294. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 22. decembra.
XVII. leto, 1884.
Ithaja vsak dan »veier, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t rij sk o-ofco rak e dežele za vse leto 15 pld., 7.« pol leta 8 gld., ga Četrt leta 4 gld., s* Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vne leto 13 gld., za Ct;trt leta 3        30 kr-i ZR Jeden mesec 1 <ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa «e po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnini znana. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., oe se oznanilo j eden k rat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolž frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i st v o jo v Ljubljani v Fraua Kolumna hifti, „Oledaliflka Btolba". Upravu i »t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v»e administrativno ntv.in.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
za vse leto........ 13 gld. — kr.
„  pol leta........ 6   „   50 „
,  četrt leta .   . ..... 3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za VBe leto........ 15 gld. — kr.
i» Pol leta........ 8   „   — „
„ četrt leta........ 4   „   — „
„ jeden mesec....... I   „   40 „
Upravništvo ,,Slov, Naroda4',
V  Ljubljani 22. decembra
Sedaj, ko imamo pred seboj le še nekoliko dnij nič posebno veselega, tekočega leta, ko bode vsakdo, po svojih gmotnih silah preudarjal, kake liste bi si za novo leto naročil, zdi se nam umestno iepregovoriti v tej zadevi nekoliko besed.
Dolžnost veže vsacegu, ki se zaveda svoje narodnosti, komur je mari razvoj našega naroda in našega časnikarstva, da v prvej vrsti podpira in naroča narodna naša glasila. Pri velikem ■'-fevdu časnikov, ki dan danes izhajajo v Slovencih, ni nam skoro možno, tudi ni neobhodno potrebno, da bi navajali posamič list za listom in priporočali ga v naročbo, zlasti ker dobro znamo, da je pomen in važnost vsacega lista našim čitateljem poznat.
Vendar pa si usojamo, naših čitateljev pozornost posebno obračati na Celovški „Mir". Ta list priporočali smo leto za letom in lasku mo si, da mu je naše priporočilo bilo v prid, ker je marsikaterega rodoljuba napotilo, da je odposlal mali svoj prispevek preko Karavank.   Ne iz navade, ampak ker je
potreba tega lista vedno še jednako nujna, njega korist pa dan na dan večja in obširnejša — saj imamo le „Miruu in njega izvrstnemu voditelju gosp. Einspielerju pripisovati, da so se korotanski Slovenci predramili iz dolgega spunja ter toli ohrabrili, da so si letos na voliščih izbrali dva narodna poslanca — ponavljamo tudi letos svoje priporočilo iu vabimo in prosimo vse sorejake in prvoboritelje, da mej božičnimi prazniki, ko se bodo po cerkvah čitale besede: „Mir ljudem na zemlji!" še v svojem srci doslavijo: In „Miru slovenskim Korošcem! ter da, ka kor druga leta, v svojih krogih nabirajo podpore za izvrstni in prepotrebui list, iu jo odpošljejo kot pod-krepljenje našim koroškim bratom, ki so v hudem položaji in morajo v trdnem boji brauiti svoje po-stojauke. „Mir" je tako rekoč zavisen od naše podpore, kajti akoravno ima 7 Koroškej samej okolu 1600 naročnikov, bi vender brez naše pomoči ne mogel izhajati, vsaj ne brez izgube, ker mu ie cena samo 1 gld. na leto in že sama poštnina okolu 600 gld. na leto stane. Torej ne bodi nikomur žal 1 gld. za narodno stvar, ta vsota je rie/.tu.tna, a vender se ž njo morebiti pridobi jeden bojevnik več na polji narodne prosvete ter pospeši napredek našega življa v starodavnej deželi, v katerej .očetje bo naši bIo-veli, ki ima zdaj komaj še prostor za nas".
Razen „Miru" pa je še več slovenskih listov, ki so bolj lokalnega pomena, ki pa branijo naše postojanke ob mejah, posebno na Štajerskem in na Primorskem. Ti listi so sicer gmotno večinoma dobro podstavljeni, vender treba skrbeti, da se čim dalje bolj razširijo in si pridobe vedno več čitateljev, s čitatelji pa več upliva in več važnosti. Naj se jim torej dosedanja podpora nakloni tudi v bodoče in, kjer le mogoče, še pomnoži.
V predstojećih vrstah imeli smo le politične liste v mislih. Izpregovoriti pa nam je nekoliko besed tudi o leposlovnih. Če namreč pogledamo na leposlovno berilo, osobito pri nežtiem spolu, vidimo, da se vse preveč sega po tujib, v prvi vrsti po nemških proizvodih, da se naročajo vsakovrstne spaka-drane izdaje, ki donašajo romane in povesti jako dvomljive vrednosti, proizvode, ki so pisani brez. vsakega okusa iu ki nemajo druzega smotrn, kakor
nositi nemško kulturo na v/hod in na jug, ali z drugimi besedami: izvabiti novce iz naših žepov in bogatiti kacega lakomnega knjigotržca v Lipskem, Berolinu ali pa v Hamburgu.
Razen prav redkih izjem, ni v nas skoro potrebe, da se neprestano sega po tujem leposlovnem blagu, kajti uavBtala iiam je lepa vrsta nadarjenih in izobraženih pisateljev, naša slovenska kn;iga in naši leposlovni listi so tako dobri in tako vrlo uredovan', da prav lahko pogrešamo prav veliko tistih del in izdaj, katere smo do sedaj z dragimi novci plačevali.
„Svoji k svojim!" bodi tudi glede leposlovnega berila našo gusljo! Naročajmo in čitajmo domače proizvode, ozirajmo se pa tudi na leposlovna polja pri naših bratih Hrvatih Srbih, Čehih in Rusih, katerih književnost se tako mogočno razvija, in je vrhu tega tako izvirna, da že sedaj skoro nadkri-Ijuje nemško V obče moramo se bolj zanimati za slovansko I teraluro, da ne bodemo podobni našim nemškutarjem, ki kakor noj tišče svojo glavo v svuj Ljubljanski „jargon" iu se trdovratno branijo slovenskega jezika. Njih severni bratje v Nemčiji 80 bolj praktični. Tamkaj je prav veliko oniikancev, ki 8e ru&ki uče, vsaka ve^ja trgovska hiša ima svojega ruskega korespondenia in ruski napisi neao redkeji, kakor slovenski v Ljubljani.
Če že šovinistični Nemci uvidevajo potrebo znanja vsaj jednega slovanskega jezika — ruščina je celo častnikom obligatna — ne treba menda nobenega dokazovanja, da se tudi mi moramo bolj zanimati in seznanjati s sorodnimi slovanskimi jeziki in njih književnostjo.
Završuje ta članek, opozarjamo še jedenkrat rodoljubkinje, da naj ne kupujejo preveč tujega blaga, temveč nuj podpirajo slovensko knjigo, slovenske „naše gore liste". To je njih rodoljubna dolžnost V tem oziru zvršil bi se hitro jako srečen preobrat, ko bi se za naše liste, leposlovno in glasbene proizvode, katerih nam izhaja lepo Število, pričela kol po rta ža, taka, kakor je za nemške izdelke. Kdor bi to reč prevzel, stekel bi si velike zasluge za naš narod, gotovo pa tudi dobiček za svoj žep.   Upajmo, da se nahaja kdo mej nami, ki
LISTEK.
A. Forchtgott-Tovačovsky.
Na Dunaj i 18. decembra.
V torek večer razodeval se je v sijajni dvorani „pri zlatem križi" punslavizem pevski, kakor jo bil teden poprej v drugi Dunajski dvorani Preširnov večer mil odsvit slovanske vzajemnosti literarne. Slavili Brno predsinočnjim spomin moža, kateremu bila je Blovanska narodna pesen življenje, življenje do smrti, v drugem pomenu tudi življenje po smrti. Narodne pesni slovanske so k njemu prišle kot sirote, polne dobrega in lepega, a brez obleke, brez vzgoje — brez harmonije. On pa jih je ugladil, sijajno opravil, usposobil za umetniška tla, barmoni-zoval jih je! In kakor raztresene sestre je narodne pesmi slovanske seznanjal drugo z drugo, delal iz njih kitice in venčke, in tako nam serce igra, ko se ▼ najlepši harmoniji vrstijo mimo našega čula prekrasne naše narodne pesni. Arnošt Fdrchtgott (Bohaboj)-TovačovB ky ima neumrlih zaslug za harmonizacijo slovanskih narodnih peBni. Ta mesec je deset let, kar je umrl. Kdo naj bi se ga večkrat mogel  Bpominati,  kakor  „Slovansko pevsko
društvo na Dunaj iu, kateremu je bil pričetnik, voditelj, kateremu je še sedaj ponos, cvet v društveni zgodovini, kar tudi ostane, dokler bode društvo zapisano v knjigi življenja ! Ukrenilo je torej, da se s posebnim večerom počasti v tem meseci spomin TovačovBkega. On je vse narodne slovanske pesni, vso slovansko glasbo, pridi od koder koli, jednako 1'ubil vsaka slovanska pesen bila mu je vseslovanska, vsak slovanski pevec pCj vsako slovansko pesen, ker je naša, vsak slovanski pevec bodi fclan nSlovanskega pevskega društva": tako je mislil Forchtgott, tako je delal. In v tem duhu navstal je tudi predsinočnji večer, njemu posvečeni. Tudi je njegova pesen, njegova harmonija vladala te ure. Zvršilo se je vse posebno dostojno. Slavnostno berilo je čital Tovačovskega prijatelj, sam skladatelj, poznat tudi že v Slovencih po svojih kompozicijah, g. Konstantin Jahoda-Krtin-8ky. Prijazni gospod nam je dovolil, da s predavanja njegovega, slavnostno sestavljenega, posnemamo in priobčujemo naslednje črtice, gotovo zanimljive, o slavnem Forchtgottu:
Porodil se je v 28. dan decembra meseca 1825. leta v Tovačovem na Moravskem, sin tamošnjega učitelja. Že dete kazal je veliko veselje za glasbo in petje, dobro glavo in prijeten glas. Oče
je uvidel to, dal mu redovitega nauka v petji in klavirji, preskrbe I mu tudi gosli. Najbolje pa je dečko ljubil orgije. Komaj se je bil seznanil s klavirjem, že je poskušal na orgije, brez dovoljenja očetovega, na jezo vaškega duhovnika. Osem let imejoč smel pc je že brez strahu pri maši orgijati in leto pozneje je namestu očeta opravljal vse orgijanje. V letih 1837—49 učil se je pridno v Olo-muci, kjer je tudi dovršil dva letnika pravnih naukov. A ves to čas bil je tudi odličen pevec in orgljar, tovariše je uril in učil v petji, ustanovil malo pevsko društvo, kateremu je tudi sam har-monizoval narodne pesni. Vse slavnosti gimnazijske je v pevskem oziru vodil Forchtgott. Gojil pa je zlasti narodno pesen, ta prepregala mu je dušo črez in črez. ta mu je bila vse in čudo torej ni, dn je prva njegova skladba: „Pffjde jaro" tako dobro zadela narodno-slovansko struno, da je hipoma osvojila si vsa srca, da je sama postala narodna pesen, priljubljena v vseh Slovanih.
Pozneje bil je Forchtgott voditelj moškega pevskega zbora Olomuškega in tudi sedaj mu je bila narodna pesem v posebni časti. Jugoslovansko narodno pesen spoznal jo po Franu Ševčiku in žo leta 1847. v 5. dan septembra meseca so jo peli na koncertu v Kromeriži.
bi imel tol ko podjetnega duba, pa odpravi kvarni ta nedostatek.
Politični razgled.
>\ o t r a ii j C <l exc I e.
V Ljubljani 22. decembra.
Upravnu AOflišće je zavrglo pritožbo Duhovska občine na Češkem proti ustanovi češko Ijud-Bke šole. Poročevalec je navajal, da je 25 starišev, kateri imajo 52 za šolo godnih otrok, prosilo za javni pouk v češčini. Da so uradna poizvedovanja pokaza!«, da je leta 1883/84 privatno šolo „Matice školske" obiskovalo 338 otrok ter da pride za pet let nazaj povprek 121 za šoio godnih čeških otrok. Zastopnik občine je pa navajal, da ni nobenih pravih izkazov povprečnega števila Čeških otrok za zadn|ih pet let, da češko prebivalstvo v Duhu vem ni stalno, ampak so samo delavci pri ruduiku, katerih število se pa hitro menja. Posebno poslednji čas se hitro manjša število češkega prebivalstva, ker je vedno manj dela pri rudnikih. Zastopnik na-učnega in i niste is t v d je dokazoval, da je potreba Češke šole taktično dokazana Sod šče jO nazadnje se izreklo, da pritožba občine ni dovolj utemeljeua.
Vi.d.. je izdala posebno uuredbo, s katero ustavlja porote za sodnijsko okrožje Dunajskega Novega nii sta. Ko se zopet sni le državni zbor, bode Se vlada obrnila nanj, d* pntnli tej nje.iej naredbi.
OKOMka vlada je prepovedala rusinskomu listu „Slovou uhod na Ogersko, češ da razširja pau-alavistične ideje mej ogerskiini Husini. M .d ar: se vedno boje, da bi .se narodna zavest preveč ne rjft; širila mej ogerskimi Slovani, kajti potem bi utegnili zgubiti svoje gospodstvo. Madjarum zato velja vsako gibanje slovanskih narodov za pansiuvizem, k»terega ga tirat i smatrajo za domovinsko dolžnost. — Jednako pa tudi postopajo gospodje M .djari z drugimi Oemadjarakimi narodnostmi na Odrskem. Tako so se nedavno Ali Lugoški stolni .sodeč Marosovs/ky, gimua^ijsk1 ravnatelj Bdlnian iu profesor DdOgi v pisarno tamošnje grško-katolišk« župe in s silo konfi-skovali knjižnico izobraževalnega društva rumutiskih dijakov n^ tamošnje) gimnaziji.
Viianjt* «lržave.
Bolgarski listi prinašajo še vedno poročila o grozovitostih turških roparjev v 3[akeclon!JI. Pludivskej „Marci" se piše o t* m iz Karadura v Trakiji: Ako turške ob asti ne spremene svojega postopanja, prišlo bode tako daleč, da bodo Bolgari Ostaviti morali svoja bivališča in preseliti se s svojim premakljivim premoženjem, kolikor so ga jim še pustili ro|»ar| , v Bolgarijo iti Vzhodno Rumelijo. Tu je že več bolgarskih naselbin, katere je že po večjem ostavilo prebivalstvo in so sedaj opustošene in prazne. Tako sedaj v vasi Kolovd, kjer je ka-cih 50 bolgarskih hiš, že samo v 13 stanujejo ljudje, druge so že prazue, v Zabruovem je 45 i/mej GO bolgarskih bis iu v Konaku nad polovico zapuščenih. Taki iu podobni slučaji so tu jako gosti iu ne moremo vseh navesti. Narod misli, da turške oblasti, da celo \laua hočejo zatrt ti bolgarski narod ali ga prisiliti, da se izseli. Kako pa tudi hoče drugače misliti, ee roparske čete nadaljujejo svoje delo, ne da bi jih L do kn| oviral ali ktznuval, če tuli je v vseh teh krajib, kjer razsajajo ti krvoloki, dosti turških posadk. Zatirauo prebivalstvo bi se samo ubranilo roparjev, da celo uničilo bi jih, ko bi mu bilo dovoljeno rabiti orožje, tako ga pa Še celo imeti ne sme. Kmetom in meščanom, ki se nemao s čim branit*, ne kaže druzega, kadar jih odpadejo roparji, kakor dati se oropati, ali pa še prostovoljno dati razbojnikom svoje imenjo, da le rešijo svoje življenje, ki je v nevarnosti, ko bi se branili. Pa Še ni
zadosti tega, ko turške oblasti zvedo, da so dali nesrečneži roparjem žita in denarja, ker neso mogli drugače obvarovati svojega življenja, pokličejo jih na odgovornost in zapro v ječo, češ da podpirajo roparje s tem, da jim dajo živež. Res ni preveč rečeno: položaj Bolgarov pod turško vlado je tak, da morajo obupati! Kako postopajo turške oblasti, kažeta dva primera. B'izu mesta Vazilikos napali so roparji neko selo pri belem dnevu, oropali in odnesli proč vse, ne da bi jih bil kdo motil. Ko so drugi pot napali neko drugo selo blizu tega mesta, se je prebivalstvo obruilo do vojaškega poveljnika za pomoč, ta se je le srnini in pustil rojiarje, naj nadaljujejo svoje deio. Jeden pot so v tem kraji zusledovaii jedno roparsko četo in jo obkolili v nekem gozdu; pa čudno, vsi roparji so jim ušli, nobenega ueso ujeli ali ubili. Prošlo pomlad poslala je vlnda nekega Ali Peblivaua, ki je sam v mladih letih bil ropar v Trakijo, da naj z vojaki zasleduje roparje. Ta je res zasledoval roparje, pa vzel je vselej jim le plen, roparje je pustil ubežati. Pri tem je pa strašno in neusmiljeno ravnal h prebivalstvom samim, gorje Bolgaru, ki bi bil kaj dal roparju, da si otme življenje ; ubožca je dal mučiti, pretepati, ali pa še celo obesiti ... To je res pravo turško gospodarstvo; kaj se vse zgodi pod vlado slavnega padišaha in pred očmi človekoljubu' Evrope! — Kakor se ka>e, utegne makedonsko vprašanje mej velevlastmi kmalu priti v razgovor. Sedaj se sicer prizadevajo vsi turkofili svetu dokazati, da razmere v tej deželi neso tako neznosne, kakor to trdijo slovanski listi. Pa to lepšanje ne bode moglo za dolgo zadrževati makedonskega vprašanja. Diplomati Že obračajo svo;e oči v Makedonijo. Angleško po.-laništvo v Oirigradu odposlalo je svojega vojaškega attacheja Trotterja v skrivne) misiji v Makedonijo, da na mestu, poizve, kake so tamošnje razmere.
FrancasUa zbornica je zavrgla predlog Pavla B-i ta, da se dovoli to. zboljšanje plač ljudskim Učiteljem 7 milijonov frankov, in dovolila samo P/a mil jon S.daj je zbornica že rešila ves budget razen ekstraordinarija, potem je po odlož la svoja zborovanja do 26. t. m. Božične počitnice zbornice bodo tedaj jako kratke. Vendar do Novega leta ne bodo končno rešila budgeta, ker je senat vsprejel nekaj sprememb pri budgetu za bogočastje, in se bode morule te točko še jedenkrat obravnavati v zbornici.
V soboto se je zaključil švicarski zvezni zbor. Pomladansko zasedanje se pa začne 9. marca.
Komisija afriške konference je vsprejela predlog italijanskega in angleškega odposlanca, da se nekoliko omeji trgovina z upojnimi pijačami na koo-giškem ozemlji. — Italija je že priznala afriško mejnarodno družbo in ž njo tudi novo kongiško državo. Druge vlasti bodo kmalu isto storile.
Egiptovski podkralj se je baje udal zahte-vanjem Nemčije in Rusije, da dobita svoja zastopnika v komisiji državnega dolga. Kaj poreče na to Anglija, se še ne ve. Prav po volji jej gotovo ne bo.
Kitajska vlade vendar nema tolikega veselja takoj začeti boj, kakor so vojevite vesti prihajale poslednji čas od tam Najbrž še ni pripravljena. Poskusila je z nova začeti pogajanja 8 francoskim poslanikom, da se po mirnem potu reši francosko-kltajski upor. Francoska vlada je pa že sita tega vednega sleparjenja od strani Kitajcev in dala je svojemu poslaniku ukaz, zavrniti kitajske pogoje brez vsacega poganjanja, ker se ta Bpor ne da več drugače poravnati, kakor z orožjem.
Dopisi.
Z Dolenjskega meseca grudna. [Izv. dop.] (Iz učiteljskih krogov.) Radostnim srcem brali srno ljudski učitelji imenovanje šolskega svetnika in ravnatelja Ljubljanske gimuazije J. Sraoleja
našim deželnim ljudsko-šolskim nadzornikom. Nadobudna misel nas je prošinila: blaženo kranjsko ljudsko šolstvo! Zauaprej se ti bode mogoče bolj vsestransko razvijati, rasti in večje veljave pri pri-prostem in omikanem občinstvu zadobivati, ker se ti je mož na čelo postavil, ki v sebi strinja visoko omiko, združeno z razširjenimi službenimi izkušnjami, koje ga storijo za to velevažno mesto najsposobnijega. Kakor se je v teku let precejšnjih nedostatnosti) v ljudsko šolstvo urinilo, ki vedno očitneje svoje negativne po3ledice kažejo, kakor pričakuje vse ljudsko učiteljstvo na Kranjskem vedno težje ugodnega reševanja nekaterih mu po zakonih ustanovljenih materijalnih dobrot in preustrojb nekojih deželnih šolskih zakonov, ki ga ovirajo pri opravljanji službe in mu kratijo naravne pravce; tako želi tudi prebivrlstvo vse Kranjske, da se njih velike žrtve za ljudsko šolstvo po mogočnosti najbolje uporabljajo in da se naše ljudsko šolstvo na ono visoko atopdijo napredka postavi, kakor v drugih kronovinah. Kdor pozna upliv prav uravnanega ljudskega šolstva na občno blagostanje, omiko in korist prav ceniti; kdor zna, kako najrazličnejc, včasi zelo žalostne prikazni in razmere ravno v tem stanu terjajo Razumnega, na-tančmga in občuo-pravičnega reševanja, ki imajo na jedni strani svoj uziok v preveč idejalni in umetni sistemizaciji ljudskega šolstva, dopuščajo ekstiemom preveč prostora, na drugej strani prenizko socijalno stanje in nekoliko tudi nedovršena omika ljudskega učiteljstvu; kdor pozna, kako važno mesto zavzema deželni šolski nadzornik nasproti tem razmetani: koliko koristi on zna pri tem storiti — ti bode razumel, kacih in koliko dobrih lastnostij in zmožuostij si dežela in ljudsko učiteljstvo od svojega najvišjega deželnega nadzornika, posebno pa v sednnjej dobi od njega želi, ter umel, da se je to imenovanje tre-pečira srcem čakalo in da smo sedaj, ko je stvar gotova, tega imenovanja vsi izredno veseli.
Iz obljubljene dežele 18. decembra. [Izv. dop] O potrebi nemške ^ole v Ljubljani se zadnji čas juko potegujejo nekateri časopisi — njim na čelu seveda „Liubljanski List" in „Lijbahericaw, kar ni čuda, ker ta lista se vedno bolj potegujeta za pravice Nemcev, kakor pa Slovencev, rkoravno so zadnji ogromna večina v deželi, čudno se nam pa zdi na vsak način, da tema 1 stoma tudi pritekli jejo naše konservativno-narodne „ Novice" in celć sedaj uplivni nemški list „Vaterland" na Dunaji. Uzrok temu pač drugi ne more bit«, kakor da po« ročevalci teb listov pravih razmer ne poznajo, aH pa stvari prav ne razumejo. Ko bi bila z.ihteva nemške šole v Ljubljani še tako opravičena, se o tej sedaj ne more nikakor govoriti, ker ljudske šole v glavnem mestu še neso slovenske, ampak že od nekdaj — nemško. Sicer je res, da v nižih razredih prevladuje slovenščina kot učni jezik in stoprav v viših razredih jo spodrne nemščina. Ali to je vsem ponemčenim šolam potrebno, če se hoče v njih sploh kak vBpeh doseči, da je materni jez k sredstvo pri pouku — v tujem jeziku. Take šole imajo tudi germanizatorji v zaBpani Koroški in Italijani v slovanski tužni Istri. To je tudi ravno tista zvita p^-dagogična metoda naših nasprotnikov, ljudstvo po-tujčevati. Potrebno bi bilo tedaj v prvej vrsti pote-
Da dovrši pravniške nauke, pride kta 1851. na Dutia , postane tu učitelj petja iu klavirja v zavodu Sfchubertoveni, in sijajno nepravi izpit v operui učilnici, s o... slabo zdravje ga je odvrnilo, da ni smel poslati operni pevec, da je ostal koncertni pevec in uč telj glasbe. Deset let pozneje ustanovi s svojimi zvestimi prijatelji „S I ovan s ko pevsko društvo na Dunaji" iu stopi mu kot pevovodja na čelo. Sedaj prične slovauska pesen še gorečuiše gojiti iu dospe tako do popolne sovršeuosti. Pri vseh narodih slovauskih iskal je uuroduih biserov, našel jib mm go .n da) jim okvir zlute harmonije iz svojega bogatega vrda. Tovačovskega muzikalne misli vi 6 kakor .-reberna studenčnica: čarovito šepetanje, v biserne pene se pretakajo, sedaj šumijo kakor gotski potok, sedaj se ustavljujo pod mirno površino.
Največ del porodilo se je Forcktgottu, ko je bil pevovodja „Slovanskemu pevskemu društvu". Na prvem mestu so njegove tri kautate, potem: „Naše pi.nč", „Vlasti", „Orle pesti y orle", „Zvuky slovanske", „Slasti lasky" (le-ti sta dobili prvo darilo), „Žene mrak seu, „Svorny durek", „Piaen češke omladiny", „Ružuiku jsem v haji znal", „Bože živi" itd. itd. Premnogo je zložil veočkov in kitic iz slovauskih narodnih pesni, a liurtnonizacij posameznih narodnih pesni, zlasti jugoslovanskih, teh jc cela
truma. Članovi slovanskega pevskega društva so mu peli narodne pesni, znašali besede in tako so zlasti navstali prekrasni božični spevi (Koledy), pravi cvetovi češke narodue pesnijo in glasbe.
V tej dobi je tudi zložil „Requiein" in „Li-bera" za moški zbor s spremljajočimi trombAmi, klasično delo, katero so dan po preduašauji časnikarski nevedneži pripisovali samemu — Beethovenu. Tovačovskega prijatelj, Jahodu-Krtiusky dodal je tej prekrasni stvaritvi še spremstvo na orgijah.
Petje Fdrchtgottovo bilo je vsem neprecenljivo, in po časopisih s pohvalo nepretrgano obsipano. Imenovali so ga pevca „nemških balad'1, ki sam umeje peti Lbvvove balade
Tuli drugi, ne samo rojaki, dajali so mu dostojno slavo. Leta 1864. imenovan je bil pevovod-jeiu v kapeli ruskega poslaništva na Dunaji in leta 1871 počastil ga je car Aleksander II. z veliko zlato medalijo za umeteljnost iu znanost. Vlada avstrijska pa mu je podelila stipend»j 500 gld. za jedno leto.
Tovačovsky je bil pevovodja rečeni kapeli in „Slovanskemu pevskemu društvu" do konca svojih dnij, ki so se mu iztekli v 17. dan decembra meseca 1874 leta.
Slavni skladatelj bil je tudi goreč češki in slovanski rodoljub. Povsodi jo bil, kjer se je moglo
narodu koristiti, čast njegovo povzdigniti. Tako je bil on jeden izmej onih desetih mož, ki so 1865. leta založili „Slovansko Besedo" na Dunaji, on je pomagal pevskemu društvu BLumiru" leta 1865. na noge. Leta 1863 v Brnu, leta 1864 v Pragi je on bil, na čelu „Slovanskega pevskega društva", prvakom pevcev pripoznan, tako tudi leta 1865. v Oger-skem Hradišči.
Tudi sicer je bil Forchtgott blag in pohleven mož, vsem prijatelj, od vseh ljubljen, na svojih koncertih in druzih pevskih večerih z vso simpatijo obdan.
Ko je bil obležal, ni mogel slutiti, da svet zapušča, kajti prijatelj za prijateljem je zahajal k njemu, skrb zdravnikova in postrežba soproge dajali ste mu up do zadnjega, da bode Bvoje zdravje zopet zadobil.
Preteklo soboto bilo je ravno deset let, da so se prijatelji Tovačovskega zbrali okrog svojega plemenitega in slavnega tovariša, slovo jemat še zadnjič od njega. Objokani in z neizmerno tugo v srci so se poslovili od njega s pesnijo, ki jo je Bloveči pokojnik najbolje ljubil, uajbolje cenil in ki jo nam poveličuje še dandanes v slavo slovanske umeteljnosti. Položili so ga v zemljo na centralnem pokopališči Duuajskem. Slava njegovemu spominu l
govati se za čisto slovenske ljudsko šole, in kedir bi se te ustanovile, potem še le pride nemška ljudska šola na doevni red v belej Ljubljani. Primera je pa posebno šppava, ako se v tej zadevi nekateri skILujejo na druga mesta, kakor: Brno, Dunaj, Tr-t itd. V teh mestih so čisto druge razmere. Ondu ima večina prebivalcev že od nekdaj svoje narodne šole in le manjšina je dozdaj bila brez njih. A pri nas je ravno narobe, ozira se le na manjšino, večina se pa od merodajue strani vedno prezira, ali pa samo z obljubami tolaži. Zadnji sklep večine Ljubljanskega mestnega zastopa je bil toraj popolnoma korekten, ker tukaj so je potegovalo le z-» skrajšane pravice večine, ne pa za zatiranje druge narodnosti, kakor v zgoraj naštetih mestih.
Iz Velkolaskega okraja 20. decembra. [Izv dopis J Redkokdaj dobite, gospod urednik, kak dopis iz našega okraju, ki r promet in kupčije so neznatne, tuicev ne prihaja k nam, vsakdanje novosti so le redke. V novejšem času pa Vam imam veselo novico poročati tudi od tod, kaiti najbolj potrebne reči za občui napredek postajajo resnica. Pri tukajšuii okrajni sodniji uraduje se v domačem jeziku v veselje vsem prebivalcem. Gosp. okrajni sodnik je v teku djottriD dveh mesecev njegovega bivanja tukaj pokazal, da je res zastopnik najimenitnejšega stanu v človeškej družbi kot nepristranski sodnik, z v s k<, stranko prijazno občujoč v milem gorečem maternem jeziku slovenskem.
V resnici pravicoljub, nejiristransk v pravem pomenu besede iu dejanja, obrača se ljudstvo zaupljivo do njega, ker vse njegova postopanje kot okraj, sodnika kaže, da bode marsikatera nepotrebna s toliko stroški in zamudo združena pravda odstiau|ena ter marsikako dosmrtno sovraštvo pravdajočih strank 2 lepim in prav dobrohotnim poukom zaprečeuo.
Veselo moramo zabi'jeziti, da smo h koncu letošnjega leta v tem obdru mnogo napredovali, da nam sodnija v naščini dop suje in občuje ter kličemo Bog daj še nmognja ljeta.
Domače stvari.
— (Narodna društva:) Čitalnica Ljubljanska, ,,Narodni dom1'. „Sokol", „Dramatično društvo", „Glasbena Matica" in Šišenska čitalnica predstavila so se danes opoludu* knezu iu škofu dru. Mesiji.
— (Loterijske srečke za „Narodni dom" v Ljubljani) raepiodajajo in kupujejo se zdaj. pred bližajočim se žrebanjeui, na vseh straneh. Razen mnogih posamičnikov nukupili so jib precejšnje množine nasltdnja društva in zavodi: Pevsko-godbeno društvo „Žerotin11 v Olomuci, Delniška Beseda v Karli ni, Remeslniško-živnostenska B Beda v Pragi, mestni /astop v Kralupih in v Kraljevem Dvoru, kakor tudi občiusko glavar-Btvo v Vrbovci na Hrvaškem; dalje: Sokol v Kralo v i c a h , sladkorniea v D o m a ž 1 i c a h in Čtenarska Beseda v Novem Mestu na Mora vi.
— (Blagoslovljenje novih zvonov) za cerkev Jezusovega srca zveršilo se je, da si je bilo vreme jako neugodno in je v jedno mer snežilo, vendar jako slovesno v navzočnosti mnogih dostojan Btvenikov mej njimi F. M. L Baron Reinlauder, g. general pl. G ro 11 e r Mildensee, dvorni svetuik grof g. Chorinskv, finančni direktor g. Dimitz, državni pravduik g. Porsche, mestni župan gosp. Gr a s se 11 i, in magistratui svetnik g. Vončina, načeluik postaje južne železnice g. Habith iu mnogo občiustva. Po blagoslovljenji zvonov imet je g. knezoškof dr. Missia z lece v cerkvi v lepem slovenskem jeziku pridigo, kateri je pristavil h koncu tudi nekaj nemških besed. Po pridigi je služil slovesno sv. mašo. Pri prihodu in odhodu vladike, pritrkovali so z novimi zvonovi, ki so kaj lepo ubrani in prav čedno izdelani. Danes potegnejo se zvonovi v stolp.
— (Sokolov njour fixew) bil je preteklo soboto „Pri bavarskem dvoru1'. Ker je bilo vreme izredno neugodno, sešlo se je le okolu 40 Sokolov. Vender je bila zabava jako živa. Razen jako krepkih pevskih zborov nas je kratkočasil z izvirnim komičnim prizorom dovtipni in jako gibčni g. Wolf, ki ima za to stroko izredno nadarjenost. Pozneje pričela se je trgoviua s srečkami „Narodnega doma", katerih se je okolu 60 spravilo v d"nar.
— (Božična drevesca.) Na cesarja Josipa trgu postavljenih je te dni na prodaj toliko mladih, majhnih ;n velikih smerek, da človek mimo hodeč misli, da se sprehaja po kakem smerekovem gozdu. Lepa so ta drevesca in prav prijetna je smerekova vonjava, še lepša hodo drevesca postavljena božične
praznike v toplo izbo in okrašena z raznimi lepotili, svečami in bogatimi darovi. A kljubu temu veselju in navzlic vsem prijetnostim, je vender škoda vseh teh posekanih drevesec, od male, neznatne smere-čice do velike smereke 3 do 4 metre visoke. D-m na dan dovažajo novega smenčja in ga prodajajo. Že davno seje gcvoiilo, da h do v našej atolici prepovedali prodajo božičnih drevesec, ker se preveč poseka mladih dreves in škoduje naraščaju našib gozdov. A ostalo |e pri starem: promet s smert-kami še narašča leto za letom bolj in bolj ter vedno več pogiue smerek pod ostro sekiro. Skrajni Čas je Že, da bi se ustavilo to pusto^euje in pokončavanje naših gozdov. V tem odru se nam Hrvatje naprej, kajti v Zi<grebu prepovedano je prodajanje božičnh smer* k. 01 na ib nemških someščanov se nam jako čudno zdi, da ni čuti nobenega glasu nevolje iz njih ust, saj sicer neso Idii t,.ko popustljivi. Kolikokrat smo čitali v uemško-liberalnih listih dolga jadiko-vanja iu dokazovanja, kako škodu je dreves, za kako procesijo posekanih! Za božične „jelke" pa ni škoda gozdov in leto za letom je potrata večja, kajti vsaka obitelj hoče že imeti svojo smereko, čim večjo, tem bolje, kajti tudi v tem je „sportkl, tudi v tem je b a h a r i j a.
— (Mučen prizor) izval je odbornik društva za Z'danje cerkve Jezusovega srca, magistralni sluga in mestni bobnar Jarnej Maru. Ko se je Že vršilo blagoslovljenje  zvonov, ki so viseli pred cer-kvjo na močnem  brunu  na železnih verigah, in je knezoškof hotel ravno   maziliti   veliki zvon, kar za Opije Mam po nemški:   Nobeden  naj  se  ne do takne velikega zvoni, v trenotku se bode veriga odtrgala, ker je že počila! Hitro prines te vrvi! Kje so tesarji?   Knezoškof iu duhovščina  stopili  so z odra, navzočni tesarji, akušeni tesarski mojster J e-rančič kakor tudi delavci g. Samassove tovarne, se niti ganili neso,  temveč svesti dobro izvršenega dela, trdili so, da drži bruno in veriga še štirideset centov. A ker je g. mestni sluga Marn le upil; „Da njemu ne uo nihče utajil, kar sum vidi" 1 šli so tesarji iu g Sumasse delavci pogledat in našii,  da je vse v najb-djSem redu, na kur je prevzvišeni vladika blagoslovljenje dovršil.
— (Dr. Matzek), o katerem smo nedavno poročali, d;v pojde kot odvetnik v Brežice, ae je skesal in ostane v Piberku, kar nam je popolnem prav, ne tako pa Celjski „vahterici", ki bi rada videla v Biefcieah druzeg* odvetnika, ki bi trobil v njeni rog.
— (V Kusteudiji) v Dobruči bil je ne-davuo avstrijskim konzulom imenovan g. Ličen, ki je, kakor čitamo v „Soči", Slovenec, rodom iz Rihemberk«.
— (V želez niškej postaji v Laz a h) trčila sta preteklo soboto tovorna vlaka št. 125/1 iu št. 125 vkupe. Prvi zavozil je v slednjega iu več voz je poškodovanih. Ljudem se ni zgodilo nič zalega. Dunajski poštni vlak št. 10 imel je vsled tega jedno uro iu 20 minut zamude.
— (Sneg) zapal je od sobote popoludne do včeraj dopoludne nad čevelj na debelo. Vlaki imeli so velike zamude iu na južnej železnici še včeraj zvečer jeden tir ni bil odprt. Po mestu so pravi sneženi nasipi, danes pa, ker je za nameček začel Se dež, grozno vreme. Pripoveduje se nam, da je visoko na Gorenjskem in Koroškem Še več Bnega, nego pri nas.
— (Policija prijela) je včeraj tatu And. Vojsko iz Bris, kateri se je že dolgo iskal po policijskem listu.
— (Ukral) je včeraj revnemu delavcu tat Frauce N. jedno srajco. Tatu je policija takoj dobila in tat in okradeni delavec prišla sta na policijo. Slednji je blagosrčno podaril tatu ukradeno srajco, češ: „Saj je revež res potreben!"
— (Vabilo k o bčuemu zbor u Šišenske čitalnice) v petek (praznik) dne 26. decembra 1884 popoludne ob pol 3. uri. Spored: 1. Pozdrav prvome: t m ka. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev odboru: a) prvomestuika, b) blagajnika, c) 6 odbornikov. 6. Posamezni predlogi.
— (Vabilo na pevski veter b tombolo) v nedeljo dae 28. decembra pri Vodniku v Spodnji Šiški. Začetek ob 6. uri zvečer. Častiti člani društva se najuljudneje vabijo k obilni udeležbi omenjenega zborovanja dno 26. in pevskega večera dne 28. t. m. Odbor Šišenske čitalnice.
— (C. kr. namestništvo v Trstu) rešilo je pritožbo župaustva Goriškega, ki se je obo-
' tavljalo vsprejeti za osepnicami zbolelo ženo v bol-
nico, z odlokom, ki strogo prepoveduje, da se za os ep niča mi zboleli ljudje ne smejo prenašati iz kraja v kraj, ali pa v bolnico, ki je v drugem kraji, ampak da se morajo zdraviti tun, kjer so zboleli ali kjer se njih bolezen jpozn*.
— (Srečen skok.) Neki dijak v Gorici skočil je v spanji iz druzega nadstropja skoz okno na ulico, ne da bi se bil kuj poškodoval. Saujalo se mu je, da ga tovariši love ter hoteč jim uteči skočil je z visokega okna. Zlravnik, kateremu je bil dijak isrOČen, ni mogel najti do zdaj nikakega poškodovanja.
— (Razpisano) je mesto pristava pri c. kr. okrajni sodniji v Marnbergu. Prošnje do 2. janu-varja 1885.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 22. decembra. Načelnik efektnemu oddelku pri »Giro- und Cassenvereinu" Ivan Lucas, svak nedavno zaprtemu defravdantu Bal-deyu, bivšemu načelniku pri istem zavodu, usmrtil se je v Amstettenu, kakor se govori, zaradi očitanja, da je svoje dolžnosti zanemarjal.
Dunaj 22. decembra. Poštnega lokalnega vlaka St. Polten-Dunaj drugi del zavozil je danes zjutraj ob 5. uri pri postaji Eichgraben v prvi del, ki se je zaradi velikega snega za nekoliko minut zapoznil in ravno začel odhajati. Dva voza poškodovana, jeden sprevodnikov in dva potovalca lahko ranjena.
Berolin 22. decembra. Tu se snuje začasni osrednji komite za nabor dispozicijskega fonda, da se s tem da  zaupnica Bismarcku.
London 22. decembra. Požar na kolodvoru v Windsoru uničil je veliko množino v zalogah spravljenega blaga. Ogenj navstal je po skrbno v nekem zaboji skritem ptklenskem stroji. Mej ogorki in razvalinami našla so se zobčasta kolesa in steklenica z dinamitom.
Beligrad 21. decembra. Neposredno spo-razumljenje mej Srbijo in Bulgarijo se je razbilo. Merodajni krogi mislijo, da so cesarske velevlasti pogajanja podpirale, a da je ruski agent v Sofiji sporazumljenje preprečil.
Liazue vesti.
* (Nesreča na ogerskej državne j železnici.) Iz Budimpešte se hrzojavlja v 20. dan t. m. :
j „Na post«ji Kelenfod ogerske dtžavne železnice tr-! čila sta vkupe (bmes zjutraj ob polu sedmih osobni vlak in nek rezervni blapon. Več; vagonov je poškodovan h O l potnikov ni baje nikdo ranjen". — Ke-lenfdld je ista postaja, kjer je iz tira skočil tudi dvorni vlak, na katerem se je letos iu Dunaj vozil srbski kralj Milan.
* (Grozen z loči u) vzbuja sedaj po Szege-dinu občno pozornost. Mlada deklica Etel Meuvhart umorila je s pomočjo svojega ljubimca svoio lastno petletno sestro. Morilko iu njega pomagači so že deli pod ključ. Po izpovedbi hudodelcev zgodilo se je zločinstvo tuko-le i Jurij Magvar ljubil je že dlje časa deklico Etel Meuvhart. katera pa v Szegedinu ni b.la p av na dobrem glasu. Star ši ljubimce vi torej ueso bili zadovoljni s to presrčno zvezo svojega sinu in so mu čestokrat prepovedali občevanje s zloglasno devojko. A Jurij se iz ljubezenske mreže, v katero se je u)el, ni mogel nikakor več izmotati. Navzlic prepovedi svojih roditeljev obisko val je pogosto iu skrivaj svojo ;'.volje.d;o, kadar ni bilo njenega očeta doma. Tako prijel je tudi v soboto 13. t. m. zjutraj v vas k svojej ljubimki. Mala sestrica Eivdika spala je še mirno, dokler je ni vzbudil glasen šum zaljubljene dvojice. Žugala jima je v svojej otročjej nedolžnosti, da bo rjtioo nespodobno početje ovadila očetu. Skoraj jeden m isti trenutek prešinila je oba zaljubljenca pogubna misel na veke zamašiti otroku žlobudrava usta. Etel predlaga se-Btrico umorit. Magvar molče odobri grozen načrt, prime in drži ubozega otroka, sestra pa sestrici žepni robec maši v usta ter jej toli časa stiska in tiši uosnici, da nesrečni otrok preneha dihati. Ko sta jo zudušila, sta pobegnila. Jurij šel je k svojemu strijcu, kjer so ga prihodnji večer prijeli in zaprli. Nečloveško ljubimko so pa že prej tirali v zapor, kje: čaka sedaj pravične sodbe /a neeuveuo zio-dejstvo.
* (Izne verje nje.) V državuej glavnej blagajni v Kolouiji (Kbln) zasledili so primankljaj 200.000 mark. Pred polu leta bil je vladni tajnik računski sovetnik Baumann z vso častjo umirovljen in vrhu tega so mu podelili že red rudečega orla. Njegov vebtni naslednik zapazd je pa kmalu grozne nepravilnosti in znatne sleparije v državnih računskih knjigah. Merodajni krogi mu tega neso verjeli, da še iz slufcbe so ga spodili radi te ovadbe. A zadnje dni se je zopet prav natauko pokazalo, da so se v istiui že več let. vršila izneverjenja in ponarejanja ruzmh pisem, vale J kateri h je bila država oškodo-
vena za precejšnje vsote. Dtfiffpi računskega sovet-oka so sedaj veu.ie, prijeli in zaprli. Preiskava konstatovala je do sedaj primanikljuja 200 000 mark.
* (Velik požar.) Iz Novega Yorka ae brzo-javlja v 20. dan t. m.: Katoliška sirotišnici v Book-lyn-u pogorela je 19. t. m. do tal. Ogenj širil se je tako silno naglo, da so komaj, komaj na rešilnih rjuhah oteli nune in otroke. A vender je zgorelo pri tej nezgodi 35 bolnih otrok, na katere ho pozabili in več osob je teško ranjenih, btevilo vseh nesrečnikov še ni znano, a je žalibože veliko.
*(Upliv človeških opravil nadolgost življenja.) Da opravilo in stan močno uplivata na dolgost našega življenja, je gotovo in lasno. OČl-viduo nam pa potrjujejo to tud1 statistični podatki, katere je dr. Ruhe v Baltimore nabiral od 31. maja 1843 do 31. decembra 1874. Iz tega dolgoletnega natančnega opazovanja 144 954 mrtvecev oukazalo *e je povprečno življenje 50 9 let. V raznih stanovih doživelo je teh umrših:
kmetov.........21.832
delavcev na prostem..... 10 093
delavcev, opravljajočih lahka dela 17.233 delavcev, oskrbljujočih teška dela mornarjev in na morji živečih ljudij kupcev, bankirjev in agentov . učenjakov, umeteljnikov in služabnikov .........
16 576 8.044 15.965
65 let 56 „ 44 „ 47 „ 46 „ 49 „
5.175 51
TnjH-i:
21. decembra.
Pri Mlona: Zenkovicb iz Trsta. — Hiltttnann iz Gradca. — Sonnenthal iz Budimpešte. — Veriti iz Pulja. — Ivano iz Zagreba.
Pri ti iti l: Winterholer z Dunaja. — Kete iz Sarajeva. — Meinhold z Dunaju. — pl. Del Negro iz Ljubljaue.
Umrli so v IJiiMJuiii :
18. decembra: Jera Blažić, kuharica, 72 let, Poljske uli.v št. Iti, za j. tiko.
19. decembra: Marija Jeršin, delavka, 31 let, llra-deckijeva vas št. 27, za jetiko. — Karulina Jeglič, nadpaz-nikova hči, 4 leta, Hrenove ulice št. 5, za vodenico v glavi.
V deželnej bolnici: 18. decembra: Janez Brecelnik, gostač, 66 let, za spri-denjem jeter.
Meteorologi* no poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem« peratnra	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
20. dec	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	727-20 um. 719 77.nm. 714 7timw.	— 6-0°C — 52" C — 4 6" Cl	brezv. al. bvz. al. szh.	anež. SIK'/.. anež.	30-OOaiB.j Bnega.
i   7. ajutraj 713 67 um. '     2. pop. \ 716 23 mm. 5J   9. »večer 719-57 nim. 1 1			— 22 C -f- 1-0*0 •4- 0 2° C	brezv. brezv. brezv.	anei. obl obl.	10-90mm.i | snega. 1 |
Hiša
Srednja temperatura obeh dni j je znašala — fe3° in 0'3°, za 3-3° pod in 1-8° nad normalom.
dne" 22. decembra t. I
(Izvirno tel&tp-aflon«! poročili-. ■
81 gld		93	kr.
83	n	10	71
104	n	10	TI
97	rt	05	
856	n	—	n
2l»3	n	10	
123	n	30	
9	n	76%	n
5	n	79	i»
60	n	30	
125	n	75	
170		50	
103		95	
124		05	
95		50	
90	I	45	
104		50	
116		50	
122	it	—	
110		—	
105		70	
178		50	
18		—	n
97	n	50	n
210	|	50	n
Srebrna renta . . .......
Zlata renta...........104
5°/o marčna renta........
Akcije narodne banke.......856
Krclitru* akcije......
London............123
Napol.............
C. kr cekini..........
Nemške marke.........
4% državue »ročke iz i. 1854   250 gld. Državne srečke iz I. 1964.         DX) gld. 40 ,  avstr. zlata renta. da% ki prosta . Ogruka zlata renta 6°,„......
n n a - . , ....
„ papirna renta 6*/t ... 5", štajerski* zemljišč, ud.ez. oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zeuilj. obč. avstr. 41/,'1 0 •i*ti zast. listi . Prior, oblig. Klizabetiue zapad, železnice Prior. ul>liLr Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Bndolfove srečke .... 10 „ Akcije angloavstr. bauke . . 120 . Trammway-društ velj. 170 gld. a. v.
Poslano.
Podpisani priporoča svojim p. n. čestitim prejemnikom svojo bogato zalogo
zlatnine, sretrnine in žlahtnih kamnov,
v katerej je zrairaj veliko število najokusuejših in najmodernejših kinčev, Najnovejši kinč so : ui|>tov«-ki firag-meuti". — V u u a j a naročila ae izvrše točno in zadovoljivo,
j. p-«-li-
juvelir in od c. kr. deželne aodnije (819—2) prisežeui cenilec.
Zahvala.
Gospod Andrej Gruntar, posestnik v Št. Petru, Lil je pri z-t.varov-f.lii.il* i na življenje „^TIEZIES O-i^ESU^-^E" v Londona za pet tiso« gold.
na smrt zavarovan.
Gospod Cluldo ZeMcuko, glavni zastopnik v Ljubljani, izplačal mi je kot varuha maloletnih dedičev vso zavarovano svoto točno brez kake odtege. Zahviljujem se mu tedaj očitno in priporočani vsakemu, kateremu je kaj na prihodnjosti svoje rodbine ležeče, ta dobri zavod najtoplejše.
V Gorici, v 19. dan decembra 1884.
(82i) Friderik Mosettig.
s krčmo in prodajalnlco, tik velike ceste na križ-poti, farni corkvi najhližua izmed drugih krčem, torej dobro obiskana. P/t 111°d Ljubljane oddaljena, z lepim sadnim vrtom, jedno njivo in z 4 orali mladega gozda je iz proste roke lastnikove zaradi premembe obrta pod ugodnimi pogoji na prodaj ali se pa da v najem.
Vi■<"• in natančneje o tem se pozve v prodajalnici gospoda Luckmana, Slonove ulice v Ljubljani. (796—3)
Ravnokar so v našem založništvu izišle na svitlo: (806—5)
fs Prekrasno Božično ia Novoletno kilo!
Poezije, m
Drugi, pomnoženi natis. — Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld.
Ign. v. Kleinnmvr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani.
Oznanilo.
Dne 20. decembra ae bodo v tu-
kajšnji gospodarski uradnici v finančnem po-**Bo|»pi ii» (ri>u et iar|a .loši (.»
odbrani, štariirani uradni sjisi
v teži i%U7 klloKramov taistemu, kt.teri bo največ ponudi in plačilo takoj odrajtal, prodali.
C. kr. finančno vodstvo v Ljubljani,
dne 16. decembra 18S4. (813—2)
IiTrsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVMORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „<3-errcLa.xiio,'% 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov BO igold. Potniki naj se obrnejo na (814—3)
J.TEEKUILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru ("oinunale, v Trstu.
Zaradi vožnjo blaga obrne naj se na Eiullluiio d* Ani. I*ogIayen, generalnega agenta v Trstu.
! Priznanje!
UProti
bolečinam v olavi in želodci! b
Gospodu lekarnarju TRNKOCZY-ju v Ljubljani, W
I
i
Mestni trg št. 4.
Z \ eselji 111 Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kugljice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem Čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol iu sem ter tja napadajoča me mrzlica, sami nasledki zapre tj a iu želodčnega katarja, ponehali so hvala Logu popolnem, ko sem uživala Vaše kri čistilne kugljiee, tako, da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam vnovič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še jeden zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kugljic.
Pozdravljajo Vas, sem najiulauejša (701—8) Lucija Milni.
SHJF~  Vsak  zavoj   kri   čistilnih  kugljic lekarne Trukovzy uinra radi   pristnosti  na zavitku imeti naslednji nadpis.
j 1
i
4
K., k. priv.
Blutreinigunfls-Pillen
I Rolle I fl. 5 kr.
Versendet wird mu* eine Rollo. C. kr. priv.
kri čistilne kroglice
v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami l gld. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Diese ausgezeichneten Blutreinigungs-Pil-len slnd eeht and stets friseh za haben in der Einhorn-Apotheke des Jul. v. Trnkoczy in Laibach, Rathhausplat^ Nr. 4.
Jede Kolle muss der Ecbtheit \vegen nebige eigen-hiindige Unterscbrift tragen:
NAZORNI NAUK.
PBVT IDEL, od Ivan TomSlea, je v novpj izdaji izšel. Cena H «1<i. so kr.
IC Kot Božično darilo za otroke -~m$
posebno pripravno.
V Ljubljani. J. GIONTINI.
Raznaševalca,
ki bi tudi moral kolportlratl, iščem od Novega leta naprej za mojo kupčijo. (809—3)
V Ljubljani. J. i 3 j OIII lili.
Velika partija i(788-73>
ostankov sukna
(po 3—4 metrol, v vseh barvah, za polno možko obleko, pošiljapo poštnem povzetji, ostanek \»< r» «1.
Ii. ^torcli v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
Za jesenski in lovski čas!
Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.; vsem, kateri hočejo pri mokrem mrazu obvarovati suhe in gorko noge, je priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilogo-vana nepreuioćljlva
usnje krepilna mast
I. Bendik-a v Št Valentinu
kot najboljše ln nn}t'CiieJ&e usnje ohranjajoče Hredaivo za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilno jermene. — Dokazano jo, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi so je dobro obneslo za nasanja krhkih in razpokanih kopit in je najbolje priporočati.
Cenes V velikih škatljah s F> kilo po 10 gld. in z 2'/i kilo po 5 gld. Nadalje v '/, škatljicah z 40 deka po 1 gld., v '/i škatljicah z 18 deka po 60 kr., v V* Škatljicah z 8 deka (4J f.) 25 kr. In v >/8 Škatljicah z 3 doka 100 komadov 12 gld. 50 kr.
Dobiva se v Ljubljani pri Schusnig & Weber-ji; v Mariboru pri Josipu Martinc-i; v Cejji pri Treun-u & Stieger-ji; na Jesenicah pri Treun-u; v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh večjih mestih monarhije.
Pred ponarejenjem se svari, ker jo toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče imeti usnje trajno in čedno, kupi naj samo Hendlkovo nepremočno mast za usnje. (766—8)
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v Želodci,
in m-preHežno zoper neslaat do Jedi, slabi ielodeo, ■mrdeoo sapo, naplhne-nje, klalo podiranje, 161-panje, katar v zelodol, zgago, da se ne nareja peiek ln pieno ln alez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v zelodol, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črv«, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
(klavna v.iiltiga: Le k ar <\ Krady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako ae rabi, stane asF~"   * i Jtr. fSjBJ
Prave ima sa-raa.©: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajakej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovom trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lehar J. Kupferachmied. VKra nj: lekar Drag. Savnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnom'ji: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
JD^"~ SvaritGV! Ker so v zadnjem času naš Izdelek posneuilje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj so osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v Bklenico vtisnone besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dosral — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, niora biti poleg te podobe utisneno aod-nijsko Bpravljeno varntveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten s našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki no-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj so nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—166)
I
Jzdatelj in odgovor,  urednik: Ivau Želez nikar.
Lastnina m tit>k „Narodne Tibkarne'
^687
026318
7953