Taunton.
Taunton, Mass., 18. avgusta. V hlevih J. J. Nicholsa je nastal požar, kateri je vpepelil več poslopij. Zgorelo je tudi 30 konj. Škoda znaša $200,000 Skoda se le deloma pokrije s zavaro-yifaUM.
Velikodušen prijatelj novorojenčkov in — štorkelj.
William C. Smith, bogat zasebnik in večkratni hišni posestnik v harlemskem predmestju New Yorka, dal je sezidati veliko in lepo hišo na Anthony Avenue poleg Echo Place.
Sedaj, ko je hiša dograjena, naznanil je občinstvu po posebnem, skoro neverjetnem, a vendar resničnem oklicu, da jemlje le stranke z velikim številom otrok v stanpvanie. Čim več slav šteje družina, tembolj mu bode dobrodošla.
Stranka brez otrok se kratko malj ne sprejme.
Ta novica se je bliskoma raznesla po celem harlemskem predmestju, tembolj radi tega, ker so bili dosedai baš gospodarji ali "landlordi" oneg'> kraja hudi sovražniki "malega" sveta in — štorkelj.
Hišnik, ki ne ljubi dece, ali ne sim-patizira z mladino, gotovo pri njemu ne bode sprejet v službo.
Da se bode pa število hišnih stanov-nikov kmalo pomnožilo, razpisal je tudi prav čudno nagTado za stranke.
"Rodbina, koji bode štorklja iz naloga znamenitega "Bronx Parka" prinesla jednega novorojenčka, bode za plačilo imela celi mesec prosto stanovanje. Pri dvojčkih se ta provizija seveda poviša na dva meseca. Pri če-tvorčkih bode toraj imela stranka je-dno tretjino celega leta brezplačno <tanovanje.
Prostorna hiša ima šest visokih nadstropij. Na strehi bode zgrajeno posebno igrišče za "bodoče" male stanovnike. Na dvorišču bode tudi telovadnica v splošno vporabo.
Ako se hoče dotičen prijatelj "mladega" sveta še bolj velikodušnega izkazat5, svetovali bi ran še to-le: V bližini hiše naj zgradi posebno tovarno za izdelovanje zibelk, otroških vozičkov, "eucelnov" in pelnic, da bodo imele skrbne matere v naglici lahko 'vse* pri rokah. Dalje si naj iz-posluje od občinskega sveta večje število izkušenih babic, ktere naj bi bile v bližini one hiše strankam vedno na razpolago. — Zgradi naj tjakaj do solnčnega oboka visoke tramove prevlečene z dolgimi vrvmi za sušenje otroškega perila, dalje si mora omisliti tudi veliko mehanično ali "električno" palico za poredne otroke. Svetovali bi mu še posebne vrste gramofone ali aparate, s pomočjo kterih hi se jokanje, vpitje in kričanje otrok tako spremenilo, da bi se ne slišalo ničesar dmzega, kot samo krasno petje — seveda v "pianissimo". Tudi bi bilo dobro, da ukaže stene posameznih sob z "Candy" ali čokolado okrasiti.
Ako Mr. Smith sluša našemu nasvetu in njemu še sledijo ostali hišni posestniki, se bode število newyorskih prebivalcev kmalo podvo- in čez nekaj let gotovo potrojilo.
Rojakom ▼ Chicago, HI., in okolici prip»r*čun« našega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, «17 Centr. Are., Chicago, HI, kteri jo »eoblaičes pobirati naročnino n "Gltt Na-
PRED POET ARTHURJEM.
-o---
Središče japonske vojske st počasu bliža Port Arthurju; Japonci so pozvali Ruse, naj jim izroče trdnjavo, toda kaj ta-cega se le more zgoditi.
VLADIVOSTOŠKO BRODOVJE SE JE VRNILO V VLADIVOSTOK. KRIŽARKA "NOVIK" NA POTU V VLADIVOSTOK. — IZ BOJIŠČA V MANDŽŽURU. — DROBNOSTI.
Chefoo, IS. avgusta. Iz Port Ar-thurja se poroča, da so se japonske čete zopet nekoliko pribižale Port A~-thurju. Desno krilo Japoncev je sedaj blizo zaliva Golubaja, dočim je središče pri Palinehingu.
Chicago, 111., IS. avgusta.. Poročevalec tukajšnjih "Daily News" br-zojavlja iz Chefoo.
Kitajski došleei iz Port Arthurja, poročajo, da so sedaj Japonci ob glav-nej cesti pri Palicbuangu. Jedno pre-mogovo skladišče v Port Arthurju se je vnelo.
Posadka v Port Arthurju se dobro počuti. Civilisti pomagajo vojaštvu.
Vladivostok, IS. avgusta. Semkaj se javlja, da se je ruska kri žarka "No-vik" od portarthurskega brodovja pojavila pri rtu Aleonmosaki, na jugu Japonske. Križarka pluje v Vladivostok.
Liao Yang, IS. avgusta. Japonci so se pričeli pomikati proti ruskemu krilu na istočnej strani . Japonci hočejo
tem doseči, da se tudi ruske zadnje straže umaknejo do Liao Yanga. V to pa Japoncem pomanjkuje vojaštva, kajti mnogo čet so poslali pred Port Arthur.
Japonske čete so ostavile Haichen in se umikajo proti Ta Che Kiao.
London, IS. avgusta. Iz Sbanghaia se brzojavlja, da oddelek jai>onskegn brodovja na potu v Shanghai, ker ruska križarka "Askold" in torpedo-lovka "Grozovoj". še nista ostavili tamošnje luke.
• • •
Tientsin. Kitajska, 17. avgusta. Ker so Japonci kršili kitajsko neutralnost, ko so iz luke Chefoo odvedli rusko torpedolovko "Rješitelnij", je saj uradna Kitajska prenehala sočuvstvo-vati z Japonsko.
Paris, 17. avgusta. Ruski protest radi kršenja kitajske neutralnosti po Japoncih v Chefoo, je danes francoska vlada v imenu ruske vročila ja-ponskej vladi v Tokio protest radi odvzetja ruske torpedolovke "Rješi-teljnij". Zadeva ni nujna in bode brezdvomno rešena diplomatičnim potom.
Petrograd, 17. avgusta. Ruska vlada je 'anes sprejela formelni protest angleške vlade radi postopanja ruskih vojnih ladij proti neutralnim ladijam. Clavna stvar pri tem protestu se suče krog kontrebande. Anglija prosi rusko vlado, naj modificira določbe o vojne j kontrebandi.
Rusija se pa pri t«m sklicuje na bursko-angležko vojno, v kterej je Anglija z ozirom na vojno kontrebando postopala mnogo slabše, nego postopa sedaj Rusija.
Petrograd. 17. avgusta. Podadmiral Ro/estvenskij, poveljnik baltiškega hrodovja, se je v nedeljo s svojim štabom ukrcal na oklopnico "Suvarov" in admiral Kirilov mu je signaliziral pozdrave v slovo. Tukaj še ni znano,
je li baltiška eskadra že odplula. Mogoče je tudi, da baltiško brodovje ne odpluje. Rusija je prepričana, da zmaga na vsej črti.
Tokio, 17. avgusta. Japonski cesar je ponudil Rusom v Port Arthurju, da zamorejo svobodno oditi iz mesta, ako se vdajo. Rusi še niso odgovorili.
Tokio, 17. avgusta. Poveljnik mesta Port Arthur oblegujoče vojske naznanja, da je major Jamaoka od japonskega generalnega štaha prišel pod parlamentarno zastavo do ruskih prednjih straž, kjer je častnikom naznanil, da je japonski cesar obljubil, vsem ruskim nebojavnikom prost odhod iz Port Arthurja, ako se trdnjava vda. Japonci še niso dobili odgovora.
Petrograd, 17. avgusta. Tukajšnje mnenje se je popolnoma preinačilo, ko se je doznalo za ponudbo japonskega cesarja, kteri je obljubil ruskpn nebo-jevnikom v Port Arthurju svoboden odhod, ako izroče mesto Japoncem. Vojno ministerstvo še ni dobilo tozadevnega uradnegaporočila, toda v vojaških krogih so prepričani, da se portarthurska posadka brez boja ne bode vdala. General Stoessel ima sicer pravico vdati se, toda on ne bode vst varil precedenčni slučaj za rusko vojsko in izročil trdnjavo sovražniku brez zadnjega boja, kar do sedaj še ni storil niti jeden ruski poveljnik. Sevastopol so sovražniki vzeli z naskokom toda mesto je še dames rusko.
Petrograd, IS. avgusta. Niti oklop-na križarka 'Oromoboj* niti 'Bosija' od vladivostoškega brodovja se še nista vrnili v Vladivostok, kamor bi že lahko dospeli. Radi osode obeh kri-! žark so v Petrogradu v skrbeh.
Tsintsin, IS. avgusta. Tukaj se tr-; dovratno zatrjuje, da se portarthur-sko brodovje ni vrnilo v Port Arthur, temveč da je srečno dospelo v Vladivostok. Tudi japonska vest, da se je ruska križarka "Rjurik" potopila, se ni potrjena.
Vest,da sta ruski križarki "Diana" in "Pallada" dospeli v Vladivostok, tudi Šeni potrjena.
Tokio, 17. avg. V Sasebo dospelo je 601 mornarjev, ruske križarke 'Rjurik', ktera se je potopila v boju z podadmiralom Kamimura.
117 mornarjev je ranjenih, med njimi mnogo smrtno. Japonci so v onej bitki izgubili 225 mož.
Ajaccio, Corsica, 18. avgusta. An-gle/ki parnik "Scotian" poroča, da ga je dne 12. avgusta ruska križarka "Ural" vstavila, preiskala nj*.gove listine in ga zopet izpustila.
Petrograd, 17. avgusta. General Kuropatkin brzojavlja iz Anshansha-na in čestita carju povodom rojstva prestolonaslednika. Kuropatkin veli:
"Mi pričakujemo odločilne bitke z japonskimi vojskami, ktere se nam bližajo, in radostno pričakujemo, da se spoprimemo s sovražnikom in tako dokažemo zvestobo carju in domovini do smrti."
Skušal je plavati v Nemčijo.
Avgust Rolke, št. 171. Bleeker St., obiskal je s svojimi prijatelji včeraj vedno veseli Coney Island. Ko so prišli na nov železni pomol, dejal je svojim prijateljem, da J»ode plaval v — Nemčijo. Takoj na to je skočil v morje, ne da bi se slekel, in pričel plavati proti Sandy Hooku. Dva prijatelja sta takoj skočila v vodo in plavala za njim. Dovedli so ga srečno na kopno in ga odvedli domov.
Prihodki in izdatki naše vlade.
Washington, 17. avgnsta. Tekom prvih 15. dni tega meseca znašajo dohodki-naše vlade $22,002,760, dočim znašajo izdatki $26,020,000. Primanjkljaj je za pol milijona dolarjev večji, kakor je bil v istem času minolegn leta. Vendar bodo pa sedaj postajali izdatki vedno manjši.
Križarka "New York" na potu domov.
Victoria, B. C., 17. avgusta. Ameriška križarka "New York" dospela je v luko Esquimalt, kjer so jo pozdravile tamošnje angležke vojne la-dije. "New York" odpluje danes krog južne Amerike v Brooklyn, N. Y.
Gozdni požari.
Missoula, Mont., 17. avgusta. V gorovju okolice mesteca Romita, 24 milj iztočno od tukaj, razsajajo gozdni požari. Goreti je pričelo pred petimi dnevi Požar se je hitro razširjal, tako da je gozd več milj daleč v plamenu. Gašenje je bilo do sedaj zaman. Zgorelo je na tisoče hrastovih tramov.
Revolucija v Paraguayu.
PARAGUAYSKA VLADA SE NE MORE VB RANITI VSTAŠEM. RAZMERE V REPUBLIKI SO NEZNOSNE.
Boji pred glavnim mestom. — Prihodnji predsednik republike postane gen. Ferreira.
BOMBARDEMENT.
Buenos Aires, Argentina, 18. avgust. Beguni, kteri so dospeli semkaj iz Asuncion, glavnega mesta republike Paraguay, naznanjajo, da je tamošnji položaj neznosen. Trgovina popolnoma počiva, ulice so zapuščene in na njih je opaziti le patrulje.
Došleei trdijo, da se revolucija vedno bolj razširja, tako, da že sedaj vsakdo ve, da se vlada ne bode mogla dolgo vpirati.
Vodja revolucije, general Ferreira, postane najbrže prihodnji predsednik.
BI izo mesta Asuncion slišati je bilo včeraj grom en je topov iz česar je sklepati, da vstaši mesto bombardirajo.
Na Hayti.
Washington, 17. avg. Poslanik Powell poroča iz republike Hayti, da ni resnično, da so tamošnji domačini za-pretili vse inozemce poklati, kakor se je to zgodilo leta 1S04. Naš poslanik je toeadevno vprašal predsednika Norda, kteri mu je zagotovil, da na vresničenje take grožnje ni misliti. Take vesti razširjajo namreč le prijatelji inozemcev, kterih večina je sedaj v zaporu. Predsednik Nord je zagotovil, da se inozemcem ne bode nič zalega storilo, dokler bode on predsednik.
Naselbina v Severnej Dakoti.
Washington, 17. avg. Komisija, katera bode dvigala srečke za razdelitev zemljišč med naseljnike na indi-janskej rezervaciji Devil's Lake obstoji iz komisarja Richardsa, J. Twombleya, E. Walkeya in druzih. Žrebanje se vrši dne 24. avgusta.
Nasilni štrajkarji.
Zeigler, 111., 17. avgusta. Štrajkarji so včeraj streljali na nek železniški vlak, s kterim se je vozilo 28 premo-garjev iz Pittsburga in njihovi oboroženi čuvatelji. Napad se je izvršil na potu iz Christopherja v Leiters. Čuvaji so naravno tudi streljali iz vlaka, kteri je pa pravočasno vozil memo napadalcev.
Mehikanska justica.
El Paso, Tex., 18. avgusta. Policijski poveljnik Torres v Aguas Calien-tes, mehikanska država Sinnaloa, kakor tudi oba njegova podložna, kteri so zajedno ustrelili Američana Clarence Way in Edvard Latimerja, so obsojeni v smrt. Smrtno obsodbo (streljanje) bodo izvršii tekom tega tedna, toda vpljivni sorodniki Torresa — njegov brat je mehlkanski general Torres — so mu izposlovali dopust. Vendar se pa splošno zatrjuje, da Torres ne bode pomiloščen, kajti ogorče-; nje proti Torresu in njegovim pomoč-i nikom, je velikansko.
IPflF" Kadar podil j afi novca ▼ staro domovino obrni se isvestno na: PRANK 8AK8ER 109 Greonwiofc S*. Now York.
ZNAMKA STRUPA.
Zdravstveni urad d*žave Illinois je po nasvetu necega prominentnega zdravnika postavno odredil, da morajo ialelovalci zdravil in jestvin s posebno znamko zaznamovati svoje iz-del, da se takoj vidi kakovost strupa v dotičnem izdelku. Tak zakon bode dokazoval ljudstvu, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino jedluo sredstvo proti boleznim v želodcu, v kterem ni strupa. Zdravi'j obstoji iz najčistejšega naravnega trtinega vina in zelišč, ktera so znana, da krepčajo razne organe in čistijo kri. Zdravilno grenko vino je že več let med ljudstvom in ima vedno več prijateljev v vsake j deželi, ker se je vedno dobro obneslo. Za vsakovrstne bolezni želodca. kakor tudi onih, ki prihajajo iz nečiste in bolne krvi, kakor nervo^-no«t, utrujenost itd., ni boljšega zdravila, nego je Trinerjevo ameriško grenko vino. V lekarnah ali pa pri iz delovalcu Jos. Trinerju, 799 So. Ash-laad Ave., Chieage, 111., Pflson Sta.
POZOR ROJAKI!
Sedaj je lepa priložnost ceni in dobro potovati z najbrzimi parniki v staro doMeviao.
Cena finim poštnim p antika zm preko vode je
$17.00.
Cena brzoparnikom severonemškegs jloyda: KAISER WILHELM n., SRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GJtOSSE, je preko vode same
$25.00.
Cena splošnim francoskim parai-kom je preko vode
$17.00,
izvzemši LA SAVOIE in LA LORRAINE, na kteri} stane vožnja
$20.00.
Opozarjamo torej rojake, kteri želj potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopoiljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo proster na pamiku, da ne zaostane j o, kakor s« sleherni dan prigodi rojakom, kteri ae poslušajo naših poukov.
Cene parnikom preminjajo se jake pogosto, toraj bodite oprezni pri kupo-anju voznjih listov.
Vožnji listki so dohiti pri
Frank Sakser,
109 Greenwich Street, New York, .778 St. Clair Street, Cleveland, 9.
CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA
Iz Evrope.
NEMŠKA OBŠTRUKCIJA V AVSTRIJSKEM DRŽ. ZBORU. SEDANJA PARLAMENTARNA VEČINA.
Gozdni požar v ŠlezijL .Požari na Ogrskem. Pran Josip se je poslovil od kralja Edvarda.
- Dunaj, 18. avgusta. Pri prihodnjem zasedanj« avstrijskega državnega zbora se bodo dosedanje vloge povsem spremenile. Nemški državni poslanci izimši zastopnikov veleposestva, so sklenili pričeti z obštrukcijo, douiui bodo Cehi, kteri so dosegli mnogo onega, kar so želeli, obštrukcijo opustili. Vendar pa bodo še obstali pri opoziciji.
Xova večina avstrijskega minister-skega predsednika dr. Koerbarja obstoji sedaj iz veleposestnikov vseh narodnosti, Poljakov, klerikalcev in 'kr-.ščanskih' socijalistov. Koerber je prepričan, da bode nemška obštruk-cija neuspešna, ker si nemške stranke ne bodo jedine.
— Gozdi krog vasi Muvorwerk v Šleziji, nem. Poljska, so v plamenu. Zgorelo je 190 štirijaških milj najlepšega gozda, kteri je last nemških 'ple-mičev'. Imenovana vas je tekom desetih minut zgorela. V gozdu je bilo ^mnogo divjačine, ktera je skoraj popolnoma vničena.
Dunaj, 18. avgusta. Vsled še vedno trajajoče suše so povsodi na Ogrskem jjozdni požari na dnevnem redu. V raznih vaseh je tekom minolega tedna zgorelo na stotine biš. Tudi 15 do 20 osob je zgorelo.
Marijini Vari, Češka, IS. avgust« Cesar Fran Josip je odpotoval včeraj od tukaj v Ischl. Kralj Edvard peljal se je z avtomobilom na kolodvor, kjer se je poslovil od cesarja. Tu sta se oba vladarja poljubila na obe lici.
Ascoli, Italija, 18. avgnsta. Tukaj so zaprli fotografa Roccfcigginija, ker je ukradel neko staro sliko slikarja Charles West Cope, ktera je last I. P. Morgana.
O štrajku mesarskih vslužbencev v
Chicago, HI., 17. avgusta. Dasiravno je skušal tukajšnji mayor že večkrat posredovati med štrajkujoČimi vslužbenci mesarjev in delodajalci, še vedno ni pričakovati zaželjenega miru.
Tudi štrajkarji le malo upajo v majorjev« posredovanje.
•■■-^'•■tiifefii



-

"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev ▼ Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	;|1 |g K. Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list ta Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, ta vse leto .......4.50
" pol leta.......2.50
<« " « četrt ieta ......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
••GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-\zemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plaCa 30
centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
f rosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslov-nika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City, T*leton i 379i Cortland.
"Safe aid sane".
''Safe and sane" je ameriški izraz, kteri pomenja, da je treba vsako ]fc><ljetje voditi varno in pametno, tako da se človek izogne nevarnostim, ktere se eestokrat hipoma pojavijo.
Imenovani izraz rabijo sedaj tudi agitatorji demokratične stranke, zla-sti od onega časa nadalje, ko je tako-zvani bryauizem v St. Lonisu popolnoma pogorel, ker ni bil — safe and sane.
Vendar pa postopa demokratična stranka z imenovanim izrekom uprav komieno, ker želi tudi dejanski dokazati, da vodi svojo politiko mirno in varno. S samimi izjavami ali tako-zvankna "prouuneiamentos" se dandanašnji ničesar ne doseže. Demokratična platforma, za ktero se je izjavil zaspani in gotovo nenevarni predsedniški kandidat Parker, je saj v smislu demokratov povsem gotova in mirna. Toda preje ali sleje bode moral i miroljubni Parker javnosti povedati kaj gotovega o svojem mnenju z ozirom na razna vprašanja. In bas to tvori za demokrate največjo nevarnost, kajti iz njegovih govorov bodo volilei lahko uvideli, da je demokratična stranka ' "no safe and no Radi tega so tudi vodje demokratične stranke Parker ju svetovali, nai kolikor mogoče molči. Na ta način je toraj demokratična stranka v kolikor se tiče bližnjih volitev, v res-niei varna in zdrava. Ona dobro ve, da ne bode njen kandidat storil ali obljubil <aj tacega, kar bi škodovalo podjetnikom; ona ve, da se na organizirane delavce v slnčaju njene zmage nihče ne bode oziral in končno ona tudi dobro ve, da demokratične oblasti ne bodo pustile štrajkarjem priti do popolne zmage.
Toda tudi pamet bode vladala v slučaju zmage demokratov, pamet, ktera bode hvalila milijonom delavcev demokratično stranko, da tako pridobi za njo delavske glasove in končno ona pamet, ktera trdi, da je nespamet, ako ne pusti delavcem nastopati proti delodajalcem.
SLOVENCI NA REKI.
Z Reke, 3. avgusta.
Kako se domoljubu milo stori, kadar čita v časopisih o velikih krivicah, ki se dan za dnevom kopičijo nad raznimi slavjanskimi narodi. Pač žalostna in osodepolna je zgodovina razcepljenega Slavjanstva! In ako se čitatelju kri hitreje pretaka, ko si te krivice predočuje samo v duhu, kaj je še le onemu, ki mora takim krivicam gledati v lice, ki mora trpeti, da mu sovražnik tepta najsvetejše svetinje, da mn jih sramoti in zaničnjef In to se dogaja povsod, kjer prihaja Slavjan v dotiko s ptujcem; naj si bode na dolgi nemški meji, kjer oholi Neme« steguje svojo velemogočo roko po Poljakih, <*'ehih in Slovencih, naj si bode na Ogrskem, kjer bi Madjar rad potlačil vse, kar je slavjanskega, ali v prijaznem Prrmorju, kjer sega Italijan po lepih slavjanskih deželah. Nič bolje ni v tužni Istri in v sosed-.ni Dalmaciji. Ptujec, Italijan, ki gospodari v tej zemlji, ne skrbi, da bi se preubožnemn, neizobraženemu ljudstvu izboljšalo stanje, ampak on kmeta Slavjana le vara, Hači in molze! On je lastnik najlepšega in najboljšega zemljišča, njega najdeš v vsakem nradn in sploh povsod, koder treba nekoliko več inteligence. Kakor lokava kača. ki si poišče najlepši prostor-Čel na solncu, da si ogreje mrzlo kri, prisedel je privadrani Italijan najimenitnejše prostore in mesta v slavjanskih pokrajinah ob Adriji.
In kako je na Reki t Ne da se tajiti, da je Reka, odkar je v madjar-skih rokah, neverjetno napredovala. Madjari porabijo vse svoje moči, da pokažejo svetu Reko v najsvitlejŠem svitu". To se je ravnokar pokazalo te dni, ko so bile v reškem pristanu ameriške bojne ladije. Ogrska neguje tudi trgovino z res čudovito vnemo. Kdor pridno zasleduje trgovski raz-vitek Reke, priti mora do zaključka, da je "ogrska" Reka bližnjemu Trstu nevarna konkurentinja. Kakor pridno pa skrbe Madjari za razvitek Reke v gospodarskem ožim, tako in še bolj se trudijo, da bi Reki saj na zunanje pridobili "madjarsko" lice. Kar je vladnega na Reki. nosi seveda le madjarske napise. Rešk' magistrat, sploh vsa mestna uprava je v laških rokah, in Madjari si morejo v svesti biti, da razen vladnih in železniških uradnikov ne bodo nikoli imeli svojih privržencev na Reki in ako si še tako belijo trde madjaronske buče. Prebivalstvo Reke je, kakor znano, mešano, in čeravno izgleda mesto na prvi po gled kot da je italijansko, je vendar vsaj deloma tudi slavjansko mesto Prebivalstvo sosebno nižjega stanu je namreč hrvatske, oziroma slovenske narodnosti. 7, mirno vestjo se lahko reče, da je nad polovico reških prebivalcev Hrvatov in Slovencev. Sosebno Slovencev se je v zadnjih letih ogromno mnogo naselilo. V okolici Ilirske Bistrice pa tja do Postojne in Rakeka ne dobiš poletu delavca niti za drago plačilo. Kar je čilih moči, jredo v ptujino ali se podado v razne službe v Trst ali pa na Reko — kjer se počasi odtujujejo svojemu narodu.
Na Reki je pač dobro preskrbljeno za italijanske in madjarske šole, za hrvatske, v ktere bi lahko zahajalo tisoče tudi slovenskih otrok, se živ krst ne zmeni. Govori in piše se o tem, ali da bi se taka šola ustanovila, maker privatna, tega se še ni poskusilo. Pa kako tudi i Saj je vendar celo hrvatska višja gimnazija pred nekaj leti morala romati iz "ogrske" Reke v hrvatski Sušak. Ker Italijani, kakor tudi Madjari pridno skrbe za "otročje vrtce" in druge zavode, je čisto naravno, da pošiljajo slovenski in hrvatski stariši svoje otroke v te sistematične potujčevalnice. Naše ljudstvo je večinoma ubogo, stariši delajo po ves dan v raznih tovarnah in drugod, in niti v zlo se jim ne more šteti, da pošiljajo svoje otroke v otročje vrtce, kjer ostane otrok v dobrem varstvu ves dan. Iz teh otrok postanejo čez leta renegafci, ki sj bolj nevarni, kot najbolj zagrizeni Italijan ali Madjar.
Majhen je slovenski narod, a boriti se ima proti sovražnikom na vseh mejah. Slovencem na Reki svetujemo, naj se krepko oklenejo bratov Hrvatov z "združenimi močmi" bodejo hudi, a neizprosni boj prej in z večjim uspehom dokončali! Prvo, kar je treba, je pa šola!
Upajmo, da se i Slovencem na Reki bližajo po hudi, dolgi zimi lepi pomladni, krasni dnevi; njen prihod oznani — šola!	A. L.
RUSKO-JAPONSKA VOJNA.
Praška "Politik" prinaša velepo-učen članek pod naslovom: "Vojno položenje v iztočni Aziji", in vemo, da bode ustreženo našim eitateljem, ako jim podamo ta članek vsaj v eks-cerptu.
Skoro mine pol leta, odkar je Japonska otvorila vojno z napadom na rusko brodovje portartursko. Ako vprašujemo po rezultatih tega vojeva-nja, moremo reči, da isti nikakor ne odgovarjajo temu razdobju, v kakor-šnjem se navadno evropske vojne do-vršujejo. Prvi eilj Japoncem je bil Port Arthur in potem prisvojenje južne Mandžurije. Japonci niso še dosegli ni jednega rri druzega. Sprednje straže Japoncev so oddaljene še le 95—115 vrst zračne črte od Jalu; to je daljava, ki se more — ako ni nasprotovanja — prehoditi v 14 dneh, v kteri čas pa so računani štirje dnevi za počitek. Nič bolje ne stoje stvari za Japonce pred Port Arturjem. Njilj prednje straže so še 10 do 14 vrst oddaljene od trdnjave in vsi do-srodki se vrše dosedaj na vnanjem polju. Iz topov v trdnjavi sami se ni izstrelil niti še en sam strel. Pa tudi na glavnem bojišču se je dosedaj na ruski strani vojeval le varnostni kor-don.
Ze to kaže mojstra v zadržavanjn sovražnika, v pridobivanju časa za lastne namene. Kolikrat že so napovedovali z japonofilske strani: veliko bitko pri Liaojangu, marš proti Muk-denu, da bode Kuropatkinu odrezana črta umikanja in da pade Port Artur! A vse to se je vsikdar sesulo v nič, bil je fantom, mehur od mila. Japonsko vojskovodstvo si ni upalo dosedaj izzvati ni jedne večje vojne afere. Z japonofilske strani se pripisuje to le veliki previdnosti japonskega voj-skovodstva. V resnici pa deluje tu ovirajoči vpliv ruskega vojskovodstva To je i^uropatkinova zasluga. Velika množica pa navadno ne pozna zveze med pos? ličnimi epizodam? vojnega akta. Ona sodi le po jedno samo splo-
-- —........ ---■ - > mn iiiT—iiin iin -i,, ni
šno merilo: "zmago" in "poraz", in to merilo rabi ob vsaki primerni in neprimerni priliki. — Kdor sili naprej, ta je "zmagovalec", a nasprotnik njegov je "premagan". — Pre-zanimiva in veleumetna šahovna igra, ki se razvija že mesece na bojišču, jej ostaja skrita in ta množica zahteva v svoji strastni prrstranosti le krvavih odločilnih bitk. In čudno je, da onemu, ki se brani, očitajo počasnost, dasi bi jo morali očitati napadalcu, ker on je bil tisti, ki je hotel vojaio in ki se sam hvali, da se je leta in leta pripravljal na njo.
Ruskemu vojskovodji gre največja mera hvale, da je umel s spretnimi žahovnimi pc»+ezami odvajati sovražnika od cilja, ga ovirati cele mesece, da ni mogel (sovražnik namreč) za dati večjega udarca, dasi niso bile ru ske sile nikjer tako velike kakor japonske. Obrambeno vojevanje je sila težavno, ker nikdar prav ne ve, kje nameruje napadalec glavni udarec; vedno mora oni prvi uravnati svoje postopanje po postopanju druzega in se vsled tega vedno nekoliko zakas-nuje se svojimi nasprotnimi potezami. Potem prihaja v sedanji vojni še okol-nost, da domače prebivalstvo na boji šču veliko boljše obvešča napadalee, nego njihove nasprotnike. To sili Ruse v mnoge boje, katerim je edini namen — razjašnjevanje o razvršee-nju Japoncev, njihovem številu in njihovih namenih. Vspeh tacih bojev pa se ne kaže v "zmagi". Iu četam, ki so šle v boj, edino le zato, da dobe po-jasnenja, veleva že ta namen, da se umikajo zopet po isti poti, po kteri so prišle. Ali vspeh, ki so ga dosegle ostaja skrit javnosti. Tako imajo velikega vapeha razni dogodki, ktere javnost neusmiljeno obsoja, kakor po raze.
Kakor poseben izgled tacih bojev opisuje člankar dogodek pri Kinčovn. Rusi so bili potolčeni, Stoessel defini tivno nesposoben za nadaljni odpor. Port Arthur je moral pasti v 14 dneh, nekaj divizij je biio že blizu, da se izkrcajo in da bodo podpirale Oku. Ali iz vsega tega ni bilo nič.. Jedna sama Knropatkinova šahovna poteza je zadoščala, da se je napravil križ čez vse te račune in prorokovanja vsled di verzije generala Stackelberga, oziroma tiste toliko razkričane bitke pri Vafankovu.
Japonci so verovali, da hoče Kuro-patkin rešiti Port Arthur in so vsled tega hitro dirigirali svoje sile proti severu in — trdnjava se je oddahnila. Japonci so morali spremeniti ves svoj načrt. Vsled diverzije Stackelberga so izgubili Japonci celih 6 tednov, a Rusi v Port Arthurju so mogli med tem spopolnjevati svoj obrambeni zi-stem. Iz tega je razvidno, kako je vsaki korak ruskega vojskovodje v zvezi z vsakim drugim korakom, in kako zgrešeno je,akosetake aferemeri s tistim navadnim merilom navideznega taktičnega rezultata "zmaga" ali "poraz".
Ozrši se na te dogodke zadnjih dni na bojišču v Mandžuriji, svetuje član-kar: čakajmo s potrpljenjem, ter zaključuje: Kakor pa izhaja iz vsega, imajo v Rusiji vse razloge, da popolnoma zaupajo odredbam ruskega vojskovodje v Mandžuriji. Svojo dosedanjo nalogo — zbiranje moči, potrebne za prestop v ofenzivo — je rešil najrspešneje.
RAZMERJE MED ITALIJO IN AVSTFIJO.
"Corriera della Sera" prinaša obširen člajiek nekega visokega italijanskega generala. Značilna za "prijateljske" odnošaje med zveznima državama, je vsebina tega članka. Pred vsem se peča s svoječasnim nespora-zumljenjem med Italijo in Francosko, ko je zadnja država zasedla Tunis in so bile vsled tega zelo napete strune med Parizom in Rimom. Italijanska vlada je obračala vso pozornost na to, da je utrdila italijanske pokrajine, ki leže ob francoski meji. A politiški položaj se je spremenil in danes sta Francoska in Italija v prijateljskih odnosa jih, tako, da je izključeno vsako nasprotje.
Med Italijo in Avstrijo sta pa dve sporni točki: balkansko vprašanje in iredentistiško. Prvo vprašanje je balj važno, nego drugo. Ako Avstrija danes ali jutri naredi že davno zaželjeni izprehod v Solun in zasede Albanijo, postane vladarica Jadranskega morja. Tzgubili bodo Italijani sedanjo svojo trgovino v teh pokrajinah, ktero bode prevzela Avstrija. Rešitev tržaškega in tridenfcinskega vprašanja se lahko preloži na poznejše boljše čase. Zaradi nevarnosti, ktere Italiji prete na Balk anu, mora visoko dvigniti svoj klic! Trpela bode italijanska trgovina in politiški ugled Italije, ako zasede Avstrija Albanijo. Vprašanje o vojski ali o miru ne bode rešeno v Italiji.
Italijani so jeli misliti na nevarnost ko je bila skoraj soglasno dovoljena druga železniška zveza s Trstom v avstrijski zbornici.
Pri tej železnici niso merodajni politiški krogi v .Avstriji upoštevali toliko trgovske politiške potrebe te železnice, marveč pred vsem strategično njeno važnost. Letos sta pa zopet de-
legaciji za oboroževanje armade in mornarice dovolili 400 milijonov kron.
Znano je dobro, koliko bode od te svote porabljeno za armadu in koliko za mornarico. Avstrija nima kolonij in v Jadranskem morju drugega tekmeca, kakor Italijo. Novi izdatki za mornarico so bili naperjeni proti Ita-liji.
Avstrijska armada je večja, kakor italijanska; šteje 15 armadnih korov. a italijanska le 12. In Avstrija je mogočno utrdila mejo proti Italiji za lučaj obrambe, a tudi za slučaj napada je pripravljena, da se je moramo bati. Potrebno je, da jepripravljena tudi Italija. Naša mornarica nima v Jadranskem morju pripravnih pristanišč. Tarent ne zadostuje in je tudi predaleč. Benetke potrebujejo prenovljene utrdbe in mnogo min, če hočemo, da bodo izvršile svojo nalogo. Ankona bi zadostovala za postajo tor-pedovk s sedanjimi utrdbami. Italijanska vojna mornarica potrebuje novih ladij z večjo hitrostjo in nove tor pedovke. Tudi podmorskih čolno ' nimamo, ki so ogromne važnosti zlasti lili dalmatinskeh otokih.
Končno pozivlje general Italijane, da naj pravočasno skrbe za oboroževanje italijanske vojne in v>jne mornarice.
KJE JE IVAN STRITPOF? Pred dvema leti je bil za poslovodjo pri tvrdki Guttmann, tovarna pohištva v P. Ungvam na Ogrskem, Kdor ve zanj, naj naznani njegov naslov BLAŽ KRIŽ, 218 Front St., Memphis, Tenn.	(17-18 8)
KJE JE META URBAS, doma iz Mojstrane na Gorenjskem. V Ameriko je prišla s svojim možem že pred 37 leti. Stara mora biti približno 80 let. Pred tremi leti je bila še v Mohorjevem koledarju kot dosmrten nd označena. Kdor izmed rojakov bi vedel za njene naslov, naj ga naznani "Glas Narodu". (16-18 8)
NAZNANILO.
Podpisani naznanjali rojakom Slovencem na Dasy Hill in okolici, da sem otvoril nos, lep-' urejeu
SALOON,
■p em točim pivi najboljše vrste, d bro Kaliforniji • vino in izvrsten wrr.px-y, ter prot»j.»m tudi dobre smodke.
Za obilen obisk se pri^ roča vsem rojakom
JOHN GOVEKAR, lastnik, Weicr City, Kans.
(18-19 8)
Kranjsko slovensko katoltdkO
t!0
svete Barbare
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tli dni; prihod v New York pc clne^ii. Oglasite se t^It
C. M. C0X	*L€.P0ST,
Ass't Ticket Afiut-	City Ticket Ageat,
313 IN. Ma n St., Pueblo, Colo.
Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vsluibenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvora.
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagij, I lil, kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sen: otvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavu"
617 So. Center Ave., blizu 19. dice, kjer točim pristno uležact ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, sc pri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno k e g 1 i S č e in igrala* miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve vrsti ta. točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodoše Končno priporočam ožjim lojakoa da me blagovolijo vtčkrat počastil. ? svojim obiskom ?
Mohop Mladič,
»117 80. Center A?., blizo 19 «1 CHICAGO, KJUUXOISk
v Forest City, Penna,
tnkoryorirano dn6 31. januarja 3902 v PeiHi.s^lvanJji.
ODBORNIKI;
Pre<f?ednik: Josip Z al ar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: J^sip Židan, P. O. Box 478, Forest City, P* L tajnik: Ivan Telban, P. o. Box 607, Forest City^Ps. II. tajnik: Ivan Žigan, P. o. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. o. Box 537, Forest City, pa,
<jrOSPlii>ABSKI IT' RAČTTNSKI ODBOR:
Josip Bctcineli star. P. O. Box 591, Forest City, P*. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin,' P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorsno, P. O. Box 569, Forest City, Pa
POROTNI ODBORs
J o s rp Bucineli ml., P. O. Eox 591, Forest City, H • karol Z al ar, F. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box G26, Forest City, Pa. Primož M at os P- O. Box 052, Forest City, Pa.
Dopisi naj se po&Ijajo I. tajnika: John Telban, P. O. Eos 60^ #mst C*tyr Pa.
Društveno glasilo je "Glas Sargda?^
Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, MONT., v CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni
saloon^
v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE.
S spoštovanjem
MARTIN RATJH, Box 58, Chestnut, Park Co., Montana.
"GLAS NARODA"
prodaje p« 1 cent številko;
A a t o b Bebek, poslovodja p»> družni o« Frank Saki«r. 1770 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. John Snatariid. 120ft N. Centre St., JoJiat, I1L Frank Gabrenja, 61S Pswas
St.. Jehnctowm, Pa. FtrnnV A. Barid^k. MibrauW*. Wi<
__ v - zaslužene denarje je naj-I P7j(n kolje sigurno domu I U^ilU poslati in to ti preskrbi ^r. Sakser, 109 Greenwich Street, Ne*f ^ork
V Braddock, Pa., is okolici je aaš zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Hacket Ave. .Botičnik je pooblaščen za pobiranj« maročai*« in prodaje knjig, ter ga vsem rojakom toplo pri poro&ua.
Resnica
je da je največja nesreča v A-merika za človeki — bolezen. Ako je človek bolan neraore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? -
Kadar je človek l>ol»ii — more sc zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdrarlJ.
Zato roj ali i Slovonei kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
i? vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opiSete.
Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naSi rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor I
V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. a , , bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- f»0™» ozdravleiia. vila in zdaj sem popolnomu zdrav.
Toraj se Vam srčno zahvalim zatova °ZQra\ Ijena. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Maik Strah, ^
69 Arimont St. Massillon, O.
Walnut Lake, Ark. Maik Guštin; Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek,
Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton Stamfel.
Prof. Oollias jaiMLoi za popolno ozdravljenje vseli l>olestis
Kialior bolesti na plučah, prsih, želodcu, ere-vak, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollins je jedinf kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
Spalske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof- Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
I IO W. 34th St., NEW YORK.
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne.
Jugoslovanska
Xnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, iVIUNNESOTA.

URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BEOZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON QERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich.
Blagajnik: IVAN GOVŽE. P. O. Box 106, Ely, Mina.
NADZORNIKE:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Min«.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa.
JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.

— -------T MUlIT '
Dopisi naj se blagovolijo poSiljati na L tajnika: Gee. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in n »bemem drugem.
Denarne pošiljatve naj ae pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in pe »vojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Aretovan je bil Martin Judež, post-t nik iz Nove gore pri Krškem. Judež je v kranjskem policijskem listu iz leta liHil zaradi hudodelstva tatvine zasledovan in je takrat pobegnil v Ameriko. Ko se je pred kratkim vrni! nazaj, je baje pri sodišču deponiral 1200 Iv, da so ga izpustili na proste noge. Mož je bil pa to priliko porabil v to, da je začel vpljivati na priče. Ko je pa za to izvedelo orožni-Atvo, «ra je aretovalo. Pri napovedbi aretovanja je Judež takoj pobeguil in je tako tekel, da sta morala iti za njim dva topničarja s konjema, da sta jela in potem izročila orožnika, ra sodišču v Rudolfovo.
ga Oddali
gozdu med Ušivico ;tarjevo ženo Jožefo
Surov delavec. V Logatcu je mi-noli teden pri nekem gospodarju kosilo travo več najetih delavcev. Med njimi je bil tudi Aniom Mrzel iz Moravč, ki se rad prepira. Tudi med ko-s. i je bil prepir. Ko ga hoče eden pomiriti, udari ga Mrzel z koso po glavi da mu je odsekal uho. Ko je hotel drugič zamahniti, priskočili so drugi delavci, ki so ga prijeli in izročili orožnikom, ti pa okrajnemu sodišču v Logatcu.
Mrtvo so našli in Podljnhnom ce Gut man iz Toplic.
Uboj. .Fantje so na Hrušici napadli minerja Franc Guggenbergerja in Petra Braša. Guggenberger je dobil tak udarce po glavi, da je umrl. Aretirana sta dejanja sumljiva delavca Franc Susteršie in Matija Pucelj.
Prijatelj živali. Posestnik Lišina v Dragi pri Škofji Loki je te dni na prav poseben način izkazal svojo surovost. Ker >e mu je bil konj splašil in mu ušel, ga je Lešina — kaznoval. Privezal je konja krepko na jasli, tako da je na njih visel, potem pa z "dri-teljem" tolkel po njem, kar se je dalo, tolkel toliko časa, da je konja ubil. Ko je konj mrtev ležal na tleh. se je pa začel Lešina jeziti, češ, zakaj mu ni nihče branil. Take živalsko surove ljudi bi se moralo eksemplarično kaznovati.
Na Kregarjevem pri Kamniku je 3.
avgusta popoln d ne treščilo v hišo Fr. Krbarja, kteremu je poleg hiše zgorelo tudi gos|V)darsko poslopje, mnogo žita. sena in slanine ter vse pohištvo in poleg tega še 500 K v gotovini. Zavarovan je bil za 1000 K. Sosedu M. Kregarju je zgorela pa samo hiša, drugo so ubranili. Zavarovan je za 1400 K.
Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: Pred 14 dnevi je bil pri nas požar, ki je grozil narediti veliko škode, mo-iroče celo — upepeliti celo Šmartno. Gorelo je že v tretjič v najbolj nevarnem kraju v sredini Smartna. Pogorel je hlev in drvarnica, od kterih so bila druga j>oslopja oddaljena koma.i en meter. Le vrli požarni hrambi pod energičnim vodstvom gosp. načelnika Ivana Robavsa imamo se zahvaliti, da se je požar v najnevarnejšem trenotke omejil na goreči predmet.
KOROŠKE NOVICE.
Prijazne želje koroških nemškutar
jev. V Itožekn so dne 31. julija odkril spomenik, kterega je občina postavila med cerkvijo in sodnijo bivšemu županu Zimeku. Spomenik je podoben navadnemu nagrobnemu k a menu. Stal je tam odkrit že nad me sec dni. Pri slavnostnem komerzu je imel znani slovenožerec nemškutar dr I^emi oh "eine ziindende Rede". Ob tej priliki je ta 1 juti sovražnik Slo vencev dvignil svoj kozarec in napil naprednim Slovencem in jih pozival,
da naj v svojo lastno korkit vedno nastopajo skupno s koroškimi Nemci in naj imajo »»prta ušesa itapram 'tu jim hujskačem.'
Državno žrebčarijo v Osojah bodo
pustili. Dne 4. avgusta so javno proti otovi plači prodali 14 kobil posestnikom, kteri se zamorejo izkazati, da se pečajo s konjerejo. Kobile so nori-skega plemena. — Nad Osojami imajo 11a planini poseben hlev in paše za >.rebce. Vse bode opuščeno. Pravijo, da nič r.e nese!
Osoje. Grob poljskega kralja Bole-slava prihajajo vsako poletje obiskat plemenite osobe s Poljskega. Te dni je neka visoka družina iz Krakovega dolgo nemo ostala ob grobu. Kakor znano, je dala mestna občina lvovska rrob popraviti ter je poslala tedaj tudi lep nagr«bni venec in krasen BO-indc svežih rož.
V Kozjem je te dni plapolala bela
'.astava raz sodišče, znamenje, da ni bilo v zaporih nobenega jetnika.
Strela je udarila v gospodarsko poslopje vdove Dernovšek. Poelopje je
[Hjgorelo.
Pogreb eno leto po smrti. Dne 12.
julija 1903 se je neki ogljar v B#horju nad St. Vidom nekaj sporekel s svo jim sinom Francetom Ajdinek. Užaljeni sin je zapubtil dom in ni se vrnil več. Dne 29. julija 1904 je našel go zdni paznik Bohorč nekoliko njegevih kosti, en škorn z nogo, klobuk, loba n jo in nekaj reber kakih 500 korakov od očetove hiše v prepadu, kamor je ponesrečenca vrgla najbrže njegjva večletna bolezen — božjast. Te os'alike so položili dne 2. avgusta k počitku na pokopališče ▼ St. Vidu »a Planini — Sv. zakramente je rajni prejel nekaj dnij pred svojim ponesročenjcT«.
Zlato poroko sta pri Sv. Neži ob Ve-likovcu obhajala zakonska Jakob in Magdalena Pipan. Za primarne slav-nost je poskrbel Papič in več lelovi ščarjev.
Razno. Coenr je podaril požarni hrambi na Muti 200 K. — Obelil se je dne 22. julija v gozdu nad Beljakom neki Jos. Janah zaradi n.'O'. lrav-Ijive bolezni. — V Porečah, obč. S\ Štefan ob Žili je dne 25. julija v gospodarskem poslopju Val. Haberla iz neznanega vzroka nastal p(»/.ar, ki je vpepelil tudi hišo. Škode je 4000 K. — Umrl je pri Dev. Mar. na Z li s. Al. Moertl, ki je bil tam nad 40 1* župan in zelo priljubljen. — Pri železnici Sinčaves-Železna kapla vozita od avgusta vsak dan dva vlaka več. S tem se je dosegla ugodnejša zvez«.
RAZNOTEROSTI.
Tolstoj o Čehovu. Tolstoj je rekel o svojem nedavno umrlem prijatelju Čehovu: Nisem o Čehovu do-sedaj ničesar pisal ne govoril, ker smatram to za nepotrebno demonstracijo. Iz istega vzroka sem svoječasno odb' Tur-genjevo povabilo k slavnostim na čast Puškinu. Ako pa koga zanima moje mnenje o Čehovu, evo ga: Čeliov je bil umetnik brez primera, ki ga razume ne le vsak Rus, temuč vsak človek. On je naj redkejši pisatelj, kar jih je sploh svet kdaj videl. Ustvaril je popolnoma nove oblike, kakršnih nisem nikjer našel. Čehova smrt je za nas velika izguba, tem večja, ker ž njim nismo izgubili samo brezpiimer <ega umetnika, temveč tudi navdršenega, iskrenega in poštenega človek*.
Položaj na Ruskem. Urednik "Je-dinstva", g. Stražišič, je imel razgovor s Čerep-Špiridoviče-n, predsednikom ruskega "Slav. obšte^va". Glede Plehveja je rekel, da ni bil tiran, temveč strog človek, a najstrožji proti sebi v izpolnjevanju dolžnosti; zavzet je bil za kulturoi nnapreU-k, car in Rusija sta mu bi^a vse. O narodnostnih razmerah je razlagal obširn ter rekel, da Rusija podpira sam »stalni razvoj Fincev s tem. da dela proti švedski iredenti. Proti radfk: agitaciji poljske inteligence se mor?. Rusija braniti; armenski odličujaki širijo idejo o armenskem cesarstvu, česar pa Rusija nikoli ne dovoli. G ozodejstev v Kišenevu niso povzročili Rusi, ker je prebivalstvo armensko. Kn;oliki na Ruskem uživajo pf.polno enakopravnost. tudi on sam je katol'k. Centralni parlament v Rusiji bi bil vs'c-1 raznovrstnih narodnosti centralni Babilon. Rusko ustavno življenje se bode razvilo tudi brez centralnega parlamenta, ker ima temelj v občinski avt rnomiji. a v gubernijali se avtonomen še raz-Nadalje sta govorila o številni premoči Slovanov "n o vojni na Iztoku.
Pri taki vročini ne. Pri sodišču v Kostnicah je bila te dni obravnava proti neki pogumni kmetici. Neka priča je morala opisati domače razme re pri kmetu. Priča je zaključila svojo izpoved: "Sploh je znano, da ona nosi hlače." — "Ali je to res?" je vprašal sodnik. — "Pri taki vročini pa že ne!" je odvrnila odločno obdolženka.
Nesreča z avtomobilom V Monako vem so zaprli francoskega grofa La roeheja. ker je z a . tomobdem povozil neko delavko, a se za povoženo ni nič brigal. V Gmnndcnu pe je pivovarnar Herzfeld povozil nekega Messlingerja ter mu zdrobil popolnoma glsvo.
Poneverjen cerkveni denar Pred par tedni je nmr! v Budnješti ugledni rimsko-katoliški žipn;k Bella Totfal-lussy. Sedaj se je dogna'o, da manj kajo velik«1 svote cerkve legi denarja. Mestna uprava je zapečatila /.upniko vo zapuščino.
Zgorela je slovaška vas Zargec v
trenčinski župniji. Od 0G niš sta ostali le dve.
Grof Pueckler, pruski m^jor iz\ službe m nestrpni antisen it, je obsojen zaradi nečistosti in zlorabe uradne oblasti na G meseeev ječe.
Pogorela je poj»oltioma vas Glev nik na Sev. Ogrskem.
Vojaški begun Julij Mešiček se je na Dunaju sam javil policiii, da je 27 julija v Celju pobegnil od 17. polka
Mrlič zgorel. V Trstu je nenadoma umrl od kapi zadet kavamar Ortis, ko je ravno nameraval odpraviti iz kavarne nekega pijanega gosta. Mrtveca co prenesli na njegovo stanovanje. Drugi dan se je naenkra', vnel mrtvaški oder in s . gasil": p> dveur-nem gašenju komaj pogasi'i ogenj. Mrtvec je skoro docela zgorel.
Umrl je v Trstu rovinjski odvetnik dr. Basilisco, eden izmed kolovodij istrskih Italijanov.
0WI0NE AHSTRIAGA LINE
vozi direktno
iz New Yorka do TRSTA ali REKE,
Kretftnje pr mikoT.
V New York 99 deepeli:
Barbarossa 17. avgusta iz Bremena z
1369 potniki. Mongolian 17. avgusta iz Glasgow a z 101 pot.
Oceanic 17. avgusta iz Liverpoola z
1437 potniki. Aurania 17. avgusta iz Liverpoola.
Dospeti imajo:
Armenian iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. Bordeau iz Havre. Le Lorraine iz Havre Lueania iz Liverpoola. New York iz Southanmptona. Astoria iz Glasgowa. Fried rich der Grosse iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena.
Odpluli so:
La Touraine 13. avgusta v Havre. Hamburg 18. avgnsta v Hamburg.
Odpluli bodo:
Cedric 19. avgusta v Liverpool. Phoenicia 20. avgusta v Hamburg. Germanic 20. avgusta v Southampton. Finland 20. avgusta v Antwespen. Etruria. 20. avgusta v Glasgow. Columbia 20. avgusta v Liverpool. Kronprinz Wilhelm 23. avgusta v Bremen.
Aurania 23. avgusta v Liverpool. Statendam 23. avgusta v Rotterdam. Oceanic 24. avgusta v Liverpool. Bluecher 25. avgusta v Hamburg. La Lorraine 25. avgusta v Havre. Barbarossa 25. avgusta v Bremen. Mongolian 25. avgusta v Glasgow. Arabic 26. avgusta v Liverpool. Lueania 27. avgusta v Liverpool. Lueania 27. avgusta v Liverpool. Princess Irene 27. avgusta v Genovo. Vaderland 27. avgusta v Antwerpen. Astoria 27. avgusta v Glasgow. New York 27. avgusta v Southampton.
Pretoria 27. avgnsta v Hamburg.
tt
s parnik i
Frieda", "Gerty" in "Gialia",
K. UBS.
Za 1®0 krem avstr. veljave treha je dati	in k tem« fte IB eentev u
peštaalao, ker mera hiti denarna peli Ijatev registrira**.
kteri so napravljeni navlašč za potnik® medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM.
Vse potrebščine so emislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne idofenwti za potnike.
Vo«nji listki po najnižji ceni.
Obrnite se na zastopnike te družbe, ali
G. B. Richard & Co.,
generalni agentje,
31 Broadway, New York:.
CUNARD LINE
F»ARINI1CI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO 18 NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOY TRETJEGA RAZREDA.
odpljuje iz New Yorka dne 30. avg. 1904.
odpljuje iz New Yorka dne 13. sept.. 1904.
odpljuje iz New Yorka dne 27. septembra 1904.
ULTONIA, SLA TOMA in PAN N ON IA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadwa* New York.	126 State St.. Boston.
67 Dearborn St., Chicago.

£J

Frank Sakser^
109 Greenwich Street, New York
PRIMORSKE NOVICE.
Iz Trsta. Novo poslopje tižaškrga državnega naraestništva so v noči 2. avgusta namazali na jedni si'■sni z barvami italijanske trobojniee. — V Trstu bodo pričeli z delom v pristani 5eu že prihodnji teden, ker je kenzor-eij že vse potrebno pripravil. — V Trstu sta 3. t. .n. nastopila koi priči v bombni zadevi bančni uradnik Ma-rius Prešel in inžener mestnegi stav-binskega urada Peter Barbieh Po zaslišanju so ju pridržali v zapowi, ker st t na sumu, da sta povedala neresnična dejstva. Sedaj sede v zaporu že trije udje društvenega voJstva.
BALKANSKE NOVICE.
Carigrad. Turška vlada je pisala poslanikom ter jih prosi'**, nai priporočijo konzulom v aMeedoniji, da ne gredo iz vasi brez vejaški*r:« spremstva, ker Bolgariji nameravav'1 enega konzula odvesti. Turška rlada ookla nja vsako odgovornost za varr.^t k.>n konzulov, ako se ne ugodi njeni želji.
Belgrad. Ministerstki predsednik Gruie odide baje po sklicanju akupšči-neza poslanika v ePtrogrnd, miaister-sko predsedstvo pa prev»roe Pasič.
Afera Mirbach. "Leipziger Tag-blatt" poroča, da je baron MtHmeh obetal knjeginji Wittgensteinski, biv-nevesti princa Friderika da ji izpo-sluje dostojanstvo princezinje, ee se izjavi, da ne bode nikoli terjala od njega računov o prinčevem premoženju z mateme strani.
Gozdni požari. Iz Dessau a se poroča, da je zgorelo tamkaj v okraj i Zie-seritz 3000 oralov gozda.
Pogorelcev v Winterbergn (okraj Prahatice) je podelil fesar iz lastnega imetja 4000 kron podpore.
Potres,. V Komarnem na Ogrskem je bil včeraj ob jednajstih dopoludne l>ot res, ki pa ni pouzročil nikake škode.
Japonski vojaški čevlji. Japonski vojaki se niso mogli i ikakor privaditi predpisane čevlje po evropski modi. Tako se je videlo v bitki pri Jalu cele japonske polke korakati bose brez čevljev, dočim so nosili čevlje zvezane na hrbtu. Tako bo po vojski Mandžurija pokrita ne samo s trupli, ampak tudi s čevlji brez gospodarjev. Čudno je, da japonska vojna uprava, ki je ta nedostatek že opazila pred 10 leti v kitajsko-japonski vojni, ni odpravila in da ima še v armadi evropske čevlje. Seveda ponos japonskega vladarja ne trpi, da bi njegovi vojaki korakali bosi v vojsko, dasi noge japonskih vojakov radi te naredbe trpe. drndan.kflpreteku5r r.UU.TVirig-zha

USTANOVLJENO LETA 1893.
a
USTANOVLJENO LETA 1893


e
DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro do« movlno, Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem ir Hrvatom dom h in ni čuti glasu o nepravilnosti I Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slab« pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem lOO kron za $20.55
in 1J5 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
n A nAnnAn\ir? I ICTI/C prodajam po izvirnih eenali in potnikom koli-r AKUDKIJIJpI ti LIo 1 IVE kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
------------ Mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefon« in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five G®r*iandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 3« centov i m prihrani dolarje« To je zeI6 važnol
Z veležtovanjem


lOQ GREENWICH ST.,
NEW YORK, IV. V.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 iu se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača m mnogokrat prevara.
Teteforu 3795 Cortlandt
Telefona 3795 Cortlandt
Luteraoci.
Hi*ioriJ«m rt
Spfcal
(Konec.)
"Ali sta ga vjela v past nastavljeno?" vpraša Ženska, ko se ozre v zvezanega Knaflja na tleh. "Ali me poznaš, vjetnikV
Knafelj ne odgovori besede. Med tem pa še priteče možiček, ženskin tovariš. V zanižljiv smeh se mu skrwizi obraz, ko spozna vjemika poleg sebe na tleh.
"Storita, kar sta se namenila. Jaz vaju ne prosim niti milosti niti odlašanja", pravi potem Knafelj ter se ozre v tornun pod seboj, kakor da bi hotel reči: Dobro vem, čemu ste me pripeljali na to mesto!
"Toraj niti dobre besede nimaš za svojo zapovedalko? Vedi, da je tvoje življenje v mojej roki!"
Odgovoril ni Knafelj tem besedam. Le skriva je se je pomikal ob bregu navzdol proti tomnnu.
Opazil je poslednje mdečebradasti mož, naš znanec Naglic, in jeza mu šine v glavo.
"Ne bodeš uhajal, ti pasjedlakec. m nas pred svetom smešil!"
Pri tej priči pa plane h Knaflju ter ga sune po strmem bregu — v globoki tomun.
"Ti si prenagle jeze. Moja sodba še ni bila končana in bi tudi ne bila tako resna", vzklikne nato Katarina otobe. In ko se nagne potem nad to-mun izginol je že bil Knafelj v valovih deroče Bistrice.
..S t oprav	popoludne so našli
ribici na pesku ob Bistriškem bregu kake pol ure od Šmarice utopljenca
Ker pa ni hotel nihče krivoverskega orlica i>od streho vzeti, položili so ga v nekem praznem hlevu na mrtvaški oder, in ljudje so ga hiteli gledat od blizu in daleč.
To priložnost je porabila gosposka in poslala svoje skrivne biriče v Šma-neo; kajti dobro je vedela, da pride tu najlažje krivoverskim ščuvaleem na sled, ki bodo hodili kropit svojega mrtvega somišljenika.
Tn v resnici že prvo noc ukradejo krivo vere i Knafljevo truplo v Šmarici ter je odneso skrivajo v Podgorje, kjer je pokopljejo na svojem pokopališči.
Pri tej priliki zasači gosposka i glasovi to pridigarico Stobejko in ube-glega pisarja Nagliča, Oogalo pa je rešila njegova nenavadna telesna
moč.
♦ » *
S Knafljevo smrtjo je bil končan krivo verski boj na Gorenjskem, ki je trajal več kot šestdeset let.
Posebno ko so zvedeli prijatelji no-voverstva, da si je prerezala Stobejka v ječi žile na rokah in kmalu potem umrla, polastil se jih je nekakov obup.
Sicpr je še bilo pogostoma čuti o Oogali, ki se je bil po teh dogodbah na Gorenjsko vrnol ter je imel baje pri Brdskem grajščaku, baronu Pavlu, poleg Kranja varno zavetje, a krivo-verstvo je pojemalo od iste dobe.
Največje zasluge za to pridobil si je nedvomno ljubljanski škof Hren ki je s pomočjo deželne gosposke energično postopal proti luteranstvu.
Le priprosti črevljarček Kriškar, ki je igral veliko ulogo v našej povesti, ni mogel preživeti žalostne osode svojega mojstra v domovini. Odšel je na Nemško, kamor je že bil prej s Knafljem namenjen, in ta se ni vrnol več v svojo domovino. _ Nekdanja mekinjska opatica Lavra Koron in i pa je živela po obsodbi celo zapuščena ter umrla v tržaškem samostanu "Klarissinaric" v začetku se-majstega veka.
svoje krivo verske prijatelje KSp" je j edini kovač Gogala. Ko je videl, da mu je uničen zadnji v njegovem delovanji in ni bilo tudi iz Nemškeira nobene pomoči več, popustil je nehvnTežno luteransko apo. tolstvo ter posi il vnovič navaden kovač.
Tako se je bil zopet povrnol blaženi mir v ubogo deželo, in od tedaj do današnjega dne ni na Slovenskem ni-kdo več kalil katoliške vere!
Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV
svetovni, prenovi,jtjni
tt
SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
KEUM ATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd.
In razne renmatlčne hdprilike.
S A no 1 2Bet. In 50ct. v TMh Mrak
F. Ak Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Ustava na Ruskem T Iz Petrograda
poročajo listi, da kroži tamkaj že nekaj dni neka brošura, sestavljena od nekega Tihomirova. Brošura obsega načrt za neko vrst ustave, ki naj bi jo uvedli v Rusiji. To brošuro so smeli prodajati celo po ulicah in prišla je tudi carju v roke, kterega da je vspod-budila, da se je posvetoval o stvari z odličnimi voditelji dvorske stranke. Iz teh razgovorov da je bilo razvidno da se car jako interesira za nasvete v onej brošuri.
Mladenič z dvema srcema. Dve srci
in dve rebri več ko drugi ljudje ima 231etni Giuseppe de Maggio iz Lecce v Italiji. Zdravniki so pri preiskavi opazili, da ležita srci vsako v jedni polovici prs, in sicer je desno zdravo, ievo pa boleha. Neki amerikanski mih zej mu je obljubil 32,000 mark, ako mu zapusti po svoji smrti svoje truklc Polovico vsote dobi izplačane takoj, drugo polovico pa po 45 letu.
Jezdeci na volih. Najbolj čudne jezdece ima generalni governer Gallieni na zahodni obali Madagaskarja. Med tem, ko francoske čete udušuiejo vpo-re, v porablja guverner domačine kot j)olicaje v oddaljenih krajih. Na zahodni madagaskarski meji žive Šakalovi. Ti so vstanovili pod poveljstvom nekega francoskega častnika na volih .iezdeSo četo. Jezdeci so oboroženi s ulicami in puškami. Voli niso nit; boječi niti počasni ter napravljajo s svojimi rogovi med jezdeci na konjih mnogo škode.
Nova tovarna za torpede. Več italijanskih kapitalistov namerava ustanoviti veliko novo tovarno za torpede na otoku Elbi po uzorcu znane reške tovarne. Vlada baje podpira to podjetje, ker bi se hotela emancipirati od reške tovarne.
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po maj bolj sem navodilu it \ najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti ▼ Evropi in Ameriki ter fx fi-aejra. narameca vina. Kdor boleha oa želodcu ali prebavnih or ranih, naj trm pije redno.
Poiilja se v zabojih po i ©d en tueat ' IS steklenic) na vse kraje zapadnik držav Sev. Amerike.
T ebilna naročila m »riperoS«
JOSIP RUSS,
432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Jlovencem in Hrvatom, da imam jvoj lepo urejeni
SALOON,
*98 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo.
F obilen obisk ae priporoča: ;31do>	loto Pubafc
Jacoo Sto:r^lc!bL,
89 E. Madison. Street, - _Chicago, IU.
Slika predstavlja srebrno uro za gospode. Size Screw B navijak	tir
Cena uram:	** s ■" *"
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna nra......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn; ~ira......
z dvema pokrovima $13.00
Ako ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-	s*
field" jamčene 20 let:	MSI
16 Size 7 kamnov £15.00	/j, 16 " 15 $18.00
is " 7 " $14.00 IrTi^^^rr,
18 " 15 " $17.0(1 6 Size ura za daru?	V^t 'ŽM^j&u
5 kamnov........$14.00 V?
Opomba: Vse ure sr. nijtWjle delo Elgin in Waltham ter jamCenc	J
glede kakovosti.	^-J^r • ; •
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Sionicli,
89 E Madison Street, CHICAGO, IL1-*
t-elefea kadar docpei aa kako postajo v Few York ne veš kako priti k Fx. Sakabuju. Pokliči številko 3795 Cortland in foreri sloremako.
Cempapie Generale Transatiantiqu&.
Francoska parobrodna družba
3IREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-8VIC8-INN33RUK LJUBLJANA
POŽTNl FARNIKI SO I
u dn fljtkt.____________..... 11.000 ton, ij.oor. kosjikth ad
,,La Lorraine", La Savoie", La Tonraine1', , L'Aquitame", La Bretagne
1 »i »i--------------------ia.000
1 ,1 u ......»•....*.*.•	10.000
, „ ,, .................	10.000
........................................................8.000
,,La Champagne"_____________________________________8.000
,,La Gaacogae",______......................... 8.000
*5.oor. »5-OOb iz. 000 16.000 ^jooa 5.00c S.000
Nil je podpisana priporočam potujoflfai Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
. - NEW YORK . .
▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen posefc se priporoča
FR1DA V0N KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
fftT" Farniki odpljajeje od sedaj naprej vedno ob getrtkib ob se
ari dopoludne.
Fsrniki odpljujejo ls pristanift&a ttr 43 North River, ob Morton

-3 6-
•La Touraine *La Lorraine
La Bretagne •La S&veie •La Touraine
18. aug. 1904. 25. aug. 1904
1. sept. 1904. 8. sept. 1904. 15. sept. 1904
*La Lorraine
La Bretagne *La Ssvaie r La Touraine *La Lorraine
22. sept. 1904. 29. sept. 1904. C. oktobra 1904 13. okt. 1904.
20. okt. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
filtru igtleijt: H BKOAO'AAV, H&V/ VOEM.
Holland-America Line
(HOLIjAND-A 31 ERfŠKA fRTA) vozi kraljevo nizczamsko in j ašto Zjotirnjerjii držav
med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preke Boulogne sar-Mer.
Oenjenlm da so
rojake
Baenanjam,
HARMONIKE,
ktere jas isdelqjem, v Washingto an patentirane aa Ameriko. Dele je izvrstno in solidno. Cene se zelo aiake In sem prepridan, da bode odlemalei sedoveljni Ka)topie|e se pripocods
John Golob. MS Ml« 84m JolWt BL
Naravna kalifornijska vina aa pradaj.
Dobro črse i* bele vi m« ed 35 d« 46 c«ntsv salona; star« bel« ali črmo rine S0 oestev rslona. Rets-limjr 65 ct_ salona. Kd*r kupi aaasj kakor salom visa, aaora dati $S.OO za po« odo.
»rožnik o4 $2.25 de $2.75 r> lesa, elivevies po $3.00 saiosa. Pri rečjem Karočilu dasa popuat.
S apostovanjeat
ŠTEFAN JAKSHE,
P. O. Box 77, Crockett. California Centra Coota Co.
Math. Grill,
1548 St. Clair- St.,
Cleveland, Ohio.
Priporočam rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači arožnik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posoao zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Rojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem
IZVRSTEN BRINJEVEC,
kakorŠnega ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo.
I3P Naročilom je priložiti denar.
NOORDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STATEKDAM, parnik z dvojnin vijakom, 10,500 too,
ROTTERDAM, parnik z dvojaii.
vijakom, 830».' ton.
Najceneja vožnja do ali od vseb krajev južae Avstrija
Rads cene tjlej ns }»os«ib<!; ohii.vljeniii list<aaiL
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.
DUNAJ, I. Kolowratring 10. TKST, Št 7 Prosta Ir.ka
IN O MOST, 3 Rudolfstraxse BRNO. n Krona
1' a r n i k 1 o d p 1 j n j o j o la ROTTERDAM A vsak Četrtek in iz NEW YORK A vsako srafc
■ ■i *	ob 10 uri zjutraj	- - ■ .— •
HOLLAND-AMERICA LINE,
Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHK AGO, If »

^ T
iT IS?*
Hranilnih ulog je:
18,147.8Sa kron 60 vin.

Kje je najbolj varno O naložen denar^ :::: l

J0L J*	M A ML
(Pn-koinorska parobrodna družba ,,liudeta z>czdakti
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki rrusd
New Yorkom ia Antwerpenom, ^ * # # * # Pfailadelobiic m km^erptn^
Rezervnega zaklada je:
011,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
J© največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod
te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jili obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti spet obresti neso. Rentni davek za vlagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kteri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti jjobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica PUPILfARNO varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate na nas. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA vam ne obeta zlatih gradov v zraku, ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos v jeseni preseli se Mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno oovo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Zjedinjenifa državah je že več
109 Greenwich St., NEW YORK.
let naš rojak gosp.
Pr^inLr	Lr	1778 Saint Clair St.
rrdnK oclK^er, Cleveland, o.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki i
$0ERLAN0 dva v*jakaa«78« ton. ££LA"iS............1190.5 ton.
KRGONLAKD.......... 12760 toa
FINLAND. .......... 12760 ton.
Pri cenah za medlcrnvje so vpoštete vse potrebščin©, dobrfc -rana, najboljša postrežba.
Pot <Vz Ant\vi rjK-n j« jerinu najkrajših in nnjprijetnej&h za. -otnikc iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Priinorje Irvatsko, l>alnu»cijo in tirupe delo Avstrije.
Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. ur, lopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Jz PHIL A DBLPHIJE vsako drugo sredo od ]>oinola ob vznožju NVasbiugton
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov a« =e obrniti na:
Office, 9 Broadway, New Yotk City.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS. 21 Poet Street, SAN FRANCIS CO. — ali na njena laatoimika.

t* -'4; aft.:; -m -"