Izdajatelj: Zavod »Tržiški vestnik«, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta J L A 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB 607-705-2-189 — Celoletna naročnina 360 din, posamezna številka 15 din LETO IX. — ŠT. 9 GLASILO! SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE Prvomajska proslava Letošnji Prvi maj smo v našem mestu prav lepo proslavili. Ko smo se na predvečer praznika zbrali v Cankarjevem domu, da bi počastili ta veliki dan, nas je s svojim prihodom prav prijetno presenetil sekretar glavnega odbora SZDL Slovenije, tovariš Franc Kimovec-Ziga. Tovariš Kimovec nam je spregovoril o V. kongresu SZDL Jugoslavije ter o njegovem pomenu za naš nadaljnji razvoj in za delavsko in socialistično gibanje sploh. V. kongresu je prisostvovalo preko 40 tujih delegacij iz Azije, Afrike, Latinske Amerike in Evrope. Tuji delegatje so na vsakem koraku kazali veliko navdušenje nad našim gospodarskim in političnim sistemom. Delegati iz neosvobojenih dežel in iz dežel, kjer se še borijo proti diktatorskim režimom in tujim ko-lonizatorjem, so prišli k nam prav zato, da tu v Jugoslaviji, z govorniškega odra V. kongresa, povedo vsemu svetu, zakaj se borijo. Ti drugopolti delegati so povedali, kako dobro poznajo našo borbo za svobodo in za socializem in da se oni borijo prav za takšne cilje. Lahko smo ponosni, da smo jim vzgled prav mi, Jugoslovani. Iz SZ in drugih vzhodnih dežel prihajajo glasovi, kako zelo osamljena je Jugoslavija v mednarodnem delavskem in socialističnem gibanju. A na kongresu se je pokazalo, kako so se zmotili kritiki naše stvarnosti! Ves svet je lahko videl, da nismo osamljeni mi, ampak da so osamljeni oni sami in da s tako propagando mnogo škodujejo delavskemu gibanju. Nič ne pomaga lažna propaganda in prazne besede, dejanja govore in o tem so se prepričali tuji delegati, ki niso mogli prehvaliti Jugoslavije. Tovariš Kimovec je govoril še o sedanjem mednarodnem političnem položaju in izrazil upanje, da bo konferenca na najvišji ravni prispevala k nadaljnjemu pomirjenju na svetu. Občani, ki so napolnili Cankarjev dom, so z zanimanjem poslušali izvajanja našega političnega voditelja ter njegov govor pozdravili s ploskanjem. Po govoru je godbena sekcija DPD Svoboda zaigrala nekaj domačih in partizanskih pesmi. — Godbeniki so igrali to pot prvič z novimi instrumenti, ki so jih kupili s prispevki tržiških kolektivov. Praznovanje 1. maja v Jelendolu Sindikalna podružnica gozdnih delavcev v Jelendolu je v počastitev 10. obletnice osvoboditve priredila zelo uspelo proslavo s 15. maja 1945 je Dan zmage jugoslovanskih narodov. 17. maja 1926 se je na Dunaju začel III. kongres KPJ. 20. maja 1958 je v Lovranu umrl Djuro Salaj, član Izvršnega komiteja CK ZKJ in predsednik sindikatov. 21. maja je Dan vojnega letalstva Jugoslavije. 22. maja 1942 so v Šibeniku ustrelili Rade Končarja, člana politbiroja CK KPJ. 25. maja 1892 se je v Kumrov-CU rodil Josip Broz-Tito. — 1920 se je začela v Beogradu stavka 10.000 gradbenih delavcev. - 1944 desant na Drvar. — Dan mladosti 3. junija 1955 je bila objavljena beograjska deklaracija vlad FLHJ in ZSSR. pestrim sporedom. Pomerili so se kegljači sindikalne podružnici-Jelendol in sindikalne podružnice BPT. Gasilsko društvo je izvedlo mokre vaje. Zvečer so se prebivalci Jelendola in Doline zbrali v sindikalni dvorani, kjer je predsednik sindikalne podružnice, tov. Zrim govoril o zgodovini delavskega gibanja in o pomenu praznovanja 1. maja. Sekretar Gozdnega gospodarstva iz Kranja, tov. Rauter pa je spregovoril o delavskem, gibanju po svetu. Šolski otroci iz Zgornje doline so pripravili kulturni program. Učiteljici Primožičeva in Gregorčičeva imata največ zaslug, da je program tako lepo uspel. Na 1. maja zjutraj pa so motoristi az Jelendola pripravili povorko in budnico. Tako lepe proslave, kot je bila, v Jelendolu še ni bilo. M. IVI. (Dragemu ptediednikuTOitn naie naf-priiMne+ie eeilitke za 68. rajsini dan z želje, da hi nas le dolga aipešno aodiL ODLIKOVANJA ZA 1. MAJ Ob Prvem maju je predsednik Republike odlikoval mnogo zaslužnih delavcev po vsej Jugoslaviji. V naši občini je bilo odlikovanih 20 zaslužnih državljanov. Red dela III. stopnje so dobili: Janez Grum iz osnovne šole heroja Bračiča, Marija Kogoj iz Peko, Mr. ph. Zdenko Lavička, Ivan Plestenjak iz Tovarne kos in srpov, Francka Zavrl iz Bombažne predilnice in tkalnice in Jelka Žagar iz osnovne šole heroja Bračiča. Medaljo dela pa so prejeli: Frane Alič iz Bombažne predilnice in tkalnice, Frančiška Berger iz BPT, Milena Brc/ar i/, občinskega ljudskega odbora Tržič, Ježe Gortner iz BPT, Evstah Janežič iz Runo, Jože Jurjevčič iz občinskega ljudskega odbora, Ivan Kavčič iz Tovarne kos in srpov, Franc Kernc iz Lesno industrijskega podjetja, Marija Klinar iz BPT, Kari Kopač iz Tovarne kos in srpov, Dragica Korošec iz Zdravstvenega doma, Frainc Košnjek iz Tovarne finega pohištva, Janko Krmelj iz Tovarne kos in srpov, Marija Mlakar iz BPT, Ivan Mrak iz Runa, Pavla Pirjevec iz BPT, Peter Praprotnik iz Tovarne kos in srpov, Ludvik Ribnikar ir/. Peko, Frane Šarabon iz Tovarne finega pohištva in Ivanka Tušek iz Tovarne kos in srpov. Odlikovancem čestita k visokemu priznanju tudi naše uredništvo. .J VIŠJA PROIZVODNJA VIŠJI STANDARD Pod tem geslom je bil organiziran 29. aprila občni zbor Občinskega sindikalnega sveta. Poročila o delu sindikalnega svela in o novih nalogah sindikalne organizacije sta prebrala tovariša Ivan Valjavec in Viktor Kralj. Naše sindikalne organizacije so se predvsem bavile s sistemom delavskega samoupravljanja in se borile za izpolnitev letnega družbenega plana v vseh kolektivih. Obravnavali so tarifne pravilnike ter sodelovanje članov sindikata pri sprejemanju pravilnikov. Osnovna skrb naših sindikalnih podružnic v preteklem letu je bila skrb za delavce. Množično sodelovanje isiiindlka-tov v upravljanju in političnem življenju v podjetjih vedno napreduje. Velika udeležba na vseh sestankih in občnih zborih jo jamstvo, da bodo sindikati še okrepili svojo vlogo. S hitrim razvojem n>osp->aar:stva postaja- Predsednik Valjavec bere referal o nalogah sindikatov jo naloge isilndiikatov zelo obsežne 'in raznovrstne. Skrbeti morajo za, pravilno izkoriščanje delovnih sredstev in za povečanje produktivnosti dela ter za razdeljevanje ustvarjenih dohodkov. Tudii vprašanje norm in premij je še v mnogih kolektivih predmet ostre razprave negodovanja delavcev. Kadrovska politika in izobraževanje delavcev postajata najvažnejši In. osnovni politični nalogi sindikalnih organizacij. Delovni kolektivi razpolagajo z ved-■no večjim delom ustvarjenega čistega dohodka in je od njih farnih odvisno, za kaj bodo ta denar porabili. Tako je celoten kolektiv ikar najbolj zainteresiran za dobro gospodarjenje podjetij. Interes za ekonomično gospodarjenje je največji tam, kjer je individualni ekonomski interes najbolj približan posameznemu delavcu. Tako družbena vloga delavcev ni več samo formalnost, ampak dobiva svojo vsobi.no v celotnem našem družbenem sistemu. V takih pogojih gospodarskega razvoja, kot je naš današnji, že fama ekonomska računica zahteva, da posvetimo čimveč pozornosti človeku tako, da bosta kadrovska politika in. izobraževanje postali res tisto, kar naj bi bile. V socialistični družbi postavljamo delavce v ospredje in le s primernim znanjem, ki ga jim moremo omogočiti, bodo lahko ustvarili čimvečji osebni in družbeni dohodek. V naši občini sta se s problemom človeka doslej bavili le BPT In PEKO, vendar' še ti največji tovarni nekoordinirano. To stanje se ipopravlja prav v zadnjem času, ko tudi v manjših podjetjih razmišljajo o načinu in organizaciji službe skrbi za človeka. Kadrovsko - socialne sektorje mislijo ustanoviti v RUNO, Tovarni ikos in srpov in v Lesno industrijskem podjetju. Tako je akcija, ki so jo sprožili sindikati, v naši občini naletela na plodna tla in bomo z uvedbo kadrovsko-sivcialnc službe odpravila veliko vrzel v naših kolektivih. V razpravi je govoril o nagrajevanju po učinku in o vplivu nagrajevanja na večjo proizvodnjo delegat iz tovarne PEKO: V Peko so že lani septembra začeli nagrajevati po enoti proizvoda in dober učinek stimulativnega nagrajevanja se je odražal v večji proizvodnji. Letos so že v prvih treh mesecih dosegli za 26 % večjo proizvodnjo, kot lani v istem obdobju. V podjetju tekmujejo posamezni oddelki za čimvečji ekonomski uspeh. Prejemki posameznih ekonomskih enot iso odvisni od količine proizvodnje, od ekonomičnosti (varčevanja z elektriko, čim manjši izpad materiala in kar najnižji režijski stroški) in od rentabilnosti oziroma od končne cene proizvoda. Tako je z novim načinom nagrajevanja zelo zaostrena kontrola po oddelkih. Delavci se ne zanimajo več samo le za svoje delovno mesto, ampak za .poslovanje celega oddelka. Z Delovno predsedstvo občnega zbora novim načinom nagrajevanja so se povečali osebni dohodki delavcev in tudi skladi podjetja. Tudi v Bombažni predilnici in tkalnici so organizirali 15 ekonomskih enot in prihranke pri materialnih stroških so dali na fond plač. Predstavnik republiškega sindikalnega sveta je priporočil novemu vodstvu občinskega sindikalnega sveta, naj bi pripravil posvetovanja vseh delovnih kolektivov v občini o dosedanjih izkušnjah novega načina nagrajevanja. Manjša podjetja naj bi porabila bogate izkušnje večjih pri ustanavljanju ekonomskih enot in plačevanju po enoti proizvoda. Delegati so govorili tudi o kul-turno-pmsvetni in telesno-vzgojni dejavnosti v občini. Visi so ugotovili, da je razdrobljena kulturna In športna dejavnost ovira hitrejšemu napredku in bi z združitvijo kulturnih sekcij in športnih klubov dosegli dosti večje uspehe. Prav posebno važen poudarek pa so dali delegati vprašanju obrti v naši občini. Pojavlja se dejstvo, da zasebni obrtniki bogatijo na račun večjih podjetij, ki jim za zelo nizke cene odstopajo material, namesto, da bi sama porabila ta material in tako zaposlila tudi novo delovno silo. Obrtniki zaposlujejo tudi mnogo delovne sile v popoldanskem času in si s tem kopičijo kapital. To se pojavlja predvsem v eopatarski obrti. Občinski ljudski odbor bo moral resno razmisliti o ustanovitvi nekega večjega obrtnega podjetja socialističnega tipa, kjer bi izdelovali copate in tako konkurirali privatnemu obrtniku. — Tak oddelek naj bi ustanovili pri tovarni PEKO. Ker imajo sindikati vedno večje naloge, so delegati na občnem zboru izvolili namesto dosedanjega 30-člansfcega, 59-članski plenum, ki bo letos skrbel za aktivno delo sindikalnih podružnic v naši občini. Odlok občinskega ljudskega odbora ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka 1. člen Na območju občine se predpiše dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka, ki se plačuje v določenem odstotku, predpisanim s tem odlokom, od zneska rednega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev. 2. člen Dopolnilni proračunski prispe, vek iz osebnega dohodka plačujejo delavci in uslužbenca: 1. gospodarskih organizacij iz panog: industrija, gradbeništvo, gozdarstvo, kmotiij.stvo, kmetijskih zadrug, obrt (vštevšl tudi privatno obrt), razen mesarskega podjetja Tržič, trgovina, razen trgovskih podjetij, ki se pretežno bavijo s prometom špecerijskega blaga — po stopnji 8% 2. gostinskih gospodarskih organizacij, komuna!|n:ih podjetij, trgovskih podjetij, ki se pretežno bavijo s prometom špecerijskega blaga, Mesarskega podjetja Tržič, proračunskih in finančnih samostojnih zavodov, družbenih organizacij in vseh ostalih javnih služb, izvzemši oseb iz drugega odstavka 12. členil zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev — po stopnji 4 %. Kot podjetja, ki se pretežno bavijo s prodajo špecerijskega blaga, so ona, katerih promet s tem blagom znaša več kot 50 % skupnega letnega prometa. 3. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka je proračunski dohodek občine in se lahko uporabi le za finansiranje negospodarskih investicij, kot, na primer gradnje in adaptacije objektov družbenega standarda, elektrifikacije, kanalizacije, vodovodi i.t.d. Nikakor pa se ta sredstva ne smejo uporabiti za pokritje administrativnoga dela proračuna. 4. člen Občinski ljudski odbor je pooblaščen, da lahko oprosti v celoti, ali doloma od plačevanja dopolnilnega prispevka posamez- ne zavezance toga prispevka na podlagi utemeljene in obrazložene vloge. 5. člen Navodila in pojasnila v zvezi s tem odlokom izdaja po potrebi Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Tržič, uprava za dohodke pa skrbi za njegovo izvajanje. 6. člen Ta, odlok velja od dneva objave v Uradnem vestoiku okraja Kranj, uporablja pa se od 1. maja 1960. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka (Uradni vestmlk okraja Kranj, številka 23-489/58). Tržič, dne 29. marca 1960. Predsednik ObLO: Lovro Cerar 1. r. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Tržič razpisuje delovno mesto referenta za zdravstvo Pogoj: srednjestrokovna izobrazba Pravilno kolkovane prošnje z opisom strokovne izobrazbe in živ-Ijenjeipisom pošljite na ObLO Tržič. Prošnje vložile v roku 15 dni po tem razpisu. Nastop službe je možen takoj. Nedavno jo bil v Tržiču koncert združenega moškega zbora KUD Svoboda iz Stražišča in KUD Triglav iz Dupelj pod vodstvom tov. Eda Ošabmika. Ljubitelja petja so bila zadovoljni z izvajanjem koncertnega sporeda, saj, je pevski zbor posredoval izbrane narodne, partizanske in. umetne pesmi povsem dostojno in zvokovno bleščeče. Težko je povedali, katera pesem je poslušalcem bolj ugajala, saj so bile vse skrbno in občutno izpete, da je vsaka zase prijetno navdihnila svoj glasbeni am-bient. Oba zbora tvorita čvrsto zvokovno celoto, čeprav delujeta po potrebi tudi vsak zase. Presenetljivo je dejstvo, da je združeni pevski zbor odpel celovečerni koncertni spored osemnajstih pesmi na pamet. To zgovorno dokazuje, da oba zbora marljivo delujeta ta imata požrtvovalnega zborovodjo. Oba zbora imata mnogo moške mladine in ni se jiim treba bati za obstoj. Aktivnost pevske sekcije KUD Triglav ;iz Dupelj je treba še posebej omeniti, saj je nedavno praznovala 30-letnico svojega delovanja. Velik delež k uspelemu pevskemu večeru je vsekakor pripadal požrtvovalnemu pevovodji, tržiškemu rojaku Edu Ošabniku. Starejša tržiška generacija se ga spominja kot agilnega kulturnega delavca, saj jo takoj po učiteljski diplomi oral kulturno ledino. Ze pred vojno je deloval kot pevovodja takratnega Slovenskega bralnega društva, vodil pa je tudi pevski zbor v Dupljah. Za Tržič je bila vsekakor velika izguba, ko je bil po službeni potrebi premeščen v Kranj. Spet smo izgubili agilnega domačega presvetlijevalcav ikl jih že tako in tako primanjkuje v našem mestu. Za vsak kraj je koristno, da tako požrtvovalne ljudi pridrži, še posebno pa do-čine, ki pa jih žal čestokral le preveč zapostavljamo. Kot je bilo pričakovati, tudi tokrat Tržič ni znal opravičiti, da ceni domačo pevsko kulturo, pa najsibo to od domačih ali tujih izvajalcev. Potrebno je, da se tak odnos vsekakor popravi, če se hoče naše mesto prištevati med kulturne kraje. Zaželeno je, da se tega zavedajo občani, še posebno pa tisti, na katerih leži pred ljudstvom odgovornost kul-turno-prosvetne dejavnosti, to jo Sveta za kulturo in presveto in Sveta za šolstvo. Ko se bo to stanje izboljšalo, ne bo skrb kako napolniti dvorano, slonela le na peščici ali še celo na enem ali dveh tovariših, ki se trudita, da osebno zainteresirata tržaško prebivalstvo za obisk resnih in k val i letnih pri red i lev. Slabo zasedena dvorana kon-certaintov ni posebej vznemirila, saj so našli v poslušalcih občudovalce pevske kulture, kar je dokazal spontan aplavz po vsaki pesmi. Predstavnika DPD Svobode v Tržiču sta se pevcem zahvalila za gostovanje, zborovodji pa so izrekla še posebno priznanje. M n o g o o b € 6 a. j o č a, m 1 a, d 6 s t Nedavni koncert gojencev Srednje glasbene šole iz Ljubljane nam je nedvomno zapustil prijeten vtis. Sola je tudi tokrat potrdila svoj sloves, ki ga uživa doma in v tujini. Kar težko smo verjeli, da moremo iz mladih rok slišati tako ubrane glasove njihovih glasbil. Naš list je bralce že pred koncertom seznanil s programom in predstavil izvajalce, tokrat pa se ustavimo ob programu samem. Občinstvo je mlade glasbenike in njihove profesorje sprejelo z navdušenim odobravanjem. V prvem delu koncerta smo slišali klavirski trio in nato še dve solistični točki. Violinist Primož Novšak, čelist. Blaž Miloševič in pianistka Alenka Koch so se predstavili s Hvdnovim stavkom Allegro iz klavirskega tria v D-duru. Solidna tehnika in lepa mera glasbenega čuta vseh treh izvajalcev je omogočila skladno in homogeno komorno igro. Ba-ritonist Sršen je odpel monolog iz opere Knez Igor in je z lepim glasom sprožil pri poslušalcih spontan aplavz. A. Grčar je na trobenti zaigral Peskinov koncert za trobento. — Ze pri prvih taktih je solist pokazal, da je povsem kos zahtevnemu delu. V drugem delu koncerta je nastopil simfonični orkester pod vodstvom prof. Suštoršiča. Orkester zveni zvokovno plastično in tonsko čisto ter se je vseskozi stilno prilagajal stilnemu izrazu kompozicije in bil s solisti vedno v pravem dinamičnem in ritmičnem stiku. Slišali smo Gluckov koncert v G-duru za flavto in orkester drugi in tretji stavek. Solistični part je zelo lepo odigral mladi nadarjeni flavtist N. Andonovski. Dokazal je, da je kos vsem tehničnim in muzikalnim nalogam, ki se postavljajo pred koncertnega solista. Pianistka Vremšakova je z velikim smislom muzikalnoga prođnaša-nja odigrala solistični del Mozartovega koncerta za klavir in orkester v D-duru. Za Tržičane je bilo posebno presenečenje nastop harfistke Bajželjeve, ki je zaigrala mo- derno delo domačega skladatelja Zvonimira Cigliča. Solistka je s tehnično sigurnostjo odigrala koncertno skladbo. Koncert je zaključil zelo mladi in nadarjeni violinist Primož Novšak, ki je s svojo igro očaral poslušalce. Potrebno je omeniti skrbno in muzikalno dognano klavirsko spremljavo prof. Bohinčeve, ki je spremljala baritonista Sršena in trompetista Grča rja. Mladim glasbenikom in njihovim pedagogom velja vse priznanje in upamo, da nas bodo še obiskali, za kar jim bomo zelo hvaležni. Problemi tržiške vajenske Sem predavatelj na tržiški vajenski šoli in spremljam njeno delo že trideset let. Zato želim k članku Novi pogledi v šolstvu v zadnji številki Tržiškega vest-nika dodati nekaj pripomb. Čudno zveni očitek, da naša vajenska šola izgublja svoj pomen in da ima vedno manj učencev. Število učencev je padlo zato, ker na naši šoli ni več sedlarjev, usnjarjev, predilk in tkalk ter krojačev in mizarjev. Tako sta na šoli ostala le še kovinski in čevljarski oddelek. Pisec članka pravi, da nameravajo ustanoviti strokovno šolo za potrebe industrije: Popolnoma prav. Sola naj služi vsem potrebam, tako obrti kakor industriji. Ce pri tem mislijo na čevljarsko industrijo, povem, da smo tako šolo že imeli. Tovarni čevljev PEKO in PLANIKA sta 1956. leta ustanovili industrijsko čevljarsko šolo v Kranju. V prvi razred je bilo vpisanih v Kranju 24 učencev, v Tržiču pa 23 učencev. Tržiški razred je imel pouk trikrat tedensko. Imeli smo prav dober učni načrt za teoretičen pouk in praktično delo v obratu II. tovarne PEKO. Kljub temu. da so se že v prvem letu obstoja pokazali lepi uspehi, je bila šola ukinjena in so učenci v šolskem letu 1957/58 nadaljevali pouk na naši vajenski šoli. Taka šola, oziroma še boljša, kot je bila, se v Tržiču še vedno lahko obnovi, in to s sodelovanjem uprave vajenske šole in čevljarske industrije. Problemi so le tesni učni prostori in stanovanja učencev, ki stanuje izven Tržiča. Iz take šole bi izhajal res sposoben kader za čevljarsko sred- njo tehniško šolo v Kranju. — Potrebo po reorganizaciji današnjega strokovnega šolstva zahteva tudi obrtništvo. Treba bo izdelati nov, vsem potrebam ustrezajoči učni načrt, in to čim prej, ne pa šele septembra, ko se že odpro vrata šole. Zato vabimo inštruktorje vajencev iz čevljarske industrije k našim zaključnim izpitom, kjer bodo lahko presodili splošno znanje naših učencev. Poleg predstavnikov industrije vabimo k izpitom in ogledu razstave tudi zastopnike občine, predvsem pa člane sveta za šolstvo in šolskega odbora. V članku Novi pogledi o šolstvu piše, da industrija potrebuje strokovnjake v le za določene faze dela. To drži, ker priučen delavec lahko koristi industriji prav toliko kot kvalificiran s strokovnim izpitom. Tu pa nastane problem, da kvalificirani delavci občutijo, da je bilo njihovo učenje zastonj. To tudi precej ovira vključevanje mladine v strokovne šole. Vsak kvalificiran delavec se mora na vseh delovnih mestih v tovarni dobro izkazati in v praksi pokazati, da je vreden naslova kvalifikacije. Za izobraževanje vajencev za določene faze dela želimo več stikov z inštruktorji izobraževalnih centrov naših tovarn. Tudi priučenim delavcem, če to žele, naj bi omogočili nadaljnje strokovno izobraževanje. Tržiška vajenska šola naj ob novem šolskem letu na novo zaživi, da bomo lahko ponosni nanjo, kot na najstarejšo slovensko stroškovno ustanovo, katere osemdesetletnico obstoja bomo praznovali 1962. lota. A. Tišlcr še Družina Počitniške zveze na osnovni šoli heroja Bračiča je izkoristila .proste dni pred prvomajskimi prazniki za tridnevno potovanje po Slovenskem primorju in Istri, da seznani mladino spet z novimi kraji naše domovine. Prvi dan, 27. aprila, so se udeleženci ekskurzije — 32 po številu — ustavili v Divači, da si ogledajo znamenite Skocijanske jame, ki napravijo na obiskovalca še mogočnejši vtis, odkar so uredili v njih električno razsvetljavo. Ti dve uri hoje po veličastnem podzemskem svetu sta se vsem globoko vtisnili v spomin. — Še isti večer je skupina prispela v Pazin, kjer so jo vzgojitelji Dijaškega doma in zastopniki Fcrialnega saveza zelo prijazno sprejeli. Pripravili so ji že vnaprej prenočišče In program ogledov znamenitosti njihovega mosta in okolice za naslednji dan, tako da je bil naš obisk Istre kar se da poučen din prijeten. Prva pot nas je naslednje jutro vodila v Berane, rojstni kraj istrskega mučenika Vladimir ja Gortama. Tod smo se najprej poklonili, spominu njihovega največjega narodnega junaka pri spomeniku z grobnico, v katero so po osvoboditvi prenesli njegove ostanke iz Pulja. Nato smo si ogledali še Gorta-nov muzej v njegovi rojstni hiši, kjer smo se podrobno seznanili z divjanjem fašističnih na-silnikov nad svobodoljubnim istrskim ljudstvom med obema vojnama, katerega žrtev je bil tudi Gortan. — V bližini Be-ran, na Skrilinah, hrani Istra še neki dragoceni zaklad, freske iz 15. stoletja, ki si jih je vredno ogledati. Po kosilu je bil na vrsti najprej ogled ponora Pazlnskega potoka v jami Fojbi tik pod Pazinom. Pred vhodom v jamo je vzidana spominska plošča pokojnemu ravnatelju klasične gimnazije v Ljubljani, ki je pred 9 leti postal žrtev nenadoma naraslega potoka. — Vrnili smo se kvišku na pazinski grad, ki stoji tik nad ponorom, vrh navpične stene. V gradu je lepo urejen muzej. — Končno smo popoldne šli še na Lindar, zanimiv kraj s širokim razgledom. Na povratku domov smo obiskali spotoma še staro obzidano mesto Buzet v severni Istri, ki stoji, kot mnoga druga mesta v Istri, na griču. Tudi Buzet je vreden obiska. Počitniška zveza, ki vključuje v naši občini doslej tri družine, (na obeh osnovnih in vajenski šoli), ima za našo mladino velik pomen. Seznanja jo na izletih in potovanjih z lepotami in bogastvom naše domovine in njenim zgodovinskim razvojem vse do današnje socialistične graditve. Tako vzbuja v njej ljubezen do domovine, goji pa med člani vzporedno s tem tudi tovarištvo in smisel za varčevanje. Izletov in potovanj imajo družine v tem šolskem letu še več v načrtu, poleti pa gremo letoval, za štirinajst dni v Pulj. Prav bi bilo, da bi take družine osnovala tudi naša mladina po tovarnah in ob podpori občinskega komiteja IMS in Društva prijateljev mlaci Ine ter s sodelovanjem s taborniki skušala uresničiti čimveč programa Počitniške zveze. RAZSTAVA O USMERJANJU NAŠE MLADINE V POKLICE Zavod za posredovanje dela v Tržiču je organiziral razstavo, s katero je hotel mladini, ki zapušča obvezno šolo, pomagati pri izbiri pravega pokliea. Razstava je bila odprta »d 7. do 13. maja v dvorani Svobode in dvorani restavracije »Pri pošli«. Otvoritve razstave so se udeležili tudi direktor Republiškega zavoda za posredovanje dela tov. Jože Debeljak, upravnica Okrajnega zavoda za delo lov. Zvonka Lesjak ter naši krajevni politični predstavniki. Gostje ji z zanimanjem ogledujejo razstavo Na razstavi je sodelovalo preko 20 podjetij, ki so prikazala svojo dejavnost in tako skušala seznaniti mladino z delom teh podjetij. Ze samo kratek sprehod skozi razstavne dvorane nam je pokazal, koliko možnosti ima danes mladina, ko si izbira svoj življenjski poklic. Na razstavi so sodelovale tovarne Peko, BPT, Runo, Tovarna kos in srpov, Pilama, Tovarna finega pohištva, Gradbeno podjetje, SAP Mehanična delavnica, Gozdno gospodarstvo, Gorenjska oblačilnica, Kleparstvo in vodne instalacije, Trg. podj. Preskrba in Ljubelj, Mesarsko podjetje, Gostinsko podjetje, Slaščičarna Kuljič — Elektroinstalaterstvo Jernej Naglic ter Krojaško podjetje »Novost«, Tržič in Mestna vrtnarija. Razstava je prirejena tako, da že prerašča okvir usmerjevanja mladine v poklice in nam prikazuje širšo dejavnost naših podjetij. Ob vsakem razstavnem prostoru so bili vedno strokovnjaki, ki so mladim obiskovalcem odgovarjali na številna vprašanja. Pogrešamo pa obrtnikov, le tov. Jernej Naglic je izjema in je njegov razstavni prostor eden izmed najbolj smotrno urejenih. Lepo so uredili svoje prostore tudi Gozdno gospodarstvo, Gorenjska oblačilnica in Mesarsko podjetje. Šolski otroci, ki so pod vodstvom učiteljev obiskali razstavo, so se živo zanimali za posamezne vrste dola po podjetjih in prav gotovo je ta razstava marsikomu pomagala, da si bo pravilno izbral poklic. Knjige z vtisi nam najbolje povedo, kako potrebne so take razstave. »Razstava, čeprav v bistvu skromna, je vendar skrbno pripravljena in bo z dopolnitvijo z obiski v gospodarskih organizacijah dosegla svoj namen. Razstava kaže na izredno dobro voljo in prizadevanje organizatorja, da mladini nudi čimveč. Z ozimni na svoj namen, naj bi v bodoče tako razstavo dopolnili s pogoji vključevanja v uk. In končno čestitam prirediteljem k upehu.« Te vrstice je napisal direktor republiške uprave za delo, tov. Debeljak in ,so res izpodbudtie za nadaljnje delo Zavoda za posredovanje dela. »Čeprav skromna, vendar je bila razstava pripravljena z ljubeznijo do otrok.« Zvonka Lesjak je napisala v knjigo vtisov: »Dobila sem vtis, da so gospodarske organizacije, občinski komite ZKS in občinski ljudski odbor pokazali za poklicno usmerjanje mladega rodu veliko zanimanja. Želim, da bi razstava res pripomogla mladini, ki si izbira poklic« Nekdo drug je napisal: »Vsak poklic in vestno delo ima pošteno mesto v naši družbi.« Teh nekaj mnenj nam pove, tla je razstava skupaj s prikazom filma in z obiskom gospodarskih organizacij dosegla svoj namen. JHladinka in mladine a l Pred zaključkom obveznega šolanja se pojavi pred teboj naslednje vprašanje: kateri poklic si bom izbral? Odgovora na to vprašanje ne smeš prepustili naključju. Zavedati se moraš, da jc to ena najvažnejših odločitev v tvojem življenju. Človek dela v svojem poklicu skoraj dve tretjini svojega življenja, ali 35 do <0 let. To jc dolga doba, zlasti za tistega, ki se ni pravilno odločil, ki dela v poklicu, ki ne ustreza njegovim željam, interesom, zmožnosti, telesni zmogljivosti ali zdravju. V pravilno izbranem poklicu pa boš uspešen, zadovoljen in srečen ter boš s tem tudi najbolj koristil družbi. Izbira poklica jc izbira bodočnosti! Možnosti šolanja je pri nas dovolj. Naša država je v nenehnem gospodarskem in tehničnem razvoju in potrebuje veliko število kvalificiranih kadrov, ki bodo strokovno usposobljeni za opravljanje različnih nalog v industriji, kmetijstvu, trgovini, prometu, upravi, vzgoji, zdravstvu in drugje. Strokovno vodstvo po razstavi je pomagalo mladim obiskovalcem, da so se dobro seznanili s potekom dela, ki ga zahteva posamezni poklic KAM SEDAJ? $ V kratkem se bo zaključil Kaj težka je odločitev 15-let- pouk in za nekatere bo ta dan nega fanta ali dekleta, kajti ta važna prelomnica v življenju. — poklic, ki si ga bo izbral, ga bo Treba se bo odločiti za poklic spremljal vse življenje. DRAGA MLADINKA IN MLADINEC ! Tudi pedagogi v šoli ti bodo brez dvoma radi svetovali, saj so le v teh letih skupnega dela dodobra spoznali. 9 Odprli smo tudi razstavo, kjer so prikazani poklici, potek dela in izdelki posameznih poklicev. Strokovnjaki i/, podjetij bodo prišli v šole, kjer bodo razlagali tako lepe, kakor tudi težke strani, ki jih ima vsak poklic. Prejel boš tudi »Vodič« o poklicih, kjer bo opisan vsak poklic in gotovo boš med njimi našel tudi tistega, ki ti odgovarja. Vse potrebne informacije o prostih učnih mestih, pogojih za sprejem, • nadaljevanju šolanja, o sprejemih v šolo pa ti nudi Zavod za posredovanje dela, Tržič. KINO Predstavnik RUNO razkazuje izdelke gostom O Nikar ne misli, da nimaš razen staršev nikogar, ki bi ti bil voljan svetovati in pomagali pri izbiri poklica, za katerega imaš veselje, sposobnost in v katerem boš delal vsa dolga leta, ki so še pred teboj. Tu je še cela vrsta ljudi in pripomočkov, ki se jih Lahko poslužiš in so ti vedno na voljo. % V ta namen smo organizirali predavanja po šolali. Poklicni psiholog, tovariš Jan Maka-rovie ti lahko svetuje, kateri poklic bi ti najbolj odgovarjal — glede na tvojo umsko sposobnost in ročno spretnost. Dr. Martinovič ti lahko ugotovi tvojo telesno sposobnost za vsak poklic. Pred dvema letoma je bilo v poklicni svetovalnici več mladincev in mladink. Vsi so se odločili za poklic, ki jim ga je svetoval poklicni svetovalec — psiholog in vsi so s svojo odločitvijo zadovoljni. % Mladinki Mariji Grašič je psiholog svetoval, da se izuči v trgovini. Mari se uči že drugo leto v Gorenjski oblačilniei v Tržiču v veliko zadovoljstvo poslovodje, njenih staršev in nje same. Prav tak primer je mladinec Pavel Hudobivnik, ki se uči eleklroinstalaterskcga poklica pri mojstru Jerneju Nagliču v Tržiču. Lahko bi našteli vrsto takih primerov, vendar prepuščamo vsakemu mladincu, da se sam prepriča o tem. 19. in 20. maja jugoslovanski film TRI ČETRTINE SONCA 21. do 23. maja italijanski CSP film HERKULES 24. do 25. maja ameriški CSP film MOZ S TISOČ OBRAZI 26. in 27. maja ameriški barvni CSP film RISARKA MODELOV 28. do 30. maja ameriški barv. CSP film VITEZI OKROGLE MIZE 31. maja in 1. junija ameriški barvni film ZAKON DIVJINE (za šolsko mladino po 20 din) 31. maja in 1. junija poljski film PEKEL IN DIAMANT 2. in 3. junija ameriški barvni CSP film KRALJ IN JAZ Gorenjska oblačilnica jc prikazala najnovejše modele svojih izdelkov V trgovini primanjkuje moške delovne sile Najbolj smotrno urejen je razstvni prostor Elektroinstalaters*va Tržič Za gostinski poklic se je po ogledu razstave prav gotovo odločilo marsikatero mlado dekle Cemu poklicno svetovanje? Živel je kralj, ki je imel tri sinove: prvega je dal učiti za viteza, drugega za duhovna, tretji pa je postal pesnik. Prišlo mu je kar prav, da jih ni imel več, saj bi si drugače prav težko omislil poseben poklic za vsakega izmed njih, ko ibi tudi izčrpal vse »navadne« poklice svoje dežele . . . Danes je drugače. Poklicev je VBaik dan več. Nešteto je raznih delovnih mest v tovarnah, uradih, podjetjih, obrtnih delavnicah, trgovinah, šolah, znanstvenih institutih. Ko hi naš kralj iz pravljice živel danes, bi verjetno ne bil v zadregi zalo, ker bi bilo za njegove sinove na razpolago premalo poklicev, temveč iprej zato, ker jih je preveč. Toliko poti in toliko možnosti je danes pred mladim človekom, ki si izbira poklic. Mladini danes ni več tako jasno, 'kakor ji je bilo nekoč — češ: »Sel bom za mizarja, ker je moj oče tudi mizar« — ali »za kovača bom šol, ker ima sosed kovačnieo«. Svet, ki se odpira pred njimi, tako bogat vsakovrstnih možnosti jih vabi k sebi. Kaj čuda: saj jim odpira vrata na široko za poln in svoboden razvoj njihovih možnosti in interesov! Toda hkrati se pojavlja tudi nevarnost, da bi se mlad človek izgubil v tem gozdu poklicev. Toliko je poklicev in nihče ne more podrobno poznali vseh. — Kako lahko se zgodi, da te v določen poklic pritegne predvsem njegovo zveneče ime ali slučajno, bežno poznanstvo in da prepozno spoznaš resnico, ki je čisto, drugačna...! Ljudje smo različni. Ni vsak za vsak poklic, toda prav za vsakogar se da najti poklic ali vrsta poklicev, ki mu je primerna. To pa seveda ne gre brez milje. Da bi našli tak poklic, ki odgovarja prav nam osebno, moramo poprej dobro preudariti, pregledati vse možnosti, ki so nam na razpolago in pretehtati vse njihove prednosti in pomanjkljivosti. Razgovori ti se moramo z ljudmi, ki uspešno delajo v svojem poklicu, s starši, z učitelji. Toda kjer gre za tvojo .bodočnost, se že splača ne le dvakrat, ampak tudi trikrat premisliti — in enkrat storili! Pa tudi družba kot celota ob tem usodnem vprašanju mladega človeka ne pušča na cedilu. Ni ji vseeno — in nikomur od nas ne more biti vseeno — ali imamo na svojih delovnih mestih ljudi, ki zares sodijo tja, ali pa take, ki so zgrešili svoj poklic, ki so nezadovoljni in razočarani v njeni. Družba je ogromen organizem, .gigantsko omrežje celic, ki so vse življenjsko povezane med seboj. Nihče ni nepomemben, nihče ni odveč, na vsakem delovnem mestu je človek ^potreben drugim ljudem; zato izbira poklica ni le tvoja lastna stvar, temveč stvar vse družbe. Naša družba ve, da bo le tisti, ki dela zares v »svojem«, se pravi v pravem poklicu, delal vestno in učinkovito. Osebna sreča in družbena koristnost se ne izključujeta, temveč sta neločljivi ona od druge. Moti se, kdor misli, da bo lahko srečen že samo s tem, da bo delal zase. Vsakdo, od otroka do odraslega moža, potrebuje priznanja, potrebuje zavesti, da je njegovo delo učinkovito in pomembno. Vsi so počutimo nesrečne, kadar se nam zdi, da naše delo ljudem ni potrebno ali da ljudje ne znajo ceniti našega dela. Zato si vsi prizadevamo, da bi delali čim bolje in čim uspešneje. Naše osebno zadovoljstvo zavisi od naše storilnosti, naša storilnost pa je spet odvisna od našega osebnega zadovoljstva! Kako skrbi družba za to, da bi si mladi ljudje pravilno izbrali svoj poklic? Družba vedno bolj spoznava, v kakšno veliko pomoč ji je lahko na tem področju znanost, in sicer najmlajša med vsemi znanostmi — psihologija. (Psihologija je znanost o človekovem doživljanju in ravnanju). Se do nedavnega so smatrali psihologijo za čisto- nepotrebno znanost, s katero naj se ukvarjajo profesorji, ki nimajo pametnejšega dola, v praksi pa je niso cenili. »Cemu nam bo psihologija?— so govorili inženirji. — Glavno, da stroji brezhibno delujejo in da delo ne zastane«. Toda sčasoma je le postalo jasno, da dela ne opravljajo stroji, temveč ga opravljajo ljudje s pomočjo strojev. Se tako moderni stroji so brez vrednosti, če jih ne upravljajo ljudje, ki so primerni za svoj posel. To, ali je človek primeren za svoj posel, pa zavisi od cele vrste njegovih značilnosti, ki jih inženir ne more ugotoviti. Ogromno pa lahko k temu pripomore psiholog — poklicni svetovalec. Psihologom je do danes uspelo sestaviti celo vrsto različnih pri-pom Slovenska filharmonija priredi v ponedeljek, 23. maja ob 20. uri KONCERT v Cankarjevem domu. Sodelovali bodo prvaki Opere Hu-kovčeva, Čuden in Kovač. Dirigent Zvonimir Ciglifv Vstopnice dobite v Turističnem društvu. V._> PREKLIC Opozarjam, da nisem plačnik dolgov, ki jih dela moja žona Frančiška. Špendal Anton, Hrezje pri Tržiču Leipziegu medplanetarna raketa, ki so jo spustili okrog Lune lansko leto. Tudi Jugoslavija je razstavljala na Leipziškem velesejmu. — Obiskovalcem velesejma je bilo najbolj všeč sodobno pohištvo in lepo pakirane konzerve. Zelo pa so se ustavljali tudi pred razstavljenimi motornimi vozili tovarne Tomos. Kakor na vseh velesejmih, so bile največje gneče na razstavnih prostorih tujih držav čeprav niso prikazovale nič boljših predmetov od vzhod-nonemških. Večkrat sva se pogovarjala s preprostimi ljudmi, ki so pridni in delavni, vsi pa so odločno proti vsakršni vojni. Niso še pozabili bombardiranja Leipziga med drugo svetovno vojno. Živo jim je še v spominu 4. december 1944, ko so zavezniška letala razrušila skoraj polovico mesta, in je bil Leipzig od enega do drugega konca v ognjenih plamenih. Se danes pravijo meščani, da je bil srečen tisti človek ki je ta dan ostal živ. Po 15 letih je se-zidanih že mnogo novih zgradb, vendar se še danes vidijo ogromne čistine sredi mesta, kjer so svoj čas stale hiše. Ljudje se zelo zanimajo za dogodke po svetu, mnogo vedo povedati o osvobodilnih gibanjih na afriški celini. Zelo pa me je začudilo, ko so naju spraševali, če so pri nas tovarne še v privatnih rokah. Maršala Tita in Jugoslavijo poznajo vsi, notranji politični ustroj naše države pa le malokdo. Ko sva jim razložila, kakšen socializem imamo pri nas in kako upravljajo podjetja sami delavci, preko delavskih svetov, jim je bil naš način socializma zelo všeč. Nekaj, s čimer se v Vzhodni Nemčiji nisva mogla pohvaliti, pa je hrana. Imajo čisto svojo kuhinjo, ki ni našemu okusu prav nič pogodu. Juho servirajo kar v skodelici za čaj, vendar to ni goveja juha, kakor pri nas, temveč tekočina, v kateri je bilo vse — od čebule in buče do limone. Ko sem to jedel, res ni- 8-,--- AVTOBUSNI VOZNI RED Vozni red ob delavnikih TRZIC—KRANJ—LJUBLJANA Velja od 1. VI. 19K0 dalje. Tržič Kranj Ljubljana 4.45 5.15 5.50 5.10 5.45 6.20 5.50 6.20 6.55 6.10 6.45 7.20 6.30 7.05 7.40 6.45 7.20 7.55 7.20 7.55 8.30 8.15 8.50 9.25 9.00 9.35 10.10 10.15 10.50 11.25 11.30 12.05 12.40 12.45 13.05 13.55 13.00 13.35 14.10 13.30 14.05 14.40 14.30 15.05 15.40 15.30 16.05 16.40 16.30 17.05 17.40 17.30 18.30 19.30 18.05 19.05 20.05 18.40 19.40 20.40 * vozi šele od 15. scpl. 1960 do 15. junija 1961. Do tedaj pa vozi odi. junija do 15. sept. Porečan (ob 4.30 iz Tržiča). LJUBLJANA—KRANJ—TRZIC Ljubljana 6.00 7.00 8.30 9.30 10.40 11.00 11.45 12.00 12.45 13.25 14.30 Kranj 6.40 7.40 9.10 10.10 11.20 11.40 12.25 12.40 13.20 14.00 15.10 Tržič 7.10 8.10 9.40 10.40 11.50 12.10 12.55 13.10 13.50 14.30 15.40 * vozi vsak dan razen sobote Nedeljski vozni red Tržič 5.10 6.20 7.20 9.00 11.00 13.00 15.00 17.30 18.30 19.30 20.00 Ljubljana Kranj 5.45 6.55 7.55 9.35 11.35 13.35 15.35 18.05 19.05 20.05 20.35 Kranj Ljubljana 6.20 7.30 8.30 10.10 12.10 14.10 16.10 18.40 19.40 20.40 21.10 Tržič * vozi tudi ob sobotah 15.00 15.40 16.10 16.00 17.00 17.30 18.00 i 18.30 19.00 20.30 22.00 16.40 17.40 18.10 18.40 19.10 19.40 21.10 22.40 17.10 18.10 18.40 19.10 19.40 20.10 21.40 23.10 7.00 9.00 9.30 11.00 13.00 15.00 17.00 18.00 19.00 22.00 24.00 7.40 9.40 10.10 11.40 13.40 15.40 17.40 18.40 19.40 22.40 0.40 8.10 10.10 10.40 12.10 14.10 16.10 18.10 19.10 20.10 23.10 1.10 Vozi ob delavnikih TRZIC—KOVOR—KRANJ—LJUBLJANA Tržič 5.00 6.20 14.20 21.40 22.20 Ljubljana — 12.25 — — _ Kovor 5.10 6.30 14.30 21.50 22.30 Kranj 5.00 13.00 14.20 21.00 22.20 Podbrezje 5.20 6.40 14.40 22.00 22.40 Podbrezje 5.15 13.15 14.35 21.15 22.35 Kranj 5.35 6.55 14.55 22.15 22.50 Kovor 5.25 13.25 14.45 21.25 22.45 Ljubljana 6.10 — — — — Tržič 5.35 13.35 14.55 21.35 22.55 trzic—LEŠE Vozi ob delavnikih Tržič 5.00 6.20 13.00 14.20 22.20 Leše 5.15 6.35 13.15 14.35 22.35 Leše 5.20 7.30 13.20 14.40 22.40 Tržič 5.35 7.45 13.35 14.55 22.55 TRZlC- gorice Vozi ob delavnikih 14.20 22.20 odhod Tržič prihod 5.40 14.45 22.45 prihod Gorice odhod 5.15 15.25 15.00 12.30 14.35 odhod prihod TRŽI C— CELOVEC Tržič Celovec prihod odhod tržic-porec Vozi vsak dan od 1. junija do 15. septembra 1960 4.30 odhod Tržič prihod Ljubljana 5.30 10.00 TRZIC-PODLJUBELJ Vozi ob delavnikih Tržič Podljubelj Podljubelj Tržič 6.20 6.35 5.20 5.35 13.00 13.15 7.30 7.45 14.20 14.35 13.20 13.35 22.20 22.35 15.00 15.15 TRZIC—KRANJ—LJUBLJANA—CRIKVENICA—SELCE Vozi vsak dan Velja od 1. junija do 15. septembra 1960 prihod Poreč odhod km 5.40 odhod TRZIC prihod 23.15 okt. 1960 18.15 42 6.50 7.05 prihod odhod Ljubljana odhod prihod 22.10 22.00 16.00 96 8.05 8.15 prihod odhod Postojna odhod prihod 21.00 20.50 176 10.05 prihod Rijeka prihod 18.50 10.15 odhod odhod 19.00 22.30 21.30 214 11.05 prihod Crikvenica odhod 18.00 17.00 217 11.10 prihod SELCE odhod 17.50 sem vedel, ali jem juho ali čaj. Tudi solate nisva prenesla; za solato so nama servirali sladko bučo ali kumare. Najbolj sva se še sprijaznila z dunajskimi zrezki, ki .sva jih jedla kar nekaj dni zapored. Obroki so bili še enkrat manjši od naših, zato sva večkrat kar dvakrat kosila ali večerjala. — Nasplošno pojedo ljudje polovico manj od nas, vendar to ni nič drugega, ko so prehrambeni artikli enkrat do trikrat dražji kot pri nas. Nikjer nisva videla, da bi kdo ne pojedel vsega, kar je naročil, kar pa pri nas ni v navadi. Vzhodni Nemci pojedo mnogo krompirja, jedo ga pri vsaki jedi, kot pri nas kruh. Njihov kruh je črn in gost, za malico pojedo nekaj tanko odrezanih koščkov, namazanih z maslom. Niso se mogli načuditi, ko sva v velesejemski okrepčevalnici pojedla za malico s seboj prineseno štruco belega kruha in precej velik kos salame. Vina skoraj ne pijejo, le v izrednih priložnostih, ker je petkrat dražje kot pri nas. Ko sva v restavraciji naročila steklenico vina, sva postala splošni predmet pozornosti. Vsi pijejo pivo, ki je poceni, močnejše in boljše od našega. Sadja v spomladanskem času ni mogoče kupiti, pomaranče pa so zelo redko naprodaj, zato sva vse pomaranče, kar sva jih prinesla s seboj, podarila otrokoma družine, kjer sva prenočevala. Industrija je v Vzhodni Nemčiji močno razvita in je mnogo tehničnih predmetov do 30% cenejših kot pri nas. Daleč naokrog so poznani dobri fotoaparati in ostali fotografski pribor. Mnogo je tudi trgovin z gospodinjskimi aparati in ostalim tehničnim priborom. Cene tekstilu so približno enake našim, le da je manj izbire kot pri nas. Motorizem in avtomobilizem še ni tako močno razvit kot na zahodu in je z ozi-rom na ceno, ki je po primerjavi zaslužka enaka našim cenam, tudi bolje situiranim ljudem avto teže dosegljiv. — Nasprotno pa so usluge za prevoz potnikov na vlakih, avtobusih in tramvajih zelo poceni. Mnogo na boljšem pa so pri nas upokojenci. V Vzhodni Nemčiji dela moški do 65. leta, ženska pa do 60. leta. Vendar ne dobi delavec, ki se upokoji, niti polovico toliko pokojnine, kolikor je zaslužil, ko je bil zaposlen. V restavraciji sem videl po 70 let stare natakarje, ki so stregli gostom, mnogi upokojenci namreč delajo po upokojitvi naprej, ker poleg redne plače lahko še dobijo pokojnino. Otroški dodatki so pri nas malenkostno višji, mnogo več pa dobi v Vzhodni Nemčiji žena, ki rodi otroka, saj dobi več kot dve plači. Kot po vseh mestih, so bile tudi v Leipzigu v času velesejma gneče na avtobusih, tramvajih, v hotelih in restavracijah. Tudi otroci niso nič boljši od naših; kjer so slišali kakšno tujo govorico, že so bili zraven, z vseh strani so nas zvedavo ogledovali, prosili za avtograme in tuj denar. Otrokom so bili posebno všeč naši kovanci za 10, 20 in 50 dinarjev. Zadnji dan pred odhodom domov, sva si bolj podrobno ogledala mesto, kulturne in ostale zanimivosti. Mnogo zgodovinskih stavb je porušenih ali poškodovanih od vojne. Nekaj starih kulturnih spomenikov obnavljajo, dosti znamenitosti pa napol poškodovanih razpada iz leta v leto in čaka na obnovitev. Ogledala sva si muzej Georgija Di-mitrova, moža, ki se je tako hrabro zagovarjal tu v Leipzigu pred nacističnimi sodniki. Mnogo pozornosti vzbuja živalski vrt s primerki redkih živali. Živalski vrt je odprt celo leto, tropske živali, ki ne prenesejo mraza, so v posebnih halah; ki jih umetno segrevajo tako, da v njih rastejo tudi tropske rastline. Ko prideš v tak prostor, se ti zdi, kot bi prišel v tropske kraje. Družina, pri kateri sva stanovala, je bila zelo prijazna z nama. Oče je zaposlen v bližnji tovarni kot strojni tehnik, žena pa doma gospodinji in vzgaja še dva majhna otroka. Dvakrat smo se zvečer zbrali pri mizi in kramljali o vseh mogočih stvareh, tudi stari oče in mati sta se vsedla poleg naju. Zelo so se zanimali, kako živimo pri nas in primerjali naš življenjski standard s svojim. Ko je napočil čas povratka domov, smo bili že dobri prijatelji. Obljubili smo si, da se bomo drug drugega spomnili s kakšno razglednico in se prav prisrčno poslovili. Med vožnjo proti domu sva izkoristila dvourni postanek v Dresdenu in si ogledala mesto. Več kot en kvadratni kilometer prostora pred železnišo postajo je zravnan, in posejan s travo, pred vojno so stale tu lepe zgradbe in hoteli. Dalje sva naletela na kompleks polporušenih starih zgodovinskih zgradb, ki jih počasi obnavljajo. Petnajst let je že po vojni, vendar bodo imeli še dosti dela, preden bodo vse posledice zabrisane. Tudi na Dunaju sva ne malo ustavila; imela sva ravno toliko časa, da sva šla v kino in večerjat, ter s tem zapravila zadnje dnevnice. Po desetih dneh sva zopet prispela domov, ugotovila sva, da je lopo iti v svet, kjer marsikaj koristnega vidiš in se naučiš, še bolj pa si vesel, ko se zopet vrneš iz tujine domov. A. R.