št. 12 (1199)	Lelo	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 22. marca 1973
TREBNJE — Danes se bodo sestali odborniki občinske skupščine. Med drugim bodo obravnavali program razvoja občine za letos, odlok o davkih občanov, ki so ga že obravnavali vsi zbori volivcev v občini, merila za ugotavljanje nove vrednosti stano-varnskih hiš ter zazidalni načrt za Šentrupert.
KOČEVJE — Na današnjem zboru občanov, ki se bo začel ob 17. uri v Seškovem domu, bodo razpravljali o načrtih dela in porabi denarja za letos, med drugim tudi o načrtovani gradnji
BREŽICE - Nocoj ob 20. uri bo v Prosvetnem domu gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Molierovo komedijo „George Dandin“ ali „Prevarani soprog“.
SEVNICA - Danes ob 18. uri prireja Turistično društvo Sevnica v gasilskem domu predavanje inž. Marka Jelnikarja pod naslovom „Ureditev domačega vrta.“
ŠENTJANŽ - Lani ustanovljeno živinorejsko društvo bo imelo v nedeljo, 25. marca, ob 8. uri v gasilskem domu svoj prvi redni občni zbor, na katerem se bodo dogovorili, kako bodo v prihodnje organizirali pospeševalno delo v živinoreji.
RIBNICA - Jutri ob 13. uri bodo v galeriji v ribniškem gradu odprli likovno razstavo del vojakov - umetnikov, ki so služili ali še služijo vojaški rok v Ribnici.
SEVNICA - Jutri ob 19.30 bo v okviru abonmajskih predstav v dvorani TVD Partizan gostovanje ljubljanske Drame s pravljičnim delom „Pygmalion“ režiseiia Steva Žigona.
KRŠKO - Novoizvoljeni občinski odbor ZZB NOV v Krškem se je v torek konstituiral in za predsednika ponovno izvolil Karla Sterbana, za tajnika pa Franca Tomažiča-.
KOCEVJE - Včeraj je aktiv delavcev - komunistov razpravljal o stanovanjskih zadevah in sprejel program dela.
METLIKA: V torek, 20. marca, je bil metliški sejem dobro obiskan, teleta pa so prodajali že po 28 din kilogram.
POT K POENOTENJU V POSAVJU
Šele na prvi stopnici
Kmetijstvo mora imeti lastne nosilce razvoja
Gosta med ogledom kleti Slovenija vina v brežiškem gradu. Levo spredaj Andrej Marinc, desno Franc Šetinc. Razkazali so jima tudi polnilnico in skladišča v grajskih kaščah, nato pa klet in vinograde na Bizeljskem. Na poti proti Brežicam sta se gosta ustavila še v globoškem rudniku, kjer soju seznanili z načrti tega kolektiva. (Foto: J. Teppey)
Delegacija posavskih občin bo v kratkem obiskala gospodarsko zbornico Slovenije in republiški sekretariat za kmetijstvo ter jima predstavila načrte za razvoj kmetijstva na tem območju. Tak je bil dogovor vodilnih komunistov iz kmetijskih organizacij, predsednikov občinskih skupščin in sekretaijev ZK na zadnjem medobčinskem posvetu v Krškem.
Podatki, ki jih je inž. Marinič z Inštituta za regionalno ekonomiko v Ljubljani nanizal udeležencem posveta iz študije o dolgoročnem razvoju Posavja, bodo delovni skupini direktoijev krškega in sevniškega kombinata, brežine Agrarie, Kmetijske zadruge Bizeljsko in obrata Slovenija vina v Brežicah glavna opora pri iskanju poti naprej.
V Posavju bo do konca 1985. treba zaposliti 6.000 aktivnih ljudi iz zasebnega kmetijstva. To pomeni, da bo vzporedno z razvojem kmetijstva treba iskati nova delovna mesta za ljudi s podeželja, kar seveda zahteva širšo družbeno podporo. Kmetijska panoga bi lahko razyyala predvsem sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo. Toda kako? Samo združevanje kmetijskih organizacij še ničesar ne zagotavlja, so meniU
BREŽICE: Z MARINCEM IN ŠETINCEM O VINOGRADNIŠTVU
Naslednjih deset let - prednost obnovi
Nujne so dolgoročne naložbe za pospešeno obnovo posavskega vinogradništva
Predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marinc in sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc sta 15. marca obiskala brežiško občino. Na Čatežu so ju sprejeli predstavniki občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij ter zastopniki Slovenija vina, ki ima na tem območju dva svoja obrata. Dopoldanski del obiska je bil namenjen razgovoru o vinogradništvu.
S poslovanjem Slovenija vina, z žiškega obrata in obrata Kmetijske
dosedanjim razvojem in načrti za prihodnost je gosta seznanil direktor Janez Smole, o gospodarjenju bre-
zadruge Bizeljsko pa sta spregovorila Edo Verstovšek in Ferdo Šepetave. Slovenija vino ima obrate po vsej
MLADI SAMOUPRAVUALCI UGOTAVLJAJO:
Nič ne pride samo na krožnik
Z nastopom Krkinega mešanega pevskega zbora pod taktirko Radovana Gobca se je začel 17. marca v Novem mestu zbor mladih samoupravljalcev slovenske tekstilne industrije. Delovno srečanje nad 200 delegatov iz več kot 50 delovnih organizacij je v imenu prireditelja, mladine iz Novoteksa, odprl Bojan Florjančič, medtem ko je razpravo vodil Matjan Somrak.
prebrala Milojka Novak. O pripravah na TOZD, sodelovanju mladih v samoupravnih organih, problematiki nočnega dela žensk in mladine ter organiziranosti mladine v Novoteksu je govoril spremni referat, ki ga je imela Marinka Kralj.
Referat o izvajanju ustavnih dopolnil in deležu mladine pri tem je
ALBRECHT DUERER V DOLENJSKI GALERIJI
Danes bo ob 18. uri v Dolenjski galeriji odprta razstava reprodukcij, slik in risb znamenitega nemškega slikaija in grafika Albrechta Duererja. Odprl jo bo generalni konzul DDR v Zagrebu Horst Schadow.
SEVNICA: USTANOVILI KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV
Na pobudo socialnih delavcev pri-občinski skupščini so v Sevnici ustanovili prvi klub zdravljenih alkoholikov v Posavju. Zaenkrat dela v njem okrog 15 zdravljenih alkoholikov iz sevniške in krške občine. Kjub vodi dr. Cveto Gradišar, upravnik Doma počitka Impoljca.
V razpravi so poudarili, daje mladim tuje izkrivljanje v zvezi z ustanavljanjem TOZD in enostransko prikazovanje samoupravljanja. Druž-beno-politične organizacije - ZK, ZM in sindikat — morajo zdaj bolj kot kdaj sodelovati in si prizadevati, da v TOZD ne bi dobili le nove oblike, ampak tudi novo vsebino, saj gre za to, da se spremene samoupravni odnosi.
Podatki o tem, kako lahko na izvajanje ustavnih dopolnil vpliva mladina, niso razveseljivu Mladi še vse prevečkrat naletijo na ovire. V tekstilni industriji, za katero je, kot so podčrtali, značilna še vedno slaba kvalifikacijska struktura, je še teže prodreti.
V sklepih so poudarili, da mora dati mladina zgled v letošnjem letu varčevanja. Ženske in mladino je potrebno na delovnem mestu razbremeniti. Mladi se zavzemajo za ukinitev ftočnega dela, ki je v tekstilni industriji še močno zakoreninjeno.
I.Z.
Jugoslaviji. Ti vključujejo tudi proizvodnjo brezalkoholnDi pijač, ki se je razmahnila zlasti zadnja leta. Poglavitna usmeritev ostaja še vedno vinogradništvo, zato se nameravajo v naslednijih desetih letih posvetiti obnovi.
Program obnove ima pripravljen tudi brežiški obrat. Večina vinogradov je starih nad 70 let, zato je pridelek majhen. Ljudje se izseljujejo, s pospešeno obnovo pa bi jih lahko precej zadržali doma. Na leto bi morali obnoviti vsaj 150 ha. Za obnovo bi podjetje potrebovalo blizu 30 milijonov din, približno 50 milijonov pa za predelovalno klet, ki jo nameravajo zgraditi v Brežicah.
Predstavnike Slovenija vina je zanimalo, če so za naložbe na nerazvitem območju na voljo kake ugodnosti ali dodatni viri, nakar je tov. Marinc odgovoril, daje treba iskati poti v okviru samoupravnih dogovorov. Program obnove se mora vključiti v
srednjeročni program kmetijskega razvoja v Sloveniji. Tov. Marinc je še poudaril, da morajo v okvirih podjela prevladati čisti interesi proizvajalcev in trgovine, ker bodo potem tudi medsebojni odnosi in računi čisti.	JOŽICA TEPPEV
ŠE EN VIŠJI ODDELEK BO DOBILO NOVO MESTO
Višja šola za organizacijo dela iz Kranja bo prihodnje leto odprla svoj oddelek v Novem mestu. To je na sobotnem zborovanju mladih samoupravljalcev iz slovenskih tekstilnih podjetij sporočil inž. Branko Peternelj, član pedagoškega sveta. Letos ima šola 142 rednih in 947 izrednih slušateljev, mnogi so z našega območja. Z novim šolskim letom bo šola uvedla drugo stopnjo študija in tako postala ena izmed novih fakultet.
SKRB ZA POČUTJE DELAVCEV
lisca: za 2 milijardi naložb
Septembra novi prostori v Krmelju — Zagorje: 400 delavcev — Milijon dinarjev za Senovo
Gre za naložbe, za katere so denar sami prigospodarili! V Zagoiju so že zgrajeni temelji, v Krmelju je vse pripravljeno za temelje 707 površinskih metrov veliko halo. Ne bodo manjkale razne pritikline, od umivalnic s tuši, servirnih kuhinj z jedilnicami do odbojkarskih ^išč v okolici. Delavke bodo najbolj vesele sodobnih klimatskih naprav, ki jih bo dobil tudi senovški obrat. Ne bo nevšečnega prepiha zaradi prezračevanja in vročine v poletnih mesecih.
V Krmelju se bo število delavcev podvojilo, po investiciji bo zaposloval 160 delavcev, v Zagoiju jih bo 400, na Senovem, kjer bodo zgradili dcladišče in drugo, bodo zaposlili 30 novih delavcev. V Sevnici bodo nabavili nekaj nove opreme, sicer ne bodo tu nič gradili, kruh pa bo našlo še 60 delavcev.
Oprema in zpadbe v Zagoiju bodo veljale 6 milijonov, v Krmelju 3,6 milijona, na Senovem 1 milijon. Stroje in drugo opremo je treba večinoma uvoziti.
V tem tednu se bodo sestali tudi delegati obratov pri razpravljanju o dveh inačicah samoupravne organizacije podjetja po ustavnih dopolnilih: bodisi o organizaciji združenega dela za vse podjetje ah petih temeljnih organizacijah.
A.ŽELEZNIK
Mladi samoupravljalci slovenske tekstilne industrije so na sobotnem zboru v Novem mestu opozorili na številna nerešena vprašanja v tej panogi: nočno delo, slabša kvalifikacijska struktura, razmeroma nizki osebni dohodki itd. Delež mladih v samoupravljanju se mora povečati. (Foto: S. Mikulan)
Nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem se razprostira pretežno območje visokega zračnega pritiska. Ob severovzhodnih vetrovih doteka nad naše kraje toplejši zrak, zato bo do konca tedna suho in nekoliko toplejše vreme.
njihovi predstavniki. Za napredek je nujna pomoč od zunaj, do nje pa bi se morali dokopati s skupnimi načrti za enoten razvoj panoge.
J.T.
DBH
NOVO MESTO
JE vaSa banka
Hinko Smrekar: Ribničan Urban
) Včasih so Ribničanje odha-Jjali v svet tako kot zgornji ; „suhorobar", ki ga je narisal I Hinko Smrekar, danes pa so ; podjela iz ribniške občine ' znana že čez državne meje. Kako živi in diha Ribnica ' danes, preberite v posebni prilogi, ki jo izdajamo ob letošnjem občinskem prazm-! ku s čestitkami in željami za nadaljnje uspehe.
V Brežicah »ZA«
Nedeljsko glasovanje za podalj^-nje samoprispevka v brežiški občini je opravičilo zaupanje v solidarnost. Zmagala je dobra volja, želja po novem zdravstvenem domu, po lepših šolah in varstvenih ustanovah. Od 17.309 volibih upravičencev jih je glasovalo 16.557. Za podaljšanje samoprispevka se jih je izreklo 12.524 ali 72,4 odst. Proti jih je glasovalo 3668, neveljavnih glasovnic pa so našteli 365. Daje šlo drugič laže kot prvič, dokazuje primeijava z glasovanjem pred petimi leti, ko je le 52,6 odst. volivcev glasovalo „ŽA“.
POJASNILO
Na zahtevo Branka Rupnika, odvetnika Ivana Baškoviča iz lO^ške vasi, dopolnjujemo informacijo pod naslovom „Koliko je poneveril**, objavljeno v prejšnji številki lista. Uvodoma smo sicer zapisali, da je Baškovič v priporu zaradi utemeljenega suma prisvajanja družbenega premoženja, v drugem odstavku informacije pa tega nismo vnovič poudarili, to pa zdaj od nas zahteva advokat. Torej: Ivan Baškovič je osumljen, da je za svoj račun prodajal pesek in gramoz, last cestnega podjetja, ni mu pa to še dokazano niti še ni vložena obtožnica.
tedenski
mozaik
Pa začnimo naše tedensko potepanje z novico o slovitem, sedaj pa že napol upokojenem ameriškem pevcu in igralcu Frank Sinatri: iz hvaležnosti je svoji materi poklonil lepo hišo s šestnajstimi sobami, razen tega pa primaknil še 800.000 dolarjev (!) gotovine, da si bo lahko nakupila lepih oblek... nekateri starši imajo očitno srečo s svojimi sinovi, ali ne? . ..
Tačas pa se, če ostanemo še za trenutek v Združenih državah Amerike, še vedno nadaljujejo pogajanja med Indijanci in predstavniki oblasti v Ranjenem kolenu. Sem pa tja izstrelita obe strani kak strel druga proti drugi, sicer pa je vse mimo. Menda čakajo zvezni šerifi na trenutek, ko bo Indijancem, ki so obkoljeni, zmanjkalo hrane, da bi jih potem spravili v zapor... konec upora...
Medtem pa so se v Franciji vrnili na delo kontrolorji poletov na letališčih, ki so stavkali skoraj mesec dni in zahtevali boljše delovne pogoje ter višje plače. Namesto njih so delali vojaški nadzorniki poletov, ki pa se, kot je znano, niso najbolje obnesli, saj sta se medtem ko so bili oni „gospodarji neba“, zaleteli dve španski potniški letali, pri čemer je izgubilo življenje več kot 60 oseb ... zopet varnejše nebo . . .
Med ne vselej najbolj resnimi zgodbicami iz vsega sveta, ki jih objavljamo v tej rubriki, kane tu pa tam tudi kakšna, ki ne prenese nasmeha. Ena izmed njih:	v švedskem mestecu
Oerebru (osrednja Švedska) sta dva „naturalizirana*' Šveda zabodla jugoslovanskega delavca iz Bosanske Gradiške. Pripadnika ustaške skrajne organizacije Ivan Rebrina in Stjepan sta z noži iz doslej še nepojasnjenih razlogov štirikrat zabodla delavca Kemala Bjekiča, ki se v bolnišnici bori za življenje. Policija je napadalca aretirala... ni miru na severu - kljub obljubam švedske policije...
Nujne meje obremenitve
Velik del jugoslovanske akumulacije je še vedno zunaj vpliva neposrednih proizvajalcev
čeprav smo v zadnjem času že nekajkrat slišali opozorilo, je prav, da je jugoslovan^o partijsko predsedstvo te dni znova poudarilo, (k ima tudi obremenjevanje osebnih dohodkov svoje meje. Pravzaprav, da je tudi ob vsej pripravljenosti delovnih ljudi, da po svoje prispevajo k stabilizaciji, meja, do kje lahko gremo.
Kroparska pobuda med našimi delovnimi kolektvi ni naletela na ^uha ušesa. Povsod jo dojemajo po svoje, glede na lastne možnosti in razmere. Snujejo fx0grame varčevanja, odločajo se za dodatne delovne napore, za racionalizacijo proizvodnje in podobne prijeme. Menda razen v prvih povojnih letih trdih naporov za obnovo porušene domovine jugoslovanski delavski razred še nikdar ni tako stmjeno izkazal pripravljenosti za odrekanje in napore, samo da bi speljali začrtane smernice gospodarske stabilizacije. Gre za spoznanje, da le
TELEGRAMI
BUDIMPEŠTA - Udeleženci donavske komisije razpravljajo v Budimpešti o hidrotermičnih, hidrometeoroloških in drugih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo modernizacijo plovbe po Donavi.
BEJRUT - Bejrutski dnevnik Al Hajat piše, da pripravljajo Izraelci novo veliko vojaško operacijo proti Libanonu. Zato so libanonske enote v pripravljenosti.
ob sočasnih uspehih v gospo--darskem razvoju lahko dejansko zaživijo vse pravice delavcev, ki jih prinašajo ustavni amandmaji. In za spoznanje, da je kljub vsem prizadevanjem za ureditev pravičnejših socialnih odnosov v naši družbi še zdaleč nismo tako daleč, da bi lahko zanikali dejstvo, da je inflacija najnepravičnejši in najkrutejši davek, ki najmočneje prizadene ljudi z najni^imi dohodki.
Povsem napačno pa je to pripravljenost delavcev dojemati tako, da jim lahko z vsemi mogočimi dodatnimi davki in dajatvami obremenjujemo neposredno osebne dohodke. Ta pot je pač najbolj komodna za tiste, ki denar zbirajo in obenem najbolj lahkomiselna. Zato ker lahko zoži povpraševanje na trgu in s tem zavre naš gospodarski razvoj. Od svetovne gospodarske krize, ki je pred dobrimi štirimi desetletji razdejala kapitalistične iluzije o samodejni sposobnosti kapitalističnega tržnega gospodarstva, ki da lahko zagotovijo samo po
Bivši pilot kamboških letalskih sil, kapetan So Patra, je konec minulega tedna izvedel v Phnnm Peni nenavadno drzno akcijo: na bližnjem letališču je ukradel letalo, potem pa je z njim odvrgel dve boni na predsedniško palačo. Palača je precej poškodovana, pri napadu pa je izgubilo življenje okoli ljudi — večinoma vojakov iz predsedniške straže. V trenutku napada v palači ni bilo predsednika Lon Nola. Oblasti so takoj aretirale vse sorodnike kraljevske družine, kajti napadalec je bil Sihanukovzet. Po napadu je z letalom pristal na neki plantaži, Id jo nadzorujejo Sihanuku zveste sile in pobegnil k njim. Na sliki: Prizor po bombardiranju predsediiiške palače v Phnom Penhu. — (Telefoto: UPI)
(Iz zadnjega PAVLIHE)
— Tovariši« edini način, da v tem trenutku poslujemo rentabilno, bi bil proizvodnja lukenj v pasovih.
sebi uravnotežen razvoj, ni več kapitalistične viade, ki ne bi upoštevala Keynsovih naukov, četudi terjajo prerazdelitev narodnega dohodka od premoženjskih na šibkejše družbene sloje. Ne da bi skušali vsiljevati primerjavo med kapitalističnimi gospodarskimi sistemi in našimi razmerami se moramo zavedati, da bo zamrla proizvodna dinamika, če bomo pretirano zarezali v potrošnjo.
To lahko zavre naša stabilizacijska prizadevanja, na drugi strani pa obstoja ta nevarnost, če ne bomo dejansko speljali sprejetih družbenih stališč o deležu gospodarstva v narodnem dohodku. Danes, ko družbenopolitične skupnosti, nešteti skladi zunaj gospodarstva in banke razpolagajo še vedno z okrog 45 % jugoslovanske akumulacije, ko imajo zasebniki v rokah njen četrtinski delež, gospodarstvo pa le 30 %-ni delež, smo še daleč od ustavno proklamiranih pravic delavcev glede odločanja o ustvarjenem dohodku. Nujno in brezkompromisno jih moramo uresničiti.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Sredi minulega tedna je zasedal republiški centralni komite ZK. Na seji so ugotovili, da se je aktivnost ZK po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ zelo povečala, in da smo očitno spoznali, da je nujna akcijska in idejna enotnost komunistov. O tem je govoril sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc, potrdilo se je v poročilu o dejavnosti ZK v obdobju po pismu, isto je poudaril tudi predsednik CK ZKS Franc Popit, ki je govo^ o pripravah na sedmi kongres ZK Slovenije.
Značilno za sedanjo akcijo komunistov je, da so bolj jasno idejno usmerjeni, da znajo svoje akcije boljše organizirati, zaradi česar so seveda tudi bolj učinkovite. Komunisti so se resno zavzeli za gospodarsko in politično stabilizacijo ter v sklopu tega tudi za čim hitrejše uresničevanje ustavnih dopolnil. Zato seveda narašča zaupanje delavskega razreda v ZK.
Ce želimo temeljito spremeniti družbenoekonomska razmerja, v katerih bodo lahko delavci resnično odločali o dohodku in usodi svoje delovne organizacije, potem je temeljna naloga delovnih organizacij ustanavljanje TOZD. Pri tem bodo morali biti pobudniki in usmerjevalci prav komunisti.
Posebno vlogo v preobrazbi ZK bomo morali priznati idejnemu usposabljanju komunistov. Organizacija ne more popolno izpeljati svojih akcij brez revolucionarne teorije, brez poznavanja marksistične teorije. Idejnopolitično izobraževanje pa mora biti sistematično.
Franc Popit je spregovoril o določenih nalogah, za katere pričakujejo delovni ljudje, da jih bomo določili na sedmem kongresu ZKS. ZK bo morala ustvariti takšne objektivne razmere, v katerih se bo lahko naš delavni razred otresel svojega nekdanjega mezdnega položaja ter prevzel vso skrb za enostavno, razširjeno in družbeno reprodukcijo.
Istega dne (v sredo), ko je zasedal CK ZKS, se je sestal tudi republiški izvršni svet,
ki je razpravljal o osnutku zakona o osebnem delu z zasebnimi delovnimi sredstvi in ga tudi sprejel. Pri tem je upošteval vsa tista dopolnila in spremembe, ki so jih med obširno razpravo predlagali nekateri člani izvršnega sveta.
Zakonski osnutek določa, da lahko vsi občani s svojim delom in sredstvi samostojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtopre-vozniško, brodarsko in projektantsko dejav-
Cene mesa v zveznem okviru
nost, prav tako tudi intelektualne storitve gospodarskega pomena in prodajo na drobno.
Pomembno je, da zakonski osnutek že upošteva načela druge stopnje ustavnih sprememb. Z zakonom, ki se bo kmalu prikazal tudi pred poslanci republiške skupščine, naj bi končno preprečil razne špekulacije zasebnih delodajalcev ter prilaščanje sadov tujega dela.
Hkrati osnutek sprošča pobude občanov, predvsem v terciarni dejavnosti, katere razvoj je družbeno-ekonomsko pomemben. Se-
veda so zakonski okviri takšni, da se bo delo z zasebnimi sredstvi lahko razvijalo le v mejah načel naše samoupravne družbe.
Da bi samostojni obrtniki lahko čim bolj razvijali svojo dejavnost v splošno družbeno korist in tudi krepih gmotno podlago zanjo, lahko združujejo svoje delo in sredstva v pogodbene organizacije združenega dela ^OZD). Razmerja v takšni organizaciji bodo obrtniki urejevali s posebno pogodbo.
Istega dne — kaže, da se je dejavnost družbenopolitičnih teles osredotočila prav na minulo sredo — je zvezni izvršni svet določil cenik za meso. Tako se je končalo ugibanje o maloprodajnih cenah svežega mesa. Zvezni izvršni svet je namreč določil odkupne cene za meso, nato pa tudi postopek, kako je treba na podlagi teh cen izračunavati maloprodajne cene.
Odkupne cene so torej takšnele: pitana teleta z najmanj 150 kg žive teže — 14,86 din, za pitano mlado govedo - 13 din, za mesnate svinje — 10,75 din, za govedo 10 din, za mastne svinje — 9,75 din za kilogram.
Maloprodajne cene pa se izračunavajo tako, da se bo odkupna cena povečala za določen koeficient. ZIS je tudi predpisal najvišji koeficient, kar se pravi, da torej ni nujno, da bi bile cene mesa na drobno v vseh občinah enake, saj bodo posamezna območja lahko dodajala tudi nižje koeficiente. Ti koeficienti pa so: za govedino 2,35, za svi-nino 2,3, za teletino 2, za junetino 2,1. Kot že povedano, so to zgornje meje. Določeni so tudi še posebni koeficienti za posamezne vrste mesa, na primer za vrat, stegno, pleče, rebrca in podobno.
Po takšnem izračunu bo na primer stal kilogram svinjskega stegna brez kosti 34,24 dinarjev. To je zgomja meja, po presoji posamezne občine bo lalrko tudi cenejši.
Podrobnejša merila za določanje maloprodajnih cen mesa bodo določile republike in pokrajini, vendar le do zgornje meje, ki jo je določil ZIS.
tedenski zunanjepolitični pregled]
Obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Djemala Bijedića v Avstriji, delna pomiritev na mednarodnem denarnem tigu in razgovori italijanskega ter jugoslovanskega zunmjega ministra v Dubrovniku so teme, ki ta teden še posebej zaslužijo našo pozornost.
BIJEDIĆEVA POT: prihod posebnega letala v Canberro, s katerim potuje po deželah Azije in Avstraliji predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bi-jedić, pomeni hkrati prvi obisk na tako visoki ravni v zgodovini avstralsko-jugoslovanskži odnosov.
Razgovori, ki jih bo imel predsednik jugoslovanske zvezne viade s svojim gostiteljem, avstralskim premierom Goughom Whitlamom, prihajajo v času, ko nova avstralska vlada izvaja nadaljnje in po naši oceni zelo pomembne novosti v svoji zunanji politiki.
Te spremembe označuje predvsem zelo samostojna politika. V skoraj vsej svoji zgodovini je bila namreč Avstralija pod izrazitim vplivom dveh držav. Najprej Velike Britanije in kasneje, po drugi svetovni vojni, Združenih držav Amerike. Avstralija je sicer še vedno članica britanske skupnosti narodov, toda vezi z Londonom so vse ohlapnejše, nasprotno pa se krepi (predvsem gospodarsU) vpliv Wasningtona.
V zadnjih nekaj mesecih pa je Avstralija, kjer so laburisti prišli na oblast po 23 letih, izpričala za mnoge presenetljiv preobrat, ki se kaže v vrsti za to celino doslej nenavadnih ukrepov na zunanjepolitičnem področju. Tako je Canberra priznala LR Kitajsko, poklicala domov svoje čete, ki so se v Južnem Vietnamu borile na strani Američanov in izrazila priprevljenost, da naveže diplomatske stike z Demokratično republiko Vietnam. To so samo nekatere izmed posta\ic nove zunanjepolitične usmeritve Avstralije.
V tako spremenjenih pogojih skuša Avstralija navezati in utrditi boljše odnose s števikiimi državami, med njimi tudi Jugoslavijo, ki je to pobudo z zadovoljstvom sprejela.
Bijedić se v Canberri pogovarja o splošnem mednarodnem položaju (pri čemer bo skušal med drugim svojemu gostitelju čim bolj podrobno prikazati tudi osnove politike neuvrščenosti) ter o medsebojnih odnosih. Te odnose bremenijo nekatera nerešena vprašanja (m^ njimi tudi delovanje ustaških in drugih skrajnežev v Avstraliji), ki pa jih je mogoče z dobro voljo vsekakor urediti.
Videti je, da že nekatere dosedanje poteze nove vlade, ki je med drugim napovedala ostrejše
ukrepe zoper delovanje ustaških teroristov v Avstraliji, pričajo o tej dobri volji uradne Canberre in želji, da odstrani tisto, kar moti jugoslovansko-avstralske odnose.
Seveda pa bodo pogovori zajemali tudi ekonomske odnose med dvema državama — o čemer bomo lahko poročali nekaj več prihodnjič.	,
POMIRITEV:	položaj	na
mednarodnem denarnem trgu se je nekoliko pomiril. Svetovne borze so spet odprte in poročajo, da se je vrednost dolaija
V Canberri
celo nekoliko okrepila. Zahod-nonemška marka je po drsečem tečaju znova revdvij^a za približno tri odstotke, tečaji drugih valut skupnega evropskega tržišča pa tudi drsijo. Korenine krize s tem seveda niso odrezane, sklepi, sprejeti na sestanku Hnančnih ministrov najbogatejših držav minuli teden pomenijo le neko začasno, prehodno rešitev.
OBISK MEDIČU A: italijanski zunanji minister Medici se je v Dubrovniku pogovarjal s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta in sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Minićem, Čeprav v tem trenutku še nimamo besedila skupnega sporočila, pa je mogoče sklepati, da so bili pogovori, ki sodijo sicer v okvir redne in že tradicionalne izmenjave mnenj, koristni.
Zadevali so predvsem dvostranske odnose in v sklopu teh tudi vprašanje meje. Po izjavah iz krogov, ki so blizu obeh delegacij, je mogoče sklepati, da sta obe strani zadovoljni z razgovori in da so le-ti prispevali svoj polni delež k še boljšim odnosom med dvema sosednjima državama.
TELEGRAMI
'CIUDAD MEXICO - Zahteva Velike Britanije, da bi se priključila o^anizaciji ameriških držav kot stalni opazovalec, je naletela na odpor pri nekaterih državah. Argentina, Gvatemala in Venezuela temU od-' ločno nasprotujejo s pojasnilom, da Britanci v Južni Ameriki še vedno izvajajo kolonialno politiko,
TEHERAN - Iranski premier Ho-veitda je uradno sporočil, da bo Iran prevzel vse naftne inštalacije od zahodnih naftnih družb, ki poslujejo na ozemlju hjegovc države.
Ko so pred črnomaljsko samopostrežno trgovino prodajali sadike sadnega drevja, se je trio kupcev, kajti sadike se letos težko dobe. Preko zadruge dobijo sadike v glavnem tisti, ki so jih naročili že prej, naključni kupci pa so odvisni od lastne iz-n^dljivosti. (Foto: R. Bačer)
Semiška tovarna kondenzatogev je z domačega območja zaposlila že vso odvečno delovno silo, zdaj z avtobusi dovažajo delavce od drugod. ISICRA je vsa leta veliko vlagala v razvoj, zdaj pa ima v načrtu gradnjo obrata v Črnomlju. (Foto: R. Bačer)
Plesalca modernega baleta Janez Mejač in Vida Valfi sta zelo navdušila kočevsko občinstvo na predzadnjem šahovskem muzikalu, ki je bil minuli petek. Dvorana je bila nabito pofaia. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je tokrat prevzelo SGP Zidar Kočevje. Več na zadnji strani. (. F. Brus)
Makedonski prodajalec zelenjave v Sevnici nima sreče:	pred	mesecem dni je imel celo para-
dižn&, ima res lepo solato, gro:^je in še marsik£y. Ko si je nasproti samopostrežnice uredil pult, so ga pregnali nazj na Glavni trg. Kdaj bo dobil lokacijo za kiosk? (Foto: Železnik)
CE „STRICI" NIMAJO
Poglavitni yir nelikvidnosti je slabo gospodaijenje in „umetna" rast velikih podjetij. Samo 89 gospodarskih organizacij, to je vsega 5 odstotkov plačilno nesposobnih, dolguje 51 odstotkov vseh neizpolnjenih obveznosti. Računajo, da bi sanacija tih 89 organizacij odpravila kakih 90 odstotkov vse nelikvidnosti. Sodijo, da je temu kriva pretirana rast teh organizacij, ki se ni ozirala na to, da obratna sredstva zanjo niso bila zagotovljena. Gre M tiste velike organizacije združenega dela, katerih razvoj je do-ob podpori družbeno-po-litičnih skupnosti. Ta podpora pa v materialnem pogledu ni bila zadostna .. (Gospodarski vestnik)
Ostra ofenziva Z K bo morala še trajati
Po pismu smo na območju med-občin^ega sveta ZK Novo mesto s sekretarji občinskih komitejev dolgo razpravljali o poenotenju ^cije, da bi bila čimbolj učinkovita. Oblikovali smo program, ki vsebuje predvsem štiri glavna področja: uresničitev ustavnih sprememb, stabilizacijo, stanovanjsko politiko in uresničitev sklepov 3. konference ZKJ. Zdaj preveijamo, kako poUtič-na akcija poteka.
V 40 večjih delovnih organizacijah smo pregledah, kako uresničujejo ustavna dopolnila in sprejeti
Sejmišča
NOVO MESTO: v ponedeljek so cene pujskom spet poskočile. Naprodaj jih je bilo 336, razen tega pa še 54 starejših prašičev. Lastn^a je menjalo 249 živali. Do tri mesece stari pujski so staU 400 do 480 din, starejši pa od 490 do 770 din. Mnogo kupcev je bilo iz drugih občin, sorazmerno malo pa iz novomeške.
BREŽICE, rejci so pripeljali v prodajo 561 prašičev, starih do 3 mesece, in 31 starejših. Mlajših prašičkov so prodah 513. Cena je bila od 21 do 22 din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo tudi 21 starejših prašičev po 14 do 15 dinaijevza kilogram žive teže.
Ludvik Golob: v razpravi je namenoma kritično poudaril slabosti.
akcijski program. Ugotovih smo, da so sklepe o tem prejeli, daje v dveh tretjinah delovnih oiganizacij gradivo za dokazovanje TOZD že narejeno.
Politične priprave za uresničitev ustavnih dopolnil so slabe. Ugotovih
Kmetijski nasveti
Pred saditvijo krompirja
Kmet, ki ima zaradi narave svojega dela veliko opraviti s spletom spreminjajočih se okoliščin, mnogokrat zelo muhastih, ^ uči vse življenje. Lanska pičla krompirjeva letina na primer ga je spet podučila, s tem ko je nagnala cene navzgor, da je pridelovanje krompiija lahko še kako dobičkonosno — če ima pridelek t^rat, ko ga drugi nimajo.
Ker bodo zdaj vsi hoteli imeti pridelek, lahko pričakujemo, da bo precej več hektaijev kot prejšnja leta prekrila krompirjeva cima in da bo cena vsaj delno padla, kar je tako in tako tiho upanje kupcev in jedcev krompiija. Spet bo prišla do izraza ekonomika, večji usj^h s pridelovanjem bo imel tisti poljedelec, ki bo znal pridelati kilogram krompiija z najmanjšimi stroški.
Že ddj časa naši kmetijski in gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da je povečanje pridelka na enoto površine in ob tem zmanjšanje stroškov edina pot do konkurenčne sposobnosti. Zdaj je namreč tako, da na svetovnem tržišču naš pridelovalec ni sposoben tekmovati s tekmeci iz kmetijsko bolj naprednih dežel.
Za Dolenjsko, ki ima od l^ske jeseni na Mimi tovarno za predelavo krompiija in ki v prvem letu obratovanja žal ni preskrbela dovolj domače surovine zanjo, je pridelovanje krompiija še pomembnejše. Bolj kot kdaj doslej velja slediti navodilom pospeševalne službe, ki vedno znova ponaWja, da je treba saditi čistosortno in zdravo seme, obilo in pravilno gnojiti ter varovati nasade pred boleznimi in škodljivci. Nadvse koristno je nakaljevanje semena, ker sme prej v zemljo (že pri 5 stopinj C) in ker prej uide napadu plesni.
Naj samo ponovimo v skopih besedah: v naših razmerah sadimo predvsem vesno kot zgodnjo sorto, ker ji tudi po ugotovitvah poskusov na Ponikvah pri Trebnjem pripada prvo piesto. Zelo dobre rezultate sta dali tudi sorti igor in dobrin, ki Ju najbolj priporočajo za industrijsko predelavo. Za gnojenje priporočajo 300 centov gnoja in 1000 do 1.200 kg mešanega gnojila NPK 7 — 14 — 21 (Kutina) ali gnojila s podobnim razmerjem dušika, kalija in fosforja.
Inž. M. LEGAN
smo, da do sredine februarja ni bilo v dveh tretjinah delovnih organizacij z delavci javne razprave, organizirane s strani samoupravnih ah pohtič-nih organizacij. Informiranost delavcev je slaba. Le v eni petini delovnih organizacij je 00 ZK pobudnik ustreznih zadolžitev, kar pomeni, da sta le v teh politična moč in delovanje na taki ravni, da bo to poUtič-no delo zanesljivo pravočasno opravljeno. Vendar je treba dodati, da po velikosti ta petina podjetij predstavlja polovico vseh zaposlenih.
Samoupravni sporazumi o medsebojnih odnosih o TOZD so v začetni pripravi. Zaradi slabe kadrovske zasedbe je le ena sedmina delovnih organizacij, ki so sposobne same opraviti to delo. Vse druge iščejo strokovno pomoč pri zunanjih sodelavcih. Do konca leta predvideva polovica delovnih organizacij sprejem samoupravnih sporazumov, druga polovica, ki zaposluje tretjino vseh delavcev, pa naj bi to nalogo opravila šele v letu 1974.
(Iz razprave Ludvika Goloba, sekretarja MS ZK Novo mesto, na zadnji seji CK ZKS).
Brez posojila je težko modemi-zh-ati hlev.
»Podajte roko«
Pred dnevi je poslala sevniška občinska skupščina 9 večjim gospodarskim organizacijam na območju občine prošnje za posojila, s katerimi žehjo podpreti srednjeročni program razvoja zasebnega kmetijstva. V naslednjih 5 letih žehjo za sodob-
no živinorejsko tržno proizvodnjo usposobiti 75 kmetij.
Kmetijski sklad pri občinski skupščini namreč z nekaj starimi milijoni denaija na leto svoje vloge ne more odigrati. Sedaj računa na so Udarnost delovnih organizacij. Le-te bi se naj odločile za posojila kmetijskemu skladu pri občinski skupščini za dobo 3 let po ustrezni obrestni meri. Višina teh posojil naj bi se za posamezno delovno organizacijo gibala med 100 in 300 tisočaki.
Bo pri samoupravnih organih delovnih organizacij dovolj volje za solidarnost s kmetom? Poudarjajo; tokrat ne gre za dotacije, temveč za posojila. In še: večina delovne sile za sevniško industrijo je izšla ravno iz kmečkih vrst. Predvidena posojila bi lahko dala kmetijskemu skladu nov polet, od katerega bi imeli koristi vsi. Na posvetu direktorjev, predsednikov delavskih svetov in osnovnih sindikalnih organizacij 14. marca, ni bilo odklonilnih stahšč, čeprav marsikdo ni skrival bojazni, odkod vzeti denar v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Prvi razveseljiv odmev pa je že tu: gradbeno podjetje BETON iz Zagorja, ki ima v Sevnici le nekaj gradbišč, je že obljubilo 100 tisočakov.
A. Ž.
Konec TV teme
,,Sivega območja** ob Kolpi, ki zajema precejšen del Bele krajine in se nadaljuje v Suho krajino, bo kmalu konec. Tudi prebivalci na tem ozemlju bodo namreč lahko gledali televizijski program ljubljanske televizije.
Kot je za TT povedal inž. Peter Mori, direktor televizijske tehnične službe, so z načrti že zelo daleč. Na Gorjancih bodo zgradili avtomatsko oddajno postajo Gospodično, ki bo omogočila naštetima predeloma dober televizijski sprejem. Opravljene so že vse analize in meritve, imajo že celo dovoljenje za frekvenco. Žal trenutno še ne kaže, da bo Gospodična že začela delati prihodnje leto, upajo pa, da bo brž ko bo mogoče.
Gospodična je pravzaprav tista avtomatska postaja, kije bila najprej zamišljena na Mirni gori, vendar so
meritve kasneje pokazale, da bo, postavljena na Gorjancih, „pokriva-la“ večje ozemlje, tudi predel Novega mesta in Dolenjskih Tophc.
Mladost neponovljiva
Moških manj
Po dokončno obdelanih podatkih iz popisa prebivalstva (Zavod SRS za statistiko) je imela novomeška občina ob popisu leta 1971 50.068 prebivalcev, od tega 24.258 moških. Največ prebivalcev je starih od 5 do 9 let, najmanj pa nad 75 let. Več kot polovico moših je ugotovljeno le pri starostni skupini od 30 do 34 let ter pri starosti 10 do 14 let.
Občina Trebnje ima 17.100 prebivalcev, od tega samo 8.257 moških. Zanimivo je, daje v starosti od
25 do 29 let ugotovljeno le 859 prebivalcev, od tega manj kot polovico moških.
V Metliki je popis ugotovil 7.140 prebivalcev, pri tem pa samo 3.315 moških. V črnomaljski občini je bilo ugotovljeno 17.138 prebivdcev, moških od tega precej manj - le 8.369. Največ prel)ivalcev je v starosti med 15 in 19 let (starostne skupine obsegajo po 5 let).
V Kočevju je bilo ob popisu 17.068 prebivalcev, od tega 8.477 moških, kar je spet manj kot žensk. Največ ljudi je med 15. in 19. letom.
Torej bo res, kar so ocenjevah na oko: moški so v manjšini!
R. K.
1
ITEIN
še skozi tole sito jih presejte! (Karikatura: Marjan Bregar)
Vrednote sapisntu
•••
Za celovito oceno gibanja gospodarstva v februarju sicer manjkajo kazalci, ki ocenjujejo likvidnost in stabilnost gospodarskih panog, vendar je po obsegu proizvodnje in prometa mogoče trditi, da se dosedanji poslovni tokovi niso spremenili.
Industrijska proizvodnja na primer je kljub manjšemu številu delovnih dni (24) povečala obseg proizvodnje za 2,6 odstotka v primerjavi z januarjem in za 6,4 odstotka v primerjavi z istim mesecem lani. Gradbena dejavnost prehaja, kljub temu da še ne zaposluje sezonskih delavcev, k intenzivnejšemu delu in je imela v februarju že za 20 odstotkov več opravljenih delovnih ur.
Notranja trgovina, ki se v januarju ni mogla meriti z decembrsko, je v februarju povečala prodajo na debelo za 9 odstotkov, na drobno pa za 3 odstotke. Kljub temu pa ni mogoče oceniti, da je stanje zadovoljivo, saj je
Dober februar
bila prodaja na drobno za 2 odstotka manjša kot v lanskem februarju.
Zunanja trgovina se, po letošnjih prvih dveh mesecih sodeč, razvija takole. Dvomesečna bilanca, ki še ni dokončna, kaže, da se je izvoz povečal za 11 odstotkov, uvoz pa za 44 odstotkov. Februarja se je izvoz povečal za 1 odstotek v primerjavi z januarjem, uvoz pa je bil za 24 odstotkov manjši.
O turizmu še ni podatkov, vendar sodijo, da v gostinstvu ne zaostajamo za lanskimi dosežki v tem letnem času. Gostinski promet kaže približno rast za 30 odstotkov oziroma za 62 odstotkov, če ga primerjamo po tekočih cen^
Žal so cene v februarju znova narasle: cene industrijskih izdelkov za 0,2 odst., v trgovini na debelo za 1,1 odst., na drobno za 1,0 odst. ter v gostinstvu za 0,2 odst. Cene življenjskih potrebščin so se povečale za 1,4 odst., kar je pol manj kot v vsej Jugoslaviji.
R. K.
NA KRATKO
NOVO MESTO - V torek je novomeški zavod za izobraževanje in produktivnost dela spet priredil posvetovanje za vodilne ljudi. Tokrat je povabil Ivana Lapajneta, pomočnika direktorja republiškega zavoda za plan, daje govoril o uresničevanju razvojnega načrta Slovenije,
RIBNICA - Pojutrišnjem ob
9.	uri bo v šoli v Dolenji vasi svečana seja občinske ^upščine, posvečena občinskemu prazniku, hkrati pa bo AMD priredilo rally v Jelenov žleb.
BREŽICE - Novo predsedstvo občinske konference ZM je imelo včeraj prvo sejo. Obravnavalo je predlog kandidatnih list za predsednika in sekretarja ter predsedstvo republiške konference ZMS.
KOCEVJE - Bodoče kočevsko kopališče bo stalo med otroškim vrtcem in Mlakarjevo hišo, je v torek sklenila tehnična komisija za gradnjo javnega kopali-ščh
NOVO MESTO - V torek dopoldne je bila seja sekretariata koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu. Seji je prisostvovala tudi Mara Rupena-Osol-nikova.
ČRNOMELJ: Danes, 22. marca, zaseda občinska konferenca Zveze komunistov in razpravlja
o	uresničevanju ustavnih dopolnil.
Prvi kamen položil tovariš Tito
V Kumrovcu bodo zgradili spominsici dom obrcev narodnoosvobodilne vojne in miadine Jugoslavije — Tudi v Novem mestu pričeli zbiralno akcijo — Pionirji sicrbijo, da »pionirski dom ne bo izostal
SREČANJE TABORIŠČNIKOV
Vse nekdanje internirance in in-terniranke taborišč Buchenvvald -Dora, njihove svojce in svojce preminulih in v taboriščih ubitih vabimo na proslavo 28. obletnice osvoboditve taborišča, združeno s tovariškim srečanjem, ki bo letos 21. in 22. aprila v Splitu. Podrobnejši spored proslave bo še objavljen.
K tej proslavi vabimo tudi nekdanje t^oriščnike in taboriščnice drugih taborišč ter njihove svojce, kakor tudi vse borce in borke ter sodelavce narodnoosvobodilnega gibanja.
Iz Ljubljane bodo organizirani avtobusi, poskrbljeno pa bo tudi za prenočišča in prehrano. Stroški s prevozom iz Ljubljane, prenočiščem in penzionom znašajo 235 dinarjev.
Prijave pošljite do 1. aprila Komisiji za internirance pri RO ZZB NOV Slovenije v Ljubljani, Beethovnova ul. št. 10.
PRVA AKCIJA 31. MARCA
V ponedeljek dopoldne je bil v Novem mestu posvet 11 predsednikov mladinskih konferenc širše Dolenjske. Dogovorili so se, da bodo na naslednji seji ustanovili medobčinski svet ZMS dolenjske regije, ki bo usklajeval skupne akcije. Prva taka akcija bo že 31. marca, ko bodo priredili seminar za mentorje mladinskih aktivov na osnovnih šolah. Na sestanku so govorili še o možnih kandidatih za odgovorne funkcije v ZMS in ZMJ ter se odločili, da bodo dokončne odločitve o tem prepustili občinskim konferencam. Po sestanku so si ogledali tovarno zdravil „Krko“.
ZDRUŽENA KOLEKTIVA
V	ponedeljek, 19. marca, seje na glasovanju odločilo za združitev krškega Specializiranega podjetja za industrijsko opremo in kostanjevi-škega Kleparstva 138 članov obeh kolektivov ali 73 odstotkov zaposlenih. Prednosti, ki jih prinaša združitev, so očitne, zato je uspeh referenduma pomemben prispevek k splošnemu prizadevanju za odpravljanje razdrobljenosti našega gos^darstva.
Prvo pobudo za zgraditev spominskega doma borcev narodnoosvobodilne vojne in mladine Jugoslavije v Kunuovcu sta dali združenji borcev Kumrovca in Posavja. Po večletnem sodelovanju v obliki raznih manifestacij, bratenja šol in medsebojnih obiskov otrok borcev je akcija prerasla iz lokalne v skupno jugoslovansko akcijo Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja in zveze mladine.
To akcijo so takoj podprli tudi v Novem mestu. Ustanovili so odbor za gradnjo spominskega doma. Njegova naloga pa je, da akcijo čimbolj razširi. Odbor sestavljajo predstavniki Zveze borcev, komiteja, SZDL, sindikalnega sveta, SLO, ZMS in Zveze prijateljev mladine. Z akcijo, nabiranjem denaija so pričeli uspešno pionirji, ki skrbijo, da „pionirski dinar“ vsak dan raste. Nabirajo odpadni material, in kot kaže, bodo pionirji svojo dolžnost dobro opravili.
Akcija je stekla tudi po vseh druž-beno-političnih organizacijah, predstavniki odbora za izgradnjo doma v Kumrovcu pa so v klubu dolenjskih odbornikov in poslancev Dolenjske že razpravljali o akciji, obenem pa so seznanili tudi vse predstavnike delovnih organizacij, da bi iz sredstev skupne porabe določili del denarja za dom.
Ta spominski dom so že začeli graditi. Ob slovesnem polaganju temeljnega kamna — položil ga je tovariš Tito 21. aprila 1972 - so poudarili, da bo spominski dom na izviren način prikazal lik in življenjsko delo tovariša Tita in najvažnejša
poglavja iz naše revolucije. V spominskem domu se bo srečevala naša mladina na raznih seminarjih, simpozijih, koncertih in recitalih in se zbliževala ob skupnem spoznavanju zgodovine jugoslovanskega delavskega gibanja in socialistične revolucije,
PODPORA ANTONU PEZDIRCU
Kandidacijska konferenca za republiško volilno enoto št. 21, ki obsega čmomelj-sko, metliško, novomeško in trebanjsko občino, je v torek popoldne potrdila kandidaturo Antona Pezdirca za novega poslanca v gospodarskem zboru republiške skupščine. Poslansko mesto je bi-
lo	izpraznjeno po odpoklicu nekdanjega direktorja tovarne „Beti“ Petra Vujčiča. Tov. Pezdirc je zaposlen kot tehnolog v metliškem obratu „Novoteksa“. Podporo je dobil tudi na predkandida-cijskih zborih, ki jih je bilo 88 in katerih se je udeležilo 2.186 predstavnikov družbe-no-političnih organizacij in samoupravnih organov. Nadomestne volitve bodo 19. aprila.
na športnih in kulturnih tekmovanjih, na izletih in podobno.
Izvedba zamisli je odvisna od vsestranske družbene podpore in le s to pomočjo bodo dom zgradili. Predvidevajo, da bodo zbrale republike in pokrajine približno 100.000,000 din^ev, od tega SR Slovenija 15 milijonov dinarjev.
MISO KOVAČ
V	NOVEM MESTU
V	torek, 27. marca, bo ob 20. uri v Domu kulture gostoval popularni pevec zabavne glasbe Mišo Kovač. Ze stari znanec Novomeščanov bo z Djurdico Miličevič in Ninom Vujičičem zastonj zabaval Novome-ščane. Cisti dobiček je namenjen za gradnjo spominskega doma borcev narodnoosvobodilne vojne in mladine Jugoslavije v Kumrovcu.
V. S.
Pi
Maketa doma v Kumrovcu
Komunisti v Ribnici že o mladini
Jože Dernovšek spet sekretar medobčinskega sveta ZK — Bogo Ab-rahamsberg predlagan za podpredsednika sveta občin ljubljanske regije
MILAN RAVBAR-petdesetletnik
Pretekli ponedeljek se je srečal z Abrahamom tovariš Ravbar Milan, politični sekretar komiteja občinske konference ZKS Krško. Vesel in nasmejan je sprejemal čestitke svojih prijateljev in sodealvcev, vmes pa opravljal vsakodnevno uradno dolžnost. Tako je praznovanje minilo v delu in snovanju novih načrtov in akcij kot podoba njegovega življenja.
Rojen 12. marca 1923. v Jurki vasi pri Novem mestu v številni družini je že zgodaj spoznal resnico, -dci življenje ni praznik. V trdem kmečkem življenju si je v skromnosti, delavnosti in poštenju oblikoval osebnost. Vzgojen v naprednem duhu je že v prvih dneh okupacije sodeloval in se kmalu zatem aktivno vključil v narodnoosvobodilno vojsko. Po osvoboditvi je v aktivni službi v JLA deloval
v mnogih garnizijah, vedno na odgovornih političnih dolžnostih. Kmalu po demobilizaciji je leta 1959 v Krškem prevzel dolžnost sekretarja občinskega komiteja ZKS. Le s prekinitvijo
4	let, ko je bil profesionalni poslanec slovenske skupščine, je na tej dolžnosti še danes.
Knjiga njegovega življenja so strani, polne konkretnih akcij. Vedno se zaveda odgovornosti za svoje delo in zakonitosti revolucionarnega delovanja v interesu delovnih ljudi. Odlikuje ga sposobnost realne in objektivne presoje razmer in problemov, s katerimi se sooča na svojem odgovornem družbenem položaju. Preprost in vedno dostopen si zna pridobivati sodelavce in oblikovati akcije.
Tovariš Ravbar praznuje letos tudi pomemben jubilej - 30 let članstva v ZKJ in skoraj enako dobo na odgovornem in vodilnem političnem položaju. Te naloge prav gotovo niso bile majhne in lahke, morda tudi v njihovem uresničevanju črpa ustvarjalno energijo za sedanje, enako pomembne in odgovorne naloge. Kako bi bolje sklenili ta skromen sestavek o jubilantu, kot z iskrenimi željami, da ostane zdrav in čil, veder in nasmejan, z enakim ustvarjalnim elanom in tovarištvom še dolga leta.
Prijatelji in sodelavci
Jože Dernovšek je bil 15. marca ponovno izvoljen za sekretarja (nepoklicnega) medobčinskega sveta ZK Ljubljana, Ivan Godec pa za njegovega namestnika. Na tej seji so izvolili še: za predsednika kadrovske komisije Boga Bratina, za predsednika organizacijske komisije Franca Godeša, za predsednika ideoloSce komisije Toneta Pačnika (ki bo hkrati nastavljen tudi pri svetu kot strokovni sodelavec), za predsednika informativno-propagandne komisije Janeza Korošca in za predsednika ekonomske komisije Milivoja Sa-marja.
ANTON HENIGMAN -ZOGARJEV ATA
14. marca zjutraj je nehalo biti srce najstarejšega prebivalca Lonča-rije, Antona Henigmana, Zogarjeve-ga ata, iz Rakitnice, kije 21. januarja dopolnil 99 let. Do zadnjega je bil živahen in zdrav. Hodil je po hiši, bral vse časopise, ki so mu prišli v roke, na pustni torek pa se je celo do 22. ure veselil, ko je gledal na televiziji oddajo o maškarah.
Anton Henigman je bil najprej lončar, trikrat je bil v Ameriki, da si je lahko kupil hišo in se poročil, nato pa je bil doma še cestar. Med vojno je delal on in vsa družina, ki je štela 14 članov, za partizane. 7 otrok je bilo v partizanih, štirje so bili že prej v internaciji. Eden je padel.
Očeta Antona Henigmana so v letih 1943 - 44 skupaj z ženo zaprli v Kočevju in Ljubljani, ga pretepali, ženo pa obstrelili. Iz ljubljanskih zaporov so ju nato odpeljali na Rakek in ju izpustili z besedami: „Zdaj pa pojdita k vašim!“ Krenila sta v gozdove, kjer sta se priključila Notranjskemu odredu. Oče je skrbel za partizanske konje, mati pa je kuhala. Proti koncu vojne, ko je bilo tu bolj nevarno, so ju prepeljali v že osvobojeno Dalmacijo. Od tam sta se po vojni vrnila na izropani dom.
Od Antona Henigmana, ki ga je predsednik Tito odlikoval z redom zaslug za narod tretje stopnje, so se za vedno poslovili prijatelji, znanci, nekdanji borci, vaščani, sorodniki in drugi 16. marca na rakitniškem pokopališču.
Člani sveta so bili obveščeni, da se vsi komiteji in drugi organi v občinah strinjajo, naj bi bil predsednik sveta občin ljubljanske regije inž. Slavko Korbar (Ljubljana-Vič), podpredsednik pa Bogo Abrahams-berg (predsednik občinske skupščine Ribnica). Dogovorili so se tudi o nadaljnjih nalogah in o delu v zvezi
^: > Kdo bo odgovarjal
Kaj je z odgovornostjo ljudi, ki so dolžni skrbeti, da bomo pri nas spoštovali sprejeto politUco cen? Takšno vprašanje so odločno postavili v komisiji sveta zveze sindikatov Jugoslavije. Osem odstotkov, za kolikor naj bi se letos cene zvišale, je že v nevarnosti. Mnogo je zahtevkov za velike podražitve; tako na primer zahtevajo podražitev naravnega plina kar za 54 odstotkov, propana za 50 in pralnega mila za 30 odstotkov; le-tega z utemeljitvijo, da se cena že tri leta ni spremenila. Zaskrbljujoče je, da so bili februara stroški življenjskih potrebščin v primerjavi z januarjem v Jugoslaviji večji kar za 3 odstotke (v Sloveniji za 1,4 odstotka), hrana pa se je podražila za 5 odstotkov. Odveč je ponavljati, da tak položaj najbolj prizadene ljudi z majhnimi prejemki.
SEKCIJA VARILCEV PRED ROJSTVOM
TRIMO iz Trebnjega je na pobudo Društva za varilno tehniko SRS pozval vsa dolenjska podjetja, ki se ukvarjajo z varjenjem kovin, da bi skupno ustanovili sekcijo tudi na Dolenjskem. Sekcija naj bi združevala strokovnjake in podjetja. Tako bodo lažje in predvsem uspešneje spremljaU novosti v varilni tehniki, nudili strokovno pomoč, skrbeli za izobraževanje, študijska potovanja, strokovne prikaze in razstave. V načrtu imajo tudi izdajanje svojega strokovnega glasila in spremljanje predpisov o varilni tehniki.
z ustanavljanjem sveta občin in o sodelovanju organizacij SZDL v ljubljanski regiji.
Nadalje so razpravljali o uresničevanju n^og tretje konference ZKJ o mladini. Za vsako izmed 17 nalog so določili nosilca naloge, sodelujoče pri uresničevanju naloge in rok za izvedbo. Ugotovili so tudi, da so precej nalog v posameznih občinah že uresničili di jih uresničujejo, občinska konferenca ZK Ribnica pa je imela že posebno sejo o tem skupaj s predsedstvom ZM.
Dogovorili so se še o volitvi delegatov za 4. konferenco ZKJ, o svojem nadaljnjem delu, kadrovanju v politične šole in drugem,
J. P.
KOCEVJE:
V	POSTOPKU EDEN
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja v kočevski občini je v februarju uvedla postopek zoper enega občana. Tega občana je komisija pozvala, naj ji predloži v določenem roku dokazila, od kod mu dohodek, s katerim si je pridobil pre-možeje. Komisija je zahtevala ^>ri davčni upravi, naj ji da podatke še za nekega drugega občana.
PRVA OŠ KATJA RUPENA
Zimsko rokometno prvenstvo osnovnih šol Novega mesta je končano. Tekmovanja se je udeležilo 6 ekip, izven konkurence pa sta tekmovali mladinski ekipi iz Stopič in rokometnega kluba Novo mesto.
V	konkurenci je zmagala osnovna šola Katja Rupena, ki je premagala vse nasprotnike. Sledijo: OS Bršlin, OS Grm in OS Šmihel.
Izven konkurence so mladinci rokometnega kluba iz Novega mesta premagah vse ekipe, mladinci iz Stopič pa so vse tekme iz^bili. Najboljši strelec tekmovanja je bil Kobe iz OS Bršlin s 27 goli.
Tekmovanje, ki ga je organiziral rokometni klub iz Novega mesta, je imelo namen pritegniti k igri tudi pozimi čimveč mladih in poiskati nove rokometne talente. Ta namen je bil dosežen in reči je treba, da je opaziti viden napredek, tako v tehniki, kot v množičnosti igre.
S. V.
NOV OSNUTEK ZAKONA. KI BO MNOGE ZANIMAL
Kakšne novosti za osebno delo občanov
Pravna in ekonomska varnost za osebno delo, ki se bo razvijalo v skladu z začrtanim razvojem naše samoupravne socialistične družbe
Republiški izvršni svet je te dni obravnaval osnutek zakona o osebnem delu z zasebnimi delovnimi sredstvi, o katerem bo imela končno besedo še republiška skupščina. Ker gre za novosti, ki mnoge zanim{yo, objavljamo delno skrajšano poročilo, ki smo ga prejeli o seji iz pisarne za informacije.
Osnutek zakona, ki je precej	Nova zakonska ureditev spodbuja
drugačen od prvotnega (o nekaterih	samostojne obrtnike, da bodo svoje
njegovih nesprejemljivih določilih smo pisali v zadnji lanski številki), Mpošteva, da narekujejo družbenoekonomski	razlogi
nadaljnji razvoj obrti in drugih terciarnih dejavnosti in da je treba spodbuditi občane. Osebnemu delu je po tem osnutku zagotovljena ekonomska in pravna varnost, izenačuje pa se tudi položaj delavcev, zaposlenih pri tem delu z delavci v združenem delu.
Osebno delo se bo lahko razvijalo skladno z začrtanim razvojem naše družbe, katere temelj je združeno samoupravno delo z družbenimi sredstvi. V osnutku zakona jc zato poudarjeno preraščanje osebnega dela v samoupravno organizirano de-
lo.
delo in svoja sredstva združevali v pogodbene organizacije združenega dela (POZD). Medsebojna razmerja bodo urejali z ustanovitvenimi pogodbami (ki jih bodo potrjevali pristojni organi občin, potem ko bodo dobili mnenje občinskega sindikalnega sveta), s statuti in dru^nii splošnimi ^ti. V teh organizacijah bodo načeloma vzpostavljeni enaki samoupravni družbenoekonomski odnosi kot v organizacijah združenega dela.
KAKO BO Z DELITVIJO DOHODKA?
Samostojni obrtniki in delavci pogodbene organizacije združenega de-
la bodo imeli pravico do dela dohodka, ki jim pripada v skladu s splošnimi načeli o njegovi delitvi: Osebne dohodke bodo ugotavljali po načelih in merilih samoupravnega sporazuma, ki so ga sklenile organizacije združenega dela ustrezne dejavnosti, za samostojne obrtnike pa bodo v ustanovnih pogodbah lahko določili še posebna merila, ki bodo upoštevala njihov posebni prispevek v poslovnem uspehu. Za tem, ko je v osnutku navedeno, kako se ugotavlja dohodek, je rečeno, da v primeru, ko delež vrednosti samo-' stojnega obrtnika iz kakršnihkoli razlogov pade pod 10 odstotkov vrednosti skupnega poslovnega sklada, izgubi pogodbena organizacija svoj dotedanji status in postane organizacija združenega dela.
SPODBUDA ZA OBRTNIKE
Jamstvo lastnine, odplačevanje vložene vrednosti, udeležba pri dohodku na podlagi vloženih sredstev.
pravica do vodenja organizacije, pravica dedovanja ustanoviteljskih pravic, možnost, da si izjemno pridrži v trajni lastni poslovne prostore in druge nepremičnine, to so nekatere izmed bistvenih določb, ki bodo, kot menijo predlagatelji zakona, spodbudile samostojne obrtnike, da bodo ustanavljali pogodbene organizacije združenega dela.
Samostojni obrtniki in drugi delovni ljudje lahko združujejo svoje delo in sredstva v obrtne proizvodne in storitvene zadruge ter v obrtno navabno-prodajne zadruge. Proizvodno ali storitveno zadrugo lahko ustanovi najmanj 10 obrtnikov, na-bavno-prodajno .zadrugo pa 30 samostojnih obrtnikov.
OBRT KOT POSTRANSKI POKLIC
Občinska skupščina lahko določi, da opravljajo obrt kot postranski
poklic tudi upokojenci, vojni in delovni invalidi, gospodinje in dn^i, ki ni-so v delovnem razmeiju, če imajo za to strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost. Osebe, ki so v detov-nem razmeiju, smejo opravljati obrt kot postranski poklic le, če s tem soglaša dek)vna organizacija, pri kateri so zaposleni. Občinskim skupščinam je prepuščeno, da bodo odločile, katere obrtne dejavnosti lahko občani opravljajo kot postranski poklic.
Občinskim skupščinam je tudi prepuščeno, da bodo določile natančnejše pogoje za opravljanje go-stin.ske dejavnosti. Pri tem je posebno opredeljeno oddajanje sob ter preskrba s hrano in pijačo v okviru gospodinjstva in kmečkega gospodarstva.
KOLIKO DRUGIH DELAVCEV
Zanimiva so tudi določila o zaposlovanju drugih delavcev. Samo.sto-jen obrtnik lahko izjemoma, če to opravičuje narava dejavnosti in če za to obstaja družbena potreba, uporablja dopolnilno delo drugih delavcev. Z njimi sklene delovno pogodbo, ki mora biti v skladu s kolektivno pogodbo, ki jo sklenejo ustrezna sindikalna organizacija in delegati samostojnih obrtnikov. Delavcem, zaposlenim pri obrtniku, pripada udeležba pri doseženem dohod-
ku, ustrezna količini opravljenega dela — po merilih delovne pogodbe.
Osnutek zakona določa tudi največje število delavcev glede na naravo in način dela, razhčno za obrt, za gostinstvo, za prevoz tovora, za brodarstvo, za projektiranje in druge intelektualne storitve gospodarskega dela in za prodajalne na drobno. Najvišje dovoljeno število je pet delavcev, občinam pa je dano ^obla-stilo, da lahko v posebnih primerih dovolijo tudi izjeme v gostinstvu na osnovi pogodbe o delu.
Glede dopoUiilnega dela osnutek zakona določa tudi, da pristojni občinski organi naložijo samostojnemu obrtniku, ki presega z zakonom določeno zgornjo mejo dohodka, da v določenem roku ustanovi pogodbeno organizacijo združenega dela. Ce pa samostojni obrtnik ne želi ustanoviti take organizacije, lahko še naprej zaposluje dovoljeno število delavcev le, če presežni del dobička, ki mu ostane po odbitku osebnega davka, naloži v družbene sklade po posebni pogodbi. V nasprotnem primeru občina razveljavi dovoljenje za uporabo dopolnilnega dela drugih delavcev.
V	zakonu so posebej izvzete tiste dejavnosti, ki jih zaradi varstva ljudi in premoženja ni mogoče prepuščati samostojnim obrtnikom. Pomembno je tudi, da morajo samostojni obrtniki uskladiti poslovanje z določili zakona v roku enega leta.
DOLENJSKI LIST
Št. 12 (1199] ~'22. marco 1973
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! -
OB KONCU PRIDEM POTE
Bilo je v začetku decembra 1942.
Mrzel veter je zavijal okrog vogalov in na okna je rosil močan dež, ko sta potrkala na vrata dva partizana, kurirja glavnega štaba, ki sta imela postojanko v vasici, v hiši ob robu gozda pod Kočevskim Rogom. Premražena, lačna in utrujena sta prišla iz Bele krajine in morala s pošto takoj naprej proti Ljubljani. Preoblekla sta se in preobula, medtem pa jima je mama pripravila^večeijo.
Ko smo se ob toplem štedilniku pogovarjali, sta mi ob tem mnogo zaupala. Prvi izobražen, veterinar, velik, suh, z očali, star okrog 30 let, se je pogovarjal o ženi in triletnem sinčku. Drugi, močan, lep fant svetlih, kodrastih las, modrili oči pa je govoril samo o mami. Oba sta bila doma nekje od Maribora.
Ko sta se malo pogrela in okrepčala, sta morala naprej na pot v mrzlo deževno noč. Mama jima je prinesla še jabolka za na pot. Mene sta prosila, naj jima operem perilo, da se, čez teden dni vrneta. Težko sta se poslovila. Da sta mi segla v roko, česar nista naredila nikoh prej, se mi je zdelo čudno.
Odšla sta in se nikdar več vrnila. Ilova gora ju je pokopala, potem ko sta padla Italijanom v zasedo ...
Prvi mi je rekel, ko je odhajal: „Duša zlata, kdaj ti bom povrnil, ko toliko skrbiš za naju? “ Drugi meje držal za roko in rekel: „Rad te imam. Ko bo konec vojne, bom prišel pote.“
Ne smem tajiti, da mi je bil všeč, vendar sem se premagala, da ga nisem vzljubila, kajti bila je vojna. Priznam pa, da mi je bil drag kot brat.
Ko ju čez teden dni ni bilo nazaj, smo slutili, da se je moralo nekaj zgoditi. Ko so prišli fantje iz njune čete po perilo, so nam zatrjevali, da sta šla v prekomando, vendar jim nismo verjeli. Ko so čez dober mesec povedali, da sta padla, nam je bilo vsem zelo težko.
Gotovo ni nikdai izvedela žena, kje počiva njen mož, in sinko ni videl očkovega groba, da bi mu prižgal svečko v spomin. Bog ve, kako se je strlo materi srce, ko je zvedela, da se njen sin ne bo nikdar več vrnil v njen objem.
Tudi meni je bilo težko in še dolgo let sem seju pogosto spominjala.
Ko se mi je 1957 rodil tre^i sin, je bil svetlih las, medtem ko sta prva dva črna. In danes, ko ima fant 15 let, je na las podoben njemu, ki mi je nekoč rekel: „Rad te imam.“ Ko strižem sinove svetle kodraste lase, se mi zdi vedno bolj podoben njemii. Ko me pogleda s svojimi plavimi očki, so prav taki, kot so bili njegovi. Njegove roke so krepke in močne in veliko mi že pomagajo* Ne bom naštevala dejanj, ki mi dokazujejo, da me ima rad.
Samo še malo in moj otrok bo prav tako velik, kot je bil partizan. Srečna sem, presrečna ob njem. Da se najdejo ljudje tako podobni drug drugemu ne morem verjeti, podobni po postavi in značaju. Ne daj življenja tek, da bi doletela mojega otroka taka usoda, kot je doletela rnladega partizana, sina matere, ki jo je ljubil in kije gotovo tudi ona ljubila njega.
MAGDA
Otočec: bo potrebna žrtev?
Pod gornjim naslovom je bil 15, 2. 1973. v DL objavljen članek, ki obravnava Dom Partizana na Otočcu. Za pravilno razumevanje zadeve pa je nujno vedeti še nekatere stvari, brez katerih si marsikdo lahko ustvari napačno podobo.
Od vsega pisanja je sprejemljiva samo ugotovitev, da je poslopje v slabem stanju. Delno je bilo obnov-
ljeno v letu 1965, vendar ne po zaslugi društva Partizan, ampak zaradi okoliščin ob proslavi 100-letnice šole. Po tem letu ni bilo na poslopju narejeno nič, kar bi bilo večjega pomena za vzdrževanje. Predvsem sta slaba strop in streha. Pri obnavljanju leta 1965 je bila streha prekrita, venadar na staro ostrešje. Stropa takrat niso popravljali, čeprav je bilo že takrat ugotovljeno, daje dotrajan. Zato nekaterih orodij za telesno vzgojo (npr. krogov) niso več montirali. Kljub prekrivanju pred 8. leti je danes tudi streha zanič, ker opeka ni bila zamenjana. Nekateri povezniki v ostrešju so popolnoma pregniti. Če bi les dimenzije 30 cm X 30 cm ležal tri leta na prostem, bi bil v boljšem stanju, kot pa so nekateri kosi v ostrešju doma. Ali drugače povedano: streha je propadala že vsaj 20 let, torej že v času, ko je z domom gospodarilo društvo Partizan, ne pa samo zadnja tri leta, ko je bil dom prav zaradi slabega gospo-daijenja v slabem stanju oprtan na grbo šoli.
Pionirji obiskali bolne žene
Pohvalna akcija šolarjev Iz Vasi-Fafe
Na sam dan žena so tri skupine pionirjev osnovne šole Vas-Faia obiskale znane aktivistke NOB. 1 Prva skupina se je ustavila pri Mariji Stefančič-Mrzeljevi na Potoku in ji zaželela v bodočem življenju mno-
ZLATA POROKA PEPCE IN ALEŠA JAKLIČ
Na dan žena sta praznovala 50-le-tnico poroke Pepca in Aleš Jaklič iz Ravnika pri Šentrupertu. Na njuno poroko so prišli domači otroci, številni vnuki, upokojenci in člani raznih družbenih organizacij. V imenu društva upokojencev je čestital slavljencema tajnik društva tovariš Kurent in jima spregovoril nekaj besed.
Težka je bila pot obeh. Aleš se je rodil 17. 7. 1896. Z domaje moral oditi že kot I2-letni fantič, z devetnajstimi leti pa je moral najprej na rusko, nato pa še na italijansko fronto na Doberdob. 1917 je bil ranjen in od takrat je ostal 50-odstotni invalid. Tudi Pepca je težko živela v tistih vojnih dneh, poročila pa sta se 5. 2. 1923. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Nato je Aleš do 1952 delal kot rudar v Trbovljah, od takrat dalje pa živita z družico na svoji zemlji, kjer še sedaj rada pomagata pri delu.
Njun praznik je bil tudi praznik našega društva upokojencev, zato jima vsi kličemo; „Zdravja in sreče še mnogo let!“	M.	K.
Šentrupert
go sreče, zdravja in zadovoljstva. Tovarišica Marija je bila Zelo vesela pozornosti pranirjev in jim je obljubila, da jim bo spregovorila o spominih na NOB ob prihodu Kurirčkove torbice maja letos.
Druga skupina je obiskala mamo padlega junaka Karla Briškega-Zmaja v Banja Loki, nato pa še partizansko mamo Piršičevo v Novih selih. Prisrčne želje ob dnevu žena, stisk rok, solze hvaležnosti v očeh dr^ih mamic - so bili prizori, kijih prisotni ne bodo tako kmalu pozabili.
Tretja skupina se je odpravila v majhno vas Jakšiči nad Potokom. Skoraj prazna je že. Nekateri starejši prebivalci so pomrli, nekateri so se odselili k trokom v Kočevju in v Ljubljano, najmlajši prebivalec te vasi pa je 7. marca postal oče. Prave mladine v Jakšičih torej že dolgo ni več. Nekateri srednjih let pa so le ostali zvesti Prave mladine v Jakšičih torej že dolgo ni več. Nekateri srednjih let pa so le ostali zvesti svojemu rojstnemu kraju. Taki sta tudi mama An» Jakšič in njena hčerka Anica, poročena Paternes. Tovarišica Anica je bila med vojno skojevka in hrabra ter prizadevna aktivistka NOB. Po vojni se je udeleževala mladinskih akcij ob izgradnji in obnovi naše porušene domovine. Doletela pa jo je nesreča: pred leti je hudo zbolela in že pet let je priklenjena na posteljo. Naši pionirji so jo že večkrat obiskali. Zelo rada jih ima, prijazno sc z njimi pogovarja. Prese-
neča nas s svojo vedrostjo in z upanjem na ozdravljenje, kajti to ji pomaga prenašati težave bolezni. Zaželeli smo ji, da bi medicina odkrila čim prej taka zdravila, ki bi pomagala njej in vsem tistim, ki trpijo za boleznimi, ki jim še niso odkrili povzročitelja in jih še ne znajo zdraviti. Obljubili smo ji, da jo bomo kmalu spet obiskali in ji prinesli sonca v samoten in žalosten dom.
M. VOLF VAS-FARA
Da bo zadeva jasna, naj povem še to, da šola take dediščine nikakor ni bila vesela; ker pa za svojo dejavnost nujno potrebuje tak prostor in ker je društvo Partizan takrat predstavljal samo en človek, ki ga ni nihče resno jemal in kot tak ni zagotavljal v dvorani niti minimalnih pogojev za delo, sije šola oprtala ta križ, zavedajoč se že takrat, da bo težak. T^o smo imeli v tem času več vdorov v poslopje, poškodovanje inventarja, razbijanje drvarnice, metanje kamenja po strehi in celo motenje pouka telesne vzgoje.
Vaške organizacije, ki jih pisec članka kliče k sodbi, so vse te primere ,gospodarjenja" obravnavale in prav zato je prihajalo do sporov med šolo in tistimi, ki nikakor niso mogli razumeti, da je povsod potreben red in da tudi čiščenje in "linimalno vzdrževanje precej stane.
Taka nasprotja so se potem večkrat v javnosti odražala v prozorni skrbi za poslopje, za katero pa se je v resnici skrivala želja po vrnitvi starih časov, ko so imeli ključe v posesti otroci, ki so komaj končali šolo, niso pa imeli niti toliko denarja, da bi plačali porabljeni električni tok, da ob tem niti ne omenjam nekaterih dolgov, ki jih takratni gospodarji še do danes niso plačali.
In še odgovor na vprašanje, ali bo žrtev potrebna. Ne bo potrebna, ker tudi v šoli in v krajevni skupnosti mislimo na varnost otrok. Škoda je le, da se tega ni že prej zavedalo društvo Partizan, ki je še danes lastnik mnogih takih domov po Sloveniji in zanje ne skrbi, lastništva pa se krčevito oklepa. In še večja škoda je, da se je gornje vprašanje pojavilo šele sedaj, ko bi se moralo glede na stanje doma in glede na potrebe v kraju pojaviti že takrat, ko je za dom skrbelo še društvo Partizan, ki pa ga na Otočcu že dolgo ni več.
FRANC PAVKOVIČ
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile; Anica Sinko iz Rajca - dva dečka; Štefanija Ker-man iz Strmca - dečka; Danica Jankovič iz Brežic - Gorana; Ivka Runtas iz Samobora - dečka; Nada Škrbec iz Brd. Križa - Dražena; Fanika Novosel iz Samobora — dečka; Štefanija Vranekovič iz Samobora — Jasmino; Ana Kržan iz Malega vrha - Jožeta; Anica Brnčič iz Samobora - Tomislava; Dragica Umek iz Raven - deklico; Ankica Razum iz Konščice - deklico; Slavica Balog iz Podvrha - deklico; Dragica Ban iz Rud - deklico; Evica Runtas iz Farkaševca - deklico; Djurdja Pentek iz Orešja - deklico; Jožefa Župane iz Sedma - deklico; Gordana Trajkovič iz Brežic - Sanjo; Ema Staroveški iz Sevnice -dečka; Marija Vidic iz Podsrede — Renato; Danica Sinkovič iz Radako-va - Tomislava; Slavica Bunetič iz Luduča - dečka; Neža Krošelj iz Curnovca - deklico - Čestitamo!
UMRLI SO
Pretekli teden so umrli v brežiški bolnišnici: Angela Kostrevc iz Pod-goija, stara 44 let; Katarina Pavšič, gospodinja iz Vel. Malene, stara 65 let.
Z MIRO SE ZAHVALJUJEVA
Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so ubogi Miri, zavrženi od očeta in matere, hoteli vsaj malo olajšati grenko življenje, ji pisali, jo tolažili, nekateri pa razen tega poslali tudi darila, obleko in obutev ter kak dinar za šolske potrebe. Delavci novomeške tovarne zdravil „Krka“ so dali kar 500 dinarjev, da smo kupili drva. Lep dar, obljubili pa so še omaro, mizo in dva stola. Se slikali so naju.
MARIJA KAPLAN, Podbočje 56
Da je kmečko delo lažje, se je traba tudi znajti. Pri Luzagevih na Selih pri Ratežu (na sliki) so vinogradniško kolje špičUi kar s ciikulaiko. (Foto: Z. Šeruga)
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne želje pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ah kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
OBVESTILO
Za nagradno križanko v letošnjih PUSTNIH NOVICAH smo prejeU 42-rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1. nagrada (300 din); Boris Debelak, Krmelj št. 30
2. nagrada (200 din); Istenič Alfred, c. Krških žrtev 12, Krško
3. nagrada (100 din): Križman Anton, c. Krških žrtev 23, Krško
4. nagrada (50 din): Matko Vinko, Gotna vas 48, Novo mesto
5. n^ada (50 din): Gošnik Helena, Celjska 47, Ljubljana
Nagrajencem čestitamo in jim obenem sporočamo, da bodo nagrade prejeli po pošti.
REŠITEV:
Telefon, Msta, non, kas, Krf, ali, polom, maškara, muca, kot, Raa, armiran, Al, Ren, RL, SR, team, NC, umotvori, KB, E, J, m, re, Kwai, radon, Krško, T, Arm, o, Irci, E, Daneu, P, sok, T, Ibar, Ad, N, O, Er, protein, okorelo, Sovre, k,' kos, dt. P, a, nov, polo, tipi, av, Vače, ApoUo, opozicija, Rj, losos, napalm,
a,	ud, Niagara, aval, Amati, vrt, sovi, A, promacija, m, petek, žirafa, afirmacij^
Uredn^i odbor PUSTNIH NOVIC NOVI MIZI V LESKOVCU
Dolga leta so mladi v Leskovcu čakali na novo mizo za namizni tenis. V zimskem času jim je igranje edino razvedrilo, toda ena miza je premalo za trideset igralcev. Pomoči od ObZTK Krško ni bilo, zato so si mize občasno izposojali pri zasebnikih. Ker pa so bile slabe, so člani začeli zbirati prostovoljne prispe\1ce za novo mizo. S pomočjo vaščanov Leskovca, Veniš, Žadovinka in naselja Grič so lahko že v januarju ku-piU dve mizi. Zanimanje za to igro je v Leskovcu zelo veliko, škoda je le, da nihče od starejših nima časa, da bi se resneje oprijel trenerstva.
L. SRIBAR
Leto raznih tekmovanj
Med njimi bo tudi republiško prvenstvo v traktorskem oranju, ki bo tokrat 24. in 26. avgusta v Dragatušu pri Črnomlju
Prvi lepi spomladanski dnevi privabijo vsako leto iz delavniških prostorov posameznih klubov, šolskih krožkov in društev Ljudske tehnike delovne tekmovalce, ki pripravljajo raznovrstne tehnične izdelke za bližnja tekmovanja.
zvrsti tehničnih dejavnosti. V dneh od 24. do 26. avgusta letos bodo zaorali slovenski traktoristi na republiškem prvenstvu traktoristov v Dragatušu pri Črnomlju. Na republiškem prvenstvu dirkalnih brodarskih modelov razredov A in B se bodo pomerili slovenski modelarji 26. avgusta na jezeru v Velenju, 8. in 9. septembra bo potekalo republiško prvenstvo z vezanimi letalskimi modeli v Kidričevem.
Zvezno prvenstvo traktoristov bo letos v Murski Soboti 22. in 23. septembra. Tekmovanje letalskih jadralnih modelarjev v razredu A-2 za „Štajerski pokal" bo 7. oktobra v Mariboru, medtem ko se bodo letalski modelarji z radijsko vodenimi modeli razredov RC 1 za Bled CUP
Med prvimi se bodo letos v Sloveniji pomerili letalski modelarji 6. maja v Ajdovščini na tekmovanju za „Primorski pokal“ modelov A-1 in jadralnega modela A-2. Sledilo bo republiško prvenstvo gumenjakov in penjačev 13. maja v Lescah na Gorenjskem. Modelarji motornih čolnov se bodo pomerili v tekmovalnih razredih MC-1 in MC-2 na republiškem prvenstvu 17. junija letos v Ljubljani na kopališču na Ježici. Isti datum je določen za tekmovalce modelarjev jadrnic, ki bodo zajadrali z modeli razreda „G“ in „K“ na jezeru v Velenju. Tekmovalci-letalski modelaiji z radijsko vodenimi mode-
li	RC X, III in V se bodo pomerili na medklubskem tekmovanju Kranja, Kamnika, Maribora, Zagreba in Celja 16. in 17. junija v Ljubljani.
Republiško prvenstvo pioniijev-letalskih modelarjev v razredu A-1 in A-2 bo 30. junija v Celju. Na jezeru Sobec (pri Lescah) bodo 30. junija letos tekmovali vrhunski modelarji na republiškem prvenstvu radijsko vodenih brodarskih modelov v razredih F-1 in F-3.
Republiškim prvenstvom Slovenije sledijo nadaljnja tekmovar^a vseh
Pol Stoletja zvest goram
v vrstah starejših novomeških planincev je nastala nova vrzel: pred kratkim so se poslovili od Lada Šetinca, ki je umrl v 73. letu. Planinec je bil nad 50 let in prehodil v tem času Julijce, Karavanke, Kamniške planine, zasavsko hribovje in seveda Goijance. Ves prosti čas je posvetil planinam, planinskemu društvu in dramski amaterski dejavnosti. Med drugo svetovno vojno je bil aktivist OF. V njegovi krojaški delavnici so tedaj šivali obleke za partizane. Leta 1943 je bil odposlanec na kočevskem zboru. Po vojni je dobil več priznanj in odlikovanj: zlato planinsko značko, ob 600-letnici Novega mesta priznanje za plodno in dolgoletno delo pri DPD Dušan Jereb in medaljo.
Delo, ki ga je opravil kot planinec, je neizbrisno in bo v dolenj-
skem planinstvu zapisano z zlatimi črkami. Lado Šetinc je bil poleg tega, da se je sam rad vzpenjal na vrhove, dober organizator najrazličnejših dejavnosti. Pritegnil je mlade, kar je še posebna vrlina. Malokdo ve, da je bila pobuda za ponovno postavitev planinskega doma na Gorjancih - doma Vinka Paderšiča pri Gospodični - prav njegova. Za obnovo koče je po osvoboditvi organiziral udarniško delo in sam poprijel za lopato. Bil je zgled, dober vzornik.
Lado Šetinc se je rodil v delavsko-obrtniški družini v Črnomlju. Izučil se je za krojača, delal v Metliki in prišel leta 1918 v Novo mesto. Postal je Novomeščan in tega kraja poslej ni več zapustil. Pokopan je v Novem mestu.
MOJA MAMICA
Bilo je spomladi. Mamica je bila bolna. Zelo hudo mi je bilo zanjo. Nekega jutra sem odšla v gozd, da ji naberem zvončke. Našla sem jih na veliki jasi ob potočku. Nabrala sem jih, da sem jih komaj držala v roki. Ko sem z njimi prišla domov, je mamica brala knjigo. Nekaj časa sem jo gledala, liato pa sem rekla: „Na to-pek.“ Mamica se je nasmehnila, me objela in poljubila. Imam jo rada in bi zanjo dala vse, kar imam.
SABINA LIPAR
3.	c
GRM, Novo mesto
ANTON MEŽNARŠIČ
Po dolgi bolezni je te dni umrl v Clevelandu 79-letni Anton Mežnaršič, rojen v Gornjem Gradišču pri Dolenjskih Toplicah. V Ameriko je šel leta 1910. Bilje 25 let zaposlen kot strojnik, zadnjih 10 let pred upokojitvijo pa je bil oskrbnik Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Bil je član SNPJ in Kluba slovenskih upokojencev. Leta 1953 je bil zelo prizadeven pri zbiranju denarne pomoči za kirurško in drugo opremo bolnišnice v Novem mestu.
pomerili 27. do 30. septembra v Lescah na Gorenjskem.
BOSTJAN NOVSAK
Je tako prav?
Zakaj je šofer sevniš-kega rešilca karal voznika, ki sta nudila po moč? Ne kaže obvestiti svojcev?
12.	marca se je 75-letni F. D. iz Sevnice odpravil na Konjsko po vrbovino za pletenje. Ko seje viačal proti domu, je pri nadvozu v Šmarju onemogel in padel po cesti. Mimoidoči so obvestili sevniško rešilno postajo, medtem pa sta J. S. in V. D. starčka natožila v osebni avto in ga odpeljala v sevniški zdravstveni dom. Voznika sta med potjo srečala rešilca. Ko sta voznika pri zdravstvenem domu starčka prelagala s šoferjem rešilca v rešilni avtomobil, je voznik rešilnega abtomobila J. Starič pokaral voznika osebnega avtomobila, češ da se ni tako mudilo.
Starčka je rešilni avto nato odpeljal v Celje, svojcev pa ni obvestil nihče. Bili smo v vel&ih skrbeh, še pozno v noč smo preiskovali kraj, kjer je ponavadi nabiral vrbovino, ‘a ga nismo našli. Tudi _na postaji milice nam niso vedelT pomagati, sprašijgem se, ali ni dolžnost rešilne postaje, da o takem primeru obvesti svojce, da ne bi bili v tako hudih ^rbeh? Se pripomba o tem, ali se je mudilo ah ne: F. D. je obletela kap po levi strani! Zakaj torej jezne besede voznikoma osebnega avtomobila, ki sta pomagala starčku na cesti?	I	I.
SEVNICA Planinska 14
PRISPEVEK ŽENA ZA ONKOLOŠKI INŠTITUT
8. marca so praznovale tudi žene iz Podpreske, Lazca in Drage v kočevski občini. Prisostvovale so kulturnemu programu učencev osnovne šole v Podpreski, nato pa še zabavi. Prostovoljno vstopnino 450 din so namenile skladu za gradnjo Onkološkega inštituta.	j
AFRIKO, EVROPE
Trelčevo Maricu, nekdanjo aktivistko v Bosni, funkcionarko prvih povojnih let v Krškem in Ribnici, knjigovodkinjo v Novem mestu, Je življenska pot iz mirnih in ustaljenih navad dolenjskega človeka zanesla v daljni svet. Na črnem kontinentu ima za seboj sedem let življenja. Pozna Gvinejo, še bolje Alžir. Dom na Mestnih njivah v Novem mestu pa se spreminja v pravcati muzejček značilnosti
Afrike
če hočem opisati Trelčevo Marico, moram kot njeno izrazito značilnost navesti: duša ji leži na dlani. Ima še izrazit dar za sklepanje znanstev in prijateljstva, je sila dobrosrčna, največja svetinja pa so ji mož in otroka z vnuki vred.
„Vsa leta v Afriki sem sklepala prijateljstva z domačini. Kdor v tuji deželi išče Evropo in domačih navad, je bolje, da ostane doma. Nikoli ne bo spoznal duha neke dežele. Tak lahko več let živi na tujem, toda od tam bo šel kot tujec. Bil
Tovarišica Marica doma, med afriškimi spominki in v kabiljski noši, ki jo je tudi prinesla v domovino. Je kot lepa, dolga večerna obleka, tkana s srebrom,...
Iz zapiskov Marice Trelc:
8. marec v Afriki
Leta 1966 v Gvineji. Bila sem v skrbeh, da bom v tej daljni deželi ob svoj praznik, pa smo Jugoslovani priredili v klubu pri ambasadi prav prisrčno in prijetno proslavo. Možje so nas presenetili z dobro večerjo in cvetjem, me pa smo jim predstavile pester program, ki smo ga skrivaj sestavile pri ambasadorjevi soprogi Karičevi. Dolgo v noč so na vrtu po opojnimi dišečimi drevesi donele partizanske in narodne pesmi. Priznam, da se je kakšna solza utrnila vmes, ker smo bili tako daleč od svojih in domovine. Naslednji dan smo v imenu Kluba Jugoslovanov obiskale begunce - otroke iz Portugalske Gvineje. Pripovedovali so o ubitih starših in svojcih, kazali hude brazgotine od nožev...
Leta 1968 - 1972 v Alžiru. Kar več letnic sem skupaj napisala, ker se je tudi praznovanje 8. marca razvijalo iz leta v leto. Klub Jugoslovanov so v tej državi že pred našim prihodom razpustili, vsa prizadevanja, da bi vseeno skupaj slavili Ženski praznik, pa so padla v vodo zaradi financ. Interne proslave so bile le za žene ambasadnih uslužbencev in njih prijateljice, ostale Jugoslovanke smo praznovale po svoje. Jaz sem se pridružila Arabkam. Prvo leto je bilo splošno praznovanje bolj skromno, drugo že bolj vidno tudi v javnosti, potem so vedno bolj poudarjali dan žena.
Zadnje leto bivanja v Alžiriji smo praznovali prav slovesno. Vse zaposlene žene so imele prost dan, v eni velikih dvoran pa je bila osrednja proslava in razstava domačih izdelkov. Me, z arabskimi prijateljicami: Fadilo, Fatiho, Ajšo in Zinebo, smo priredile praznik doma. Bilo je nepozabno!
je le turist, ne pa poznavalec življenja in navad ljudstva. Afrike in njenega bistva ne moreš spoznati v evropskih hotelih med evropsko družbo. Midva z možem sva ves prisluže-ni denar izdala za potovanja po črnem kontinentu pa za spominke in izdelke pristne domače obrti.“ Takole mije tovarišica Marica za uvod razkrila svoje afriške izkušnje, ko sem občudovala množico nenavadnih vaz, toteme, svečnike, krožnike, prelepe saharske rože in preproge v njenem novomeškem stanovanju, ,/^ma na stotine diapozitivov in *več zvezkov zapisov ter dnevnik iz življenja v Afriki.
Sicer pa poglejmo šest življenjskih postaj Marice Trelc, ene naših žena, pristnih Dolenjk, kako se je znašla v krajih im med ljudmi razvijajočih se dežel Afrike.
Prva postaja: Bosna •••••••••
• ••
Iz znane Drnovškove družine na Raki se je Marica še mlada poročila z gozdarskim strokovnjakom. Dobil je službo v Bosni. Bilo je tik pred vojno. Ustaši so ji moža ubili, ona pa je ostala sama z dva meseca staro hčerko. Skrivali sta se po bosanskih vaseh, Maričina razgledanost in pripravljenost po-
magati pa v teh krajih še danes nista pozabljeni. Še dobiva kartice s pozdravi in zahvalami! Učila je tamkajšnje otroke brati, bila je medicinska sestra, se ukvarjala z ročnimi deli. Takoj po koncu vojne je šla domov.
Draga postaja: funkcije
Na enem popoldanskih raziskovalnih pohodov po gvinejski pokrajini
• ••
Prva povojna leta, čas aktivizma in obnove, so Marico zagrabila z vso njeno življenjsko silo. V Krškem je bila predsednica okrajnega odbora AFZ, referentka za prosveto in kulturo, potem je šla v Ljubljano v politično Š9I0, se medtem drugič poročila in nato v Ribnici opravljala kar 16 funkcij. Zraven tega je še režirala, igrala in pisala skeče.
V ta viharni čas je nenadoma kanila grenka kaplja: naravnost s kongresa AFŽ v Ljubljani so jo odpeljali v bolnišnico. Trikrat operacija, šest mesecev trdega ležanja in pet let nesposobna za vsako delo. To so bile posledice.
Tretja postaja: bolezen •••••••••
• ••
v letih, koje bila živahna, še-gava in bistra Marica iz središča javnega življenja pahnjena tako rekoč med štiri stene domačega stanovanja, se je v njej še bolj razrasla navezanost na dom in družino. Izredna volja zmagati težave pa je premagala tudi bolezen v njej. Ko je spet lahko gibala in hodila, se je v Novem mestu zaposlila kot knjigovod-kinja. Pa je prišlo leto 1965 ...
Četrta postaja: Gvineja
.■v*.-:-*®
Ko se pogodiš za kamelo, te nam malo znana žival ponese v puščavo. Varno in mimo potuješ na njenem hibtu, če znaš, sicer pa je takle pohod samo za turiste. Kdor hoče Saharo spoznati, mora z avtom, malo pa peš čez njene širne griče in doline.
ohrovt ali kislo zelje. Jaz sem kupovala zelenjavo, kakršno pozna Gvineja. Marsikatera jed iz afriškega jedilnika se mi je priljubila. V Gvineji sem bila tudi tajnica Jugoslovanskega kluba. Malo je bilo Jugoslovanov, vsi pa smo bili kot ena družina. Za vsak državni praznik, prav tako za 8. marec, smo prirejali proslave.“
Peta postaja: Alžir
Marica Trelc za lanski 8. marec svojimi alžirskimi prijatelji-
s
cami
• ••
V okviru mednarodne tehnične pomoči je njen mož Edo Trelc dobil mesto inštruktorja v gvinejskem glavnem mestu Co-nacry. Tam je bil skoro dve leti novi dom družine Trelc, kajti s seboj sta vzela tudi mlajšega otroka - sina Radivoja.
„Ves prosti čas smo potovali, spoznavali življenje domačega prebivalstva. Od Črncev v slamnatih kočah, ki se hranijo pretežno z b;manami, do delavcev v mestih in domačo inteligenco. Gvineja je dežela lepih voda, izrednih rastlin. S prehrano nikoli nisem imela težav kot mnoge Jugoslovanke, ki so na tamkajšnjih trgih iskale krompir.
• ••
„Kdor pravi, da je Sahara pusta, je gotovo ni videl drugače kot na sliki ali pa je kot turist na hrbtu kamele spoznal le nekaj metrov puščavskega peska. Zame je Sahara raj, čudež! Narava se vsak hip spreminja: bolj greš v notranjost, bolj je lepo," pravi Trelčeva.
V Alžiru je 5 let minilo med ljudmi, katerih prijaznost bo za vselej z zlatimi črkami zapisana v Maričinem srcu.
„Vso Alžirijo sva prepotovala po dolgem in počez. Jugoslovanov je bilo v tej državi precej, imeli pa smo bolj malo pristnih stikov in prijateljskih vezi. Drugače kot v Gvineji. Prav v Alžiru pa se mi je izpolnila ena največjih želja: srečala sem Tita. Bila sem na sprejemu, koje prišel na obisk, in pri fotografiranju sem se posl;^^^a čisto zraven njega. Na sliki pa sem čudna v obraz, kajti jokala sem od sreče . ..“
Med leti bivanja v Alžiru se je Marica vpisala tudi v šolo. Učila se je francoščine, in čeprav je bila naj starejša v razredu, ni delala sramote. Zdaj gladko bere in govori ta jezik.
„Alžir je dežela velikih protislovij že v turističnem pogledu: nudijo jahanje s kamelo po puščavi in- smučanje v zimskošportnem centru. Opaža se bolj med konservativnimi in naprednimi silami dežele, velika ovira hitrejšemu napredku pa je vera. Belci, ki tam stalno živijo, domačine še vedno smatrajo za slabšo raso, povem pa, da so Alžirci iskreni, bistri in zelo dobrosrčni ljudje. Med njimi sem dobila krog iskrenih in pravih prijateljev."
Šesta postaja: Švica? •••••••••
• ••
•
Trelčevima, čeprav nista več mlada, se še ne da za stalno domov, vendar brez domovine tudi ne moreta zdržati. Vsaj dvakrat na leto priletita z avionom, obiščeta vse znance in sorodnike, preživita nekaj srečnih tednov z otrokom in vnuki, potem spet kovčke pod roke in pot pod noge.
Zdajšnja, začasna postaja Marice Trelc in njenega moža je Nemčija. „Tu mi ni všeč in zdi se mi, da nimam kaj povedati iz te dežele. Hlastanje za standardom, hrup, hrup, denar! Upam, da bo v Švici bolje. Čakamo na podpis pogodbe med našimi in švicarskimi podjetji, potem greva v deželo gora in alpskega turizma. Pravo nasprotje Afriki bo!
Kdaj domov za stalno? Najbrž se dolgo ne bova več potepala po svetu, saj sva v letih. Še nekaj kratkih let, potem bom v Novem mestu urejala spominke in zapise ter živela v mislih na daljne dežele.“
RIA BACER
,JSisem si mislila, da se mi bo največja želja, srečati Tita, izpolnila ravno v Alžiru in tako daleč stran od domovine," pravi Marica
ove.
Ufi •^pouS •
.. r««* iirzaDave
v ko^evju
V šeškovem domu v Kočevju so se na športno-zabavni prireditvi predstavili gledalcem: Henčkov ansambel, najboljša slovenska športnica Nataša Urbančič, hokejist Darko Beravs, najboljši kočevski športniki ter predstavniki petih najboljših dolenjskih ekip
Kočevje se letos ne more potožiti, da nima dovolj športnih prireditev. Razen tekmovanj se kar vrste tudi športno — zabavne prireditve; za običajnimi peticovimi šahov^imi muzikali je v soboto v Seškovem domu uredništvo Dolenjskega lista pripravilo s športnim uredništvom Dela in domačimi športnimi organizacijami tradicionalen športno-zabavni večer, na katerem so izročili nagrade najboljšim dolenjskim ekipam v lanskem letu.
V dvorani, ki je bila skoraj polna, so bili med gosti tudi predsednik občinske skupščine Kočevje Miro He^er, sekretar občinske konference ZK Ribnica Danilo Mohar in sekretar občinske konference SZDL Kočevje Nace Kamičnik.
Henčkov ansambel, ki je tako uspešno nastopal tudi med ameriškimi Slovenci, ni imel težav: hitro je vzpostavil stike z gledalci in z domačimi vižami poskrbel za vedro razpoloženje. Štirikrat se je pojavil na odru — njegovi fantje so zaigrali in zapeli sedem melodij — in vsakokrat je požel aplavz.
Gledalci so bili navdušeni tudi nad domačimi pioniiji — telovadci, ki so prejšnjo soboto osvojili drugo mesto na področnem gimnastičnem tekmovanju v Ljubljani. Domačinom so se pokazali najprej na bradlji, pozneje pa so nastopili še z akrobatskimi skoki. Prav tako so navdušile telovadke iz Novega mesta. Vrsta, ki že nekaj let na-siopa na zaključnih prireditvah ob razglasitvi najboljših športnikov, je tokrat najprej nastopila na gredi. Ker je bila gred dva centimetra preozka in se je majala, je bilo nekaj padcev, zato pa so mlada dekleta navdušila v parteiju. Gledalci so lahko videli zanesljivo državno reprezentantko Majo Dokl, še posebej pa jih je navdušila njena mlajša sestrica Jasna.
Kajpak pa so bili vsi še najbolj radovedni, kaj bodo povedali najboljši kočevski, dolenjski m slovenski športniki.
Urbančičeva in Beravs
Nataša Urbančič je bila na lanski muenchenski olimpiadi peta v metu kopja, s svojimi uspehi v lanski športni sezoni
Najmlajša telovadka — Jasna Dokl (na gredi) je požela največ aplavza ...
pa si je zaslužila prvo mesto v ocenjevanju slovenskih športnih novinarjev za najboljše dosežke med ženskami, V soboto zvečer je bila gostja na zaključni prireditvi v Kočevju; novinar Dela Henrik Uebeleis jo je povprašal o začetkih njene športne kariere, Nataša pa je pripovedovala o svojih trening in nastopih, seveda pa tudi o zadovoljstvu, ki ji ga je prinesel izvrstni met
m
1-
kopja na velikem muenchen-skem atletskem stadionu. Pred mikrofone je stopil tudi večkratni državni reprezentant v hokeju na ledu, Jeseničan Darko Beravs, ki igra zdaj za ljubljansko Olimpijo, Potem, ko je obudil spomin na nastope v olimpijskem Sapporu in v Bukarešti, je pripovedoval še o pripravah. za letošnje svetovno prvenstvo skupine B, ki bo v Gradcu, Čeprav ni bil preveč voljan odgovoriti na vprašanje, kako se bo Jugoslavija tam uvrstila, sta se z Uebeleisom na koncu vendar „dogovorila“ za tretje mesto — za reprezentancama ZDA in NDR, Dvorana pa se je razpolovila, ko je Beravs odgovaij^ na vroče vprašanje o našem hokeju, kdo je boljši: Jesenice ali Olimpja? Tudi Darko se ni mogel odločiti, podobno, kot ni bila enotna publika v dvorani.
Nastop domačih
Na oder so prišli tudi domačini: najboljši smučarji, predstavniki šahistov in košarkarjev. Še prej pa je veteran kočevskega športa Andrej Arko, sicer Ribničan, primerjal šport nekoč in danes. Najbolj je zadel žebelj na glavo, ko je dejal:
^^ PRESENEČENJE
Dolenjski list je za vse gledalce v dvorani kočev^ega Šeškovega doma, ki še niso naročeni na Dolenjski list, pripravil dodatno presenečenje. Vsi, ki so to hoteli, so se lahko naročili na pokrajinski tednik, časopis z največjo naklado med vsemi pokrajinskimi časopisi v Jugoslaviji. Taka odločitev jim je prinesla nagrado: do konca junija letos bodo časopis dobiva brezplačno!
Še drugo presenečenje za ^edalce pa je bilo povezano z žrebanjem: pet gledalcev je tako dobilo možnost, da so odgovaijali na kvizu, kjer je bilo potrebno pokazati nekaj poznavanja športa. Kočevska NAMA je za vseh pet pripravila nagrade: kotalke, košarkarsko žogo, badminton lopaija in okrasni posodi za cvetlice.
■
V
„Ko bomo bolj izkušeni, se bomo lahko borili tudi za prvo mesto v sloveni rokometni ligi!“ sta povedala ribniška predstavnika Radič in Andolšek. Na fotograHji: Aadič, Andolšek, Ihičkova, Spllchal in Pučko.
, J*red tremi desetletji smo imeli pri nas državnega prvaka v vajah na orodju. Danes državnega prvaka nimamo, imamo pa vsaj 30 telovadcev, ki narede tako vajo!“
Bolje ni mogel podkrepiti napredka na športnem področju v Kočevju. Duša kočevskega šaha Ive Stanič je izjavil, da se po uvedbi šaha kot učnega predmeta v osnovni šoli lahko nadejajo novih uspehov, podobnih ali morda še večjih presenečenj, kakršnega je pripravil Rudi Osterman na državnem šahovskem prvenstvu pred dnevi.
Smučarji so pripovedovali o nastopih na telmovanjih v pa-trolnem teku in biatlonu, disciplinah, ki sta med ljubitelji športa še vse premalo znani. Inž. Tone Prelesnik je govoril o delu v društvu, Maks Konečnik pa o pripravah na tekmovanja. Sin se je spretno izognil vprašanju, kdaj bo boljši od očeta: „Oče pravi, da bo nastopal toliko časa, dokler ga ne bom premagal. Naj torej še nekaj časa nastopa , ,,“ Košarkarji so hudi optimisti, saj pravijo, da ni več daleč čas, ko bodo v slovenski ligi. Še več, skromnost zanje ni prevelika čednost, ko so v mikrofon izjavili: ,,Dokazali bomo, da smo res boljši od Novo-teksa!“
Ko smo že pri nastopu kočevskih športnikov, naj zapišemo še to: kočevska NAMA je prispevala nagrade za nagradno tekmovanje gledalcev v dvorani, hkrati pa sporoča, da je njena blagovnica v Kočevju vedno dobro založena!
Najboljši Dolenjci
Glavni urednik Dolenjskega lista Tone Gošnik je sredi prireditve predstavnikom novomeškega košarkarskega kluba No-voteks, sevniškega rokometnega kluba in ženske brežiške rokometne ekipe izročil pokale za najboljše uvrstitve v letošnji anketi Dolenjskega lista za najboljšo športno ekipo Dolenjske
v letu 1972, Bralci so, kot se najbrž še spominjate, izbrali tako:
dobro vadili in upajo, da ne bodo med nesrečneži, ki bodo morali v republiška tekmovanja.
1. i
: 3. :
I
I ^
f 6. :
I ^
j P.
Vio.
t
Zaaaaai
Kako ste izbrali?
,J^OVOTEKS“, NOVO MESTO, košarka - moški 923 PARTIZAN SEVNICA, rokomet - moški	452
PARTIZAN BREŽICE, rokomet - ženske 256 PAR TIZAN NO VO MESTO, odbojka - ženske 151 PARTIZAN RIBNICA, rokomet - moški ^ 150 PARTIZAN NOVO MESTO, gimnastika - ženske 148 ŠK KOČEVJE, šah	143
„CELULOZARKRŠKO, plavanje	131
„TRIMO*\ TREBNJE, odbojka - moški	118
AK NOVO MESTO, NOVO MESTO, atletika 110
točk
točk
točk
točk
točk
točk
točk
točk
točk
točk
Predstavniki teh petih ekip so potem gledalcem v dvorani povedali, kako so se ekipe pripravile na spomladanska prvenstva, Kaj smo izvedeli?
Kamor pride Henček — tam je zagotovljena dobra volja!
Košarkarji Novoteksa sodijo, da je ugoden čas za napredek. Skrbi jih le pomanjkanje visokih centrov, vendar pa pričakujejo, da se bodo letos uvrstili med prvo peterico v slovenski ligi.
Sevničani, ki jim ne cveto rože v drugi zvezni rokometni ligi, pričakujejo trd boj za obstanek, „Vsaka tekma bo pomembna! “ trdi kapetan ekipe Koprivnik, vendar so optimisti. Pozimi so
Brežičanke, ki prav tako igrajo v drugi zvezni rokometni ligi, nimajo skrbi, S sedmega mesta v jeseni lahko zdaj zlezejo še za kako stopničko više, ker imajo ugoden razpored. Smolo imajo le, ker je pol ekipe na študiju v Ljubljani in zato težko vadijo skupaj.
Novomeške odbojkarice so trdno odločene, da bodo šle v drugo zvezno ligo. Njihov trener Franc Pučko meni: ,J*ozimi smo se vestno pripravljali in mislim, da nam ne more uiti eno od prvih treh mest!“
Ribničani so vedno v zlati sredini slovenske rokometne lige. „Za uvrstitev v drugo zvezno ligo nam manjka izkušenj,“ sta prepričana tako trener Radič kot igralec Andolšek — in tako sta tudi povedala v mikrofon , .,
Najboljše ekipe, ki ste jih izbrali za lansko tekmovalno sezono, so tako prišle do zasluženih priznanj.
Nova športna sezona se je že začela. Le kdo bo najboljši letos? Na to vprašanje bomo lahko odgovorili šele ob koncu tekmovalne sezone ...
Tekst: Jože Splichal, fotografije: France Brus in Sandi M^ulan
Trener novomeških košaikariev Andrej Petrič je že dobil pokal za prvo mesto v anketi Dolenjskega lista, ^avni urednik Tone Gošnik pa čestita trenerju sevniških rokometašev Jožetu Šilcu.
Občinstvo v dvorani Šefovega doma v Kočevju je lepo sprejelo športno-zabavno prireditev Dolenjskega lista. Dve uri športa in zabave sta za marsikoga prehitro minili.
Kako je bilo na olimpiadi v Muenchnu? Kako bo v Gradcu? Na to sta odgovarjala Darico Beravs in Nataša Urbančič novinarju Dela Henriku Uebeleisu (na fotografiji z mflcrofonom v roki).
kultura
in
izobra-
ževanje
Komisija za pospeševpje kulturnih dejavnosti v manj razvitih območjih, ki deluje pri republiški skupnosti, ima polne roke dela. Prejšnji teden so dobili člani na mizo dvoje analiz, ki obravnavata možnosti za kulturo v nerazvitih občinah. Med te štejejo na našem območju: Črnomelj, Trebnje, Sevnica, Brežice, Metlika Ribnica. Glede tega se gradivi, ki so ga pripravili na sekretariatu za prosveto in kulturo in pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije. Kot je znano, imajo nerazviti ugodnosti in republiko podporo. O pomoči republiSce kulturne skupnosti tem občinam v letu 1973 so med drugim sklepali na seji omenjene komisije. Med drugim predlagajo, naj bi letos, ko praznujemo puntarsko obletnico, pripravili nekaj potujočih razstav, ki bi obiskale posamezne kraje, kjer likovnega življenja sJcoroda ne poznajo. Taka razstava bi bila predvsem na temo kmečkih puntov, poleg tega pa sta mariborska in ljubljanska Na-
BELA KRAJINA IMA ARI	■-
Iz koščkov - zgodovina
*•
Janez Dular; »Arheološko bogastvo naše deželice ne bo več romalo v tuje muzeje<c
Boris Kobe: TRŠKA GORA, tempera, 1969
KAJ BO POKAZALA ANKETA UUDSKE KNJIŽNICE V KOČEVJU?
Vsem bralcem bi radi ustregli
Knjižnica želi od bralcev mnenja in predloge za približanje takih knjig, ki so jim najljubše — Anketa naj bi tudi povedala, kakšna prijateljica je knjiga človeku — Vse pomanjkljivosti bo knjižnica odpravila
Nerazviti
rodna galerija v ta namen ponudili nerazvitim na ogled razstavi (skrajšani) „Od baroka do im-presionizma“ in „Od romantike do impresionizma".
Več pripomb je na seji te komisije letelo na račun najrazličnejših izdelovalcev analiz v kulturi, saj se menda „na Slovenskem s tem že vsakdo ukvarja, komur pride na misel“.
J. JUST
MARKSISTIČNO BRANJE
Marksistična literatura, tudi taka, ki jo lahko vzame v roke začetnik, študent ali razmišljajoči človek brez večje predizobrazbe, prihaja na naš trg sila počasi. Prvo leto teče, kar si je založba MLADINSKA KNJIGA naložila na rame še eno skrb - izdajanje prav take literature. Začela je tiskati zbirko TOKOVI, v kateri smo pred kratkim dobili na slovenskem knjižnem trgu delo Karla Korscha: Materialistično pojmovanje zgodovine (Spoprijem s Karlom Kautskym). Dr. Božidar Debenjak je v opombah nove knjige med drugim zapisal:
,J*otrebno nam je torej vračanje k ideji revolucionarnega preloma, da bi ponovno vzpostavili možnost imenovati »nedoločno ogromne' cilje delavskega upora proti obstoječemu svetu“. — Na delo lahko na tem skrčenem prostoru samo opozorimo, zbirko TOKOVI pri MK pa priporočamo v branje in nakup.
Po velikem porastu izposoje knjig v Ljudski knjižnici v Kočevju v zadnjem desetletju lahko sklepamo, da se je knjiga spet uveljavila in našla trden položaj, v življenju ljudi. Kritična leta zaradi pojava televizije, av-
tomobilizma itd. so minila. Večina ljudi je spoznala, da je knjiga najbolj priročno sredstvo za iskanje informacij ob vsakem času. V knjigah lahko najdemo podatke, ki nas zanimajo ali pa nam vedrijo duha, če smo tega
k
v
potrebni.
Branje je zadeva posameznika. Nekateri izkoristijo vsak trenutek za strokovno izobraževanje, drugim so ljubše knjige, ki jih popeljejo v povsem drug, nezahteven svet. Naša želja je omogočiti vsem bralcem dostop do takih knjig, ki si jih želijo. Tiste želje, ki jih poznamo, je laže uresničiti, kot one, ki jih samo predvidevamo. Zato smo se odločili za anketo, da bi spoznali želje in potrebe.
Od 15. marca pa predvidoma do konca marca bo vsak tretji obiskovalec knjižnice dobil vprašalnik. Od odgovorov, kijih bodo dali bralci, bo v marsičem odvisno nadaljnje delo knjižnice. Želimo si še, da bi bralci odkrito opozorili na stvari, ki jim v naši knjižnici niso všeč. Verjetno bomo lahko marsikakšno pomanjkljivost odpravili.
E. STRUMBELJ
25-letni Janez Dular je prvi belokranjski arheolog, ki je po študiju prišel delat v svoj domači kraj. Nastavili so ga v Belokranjskem muzeju v Metliki, kjer dela tudi njegov oče prof. Jože Dular, sicer znani slovenski pesnik in pisatelj. Mladi arheolog se je specializiral za področje prazgodovine. Takole pravi
o	svoji deželici:
„Bela krajina je zelo zanimiva. Od Dolenjske jo ločijo Gorjanci Gorjanci so bili večkrat zid in ostra ločnica kot povezava s sosednjo pokrajino. Arheolog najde tu vse kaj drugega. Sicer moram reči, da je Bela krajina še vse premalo odkrita. Literatura o njej je silno skopa in še tista, kar je je, je poljudno pisana. V glavnem temelji na izkopavanjih, ki so bila opravljena pred letom 1900. “
Znani sta zlasti dve najdišči evropskega slovesa: v Podzemlju in na Vinici. Tamo so izkopavali do prve svetovne vojne, v glavnem na prelomu stoletij Neprecenljivo bogastvo so navrgla tudi izkopavanja na črnomaljskih tleh. Žal je prenekate-ra pomembna najdba romala čez mejo in je danes ponos dunajskega in še katerega svetovno znanega muzeja.
Arheologija in muzejstvo sta na belokranjskih tleh še vse premalo razvita. Delo na teh področjih terja načrtnost in mladi arheolog je poln zamisli, kako bi to uresničil. „Najprej bom naredil detaljno topografijo Bele krajine in nanjo nanesel vse kraje in območja, ki kakorkoli ,dišijo‘ po arheologiji. Pri tem je naša deželica v velikem zaostanku. Druga slovenska območja take karte že imajo in so v raziskavah, razumljivo, pred nami. “
■•■■•■■■•■■■■•■•■••••■•••■■■■■■■■■■•■■■Ul
Janez Dular se je nekajkrat tudi že zapisal v bibliografijo arheološke in znanstvene publicistike, lani pa je javno nastopil tudi na jesenskem arheološkem kolokviju prazgodovinarjev v Novem mestu. Letos je prejel Prešernovo nagrado, ki jih vsako leto podeljujejo na ljubljanski univerzi. „Dobil sem jo za delo Tipološki in kronološki razvoj orodja in orožja v mlajši kameni dobi v Jugoslaviji. Zakaj sem se lotil tega? Ugotovil sem, da se s tem še ni nihče sistematično ukvarjal. V načrtu imam to razpravo pripraviti za tisk, ker mislim, da arheologija še vedno ni dovolj popularizirana. “
Kar zadeva publicistiko.
hvali Janez Dular novome- \ škega arheologa Toneta Kne- i za, ki ne zamudi nobene pri- | ložnosti, da ne bi arheološke g najdbe ali odkritja poljudno ; opisal za širši krog bralcev. | Mladi arheolog se spomi- • nja, da ga je v to stroko po- \ tegnilo naključje. Na blej- [ skem otoku je že kot gimna- ; zijec kopal pri dr. Vinku Sri- [ barju, nato še nekajkrat pri j drugih arheologih, nakar ga g je navdušenje privedlo na fa- l kult e to, kjer se je strokovne- 5 ga posla, ali kakor sam pravi, • „iz majhnih koščkov sestav- i Ijati zgodovino” še sam na- i učil.	. /. ZORAN I
(■■■■■■■■■■■■•■■•■••■■■•■■■■■■••■■■■■■■■■■•■■■■v
PESNIK PREDSTAVLJA PESNIKA:
Bralci radi segajo po novih in zanimivih knjigah. Prost pristop in pameten nasvet pri izbiri branja naredita knjigo za še boljšo človekovo prijateljico. Nasveti so potrebni zlasti mladim. (Foto: I. Zoran)
v ŠENTJERNEJU:
Krakar: Goethe pri Slovencih
Knjigo — doktorsko disertacijo Lojzeta Krakarja — je Izdala DZS
LEPA BERA - Novomeški zavod za kulturno dejavnost je priredil lani
12	gledaliških in 23 glasbenih prireditev, 26 prireditev v okviru Dolenjskega poletja 72, sodeloval pa je tudi pri 22 proslavah.
Če in če...
v najnovejšem gradivu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo predlagajo: „Zagotovo bi dosegli' hitrejši napredek v razporeditvi kulturnih dobrin, če bi v izrazito nerazvitih predelih zgostili mrežo televizijskih in radijskih sprejemnikov oziroma naročnikov, če bi z učinkovito pomočjo zvečali število knjig v ljudskih knjižnicah in našli za delo v knjižnicah strokovno osebje in, ne nazadnje, če bi lahko tudi pozimi sprejeli predstave potujočega kinematografa, domačih amaterskih skupin in morebitnih gostovanj poklicnih glasbenih in gledaliških ansamblov ter likovnih in drugih razstav. Kajpak so za vse to potrebne dvorane. “ Napotek je upoštevanja vreden, ne pove pa, kdo in s kakšnimi sredstvi naj to omogoči.
NA VRSTI LETOS - Na seji komisije za pospeševanje kulturnih dejavnosti na manj razvitih območjih so sporočili, da za kulturne domove pripravljeni denar lani ni bil razdeljen. Delili ga bodo letos, vendar pa še ni meril, kako. Ah bo kaj tega denaija prišlo tudi na naše območje, saj se precej občin šteje k nerazvitim?
KNJIŽNO BOGASTVO SE VEČA - Vse ljudske knjižnice v novomeški občini imajo nekaj nad
12.000	knjig. Najbogatejša je nedvomno novomeška, ki je pridobila lani 473 novih del. Študijska knjižnica se je lani povečala za več kot 4.700 del. Podatki za leto 1972 govore tudi o številnih knjižnih razstavah in izrednih kulturnih akcijah, ki jih je priredila ta ustanova.
KOLIKO SO IMELI? - Republiški podatki navajajo, da so imele nekatere kuhurne skupnosti na našem območju predlabskim naslednje vsote denarja: Črnomelj - 254.000 din, Trebnje 300.000, Sevnica 303.114, Brežice 698.560 in Ribnica 165.500. Za metliško kulturno skupnost niso imeU podatkov. Te občine štejejo med tistih šestindvajset v Sloveniji, kjer kulturno življenje ni razvito. Seveda bi mogU zdaj, dve leti kasneje, o kulturni razvitosti govoriti nekoliko drugače.
Z DVORANAMI NISMO BOGATI - V manj razvitih občinah na našem območju ni na pretek prostorov za kulturne prireditve. Po podatkih iz leta 1971 so imeli v petih občinah (Črnomelj, Trebnje, Sevnica, Brežice in Ribnica) skupaj 31 dvoran, od tega samo 8 primemo urejenih, za gostovanja pa so bile samo štiri. Sedemnajst dvoran v teh občinah bi bilo potrebno urediti.
Po tradiciji
šentjernejski mladinci pripravili: »Poročil se bom s svojo ženo«
Kulturno-umetniško društvo bratov Pirkovič iz Šentjerneja je bilo včasih znano kot društvo, ki je poživilo marsikateri zimski večer. Enkrat so njegovi člani pripravili veselo komedijo, drugič spet pretresljivo dramo in tako so poskrbeli, da tudi na vasi ljudje niso ostajali brez kulturnih prireditev.
Zadnja leta je bilo v Šentjerneju malo domačih prireditev. Kazalo je, da tiste „stare garde" ni več lahko zbrati, mladi pa niso kazali preveč zanimanja in veselja za tako delo. Pa ni tako. V soboto, 10. marca, so mladi Sentjernejci dokazali, da tradicije amaterske dejavnosti ne bodo še pokopali. Mladinci so namreč pripravili veselo Marinčevo komedijo v režiji Slavice Mencin „Poročil se bom s svojo ženo“. Čeprav so nekateri igralci s to igro prvič stopili na oder, so svoje vloge dobro odigrali in polna dvorana se jim je od srca nasmejala. Lep sprejem pri gledalcih naj bo mladim igralcem za spodbudo, da bodo s takim delom nadaljevali in se jim bo pridružilo še več mladih.	N.	G.
SKUPNI INTERESI
Na pobudo temeljne kulturne skupnosti (TKS) Kočevje bo tudi TKS Ribnica dala štipendijo Stanetu Klunu, da bi se šolal na akademiji za film, glasbo in televizijo ter prispeval k izboljšanju kulturnega življenja v obeh občinah.	N.	A.
Najbolj poznana in tudi priznana nemška literama osebnost na Slovenskem je gotovo Johann Wolfgang Goethe .Ta velik mož razuma in čustev, estet svetovne razsežnosti, je vplival in pustil neizbrisne sledi v slovenskem kultumem prostoru. Že skoraj dvesto let je prisotna njegova umetniška in literarno kritična beseda v slovenski umetnosti miselnosti in tvornosti, zato je pač slovenska literarna zgodovina že precej časa pogrešala izčrpno razpravo o odmevih in pomenu Goethejeve misli na slovenskih tleh.
Takega dela pa seje lotil Lojze Krakar, doma iz Semiča v Beli krajini, pesnik in profesor slavistike, in tako je pred nami njegova doktorska disertacija Goethe pri Slovencih (DZS, Ljubljana 1972), v kateri je prikazana prisotnost Goethejevega
imena in dela v slovenskem kulturnem prostoru od konca 18. stoletja do danes. V tem časovnem razponu je zanimanje za Goetheja pri nas seveda bolj ali manj nihalo, dejstvo pa je, daje bilo vseskozi prisotno. T^o so ga brali in se navduševali nad
ČRNOMELJ: ZEMLJAK RAZSTAVIL PLATNA
Slikar amater Viktor Zemljak iz Krškega se je v Črnomlju na razstavi v počastitev črnomaljskega občinskega praznika predstavil s 24 deU. Večinoma so to akvareli, kjer je dokazal, da spretno obvladuje barve, svetlobo in čopič. Večino motivov preveva mehkotno zelenilo. Pred otvoritvijo so dijaki črnomaljske ^asbene šole (pevski zbor in orkester) izvedli koncert.
JANEZ KURE
Kiparsko - slikarsko razstavo del sevniških likovnikov Stoparja, Veneta in Zgonca v Likovni galeriji na sevniškem gradu so včeraj, ko je minUo štirinajst dni od otvoritve, zaprli. Kljub oddaljenosti je bila galerija v tem času precej obiskana. Na sliki je motiv z razstave. (Foto: A. Ž.)
njim že naši razsvetljenci iz Zoisovega kroga, prvi ohranjeni slovenski prevod iz Goetheja je Werther Janeza N. Primca iz leta 1811, nič manj pa niso poznali Gotheja naši romantiki Čop, Prešeren, Vraz, Levičnik ali Koseski. Goetheja kot enega najpomembnejših predstavnikov svetovne književnosti so z vso resnostjo obravnavali v slovenskih gimnazijah že v 19. stoletju, vrstih pa so^se tudi prevodi njegovih del, od začetkov realizma pri nas, ko je bil Goethejev vpliv še kako velik (Valjavec, Levstik, Jenko, Jurčič, Toman), pa preko moderne (Kette, Murn) in med vojnama vse do današnjih dni (Vidmar, Albreht, Žužek itd.).
Čeprav znanstveno je Krakar-jevo delo pisano v lepem in razumljivem jeziku,ima pa eno pomanjkljivost: manjka mu pregledno urejena bibliografija. ___________________D.	RUSTJA
NI NAS MED RAZVITIMI
Po podatkih in merilih republiškega sekretariata za prosveto in kulturo na našem območju ni občin z razvitim kulturnim življenjem. Med središča s svojevrstnim kulturnim utripom štejejo Novo mesto, Kostanjevico pa med kraje, kjer je kultuma dejavnost bujna zunaj občinskega središča. Krška občina šteje med tiste v Sloveniji, ki imajo najmanj knjig v knjižnicah, novomeška pa je med onimi, ki so znatno pod republiškim povprečjem v razvoju kinematografske mreže.
Zlato odličje za Anito Gajič
Republiško gimnastično prvenstvo za učence in dijake, ki je bilo v soboto v Ljubljani, je ponovno potrdilo, da imamo na Dolenjskem izredno nadaijen gimnastični naraščaj.
Nedvomno je največji uspeh dosegla znana novome^a telovadka Anita Gajič, učenka II. letnika šole za zdravstvene delavce, ki je osvojila med mladinkami prvo mesto. Nadarjeni Gajičevi bo gotovo ta zmaga pomagala, da bo dobila več samozavesti, vztrajnosti in volje. Drugi naši tekmovalci med posamezniki se niso posebno vidno uvrstili, velja pa še omeniti 9. mesto Maje Klemenčeve iz ekipe osnovne šole Grm, kije ponovila lanski dosežek in spet osvojila odlično tretje mesto med ekipami. Z uvrstitvijo pionirjev iz Kočevja, ki so bili šesti, in njihovih vrstnikov iz
Krškega, ki so pristali na devetem mestu, smo tudi zadovoljni. Malce skromno uvrstitev so si priborile gimnazijke iz Brežic (6. mesto), saj smo pričakovali več, in pionirke iz Črnomlja, ki z dvanajstim mestom ravno tako ne morejo biti preveč zadovoljne.
Rezultati - pionirke ekipno: 1.
OS „Jože Moškrič“ (Lj.) 181,6; 3. OŠ Grm (N.m.) 171,7; 12. OŠ „Miran Jarc“ Cr. itd. Posameznice: 1. Fartek (OŠ J. Moškrič) 37,9; 9. Klemenc (OŠ Grm) 35,7 itd. Pionirji — ekipno: 1. C. Golar (Š. Loka) 181,3; 6. OŠ Kočevje 175,6; 9. OŠ „Jurij Dalmatin" Krško itd. Srednješolke - ekipno: 1. ESŠ (Celje) 175,7; 6. gimnazija Brežice 169,4 itd. Srednješolke - posamezno: 1. Gajič (ŠZD N. mesto) 36,6; 2. Železnikar (Moste) 36,5; 3. Slabšak (ESŠ Celje).
Na sliki je kočevski par Cimerman-Stropnik, ki i^ta v slovenski biidge ligi. Tišina in zbranost sta značilni za to igro, kjer igralca Kočevja zaenkrat nista imela večjega uspeha. (Foto: J. P.)
Dolenjski rokometaši - uspešno
V B skupini Črnomafjke prve, v moški C skupini Ribničani »presenetili«, v moški B skupini Krško tretje in Novo mesto četrto — Presenetljivi razpleti na turnirju za pokal Radia Brežice
Pred kratkim se je končalo v dvorani Tivoli letošnje zimsko prvenstvo v rokometu za ženske in moške ekipe. Prvenstvo je uspelo, posebej kar zadeva množičnost, saj je letos nastopilo kar 59 ekip.
V skupini B, kjer so i^ale tudi Crnomaljke, se za prvakinje skupine ni vedelo do konca turnirja. Na koncu je Crnomaljkam le uspelo zmagati, in kot kaže, bo Črnomelj kot že pred leti ponovno postal znan rokometni center. Nekateri rezultati: Črnomelj - Ribnica 8:5 (5:3), Ribnica - Škofljica 10:8 (6:2), Olimpja B-Cmomelj 1:14 (0:6]l Usnjar : Ribnica 11:7 (6:4) in Škofljica — Črnomelj 5:11 (1:5).
Vrstni red: 1. Črnomelj 9, 2. Usnjar 8, 3. Olimpja B 6,4. Kamnik 5, 5. Ribnica 2, 6. Škofljica brez točke.
V moški skupini C so Ribničani poskrbeli za temeljit preobrat v vrhu lestvice. Vodstvo tekem je Ribničanom, za katere je igral Žuk, ki je igral že prej za Ribnico A, razveljavilo dve tekmi, kar je Ribničane veljalo odlično uvrstitev. Nekateri rezultati: Šentvid - Ribnica B 10:0, Itas (Kočevje) - Mokreč B 12:8 (9:4), Ribnica B - Olimpija 0:10, Donit -Itas 12:7 (8:3), Olimpija - Itas 10:17 (4:17), Šentvid - Itas 8:10 (5:5), Itas - Ribnica 11:13 (5:7). Vrstni red: 1. Šentvid 8, 2. ITAS (Kočevje) 6, 3. Donit 6, 4. Ribnica B 6 in dKpgi.
V moški skupini B sta igrali dve ekipi z Dolenjskega, Krško in Novo mesto, in med štirinajstimi ekipami zasedli dobri mesti. Nekateri rezultati: Slovan B - Krško 11:8 (5:5), Novo mesto - Trim 10:13 (2:7),
Krško - Novo mesto 16:10 (8:4). Vrstni red: 1. Slovan B, 2. Trim, 3. Krško, 4. Novo mesto, 5. Alples in drugi.
SEVNICA - KRŠKO 33:12
V tekmi za pokal Radia Brežice so rokometaši katastrofalno prema-
NOVA KEGLJAŠKA LIGA
V tromesečnem ekipnem tekmovanju v borbenih igrah je v Krškem nastopilo 10 ekip, ki so se pomerile vsaka z vsako. Najboljši so bih kegljači Celuloze; osvojili so prvo mesto, ker so imeli boljši kohčnik. Na drugo mesto se je uvrstil Obrtnih s 16 točkami, na tretje mesto Pionir s 14 točkami, 4. občinska skupišina, 5. SOP itd. Prve tri ekipe so dobile prehodne pokale v trajno last, darilo kegljaških klubov Celulozaija in Krškega. Med posamezniki so bili n^boljši Rovan od Pionirja z 815 keglji, 2. Ferlin (SOP) 812, 3. Markovič (Obrtnik) 812.
M. JARANOVIC
gali ekipo Krškega. Krčani so igrali ves čas nervzono, veliko preglavic pa jim je delala tudi mokra žoga.
KRŠKO-SEVNICA 16:14
V povratni tekmi so se rokometaši KrSkega predstavili v čisto drugačni luči. Igrali so povezano, zbrano, prav tako pa tudi Sevničani, tako da je bila igra lepa, navdušila pa je predvsem številne gledalce. Za krško so bili uspešni: Gane 7, R. Iskra 3, Kovačič 3, Dobnik 2 in Andrijaš 1.
I.S.
RIBNICA-SEVNICA 18:25
Pri rokometnem klubu Partizana iz Ribnice je v nedeljo gostovala ekipa Sevnice, ki igra v drugi zvezni rokometni ligi. Zmagali so gostje s 25:18 (10:9), številni gledalci pa so se tekme razveselili, saj naznanja, da se bodo kmalu pričeli spomladanski boji za točke. Na tej tekmi so pobirali tudi prostovoljne prispevke za spominski dom borcev narodnoosvobodilne vojne in mladine Jugoslavije, ki ga bodo zgradili v Kumrovcu.
F. LEVSTEK
Tesna zmaga Kočevja
V pripravah na prvenstvo šahovskih reprezentanc slovenskih mest v Velenju so kočevski in novomeški šahisti v Kočevju odigrali hitropo-
Tenis brez favoritov
Na drugem medklubskem turnirju nastopilo samo devet igralcev — Stipanič in Hauptman dobra
v nedeljo dopoldan so novomeški igralci naimiznega tenisa odigrali v telovadnici osnovne šole .JCatja Rupena“ turnir, ki sta se ga udele^a tudi dva Metličana. Med devetimi igralci je najboljšo igro pokazal Dušan Pezelj in v odsotnosti nekaterih starejših igralcev zasedel prvo mesto.
Turnir je še enkrat dokazal, da so novomeški igralci namiznega tenisa neresni. Tokrat niso igrali Somrak (opravičeno, ker je imel prvenstvo odbojkarsko tekmo), Žabkar, Berger in Kapš. Kljub temu je turnir uspel, saj smo na njem videli igrati dva pk>nitja, ki bi z resnim delom lahko postala še dobra igralca. Na drugo mesto se je uvrstil veteran Uhl, ki je doživel dva nepotrebna poraza, v zadnji partiji pa je po lepi igri prem^al še kasnejšega zmagovalca Pezlja. Tretje mesto je zavzel Kovačič, četrto pa Stipanič iz Metlike.
Vrstni red: 1. D. Pezelj 14 točk (14:2), 2. Uhl 12 (12:4), 3. Kovačič 12 (12:6), 4. Stipanič (Metlika) 12
točk (12:6), 5. Vindiš 8 (8;10), 6. Hauptman (Metlika) 6 točk (6:11), 7. Zigante 4 (6:13), 8. Doboši 4 (5:13) in 9. Plantan brez točke (4:16).
tezni dvoboj po ševeniškem sistemu. Dvoboj je bil dvokrožen in na desetih deskah. Ekipa Kočevja (Osterman, Cimer, Ivič, Mestek, Janez, Podkoritnik, Karničnik, Cuk, Jarc in Kirasič) je bila boljša inje prema-, gala ekipo Novega mesta, za katero so nastopili: Milič, Škerlj, Sitar, Istenič, Vene, Petkovič, Picek, Pucelj, Komelj, Stokanovič in Božovič. Končni rezultat je bilo 102:98.
MILIČ IN PETKOVIČ
Pretekli teden je ŠK Novo mesto izvedel tudi dva hitropotezna turnirja. Na prvem je zmagal Milič, pred Pucljem in Stokanovičem, na drugem pa Petkovič, pred Božovičem in Stokanovičem.	j.	UDIR
■ #i
S
I
I
I
j
4
\
\
5
4
5 J \ j
z avtom čakava
Ko sem vstopil v njegovo garažo, se mi je zdelo, da sem prišel v sodobno avtomehanično delavnico. Vsi ključi, ključki in druge priprave, s katerimi je segal Lojze Pavlič, znani novome^i avtomobilist v trebuh svojega avtomobila, so bili lepo zloženi. Vse je bilo na „svojem“ mestu, kar se mi je zdelo za take delavnice skoraj nemogoče. Ko sem si dodobra ogledal „avtomobilske skrivnosti“, sva z Lojzem pričela razgovor o njegovi poti med avtomobiliste.
„Avtomobilski krst sem doživel prav na Goijancih 1970. Že takrat sem imel tudi prvo smolo. Po odlični prvi vožnji mi je odpovedal menjalnik in dosegel sem samo 7. mesto. Nato se je začela prava pot avtomobilista amaterja. Vozil sem v Zagrebu
na gorskih tekmah, na Pohorju, vedno pa sem sodeloval na Gorjancih. Tudi v reliju sem se poskusil, opustil pa sem ga samo zato, ker se na teh dirkah uničuje avtomobil. Gorske in krožne dirke so veliko cenejše, pa tudi zanimivejše."
,JKoliko kilometrov si že prevozil? “
„Na samih tekmah ne prevozimo veliko, vsega skupaj pa sem prevozil okoli 500 tisoč kilometrov."
„Na katerih dirkah boš letos sedeloval? Naštej nekaj uspehov."
„Upam, da bom v letošnji sezoni prvič vozil kompletno državno gorsko prvenstvo, in ker se za tekme dobro pripravljam, veijetno ne bom vozil slabo. O uspehih ne morem govoriti, ker nisem sodeloval na vseh tekmah. Težava je v tem, ker si moram vse tekme sam plačevati. Letos sem si kupil neuporaben avto, vanj vložil skoraj vse svoje prispevke in sedaj z avtomobilom „čakava" na tekme. Koliko ur sem prebil ob avtomobilu? Vem
samo eno — ogromno. Ce ne bi imel veselja, ne bi bil nikoli avtomobilist."
„Iz koliko voženj je sestavljeno letošnje prvenstvo? "
„Gorsko državno prvenstvo sestavlja šest dirk: Zagreb (Sljeme), dve tekmi, Sarajevo (Trebo-vič), Lovčen, Pohorje in Gorjanci."
J. P.
Veliko želja
Moška rokometna ekipa Brežic, ki tekmuje že več let v repu-bUški ligi in ki bo letos slavila 20-letnico obstoja, se je v jesenskem delu uvrstila na deseto mesto. Poprosil sem 19-letnega Marjana Goriška, naj mi odgovori na nekaj vprašanj. Povedal mije: „Ve^etno smo tokrat zasedli eno najslabših mest, odkar igramo v republiški ligi. Vzrok za to je prav gotovo v menjavi ge^iera-cij, zapustil pa nas je tudi trener in igralec Darico Šetinc. Tako smo se mladi ,kalili‘ in verjetno bo letos šlo bolje; upamo, da ne bomo izpadli iz lige."
„Imaš še kakšne druge načrte iz želje? "
„Predvsem si želim, da bi uspešno zaključil četrti letnik gimnazije in seveda kasneje tudi maturo. V imenu vseh brežiških športnikov izjavljam, da bi bil že zadnji čas, da zgradijo športno dvorano, kjer bi se zbirali pionirji, mladinci, člani in re-kreatoiji." '
Ko je govoril o željah, sem videl, da bi mi rad še nekaj zaupal. In ni me presenetilo, ko je dejal, da bi rad postal republiški rokometni reprezentant. Že letos se je izkazal z odličnimi igrami, lani pa je bil na listi strelcev na petem mestu. Verjamem, da se bo Marjan potrudil, in upam, da ga bomo v dresu slovenske ekipe prav kmalu videh.
M. JARANOVIC
!
N
1
%
Za Dolenjce tokrat šest točk
V republiški ženski in moški ligi so ekipe iz Trebnjega in Novega mesta dobro zaigrale in prepričljivo zmagale
v osmem kolu slovenskega prvenstva odbojkaric so Novome-ščanke gostovale v Celju in zanesljivo osvojile nov par točk. Moška ddpa Novega mesta je doma v pol ure odpravila pomlajene goste iz Celja, Trebanjci pa so v desetem kolu zabeležili še eno dragoceno zmago v Kropi.
Po teh srečanjih so vse naše ekipe na lestvici napredovale, zlasti ekipa Trebnjega, ki se je v točkah izenačila z eicipo Novega mesta, tako da sta sedaj na šestem in sedmem mestu.
GABERJE
- NOVO MESTO 1:3
y odsotnosti Somraka, Žabkarja, Bergeija in Kapša je na drugem „medklubskem" tumiiju Zmagal D. Pezelj.
Novomeščanke so v ligi zabeležile že peto zmago in so sedaj same na drugem mestu. V Celju so zaigrale poprečno, kljub temu pa domače igralke niso imele možnosti, da bi dosegle zmago. Še najbolj zanimiv je bil drugi set, ki so ga dobile domače igralke na razliko. Rezultat: 3:1 (-5,
JEŽICA - NOVOTEKS 55:70
Ježičani, ki igrajo v slovenski B ligi, so se Novomeščanom sicer dobro upirali, vendar v ponedeljek zvečer pod košem gostov niso mogli najti dovolj prostora za met. Novo-meščani so dobro igrali v obrambi, le v napadu so bili premalo učinkoviti. Porazno pa so metali osebne, saj so jih od 24 zadeli komaj 11.
Novoteks: Splichal 10, Seničar 2, Ž, Kovačevič 2, Počrvina 5, S. Kovačevič 22, Ivančič 11, Papič 3, Šobar 3.
21, -9, -12,). Nastopili so: Fila, Pučko, Pilič, Rajer, Ščuka, Boh, Forte, Fabjančič. V prihodnjem kolu so Novomeščanke proste.
NOVO MESTO - GABERJE 3:0
Z zmago nad mladinsko vrsto iz Celja so Novomeščani dosegli po desetih srečanjih četrto zmago. Srečanje z vrsto Gaberja je za igralce Novega mesta predstavljalo lažji trening, saj so goste popolnoma nadigrali, v zadnjem nizu pa niso mladinci dosegli niti ene točke. Oslabljena ekipa Celja je prišla v Novo mesto zaradi klubskega suspenza prvega moštva. Rezultat:	3:0
(7,8,0). Za ekipo Novega mesta so nastopili: Babnik L, Babnik II., VVeiss, Cotič, Grabers^i, Goleš, Somrak in Koprivnik.
PLAMEN - TRIMO (TREBNJE) 1:3
Drugo zaporedno zmago je v nedeljo v Kropi osvojila odbojkarska vrsta iz Trebnjega in si tako povečala možnosti za obstoj v druščini najboljših. Boj ni bil lahak, saj sije Plamen nadvse prizadeval, da bi se oddolžil za jesenski poraz. Razburljiv je bil zlasti četrti niz, ko so doma-
čini vodili že z 12.6, vendar je nekaj zelo dobrih udarcev Petra Štora in Francija Opare zapečatilo njihovo usodo. Pri gostih sta se odlikovala še sicer poškodovani Slak in Pavlin. Končni izid tekme, ki jo je vodil Koncilja iz Kamnika, je bil 3:1* za Trebnje (14,7, -9,13).
ČRNOMELJ - METLIKA 5:4
V prijateljskem srečanju v namiznem tenisu so igralci Črnomlja presenetljivo odpravili vrsto MetUke, ki uspešno igra v šesti republiški ligi in bo prihodnje sezono nastopila v vi^i, peti republiški ligi. Najuspešnejši igralec v tem srečanju je bil Metličan Stipkovi^ ki je zanesljivo odpravil vse tri Črnomaljce. Kot kaže, je tudi v Črnomlju vse več privržencev namiznega tenisa in čez kakšno leto bodo fantje že lahko nastopili v šesti ligi, saj zmaga proti oslabljenim Metličanom še ne pomeni, da so že zreli za ligaška tekmovanja.
RIBNICA — Prejšnji teden je bila redna letna konferenca občinske zveze za telesno kulturo v Ribnici. Izvolili so nov izvršni in nadzorni odbor. Na konferenci je zastopnik ZTKS tovariš Naprudnilć podelil posebna priznanja štirim organizacijam in 23 najzaslužnejšim športnikom in funkcionaflem. O konferenci bomo še poročali.
(F. L.)
MOKRONOG: Prejšnji teden seje končalo člansko prvenstvo ŠK Mokronog, na katerem je naboljšo igro pokazal Franc Kramer. Osvojil je ravno toliko točk kot Nada Peterle, na tretje mesto pa se je uvrstil Hočevar. Končni vrstni red: 1. Kramer 9,5; 2. Nada Peterle 9,5; 3. Hočevar 9, 4. F. Zupančič 8,5; 5. Darka Zajc 7,5; 6. Dvornik 6,5; 7. Borštnar 5 in drugi. Zelo dobro je igrala tudi Zajčeva, ki bi lahko osvojila celo prvo mesto, pa je v dveh povsem dobljenih igrah z najboljšima močno po-
(J. HOČEVAR)
NAJBOLJŠI ROSTOHAR
Pred kratkim se je končalo kegljaško prvenstvo Brežic, na katerem je sodelovalo 32 tekmovalcev. Med temi je bilo kar polovica takih, ki pred tem prvenstvom niso bih člani kegljaškega kluba. Vrstni red prvih petih najboljših kegljačev Brežic: 1. Rostohar 1688, 2. Iskra 1602, 3. Kuzmin 1585, 4. Vodopivec 1578, 5. Zavor 1553. Najboljši s tega tekmovanja bodo sestavljali ekipo Brežic, ki tekmuje v Dolenjski kegljaški ligi.
M. JARANOVIC
ZLATA PUŠČICA ŽE TRETJIČ HROVATU
Kljub hladnemu vremenu se je udeležilo občinskega strelskega tekmovanja za zlato puščico 11. marca kar 57 tekmovalcev. Tako velike udeležbe doslej še ni bilo. Občinski prvak je postal že tretjič Hrovat Mirko st. iz Mokronoga, drugi je bil mladinec Franc Lavrinšek, tretja pa Marija Hercog iz Trebnjega.
KOČEVJE : NOVOTEKS 81:80
V prijateljski košarkarski tekmi so igralci Kočevja premagali oslabljeno , ekipo Novoteksa 81:80 (34:32), kar pa ne zmanjšuje njihovega uspeha. Skoda je le, da je v telovadnici v Kočevju izredno drselo (le zakaj je bil parket sveže namazan? ), tako da so bili Novomeščani skoraj več na tleh kot na nogah.
Kočevje; R. Papež 22, Stember-ger 14, Ciergar 20, Dejak 6, Vovk 12, Smolav6, Dekleva 1.
Novoteks: Splichal 22, Seničar 4, Šobar 4, Ivančič 25, Šepetave 4, Papič 5, Piletič 9, Pirc 6.
BREŽICE - CELULOZAR 4:2
V prvem kolu tekem za jugoslovanski nogometni pokal so nogometaši Brežic gostovali v Krškem in z dobro igro zanesljivo odpravili nasprotnike s 4:2. Zadetke za gostujočo enajsterico sta dosegla razpoloženi Mirkac 3 in Koleše^ 1.
RIBNICA - ELAN 1:3
Na prvo tekmo za jugoslovanski nogometni pokal na območju Slovenije so novomeški igralci Elana odpotovali k enajsterici Ribnice. Pokazali so hiter in lep nogomet, tako da so zasluženo zmagali s 3:1. Za ekipo gostov so bili uspešni Bučar, Macele in razpoloženi Gajič, mrežo gostov pa je potresel Djokič.
I T
Na osnovni šoli „Katja Rupena“ v Novem mestu je med sekcijami, ki so najbolj obiskane, prav gotovo strelska. Na zadnjem tekmovanju, ki je veljalo kot predpriprava za občinsko strelsko prvenstvo, je streljalo kar 37 pionirk in pioniijev. Mlade strelce na osnovni šoli z uspehom vodi trener Janez Šepic, ki pravi, da so njegovi varovanci iz dneva v dan boljši. (Jožica Luzar)
m
— Fan^'e, spet sem nekaj izumil, zaradi česar bi lahko ukinili nekaj delovnih mest. Kaj mi daste, če s predlogom ne grem do šefa?
JNe bodi tako krut! Ureži se že vendar, da bo mali lahko pokazal, kaj ima v omarici za prvo pomoč!“
Polenishi	| pred 20 leti
Avtomobilska cesta
ČEDALJE POGOSTEJŠI so v zadnjem času glasovi v našem tisku in javnosti o potrebi nadaljevanja avto ceste Beograd-Zagreb z avto cesto Zagreb-Ljubljana. Kaj pričakujemo Dolenjci od nove magistrale? Predvsem bo že gradnja sama prinesla zaslužek tisočim ljudem, ki so zdaj le delno zaposleni in životarijo na krpah svoje zemlje. Dograjena avto cesta bo poživila dolenjsko gospodarstko življenje, odprla krajše in hitrejše poti tujskemu prometu ter na vseh področjih pomagala odstranjevati dosedanjo nerazvitost naše pokrajine.
V ČRNOMALJSKEM okraju je bilo v zadnjih tednih precej občnih zborov kmetijskih zadrug. Udeležba je bila povsod velika. Zelo aktivne so bile minulo zimo pri vseh zadrugah žene, saj so organizirale 25 različnih strokovnih tečajev, katere je obiskovalo skupno 549 žena in deklet. Na splošno kažejo žene veliko več zanimanja za izobrazbo ter voljo za gospodarski in kulturni napredek vasi kot moški. Prav zaradi tega se nam zdi še bolj nesocialistično odrivanje žena iz upravnih in nadzornih odborov splošnih kmetijskih zadrug.
EKIPNI PRVAK Dolenjske v namiznem tenisu za leto 1953 pri članih je ekipa Kočevja. Drugo in tretje mesto sta zavzela TVD „Partizan“ Novo mesto 1 in 11. Pri članicah je prva ekipa iz Trebnjega, pri mladincih je zmagala ekipa iz Kočevja. Naslov prvaka pri članih je osvojil Levstik iz Kočevja, drugi je Medic, Partizan Novo mesto.
PRVIČ V ZGODOVINI je Kostelsko sadno ditevje letos deležno potrebne nege, to je zaščite proti škodljivcem in boleznim. Kmetijska zadruga v Fari je kupila dve prevozni sadni škropilnici, ki sta na razpolago sadjarjem za škropljenje sadnega drevja. Zadruga plača tudi škropivo za svoje člane, občinski odbor pa je izdal odlok o obveznem škropljenju sadnega drevja, zlasti mladih nasadov. Sadjarstvo je važna gospodarska panoga naše doline in mu je zato potrebno posvečati vso pažnjo.
(iz DOLENJSKEGA LISTA 20. marca 1953^
KEMMSK© OROŽJE:
SliViHSi:
Zgodilo se je.V.
BOJAZEN PRED ŽEPARJI -Ko so se turisti z ladje Delphi izkrcali v Catanii in se odpravili na ogled mestnih znamenitosti, se jim je pridružilo več mestnih patrulj policajev. Razlog: žeparji, tatovi, prekupčevalci in berači prehudo nadlegujejo turiste. Tujci so tako dobili spremstvo . . .
ZMOTILI SO SE - Tatovi v Osa-ki so polomili nočno blagajno in pustili sporočilo, naj stržinke uporabljajo nadomestno bl^ajno na drugi strani. Hkrati so napisali opozorilo, naj vzamejo tudi potrdila. 68 je bilo ubogljivih, 69. je posumil, ker je videl povešeno dno lesene škatle. Bančni stražar je lopovom pred nosom odnesel 770.000 dinarjev. Lepa zamisel brez dobrega konca (za tatove)!
ŽITNA KRALJICA - 18-letno dekle, ki je v Washingtonu dobila zveneči naslov „kraljica žita“ — je alergična na pšenico. Zato je tudi takoj odložila pšenični snop, priznanje za lepoto. Na denar, ki ga je dobila z imenovanjem za kraljico, kajpak ni alergična . . .
DOBRA OCENA - Predavatelji v pilotski šoli so Gingerja Lacyja ocenili za zelo dobrega gojenca. Dodati je treba le še to: Lacy je eden izmed najbolj znanih britanskih pilotov iz druge svetovne vojne, v šolo pa je prišel, ker je pozabil podaljšati svoje pilotsko dovoljenje. Učitelji že vedo!
SPRETNO ‘SODISCE - Berlinski advokat je dobil pismo s sodišča, v katerem so napisali; „Vašemu klientu smo poslali pripdročeno pismo, vendar smo dobili pošiljko zavrnjeno, češ da je preminil. Prpsimo, pošljite nam njegov novi naslov . . Zgodba je resnična, dobro pa bi bilo, ko bi tistega, ki je to napisal, vprašali za naslov - njegove prištev-nosti. ..
KAKO SO DELALI - Zavod za proučevanje javnega mnenja v New Yorku je 3.000 zakonskih mož vprašal, kaj so delali pred poroko. Več kot polovica vprašanih je odgovorila: „Takrat sem počel, kar sem hotel!'* Sami so si krivi!
PRITOŽBA - Mesarski pomočnik je hotel zavrniti poziv na orožne vaje, vendar ga je angleška vojska zavrnila, rekoč: „Ce kot mesarski pomočnik v klavnici nimate očitkov vesti, jih ne boste imeli niti, če boste delali kot bolniški strežnik .. Njegov svetovni nazor je tako šel po zlu .
ZA ŽENSKE - Rimski modni frizer je pokazal pričesko, nad katero so bile ženske navdušene. Vprašale so ga, kje je dobil navdih za tako oblikovane lase. Preprosto je odgovoril: „Spomnil sem se, ko sem videl ležati svojega psa bernardinca pred ventilatorjem!"
NEVARNA STAVA - Požrešni Francoz iz Lilla je stavil, da bo požrl zrezek v dveh grižljajih. Zalogaj je bil prevelik in se mu je zataknilo: zadušil se je. Tudi preveč mesa ni dobro . . .
LED NA MRAZU — Znanstveniki ameriške NASE sodijo, da je atmosfera Marsa iz ogljikovega dioksida s primesjo vodnih hlapov in kisika in da je na rdečem planetu prav zdaj ledena doba. To domnevo naj bi čez tri leta preverili sonde.
KAKO SO PRISLI NA SVET? -V Londonu so anketirali otroke in ugotovih, da jim starši še vedno pripovedujejo zgodbe o štorkljah. Mnogi mislijo, da so prišli iz parkiranih avtomobilov, da jih spečejo v krušni peči ali kaj podobnega. Koje 9-letni deček zvedel resnico, je bil zadovoljen, a je iz strahu pristavil: „Ttrga ne bom povedal doma.“ .Lahko bi bil tepen . . .
ročico, da
•itiiz$dor	'
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
20 jako pripravnih panjev
(V K a n d i j i) ima Anton lurk (Jurca) 20 jako pripravnih panjev na prodaj. Napravljeni so tako, da se odpirajo zgoraj, satovi se lahko prestavljajo, ne da bi se čebele umorile, ali zalega poškodovala.
(Nemci) bi po vsacem načinu radi imeli, da se njih jezik okliče za državni jezik. Na Koroškem se vže vedejo tako, kakor da bi bilo to vže zakonito sklenjeno; oblastva pa nočejo sprejemati slovenskih vlog občinskih odborov. Prepričani pa smo, da se bode tudi za naše trpeče Koroške brate našla pravica!
(Panamska) afera še vedno ne počiva. Zaslišujejo se nove priče in spravljajo na dan novih dokazov, kako podkupljivi so na Francoskem najvišji krogi. Nekov Andrije ve za 108 podkupljenih osob. Skoraj gotovo bode nastal vsled teh stvarij kakov političen prevrat; Francozi so vročekrvni!
(N e s r e č a). 4. t.m. popoldne se je v Mirni peči pri građenju železnice ponesrečil 34 letni
£
fant France Krevs. Velika plast zemlje je padla nanj ter mu zlomila desno roko in ga na prsih tako poškodovala, da je v ponedeljek popoldne previden s sv. zakramenti umrl.
(Dolenjska) železnica in postaja za živino v Ljubljani. Ljubljanski živinski trgovci in mesarji delujejo že delj časa na to, da bi se v Ljubljani zgradila -posebna postaja, na kateri naj bi se živina vkladala in izkladala in to tik za klavnico, ker tako bi se promet z živino izdatno olajšal. Ta korak mora gotovo vsakdo, ki kupčuje z živino in se peča z živinorejo z veseljem pozdraviti. Z Dolenjskega se bode gotovo veliko živine posebno pa prašičev po železnici poslalo v Ljubljano in to največ v zimskem času.
(Dobro) ohranjene štacunske železne vrata s kamenitimi pangeiji in notranjimi steklenimi vratami, kakor tudi ravno tako okni ima ceno na prodaj Franc Kastelic v Kandiji.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1893)
Veste tudi vi za stare predmete?
NAŠA AKCIJA;
Starine,
starine
Zanimanje med bralci
Dosti dela bomo . imeli, da bomo obiskali vse, ki so nam doslej že sporočili, kakšne starine imajo. Na pisma še čakamo, potem pa bomo začeh z obiski. Vsi, ki ste nam pisali, boste prišli na vrsto!
Doslej smo dobili obvestila o medaljah in petrolejkah, o sto-pencah in kovancih, o likalnikih in skrinjah, o kolovratih in trlicah, o urah in posteljah, o žitnih kaščah in možnaijih, o stiskalnicah za mošt, o svečnikih in še o marsičem. Oglasili so se: Maks Vodeb, Anton Modic, Franc Luzar, Matija Krkovič, Mirko Tibljaš, Ludvik Štih, Franc Pavlič, Zora Popovič, Ivan Butala in Franc Radej. (To so pisma, ki so prišla do 15. marca).
Čez nekaj tednov bomo začeli obiskovati naše prve sodelavce, O tem, kaj so povedali o svojih starinah: kako so jih do-biU, kaj jim pomenijo, kaj so starine doživele in kaj oni z njimi, bomo naše bralce v naslednjih tednih seznanjali na sredini Dolenjskega lista.
Vsem, ki še oklevate: obvestite nas!
Bralcem pa sporočilo: prvi zapisi o starinah bodo objavljeni v naslednjih tednih.
qpfiskieasa (prel^^ i tnd>uhu, ki izioča tudi> lin), đa bi enostavno prisiliie ^vo k regeneraciji in da hi ga usposobile za iBtvaijanje lastnih zalog.
Znano je: če celice pai-kreasa ne izloč^o in!wfina, se začne sladkor v organizmu prekomerno širiti po krvotoku. Včasih so ljudje zaradi tega umirali, zdaj pa insulin, ki p vbrizgajo bolnikom z injekcgami, nadomešča pomanjkiu^ iiBU-lina v oiganizmu.
Insulra ni doslej §e nikogar p&zdBrsvfi, vendar ^ bd-niki z njcgovB pomo^ lab> t^o nocmaine žive, Res pa je, mor^o sladkorni tralnild vsak dan df^nR injeke^ Loubofieres je odkril, da sulfamidi Ijajo delo zaspanih celic pan* krea^ da izločajo insi^. Uspdo mu je ločiti dei molekule, kar je bilo odločilno. Tako je bUo odkrito prvo kemijsko orožje proti slad-konii bolezni. Popolnosti za zdq še ni.. .
Dvanajst odstotkov Italijanov je možnostnih sladkornih bolnikov, dva odstotka so bolnSd, Id to vedo, is štiri odstotke pa je takih bolnikov, ki ne ^o, da imajo to bolezen, ki jo uvrščajo po pogostosti tako za bolezni srca in rakom. Brione tudi pri nas nismo dosti na boljšem g^e bolezni, ki se rada nasledi:	otroci sladkorno
bolnih staršev imajo 100-od-stotno možaost^ da bodo sladkamo bol^
Praznike so izpridili
Predpust je minil in z njim dolga vrsta norčij in neumnosti, ki smo jih počeli celo leto. Zdaj eni lovijo sapo, ki jim je pošla, drugi nabirajo novce, ki so jih zapravili, tretji pa ugibajo, kakšne norčije bi še skuhali, in se ne menijo za petek ali svetek ne za pust ali post. Vsak dan jim je pravšen. Vidite, taki so.
O pustu se nisem našemil, ker me vsak pozna. Zavoljo tega sem raje hodil po vaseh in gledal našemljene otroke,
! ki so hodili od hiše do hiše.
Prosili so le za novcć, a za I krofe, jajca in drugo se niso menili. „Prav gotovo v mestu lepše praznujejo," sem si dejal in jo mahnil v Ljublja-j no.
I	Komaj	sem	se	dobro
razgledal, sem za vogalom ulice slišal ženski glas: „Na pomoč! Pomagajte mi, ljudje božji!"
Nihče se ni zmenil. Brž sem stopil tja in razpodil maškare, ki so nekaj onega-{ vile okrog ženske, da so jo
ucvrle na vse strani.
„Kaj ti je, ženska? “ jo vprašam, da bi začel pogovor.
„Nimam novcev, pa so mi grozili: ,Punčka, daj novce, sicer ti storimo silo. Tako je 'rekla in si popravljala obleko.
„Pa bi jim dala? “ me dalje zanima.
„Kajpak. Le katera se ne bi bala grozečih besedi iz pi- i janih ust in poželjivih pogledov, ki so se skrivali za maskami. Vse novce hi dala, da bi obranila svojo čast.“
Žalost mi - je legla nna srce. Gledal sem naokoli, da bi dobil pomagače proti takim nasilnikom, a kaj, koso imeli tudi možje postave polne roke dela. Vozili so pretepače, pijance in reševali tiste, ki so bili tepeni, da so jim zdravniki krpali kožo in kosti.
Taki prazniki prinašajo ljudem zgolj strah in žalost, zato pravim, da so se izpridili.
MARTIN KRPAN
Novi predsednik zatiranih n...-s staro in novo copato in .. (Foto: Železnik)
Copatarji
Shod na koti 48 — v gostilni
„v slogi je moč — po zboru pa na pomoč“ je geslo copatarjev iz Loke pri Zidanem mostu. Prepričani so, da ne more biti bolj legalnega shoda, kot je njihov: na salamiadi sevniških mučenikov so razglasih, da je njihov shod na koti 48; kdor ve, kje je to, bo že našel. Da ,,sovražniki" — žene ne bi imeli kaj proti, če se shoda udeleži njihov mož, so spoštovanim gospem poslali „ponižno prošnjo, da dajo vsaj na mučenikov dan boljši polovici priliko, da si opomore od bremena vsega leta, posebno 'pa tistih, ki so jih jim nalagali za 8. in 9. marec!“ Kako zaseda tak zbor?
Volijo funkcionarje, „eno-glažno“, kot se spodobi. Še zdaleč ni bojazni, da ne bi kdo volil pri zavesti, saj je funkcionarjev malo, pri nekaj kozarcih pa se res ne more nikomur zavrteti. Mar je sploh „lumpanje“, če lahko piješ in ješ za borih 10 dinarjev članarine pri vseh obveznostih organizacije? Je katera od organizacij imela že kaj koristi od slabih članov? Copatarji jo imajo! V Loki je naglo sodišče sodilo trem, ki so prekršili copatarski red: eden je namreč šel na proslavo 8. marca, drugima dvema pa ga ni uspelo ubraniti pred ženskami. Kazen: liter! Vrhunec zbora? Razen poročil vodij nedvomno težave članov. Dislociran Ločan, zaposlen v Ljubljani, je uvedel doma samoupravljanje, TOZD in vse drugo, poučil o vseh pravicah, sedaj pa je najbolj nastradal od vseh. Je to nacionalistična organizacija? „Veste, zakaj imajo v Sevnici na cesti pri kurilnici ogledalo? “ so me vprašali kot Kranjca: „Da le-ta vidi, ali ima nahrbtnik za seboj!“. Takšno razpoloženje zatiranih mož na njihov dan!
A. Ž.
Ust za vsakogar »Dolenjski list«
ČIGAVA CERKEV?
Ko so na zadnji seji občinske skupščine v Črnomlju pretresali letošnji program javnih del in v predlogu zasledili tudi postavko 150.000 din za obnovo strehe ^kvi sv. Duha, je nekaj od-V menilo, da bi s tem še lahko počakali.
„Čigava pa sploh je ta cerkev? “ je nato hotel vedeti odbornik Adolf Planinc, ki je še fekel: ,JVaj se lastnik malo bolj pobriga, da streha ne bo povsem propadla."
„Cerkev je od svetega Duha, za drugega lastnika se ne ve, “je odgovoril Jože Kolenc. ..
OB ROKO - Avtostopar pri Metzu v Franciji je vneto iztegoval palec ... tako dolgo, dokler ni mi-nio pridrvel avto in mu odtrgal roko v Zapestju. Roko so našli 100 metrov naprej na cesti, avtomobilista pa sploh ne .. .
PREB. V SOSEŠČINI
EXEMPLI
CAUSA
ZORZNEZ
PRINCIP
TAOIZMA
DAVKAR
PREVOZ
ZOLAJEV
ROMAN
NEGRI KRAPINAj nem.
MESTO
M.IME
ODTENEK
S E L i
ZEUSOVA
ŽENA
ORANJE
POLJ GLASBENIK
KRADUH VEC
MLEČNI
IZDELEK
GR.ZGO
OOVINAR
REKA NA
PELOPO
NEZU
T I TAN
n L antična iDONAVA
STANOVA-}
[GORSKI D L VRH
Tudi drugo svetovno prvenstvo je prelcinil veter, toda naš Mesec je postavil nov rekord — Poldov memorial v Planici
z nedeljskim nastopom za Poldov memorial v Planici se bo pravzaprav končala letošnja sezona smučarskih skokov.
Še vedno pa po svetu razpravljajo o tem, če je oberstdorfsko svetovno prvenstvo v poletih tudi zadnje, kot mislijo nekateri pesimisti, ki so rrmenja, da ob skrbi za največjo varnost sk^alcev ni mogoče izpeljati takega tekmovanja.
izgubil prvenstvo za pol toč-
Maijan Mečec: nov jugoslovanski rekord je zdaj 158 metrov ...
Tudi drugo svetovno prvenstvo je namreč, podobno kot lansko v Planici, prekinilo vreme. V Planici je sijalo sonce, v Oberstdorfu je nagajal veter. Nemci so sicer vložili v letalnico ogromno denarja, a so vendar morali popustiti naravi!
Kljub temu, da mnogi že razmišljajo o koncu, še preden se je dobro začelo, pa prihodnost ni tako črna. To navsezadnje dokazuje tudi Oberstdorf, kjer je bilo več izrednih poletov. Zlasti se je izkazal lanski prvak Steiner iz Švice, kije le po naključju
ke, vendar pa je s svojimi poleti (pri 179 in 175 žal ni zdržal na nogah) pokazal, da tudi v tem športu ni skrajno določenih meja. To je potrdil tudi Wosipiwo, ki je rojaku Wolfu vzel planiški svetovni rekord; to je končno potrdil tudi naš Mesec, ki je s 158 metri postavil nov jugoslovanski rekord.
Zgodovina se ponavlja: v Planici je jemal slovo ljubljenec Jiri Raška, v Oberstdorfu pa je svetovni rekorder Wolf samo žalostno gledal, kako so ga iz vzhodnonemške reprezentance iztisnili mlajši, boljši, bolj pogumni. Svetovni rekorder je bil samo predskakalec!
Medtem ko nekateri obljubljajo propad smučar-skemi<i letenju, pa je vse več skakalcev, ki so izrazito sposobni za to disciplino, ki so bolje trenirani in ki imajo boljši odriv ter bolj čvrst doskok. Vse to zagotavlja, da 169 metrov ni zadnja beseda Ikarjev na smučeh. Walter Steiner v današnji formi je
seveda glavni kandidat za podaljšanje te znamke, a na priložnost čakajo tudi mladi.
Tudi strokovnjak, kakršen je naš konstruktor inž. Lado Gorišek, je prepričan v uspeh. Sodi, da je mogoče v Planici z majhnimi popravki preurediti letalnico tako, da
PO PRVENSTVU V OBERSTDORFU:
Konec poletov-ali novo upanje? i
I I I I I I
J
I
I
I
Manfred Wolf: ob rekord in ob mesto v reprezentanci...
bo na njej brez težav mogoče skočiti 180 metrov.
V dolini pod Poncami pa je neutrudni veteran na ska- * kalnici, domačin Janez Ker-štajn, ki je nazadnje uganil Wolfov rekord, skupaj z drugimi prepričan, da bo človek lahko, ko bo dovolj pripravljen, na smučeh poletel tudi 200 metrov ...
J. SPLICHAL
Tihotapstvo: grška vaza
Sila redko staro grško vazo, katere vrednost cenijo strokovnjaki na vsaj 3 milijone nemških mark oz. milijardo in 800 milijonov starih dinarjev, je pridobil pred kratkim muzej MetropoU-tan v New Yorku. Evropski arheologi menijo, da so vazo slučajno odkrili samozvani „raziskovalci" v Rimu, kjer marsikdo koplje po zemlji „na črno“ in išče dragocene starine. Prek Švice so jo neznanci pretihotapili v Združene države Amerike, saj so vse druge evropske države izvoz tako dragocenih starin že davno prepovedale. Vaza izvira iz leta 515 pred začetkom našega štetja, je odUčno ohranjena, poslikal pa jo je grški umetnik Euphronij,
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
		■		o.	JV	ST’	its		m'i'i'i				“J,	Jk
		1		r*	T	t	L	o	v	A	D		A
		1		--	C	S	?	t	1		€	O	L
		1		■Si	0	V.			t.	A	%	t	
		1			l	u	z		e	L	A	S	
		1			f	L	1	Č	u	1			
>•»	P	'Z		M	>	f	s		».a		e	a	0
	6.	A	U.		k		0	S	T	0		1	i'
	0	H	A	t	sr		V	T	1	S		«.	T
M.‘l<	H	A	u	C	1	kJ	1	K	VI	A	t>	1	Z
	e	T	K	K.	s	0	N	€	T	““	0	16	0
	r	1	L	M.	0	z	K-	t	A	H.U	K	0	f
SKOK NA MARS
llll
i- i'	^	'i	r.	‘	'II
.	:	iti-1.1 H : ».	■'	-	i	■
: h	'1
J| ji tij:::’!./'; .-i( I ii'iMiV i i':.‘ .. li!
mm
24. Pol prtljažnika kamenja je ^ )'®zil s seboj dični iviarsohod. Drdral je cik-cak po ^'^^avi in z jekleno roko pobiral primerke z desne	korak,	in	bil
je pri laboratoriju, na sami ploŠ^^'- Na betonu sta ležala naša primerka .. .
Jji tu, kot da je živ, je kabriol^ Usmeril svoj radar
predse in zgodilo se je najneveijetnejše v vsem božjem vesolju ... Jeklena roka je zgrabila za hlače Paradižnika, ga treščila v avto za njim pa še njegovo soprogo.
Za hip je kabriolet obstal. V njem so brneli precizni instrumenti. Najbrž so tehtali tovor primerkov in ugotovili, da teža ustreza, kajti Marsohod je v naslednjem
trenutku napravil obrat za 180 stopinj in jo odsmodil nazaj naravnost k svojemu modulu! Po že izproženem mostičku je zapeljal v ladjo, vrata so se zaprla, raketni motoiji so zasikali in ...
Da, dragi bralci! Vesoljska ladja je poletela k daljni zvezdi, k modremu planetu, ki se imenuje Zemlja!
PETER CHEYNEY:
DAMA
V
STISKI
.H
155^3
(Iz pripovedovanja bivšega inšpektorja Scotlanda Varda V. J.)	|
Pravijo, da se vsak goljuf enkrat le ujame. Mislim, da izjema potrjuje pravilo. Etienne Duchanel, to je samo eno od njegovih imen, je bil taka izjema. Med mojim tridesetletnim službovanjem sem prebij deset let pri iskanju dokazov proti Etiennu. To so delale tudi francoska, nemška, italijanska in švicarska policija.
Nikoli pa nam ni uspelo, da bi mu stopili na prste.
Bil je lopov prvega razreda, dovršen umetnik v svojem poklicu. Navadno je opravil en velik posel na leto — vedno uspešno in brez sledov, ki bi k^ali nanj.
Nekega dne je opravil enega svojih največjih poslov - tatvino rubina „Sidka“. Francoska policija je vedela, da so njegovi prsti vmešani v to. Tudi nam je bilo znano, nismo pa mogli dokazati.
Pravo resnico sem izvedel šele pred tremi leti. Povedal mi jo je Etienne sam, sedeč na vrtnem stolu v svojem cvetličnem vrtu blizu Monaca.
Etienne Duchanel je počival v Parizu po uspešno opravljenem poslu v Berlinu.
Imel je navado, da se je vsak večer pred odhodom v gledališče ali na koncert sprehodil. Šel je vedno po isti poti čez Operni trg, zavil desno in se vrnil v svoj apartma.
Tistega redko prijetnega večera je Etienne čutil nekaj posebnega v zraku. Imel je neko čudovito sposobnost slutnje. Kot navadno je šel po ulici Gavourelle, ko so se na drugi strani ceste odprla vrata ene največjUi hiš v tej imenitni četrti. Na vratih je bila postava privlačne ženske, ki je grenko jokala. Ne poznate Etienna, sicer ne bi bili presenečeni, ko vam pravim, daje takoj stopil k objokani dami.
Medtem je ona za sabo zaprla vrata in odšla, oziroma bolje rečeno se je odmajda, nekaj korakov naprej po ulici.
- Gospa, - je rekel Etienne, - kaže, da ste v težavah. Ponujam svoje skromne usluge. Vam lahko pomagam? Jaz sem polkovnik Cha-ucher.
Bila je še vsa iz sebe. Etienne ji je pomagal, daje prišla do stopnic pod nadstreškom najbližje hiše.
- Sedite in se skušajte pomiriti. Zločin je, če se tako mlada in lepa ženska joka. Povejte mi vse.
Ona je skušala zadušiti stokanje.
- Zelo ste ljubeznivi, gospod, - je zamrmrala jecljaje. Toda nimam vam kaj povedati. Imenujem se Heloise Sidka - to vam bo povedalo vse.
Etienne je zažvižgal;
Heloise Sidka! Pariz je res poznal to ime. Časniki so bili prepolni člankov o njenem možu, ki je propadel zaradi mamil in pijače. Koraki, ki jih je storila žena proti njemu, so biU dobro znani francoski visoki družbi.
Kazalo je, da se je malce zavedela.
- Nocoj sem se odločila zapustiti to hišo za vedno, — je zašepetala. - Nimam denarja, imam pa dragocen diadem Sidka, ki mi ga je oče poklonil za poroko. Toda mož ve, kaj nameravam. Pred nekaj minutami je pograbil diadem iz mojih rok ter ga zaklenil v blagajno. Obupana sem. Obupana in osramočena. Ne vem, kaj naj storim.
Etienne je bil ganjen. Bližina te lepe objokane ženske ga je močno ganila. Dovolil si je, da ji je namesto moralne podpore dd roko okoli ramen. Po krajšem razmišljanju je dejal:
- Cujte, nisem vam povedal rsnice, jaz se Etienne Duchanel, najbolj uspešni vlomilec na svetu, če lahko tako rečem.
Dvignila je glavo in ga presenečeno pogledala:
- Duchanel! - je ponovila. - Slišala sem to ime.
- Poslušajte me. Menim, da imate ključ od hiše, ki ste jo pravkar zapustili. - Potrdila je. — Mislim, da bo vaš mož čez pol ure tako pijan, da ga ne bo nihče motil. Imam prav?
Z zanimanjem je spet pokimala.
- Da, gospa, - je nadaljeval Etierme. - Ostalo je lahko. Peljali me boste k blagajni. Zagotavljam vam, da človeška roka še ni napravila blagajne, ki bi sc lahko uprla Etiennu Duchanelu. Čez eno uro bo diadem Sidka v vaših rokah.
Za hip je pomišljala, nato pa gaje pogledala. Mesečina se je iskrila v njenih krasnih kostanjevih la.seh.
- Gospod Duchanel, krasni ste. Vlili ste mi novo upanje. Ne morem se vam dovolj zahvaliti. Kaj naj rečem? Kaj napravim, da bi vam pokazala svojo hvaležnost?
- To je pač lahko, - je odgovoril Etienne. - Morda bi večerjali z mano? Moram samo še telefonirati in počakati nekaj minut na instrumente, ki jih potrebujem za odpiranje blagajne. Ko bova večerjala, bo vaša prisotnost dovolj velika nagrada!
Dve uri pozneje je Etienne Duchanel korakal za gospo Sidka po širokih stopnicah hiše. V družbi tako privlačne osebe si je Etienne dovolil malce sanjarjenja. Pet minut pozneje sta bila na cilju. Duchanel je osvetil blagajno. Po dvajsetih minutah so bila vrata jeklene blagajne odprta. Pri svetlobi svetilke sta v notranjosti blagajne lahko videla, kako 'se rubini preUvajo v žametu. In ko se je Etierme pripravljal, da popabi rubine, se je nenadoma prižgala močna luč in oster ^as je cinično presekal tišino.
Pri vratih je stal moški z velikim avtomatskim revolverjem v roki. Ženska je pridušeno kriknila:
- Moj mož!
- Povsem točno, draga moja, tvoj mož sem! - se je nasmehnil prišlec. - Mislila si, da boš prišla do rubinov, kajne? Mislila si, da se lahko priplaziš s katerimkoli potuhnjencem in ukradeš svoje dragoM-no kamenje, kajne? - Njegov glas se je spremenil v ostro šepetanje.
- Ven, vidva! — je zasikd. - Ven, dokler vaju še nisem ustrelil!
Ženska se je obrnila k Etiennu:
- Beživa, v imenu božjem, - je zašepetala.
Sla sta po stopnicah. Za njima se je slišal Sidkov sarkastični smeh. Etienne je besno škripal z zobmi.
Ko sta šla po ulici in molčala, se je Etieime ustavil in nagovoril Heloiso:
- Gospa, to še ni konec najinega posla. Etieime Duchanel ne dovoljuje, da bi z njim postopali kot s pijancem, oditi morete v hotel Pri tisoč cvetovih in si najeti sobo. Tam ostanite za nocoj. Jutri vam bom prinesel rubine Sidka. Jaz, Duchanel, vam to obljubljam.
- Toda, Etienne, — je zašepetala, — kako boste to napravili?
- Tudi jaz imam doma revolver! Odpeljal vas bom do hotela, nato pa bom telefoniral svojemu sobarju, naj mi prinese moj avtomatik. Vrnil se bom in obračunal z gospodom Sidko. Ne odvračajte me od tega, to je moja o^očitev. Prosim vas, dajte mi ključ od hišnih vrat.
Dvajset minut pozneje je Etienne v restavraciji čakal svojega sobarja Lapaneta. Sobar mu je dal majhno škatlo z revolverjem.
- Oprostite, ker sem zamudil, — je dejal Laparet. - Po poti je bila velika gneča.
- Kakšna gneča? - je vprašal Etienne.
Laparet je skomignil z rameni.
- Kaj niste slišali? Ukradli so rubine Sidka.
- Kaj? - Etienne je skočil od mize. Njegovo osuplost je prekinil vratar.
- Oprostite, nujno vas kličejo na telefon. Neka dama želi govoriti z vami.
Mehak in prijeten glas, glas gospe Sidka, je prišel do njega.
- Dragi Etienne, to pot ste nasedli, kajne? Veste, moj prijatelj je že dolgo časa razmišljal o rubinih Sidka. Bilo nama je dobro zn^o, da hodite mimo hiše vsak dan okoli devetih. Čeprav sva imela ključe glavnUi vrat, sva vedela, da ne bova znala odpreti blagajne. Samo en človek jo je mogel odpreti: Etienne Duchanel! Tako sva se naslonila na vas. Kaj ne mislite, da sem bila dobra kot gospa Sidka? Ubogi stari nevednež, kaj ne veste, da je ona v Berlinu že tri tedne? Moj prijatelj je po dobro odigrani vlogi ogorčenega moža zapustil hišo - z rubini seveda. Medtem je pravi Sidka spal v nadstropju više. Kaj ni bila moja kostanjeva lasulja krasna! Mimo tega vendarle menim, da ste bili ljubki. Midva sedaj zapuščava Pariz, toda morda se bova nekega dne še srečala. Na svidenje!
Etienne je obesil slušalko in se počasi vrnil k svoji mizi. Laparet ga je presenečeno gledal. Nikoli ga še ni videl tako zmedenega.
Nenadoma je Etiennov obraz obsijal nasmešek. To je bil znak spoštovanja velikega-umetnika do drugih umetnikov. Spomnil se je njenih solz, njene lepote in privlačnosti;
- No, dobro, prevarali so me! — je rekel in naročil dvojni viski.
POTA IN ST«^^
•ai
Dežurni poročajo
KDO SE BO MASTIL? Jožefi Goijup iz Herinje vasi so neznanci iz kokošnjaka ukradli 6 kur in jo tako oškodovali za najmanj 260 din.
VLOM V LOGARNICO - Med 9. in 13. marcem je nekdo vtomilv lo-garnico na Radohi med tem, ko so bili nosači drv, delavci Gozdnega obrata Novo mesto, na Padežu. Na Radohi so pustili oblačila, in ko so prišli nazaj, je 16-letni Ivo Lovrino-vič ugotovil, da mu je nekdo ukradel iz suknjiča 220 dinarjev. Kaže, da je nekdo izkoristil odsotnost delavcev in vlomil v poslopje.
KRAJA V HOTELU - 18. marca popoldne je nekdo izmaknil 1.000 din Dragici Badovinec iz Novega mesta, ko je bila na delu v hotelu Kan-dija. Denar je imela v garderobni sobi v hotelu v ročni torbici, soba pa ni bila zaklenjena.
AVTOMOBILE KRADEJO - V noči na 8. marec je bil ukraden osebni avto, last Dušana Jarca iz Novega mesta. Avto so nekaj dni zatem našli pri Senju ob jadranski magistrali. V noči na 18. marec pa je izginil avto tudi Jožetu Smoliču iz Novega mesta. Avto je bil parkiran pred bloki ob Trdinovi cesti. Isto noč je izpred stanovanja Jindre Hu-saka v Cvelbarjevi ulici v Novem mestu izginil osebni avto Zastava 750. Že zjutraj pa so ta avto našli na železniški postaji v Logatcu.
TAT NA BRODU - 12. marca zvečer je tat obiskal Jožico Levačič z Broda pri Novem mestu. Iz stanovanja ji je ukradel torbico s 470 dinarji.
PREVRNIL SE JE
14.	marca ob 8.35 se je na cesti proti Polomu v kočevski občini zgodila prometna nesreča z večjo materialno škodo. Jože Glad, zaposlen pri „Agroservisu“ ZKGP, je vozil tovorni avto in se srečal s fiatom 850, ki ga je vozil Anton Blatnik iz Poloma. Med srečanjem na ozki cesti se je osebni avto prevrnil pod cesto. Skoda je precejšnja, a še ni ocenjena.
Po letih nihče ne vpraša
PoliU tovornjaki, mokra cesta in prehitevanje v ovinku: posledica 50 tisočakov Škode! Tako je bilo v sredo, 14. marca, v Logu pri Boštanju, ko se je D. Štrbac iz Drvaija pri prehitevanju vprege zaletel v tovornjak A. Ivanuša iz Stare vasi. (Foto: Roman Marušič)
Če v blagajni ni reda, rado manjka
Zaradi nevestnega blagajniškega poslovanja v krškem hotelu SREMIČ je bila kaznovana Leopoldina Kravos
I Med mladino, ki zahaja v novomeške lokale, { j ni pritožb: »Kar naročimo, to nam prinesejo« ~
Med poldnevom in trinajsto uro ,JEkspres“ pri avtobusni postaji za-Švi. Konča se pouk in vanj radi zahajajo dijaki in dijakinje. Stojijo pri zastekljeni steni in opazujejo ljudi. Kateri profesor pa bi ob tem času zavil v polno točilnico? Nobeden nima časa, starši pa so takrat v službah. Ce bi nastopila nevarnost, bi jo podjetni šolarji pravočasno pobrisali med udobne kavarniške fotelje. V tem lokalu tisti četrtek dijaki niso imeli pred seboj kozarcev z alkoholom. Samo kavico in cigarete.
Naslednje zbirališče mladoletnih šolarjev je v „bunkerju** ali v baru črnih dvojčic, le nekaj metrov od kavarne Metropol. Kot trdijo, v ta lokal še ni stopila profesorjeva noga. Nova restavracija „Pri vodnjaku** je le vmesna postaja. Resda je tu najbolj prijetno, udobno, obenem pa tudi najbolj nevarno. Zaradi posedanja v tem gostišču lahko mimogrede prileti ukor. Bolj pogosto kot fantje zahajajo sem dekleta, a ne ostajajo dolgo.
Kavarna na Glavnem trgu je za gimnazijce še najbolj nevarno ob-
Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval Janez Pirnat, sta se morali 14. marca zagovaijati Jelka Prah, poslovodkinja gostišča „Pod Goijanci'* iz Kostanjevice, in Leopoldina Kravos, blagajničarka hotela Sremič iz Krškega.
novembra 1970 prilastila 16.160
Prahovo je obtožba bremenila, da si je od novembra 1969 do konca
Čez 2 uri so jih že dobili
17. marca ok/og 20.30 je izginila zastava 750, last Jožeta Mandlja iz Trstenika. Miličniki iz Mokronoga so takoj začeli iskati tatu in okrog 22. ure vozilo z zmikavti res zasledili.
Mandljev avto je vozil po cesti med Veliko Loko in Mimo. V Gorenji vasi je voznik zapeljal s ceste na njivo in pobegnil, štiri potnike pa so miličniki zalotili še v vozilu. Ugotovili so, da jih je odpeljal z ukradenim avtom na izlet 20-letni Dušan He-gler iz Brezovice pri Mimi.
din, ker je iz blagajne podjetja SREMIČ, kamor sodi to gostišče, dobila za 29.000 din blokov za abonentsko prehrano, ni pa mogla tega zneska s potrdili obračunati. Manjkalo je kritje za 16.160 din.
Leopoldina‘Kravos, blagajničarka podjetja, pa je bila obtožena nevestnega ravnanja. Iz blagajne je oddajala bloke Prahovi direktno ali preko posrednikov, ni pa vodila evidence o številu blokov in ni zahtevala obračuna zanje.
Na glavni obravnavi se je izkazalo, da je podjetje SREMIČ zares oškodovano za 16.160 din. Prahova je v resnici prejela bloke v vrednosti
29.000	din, dokazano pa je, da bloke za gostišče „Pod Gorjanci** prejemalo več ljudi, prav tako jih je več v Krško prinašalo izkupiček, niso pa zmeraj dobili potrdila o oddanem denarju. Sodišče se ni moglo prepričati, da bi si Prahova res prilastila denar, najmanj pa v očitanem ji znesku. Zato jo je senat oprostil obtož-be.
Nasprotno pa je bilo ugotovljeno, da je bila za organizacijo poslovanja z bloki za abonente odgovorna bla-
Vlomilec ležal pod žakijevino
22-letnl Dušan Pavlin iz Pirana je lani dvakrat poskušal vlomiti v Novem mestu — »Nespretnega« začetnika so na kraju samem prijeli
Na 9 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let, je okrožno sodišče v Novem mestu obso^o Dušana Pavlina, ki je lani za^je tedne, ko je služfl vojaški rok v dolenjski metropoli, ^ušal priti do denaija na nepošten način. Ker je bil prvič pred sodiščem in je odkrito priznal, so mu s pogojno kaznijo dali možnost nadaljevati pošteno življenje.
Fant Novega mesta ni dobro poznal, zato se je prvega vloma lotil tam ^ kamor izkušen vlomilec nikdar ne bi stopil. Prav pred stavbo sodi-
šča, UJV in zaporov je v noči od 3. na 4. julij 1972 nasilno vdrl v parkirani mercedes. Mislil je, da bo v njem gotovo kaj vrednega, toda prav
Protest
,4Caj pa vi? **
„Pritožil bi se rad!“
„Zoper kaj oziroma zoper koga? “
„Zoper vse ... Zoper vas, zoper onega drugega sodnika, zoper sodišče nasploh .. .**
,JNe razumem vas.**
„Me boste že razumeh .. .**
„Kdo pa sploh ste? **
„Ogroženi občan ... Občan, ki ima po ustavi pravico do sodnega
V3JStVd **
„Bodite vendar jasni in povejte točno in jasno, zoper kaj sa vendar pritožujete. Zoper sodbo, zoper sklep, zoper nepravilnost v postopku? **
„Pritožujem se pa basta! Da boste vedeli, s kom imate opravka, vam povem, da bom zadevo gnal do konca, magari do Beograda, da vste!**
„Tak povejte že, prosim!“
„Pritožujem se kot prizadeti v zadevi Spehavz kontra Berdajs ... Jaz sem Berdajs . . .**
„No in? **
„Morali bi seveda vedeti, da me je Spehavz ovadil, da sem mu grozil, da ga bom zmečkal in pojedel predelanega v klobasse ...
„Zdaj se spominjam. Slišal sem nekaj o tem, da ... In kaj vam ni prav? **
„Spehavz je umaknil svoj predlog in postopek zoper mene je ustavljen.**
„Saj to je vendar v redu. Niste več v postopku. Niste krivi. . .** „Figo! Zahtevam, da se postopek nadaljuje. Zdaj kaže, da mi je Spehavz milostno odpustil in odstopil od pregona. Jaz pa hočem, ne — jaz zahtevam, da postopek teče naprej, da se razpiše glavna obravnava in da se potem na njej ugotovi, kako je do vsega prišlo!** „To ni mogoče. Vi ste bili obdolženi po njegovem predlogu. In zdaj, ko je predlog umaknjen, postopka ne moremo nadaljevati. Kjer ni tožnika, ni sodnika; To velja že od nekdaj.**
„Figo pa taka pravica in predpisi! Ce vi ne boste nadaljevali postopka tukaj, ga bom sprožil drugje in drugačnega. Boste videli!** In glasno zmeijaje je odvihral skozi vrata, nezadovoljen z našo stvarnostjo.
JAKA PRAVIČNIK
nič takega ni bilo v avtu. Bil je namreč last nekega zapornika, ki je prestajal kazen, svoj avto pa je pustil na parkirišču.
25. oktobra lani, samo dva dni pred tem, ko bi moral sleči vojaško suknjo, pa se je vloma drugič lotil, in spet mu je spodletelo. V samopostrežni trgovini MARKET na Cesti herojev je zvečer razbil skladiščno okno, da bi prišel v trgovino, toda dve dekleti in bližnjih hiš sta ga opazili. Ko je videl, da je zaloten, se je jadrno zavlekel pod žakijevino zraven stavbe in tam obležal. Ker je bilo v lokal že večkrat vlomljeno, so bili stanovalci v bližini oj^zorjeni, naj takoj pokličejo miličnike, če bi zaslišali kaj sumljivega. Tudi omenjeni dekleti sta to vedeli, zato sta po telefonu javili postaji milice, da je nekaj zažvenketalo. Miličniki m bili tako rekoč v trenutku na kraju dogodka in Pavlina dobili še ležečega pod žakijevino. Sprva se je naredil opitega do smrti, kmalu pa priznal in tudi obžaloval dejanje.
Sodba, ki jo je izrekel senat novomeškega okrožnega sodišča pod preds^stvom Janeza Pirnata, še ni pravnomočna.
LASTNIK RADIA SE JE OGLASIL
Poročali smo, da so miličniki februarja našli pod stopnicami novega bloka v Kočevju radijski aparat, ki ga je tja prinesel neznani vlomilec, ki je tisto noč vlomil v več kleti. Ker se ni nihče oglasil, da je radio njegov, so ga miličniki nato predali oddelku za občo upravo občinske skupščine.
Iz tega oddelka so nam 12. marca sporočili, da so radijski aparat vrnili Greti Staudohar iz novega bloka v Kidričevi ulici, ki je hkrati povedala, da je neznan storilec vlomil v njihovo klet - tatvino so domači odkrili pred mesecem dni, 11. februarja -in odnesel radio, ženski zimski plašč, razne obleke sorodnice, ki dela v Nemčiji, in še nekatere druge predmete. Tako se je zdaj, čez mesec dni, izkazalo, daje neznani vlomilec le ukradel precej stvari, ne pa le prinesel radio.
J. P.
Sto pretepov
V	preteklem letu je občinsko tožilstvo v Novem mestu obravnavalo 108 primerov telesnih poškodb, prizadejanih s koli, palicami, z najrazličnejšim kmečkim orodjem pa z vejniki, noži in celo steklenicami.
Običajno se stepejo v gostilnah, v družinskem krogu ali na mejnih parcelah. Po navadi takih obračunov tudi ne načenjajo povsem trezni, temveč dokaj vinjeni ljudje.
Zanimivo je, da takoj po pretepu miličniki večkrat izvedo povsem drugačno verzijo dogodka, kot jo kasneje navajajo udeleženci ravsa bodisi pred sodiščem ali v preiskavi. Tisti pa, ki sami vlagajo ovadbe, imajo s seboj že zdravniško potrdilo, da so dobili na tem in tem delu telesa tako dolgo in globoko rano. Vse je izmerjeno in zapisano!
Zgodi pa se, da pretepena ženska po vloženi ovadbi umakne predlog za kazenski pregon. Medtem se doma pomirijo, buške izginejo, modrice tudi, tako pcškodo-vanka celo pred, sodiščem zagovarja moža.
Pri vsem tem pa gre vendarle za ugodno vest: lani je bilo na tožilstvu 27 takih zadev manj v obravnavi kot le to dni poprej.	R-	B.
močje. To so izkusili na lastni koži. Kot po drugih lokalih pa mladoletniki tudi tu nimajo težav pri naročanju alkoholnih pijač. Mladina včasih zavije še v Kandijo, a je navadno razočarana, ker zaradi pogostih pretepov ne more mirno zaužiti naročenega obroka.
Kje še točijo alkoholne pijače mladoletnikom? Nekaj fantov se je pohvalilo, da so se že prav lepo zabavali pri Peru in ^ri Colariču. Po izjavah mladih ljudi prav nikjer nimajo težav in povsod jim postrežejo, kar naročijo. Ko sem vprašal, zakaj pravzaprav pijejo, sem dobil take odgovore;
„Ce sem sam, naročim sok, v družbi pa pijem to, kar kolegi.** „Skoro zmeraj naročimo alkohol, kadar so zraven dekleta.**
„Ne pgem redno, ker pa so se sokovi podražili, naročim rajši pivo.“ „Pijem kar tako, zaradi lepšega, in pa zato, ker imam denar.**
Po vsem tem pa mi kar naprej v glavi brni misel; Kaj je z odlokom, ki prepoveduje točenje alkoholnih pijač mladoletnikom in vinjenim osebam? Mar ni več veljaven? Z. J.
&
■■MBIMMUSM«
gajničarka Kravosova, kije svoje de-
lo	nevestno opravljala in tako omogočila nastanek primanjkljaja. Sodišče je zaradi tega Kravosovi prisodi-
lo	4 mesece zapora — nepogojno. Sodba še ni pravnomočna.
Žrtev nepravilnega prehitevanja
16. marca okrog 20. ure zvečer je pri Korenitki cesta spet zahtevala smrtno žrtev. Tedaj je Franc Blažič iz Mačkovca pri Novem mestu vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu, dohitel pa ga je z drugim tovorma-kom Jože Miketič iz Zuničev. Čeprav je tu neprekinjena bela črta na cesti, je Žunič začel prehitevati. Ko sta bila dva tovornjaka vštric na cesti, je z nasprotne strani pripeljal z osebnim avtom Ljubljančan Bogdan Marinček. Silovito je treščil v prednji del Miketičevega tovornjaka, pri čelnem trčenju pa se je komaj 25-letni voznik osebnega ovtomobi-la Bogdan Marinček t^o poškodoval, da je bil takoj mrtev. Njegovo sopotnico Anušo Fuerst iz Ljubljane pa so hudo poškodovano odpeljali v novomeško bolnišnico.
Bilanca tega nepravilnega prehitevanja je: eden mrtev, eden težko po^odovan in za 100.000 din škode!
HUDO TRČENJE
15.	marca ob 16.15 sta na Bregu pri Kočevju trčila avta, ki staju vozila Milan Trpin iz Slovenske vasi 5 in Ciril Jasene mlajši iz Kočevja. Trpin je peljal po glavni cesti, na ze-
lo	preglednem križišču pa je zapeljal pred njegov osebni avto z neprednostne ceste Jasene s kombijem. Zaradi močnega trčenja se je osebni avto prevrnil na streho. Škode je okoli
10.000	din, poškodovan pa ni bil nihče.
m
MIRNA; MOTOR JE ZANESLO
-	Franc Steklas z Rakovnika se je 14. marca dopoldne pripeljal z neregistriranim motorjem na Mirno. Na ovinku je motor zaneslo, da je zdrknil s ceste, trčil najprej v cestni smernik, nato pa še v drog električne napeljave. Steklas se je v nesreči hudo poškodoval in je moral v bolnišnico, škode pa je za 500 din. Motorist je vozil brez vozniškega dovoljenja.
TREBNJE: BLEJCAN ZAPRL POT DOMACINU - Janez Ropret z Blejske Dobrave je 16. marca popoldne pripeljal s priključka avtoceste proti Trebnjemu, zapeljal pa je v križišče tako, daje zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je po prednostni cesti pripeljal Alojz Zupančič iz Trebnjega. Vozili sta trčili, škode pa je za 3.000 din.
METLIKA: ZARADI OKVARE
V	DREVO - 16. marca okrog poldneva je Stanko Pezdirc iz Gribelj z avtom vozil po Cankarjevi cesti v Metliki, ko je nenadoma nastala okvara na vzvodu za plin. Avto je zaneslo s ceste v drevo. Škode je za 5.000 din.
ŽABJA VAS: PREPOZNO NAKAZAL SMER - Gabrijel Bogdanovič s Hrasta se je 16. marca popoldne peljal z avtom po Zagrebški cesti in zavil proti Žabji vasi. Ker je prepozno nakazal spremembo smeri, ga je Sentjernejčan Mirko Cekuta s svojim avtom začel prehitevati, pri tem pa sta se vozili oplazili. Škode je za 4.000 din.
JEDINSCICA: avto V ŠKARPO - 17. marca popoldne je Franc Grahek iz Vojne vasi vozil avtomobil iz Novega mesta proti Gorjancem. V Jedinščici, kjer je oster ovinek, je z avtom vred zletel s ceste in trčil v škarpo. Pri trčenju je bil voznik poškodovan, prav tako njegova sopotnika Jože Nemanič in Stane Jeršin, oba iz Črnomlja. Na vozilu je za 15.ooo din škode.
KANDIJA: V OGRAJO BOLNIŠNICE - Novomeščan Rudi Redek se je 17. marca zvečer z avtom pripeljal po Smihelski cesti in zavil proti Šmihelu. Na ovinku je avto zaneslo v cestni robnik, od tam pa še v železno ograjo bolnišnice. Škode je za 2.000 din.
KLOSTER; NEVARNI OVINEK
—	18. marca ponoči je Crnomaljčan Ivan Gebič z avtom peljal iz Semiča proti Gradcu, ko mu je v ostrem ovinku v Kloštru po sredi ceste pripeljal naproti drug avto in oplazil Gebičevo vozilo. Po trčenju je neznanec odpeljal, Gebič pa ima za
2.000	din Scode.
DOBRAVA; ZAPELJAL V KRIŽIŠČE - Milan Pevec z Dol. Rake se je 18. marca popoldne z mope-
dom peljal iz Škocjana proti Šentjerneju, pri Dobravi pa zapeljal v križišče s prednostno cesto, ne da bi se prepričal, če je pot prosta. Trčil je v osebni avto, ki gaje vozil Anton Gobo iz Zagreba. Mopedist in njegova sopotnika so padli na tla in se poškodovali. Albin Pevec je moral v bolnišnico. Škode je za 1.000 din.
ŽUŽEMBERK; NEPREVIDNI PESEC - Ljubljančan Jože Horvat je 18. marca zvečer vozil z avtom skozi Žužemberk, ko mu je pri gostilni Zupančič nenadoma stekel čez cesto pešec Ciril Lube iz Orlake., Avtomobilist je sicer zavrl, kljub temu pa je pešca zadel, da je padel na pokrov prtljažnika, razbil vetrobransko steklo in obležal na tleh. Z zlomljeno ključnico so Lubeta odpeljali v novomeško bolnišnico, na avtomobilu pa je za 4.000 din škode.
s:
•••
DRNOVO: SMRTNA NESREČA
13. marca zvečer je Martin Kambič iz Metlike peljal tovorni avtomobil proti Zajebu. Pri podvozu Drnovo-Cerklje je stal na desni strani ceste pravilno označen tovorni avtomobil s prikolico. Kambič je hotel prehitevati, v tem trenutku je pripeljal iz zapebške smeri inž. Janez Senk iz Ljubljane, ki je med srečavanjem s tovornjakom zavozil preko sredine in zadel v zadnje kolo tovornjaka. Avtomobil se je obrnil na levi bok in drsel še okoli 120 metrov naprej. Tedaj je zadel v stoječi avtomobil, ki ga je za tovornim avtomobilom vozil Marjan Kukec iz Ljubljane proti Zagrebu in ustavil na svojem voznem pasu, ko je videl, da bo nesreča. Po trčenju osebnih avtomobilov je Šenkov avtomobil odbilo s ceste na njivo, voznik je padel na cesto. Hudo poškodovanega so odpeljali v novomeško bolnišnico, vendar je naslednji dan umrl. Škode pri nesreči je bilo za okrog 123.000 dinarjev.
MOTORIST V ZID
13.	marca ponoči je voznik mopeda s pomožnim motoijem Jože Ferlan iz Velikega Kamna peljal od Senovega proti foškemu. V Brestanici je zapeljal v dva metra visok zid ob cesti in padel ter se pri tem hudo poškodoval. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, škode pa je za okrog 1.000 dinarjev.
iVfTW
— Francelj, kaj pa misliš? Rene si usekal, Jožeta, saj sem vendar s teboj . ..
Oprosti, sicer pa ni važno: zdaj se mlatimo!
Krtkov interv^iu
Pet jih obravnavajo
Jakob Berič: »Ko bodo zadeve pravnomočne, jih bomo objavili v Dolenjskem listu«
„Komisija za ugotavljanje izvora premoženja se je redno sestajala in je imela od ustanovitve pred koncem minulega leta do zdaj štiri seje. Na prvih smo obravnavali zlasti postopek delovanja, saj je bilo do nedavnega v zvezi s tem precej nejasnega, “ je začel predsednik Jakob Berič odgovor na vprašanje, ki ga je prejšnji teden
zastavil v četrtkovem intervjuju predsednik novomeške krajevne skupnosti Stane Šmid.
„Nejasnosti je novi zakon o odmeri davkov občanov odpravil. Rad bi navedel nekaj novosti, da bo bolj jasno, za kaj gre. Zakon med drugim zahteva, da je potrebno uvesti postopek zoper osebo, ki ima premoženje ali razpolaga s sredstvi, oziroma troši sredstva, ki so znatno večja od dohodkov, ostalih po plačilu davkov. “
„Koliko mora biti čez „mero“, da se šteje za znatno? “
„Komisija mora pri ugotavljanju upoštevati občut-nejšo razliko med prijavljeno vsoto in deležem, ki ostane. Koliko je to, ta hip ne bi mogel reči. “
„In druge novosti? “
„Komisija je po zakonu dolžna opozarjati pristojne organe na pojave, kjer so znaki, da je bilo premoženje pridobljeno z utajo davkov, kaznivimi dejanji in drugimi kršitvami predpisov. Se zlasti bo morala samoupravne in druge organe opozarjati na pojave, ko gre za ustvarjeno premoženje in pridobljen dohodek, ki ne izvira iz dela in je v nasprotju s socialističnimi moralnimi načeli. “
„Delo komisije je torej jasneje in točneje opredeljeno. Ali bo vse to tudi zmogla? “
„Začetek je težji tudi zato, ker člani niso profesionalci, ampak samo družbe-no-politični delavci, ki opravljajo to dolžnost poleg dela v svoji delovni organizaciji. Kajpak ne bo možno pričakovati prevelikih uspehov, če bo delala samo komisija, drugi	(družbene
skupnosti, profesionalni državni organi in službe, pristojni za odkrivanje kaznivih dejanj) pa gledali prekrižanih rok. Komisija bo v svoji dveletni mandatni dobi vsekakor. uresničila naloge, ki jih je dobila od občinske skupščine. “
„Kaj že obravnavate? “ „Trenutno obdelujemo petero zadev, v katerih moramo ugotoviti razliko med prijavljenimi dohodki in premoženjem. Za primer naj navedem, da obravnavamo nekoga, ki je v zadnjih šestih letih prijavil trikrat manjši dohodek, kot je vredno njegovo imetje, ustvarjeno v tem času. V skladu z zakonom bodo podatki o razlikah oziroma utajah (s priimki in imeni kršiteljev) objavljeni v javnih glasilih. Naša komisija bo takoj po pravnomočnosti zadev le-te objavila v Dolenjskem listu.
Ob tem bi rad pripomnil še tole: velika večina občanov svoje družbene obveznosti izpolnjuje v redu in v rokih. Primere, ko bi šlo za nespoštovanje družbenih norm, bomo temeljito pretresli. Zavedamo se, da bo tu in tam težko ugotoviti dejanski izvor premoženja, najtežje takrat, ko bo treba na dan s podatki o premoženju, ustvarjenem v preteklosti. Učinek komisije pa bo gotovo viden v prijavljanju davčnih osnov v naslednjih letih. Torej bo bistven preventivni vpliv komisije. “
Svoje vprašanje je tovariš Berič zastavil urbanistom: „Zanima me, kdaj in kako bodo urejene cestne vpadnice v Novem mestu? “
I. ZORAN
S
S
s
s
s
N
s
N
5
I
I
!
5
N
N
$
S
MINI ANKETA
Kdaj bo prihajal kruh v prodajahie po 1. aprilu, ko bodo peki ukinili nočno delo? O tem bodo govorili danes na sestanku kolektiva v novomeški pekariji v Ločni. Prirediteljica zborovanja, osnovna organizacija sindikata, je povabila na sestanek tudi predstavnike ObS in družbeno-političnih organizacij. (Foto; Sandi Mikulan)
OBČINSKI KOMITE ZK O TRIPARTITNI POGODBI:
Vsega ni mogoče opravičiti
Ali je direktor Dominvesta res »moral podpisati pogodbo o investiranju v Stari grad«? — Praksa mimo predpisov obsojena — Tvorce pogodb med Krko, Dominvestom in občinsko skupščino čaka javna kritika
o tem, kako so poslovne odnose med Dominvestom, Krko in občinsko skupščino ocenili komunisti iz obeh delovnih organizacij in aktiv odbornikov, so na seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Novem mestu prejšnji teden veliko govorili. Mnenja, ugotovitve, sklepe in stališča komiteja objavljamo v povzetku.
Komite je razpravo gradil na dej- ti poslovne prostore i4^rke in ure-
stvih, ki so razvidna iz dokumentov in iz zapisnikov osnovnih organizacij ZK Dominvesta in Krke ter aktiva odbornikov. Iz tega je razvidno, da so pogodbene stranke sklenile gradi-
SKLAD SE POLNI
V februarju je devet krajevnih skupnosti v sklad za gradnjo šol v novomeški občini vplačalo 214.439, 25 din. Največ — 151,887 din je vplačala novomeška krajevna skupnost: Šentjernej 17.789,85, Prečna 1.084,95, Brusnice 3.960.90, Žužemberk 11.316, Stopiče 4.439,30, Orehovica 1. 386,85, Straža 19.580 in Bučna vas 2.994,40 din.
KOMU PRIZNANJA OF?
Do konca februarja so poslale krajevne organizacije SZDL v Novo mesto 14 predlogov za občinska priznanja Osvobodilne fronte. Čeprav je rok, ki ga je določila občinska konferenca SZDL, že potekel, so vrata za nove utemeljene predloge še vedno odprta. Komu bodo 27. aprila podelili visoko priznanje, bo določila žirija pri občinski konferenci SZDL.
Malo za ustavna dopolnila
V delovnih organizacijah novomeške občine so premalo naredili, da bi us* tavna dopolnila spravili v življenje — Danes seja o dopolnilih
Danes popoldne se bodo na skupni seji zbrali člani predsedstva občin^ega sindikalnega sveta, člani komiteja občinske konference ZKS in člani komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu. Spregovorili bodo o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah novomeške občine.
Kratka analiza, ki so jo pri- ga dela. Eden izmed razlogov za
pravili za to sejo, nazorno kaže: v zadnjih petih mesecih so v delovnih organizacijah premalo naredili, da bi spravili določbe ustavnih dopolnil v življenje. Do odlašanja in čakanja je prišlo bržkone zato, ker smo vse preveč navajeni uresničevati za* konske in ustavne predpise, nismo pa se dovolj zavzeli, da bi oblikovali lastne interne pravne predpise. Še posebno počasi urejajo v delovnih organizacijah novomeške občine vprašanja organizacije in ekonomskih razmerij, kar zavira ustanavljanje temeljnih organizacij združene-
KMALU PRAZNIK V BIRČNI VASI
31. marca bodo v krajevni skupnosti Birčna vas slavili krajevni praznik. Osrednja proslava bo v Stranski vasi. Sodelovali bodo mladinski aktivi iz Birčne in Stranske vasi ter Lakovnic in moški pevski zbor Ruperč vrt.
tako počasnost, ugotavlja analiza, je tudi v težnji, da bi kopičili kapital v določenih centrih mimo odločanja in nadzorstva celotne delovne skupnosti. Prav tako je narobe nekontrolirano prelivanje kapitala iz enega dela delovne organizacije v drugega.
čeprav je jasno, da ne bomo dovolili drobljenja akumulativno-sti delovnih organizacij.
V gradivu za to sejo je tudi zapisano, da je zdaj čas, ko je potrebno dosledno uveljavljati delavska-dopolnila. Sindikat zato ne more in ne sme biti usmerjen le v drugotno dejavnost: šport, izlete, rekreacijo. Odločanje o najpomembnejših stvareh je pač treba povsem približati neposrednim proizvajal-
cem!
J. S.
Prvo črpalko med Novim mestom in Kostanjevico na desnem bregu Kike bo dobU Šentjernej. Za Petrol bo črpalko zgradil Pionir. Gradbena dela gredo h koncu, predvideno je, da bi črpalko odprii aprila. Tega se bo razveselilo vsaj 200 avtomobilistov in okoli 130 traktoristov s Šen^emejskega polja, ki bodo poslej gorivo dobivali do;na. (Foto: I. Zoran)
jati Stari grad iz namenskih sredstev povečanih najemnin. Za tak dogovor je prišla spodbuda iz občinske skupščine in tovarne zdravil. Tak način investicijskega vlaganja pa ni sprejemljiv, zato so ga upravni organi Dominvesta sprva zavračali in je delavski svet tega podjetja pogodbene odnose sprejel šele po vplivanju na direktorja Dominvesta. Vse to se je zgodilo potem, ugotavlja komite, ko je aranžmaje že potrdil delavski svet ,4Crke“. Odborniki občinske skupščine so bili tedaj seznanjeni s pogodbo, ki ni omenjala investicije v Stari grad.
Člani komiteja so menili, da je šlo pri tej tripartitni pogodbi med drugim za zavestno kršenje predpisov in vplivanje na direktorja Dominvesta, da bi aranžma kljub temu izpeljali v korist „Krke“ in širše ^upnosti. Nadalje, da je šlo za neodgovoren odnos do odbornikov (saj jih o napaki ni nihče pravočasno obvestil), za neodgovorno ravnanje nosilcev predloga (organov upravljanja ni nihče opozoril, da odločajo o pogodbenih odnosih, ki niso v skladu s predpisi), za neodgovorno ravnanje odgovornih vodilnih posameznikov (ki so zavestno kršili pravni red), in slednjič za nesprejemljivo metodo pri reševanju družbenih zadev.
Komite je menil, da je imela taka pogodba naslednje materialne, člo-veite in politične posledice: „Krka“ je pridobila objekte za poslovne prostore, Stari grad so obvarovali pred nadaljnjim razpadanjem, zoper direktoija in računovodjo Dominvesta je bila uvedena sodna preiskava, kršeni so bili predpisi, kar za vsakdanje družbenoekonomske • in politične odnose ni sprejemljivo.
Na komiteju so ob tem upoštevali, da so komunisti v ,.Krki“, Dom-
Suhokrajinski
drobiž
GASILSKA DRUŠTVA DVOR, REBER IN ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU so pred nedavnim imela redne občne zbore. Udeležba je bila velika, poročila o delu v preteklem letu so bila skrbno pripravljena, razprave izčrpne in živahne. Iz poročil in razprav je bilo razvidno, da društva pridno delajo. V programih za letošnje akcije so se med drugim zavzeli za usposabljanje članov od pionirskih desetin do odraslih. S člani so se dogovorili tudi za častniški tečaj in strojni tečaj. Na Dvoru so se odločili, da bodo usposobili tudi žensko desetino, povsod pa so predvideli pomoč pri usposabljanju enot civilne zaščite.
PREDPRIPRAVE NA POMLADANSKO SETEV so v teku. Kmetovalci so se dobro založili z umetnimi gnojili, zanimajo pa se tudi za semenski krompir in semensko koruzo. Prek zime so precej zagnojili travišča in deteljišča. Kohtev v vinogradih je v glavnem končana; tudi trte so že obrezali, skoraj nič pa niso opravili.v sadovnjakih, kijih že nekaj let ne čistijo in tudi ne škropijo.
investu in občinski skupščini prakso v zvezi z omenjenimi aranžmaji kritično ocenih, hkrati pa opozorili, da je bilo v Sloveniji takrat več primerov takšnega financiranja. Prav tako so vzeli na znanje, da so v Domin-vestu in „Krki“ s takim načinom investiranja prenehali že pred družbenopolitično intervencijo in da je po kritiki tudi občinska skupščina sklepala o prenosu Starega gradu na tovarno zdravil. Ne nazadnje je upoštevanja vredno tudi to, da so odborniki komunisti zavrnili prakso, da o stvareh, ki so v njihovi pristojnosti, poprej niso v celoti obveščeni.
Komite je ob vsem tem podčrtal, da za odnose, ki so nastali s podpisom pogodbe, ne morejo biti odgovorni le organi upravljanja, ampak tudi vodstva „Krke“, Dominvesta in občinske skupščine, še posebej pa oba direktoija in tedanji predsednik občinske skupščine, še posebej pa oba direktoija in tedanji predsednik občinske skupščine.
Razpravo o teh zadevah je komite strnil z ugotovitvijo, da bo javna politična kritika organom upravljanja in vodilnim, ki so k omenjeni pogodbi kakorkoli pripomogli, tisto, kar je treba reči v zvezi z nekdanjimi pogodbenimi odnosi med „Krko“, Dominvestom in občinsko ^upščino. Kritiko naj bi izrekli na občinski konferenci Zveze komunistov.
Novomeška podjetja so naklonjena dijakom in študentom, ki zaprosijo za štipendije. Kateri študiji imajo pri dodeljevanju štipendij prednost? To se da razbrati in naslednjih odgovorov.
INDUSTRIJA OBUTVE: „Na novomeškem ekonomskem administrativnem centru imamo
Štipendisti
dve štipendistki. Podobno je s štipendistko na srednji čevljarski šoli v Kranju. V razredu je najboljša in povedati moramo, da bi za to šolo podelili še nekaj štipendij. Imamo še tri izredne študente. Ti dobivajo šolnino, dijakinje pa šipendijo, ki se giblje med 500 in 750 din^i.“
ELA: ,J)ve dijakinji štipendiramo na srednji ekonomski šoli, enemu, ki študira izredno, pa dajemo šolnino. Temu gre študij bolj počasi, saj mu redni delovni čas jemlje precej časa, obe deklici pa lahko pohvalimo.“ NOVOTEKS: „Redno se s močjo naše tovarne šola 41 dijakov in študentov, in sicer na tehnični tekstilni srednji šoli v Kranju 13, na elektrotehniški šoli 1, tehniški šoli za strojno stroko 1, upravno-administrativni šoli 8, ekonomski srednji šoli 8, na ekonomski fakulteti 5, filozofski fakulteti 2, višji konfekcijski šoli 1, na VEKŠ 1, na oddelku za tekstilno tehnologijo 1. Srednješolec dobi 700 dinarjev štipendije, če pa se šola doma, 500 dinarjev. Vigešolci in visokošolci dobivajo 900 dinarjev, če so doma, pa 700 dinarjev. Podpiramo tudi zredni študij, saj omogočamo šolanje kar 125 našim delavcem.“
IMV: „Na strojni fakulteti štipendiramo 10 študentov, na fakulteti za tehnologijo in naravoslovje 2, na višji tehnični strojni šoli 1, na mariborski komercialni 1, na rednih srednih šolah pa še 69 dijakov. Šolanje omogočimo tudi tistim delavcem, ki že delajo, takih pa je kar 30. Za srednješolce se štipendije gibljejo med 270 in 330 dinarjev, za vi-sokošolce pa med 350 in 650 dinarji. V obdelavi imamo pravilnik, ki naj bi srednješolcem priznal od 350 do 440 dinarjev, razen tega pa vsak srednješolec lahko dobi gibljivi del, ki znaša 150 do 250 din^ev. Za študente bi se spremenila spodnja meja, ki naj bi znašala najmanj 450 di-naijev, gornja pa na 650 dinarjev, gibljivi del pa je od 100 do 300 dinarjev.**
J. PEZELJ < >'
POLITIČNA ŠOLA BO V DOLENJSKIH TOPLICAH
Dolenj sko-spodnjeposavski oddelek siednje poUtične šole CK ZKS bodo odprli v Dolenjskih Toplicah. Novomeški komite ZK predlaga, naj bi oddelek vodil prof. Vinko Cirnski, ravnatelj osnovne šole v Dolenjskih Toplicah.
Novomešte kronika
57 KRVODAJALCEV - Prejšnji teden je darovalo kri na novomeški transfuzijski postaji 57 krvodajalcev. Med njimi je bilo veliko gospodinj iz okolice Novega mesta, med delavci pa jih je spet prišlo največ iz TT No-voteksa.
VOLILNA KONFERENCA - V soboto, 24. marca, bo v domu JLA voUlna konferenca novega vodstva novomeške mladine. Volili bodo predsednika ZMS in predsedstvo.
GORJANCI IN VARČEVANJE - Občani iz Šmihela se pritožujejo, ker na Glavnem trgu ni voznega reda za v njihov konec. Zato ne vedo, ob katerih urah vozijo lokalni avtobusi v Šmihel. Nekateri pravijo, da „Gorjanci** skrbijo za njihovo rekreacijo, obenem pa jih v času stabilizacije silijo k nenamenskemu varčevanju. Ker je zadnje čase mrzlo, do Šmihela pa veliko^ostiln... .
101 NAJBOLJŠA JED - Knjiga Rolanda Goeoecka - „Sto in enkrat dober tek“, je šla zelo dobro v prodajo predvsem okoli 8. marca, na zalogi pa jih imajo samo še nekaj. Odlikuje se po receptih najboljših jedi sveta, krasijo pa jo barvne fotografije, ki jih je toliko kot receptov. Knjiga stane 130 dinarjev.
TRŽNICA - Petkov sneg ni preprečil branjavkam, da ne bi ponujale svojih pridelkov. Tudi pod kostanji je bilo živahno, svoje izdelke pa so ponujali predvsem „suhorobs^i**. Cene: liter fižola od 10 do 12”dinar-jev, liter čebulčka 8 do 12 dinarjev, jajčka dinar do 1^20 din, domači med 25 din liter, kislo zelje 4 din
merica, kisla repa 3 din merica, ohrovt 7 do 8 din merica, hruške 8 do 10 din kilogram, limone 9 din kilogram pomaranče 8 din, banane 8, jabolka 6 do 7 din in sirček 0,50 par kos.
liter čebulčka 8 do 12 dinarjev, jajčka dinar do 1,20 din, domači med 25 din liter, kislo kilogram, limone 9 din kilogram, pomaranče 8 din, banane 8, jabolka 6 do 7 din in , sirček 0,50 par kos.
ROJSTVA - Rodile so: Nikolaja Udovč z Glavnega trga 14 - Metko, Tončka Dule iz Gubčeve 35 -dečka in Nedeljka Mrkšič iz Zagrebške 8 a - Marka.
/
— Ena gospa iz naselja Majde Šilc je rekla, da bo tudi ona kupila psa čuvaja. Ce sosedov pes lahko ponoči budi njo, zakaj ne bi njen budil tovarišice, ki stanuje v stanovanju naprej .. .
v Željnah pri Kočevju so 10. marca zelo lepo proslavili dan žena. Zatrdili so, da so ga tokrat zadnjič slavili v osnovni šoli, kjer je zelo majhna dvorana, in da ga bodo že prihodnje leto v novem gasilskem domu, ki ga bodo predvidoma odprli že letos poleti. (Foto: D. Mohar)
GORAN OŽBOLT
V soboto, 17. marca, smo spremili na zadnjo pot na kočevsko pokopališče komaj 18-letnega Gorana Ožbolta iz Koče^ja.
Mladi Goran je umrl 15. marca, prav na dan, ko bi moral nastopiti svojo prvo službo, in sicer za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 12. marca komaj 20 m vstran od knegega stola na Gosposvetskem polju na Koroškem.
Goran se je v Borovljah na Koroškem učil puškarske obrti pri znanem slovenskem puškarju Ludviku Borovniku. Bil je marljiv učenec puškarske šole, kot je bil prizadeven že prej v kočevski šoli, mladinski organizaciji, radioklubu in drugod.
Nai pokopališču so se od njega poslovili kar štirje govorniki, med njimi predsednflc občinske konference ZM Kočevje Ivan Oberstar in predstavnika borovljske pu^arske šole ter podjetja, kjer se je učil. Mnoge oči so se orosile, ko so ga polagali k večnemu počitku.
Užatoščeni družini - oče Tone Ožbolt je dopisnik našega lista - izrekamo iskreno sožalje.
1
Šol^i in predšol^i otroci so 10. marca v Klinji vasi pri Kočevju pripravili lep program za dan žena (Foto: D. Mohar)
Kako sodelovati v bodoče?
Začele so se razprave o kmetijstvu
Goran Ožbolt
Na razšiijeni seji sekcije za kmetijstvo pri občindci konferenci SZDL Kočevje, ki je bila 14. marca, so razpravljali o sodetovanju med kmeti in obratom kooperacije pri ZKGP, o pripravah za javno razpravo o izhodiščih zakona o kmetijskih zemljiščih in združevanju, o osnutku zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in nekaterih driigih zadevah.
Dogovorili so se, da bodo sklicali že v naslednjih dneh sestanke s kmeti po območjih, na katerih se bodo pogovorili o vsem, kar zanima kmete. Na njih bodo obvezno sodelovali še predstavniki lovišč, občinske ski^ščine, kmetijstva in gozdarstva.
Že na tem sestanku pa se je pokazalo, da se kmetje zanimajo predvsem za nadaljnji razvoj podeželja, za odkup kmetijskih, pa tudi nekmetijskih proizvodov, za cene (ki so včasih zelo različne), za financiranje razvoja kmetijstva, za promet z lesom in seveda tudi za vprašanja o divjadi, saj si zdaj ponekod kmetje
Spet resno o kopališču
Inž. Miha Briški je 13. marca postal predsednik tehnične komisije za gradnjo kopališča pri krajevni ^up-nosti Kočevje.
Minuli torek je bil sklican razširjen sestanek komisije, na kateri so se odločali o lokaciji novega kopališča, vendar do oddaje tega članka v tisk dokončnega rezultata sestanka še nismo zvedeli. Komisija je razpravljala o predlogih, naj bi bilo kopališče za občin^o stavbo, na Trati ali v športnem parku pri vrtcu. Največ pristašev je menilo, naj bi bi-
lo pri vrtcu.
O gradnji kopališča so razpravljali že odbori za posamezna območja mesta, ki so bili za gradnjo. Tudi občani so v glavnem zanjo, vendar se bodo morah na bližnjih zborih volilcev in občanov odločati o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za to gradnjo. Skoraj zanesljivo je namreč, da bazena ne bo, če ne bo samoprispevka. Odločiti se bo treba tudi, če naj bo kopališče odprto ali zaprto. O vsem tem naj bi občani dali svoje pripombe. j, p_
DROBNE IZ KOČEVJA
TRIM tekmovanje za vsakogar v Kočevju še ni steklo, kakor smo pričakovali glede na dobre pogoje. Za tako rekreacijsko tekmovanje je bilo občinstvo premalo podučeno, pa tudi vodstva in organizatoija ni bilo. Samo izdajanje kartončkov je bilo premalo. Letos bo treba urediti TRIM tekmovalno stezo ali vsaj njen prvi del. Pomagale naj bi delovne organizacije, predvsem pa krajevna skupnost Kočevje-mesto. Rekreacijski poligon bo dostopen vsem, starim in mladim, ki bodo želeli razvedrila in razgibavanja v naravi po ustaljenem načrtu in navodilih. Hkrati je to tudi tekmovanje za TRIM značko 73.
PREHOD NA EKONOMSKE CENE za gledališko dvorano v Domu Jožeta Seška v Kočevju in telovadnic v domu telesne kultuce nekatere razbuija. Vendar ni mogoče, da bi bile uprave teh domov podporne ustanove raznih dejavnosti in posameznikov, ki dobivajo dotacij iz vseh strani in končno pobirajo za svoje prireditve (razen telesne vzgoje) kar zajetne vstopnine. Domovi, posebno dom telesne kulture, ne do-
oivajo dotacije. Gre torej za smotrno vzdrževanje in uporabo teh objektov, kar brez reda in discipline ni lahko, brez denarja pa sploh ni mogoče.
PUST je v Kočevju minil brez posebnosti. Nikakih prireditev ni bilo. Po gostinskih obratih so gostje s tekom pospravili pustne večeije in jih dobro zalili, preostali čas pa so izpopolnili z mencanju podobnim plesom. Narodne običaje se bomo morah iti učit zopet na vas, ker jara gospoda ne ve več zanje. Nismo pa pozabili kočevske tradicije; beračenja našemljenih otrok po hišah.
Luknje — Cesta Kočevje-Ribni-ca je že sedaj zaradi muhaste zime zelo prizadeta. Pravo sliko razdejanja bo verjetno pokazala šele spomladi pri dokončni odjugi. Najslabša je že takoj iz mesta, od črpalke Petrola dalje.
SIRARNA — Gradbišče za novo sirarno so te dni pričeli urejati. Velika sirarna bo stala pri sedanji mlekarni na parcelah proti Rudnflcu. Ta objekt financirajo Ljubljanske mlekarne in Združeno KGP Kočevje. To bo največji tak obrat v Sloveniji.
zaradi divjadi ne upajo sejati niti za svoje potrebe, kaj šele za prodajo na trgu.
Iz Vasi - Fare
DAN ŽENA — Žene s Kostelskega so se 9. marca zbrale v lepo okrašeni dvorani osnovne šole v Fari. Otroci so jim pripravili prisrčen spored. Najprej je spregovorila mlada učiteljica Vanda Bratož. Nato je nastopil harmonikar Tone, za njim pa recitatorski zbor. V imenu organizacije ZB Vas—Fara je žene pozdravil prvoborec naše doline Matija Letig in podaril učencem zbirko knjig. Učenka Anica se je zahvalila njemu in Mariji Štefančič-Mrzeljevi, ki je tudi poklonila šoh nekaj izvodov dragocenih knjig iz svoje knjižnice. Nastopil je še otroški pevski zbor pod vodstvom Fanike Ožbolt, za zaključek pa je dramski krožek prikazi igrico Kristine Brenkove „Čarobna paUca“. Po končani proslavi je krajevna skupnost Vas-Fara pripravila ženam prijetno tovariško srečanje. Preko 70 tovarišic se je združilo v petju lepili partizanskih pesmi, ki so odmevale po šoli še v pozno popoldne.
Čestitke po radiu - Naši
pionirji so reko radia Delnice ob dnevu žena čestitali vsem ženam Kolpske doU le, najiskreneje pa seveda svojim mjmicam.	M.	V.
BUKOVEC PREDSEDNIK
Pred kratkim so mladinci in mladinke v delovni organizaciji SLOVENIJALES Ljubljana-obrat LIK Kočevje izvolili novo vodstvo mladinskega aktiva. Za predsednika je bil izvoljen Borut Bukovec, za sekretarja pa Ivan Oberstar. Na sestanku so ml^i razpravIjaH o programu dela aktiva, o izobraževanju mladih in o sodelovanju z drugimi mladinskimi aktivi v občinni.	v.	O.
»Pomiloščeni« lastniki avtov
Odborniki so menili, da za večino lastnikov avtomobilov avto ni luksus, ampak potreba, medtem ko je barvni televizor razkošje
Občinska skupščina Ribnica je že sprejela odlok o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Nadomestitev stanarine znaša laliko največ 60 odstotkov. Odlok natančno določa, kdo vse je do nje upravičen, vendar se bomo malo dalj zadržali le pri razlagi tistih določb, o katerih je bilo na seji največ razprav.
Do delne nadomestitve so upravičeni tisti, ki imajo na enega člana gospodinjstva do 28 dvadratnih me-
MALO VAJENCEV
Zasebni obrtniki na območju ribniške občine so imeli v minulem letu v uku le 5 vajencev, kar je glede na število obrtnikov odločno premalo. Ko so ugotavljali vzroke za t^o stanje, je prišlo na dan, da med mladino, ki konča osemletko, ni zanimanja za vključevanje v uk.
Ce v prihodnje ne bo dotoka mladine v vrste vajencev, je resna nevarnost, da se bo število zasebnih obrtnikov postopoma še zniževalo in da bodo posamezni manj donosni poklici sploh izumrli. Več za pridobitev vajencev pa bodo morali storiti tudi Mmi obrtniki. Tudi vodstva šol naj bi mladino podrobneje seznanjala z obrtništvom in jo spodbujala k učenju v posameznih poklicih.
-vd
REKLI SO:
FRANCE GRIVEC, PREDSEDNIK SKUPŠČINE TEMELJNE KULTURNE SKUPNOSTI: Ribniška občina spada med kulturno nerazvite, čeprav je to pokrajina, katere govor je osnova knjižnemu jeziku, pokrajina, ki je dala Gallusa, dr. Prijatelja, dr. Debeljaka, Škrabca, v širšem obsegu Trubarja, Levstika, Stritarja, Jurčiča, dajala prvo učenost Prešernu, pokrajina, kiji nekateri pravijo - „slovenska Ati-ka“ ...
IVAN PETRIC, sekretar 00 Z!C Sodražica: Ustanovili smo mladinski aktiv za Sodražico in še v obratu DONIT. Tudi v obratu KRIM je precej mladine in bi prav tako lahko ustanovili aktiv.
„ŽIVELE NASE MAMICE!"
Tako je bilo napisano na šolski tabli veliicopoljanske šole. Samo 9 učencev in eno učenko premore naša šola, pa je na proslavi ob dnevu žena nastopilo skupaj kar 11 učencev in učenk. Ah ta nova matematika! Mala učilnica je bila polna mamic in žena naše vasi. Marsikatero oko se je orosilo in tudi jaz sem bil ganjen ob tej prisrčni počastitvi. Naši šolarji imajo dve mamici: eno, „ta pravo“ doma, in drugo, skupno „šolsko mamico", tovarišico učiteljico. Ta ima vse rada in vsi imajo radi njo; za vse se boji, vsem pomaga in z vsemi se veseh dobrih učnih uspehov.
V imenu vseh mamic in vseh prisotnih na lepi proslavi in v svojem imenu se tovarišici Kristi Kmet lepo zahvaljujem za prijetno in nepozabno popoldne.
V. P.
PREDLOG:
NIČ VEČ NEMŠKA VAS
Franc Popelar iz Ljubljane, borec NOB, je predlagal predsedstvu občinske skupščine Ribnica, naj posreduje za preimenovanje Nemške vasi pri Ribnici v Slovensko ali Ribniško vas. Seveda odločitev ne bo preprosta. Vaščani sami se bodo morah odločiti, če so pripravljeni začeti razpravo o preimenovanju vasi ali pa so zadovoljni s sedanjim imenom.
N. A.
■••••■•■■■■■•■■■■■••■••■■•■■■■a
POSEBNO
OBVESTILO
Občini KOČEVJE in RIBNICA posvečata lani in zlasti letos obveščanju vso pozornost. Vsak teden sta namenjeni dogodkom in življenju v obeh občinah po dve celi strani gradiva v našem domačem tedniku, ki pa ga dobijo v roke žal le naročniki našega lista.
Da bi povečali število občanov, ki so sproti seznanjeni z vsem, kar morajo vedeti kot samoupravljavci in prebivalci obeh občin, vabimo med naše naročnike vse tiste, ki domačega glasila SZDL še ne dobivajo na svoj naslov. Vsak, ki si bo naročil DOLENJSKI LIST z naročilnico, ki je tiskana na 27. strani današnje številke, bo prejemal naš tednik
do 30. junija 1973
BREZPLAČNO
Izpolnite, prosimo, tiskano naročilnico in nam jo čimprej pošljite!
DOBRO OBVEŠČANJE - POGOJ ZA SAMOUPRAVLJANJE!
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
I
trov stanovanjske površine, na dva člana do 42 kv. m, na 3 člane do 57 kv. m, na 4 člane do 66 kv.m, za
KONČNO STANOVANJA
Društvo upokojencev v Ribnici je imenovalo komisijo za pripravo in izpeljavo gradnje stanovanjskega bloka, ki jo vodi Jože Drčar. S predstavniki občinske skupščine Ribnica so se sporazumeli, da bi gradili pri gozdarskem domu. Že sedaj pa bodo tudi proučili, če bi gradili dva stanovanjska bloka z desetimi stanovanji skupaj z denarjem sklada za financiranje gradnje stanovanj za borce NOV. Ta odločitev upokojencev je dobrodošla, saj jim doslej ni uspelo zgraditi niti enega stanovanja.
IMELI BODO SVOJO TOZD
Obrat ŽICNICA v Ribnici ima vse možnosti za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela, kar bo tudi postala. Ta TOZD ne bo pravna oseba, kar pa tudi ni nujno, ker bo imel kolektiv z ustanovitvijo TOZD vse pravice odločanja, ki jih dopuščajo ustavna dopolnila. S 1. januarjem letos se je podjetje ŽIČNICA Ljubljana združilo s podjetjem SLOVENIJALES. S tem so dane nove možnosti za razvoj tudi za ribniški obrat ŽICNICE. V obratu so zaposleni razmeroma mladi, zato razmišljajo o ustanovitvi mladinske organizacije, ki bi vzgajala mlade ljudi za bodoče samoupravljalce.
vsakega nadaljnjega člana pa še po 10 kv.m več. Za nefunkcionalna stara stanovanja se ti normativi še zmanjšajo. Nekateri so predlagali, naj bi na vsakega nadaljnjega člana (nad 4) gospodinjstva dodali še 15 kv.m (namesto 10), vendar predlog ni bil osvojen, kot tudi ne predlog, da bi bilo treba upoštevati starost in spol otrok itd. Razen tega so do nadomestitve stanarine upravičeni tisti, katerih stanovanje je ocenjeno izpod 100 točk. in izpolnjujejo posebne pogoje glede na letne dohodke in število družinskih članov.
Delna nadomestitev stanarine pa ne pripada, če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem, če uporablja kak član družine stanovanje v poslovne namene aU če je lastnik vseljivega stanovanja ah če je lastnik počitnišce hiše.
V osnutku je bil podan še predlog, naj bi ne dobil nadomestila tudi hstnik avtomobila (razen če je lastnik invalid). V razpravi so se izoblikovali predlogi, naj bi to veljalo le za lastnike avtov nad 1300 ali 1000 ccm ah pa naj bi veljalo le za luksuzne avtomobile itd. Končno so določilo o avtih za letos popolnoma spustili, ko je bilo odbornikom povedano, da bodo morah lastniki avtov plačati letos še poseben stabilizacij ^i davek. Do tega sklepa so prišli tudi zato, ker so menih, da je lahko nekdo lastnik avta, vrednega samo nekaj tisočakov, pa bi bil prikrajšan, drugi pa bi imel barvni televizor, ki je vreden precej več, pa bi bil te ugodnosti deležen. To pa ne bi bilo prav.
J. PRIMC
Kasno je, če zob že boli
Če zobje nimajo dela, propadajo
Lado Poljanec, dentist iz Sodražice, nam je na naša vprašanja o zobozdravstvu v Sodražici in o tem, kako bi morali občani ukrepati, da bi imeli čimbolj zdrave zobe, odgovoril:
„Slaba oziroma neprimerna prehrana je vzrok, da imajo ljudje slabo zobovje. Že prehrana dojenčkov in majhnih otrok ni v redu. Mamice jim vse prerade ponujajo le zdrob in podobno hrano, ki je ni treba gristi. Zobje nimajo dela in propadajo. Včasih imajo že 3 leta stari otroci pokvarjene zobe.
Odrasli prepogosto pridejo v ambulanto šele, ko jih zob že boli. Vsa-
kega pa bi manj bolelo in tudi mi bi bi imeh manj dela, če bi prihajah k zobozdravniku že prej, ko še ne bo-h. Ker ljudje tega ne vedo ali ker se zobozdravnika boje, prihajajo pozno ah celo prepozno.
Dela imamo dovolj. Mislim našo ekipo, v kateri sta še instrumentarka Marija Lavrič in zobotehnica Vera Lesar. Pozimi gaje še več, zdaj pa ga je več še zaradi ^enačenja delavskega in kmečkega zavarovanja. Zobe pride popravljat kar 30 do 40 odstotkov več kmetov kot prej.
Oprema naše tehnike ni zadovoljiva, saj je enaka, kot so jo imeh drugod pred 30 leti. Za izboljšavo bi morali dobiti pomoč.“
Lado Poljanec: ,JLjudje, tudi otroci, bi morali jesti več trde hrane, predvsem sadja, pa bi imeli bolj zdrave zobe.“ Na sliki: dentist Lado Poljanec in inštrumentarka Marija Lavrič pri delu. (Foto: J. Primc)	___ ___ ____
POTOŠKE IVERI
KOSARKA in ROKOMET r-Med mladino je veliko zanimanja za košarko in rokomet. Zato so ju v telovadnice osnovne šole uvedli popoldne kot svobodni aktivnosti. Rokomet vodi Ivana Taiiko, košarko pa Nada Arko. Delo je kar naporno, ker žele priti vsi na vrsto za igranje.
PTICJE krmilnice so postavili šolarji kar pred domačimi hišami in jih oskrbujejo s hrano. Najprej so jih nameravali postaviti pred šolo, vendar jih niso.
DAN ŽENA so proslavili posamezni kolektivi zelo različno. Kolektiv zdravstvene postaje je to opravil „Pri birtku“. Bilo je lepo, pravijo.
NOVI SMUČARJI - 40 šolarjev se je učilo smučanja v šoli v naravi, ki jo je vodil Prvin Lavrič. Na koncu je bilo tekmovanje za vse udeležen-cc
AVTOMATIČNI ZVONEC - Nove električne ure, ki same zvonijo za odmor in za začetek pouka, so pred kratkim obesili v novi šoh. Osrednja ura v pisarni ima poseben mehanizem, ki sproži zvonec. Prej je zvonil dežurni šolar.
UMRLI SO - V februarju sta umrla Franc Sega, upokojenec iz Se-gove vasi 31, star 76 let, in Jože Bar-tolj, delavec iz Travnika 82, star 21 let. V marcu je umria Antonija Sega, upokojenka iz Retij 13, stara 87 let.
q:
Bo Črnomelj ostal brez vode?
Za kuho, za umivanje in industrijo primanjkuje vode — Razvoj je veliko hitrejši, kot so računali načrtovalci porabe pred 8 leti
Vrsti nadlog, ki tarejo prebivalstvo manj lazvite črnomaljske občine, se vedno bolj pridružuje pomanjka-
g’e pitne vode. Čeprav ima v občini rnomelj samo 40 odst. prebivalstva vodovod, tudi ti ljudje ostajajo ob suhih pipah. Celo sredi Črnomlja so taki pojavi vse pogostejši, zlasti v više ležečih mestnih predelih.
Gre za to, da je razvoj prehitel načrtovalce vodovodne porabe, ki so pred osmimi leti računali, da bo na osebo dovolj 88 litrov vode na dan in 55 litrov na glavo živine. Samo Črnomelj z industrijo in mestnim prebivalcem pa potrebuje
Kaplja v morje
O slabih cestah in velikih jamah na njih spregovori kateri od odbornikov na vsaki občinski seji v Črnomlju. Ko je v skupščinski dvorani v začetku marca spet tekla beseda o cestnih težavah, je razpravljalcem odgovoril tovariš Jelenič, direktor Obrtnega komunalnega podjetja, ki ima na skrbi občinske ceste:
„ Vse ceste so potrebne temeljitih popravil in ne krpanja, kajti cestar z lopato ne opravi nič. Naše ceste so bile grajene pred leti, ko je šel po njih vsaka dva dni en avto, danes pa morajo prenesti 15 avtobusov na dan, poleg tega še množico osebnih in tovornih avtomobilov. Ker cestišče nima podlag za tako težak promet, hitro pokaže rebra. Drugič pa imamo le toliko denarja, da lahko v enem letu na en kilometer ceste posipamo 40 m3 gramoza. To je kot kaplja v morje... “
že zdaj 32 litrov vode v sekundi ali 300 litrov vode na dan na prebivalca.
Na prešibko vodovodno omrežje so lani priključili še vodovod za Gradac in Desinec, pozidana so bila nova naselja v mestu, kot Rdeči hrib, Cardak, Sadež in Loka, vse to seveda močno povečuje potrošnjo vode. Želje po gradnji vodovodov pa so še v mnogih predelih občine, razen tega vsa industrija povečuje zmogljivosti.
Da bi omilili vodovodno stisko, so zgradili na Griču novp vodno celico s 500 m3, ki bo spomladi letos predana uporabi, delali pa bosta tudi dve črpalki. Žalost je v tem, da bodo čtpaini agregati kmalu izrabljeni, razen tega ne bo mogoče dobavljati vode v primeru okvar, kajti črpališče obratuje brez rezerve. Začasna rešitev za boljšo oskrbno z vodo v mestu je po predlogu ljubljanskih strokovnjakov v tem, da bi v niže ležečem defu mesta postavili še eno črpalko, ki bi potiskala vodo navzgor proti Sadežu. Ta možnost pa je le izhod v skrajni sili, kajti načrt za gradnjo vodovodnega omrežja z zadostno zmogljivostjo čaka. Kdaj se ga bodo lotili? Tega si nihče ne upa izjaviti, kajti vse nujne
LEPI GOBELINI
Za svoj praznik so črnomaljske žene razstavle 62 gobelinov — ročnih del, cenjenih še iz časov naših babic. Ta dejavnost je zadnje čase spet zaživela. Veliko truda in časa je bilo vloženega v izdelavo različnih motivov v raznih tehnikah, ki smo jih videli. Ugajali sta predvsem skladnost barv in natančnost izdelave. Razstavo je odlično organizirala Konferenca za družbeno aktivnost žensk.
jek
in manj nujne potrebe ter želje zade vajo na nepremostljivo oviro: denar!
RIA BACER
Polne dvorane
Za dobra zdravstvena predavanja na podeželju ni nič manj zanimanja kot pred leti, medtem ko v večjih mestih že dalj časa organizatori predavanj ostajajo osramočeni ob praznih sedežih.
Dveh predavanj na Sinjem vrhu, predavanja v Bu" toraju, v Tribučah, na Talčjem vrhu, na Vinici, pa tudi v Črnomlju samem seje udeležilo toliko ljudi, daje povsod zmanjkalo sedišč.
Pokazalo se je, da se tudi na podeželju zelo zanimajo za bolezni srca in ožilja, ki veljajo sicer še za mestno značilnost. Dr. Ana Njuri, ki je o tem govorila v Tribučah, in primarij Franc Huebscher, predavatelj črnomaljskemu občinstvu, sta naletela na izredno zanimanje za svojo temo. Tudi na Talčjem vrhu, kjer so se odločili za predavanje o alkoholizmu — v gosteh je bil dr. Anton Kvasič — je bilo polno. Prav tako na Vinici, kjer je o prehrani in sladkorni bolezni govorila dr. Erna Primožič.
V letošnji zimski izobraževalni sezoni ima Rdeči križ v načrtu 22 zdravstvenih predavanj, ki se bodo zvrstila do konca marca. Predvidena so še v Kotu, Crmoš-njicah, na Strekljevcu, v Adleši-čih in Gribljah.
Zdravniki, ki prihajajo v odročne kraje pred neznano občinstvo, so običajno presenečeni. Tudi če komu slaba cesta skvari razpoloženje, se vrača zadovoljen. Za predavatelja ni večje utehe kot govoriti pred številnim občinstvom.
Prvič: sestanek z duhovniki -
Koordinacijski odbor za urejanje verskih vprašam pri občinski konferenci SZDL v Črnomlju je 14. marca sklical posvet, katerega se je udeleži-
X; • :
Za letošnji adlešički krajevni praznik občani lahko ugota\djajo napredek; organizirani prevozi omogočajo ljudem zaposlitev v Črnomlju in Semiču, gradnja nove ceste pa je vzbudila v ljudeh ^di upanje na boljše čase. Medtem ko se je območje Adlešič prej izpraznjevalo, so začele rasti nove hiše, precej pa jih tudi obnav-Ijajo. (Foto: R. Bačer)
ČRNOMALJSKI DROBIR
ZADNJI SNEG? V sredo in četrtek prejšnji teden je mrzlo vreme znova prineslo snep in nekaj bele odeje je še naslednji dan ležalo po poljih.
NA KUPE ROŽ - Za letošnji 8. marec so vrtnarji v Črnomlju prodali kakih 5.000 n^eljnov in okrog 500 lončnic, precej cvetja pa so Črnomaljci in Semičani za tovarišice nakupili tudi v Novem mestu in Lju-blajni. Nageljni pa so bili v Črnomlju najcenejši: veljali so le 4.50 din.
NOVE TABLE — Naselje Loka je pred dnevi dobilo nove hišne številke, ki jih je oskrbela krajevna skupnost. Lastniki hiš so morali odšteti ^ za tablico 45 din. Kdor tablice še ni dobil, lahko pride ponjo k tajniku krajevne skupnosti.
NAVAL ZA DOVOLJENJA -Ko je odnehala zmrzal, so začele^de-
ževati prošnje za izdajo gradbenih dovoljenj na pristojen urad pri občinski skupščini. Prejšnji četrtek je gradbeni referent sprejel čez 50 strank s tako zahtevo. Ker je dela za enega človeka preveč, izdaja gradbenih dovoljenj počasi poteka.
TRTJE OBREZANO - Na območju Stražnjega vrha, kjer ima tudi precej Crnomaljčanov svoje trtje, so prva spomladanska dela v vinogradih končaiu. Trtje je že obrezano, najbolj pridni so tudi že vezali in postavljali kole.
ZA ŠOFERJE IN MEHANIKE -Predavanje o novih cestnoprometnih predpisih ter o gorivih in mazivih je organiziralo Združenje šoferjev in avtomehanikov 17. marca v gasilskem domu v Črnomlju.
UMRLA JE Ana Vertar iz Petrove vasi, stara 79 let.
> s «C '	/
lo 10 duhovnikov z območja črnomaljske občine. Namen je bil rešiti nesporazume, ki se pojavljajo večkrat in bi lahko povzročili večje nevšečnosti. Predvsem gre za organizacijo pogrebov, pri katerih želijo domači civibii in verski obred.
SkleniU so sprejeti pogrebni ceremonial, da na pokopališčih ne bo več prihajalo do mučnih situacij, ki so jim bili že večkrat priča številni občani. Razen tega so iskali na sestanku rešitev še za več drugih vprašanj, pri katerih se prepleta dejavnost dveh, povsem različnih ideoloških smeri.
Sestanek je bil po oceni prisotnih koristen, več razpravljalcev pa je poudarjalo, da bi morali taka srečanja nadaljevati.
Še sestanki
V nedeljo, 25. marca, bo na območju črnomaljske občine še nekaj zborov volilcev, ki bodo hkrati kandidacijski zbori kmetov
V Semiču se bodo sestali občani (za vso krajevno skupnost) ob 9. uri v prosvetnem domu;, na Vinici bo zbor prav tako ob 9. uri v šoli, velja pa tudi za območje Preloke, Sinjega vrha. Stare Lipe in Bojancev. V ADLEŠiCiH bo zbor ob 9. uri v zadružnem domu, v DRAGATUSU ob 9. uri v zadružnem domu, V STAREM TRGU ob 11. uri v osnovni šoU, za GRIBLJE IN CERKVIŠCE bo sestanek ob 15. uri v gribeljskem gasilskem domu. Za kmete iz ČRNOMLJA ter kooperante s Stražnjega vrha, Talčjega vrha, iz Petrove vasi, Doblič, Tribuč, Butoraja in one iz okolice mesta bo zbor ob 9. uri v sejni sobi občinske skupščine.
STO HIŠ NA BOLJŠEM
V začetku marca so imeli otvoritev trofaznega toka v vasi Jelševnik. V sto hiš so napeljali močnejši tok. Pri tem so ljudje sami precej prispevali. Dah so drogove, izkopi 100 jarn in pomagali pri vseh delih. V vasi je veliko zadovoljstvo, kajti zdaj lahko uporabljajo stroje in poslušajo radio ter gledajo televizijo.
KANDIDAT IZBRAN
V 25 sindikalnih organizacijah na območju občine Črnomelj so bili zbori, na katerih so obravnavali predloge za možne kandidate na izpraznjeno mesto poslanca v republiškem gospodarskem zboru. Na vseh sestankih so podprli kandidaturo Antona Pezdirca, tehnologa iz metliškega obrata tovarne NOVOTEKS.
DRAGATUŠ: PRIZNANJA
Konec februarja so imeli v Draga-tušu občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa. V nabito polni dvorani kluba mladih so po poročilih izvolili novo vodstvo, v katerem je precej mlajših moči, poslušali pa so tudi predavanje medicinske sestre Marice Hudeljeve z Vinice. Prav tako so na občnem zboru podelili priznanja zaslužnim krvodajalcem. Štefka Špehar s Tanče gore je dobila najvišje priznanje za 15^crat oddano kri, 7 občanov pa je dobilo priznanja za 10-kratno oziroma za 5-krat-no udeležbo v krvodajalskih akcijah.
Pozdrav pomladi, ki se je letos začela 20. marca ob 19.13, kot piše v koledarjih. Mraza m slabega vremena smo naveličani, zato posebno otroci komaj čakajo otoplitve, da se začno igre na prostem. Malčki iz vrtca so imeli zadnje tedne malo dni, da bi se lahko takole igi^ii na trati (Foto: R. Bačer)
Naravnost in brez rokavic
»Konec ovinkarjenju pod borečevskim plaščem«, so rekli v Metliki in dali vso politično podporo predsedniku Zvonku HanzIJu
„Odstopam s položaja predsednika, če se odnosi v predsedstvu občinske organizacije Zveze borcev ne uredgo, ker je delo onemogočeno. Sklepov občinske konference ZK nisem mogel izpeljati v praksi, ker sem naletel na nasprotovanja v predsedstvu odbora-ZZB.“ Po tikem uvodu Zvonka Hanzlja, predsednika občinskega odbora ZZB NOV v Metliki, na razširjeni seji odbora 10. marca so skušali brez ovinkarjenja razgaliti nesoglaga v odboru ZZB, o katerih je spregovorila tudi občinska konferenca Zveze komunistov.
Ugotovili so, da sta predvsem Ma-nek Fux in Olga Jurajevčič v predsedstvu borčev^e organizacije tista, ki sta v besedah podpirala Titovo pismo, ravnala pa v nasprotju z njim. Glavni očitek, ki leti nanju je, da sta poskušala razbijati enotnost v občinskem političnem vrhu in nagajala pri izpeljavi akcij, za katere so se dogovorili.
V politični oceni glede Maneka Fuxa kot direktorja podjetja KOMET so bile enotne vse družbenopolitične organizacije in občinska skupščina, medtem ko je Jmajevči-
Sandi ima novo mamo
Vraničarjevi so vzeli zapuščenega otroka
v stari kmečki hiši, Curile 15, mi je odprla gospodinja z otrokom v naročju. Preden-sem jo zvabila ven na pogovor, je malemu nataknila kapo na glavo, mu oblekla debele hlače in se opravičevala:
„Moram hudo paziti nanj. Revček je. Za novo leto letos smo ga dobili, pa ni naš. Imel je g^e, podhranjen je bil in pljučnica se ga je držala. Komaj je živelo, revšče ...“
Dečko se je Marije Vraničar držal okrog vratu in nezaupljivo me je gledal, domala sovražno, ko sem ga hotela prijeti za ročico. Strašno usodo je imel, preden je prišel k dobrim ljudem. Večinoma sam, brez hrane, umazan ...	'
„Socialna služba nas je prosila, naj otroka vzamemo, ker nimamo svojih. Mož je v Nemčiji, pri hiši pa sta tašča in tast, oba priletna. Sandi je prinesel novo življenje k nam. Popravil se je, rad je in tudi spi mirno. Se govoriti je začel. Radi ga imamo.“
— Mar otrok nima staršev?
„Nezakonski je. Njegova mama je mlada in se najraje potepa tudi zunaj Metlike, vsaj tako so mi rekli, ko sem otroka dobila. Ni skrbela zanj, zato so ga vsega zanem^enega in bolehnega dali v bolnico.“
- Pa ve, potepinka, kje je njen otrok zdaj?
„Ve, a je še ni bilo blizu. Bojim se samo tega, da ga bo hotela vzeti, ko ga bomo mi vzredili in ko bo mali mi.slil, daje tu njegov pravi dom.‘*
R. B.
čeva hotela v občinskem odboru ZZB kakorkoli oprati njegovo ravnanje. Opravičilo za vse naj bi bik le ugotovitev: „Bil je zaslužen borec."
,3orčevska oiganizacga pa ne sme in ne more biti plašč, pod katerim bi se prale nevšečnosti, ki jih ima Manek Fux kot direktor v svojem podjetju," je bila ena važnih misli tega sestanka. Med sklepi pa je zapisano tudi, da ne bodo na nobenem občinskem forumu več resno jemali očitkov na račun posameznih vidnih Metličanov, ki jih Fux znova popeva, čeprav so že zadeve končane in so do njih zavzeta politična in pravna stališča.
Prav tako bodo ponovno sklicali skupščino mestne organizacije ZZB
NOV v Metliki, ker sumijo, da prvič ni bila v redu izpeljana in da tudi pri kadrovanju v občinski odbor ni bilo vse v redu.
R. BACER
144 DARIL ZA ŽENE
Metliške delovne organizacije so pokazale lepo razumevanje do zbirale akcije za obdaritev partizanskih mam - vdov in mater padlih borcev ob 8. marcu. V občinskem skladu se je v ta namen nabralo za čez 10.000 din, deloma v denarju, deloma v blagu. S tem so obdarili 144 tovarišic v metliški občini, ki so bile nad pozornostjo prav ganjene.
Pripombe so zaželene
Kaj graditi letos s pomočjo samoprispevka?
manj razvitim predelom, poznajo se stabilizacijski ukrepi, vrh vsega pa so še domači izvajalci del prešibki v zmogljivostih in prihaja do zastojev.
Zato bodo v prihodnjih dveh letih gradiU objekte, ki bi že morali priti na vrsto, razen teh pa še nadaljevali gradnjo vodovodov, cest in napeljavo trofaznega toka. Na prvo mesto v novem obdobju javnih del pa je končno le prišla gradnja mrliške veže v mestu in razširitev pokopališča, pri vrhu je zapisana ureditev šole v Podzemlju, ^^nja avtobusne postaje v Metlflci, ureditev mladinskega kluba itd.
Občani so dobili obračun o opravljenih delih in porabljenem denarju ter predlog za letošnje gradnje na posebnem lepaku. Svoja mnenja o tem ljudje lahko povedo na bližnjih zborih volilcev, na sestankih Socialistične zveze ali odbornikom krajevnih skupnosti.
Po poltretjem letu uresničevanja petletnega programa javnih del, za
KANDIDATI IZ OZLJA
Tečaji prve pomoči za šofgrske kandidate se v Metliki nadaljujejo. Trenutno imajo tečaj, ki ga organizira občinski odbor Rdečega križa, za 30 kandidatov iz sosednje hrvaške republike. Vsi slušatelji so Ozalj-čani.
SINDIKAT JE KONČAL
Te dni so bili končani občni zbori sindikalnih organizacij v vsej metliški občini. Člani so razpravljali zlasti o uresničevanju ustavnih dopolnil, o stanovanjski problematiki in delavski kontroli.
katerega ljudje in podjela plačujejo samopri^evek, gre za 18-milijonske investicije v razna komunalna dela. Veliko je bilo narejenega, marsikaj predvidenega pa tudi ne, kajti v zadnjih dveh letih so se na primer gradnje cest podražile za trikrat.
Zadnje čase je metliška občina tudi deležna manjše pomoči širše družbene skupnosti, ker ne spada k
Krompirja ni
Za spomladansko setev ima metliška zadruga dovolj gnojil, razen žlindre, ki jo dobijo navadno prepozno. V promet računajo spraviti okrog 500 ton umetnih gnojil. V splošno jezo pa ni dobiti semenskega krompirja, pa tudi ne traktorjev. Zd^ že 30 kmetov išče zvez, da bi prišli do traktopev, toda v zadrugi jih bodo v najboljšem primeru dobih 5. Zmanjkalo je tudi sadik jablan in drugega drevja ter sadik trt, ker so nabavljeno blago dobili le tisti, ki so pravočasno oddali naročila. Pri nakupu trt so imeli prednost kooperanti, ki so rigolali vinograde.
Se en lokal
Konec marca bo ljubljansko podjetje JUGOTEHNIKA odprlo v Metliki nov, sodoben lokal za prodajo elektrotehničnega blaga. V nekdanji Korenovi hiši na Mestnem trgu je komunalno podjetje v dveh mesecih opravilo temljita obnovitvena dela. Lokal bo imel med drugimi na zalogi veliko izbiro gramofon^ih plošč, zato računajo, da bodo vanj radi zahajali zlasti mladi ljudje.
SPREHOD PO METUKI
31. MARCA BO KONFERENCA - Mladina metliške občine bo na redni konferenci pregledala delo v preteklosti in se pogovorila o akcijah v bodoče. Prišlo bo tudi do kadrovskih sprememb. Predlagajo, naj bi bil predsednik občinske konference amater, pisarniško delo pa bi vodil poklicni sekretar.
PRED STARTOM KOŠARKARJEV — Aprila se začno tekmovanja v I. B slovenski košarkarski ligi, v kateri se za prvo mesto poteguje tudi ekipa košarkarjev BETI. Med ljubitelji tega športa je že zdaj veliko zanimanje za plasma domačih.
KULTURNA POMLAD? Gostovanja poklicnih gledališč so zadnje čase izredno obiskana. Zgodi se, da marsikdo ostane brez sedeža, če si pravočasno ne priskrbi vstopnice. To je prav razveseljivo, saj smo bili v
preteklosti priče poraznim obiskom kulturnih prireditev.
OBNOVA NAPREDUJE - Dela pri preurejanju stare šole gredo h kraju. Godbeniki se bodo te dni preselili v nove prostore, stranka, ki stanuje v prostorih, namenjenih mladinskemu klubu, pa se bo preselila v spodnje prostore stare šole. Takoj zatem bodo začeli urejati mladinski klub. Končno!
TUDI NA VASI SESTANKI -Vaški mladinski aktivi bodo imeU v kratkem redne letne konference. Vseh 19 vaških aktivov bo razpravljalo o novem načinu dela v mladinci organizaciji, ki naj bi privedlo do še boljših uspehov.
UMRLI SO: Alojzija Plut iz Dragomlje vasi, stara 72 let; Janez Slane iz Curil, star 47 let; Marija Kraševec iz Rosalnic, stara 82 let, in Dragica
il- (1199) - 22. marca 1973	Stran	uredila:	RM	BBCER
DOLENJSKI LIST
OBVEŠČANJE - NUJNOST
Zamisel, ki budi mladinske aktive v občini
Občinska konferenca Zveze mladine je članstvu v nedeljo predložila obračun svojega dela za minulo leto. Obsežno poročilo kaže na izredno plodno obdobje, kakršnega mladi že nekaj let niso zabeleži-U.
mm ^
Sekcija za družbeno aktivnost žensk v Brežicah je v soboto izvolila za novo predsednico Silvo Kljajićevo. Več o seji prihodnjič. (Foto: J. T.)
ŠEŠIR-obrat za 30 žensk
v novoustanovljenem obratu v Stari vasi na Bizeljskem bo tovarna klobukov „Šešir" iz ŠkoQe Loke čez dva meseca začela proizvodnjo otroških pokrival.
Obrat urejajo v poslopju nekdanje osnovne šole. Učence vozijo k pouku na Bizeljskem, ker jih je bilo tako malo, da niti nižjih razredov niso mogli več zadržati. Stavba je zelo slabo ohranjena. Računajo, da bodo preureditvena dela veljala okoli 600 tisoč dinarjev. Za opremo so namenili 400 tisočakov.
Občinska skupščina bo na eni naslednjih sej sklepala o tem, če le ne bi kazalo dodeliti poslopja tovarni Sešir brez odškodnine. Obenem z zgradbo naj bi občinska skupščina odstopila še nekaj pripadajočega zemljišča, vendar le pod pogojem, da bo proizvodnja stekla v določenem roku, ki je bil postavljen za 1. maj 1973. Ta se seveda ne bo mogla pričeti, če se bodo gradbena dela zavlekla.
V novem obratu tovarne „Sešir“ bo dobilo kruh 25 do 30 delavk. Pobudo in pripravljenost ško^eloške tovarne v brežiški občini pozdravya--jo. Tako bo vsaj enkrat popravljena in obenem izkoriščena opuščena šola, ki bi jo tako ali tako morali vsaj za silo vzdrževati. Na Bizeljskem so novega obrata veseli, zadovoljni pa bi bili tudi prebivalci Boj snega, kjer bi prav tako radi dobili v prazni ^li industrijski obrat, z njim vred pa še kako potrebna delovna mesta.
Posebno pozornost so posvetili povezovanju mladine v aktivih po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, medtem ko po šolah to teče brez večjega truda. Težave so nastale predvsem v gimnaziji in v poklicni šoli za blagovni promet ter v intematu šolskega centra, kjer pogrešajo dobrega mentor-
DELEŽ OBČANOV -SAMO TRETJINA
Predvideno je, da bi zakritje potreb na področju šolstva v prihodnjih petih letih potrebovali 1.785,000.000 S din. Predvidena sredstva samoprispevka, ki bi se zbrala v prihodnjih petih letih, bi znašala 1.100,000.000 S din. Od tega bi polovico porabili za osnovne šole, posebno šolo in vrtce, polovico pa za zdravstveni dom.
Za investicije v šolstvu in otroškem varstvu bi občani torej prispevali 550 milijonov, kar je približno trećina vsega, kar nameravamo na tem področju vložiti. Poleg teh sredstev pa bi prispevala svoj delež še temeljna izobraževalna skupnost, otroško varstvo, 140 milijonov S din je še na bančnem računu prvega samoprispevka, ostalo pa bi zbrali z bančnimi krediti in krediti, ki bi jih njgela občinska skupščina pri republiški izobraževalni skupnosti.
Z 1.785,000.000 S din bi zagotovili najnujnejše prostore za vzgojno-izobraževalnc delo.
ja. Potrebne bodo tudi nove organizacijske oblike, saj delo v preveliki organizaciji ne more prav steči.
Zanimiva novost minulega leta je tudi izdajanje Informacij za vodstva aktivov. Te so začele izhajati septembra in njihova vsebinska usmeritev še nima dokončne podobe. Informacije naj bi povezovale aktive in prikazovale njihovo delo, na drugi strani pa naj bi postale trdna vez z občinsko konferenco.
Komisija za obveščanje še ni kos svojemu delu, zato se njeni člarii sproti usposabljajo za zaupano jim nalogo. Vsekakor bodo morali sodelovati in spodbujati tudi obveščanje javnosti s problemi mladine, ki poteka sicer občasno v radijskih oddajah in časnikih, vendar ni dovolj načrtno. Zaradi tega so člani komisije sklenili spremljati delo lokalnih in drugih virov obveščanja, izpopolnjevati pa bodo morah tudi vsebino glasila občinske konference.
J. T.
LANI DESET POŽAROV
Najpogostejši vzroki požarov so še vedno nepazljivost, slabo očiščeni dimniki, slaba električna napeljava, premajhen nadzor nad otroško igro, pa tudi strela in celo nameren požig. V brežiški občini je lani gorelo desetkrat: devetkrat pri zasebnikih in enkrat v družbenem sektorju. Skupno škodo cenijo na 275 tisoč dinarjev. Razveseljivo je, da se je število požarov v primerjavi z letom 1971 zmanjšalo za pet. To pomeni, da so ljudje kljub vsemu bolj pazljivi.
Za varstvene ustanove, za šole in zdravstveni dom so volilci v brežiški občini v nedeljo oddali svoje glasove. Da jim ni žal prispevka za mladi rod in za zdravje vseh občanov, je prepričljivo dokas^ rezultat. Glasovalo je 95,7 odst. volilnih upravičencev in 72,4 odst. se jih je izreklo „ZA“. Na sliki so malčki v otroškem vrtcu v Artičah .(Foto: V. Šebrek)
NOVO V BREŽICAH
36 MLADINSKIH ODDAJ. Lokalna radijska postaja sproti poroča o delu in načrtih Zveze mladine v občini. Od lanskega januarja do marca letos je objavila 208 tovrstnih sestavkov, razen tega pa je imela še 36 posebnih mladinskih oddaj.
ENOTNE OBLEKE ZA GODBO. Glasbena šola je te dni predlagala staršem, naj bi prispevali za nakup enotnih oblek članom mladinske 'godbe. Ce bo dobila njihovo soglasje, potem bodo mladi iz pihalnega orkestra na javnih prireditvah nastopali uniformirani.
TRIKRAT RUŠENJE. Lani je urbanistična inšpekcija ugotovila, da raste na črno devet stanovanj de ih hiš, dve počitniški hišici, osem go-darskih poslopij in en prizidek, občinska skupščina izdala odločbe o ustavitvi del. Za eno sta-
Zar
novanjsko hišo in 2 gospodarski po-sk)pji so Lastniki dobiU naknadno privolitev z gradbenim dovoljenjem, tri začete gradnje pa so morali odstraniti.
VEC osebnih AVTOMOBILOV. V brežiški občini so lani registrirali 2450 osebnih avtomobilov.
640 tovornjdikov, 2387 mopedov in 530 drugih motornih vozil. Število mopedov je v primerjavi z letom 1971 poraslo za 133, osebnih avtov je bilo 32 več kot prejšnje leto, tovornjakov pa so našteli kar 82 več. Vseh vozil je zdaj v občini 6007 ali za 8,2 odst. več kot leto poprej.
Se so kraji brez mladinske organizacije. V zadnjih dveh letih se je v občini povečalo število mladinskih aktivov. K njihovi oživitvi ali ustanovitvi je pomagala akcija „Tisoč krajevnih dcupnosti-tisoč aktivov ZMS“, v katero se je vključila tudi občinska konferenca Zveze mladine v Brežicah. Ta se obrača za pomoč 'na družbene organizacije pri organizaciji aktivov, kjer mladine do danes ni uspelo organizirati. Sem sodijo Brezina, Dobova, Globoko, Pečice, Pišece, Velika Dolina in Velike Ma-lence.
MANJ OBRTNIH DELAVNIC: V brežiški občini je lani prenehalo obratovati 37 obrtnih delavnic. Skupščina je do konca leta prejela tudi 35 odjav za opravljanje avtopre-vozniške dejavnosti.
OLENJSKl LIST
SREČANJE S PISATELJI PONOVNO V JESENI
Učence osnovne šole v Cerkljah so pred nedavnim obiskali slovenski pisatelji Branka Jurca, Ivan Potrč in Jana Milčinski. S šolarji so se pogo-varjah o začetkihsvoje pisatelj^e poti, o tem, kako ustvarjajo, in drugih stvareh, ki zanimajo mladi rod. Dogovorili so se za ponoven obisk v jeseni. Tedaj bodo učencem brali odlomke iz svojih del.
M. J.
VESTNO NA PREDAVANJA
Tretjega marca je bil v brežiški občini končan dopolnilni pouk iz obrambne vzgoje za nerazporejeno prebivalstvo. Po krajevnih skupnostih ga je od 20. novembra lani obiskovalo 7.300 ljudi. Udeležba je bila izredno dobra in neopravičene odsotnosti skoraj ni bilo. Dopolnilni pouk je veljal občinsko blagajno nekaj manj kot 10 tisoč dinarjev.
OPOMINI ZAMUDNIKOM
Komite občinske konference ZK je poslal opomine tistim vodilnim dclavcem v brežiški občini, ki so zamudili rok za prijavo premoženja. Nadzor nad prijavami vodi davčna uprava.
f
Ovčje črede se v razmakih nekaj dni pomikajo skozi krško in brežiško ravnino proti hrvaški meji. Letos kmetje niso imeli toliko pritožb kot včasih, ko so jim ovce napravile škodo na ozimini. Pastiiji so bolj pazljivi. Deček na sliki je doma iz bližine Travnika in ima v čredi 200 ovac. Štiri mesece že potuje z ovcami, spotoma pa skrbi tudi za zarod. Jagnjeta, ki ne zmorejo naporne poti, z bratom izmenoma nosita na rokah. (Foto: Jožica Teppey)
SOLA IN VRTEC V VELIKO POMOČ STARŠEM
Če so otroci na varnem
se mati laže posveti delu ali celo študiju
Brestanica je kraj, kjer varstvo šolarjev in predšolskih otrok od tretjega leta dalje zaposlenim materam ne povzroča sivih las. Na voljo iipajo otroški vrtec in ta jih razbremenjuje velikih skrbi. Vrtec postaja že premajhen, zato bodo gradili novo varstveno ustanovo, ki bo lahko sprejela pod udobnejšo streho več varovancev.
Solo so zgradili pred leti. Kraj je z njo veliko pridobili, saj imajo od ta-kiat pouk le v eni izmeni. Po pouku so vpeljali varstvo. Otroci imajo letos tam tudi kosilo in do druge ure pod nadzorstvom učiteljev pišejo naloge.
Čeravno imajo v Brestanici za ženske le malo delovnih mest, te za zaposlitev niso v zadregi, odkar imajo na Senovem Lisco ^ v Krškem pa Labod in novi obrat Žita. Na srečo so tudi zveze ugodne.
VEČER OPERNIH ARIJ ZA ŠTIRISTOLETNICO
V Krškem je bila v ponedeljek že druga javna prireditev v počastitev 400-letnice hrvaško-slovenskega upora. Tokrat so povabili v goste tenorista Rajka Koritnika in sopranistko Zlato Ognjanovićevo, basista Ladka Korošca ter književnike Nado Kraigherjevo, Franceta' Kosmača in Karla GrabeljSca. Popoldne je bila prireditev za mladino, zvečer za odrasle. Kaže, da je puntarska obletnica obudila in popestrila kulturno življenje v občini in da se izpolnjuje želja po glasbenih in dramskih nastopih.
ŽELJE IZ PODBOČJA
Prebivalci. te vasi sprašujejo, kdaj bo prišlo na vrsto asfaltiranje republiške ceste na odseku Malo Mraševo — Cerklje. Dobrih šest kilometrov je dolg, vendar od Novega mesta do Brežic edini makadamski odsek. Prebivalci vasi na cerkljanski in podboški strani težko čakajo na spojitev asfaltnega traku, vendar pritrdilnega odgovora za sedaj še niso dobili. Potrebe so drugod še večje.
K POENOTENJU
Predstavniki kmetijskih organizacij v Posavju menijo, da bo treba na tem območju marsikaj poenotiti, ker jih zdaj razdvaja in ovira skupno načrtovanje in pot k morebitnim integracijam. Po njihovem mnenju bi kazalo pristopiti k eni banki in enemu zavodu za socialno in zdravstveno zavarovanje. Tudi izobraževanje in inšpekcijske službe zaslužijo enoten pristop in organizacijo.
NA RAKI SPET DOVOLJ MESA
Dobre tri tedne ni bilo mogoče v raški mesnici kupiti niti dekagrama mesa. Enostavno ga ni bilo. Ob praznovanju 8. marca so zbrali podpise in naslednji dan je odšla delegacija petih žensk k predsedniku občinske skupščine Jožetu Radeju in odločno zahtevala, da na Raki ponovno prodajajo meso. Obisk pri predsedniku ni bil zaman. Mesnica na Raki je spet bogato založena z mesom.
RAKA:
VLOM V TRGOVINO
V noči od sobote na nedeljo je neznani vlomilec vlomil v trgovino trgovskega podjetja „Preskrba" na Raki. Pustil je razmetane predale. Verjetno je iskal denar. Zaenkrat še ni ugotovljeno, kaj je odnesel. Za nepridipravom še poizvedujejo.
Mira Fabjančič se že deset let vozi v Kovinarsko. Starejša hčerka hodi v tretji razred osnovne šole, mlajša obiskuje malo šolo. Njuna mati tako kot mnogi drugi starši zelo pohvali prizadevnost šolskega kolektiva za popoldansko delo z učenci. Takrat privabijo nazaj v šolo številne učence - ljubitelje telovadbe, člane pevskih zborov, člane prometnega krožka in krožka za ročno delo, tekmovalce Vesele šole in druge interesne skupine.
Fabjančičeva z veseljem spremlja vse to delo kot mati, ki ji ne preostaja veliko prostega časa za otroke. Marsikatero uro po službi ^rabi za študij na vi^i komercialni šoli. Tega si pred leti, ko sta bili hčerki mlajši, še ni mogla privoščiti, zdaj pa je del vzgojnega bremena prevzela nase šola.
J. T.
9 skupnosti
Na območju krške občine so pred kratkim ustanovili devet vaških strojnih skupnosti. Sedem skupnosti, v katere se je združilo 184 kmečkih gospodarstev (Dolenja vas, Dobrava-Pristava-Pod-bočje, Veliki Podlog, Mrtvice, Drnovo, Gržeča vas in Veliki Ka-men-Koprivnica) se bo usmerilo v pridelavo žit, dve skupnosti (Dobrava — Pristava in Presla-dol), v katerih je 13 gospodarjev, pa sta se odločili za koruzo. Skupnosti vodijo pet do sedemčlanski odbori, ki so s posredovanjem enote za kooperacijo pri krškem Agrokombinatu že naročili devet kombajnov in nekatere druge stroje v ^upni vrednosti nad milijon novih dinarjev. Poleg tega vaŠ:e strojne skupnosti oziroma njihovi odbori ta čas sestavljajo pravilnike, ki bodo urejali medsebojne odnose članov. Enota za kooperacijo bo letos strojnim skupnostim nudila strokovno pomoč in servisne storitve, to je, preglede in popravila strojev.
Z nakupom kombajnov pa strojne skupnosti še ne bodo imele vse potrebne opreme. Drugo leto si jo bodo izpopolnile s sejalnicami in stroji za pripravo zemlje za setev, tako da bodo res sposobne za sodobno, donosno pridelovanje žit in koruze.
Ustanovitev devetih vaških strojnih skupnosti je pomemben korak k razvoju zasebnega kmetijstva v krški občini. Večji del zaslug za to je treba pripisati krškemu Apokombinatu, ki je s svojo politiko sodelovanja z zasebnim kmetijstvom' ter raznovrstnimi predavanji za podeželsko kmečko prebivalstvo pridobil zaupanje tistih kmetovalcev, ki si želijo napredka in kije mogoč le z enakopravnim sodelovanjem in medsebojno pomočjo družbenega in zasebnega sektorja.
Z. S.
MIRA FABJANCiC
OBNOVA SE ZAČENJA
V kr^i občini bodo letos nadaljevali obnovo vinogradov. V načrtu imajo okrog 60 ha novih nasadov vinske trte. Širiti nameravajo tudi nasade črnega ribeza in jagodičevja. Poskusi so pokazali, da oboje dobro uspeva.
KRŠKE NOVICE
„GUBCEV KOVANEC“ Na prošnjo zagrebškega „Hrvaškega numizmatičnega društva" je akademski kipar in medaljer Vladimir Stoviček iz Leskovca izdelal kovanec z glavo Matije Gubca na eni in motivom iz bitke na Krškem polju na drugi strani. Numizmatikom in ljubiteljem drobnih umetnin so na voljo bronasti, srebrni, posrebreni in pozlačeni kovanci.
OBSEŽNI NACRTI - Člani ribiške družine Brestanica - Krško nameravajo letos v Mačkovcih pri Brestanici zgraditi še četrti ribnik, razširiti tamkajšnji bife in povečati parkirni prostor, tako da bo ta priljubljena turistično-ribolovna točka spomladi oziroma poleti še privlačnejša.
TOKRAT O KULTURI! - Tako so sklenili na pobudo predsednika občinske konference SZDL Lojzeta Stiha kulturni delavci, ki so se zbrali, da bi odločali o vsebini naslednje-p zasedanja občinske konference, ki bo najbrž v sredini aprila. Prisotni so sprejeli zadolžitve, da pripravno gradivo, ki bo natančno pokazalo težave in uspehe ter nakazalo možnosti za hitrejši napredek na vseh področjih kulturn^a življenja.
VSE VEC PRIJAV - Pri občinski zvezi prijateljev mladine je doslej prijavilo sodelovanje v tekmovanju za plaketo Matije Gubca že več kot 70 pionirskih odredov iz vse Slovenije. Pred dnevi pa je Krško obiskal predstavnik društva ,J4aša djeca“ iz Zagreba in zagotovil, da se bodo v to pomembno akcijo ob 400-letnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora vključili tudi hrvaški pionirji.
NADVSE USPEŠNO! Tako lahko označimo nedavni nastop pionirjev iz osnovne šole Jurija Dalmatina na področnem prvenstvu v gimnastiki. Krški telovadci so zmag^ v ekipni uvrstitvi in si s tem pridobili pravico do nastopa v slovenskem finalu. Med posamezniki je močno zmagal Jani Štajner, ki je vse prisotne strokovnjake navdušil z res elegantno vajo.
KLUBSKO PRVENSTVO - Na Polomu v Gorjancih je na prvenstvu SK lO'ško v veleslalomu nastopilo 39 cicibanov, pionirjev, mladincev in članov. Po starostnih skupinah so pri ženskah zmagale R. Novak, M. Novak in B. Kuinik, pri moških pa so bili najboljši Škrabi, Čargo, Štajner Longo, Petan in Zibret.
:5 ^
^......................................................................... -ŠCjS.
iliilii
DRU2BENI DOGOVOR O PRORAČUNIH:
Sevničanom ne dela sivih las
Še vedno ni znano, koliko bo prispevala republiška izobraževalna skupnost za redno šolstvo — Možnosti, da pridejo »skoz« s 7-odstotnim povečanjem proračuna — Železniški prehodi in vrsta postavk pritiska!
j^obene nepokrite investicije, nobene izgube; če bi vsi v državi poslovali tako kot gospodarstvo naše občine, ne bi bilo treba stabilizacij-^ih ukrepov," je dejal v razpravi o izhodiščih za sestavo letošnjega ob-^ činskega proračuna načelnik oddelka za gospodarstvo Franc Lipovšek.
LOKA: 70 PLANINCEV
Z območja Loke, Račiče in Brega deluje v Planinskem društvu Radeče že okrog 70 članov. To so večinoma mladi ljudje. Štiije so prejeli že značke o prehojeni slovenski transverzali. Radeško društvo že drugo leto adaptira visokogorsko postojanko Prehodavce nad Krvavcem. Koča leži 2050 metrov visoko, zato je delo težavno. Društvo skrbi tudi za Gašperjevo kočo 504 metrov nad Zidanim mostom. Koča je dobro urejena, ima elektriko in vodovod. Imajo celo smučarsko vlečnico.
S. SKOČIR
DAVČNE OLAJŠAVE ZA JAGODIČEVJE, RIBEZ, HMELJ, LEŠNIKE...
Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji v novem odloku o davkih občanov sprejeli tudi davčne olajšave za vrsto kultur, ki potrebujejo precej časa, preden prično vračati vloženi denar. Tako velja oprostitev davka za ribezov nasad 4 leta, za jagode 3 leta, breskve in marelice 5 let, drugo sadno drevje 8 let, hmelj 5 let, ravno toliko za nove nasade vinogradov in lešnike.
PRIMOŽ: OSEMENJEVANJE IN PREDAVANJA
Na zboru občanov krajevne skupnosti Studenec in Primož so se kmetovalci zavzemali med drugim tudi za to, da bi morali za vasi Brezovo, Zavratec, Pre-volje, Osredek, Hubajnico, Primož, Češnjice, Rogačice, Im-polje in Orle ustanoviti osemenjevalno postajo, saj je tod dovolj živine.
Vseeno je treba skrbeti za omejevanje proračunske porabe. Še vedno prinaša boljše upe pametno povečevanje števila zaposlenih. Lani je znašalo povečanje kar 10 odst., za letos pa še vedno računajo s 7-odst. povečanjem. Kaj pa bo letos še posebno bremenilo občinsko skupnost?
V šolah število učencev ne narašča, veča pa se število oddelkov! Takšen protislovni položaj nastaja zaradi tega, ker je v vrsti podeželskih krajev sila malo učencev v oddelkih, vrsta takih oddelkov pa je tako slabo prometno povezanih, da ne morejo računati niti na prevoz s kombiji. To seveda veča izdatke za šolstvo. Železnica straši, da poslej ne bo več zaračunavala stroškov za prehode kalkulativno, temveč po dejanskih stroških, torej se bo to za Sevnico nelahko breme še povečalo. Še vedno ugotavljajo velik odliv denarja od ns^upov v druge občine. Kaj je temu vzrok? Slaba založenost sevniških trgovin, razlike v cenah ali neka čudna navada? Na kraju pa pomeni to manjši dohodek od prometnega davka. Stroški za socialno skrbstvo se bodo še povečali. Čeprav je zakon o pokojninskem zavarovanju kmetov že lep čas zunaj, občine še vedno ne vedo, koliko bodo morale primakniti. Pri davkih iz obrti bodo zaznamovali padec, saj je sevniška obrt še vedno sila revna. Zato bo treba, žal, spet krepko šči-
pati. Sila zaželena elektrifikacija podeželja, ceste in druga pomoč krajevnim skupnostim bo prav gotovo marsikje prDcrajšana.
Omenjeno 7 odst. povečanje računa na razne nove stabilizacijske davščine, siceršnji izračuni pa predvidevajo le 4,5-odst. povečanje. Tu torej ni bojazni, da bi padli pod udarce kazenskih sankcij, ki jih določa republiški samoupravni sporazum, če bi kdo prekoračil 9-odst. mejo povečanja. Tudi lansko povečanje je bilo dokaj skromno v primerjavi z marsikatero drugo občino - le 15,1-odstotno.
A. ŽELEZNIK
DAVEK OD HIS-PO SEDANJI VREDNOSTI!
Precej burne razprave ob odloku o davkih je povzročila predvidena obdavčitev zasebnih stanovanjskih hiš. Nekateri se namreč celo bojijo, da bi takšna obdavčitev toliko udarila lastnike hiš, da se jim jih ne bi več splačalo imeti. Zgradbe teijajo namreč tudi vzdrževalna dela, da o naložbi in stroških, ki so bili z gradnjo, ne govorimo. Zaradi tega so odlok dopolnili tako, da se davek računa na sedanjo vrednost stavb, ne pa na predvideno povečano vrednost.
Avtobusi za delavce
Start že konec marca — Prevoz tudi za druge občane — Vključijo naj se tudi KS
BO TUDI MIRNA PROPADLA?
Na občnem zboru turističnega društva v Sevnici je prof. Šoštarič iz Maribora opozorili na to, da obvarujmo pred onesnaženjem vsaj rečne pritoke in potoke. Zavod za ribištvo v Ljubljani je pred dnevi naprtil mirenski tovarni za predelavo krompirja za 26 tisočakov odškodnine za škodo, ki jo je povzročila ribičem z izlivi mazuta v reko minulo leto. Sevniški ribiči pa še nadalje nemočno opozarjajo na ostalo nesnago, ki se neovirano odteka iz te tovarne. Vse ribiške družine ob Savi pa so pred kratkim iztožile od zasavskih premogovnikov za škodo zaradi onesnaženja samo za leto 1970 480 tisočakov.
A. Ž.
Marsikateri kraj v sevniški občini je povezan že z drugimi kraji bolje kot z občinskim središčem. Kako se vozi na delo večina delavcev iz sUa razseljenih krajev? Prizadevanja občinskega sindikalnega sveta, da slednjič spravi z dnevnega reda pereča vprašanja prevozov so tik pred rešitvijo.
Anketa v sevniških tovarnah lanskega decembra je pokazala, da iz Studenca potrebuje prevoz v Sevnico 38 delavcev, iz Jablanice nad Šoštanjem 83, Pokleka 78, Pijavškega 46, Podvrha 95, Vrhovega 43. Avtobusni podjetji GJoijanci in Izletnik sta poslaU ponudbi, predstavnika obeh organizacij sta pripravljenost za te proge izrazila tudi na posvetovanju direktorjev, predsednikov delavcih svetov in sindikalnih organizacij 14. marca v Sevnici. Avtobusni podjetji sta pripravljeni voziti, čeprav nista računali na nikakršen dobiček. Vzdrževanje teh prog bo veljalo 50 tisočakov na mesec, to pa bo krilo gospodarstvo ^upaj z delavci. Od Planine do Sevnice bo stekla redna avtobusna proga.
Vsak začetek je težak. Avtobusna podjetja so pripravljena po nekaj mesecih, če se bodo proge izkazale za donosne, dohodek odračunati od zahtevanega prispevka. Za vse bi bilo seveda najbolje, če bi bili avtobusi kar najbolje izkoriščeni. Delavce morajo voziti na delo in z dela, vmes pa ostaja prost čas. V tem času bi lahko krajevne skupnosti uredile posebne proge za občane, ki sicer nim^o svojih vozil, da bi lahko prišli do občinskega središča. Zaenkrat so največja ovira ceste, predvsem mostovi, ki niso usposobljeni za avtobusni promet. Pristojne služ-
be si prizadevajo, da bi to vprašanje čimprej rešili. Nove proge ne bodo pozdravili le delavci, temveč tudi kmetje, posebno pa ostareli ljudje, ki dostikrat ne morejo niti po zdravniško pomoč. Akcijo še nadalje vodi občinCi sindikalni-svet.
A. Ž.
Mi
SEVNIŠKI PABERKI
RAZBOR: ZNAK SE JE IZGUBIL? Šolski avtobus spet vozi do rudskega mostu, vsaj nekaj pešačenja je prihranjenega šolarjem. Znak o prepovedi prometa na tej regionalni cesti oziroma vožnji na lastno odgovornost, ki ga je postavilo cestno podjetje, ni več na mestu. Šoferji avtobusa zato vozijo dalje, cesta je tako v dobrem stanju.
.TRŽIŠČE: ČIGAVA JE CESTA? Občani se že dolgo jezijo in sprašujejo, čigava je cesta, ki vodi od železniške postaje do ceste Trži-šče-Krmelj. Je namreč v izredno slabem stanju, zato bi bilo nujno, dajo oskrbuje občinska cestna služba. ObčinCe ceste so namreč zadnje čase dosti bolje oskrbovane kot tiste, ki jih vzdržuje sevniško delovodstvo novomeškega Cestnega podjetja.
TRSČINA-KRSINJI VRH .
» „VODENA“ ELEKTRIKA - Elek-^ trična napetost v vaseh, ki so bolj oddaljene od transformatorjev, je tako slaba, da se občani že močno jezijo na tiste, ki so poklicani za vzdrževanje in oskrbovanje električnega omrežja. Kdaj lahko upajo na
iii
boljši tok?
BOŠTANJ: ZBRALI VEČ KOT POTREBOVALI - Kako tesno so gasilci povezani z občani in kako le-ti razumejo njihove težave, kaže najzgovorneje primer PGD Boštanj z zadnjega občnega zbora: v nabiralni akciji za gasilski kombi so nabrah za okrog 2.400 dinarjev več, kot so potrebovali za avto! Seveda ne manjka potreb, da ne bi tudi tega denarja lahko koristno uporabili za izpopol-njevanj^e ostalega inventarja.
TRŽIŠČE - MALKOVEC: 42 DARIL ŽENAM - Letošnji 8. marec so krajevne organizacije ZB, SZDL ter Rdečega križa dostojno proslavile. Na Malkovcu so razdelili 42 skromnih daril za vse tiste žene, ki so izpolnile 76 let, in vse tiste, ki imajo po 6 in več otrok. V Tržišču na proslavi je bila dvorana nabito polna. Zelo slovesno je bilo tudi na Malkovcu. Govor je pripravila Martina Umek, sledila je enodejanka, recitacija in več pevskih točk. Pripravili so tudi pogostitev žena. Zabava je trajala pozno v noč. Žene si želijo takih srečanj vsekakor tudi v drugih krajih.
Ž-
^ I %
g®: V S¥S V
Tile še služiju namenu? V svetu za varnost v cestnem prometu pri občinski skupščini opozaija-jo, da je cestna signalizacija na republiških cestah v občini kritična. Slike: 1. rebus za Rako v Dol. Raduljah, 2. podobno garjav kažipot na isti cesti, 3. nekoč je bila dopolnilna tabla, 4. Sevnica na „zatič“ v Šmaiju, 5. uganka za tistega, ki hoče v Zagreb na cesti 2. reda pri Šoštanju. Doklej tako?
Mirenska tovarna za predelavo krompirja je doslej predelala že 3.500 ton krompiija. Od tega ga je dobila doma le okrog 40 odst., vse ostalo mora dovažati iz Vojvodine. Več kot 30-tonski tovornjaki -minulo sredo so prevažali 700 km iz Ivanjice v Srbiji - predstavljajo tudi veliko težavo za razkladanje, naprava je grajena namreč za največ 10-tonska vozila, na kakršna so računali, (Foto: Železnik)
OBČINSKI PRORAČUN V TREBNJEM:
Čemu republika zateguje uzdo?
Bo treba proračun oklestiti za milijon dinarjev? Program razvoja občine in proračun že upoštevata stabilizacijska prizadeavnja
Je res vedno udarjen tisti, ki gospodarno troši, se sprašujejo v Trebnjem sestavljalci letošnjega občinskega proračuna. Ko so ob tem mučnem delu že upoštevali tako zvezno resolucijo o ekonomski politiki in republidca stališča, so prišla kot strela z jasnega določila samoupravnega sporazuma, ki naj bi v republiki omejila proračunsko porabo. In to v trenutku, ko so izhodišča za občinski proračun ugodno ocenili odborniki občinske skupščine, gradivo so obravnavali že tudi zbori volivcev.
Uzde proračunom, ki jih s temi samoupravnimi sporazumi nalaga občinam slovenski izvršni svet, postavljajo mejo povečanju na 9. odst. glede na lansko porabo, ne pa na tisto, kar so občine zbrale. Vse občine v republiki niso v enakem položaju. Trebijska spada med manj razvite, zanjo je značilen živahen razvoj, predvsem velik porast zaposlenosti. Le-ta naj bi znašal v tem letu kar 8,7 odst., medtem ko je vrepu-
„VETO" ZA POGODBE
Tudi obljubam mora biti enkrat kraj. Zdra^tveni dom Novo mesto je predstavnikom trebanjske občinske skupščine celo na dneve obljubljal, kdaj bodo zasedli nezasedeno delovno mesto prepotrebnega zobozdravnika na Mirni, a se iz tega ni nič izcimilo. Z občasnimi gostovanji zobozdravnice niso zadovoljni. To je na sestanku predstavnikov delovnih oi^anizacij, občinske skupščine in skupnosti za zdravstveno zavarovanje Novo mesto izbilo sodu dno, tako da so se predstavniki delovnih organizacij dogovorili, da podpišejo samoupravne dogovore, ki določajo financiranje te skupnosti do 20. marca. Teh dokumentov pa ne bodo poslali v Novo mesto, temveč jih bodo deponirali na občinski skupščini vse dotlej, dokler novomeški zdravstveni dom ne preide od besed k dejanjem glede zobne ambulante na Mirni. Določila samoupravnega sporazuma so podprli, vendar so jih razmere prisilili na takšen oster ukrep.
NACRTI KS MOKRONOG
Svet krajevne skupnosti Mokronog si je zadel za letos številne naloge. Urediti želijo parkirni prostor v kraju, avtobusno postajo, tržnico in javno razsvetljavo. Letos bo tudi zgrajen vodovod za 7 vasi v okolici Lakenc, zgradili naj bi veterinarsko ambulanto, zavzemajo se za to, da bi v kraju zgradili nekaj družbenih stanovanj in kopališče. Začeti bi bilo treba adaptacijo šole, izdelati je treba načrte za kanalizacijo, tako da bi se že letos pričela tudi dela. Obrnili so se na vse družbenopolitične o^anizacije v kraju, da jim predložijo svoje delovne programe. Doslej so to storili le borci in turistično društvo.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZAŠLO DELA
Te dni je sprejel koordinacijski odbor za splošnoljudski odpor pri občinski konferenci SZDL 14 točk obsegajoč delovni program do konca leta. Do konca tega meseca mora odbor oceniti delovanje in aktivnost vseh organizacij in društev v občini v splošnoljudskem odporu in vključiti v to delo še več občanov. Razprave z društvi morajo opraviti krajevne konference SZDL, sklepe pa bo spremljal izvršni odbor. Do aprila bodo ocenili delo odborov za SLO v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Posebno pozornost bodo posvetili izvajanju programov, notranji delitvi zadolžitev in oblikam strokovne pomoči.
bliki mnogo niqi. Družbeni proizvod naj bi se letos v občini povečal za 30 do 32 odst., lani je porastel celo za 45 odst. Vendar pa so proračunsko porabo že lani povečah le za razumno mejo, tako da je bila večja le za 20 odst.
V Trbovljah je bilo posvetovanje skupnosti slovenskih občin. Predstavniki občin so grajah takšno omejevanje proračunov. V Trebnjem so svoje pripombe že strnili in poslali republiškim organom. Proračunska izhodišča trebanjske občine namreč predvidevajo za 12 odst. porasta dohodkov, vse to pa v skladu s pogojem, da osebni dohodki naraščajo počasneje kot družbeni proizvod. Tudi predstavniki občin v Trbovljah so se zavzemali za omejitev na 12 odst.
Kaj pa bi pomenila predlagana
omejitev na 9 odst. na lansko porabo? Po prvih izračunih bi morali v Trebnjem proračun okrniti za nad milijon dinarjev! Občinska skupščina pa je pred vrsto nalog. Letos bi radi omogočili olajšave za tiste kmete, ki šolajo otroke na kmetijskih šolah. Ekonomske olajšave naj bi priznali tudi polkmetom, ki bi želeli vlagati v kmetijstvo. Vrsta novih načinov obdavčitev predvideva celo nižji dohodek. Ob tem proračunska izhodišča podpirajo že tako utečeni porast pomoči krajevnim skupnostim, letos naj bi bila večja za 66 odst. Program nabave sodobnejše strojne in druge opreme za občin^o upravo se kot že lani tudi letos črta in omejuje na najnujnejše. Povečuje se štipendijski sklad (letos bo na razpolago okrog 15 štipendij).
A. ŽELEZNIK
„Krivaja* iz Zavidovičev je bila najugodnejši ponudnik za 3.200 površinskih metrov veliko novo skladišče krompiija za Kolinsko. Sedanja skladišča bodo uporabili za proizvodnjo „čipsa^*. Sorazmerno majhna vlaganja lahko hitro podvojijo proizvodnjo. Bodo dolenjski kmetje letos posejali dovolj kromiHija? Tovarna jim obeta soliden zaslužek. (Foto; Železnik)
IZ KRAJA v KRAJ
TREBNJE: SEMINAR ZA MLADE KOMUNISTE IN VODJE MLADINSKIH AKTIVOV - Najkasneje do 15. aprila bodo priredili enotedenski seminar. Predtem bo še poseben sestanek z aktivom mladih komunistov. Za enoletno politično šolo za Dolenjsko v Dolenjskih Toplicah bodo iz trebanjske občine poslali 3 slušatelje.
NUJNE SPREMEMBE V KOMISIJI ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA - Zaradi bolezni predsednika komisije je delo zastalo. Komite občinske konference ZK je zato zadolžil komisijo za volitve in imenovanja pri občinski skimščini in kadrovsko komisijo pri občinski konferenci SZDL, da najdejo nadomestilo. Imenovati mordjo tudi namestnike članov komisije.
SELA-ŠUMBERK, DOBRNIČ, TREBEUjIO:	AKTIVI MLADIH
ZADRUŽNIKOV - Občinska konferenca ZMS je v sodelovanju s kmetijsko zadrugo ustanovila že 3 aktive mladih zadružnikov. Imajo tudi že delovne načrte. Sprva si bodo ogledali nekaj kmetijskih filmov in vzornih posestev ter kmetijski sejem v Kranju. Sklad za kmetijstvo pri občinski skupščini jim bo priskočil na pomoč z denarjem.
MIRNA: REGULACIJA PO KOSIH - Za del regulacije Mirneje zagotovljen denar in bi morala biti končana do oktobra. Tako je bilo členjeno na sestanku predstavnikov občinske skupščine, Dolenjske vodne skupnosti in krajevne skupnosti. Konec marca naj bi spet postavili mostiček pri brivcu. Zal pa ni de-naija za preostali del struge, kjer naj bi nekoč stale čistilne naprave. Sama regulacija pod mostom je poglavje zase. To ozko grlo bo Mirenčane še lep čas oviralo. Če že ne bo rešitve za promet, bo vsaj za vodo, tako da bodo 3, obok usposobili za pretok vode. To ne bo poceni. Kdo pa bo poslej skrbel za potrebna pogosta čiščenja? Kdo bo plačal stroške za poglobitev vodovodne cevi pod mostom? To bo veljalo 3,5 milijona starih dinaijev.
ŠENTRUPERT: ASFALT TUDI DO POKOPALIŠČA - Na željo občanov se je krajevna skupnost odločila, da izvede nabiralno akcijo. Vsaka hiša, ki ima |rob, naj bi prispevala 50 dinarjev. Večina občanov je akcijo podprla, ob strani pa je spet ostalo nekaj posameznikov, ki imajo vedno navado kritizirati, pa ničesar prispevati.
St. 12 (1199) - 22. marca 1973
Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK
DOLENJSKI UST
17
i 1 i i f
y M lili
mni%\
tedens^le
E
Četrtek, 22. marca - Lea Petek, 23. marca - Viktorijan Sobota, 24. marca - Dionizij Nedelja, 25. marca - Marija Ponedeljek, 26. marca — Maksima Torek, 27. marca - Rupert Sreda, 28. marca — Milada Četrtek, 29. marca - Bertold
BREŽICE: 23. in 24. 3. ame-riško-italijanski barvni film „Mrtvega ljubi - živega ubij“. 25. in 26. 3. ameriško-špan^i barvni film „Imenujejo me Aleluja**. 27. in 28. 3. angleški barvni film „Vse za karie-ro“.
BRESTANICA: 24. in 25. 3. ameriški barvni film „Izgubljena ko-manda“.
ČRNOMELJ: 23. 3. italijanski barvni film „Garingo“. 25. 3. ameriški barvni film „Joe .. .tudi to je Amerika**. 28. 3. italijanski barvni film ,JCralj mitraljez**.
KOSTANJEVICA: 24. 3. ameriški film „Sto težav Staneia in Olia**.
SLUŽBO DOBI
IŠCEMO DELAVCE za naslednja prosta delovna mesta: vodjo pisarne s srednjo ali dveletno administrativno šolo; tehničnega risarja s srednjo izobrazbo ali z ne-posrednjo izobrazbo; KV avtomehanika. Uprava javne varnosti, Novo mesto. Jerebova 1.
PRIDNEMU DEKLETU od 15 do 40 let starosti nudimo hrano, stanovanje in lepo plačo za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. V popoldanskem času preskrbimo službo v državnem podjetju. Nudimo možnost obiska večerne šole ali raznih tečajev. Tončka Kravos, Padlih borcev 33, Ljubljana.
ISCEMO STAREJSO žensko za varstvo otrok. Soba in hrana zagotovljena. Drugo po dogovoru. Martin Modic, Trdinova 39, Novo mesto.
IŠCEM v STALNO zaposlitev frizersko pomočnico ženske stroke. Milka Pavlič, Novo mesto. Partizanska 3.
BOROVO, prodajalna Novo mesto, sprejmein takoj dva kvalificirana delavca trgovske stroke za mesto prodajalca oziroma prodajalke. Kandidati naj se osebno zglasijo v prodajalni Borovo, Novo mesto. Plača po pravilniku podjetja.
DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ali priučenega poštenega delavca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Jože Lovrenčič, dimnikarstvo, 65271 Vipava 292.
SLUŽBO ISCE
VZAMEM v varstvo otroka. Naslov v upravi lista (702/73).
STANOVANJA
PRODAM trosobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (682/73).
ODDAM SOBO. Prednost imajo dijaki. Lamutova 18, Novo mesto.
SAMSKI FANT išče manjšo opremljeno sobo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (717/73).
ODDAMO opremljeno sobo s posebnim vhodom, centralno ogrevano in s souporabo kopalnice urejenemu moŠcemu. Volčičeva 66, Novo mesto.
ODDAM sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista (734/73).
Motorna vozila
PRODAM DKW 1000 ccm. Ogled vsako popoldne. Jernej Grandovec, Mala Bučna vas 19.
PRODAM FIAT 1100 D, letnik 1962, tudi po delih. Motor generalno popravljen Cegelnica 54, Novo mesto.
PRODAM PRINCA 1000, letnik 1970, prevo:.,wnih 30.000 km, z uničenim prednjim koncem karoserije. Alojz Jaklič, Gabrje 132.
PRODAM MOPED Tomos na tri predstave in trodiatonično harmoniko. Anton Berus, Vrhovče-va 1, Novo mesto.
PRODAM AVTO fiat zastava. Ogled popoldne. Janko Obradovič, Kristanova 24, Novo mesto.
UGODNO PRODAM karambolirano zastavo 750, letnik 1968. Naslov
25. 3. ameriški barvni film „Bando-lezo“.
KRSKO: 24. in 25. 3. francoski barvni film „Borsalino**. 28. 3. francoski barvni film „Cas volkov".
MOKRONOG: 28. in 29. 3. ameriški barvni film „Knez bojevnik**.
METLIKA: Od 23. do 25. 3. ameriški barvni film „Incident pri Phantom Hillu**. Od 22. do 25. 3. ameriški film „Bistre glave**. 28. in 29. 3. ameriški barvni film „Postelja**.
MIRNA: 24. in 25. 3. „Nihče ne more pobegniti**.
NOVO MESTO: Od 23. - 25. 3. ameriški barvni fihn „Priijatelj satana**. Od 25. do 28. 3. francoski barvni film „Pik as**.
-POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 23. do 27. 3. ameriški barvni fihn „Camango**.
RIBNICA: 24. in 25. 3. francoski barvni film „Lepotica dneva**.
SEVNICA: 24. in 25. 3. ameriški film „Bili Kid**. 28. 3. angleški film „Zasebno življenje Sherlocka Hol-mesa“.
ŠENTJERNEJ: 24. in 25. „Izobčenec prerije**.
TREBNJE: 24. in 25. 3. ameriški barvni kavbojski fihn „Veliki človek**.
Makse, Vrhpeč, Mirna peč;
PRODAM otroški športni voziček. Mehle, Sokolska 2, Novo mesto. Ogled od 15. do 16. ure.
PRODAM enofazni motor, cirkular, sadni mlin, oljno peč, magnetofon ter 1000 kg sena. Ivan Bas, Šentjanž.
PRODAM čebelnjak, 9 panjev na devet satnic, eno družino čebel in točilnik, vse v dobrem stanju. Ogled vsako nedeljo. Jože Hudoklin, Loka 18, Šentjernej.
PRODAM 30 GRAMSKI STROJ za izdelavo plastičnih predmetov. Naslov v upravi lista (700/73).
POCENI PRODAM hladilnik Himo. Branko Vukmanovič, Nad mlini 43, Novo mesto.
UGODNO PRODAM pomivalno mizo in peč na olje EMO 5. Mišič, Gregorčičeva 9, Brežice.
v upravi lista (696/73).
PRODAM zastavo 750, letnik 1968. Alojz Hrastar, V brezov log 18, Novo mesto.
PRODAM FIAT 600 D, letnik 1961. Cena 4.500 din. Naslov v upravi lista (703/73).
PR()DAM dobro ohranjeno zastavo 750. Naslov v upravi lista (708/73).
PRODAM osebni avto taunus 12 M, letnik 1966, dobro ohranjen. Cesta herojev 33 a. Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1966 in skoraj nov televizijski sprejemnik. Naslov v upravi Usta (711/73).
PRODAM pony expres Puch. Franc Bevc, Kronovo 3, Šmarješke Toplice.
PRODAM FIAT 750, letnik 1969. Vili Udovič, Cegelnica, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1964 prodam. Ivan Vrhovec, CBE 73, 68330 Metlika.
PRODAM PRINCA 1000 L, letnik 1967. Birčna vas 20, Novo mesto.
ZASTAVO 750/68, registrirano do marca 1974 prodam. Ogled v soboto popoldne Lampret, Nad mlini 23, Novo mesto.
PRODAM moped tomos avtomatik na tri predstave, malo rabljen, primeren za motokros. Maijan Gregorič, Stranska vas 42, Novo mesto.
PRODAM novejši biljard na 6 lukenj. Cjostilna Brišar, Grahovo ob Bači, Primorska.
PRODAM
PRODAM dobro ohranjen otroški voziček za dvojčka. Naslov v upravi lista (707/73).
PRODAM mlinski valjček, dvojni komplet, po zelo nizki ceni. Stane Rozman, Duplje 86.
PRODAM kosilnico Alpina z žetveno napravo. Franc Murgelj, Vrhovo 15, Mirna peč.
PRODAM skoraj nov električni šte-dibiik Gorenje. Jožica Mirtek, Žabja vas 39, Novo mesto.
PRODAM sobno pohištvo. Slavica Bojič, Jerebova 16, Novo mesto.
PRODAM motorno kosilnico znamke Olimpia, cirkular in brusilko. Jože Avžin, Ragovo 6, Novo mesto.
PRODAM dva zastekljena okna. Kristanova 25, Novo mesto.
PRODAM invalidski voziček in rabljen ženski šivalni stroj. Marija Celdini, Žužemberk 35.
PRODAM rabljeno, xelo dobro ohranjeno motorno žago Jonsereds, mod. 751. Oglasite se lahko vsak dan od 15. ure dalje na naslov: Milan Matko, Studenec 63, 68293 Studenec pri Sevnici.
PRODAM kombinirano omaro. Bru-mat, Nad mlini 19, Novo mesto.
PRODAM slamo za kritje strehe (škupo). Naslov v upravi lista (660/73).
PRODAM enoosno prikolico za osebni avto s priključkom, nosilnost 600 kg. Naslov v upravi lista (668/73).
PRODAM 8 metrov dolgo železniško tračnico. Naslov v upravi lista.
PRODAM klavirsko harmoniko Hohner Verdi II. V. Alojz Jaklič, Gabrje 132.
PRODAM železno tračno žago. staro eno leto. Cena ugodna. Jože Kmetič, Dol. Boštanj 50, Boštanj pri Sevnici.
UGODNO PRODAM kovinsko stružnico, stružne dolžine 120 cm, možno rezanje navojev. Naslov v upravi lista (686/73).
PRODAM kosilnico Alpina. Franc
PRODAM vinograd v Vinjem vrhu pri Beli cerkvi. Lepa lega, dovoz možen s traktorjem. Naslov v upravi lista (723/73).
ENOSTANOVANJSKO vseljivo hišo z garažo ob Krki-Straža prodam. Dam tudi za ček-posojilo. Naslov v upravi lista (727 /73).
PRODAM enonadstropno hišo 18 x 12 m na prometnem kraju -Krška vas ob Krki (vodovod, elektrika, asfalt), primerno za gostinsko žensko uro v Bršlinu lahko dobite pri najditelju Stanku obrt ah počitniški dom. Julija Bevk, 68262 Krška vas.
V KRŠKI VASI pri Brežicah prodam vseljivo še nedograjeno hišo. Pojasnila dobite pri Martinu Gričarju, Krška vas 33 a.
NUJNO PRODAM posestvo (7 ha) vseh kultur* z vsemi gospodarskimi poslopji. Oglasite se pri Jožetu Kostrevcu, Slepšek 16, Mokronog.
PRODAM 15 arov vinograda in hišo s kletmi v Borštu. Hiša je primerna za vikend. Dostop možen z avtom. Poizve se pri Cirilu Murnu, Vel. Lipovec 15, Dvor pri Žužemberku.
GOSTILNO v bližini Novega mesta prodam ali dam v najem. Ponudbe pod „Odkup opreme**.
PRODAM GOZD (1,5 ha) blizu Šmarjeških Toplic. Zglasite se na naslov: Marija Zajc, Šišenska 25, 61000 Ljubljana.
PRODAM vinograd z zidanico na Ljubnem. Dostop možen z avtomobili. Naslov v upravi lista (676/73). '
UGODNO PRODAM hišo z vrtom ob cesti, primemo za upokojenca ali uslužbenca. Drugo po želji. Alojz Ferlan, Veliki Kamen 56, Koprivnica pri Brestanici.
RAZNO
IZGUBIL SE JE lovski pes, star 6 mesecev, bele barve z gostimi rjavimi lisami in rjavimi ušesi. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Karel Lužar, Vel. Cikava 13, Novo mesto.
IZGUBLJENO žensko uro v Bršljinu lahko dobite pri najditelju Stanku Blatniku, Slakova, stol. 2, Novo mesto.
IZGUBLJENO DENARNICO dobite pri Milki Marčan, Glavni trg 32, Novo mesto.
POROCNI PRSTANI! - Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oblasa dobite 10 odst. popusta!
tli
Ob prerani in nenadni smrti moža, očeta in brata
JOŽETA FINKA iz Vavte vasi
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Šenicovim iz Straže, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Vavto vas, mu podarili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma Novoles Straža, Občinski skupščini Novo mesto, godbi iz Straže, pevcem, kolektivu Krojač iz Novega mesta, ZB Straža za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Lojzka, mama, sinova Jože in Matko, hčerka Marija, bratje in sestra Anica z družinami.
Ob boleči izgubi naše drage mame
LEOPOLDINE PUTERLE iz Gor. Sušic 28
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Ciril in hčerki Silva ter Anica.
Ob smrti naše drage mame, stare mame in tašče
NEŽE BAJUK iz Primostka št. 1
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste sočustvovaU z nami. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, se poslovili od drage pokojnice in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dekanu iz Podzemlja za spremstvo in ganljive poslovilne besede.
V imenu vseh hčerka Rezka z družino.
V 95. letu starosti nas je globoko užaloščene zapustil naš dragi ata in stari ata
MARTIN MURN
iz Podgore št. 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam s tolažilnimi besedami lajšali bolečine in nam izrekli sožalje ter podarili vence in cvetje. Zevalo smo dolžni tudi sosedom za vso pomoč, posebno Drčaijevim, Levstikovim Ln Šenicovim. Hvala tudi župniku iz Prečne in župniku iz Brusnic za obred in izrečene poslovilne besede ter tov. Jožetu Draganu iz Zalo-ga. _
Žalujoči: sin Franc z družino, hči Marija, hčerki Rozalka in Anica z družinama, vnuki, pravnučki ter drugo sorodstvo
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra mama in stara mama
ANA POTRPI N
iz Gradišča pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom za podaijene vence in cvetje. Posebna zahvala sosedi Nežki za pomoč v bolezni, vsem vaščanom, kaplanu za opravljeni obred in vsem, ki ste našo drago mamo spremljah k zadnjemu počitku, najlepša hvala.
Žalujoči: mož Štefan, sin Štefan, hčerke Justina, Marija in Albina z družinami, brat z družino ter sestre z družinami.  ___________________________
Ata DOMIN GOSTEJ ni več med nami!
Ravno tri tedne je bil pri nas v Švici na obisku ata, ko ga je v soboto, 3. februarja, 1973, zadela možganska kap. Nezavesten je ležal še v Kan-ton-Spital Liestalu do srede, 7. februarja. Na zadnjo pot smo ga spremili 10. februarja na pokopališče Arboldswil. Bil je v 54. letu starosti. Ohranili ga bomo v trejnem spominu.
Hčerka Jožica z možem in otroki ter drugo sorodstvo.
Pri zahvali za pokojno Marijo Drenik, roj. Sever iz Dol. Podboršta, objavljeni v Dolenjskem listu dne 8. marca 1973, je bilo pomotoma tiskano pri žalujočih hčerka Toni z družino, pravilno pa se glasi hčerka Fani z družino.
Dragemu atu in staremu atku Franciju Borinu iz Pijavic iskreno čestitajo za 56. rojstni dan in mu želijo lobilo zdravja in družinske sreče: sin Rallco z ženo Jožico in sinkom Igorjem, ki želi, da ga stari atek večkrat obišče.
Ljubi hčerki Jožici Šinkovec iz Ločne za 20. rojstni dan in god iskreno čestitajo in ji želijo, da bi ostala še naprej tako pridna: mamica, očka in bratec Franci.
Ljubi hčerki Jožici Schaefer, ki živi v Avstraliji, za dvojno praznovanje iskreno čestitajo in ji želijo še vrsto zdravih in srečnih let ter da bi se kmalu videli:' mama, ata, sestra z možem, brata z ženama, Franci in Stefan ter Juntczovi iz Vrhka.
Dragima Jožici in Velimiiju Bahorjevima, ki sta zaposlena v Frankfurtu, veliko sreče na novi življenjski poti in obilo skupnega razumevanja, enako Jožici za praznovanje, želijo ata, mama, sestra Mimi in stara mama iz Dragatuša.
Obveščam cenjene stranke, da bom s 1. aprilom začel teracersko obrt. Priporočam sc za naročila. Te-racerstvo Jože Kic, Škocjan 19.
Ivan Kobe, Ljubljanska 73, Celje, vam nudi vrtnice vseh barv po 10,00 din. Priporočam se za naročila.
MLADINSKI AKTIV iz Drašičev priredi v nedeijd, 25. marca 1973, ob 15. uri v Podzemlju pri Metliki veselo ipo „Dve nevesti**. Vljudno vabi ,,Miha**.
ZAHVALA
V 69. letu starosti je tragično preminil naš dragi mož, oče in stari oče
DAKE CAR iz Pilatovcev 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu in sindikalni podružnici KZ Črnomelj in podjetju Vajda eksport-import Zagreb za podaijene vence, župniku za poslovilni govor in obred, govorniku ZB iz RadatoVičev ter zdravnikom in strežnemu osebju bolnice v Izoli.
Žalujoči: žena Danica, smovi Dako, Janko, Niko in Milan, hčerki Dragica in Marija ter zeta Nikica in Sašo
Radatoviči, 15. marca 1973
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
FRANČIŠKE VIDE iz Mihovice
se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju novomeške bolnice, ki ji je lajšalo trpljenje v zadnjih dneh. Zahvalo smo dolžni tudi sosedom za vso pomoč, sorodnikom in znancem, ki so nam izrazili soždje. Hvala župniku za opravljeni obred in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter prekrili grob s cvetjem in številnir mi venci.
Žalujoči: sinovi Jože z ženo Minko, Franci z družino in Ivan z družino.
Anton Turk, Vinji vrh 16, Šmarješke Toplice, prepovedujem hojo, vožnjo in delanje kakršnekoU škode po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jožefa Novak, Vrhpeč 24, prepovedujem vsako peš hojo in vožnjo po mojem pašniku v Gradišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Jože Sašek, Pangrč grm 9, Stopiče, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Anton Mali, Krka 13, Janez Kavšek, Smolenja vas 19, in Ivana Zupančič, Smolenja vas 20, pošta Novo mesto, prepovedujemo vsako vožnjo po naših parcelah v Dračju, Ravnah in Dolincah. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
Podpisana Slavka Kic, Gor. Straža 88, preklicujem in obžalujem vse, kar sem neresničnega trdila o Mariji Cervan, Bršlin 12, ker za svoje trditve nimam nobene osnove, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Franc Gačnik, Crešnjice 24, Otočec, prepovedujem vsako hojo in delanje kakršnekoli škode po moji parceli v Razborah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jožefa Smolič, Sela 7, Mirna peč, prepovedujem sekanje in grabljenje listja po gozdu na Gmajni. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Franc Pelko, Radovlja 15, Šmarješke Toplice, prepovedujem vožnjo in hojo po m^em travniku pri zidanem mostu v Šmarjeti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Parcela je že prekUcana, vendar se preklic ni upošteval in kršitelji niso bili kaznovani.
Franc Bojane, Hmeljčič 17, Mirna peč, prepovedujem vsako hojo in vožnjo po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Janez'Ivanšek, Maline 15, Semič, ;■ opozarjam vsakogar, ki bi govoril i neresnične vesti o meni in moji ženi, 1 zaradi spora mojega očeta in mojega . brata, da ga bom predal sodišču.
Podpisani Jože Kolenc, delavec iz Kamnja 14 pri Šentrupertu, prekli-cujem kot neresnične izjave, ki sem -jih govoril o Ivanu Gregorčiču, delavcu iz Šentruperta št. 46, in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe.
Neža Štravs, Radlje ob Dravi, izjavljam, da ni res, daje kupila hišo od mene Roza Štravs iz Krupe 11. Na sodišču v Metliki sem naredila darilno pogodbo, in sicer: polovico hiše in vrta sinu, drugo polovico pa njej. Priznala je tudi pred nami, da je ona kriva moževe smrti.
AVTOTAKSI ZAJC vozi po ugodni ceni. Tekoči kilometer po 2,00 din, nad 40 km pa 1,80 din za kilometer. Naročila sprejema na naslov: Ciril Zajc, Lebanova 11, Novo mesto, telefon 21-947.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Preteku teden so se ponesrečili in iskaU pomoči v brežiški bolnišnici: Franc Prah sije poškodoval levo nogo, ko gaje nekdo porinil po stopnicah; Leopold Colner si je poškodo-val palec na levi roki na krožni žagi; Leopold Kožole sije pri delu poškodoval desno koleno; Nikola Rumenjak je padel z motoijem in si poškodoval glavo; Anton Dimc se je poUl z bencinom; Marko Brajdič je padel pri igri in si zlomil levo novo; Neža Stermecki je padla na dvorišču in si poškodovala levo nogo; Cecilija Zavišek je padla v stanovanju in si poškodovala prsni koš; Rudolf Černelč je padel na poti, pri čemer je dobil notranje poškodbe; Franja Zgorelca je nekdo pretepel in mu poškodoval prsni koš.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, MetUka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone (jošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, I^anc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Staidohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednikV, Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan Moškon, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Ze-
I: 1 cm višine v enem stoipcu 'tu a m, i cm na aoioceni lin, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani Usta 80 din. Vsak do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ise in OElase v barvi velja do preklica cenik St. 5 od 1.7.
Icznik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, poUetna naročnina 39,50 din, plačljiva vnanrej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, maU oglas
druge oglase in oglase v barvi velja do preK 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. Ust SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in foto^aflj ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski Ust, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30, in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do iOO ^ _ _________________
ČETRTEK, 22. MARCA: 8.10 Cl?<!bena matineja. 10.20 Pri vas doma 11.00 POročUa - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Vet. Franc Rudež: Belezni vimena in higiena v hlevu. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ...
14.30 Sestanek instrumentov. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-'jak“. 18.30 Iz kasetne produkcije l^TV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Psileta popevic in plesnih ritmov.
PETEK, 23. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 1 ll-OO Poročila - Turistični napotki j za naše goste iz tujine. 12.30 Kme-I ‘' ■ i nasveti - Vrtnarstvo. 12.40 Z j ' ačimi ansambli. 13.30 Priporo-'	/-J	vam ... 14.30 Naši poslušalci
. “-kitajo in pozdravljajo. 15.30 Na-■ Pffiki za turiste. 16.00 „Vrtiljak’*.
; T5 „Signali". 19.00 Lahko noč, ^	d!. 19.15 Minute z Beneškimi
I Si ti. 20.00 Amaterski zbori tekmujejo. 20.30 „Tops-pops 13“ 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 24. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za na-^ goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - France Guna: Kako priti do mladih čebelagev. 12.40 Po doznače. 13.30 Priporočajo vam ..
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak". 17.10 Z ansamblom Du-
; brovački trubaduri. 18.15 Dobimo jse ob isti uri. 19.00 Lahko noč, (Otroci! 19.15 Minute z ansamblom ^Lojzeta Slaka. 20.00 „Ne smej se prezgodaj". 22.20 Oddaja za naše iz-
li	*eljence.
j! NEDELJA, 25. MARCA: 6.00 -!> 8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobo-jUan. 9.05 Koncert iz naših krajev. J[ 10.05 Še pomnite, tovariši... Iz-f jemna partizanska zmaga v Jeleno-j, ''em žlebu. 10.25 Pesmi borbe in de-! la. 10.45 — 13.00 Naši poslušalci če-
li	stitajo in pozdravljajo — vmes ob I U.OO Poročila - Turistični napotki j! Za naše goste iz tujine. 11.50 Pogo-i vor s poslušalci. 13.30 Nedeljska re-I Portaža. 13.50 Z domačimi ansam-
-	bli. 14.30 Humoreska tega tedna. ) 15.05 Nedeljsko športno popoldne.
117.05	Radijska igra - Dagmar Nick: »Beg^‘. 18.00 Letite z nami! 19.00 : Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene ! razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer! 22jOO Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 26. MARCA:
S.10	Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravnic in zgodb.. 10.20 Pri vas 'doma - vmes ob 11.00 Poročila -i Turistični napotki za naše goste iz !Tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -J Inž. Milan Rovan: Škode v gozdarst-'Vu 1972. 12.40 S pihalnim orke-I strom Radia Leipzig. 13.30 Priporo-! čajo vam .. . 14.20 Amaterdci zbori [ pojo. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni in-itermezzo. 16.00 „Vrtiljak”. 17.10 I Ponedeljkovo glasbeno popoldne,
i	18.15 Z jugoslovanskimi pevci za-ibavne glasbe. 19.00 Lal^o noč.
otroci! 19.15 Minute z Alpskimi kvintetom. 20.00 „Ti in opera“.
22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 27. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Gvido Fajdiga: Prehor’ iz zimske krme na čredenje in priprava čredink. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro". 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.'15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute s triom Franca Sušnika. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra - Žarko Petan; „Dvojnik". 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 28. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma.
11.00	Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Stana Hočevar; Značilne bolezni na iglastem gozdnem drevju in varstveni ukrepi. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Naša glasbena galerija. 18.15 Glasbene vinjete. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Glasbene rjizglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 29. marca: 8.10
Glasbena matineja. 10.20 - 12.00 Pri vas doma - vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti
-	inž. Boris Praprotnik: Zgledne izkušnje s pridelovanjem trave. 12.40
Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Preteku teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Ana Kralj, Martin Kozjan, Ana Štaudohar, Brane Avbar, Marija Udovč, Cveta Kavšek, Vincencija Parkelj in Jože Bregar, člani Novoteksa Novo mesto; Ivan VelŽconja, Alojz Muhič, Franc Grmovšek, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Franc Tramte, član Zavoda za požarno varnost Novo mesto; Alojz Avbar, delavec iz Bršlina; Ljubo Rabič in Franc Juntez, člana Pionirja Novo mesto; Vojko Kadunc, član Iskre Novo mesto; Martin Turk, kmet iz Sela; Viktor Brulc, Franc Brulc, Ivan Božič, Anton Radovan, Franc Turk, Ivan Šiško, Janez Hudoklin, Stanislav Šiler, Pavla Zalokar in Terezija Lindič, člani IMV Novo mesto; Angel Blatnik in Jožica Hudoklin, čipa Splošne bohiice Novo mesto; Anton Jereb, Branko Pavček, Milan Petan, Sonja Može, Jože Šimenc, Ivan Zupančič in Alojz Može, člani Novolesa Straža; Marija Gazvoda, članica Dominvesta Novo mesto; Lojzka Lamovšek, Marija Kočevar in Olga Tomažin, članice KZSZ Novo mesto; Jože Zabukovec, član Vodne skupnosti Novo mesto; Alojz Lukšič, kmet iz Dolnje Straže; Ivanka Sušin in Franc Pelko, člana Novograda Novo mesto; Anica Pene, gospodinja iz Velikega Slatnika; Anton Blažič, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Marija Frantar in Alenka Obštetar, gospodinji iz Brezovice; Kristina Bevc, gospodinja z Gorenje vasi; Janez Perše, član Petrola Brežice; Antonija Udovč, gospodinja iz Vinice; Franc Bevc, kmet iz Šmarjete; Franc Pepel, delavec iz Brezovice; Franc Lindi^ kmet iz Vinice; Alojzija Jerele, članica gostinskega podj. Krka Šmarješke Toplice; Mirko Krevs, član Industrije obutve Novo mesto; Alojz Paternost, član Inštalateija Novo mesto; Stojan Majcen, član Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je, star 78 let, umrl najin dobri oče, stari oče, svak, stric
ANTON RUSS doma iz Svržakov — Metlika izseljenec v Ameriki
Umrl je v sredo, 14. marca 1973 v Midlandu pri Pitsburgu, poko-panje v Clevelandu v soboto, 17. marca 1973.
Žalujoči: hčerki Zofi in Olga, sestra Maiy Papich, vnuka Igor in Mladen, vnukinje Darinka, Silvica, Irenca, zeta Zdenko Roter in Emil Mauser, družine Rus, Šuklje, Papič, Mlakar, Virant.
Ljubljana, Midland, Cleveland, Reading, Chicago, Svržaki, Lokvica, Boldraž - Metlika, 15. marca 1973
Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Sestanek instrumentov. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00	„Vrtiljak". 17.00 „Mares 73". 18.15 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
RADIO BREŽICE
Četrtek, 22.	marca :
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki.
16.15-16.30 Nove plošče RTB. 16.30-17.00 Aktualnost tedna -Mala šola avtomobilizma - Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 24. MARCA: 15.45-16.00 Obvestila in reklame.
16.00-18.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
NEDELJA, 25. MARCA: 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s seje občinske skupščine Brežice -Za naše kmetovalce: Jožko Vestov-šek: „Kakšne so možnosti za posoji-
lo	v zasebnem kmetijstvu" - Nedeljski zapis z obiska delegacije iz občine Nova Gorica — Obvestila, reklame in filmski pregled. 12.00-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 27. MARCA:
16.00-16.15 Napoved programa in melodije z ansamblom Dobri znanci.
16.15-17.15 Poročila, Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka DL, obvestila, reklame in filmski pregled. 17.15-17.30 Tedenski športni komentar. 17.30-18.00 MLADINSKA ODDAJA.
iz NOVOM£ŠKE« PORODNlŠNlCEt^llg
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Kren iz Loke — Matejo, Rozalija Skobe iz Mokronoga - Rudolfa, Justina Rft)ič iz Gornjih Sušic - Ireno, Marija Mohar s Krke - Mojco, Majda Popelar iz Sevnice — Damjana, Marija Biličič iz Gradaca — Simono, Ana Može z Dalnjega vrha - Danico, Tinca Hudokliri iz Brusnic — Magdo, Veronika Šere iz Pugleda - Sabino, Terezija Vovko z Reve — Marjeto, Tončka Giobevnik iz Šentjerneja -Jožico, Cvetka Pirc iz Leskovca — Jerneja, Zofka Vardijan iz Metlika -Eriko, Cvetka Tomšič iz Volčjih njiv - Pavla, Marija Aš iz Gornjega Polja — Jožeta, Leposava Simič iz Črnomlja — Mirjano, Marija Pirnar iz Gornje Prekope - Andrejo, Alojzija Hočevar iz Mačkovca - Andreja, Slavka Todorovič iz Krškega — Sonjo, Ana Koman iz Pleša — Jožico, Ana Bebar s Tanče Gore - Metko, Barbara Bašek iz Krškega - Bojana, Angela Trščinar iz Jurne vasi -Jožeta, Boža Vugrinec iz Dolenjskih Toplic — deklico, Marija Žonta iz Kostanjevice - dečka, djga Arkar iz Trebče vasi - deklico, Joža Kukem-berger iz Gornjih Ponikev - dečka, Marija Hočevar s Krke - dečka in Ana Golob iz Ždinje vasi - dečka.
-	Čestitamo!
ČETRTEK, 22. MARCA: 9.35 TV v šoU (Zg) — 10.30 Angleščina (Zg) — 10.45 Nemščina (Zg) —
11.00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina — ponovitev (Zg) -
15.55	Nemščina - ponovitev (Bgd)
— 16.10 Francoščina — ponovitev (Bgd) -	16.45	Madžarski TV
pregled (Bgd) — 17.45 J. Kislinger: Pregnani iz raja - I. del (Lj) -
18.15	Obzornik (Lj) — 18.30 Druščina Jehu (Lj) - 18.55 Živo moije - barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Fernandel - serijska barvna oddaja (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) - 22.25 Košarkarski fmale državnega prvenstva - barvni posnetek iz Liega (Lj)	___
PETEK, 23. MARCA: 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd)
— 14.30 TV v šoli — ponovitev (do
16.00) (Zg) - 16.15 Kuhinja pri violinskem ključu: Kvartet, kotlet in še kaj (Lj) - 16.45 Obzornik (L)
— 17.00 Graz: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B - srečanje Jugoslavija : ZDA, barvni prenos (EVR-Lj) — v odmoru propagandna oddaja (Lj) - 19.00 Kratek film (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti: Ana Karenina - II. del (Lj) - 21.45 Rokomet Jugoslavija : Danska, posnetek (Lj) -   Poročila (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec: 20.00
II.	spored italijanske TV
SOBOTA, 24. MARCA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 11.00 TV v šoli (do
11.00) (Sa) -	16.30 Košarka Olimpija : Crvena zvezda - prenos (JRT-Lj) - v odmoru propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj)
— 18.15 Zlata ribica - mladinski film v barvah ‘in filmska burle^a (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Lice ob licu - barvna oddaja (Lj) —
21.20	Mafija - italijanski film (Lj)
— 22.10 Rokomet Jugoslavija : ZRN - posnetek (Lj) - 23.15 TV kažipot (Lj) - 23.35 Poročila (Lj)
NEDELJA, 25. MARCA: 8.45 Mestece Peyton (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Bg) - 10.55 Moza^ (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Gvajana, dežela voda - barvna filma (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 Delavski amandmaji - 6. oddaja (Lj) - 12.25 TV kažipot (do 12,45) (Lj) - 13.00 Naše malo misto (Zg)
— 14.00 Graz: Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B - srečanje Jugoslavija: Švica - barvni prenos (do pribl. 16.00) EVR (LH — 17.00 Rokomet Jugoslavija:	CSSR — prenos (do 18.15) (Lj) — v odmoru propagandna oddaja (Lj) -Nedeljsko popoldne (Lj) - 18.15 Poročila (Lj) - 18.20 Srečanje z
Jankom Glazeijem (Lj) - 18.40 Požar - bolgarski dokumentarni film (Lj) - 19.40 Risanka (LjO -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Berači in sinovi - serij^a oddaja (Zg) - 21.30 Pesmi evrovizge 73 (Zg) - 22.00 Športni pregled (JRT)
-	22.55 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 26. MARCA:
9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šob (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) -
11.00 TV v šoli (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) -
15.55	Nemščina - ponovitev (Zg) -
16.10	Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -17.45 M. Voglar: Možički pomagači (Lj) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Gvajana, dežela voda — barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 MMi za mlade (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lp - 20.30 I. Tavčar-M. Mejak: Cve^e v jeseni
—	nadaljevanje in konec barvne oddaje (Lj) — 21.20 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B -srečanje Jugoslavija: Avstrija -barvni posiletek iz Graza (Lj) -
22.30	Poročila
TOREK, 27. MARCA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) -
11.00 TV v šoU (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina - ponovitev (Zg) - 16.10 TV v šoli (Bg) - 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do
17.05 (Bg) -	17.15 Delavski
amandmaji - ponovitev 6. oddaje (Lj) 17.45 Leteči vrtnar - barvna oddaja (Lj) - 18.00 Risanke (Lj) -
18.15	Obzornik (Lj) - 18.30 Mešani zbor iz Izole (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Pediatrija: Huda zlatenica je novorojenčku nevarna (Lj) - 19.20 Imeti in ne imeti - oddaja Odiseja miru TV (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV Barometer (Lj) - 20.30 Pogovor o ... (Lj) -
21.20	Nenavadne zgodbe — barvna TV nanizanka (Lj) - 21.50 J. Thonvald:	Stoletje kirurgov -
barvni film (Lj) 22.15 Poročila (Lj)
SREDA, 28. MARCA: 8.20 TV v ŠoU (Zg) - 11.00 TV v ŠoU (Bg) -
16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B - barvni posnetek srečanja Jugoslavija: Italija v Grazu (Lj) 17.45 Mačkon in njegov trop -barvna risanka (Lj) -	18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Od filma do filma (Lj) - 18.45 Živa filozofija: Voltaire aU o prosvetljenstvu -oddaja TV Beograd (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Vaš šlager sezone (Sa) - vmes propagandna oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Dvoboj na soncu - ameriSci film (Lj) - 22.30 Poročila (Lj)
STANKO
ŠKALER
i
ii.«^
^nt slovenski - tiho! - že se sklepa, koder naš jezik doma;
^veza sveta veže kmete tajna:
Stara naj pravda velja!
(A. Aškerc: Stara pravdaj
Ne sicer največji, toda najbolje pripravljen revolucionarni nastop kmetov v 16. stoletju je bil hrvaško-slovenski Upor 1,1573,
Prvi primer kmečke upornosti poznamo v Sloveniji že iz leta 1358, jj.’^^ončajo pa se upori kmetov šele v revolucijskem letu 1848. Takrat so I kmetje zemljo, ki so jo stoletja in sto-
*	^ctja samo obdelovali, naposled dobili v svojo last. Pet stoletij ponavljajoči se upori slovenskega kmeta so se končali
*	zmago. Oblast plemstva je bila odpravljena, fevdalizem je bil premagan. Nemško plemstvo je takrat nehalo biti gospodar in sodnik slovenskim kmetom. Pet stoletij so se slovenski kmetje upirali in bojevali, da bi postali go-
spodaiji na svoji zemlji. Njihovi upornosti se imamo tudi zahvaliti, da so Slovenci v bojih s tujim, nemškim plemstvom skozi stole^a ohranili svoj jezik. Edino kmetje so namreč pri nas do 19. stoletja govorili slovensko, govorica plemstva in prebivalcev v mestih je bila nemška. Stoletna uporabnost kmetom torej ni prinesla v last samo zemlje, amp^ je tudi ohranjala in oblikovna slovenski jezik in slovenski narod.
V	revolucijskem letu 1848 je bUa vzeta oblast plemstvu in kmet je postal lastnik zemlje, ki jo je obdeloval. Nemško plemstvo pa je po gradovih na Slovenskem živelo naprej in obdržalo še veliko slovenske zemlje v svoji lasti. Kme^e so životarili na majhnih posestvih in so želeli, da bi jim razdelili tudi - plemiško zemljo.
Morali pa so čakati še skoraj celih sto let, preden se jim je želja uresničila. Šele v osvobodilini vojni slovenske-
ga naroda med leti 1941 — 1945, ko so se slovenski kmetje in delavci upiii fašističnim okupatoijem, so za^ji ostanki tujega plemstva zapustili svoje gradove, šele tedaj je bila graščinska zemlja razdeljena kmetom. V osvobodilni vojni je bil dokončno uresničen cilj kmečkDi puntaijev, postali smo svobodni gosp<^aiji na svoji zemlji.
V petih stoletjih se je zvrstilo v Sloveniji čez sto uporov. V 14. stoletju je bil eden, v 15. st. šestnajst, v 16. štiriindvajset, v 17. petinštirideset, v 18. petnajst in v 19. stoletju dvanajst.
Mnogi kraji Gubčevega upora leže ob naših glavnih in sorazmerno urejenih cestah, zato kar drvimo mimo njih in se le bežno ozremo na ta ali oni grad, na staro mestece pod njim ali pa na ostanke grajskih stolpov, ki samevajo na strmih vrhovih, ne najdemo pa več časa, da bi prisluhnili govorici teh prič drevne preteklosti in jo poskušali tudi razumeti.
Z uporom hrvaških in slovenskih kmetov povezani kraji in gradovi ležijo:
1. na Hrvaškem severno od Save, večji del v Hrvaškem Zagoiju, in
2. južno od Save na ravnini med Podsusedom do Kolpe in vznožja Žumberka ter
3. v Sloveniji v dolini Save med Brežicami in Sevnico pa ob dolinskih poteh skozi bohorsko hribovje med Sevnico in današnjo Bistrico ob Sotli.
V teh naravnih zemljepisnih enotah, ki so na gosto posejane ^ našimi najstarejšimi gradovi, so se zbrale glavne skupine upornikov in prav tu so se v 14 dneh, kolikor je traj^ upor, zvrstila poglavitna dejanja te velike
zgodovinske drame. Zato si je vredno po pravkar naštetih območjih ogledati ohranjene zgodovinske spomenike, priče sloven^o-hrvaškega kmečkega upora 1573.
Slovenski in hrvaški kmetje so bili že nekaj mesecev pred začetkom upora povezani v uporniška „bratstva" in so imeli izbrane svoje voditelje.
Kmetje so se zbrali na dogovorjeno znamenje v noči med 27. in 28. januarjem. Uporniki so najprej udarili na graščino Cesargrad pri Klanjcu. Upor so začeli cesargrajski podložniki 29. januarja; vodila sta jih kmeta Mi-linčević in Hraždina. Graščina Cesargrad je bila največja fevdalr^'- ^josest na Hrvaškem. Pripadalo ji je okoli 1000 kmetij. Od 15. stoletja so jo imeli madžarski plemiči Erdedi.
Iz Brdovca je s susedgrajskimi kmeti prihitel pod Cesargrad Ilija Gregorič. Na pomoč so prišli tudi slovenski kmetje iz graščine Bizeljsko, ki stoji onstran Sotle Cesargradu nasproti. Na Bizeljskem so se složno uprli vsi kmetje, eden edini se je umaknil v grad. Bizeljske puntarje je vodil pod Cesargrad kmet Krištof Pustak. S seboj so pripeljali tudi dva majhna topova in nekg smodnika.
Združeni hrvaško-slovenski kmetje so naskočili močno utrjeni grad na hribu nad Klanjcem. Osrednjo grajsko stavbo je varovalo visoko obzidje, ki je bilo utrjeno z močnimi obrambnimi stolpi. V obrambnih stolpih se je grajska posadka zagrizeno branila. Branila se je s strelnim orožjem in topovi, toda množica kmetov je tako silovito navalila na grajsko obzidje, da je plemiška obramba popustila.
Kmetje so se kot hudournik razlili v notranjost grajskih prostorov in obračunali s preostalo posadko in njenim poveljnikom, „španom“.
Upravitelj graščine iz Brežic je v svojem pismu o kmečkem napadu na Cesargrcul zapisal: „Kmetje so pri Klanjcu strahotno razsajali in pustošili. Veliko grajske posadke so pobili. Tudi Španu v graščini so odsekali glavo. “
Isti dan kot graščino Cesargrad so kmetje zavzeli in opustošili tudi grajsko pristavo v Klanjcu.
Na Cesargradu so puntarji dobili bogat plen. V obrambnih stolpih grajskega obzidja so našli velike puške arkebuze in majhne topove.
Kmetom je uspešni napad seveda še podžgal puntarski pogum in voljo. V nekaj urah so pokazali, da lahko zavzamejo največji hrvaški grad. Gospodi so dokazali, da kmečka pest ni ustvarjena samo za motiko in koso, temveč zna sukati tudi meč ter meriti s puško in topom.
,J^aprej na gradove, obračunajmo z gospodo, maščujmo naše žulje in krivico, ki so nam jo delali desetletja, “ je šel glas od skupine do skupine puntarjev.
Novica o veliki kmečki zmagi se je bliskovito razširila po slovenskih vaseh med Sotlo in Savo. Tudi tisti, ki so prej zaradi nezaupanja v kmečko moč stali ob strani, so se tedaj odločili.
„Če ne morem z uporniki na pot jaz, naj gre z njimi moj sin. Nekdo od hiše mora biti zraven”, tako so govorili kmetje po obsotelskih vaseh.
Solidarnost živi
Mnogi se številk otepajo. Takih najbolj, ki kažejo prazen žep pred koncem meseca. Ciril Jamovič od njih živi in je zadovoljen, če vselej vse „štima'\ Nečistih računov ne mara: niti pri Mercatorju, kjer si kot računq-vodja služi vsakdanji kos kruha, niti kot predsednik dolenjske skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov.
Pomenek z njim sem si zamislil ob brljivki za spuščenimi polkni starinske krčme, v okolju, kjer človek rad odvrže službeno resnost in odkrije tisti „pravi jaz“. V mislih sem že videl opis moža - valovit, že precej osiveli lasje, prodoren pogled izpod očesnih trikotnikov, nekaj nad štiredeset let - lep uvod v portret tedna, a zaman. Začelo se je povsem drugače...
„Če se bova pogovarjala o uspehih zavarovanja, bom potreboval številke, analize, ne? “ me je za hip ustavil pred vrati Mercatorjeve sejne sobe, kjer sva tistega dne dobila prostor. In že sem zavrtal, kako komentira izenačitev pravic iz zdravstvenega varstva.
,JVimam vtisa, da bi mahnili mimo, da bi grešili. Stvar je zaživela, četudi smo ji določili precej samorastniško pot. Zakaj to pravim - zato, ker nismo imeli zgleda, recepta in tudi ne kaj prida spodbud z vrha. Bili smo prvi, ki smo poskusili uresni^ čiti, kar je zakon samo nakazal. Pravega navdušenja v republiki tudi potem ni bilo, ko so nam sledila druga območja v Sloveniji. Morda zato, ker je prišla akcija od spodaj, kaj vem. Ni še dolgo, ko sem v neki republiški analizi prebral, da združitve skladov nismo opravili v za to primernem času. “
„Kaj pa kmet, je dobil obljubljene pravice? “
„Vrata so se odprla za vse. Seveda še ne gre povsod gladko kot po olju ...“
Na- področju zdravstvenega varstva je nacionalno zavarovanje doseženo, kdaj bosta delavec in kmet v vsem enaka, pa niti preroki ne bi vedeli. „O tem,“ pravi Jar-novič, „tudi ni čas govoriti, saj imamo prav zdaj v kleščah trd oreh: samoupravni sporazum. “
V „hladilnik^ so lani dali tudi zdravstveno varstvo. Z družbenim dogovorom naj bi zbrali toliko denarja, da bi bilo to leto vsaj znosno. Jamovič je prepričan, da sporazum ne bo spodletel, „saj ni prvič, da spet hodimo okrog v imenu solidarnosti, ljudje pa so tega že navajeni".
„Čuta za solidarnost nam ne manjka. Sicer pa ima sporazumevanje prihodnost. Po mojem bi bilo najbolj prav, da bi vse gradili na njem. Najrazličnejši limiti poslej ne bi imeli več kaj iskati v življenju. “
Kot prvi mož skupnosti je Jamovič povsod zraven, kjer se pripravlja kaj odločilnega in pomembnega. Doma je v vseh vprašanjih, ki se tičejo zdravstvenega varstva. Ni neveren Tomaž, toda najbolj le verjame računom, ki jih sam preizkusi. Tako tudi, kadar vodi seje, v presledkih nenehno sešteva, odšteva, množi, deli, da se naposled mora vse ujemati. „ V samoupravnih organih zdravstvenega zavarovanja preživljam tretji mandat. Problematiki sem se privadil, saj moram tudi ne delovnem mestu nenehno kaj računati. Tu pa je spet najbolj bistveno - računanje. “
I. ZORAN
24 učeiK^v 4. a razreda na osnovni šoli „Katja Rupena“ v Novem mestu je opravilo te dni kolesarski izpit. Prejeli so izkaznice, s katerimi se lahko izkažejo, da poznajo prometne znake in da se znajo na cesti pravilno obnašati. (Foto: foto krožek OŠ Katja Rupena)
Mirna: krivolovcem se bo slabo pisalo
Gomazeče ribe, pijane od ljubezenskega napoja, bodo zaradi pomanjkanja mesa in obetanih podražitev letos najbrž še bolj vplivale na vzdušje ob izlivu Mirne v Boštanju pri Sevnici.
Kdo bi si mislil, da nastane toliko težav zaradi rib, ki se vsako leto drstijo na tem kraju. „Sem priplavajo podusti iz Save in menda celo iz Donave. Mi imamo milijonske stroške in mnogo zamere pri sosedih zaradi pazniške službe, drugi imajo pa ribe,“ so se hudovali ribiči Ribice družine heroja .Maroka na občnem zboru minulo nedeljo.
Ribičem se v letošnjem aprilu spet obetajo neprijetni časi. „Orožje je edina rešitev. Brez milice ne bo šlo,“ so menili tisti, ki že imajo izkušnje s preganjanjem vsiljivcev, željnih, da bi dobili zastonj ribjo pečenko. Tako vroče pa vseeno ne bo, saj so tudi varuhi javnega reda in miru krvavi pod kožo, kot so pokazali lani radeći miličniki. Kot je na zboru zatrdil Silvo Osovnikar, so ob
22. uri, meneč, oa nocnm lacov ne bo, vzeli nekaj rib m se odpeljali.
„ZAPELJALA GA JE .. ."
14. marca okrog 20. ure je 21-letni Fric Koman iz Tržišča peljal s fiatom 750 od gostilne „Na obali“ po cesti pod Bošta-njem. Na ravnem asfaltnem cestišču je krenil v desno in poletel okrog 15 metrov skozi srebotje in grmovje na breg Save. Kolman je vozil brez vozniškega izpita. Med drugim si je poškodoval hrbtenico in leži v celjski bolnišnici. Zanimiv je odgovor miličnikom, zakaj je zapeljal s ceste: objela ga je- 20-letna Anica Božič z Loga.
Medobčinske pomoči pri pazništvu je bilo tega večera konec.
Sevnici ribiči so se domenili, da bodo ponudili paznikom po 10 dinarjev na uro za odganjanje krivo-lovcev, ponoči pa bodo sami pazili zastonj. Če pa bi se pregrešil ribič sam, mu bo nemudoma sledila izključitev iz ribiške družine. Z nikomer se ne nameravajo prerekati. Tako so odločno sklenili. Kdor bo po-noči šaril okoli reke, bo moral pred sodnika za prekrške.
In na kraju: sevniški ribiči menijo, daje zakon o sladkovodnem ribištvu pomanjkljiv, saj nalaga vso skrb za drstišče družini, na katere območju se nahaja drstišče. Najlaže je pač družino odpraviti z nekaj dinarji pomoči za pazniško službo, mnogo
teže se je na kraju samem spopa-dati z vsiljivci.___A.	ŽELEZNIK
MARIO BERTOK-ŠE ENKRAT
Zagrebški mednarodni šahovski i mojster Mario Betok se je lanskega; decembra dobro prepričal, kako so | novomeški šahisti močni: v simul- > tanki -na 20 deskah je v zadnji partijij^ komaj „izvlekel” neodločen rezul 'r l tat. Teh 10:10 je najslabši rezultat v’j njegovi dolgoletni šahovski karieri.'i Zato je že decembra Novomešča-1 nom obljubil revanšo. Ta bo v četr-; tek, 22. marca, ob 16. uri v spodnjih prostorih doma JLA. Tudi tokrat se bo mednarodni mojster pomeril na 20 deskah, obljublja pa, da bo tokrat malo drugače.	V.	S.'
Naši umetniki v Bihaću
Dvajset slovenskih slikarjev razstavlja na razstavi »Dolenjska v likovni umetnosti«
Ni še dolgo tega, kar so likovni umetniki iz Bosne razstavljali v Dolenjski galeriji v Novem mestu. 15. marca pa so se slovenski slikarji, ki so v svojih umetninah izpovedaU svoje občudovanje do lepot dolenjske pokrajine, predstavili ljubiteljem likovne umetnosti v Bihaću.
Slavnostna otvoritev razstave „Dolenjska v likovni umetnosti" je privabila izredno veliko občudovalcev že prvi dan ob otvoritvi. V imenu gostiteljev je obiskovalce in goste popravila ravnateljica regionalnega muzeja v Bihaću, Branka Ravnikova, ravnatelj Dolenjskega muzeja profesor Janko Jarc pa je navzoče seznanil z razvojem Ukovne umetnosti na Dolenjskem in pomenom naših likovnih ustvarjalcev, katerih dela so prerasla okvir svoje o^e domovine m se močno vrasla v sodobni umetniški svet.
Na razstavi so razstavljena dela Ivana Vavpotiča, Mihe Kambiča, Rajka Slapernika, Božidaija Jakca, Marjana Mušiča, Franceta Miheliča, Borisa Kobeta, Ljuba Ravnikarja, Franja Stiplovška, Mihe Maleša, Bruna Vavpotiča, Vlada Lamuta, Miroslava Kuglerja, Petra Adamiča, Leona Koporca, Toneta Tomazina, Leopolda Hočevarja, Kamila Legata, Tomaža Perka in Rudija Španzlja.
Razstava, ki obsega preko trideset slik, bo v Bihaću odprta do konca marca, nakar jo bodo prenesli v Karlovac, kasneje pa v Metliko. Nedvomno ima te vrste kulturno sodelovanje velik pomen ne le v tem, da
ljubiteljem likovne umetnosti predstavi naše ustvarjalce, pač pa tudi, da poglablja medsebojno spoštovanje tistih vrednot, ki sojih umetniki dah v našo skupno kulturno zakladnico.
DANJA BAJC
Drugi finalist Marko Ofak
16. marca sta se na šestem šahovskem muzikalu v Seškovem domu v Kočevju pomerila v znanju učenca 7. razreda osnovne šole Marko Ofak in Marko Strumbelj. Zmagal je Marko Ofak, ki je zbral 27 točk, in se tako uvrstil v finale. Strumbelj je na tem tekmovanju zbral le 16 točk.
V kulturno-zabavnem programu so sodelovali dramski igralec Aleksander Valič, Tomaž Domicelj ter baletnika Janez Mejač in Vida Valfi. Prireditelje je tokrat pustil na cedilu ansambel radia Tržič s pevcema Jankom Ropretom in Sonjo Gaberšček, ki so odpovedali nastop dvajset minut pred pričetkom muzikala. Postopek tega ansambla je vse obsodbe vreden, ker so že drugič na tak način odpovedali nastop. Tako niso nastopili tudi v kočevski kavarni „Zvezda“, čeprav so na njihovo gostovanje opozarjah plakati po vsem mestu že teden dni prej.
F. BRUS
„Lepa samica!“ so pohvalili v četrtek ujetega sulca novomeški ribi-i či, potem ko so osmukali več kot 6.000 iker.
50.000 sulčjih ilcer? j
Ribogojec Blatnik Je v četrtek ujel v Straži 13 'do| 14 kg težko sulčjo samico: 6.000 iker ! i
„Tale samica je prav lepa, dolga je 110 cm in gotovo tehta 13 ali 14 kilogramov. Samec, 20 cm manjši, je skoraj pol lažji,“ je libogojec Jože Blatnik pokazal na dva lepa sulca, id sta se premetavala v mreži.
Z agrpgatom so ju novomeški ribiči ujeli prejšnji četrtek dopoldne v Krki pod železniško postajo v Straži. Marca in aprila se sulci drstijo in novomeSca ribiška družina je Šla po stari navadi v lov zaikrami: z agregatom lovijo sulce, potem pa samice
osmukajo
stost.
Dolgoletne
m spustijo nazaj v preizkušnje povedo ribi'
KAKO
VALI JDŽIČA
V našem podjetju je nastala panika, ko je tajnica Minca raznesla po vseh pisarnah, da je vestni delavec Jožič umrl. V žalost so se zavili vsi, ki so ga poznali, in tudi tisti, ki so samo slišali o njem.
,Jložič je umri. Nemogoče! Tako tragično,“ je šlo od ust do ust, od vrat do vrat in popoldne od hiše do hiše. Občutljivi ženski spol je pretakal solzice, krepki možakaiji pa so modrovali:
„Kiy hočemo, vse to nas čaka. Prej ali slej.“
Po kratkem času so se opomogli od novice in pričeli so
trezneje misliti. Delavcu Joži-ču je treba pripraviti dostojen pogreb: z godbo, venci, z zastavo in govorom. Vence je naročil predsednik sindikata. Enega so prispevali delavci, dva pa uslužbenci iz pisarn. Na vseh pa je pisalo: „Jožiču v zadnji spomin.*' Za godbo je bil zadolžen sekretar podjetja. Kapelnika je pregovoril, da bodo Jožiču igrali na zadnji poti zastonj, saj se tako spodobi, kajti delavec Jožič je bil najboljši v svoji izmeni.
Tudi z zastavami ni bilo posebnih težav: dobili so jih na komiteju, jih zlikali in določili zastavonošo
da bo posel opravil vsem v zadovoljstvo. Le še spodoben in ganljiv govor je treba pripraviti. Iskali so govornika po vsej tovarni in še okoli nje. Nihče ni hotel govoriti in izgovori so kar deževali:
— Ne, da ne bi hotel govoriti, toda oblile bi me solze.
— Jožič je bil moj najboljši prijatelj — ne bi mogel zadrževati solza.
— Ne morem. Odpotoval bom v Beograd. Službeno. Zelo mije žal.
— Z veseljem bi govoril, a nimam primerne obleke.
— Naj govori kdo od vodil
— Nisem govornik, jecljal bi in sploh ...
— Zakaj ravno jaz, je več sposobnih.
— Še nikoli nisem govoril javno.
Bistra glava se je sponmila na tovariša direktoija. Da, ta bo spregovoril pokojnemu delavcu Jožiču tako lepo, da bodo najbolj trda srca zajokala. On zna tako lepo, tako pretresljivo govoriti. Ko se je zabil v drevo potnik Grabež, je tovariš direktor spravil v jok celo davčno upravo, ki je nekaj desetletij zastonj tekala za potnikom Grabežem. Nepozaben govor. Pa takrat, ko so pokopavali bivšega župana pa tistega u^ednega trgovca. To so besede, ki bi si jih človek
imel vsako sekundo pred očmi. ,
Tako so rekli tovarišu direktorju: „Tovariš direktor, umri je odličen delavec Jožič in edino vi ste poklicani, da mu spregovorite zadnje besede. Vi znate najbolje. Genialno. Nepozabno.“
Tako jć rekel tovariš direktor: ,3eveda bom imen nagrobni govor, tega ne morem odreči. Vendar, tovariši, bodite tako prijazni in mi povejte, kdo je bil ta delavec Jožič. O njem vem le to, kar ste mi povedali: bil je dober delavec. To pa je premalo za zadnje besede ...“
Jožiča so zagrebli brez poslovilnih besed. Na žalost so vedeli o njem premalo.
čem, kje imajo sulci svoja drstišča. i Dan poprej so pri Dvoru ujeli sulčji',' par. Ki pa je bil manjši od tega v Straži. Zanimivo je, da je v Straži^ največji sulec, star samec, ušel elek-^ trični zanki. Novomeški ribiči dobi-' jo vsako pomlad 30.000 do 50.0002 iker. Odnesejo jih v ribogojnico, kjer 3 se izvali sulčji zarod.
Samici, ki so jo ujeli v Straži, so j osmukali 6.000 iker, če ne več. Ena , ikra je vredna 20 do 25 par. Blatnik ^ pravi - ribiška čuvaja Stamenko -Cvetkovič in Franc Pšeničnik, ki sta; pomagala loviti, pa sta mu pritrdila* - da se izvali devet desetin iker. ' Kajpak doseže potem v Krki mero , komaj desetina sulcev: vse drugo pogine, se požre med seboj ali postne plen požrešnih ščuk.	^
„Skoda je, da smo zamudili skora'™ četrtino drstenja, saj so se sulci zaradi toplega vremena začeh drstiti dober teden prej kot običajno,“je povedal Blatnik in spustil osmukano samico nazaj, da je veselo zaplavala v svobodi.
Cez osem ah deset let pa: lov na sulca iz četrtkovih iker!
, ki je obljubil, nih.	zapisal	nad	posteljo,	da	bi	jih	TONI	GASPERIC
SMUČARJI!
V nedeljo, 25. marca, bo smučarsko društvo Rog priredilo ob zaključku sezone smučarsko srečanje na Gorjancih pri Gospodični. Odhod avtobusa izpred hotela Metropol ob 9. uri.__
ZAribnilUce
PRAZNIKeb«iiie
Glavno: sporazumi, varčevanje, referendum
Predsednika občinske skupščine Ribnica Boga Ab-rahamsberga smo zaprosili, naj za naše bralce, predvsem pa prebivalce ribniške občine, pove, katere so glavne naloge v občini letos. Odgovoril je:
„Menim, da delovne organizacije s področja gospodarstva poznajo svoje naloge, saj so njihovi samoupravni organi prav v teh dneh razpravljali o zaključnih ra-ču^ in sprejeli ukrepe v zvezi s stabilizacijo. Zato se bom zadržal le pri nalogah občinske skupščine in njenih organov.
Izreko pomembna bo izvedba družbenih dogovorov in -samoupravnih sporazumov, ki smo jih podpisali letos v občini za izvedbo nalog na področju stanovanjskega gospodarstva in socialne politike. Njihova uspešna izvedba pa je odvisna predvsem od tega, koliko so seznanjeni z vsebino teh dogovorov in sporazumov proizvajalci v TOZD, v dru^ delovnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih.
Varčevanje je naslednja odgovorna naloga, ki naj jo upoštevajo tudi vse interesne
skupnosti ter službe in organizacije, ki dobivajo za svoje delo sredstva iz občin^ega proračuna.
Za uspešno izvedbo programa javnih del do leta 1978 se bo treba odločiti za uvedbo krajevnega samoprispevka po območjih, kot so Dolenja vas, Ribnica, Sodražica in Loški potok. Referendum bo predvidoma m^'a. Prispevki prebivalstva so nepogrešljivi, ker bodo nanje vezani še prispe\4ci delovnih organizacij, interesnih ^upnosti in bančna sredstva. Tako je bilo na primer od leta 1965 do konca lanskega leta s posojili vred in denarjem iz skladov občine vloženih kar 12,067.054 din. To pomeni, da smo velike uspehe dosegi prav zaradi plačevanja krajevnega samoprispevka.
Če bomo vse te naloge letos uresničili in se odločili za samoprispevk, bodo vodstva političnih organizacij, občin^e skupščine in krajevnih skupnosti pričakali pripravljeni splošne volitve, ko bodo družbene funkcije prevzeli na novo izvoljeni delegati.
J. PRIMC
Vsi si prizadevajo za boljše uspehe šolarjev
Učni uspehi šolarjev vedno boljši Tudi učitelji študirajo, pri čemer jim vodstva šol po svojih močeh pomagajo — V Ribnici premalo prostora za vrtec, v Loškem potoku morda vrtec jeseni
„Kaj ste na vaši šoli storili za čimboljši učni uspeh in kaj za došolanje učiteljev? “ smo pred občinskim praznikom vprašali ravnatelje vseh treh osemletk v ribniški občini oziroma njihove pomočnike. Razen tega smo vprašali še o delu vzgojnovarstvenih oddelkov, vendar le tiste, kjer o teh oddelkih že dolgo nismo pisali.
Profesorica ZINKA BENULiC, ravnateljica osnovne šole Sodražica: „Učni uspeh se iz leta v leto izbolj-šuje^K temu pripomore poglobljena dopolnilna pomoč za učence, ki med poukom teže dojemajo, in manjše število učencev v oddelkih, kar omogoča, da se učitelj lahko bolj posveti delu s posameznim učencem.
LETOS MANJ UKOROV
Tudi pristop učiteljev do učencev se je spremenil. Disciplina
je boljša, saj je bilo v minulem polletju prav mio ukorov. Razen tega starši vedno tesneje sodelujejo s šo-
lo,	in to v raznih oblikah (obiski, posveti, roditeljski sestanki, dopisovanje itd.).
Za došolanje učiteljev smo izdela-
li	poseben načrt in sklenili z učitelji, ki imajo le srednjo izobrazbo, pogodbo za pridobitev zahtevane višje ali visoke izobrazbe. Do leta 1974 bo predvidoma diplomiralo na teh šolah 5 učiteljev, za dva je pa še vprašanje, a bosta kljub temu ostala v delovnem razmerju pri na^. Poučevala bosta na razredni stopnji. Letos so napravili strokovni izpit en predmetni učitelj in dva učitelja razrednega pouka.
Pri svetu šole dela posebna kadrovska komisija, ki usmerja učence
v	poklice ter vodi in spremlja izredni študij že zaposlenih učiteljev, ki si pridobivajo potrebno izobrazbo. Za vsak uspešno opravljen izpit plača šola učitelju potne stroške in 60 din dnevnica za dan, ko opravlja izpit; pred obsežnejšimi izpiti pa jim daje še krajše študijske dopuste.
Zinka Benulič: „Uspehi so vedno boljši, ukorov pa je vedno manj.“
Samoprispevek pogoj za napredek
Odločali bomo: ali hitreje napredovati ali nazadovati?
Zrno do zrna - pogača, to je že star slovenski pregovor, preizkušen ničkolikokrat v našem vsakdanjem živ^enju. Izraža solidarnost ljudi za
beno-politične organizacije so že lani opozarjale na iztek samoprispevka za gradnjo šolskih poslopij in na nujnost poaaljŠanja oziroma ponovne uvedbe takšne oblike zbir^ja denarja. Iz prejšnjega programa je ostala nedokončana dvorana v Dolenji vasi, katere gradnjo bi morali solidarno podpreti vsi kraji v občini, ob tem pa izdelujemo v posameznih območjih — Ribnica, Sodražica, Loški potok in Dolenja vas - področne načrte del. Potreb je veliko, prepričan pa sem, da bomo s skupnimi napori lahko marsikaj tega postorili, da bomo za vse, kar bomo naredili, vsi skupaj bogatejši. Ce teh del ne
bomo opravili, če ne bomo izglasovali samoprispevka, pomeni to nazadovanje, siromašenje vse naše občinske skupnosti.
Samoprispevek v vsej občini, izglasovan na podlagi delovnih načrtov v posameznih območjih, je nujen pogoj za napredek. Samoprigje-vek, za katerega se bomo odločali na referendumu v maju, naj vso našo občinsko skupnost združuje, še bolj povezuje. Vse to, predvsem pa napredek, skupno bogatenje, imejmo v vseh naših razgovorih in pripravah v mislih, in prepričan sem, da bomo uspeli.	France	Grivec
Tone Petek: „Jeseni bomo organizirali dva oddelka podaljšanega bivanja za šolaije, katerih starši so v službi.“
SE PODALJŠANO BIVANJE
TONE PETEK, pomočnik ravnatelja osnovne šole Ribnica: „Osip se iz leta v leto zmanjšuje, vendar je še prevelik. Izboljšati se ga ne da na hitro, ker je šolanje pač dolgotrajen proces, saj traja najmanj 8 let. Sado-
vi	naših prizadevanj se bodo kazali šele v prihodnjih letih. Zdaj imamo redno dopolnilni pouk za tiste, ki napredujejo z nez^ostno oceno, in za tiste, za katere razrednik meni, da jim je dopolnilni pouk potreben. Uvajamo tudi nove metode, kot so: individualizacija pouka, učni lističi, naloge objektivnega tipa, responder-ji itd. Pomembna za uspeh je tudi pravočasna kategorizacija otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Jeseni bomo organizirali prva dva oddelka (za 3. in 4. ter za
5.	in 6. razred) podaljš^jegabivanja za otroke, katerih starši so v službi. Ti šolarji bodo imeli v šoli varstvo, prehrano, rekreacijo, učenje, napisa-
li	bodo že v šoli domače naloge itd.
Naša šola nudi izrednim študentom 200 din za izpit in jim omogoča odstotnost z dela, kadar imajo izpite. Jeseni sta dva diplomirala na prvi stopnji in se vpisala na drugo. Eden študira izredno na visoki šoh, ena pa na pedagoški akademiji. Tisti, ki nimajo ustrezne izobrazbe, bodo poučevali na razredni stopnji ali pa le nekatere predmete v 5. razredu.
Vzgojnovarstveni oddelek (vrtec) pri naši šoli ima 3 oddelke. Potrebe so večje. Potrebne vzgojitelje bi že dobih, žal pa ni dovolj prostorov. Treba bo pač zgraditi nov vrtec, o čemer so se razprave že začele. “
JESENI VRTEC?
OLGA MOHAR, ravnateljica osnovne šole Loški potok: „Posebno skrb posvečamo slabšim učencem, in to celo na škodo nadaijenih. Prostorov imamo zdaj dovolj, učiteljev pa premalo. Sami prostori pa ne bodo izboljšali učnega uspeha. Ob konferencah ugotavljamo, da se slabi uspehi kar vlečejo za nekaterimi učenci. Ti nas skrbe, ne pa oni, ki imajo eno nezadostno. S starši takih učence« imamo več stikov. Tako marsik .erega učenca rešimo, da konča šolo vsaj 9. ali 10. leto in gre lahko v ukali priučitev. Težje je, kjer starši našega prizadevanja ne razumejo in za neuspeh otroka krivijo učitelje. Takih staršev je malo. Želimo, da bi v korist otroka čimprej spregledali in da ne bi bili zadovoljni, češ: „Nekaj bo otrok že delal.‘“ Zanimivo je, daje okoli tretjina problematičnih učencev normalno razvita ali celo nadpovprečno nadarjena. Žal zaradi slabega stika s starši, učitelji in okoljem sproščajo svoje
Franc Grivec, predsednik štaba za izvedbo referenduma v občini Ribnica (Foto: Primc)
skupno reševanje skupnih zadev, izraža njihovo pripravljenost pomagati povsod, kjer je potrebno, izraža ljudsko zavzetost za skupne napore pri naših skupnih prizadevanjih za lepšo podobo jutrišnjega dne.
Samoprispevek občanov v tej ali oni obliki je eden od načinov reševanja skupnih problemov. V naših krajih, v naši občini že vsa leta po vojni občani pomagajo vsej družbeni skupnosti na tak način urejati pomanjkanje na različnih področjih -od zdravstva in šolstva do komunalnih naprav. Ne bi naštevali, kaj in kje vse so občani pri nas z najrazličnejšimi in številnimi samoprispevki ustvarjali lepšo podobo svojih krajev in vse občine, ker je tega precej. Poudaril bi le, da smo danes na odločujočem razpotju, ki lahko pomeni še hitrejše napredovanje ali nazadovanje, pomeni odločanje o tem, ali hočemo biti še bogatejši ali revnejši.
Odločamo se o ponovni uvedbi Krajevnega samoprispevka. Druž-
iMitaiit«
Ribnica, panorama.
(Foto: D. Mohar)
Za letošnji občinski praznik prisrčno pozdravljamo vse prebivalce našega območja. Hkati čestitamo kolektivom za dosežene uspehe in jim želimo še mnogo novih delovnih
zmag pri prizadevanju za lepši jutrišnji dan!
OBČINSKA SKUPŠČINA RIBNICA
v
Vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij in društev v občini.
čestitkam za praznik se pridružujejo tudi kolektivi, ki so se predstavili v današnji prilogi ter kolektiv Dolenjskega lista!
Olga Mohar: „Če bo zanimanje, ^omo jeseni odpiii vrtec."
sile za slabe stvari, namesto da bi jih za koristne.
Za došolanje učiteljev do decembra nismo kaj dosti naredili. Na predmetni stopnji imamo le enega strokovnjaka, ostali pa so sprejeti za dolčen čas. Redki so, ki kažejo zanimanje za došolanje. Zavedamo se, da predpis velja, hkrati pa tudi, da za našo šolo ne dobimo kadra. Prepričana sem, da jeseni ne bo nobeden na cesti, čeprav ne bo imel ustrezne izobrazbe. Mačehovsko bi bilo tudi, če bi morali vsako leto sprejemati nove, razen tega pa komaj nekoga spoznaš, že bi moral iti.
Prostor za vzgojnovarstveni oddelek imamo, varstvo pa še ni urejeno. Prav za 8. marec smo poslali podjetjem posebno anketo, kdo želi varstvo in koliko so pripravljeni prispevati. Ce bo zanimanje in dovolj otrok, bomo varstvo organizirali jeseni. “
Proračun
Rudi Brimšek, tajnik občinske skupščine Ribnica, je o značilnostih letošnjega občinskega proračuna in o finansiranju nekaterih skladov dejal:
„V osnutku proračuna za letos smo predvideli, da bodo kosmati proračunski dohodki v primerjavi z lani za 9 odstotkov večji, kar je v skladu z republiškimi smernicami.
Po sedanjem predlogu naj bi v primeijavi z lani najbolj povečali izdatke za socialno skrbstvo (za 21 odstotkov) in zdravstveno varstvo (37 odstotkov). Najob-čutneje pa se bo zvišalo finansiranje krajevnih skupnosti, in sicer za 93 odstotkov. Tak porast pri KS je predviden zato, ker dajemo glede na ustavna dpolnila poseben poudarek osnovnim samoupravnim telesom, to je krajevni samoupravi. Krajevne skupnosti so lani dobile 129.000 din, letos pa bodo dobile 250.000 din. Ta denar nameravamo krajevnim skupnostim razdeliti tako, da bo vsaka dobila na prebivalca po 8 din. Za večje krajevne skupnosti bomo dodelili denar še za plačevanje tajnikov.
Rudi Brimšek: „Delovne organizacije kažejo razumevanje za financiranje skupnih zadev,“ (Foto: J. Primc)
Po sklepu zadnje občinske seje bomo zbirali še denar iz gospodarstva za finaciranje nekaterih skupnih zadev. Gospodarstvo naj bi iz lanskega dohodka prispevalo predvsem za financiranje narodne obrambe in sklada za pospeševanje kmetijstva. Skupne potrebe za oba sklada znašajo okoli 600.000 din, od tega za sklad za pospeševanje kmetijstva
320.000	din. Povedati moram, da smo v vseh gospodarskih organizacijah naleteli na razumevanje za dcupno financiranje teh. zadev. Nekatere so že podpisale pogodbe za združevanje sredstev, ostale pa jih bodo predvidoma v teh dneh.“
Slabo zdravje in socialne težave
Zdravstvena, socialna in stanovanjska vprašanja borcev so potrebna posebne pozornosti — Novi predsednik je Stane Nosan
Zobozdravnica Vida Cvar, ki je predsednica občinskega odbora RK Ribnica, popravlja pogumni punčki zobe. Tudi zobozdravstvo dela v neprimernih prostorih. (Foto: J. Primc)
Borci iz ribniške občine so se nedavno zbrali v Ribnici na občinski konferenci Zveze borcev. Pregledali so opravljeno delo v minulem obdobju in izvolili za novega predsednika občinskega odbora ZZB NOV Staneta Nosana, za tajnika pa spet Karla Oražma. Izvolili so tudi šest komisij. Za člana republiškega odbora ZZB NOV Slovenije so predlagali Staneta Nosana, za delegata za skupščino republiškega odbora ZZB NOV pa Jožeta Tomšiča.
Na konferenci je bilo ugotovljeno, da je bilo sodelovanje med občinskim odborom ZZB in krajevnimi organizacijami ZB zelo uspešno. Najpomembnejša naloga ZB je bila in bo tudi v bodoče ^rb za člane:
Novo zdravstvo v starih prostorih
Uvajali so nove zdravstvene službe in prizidavali nove prostore — Za vse bolnike eno stranišče
— Zagotoviti denar za nov zdravstveni dom
za njihovo zdravje, za življenjske razmere, za ureditev njihovih stanovanjskih vprašanj. Skrb za to je poverjena predvsem komisiji za zdravstvene in socialne zadeve borcev. Ta komisija si je prizadevala ublažiti nekatere socialne probleme borcev in je lani organizirala načrtne zdravstvene preglede borcev. Skupno je bi-
NOV VODOVOD
Vaščani Gornjih Podpoljan v ribniški občini bodo zgradili vodovod. Zadnja leta so preudarjali, od kod naj bi ga napeljali. Pri tem so pretehtali tudi možnost, da bi ga napeljali iz sosednje občine. Zdaj so se odločili za priključek na ortneški vodovod. Sami že zbirajo denar, pričakujejo pa še denarno pomoč občinske skupščino Ribnica, KZ in Združenega KGP Kočevje.
N. A.
Obiskali smo nekatere zdravstvene delavce v Ribnici in jih vprašali o njihovih razmerah in obsegu dela. Za to smo se odločili predvsem, ker zdravstveni delavci in nekateri drugi opo-zaijajo, da so delovni pogoji v sedanjem ribniškem zdravstvenem domu zelo težki. Prisluhnimo jim:
Dr. Marija Klun: Delamo v zasebni hiši, ki so jo vrsto let dozidavah, zato je razumljivo, da prostori niso primerni. Včasih sta bila moja ordinacija in rentgen ločena le z zaveso. Sprejemna pisarna nima dnevne svetlobe in tudi ostali prostori niso primerni.
„Novi zdravstveni dom je Ribnici potreben!“ je zatrdila Marija Ando-Ijšek, višja medicinska sestra v zdravstvenem domu v Ribnici. „Prostori niso primerni, saj so premajhni. Jaz dajem injekcije, opravljam manjše aseptične in gnojne operacije, šivanje, prevezovanje vse v enem prostoru česar niti ne bi smela, a kaj, ko ni druge možnosti.
Odkar unajo kmetje popolno zdravstveno varstvo, pa prihaja na dan kakih 10 bolnikov več. To so tisti, ki prej niso hodili k zdravniku, čeprav so bili bolni, ker bi morali zdravnika plačati."
Mirko Fegic, višji zobni tehnik, pa je povedal: „Tu je bila včasih zasebna hiša in zasebni dentist. 1. marca 1948 smo ustanovili javno zobno ambulanto. Nato je bila hiša podržavljena in v njej je bila ustanovljena še splošna ambuianta, ki jo je vodil pokojni dr. Janez Oražem.
Postopno smo ustanavljah še dispanzer za šolske in predšolske otroke, žene, šolsko zobno ambulanto itd. Veno več nas je bilo tu zaposlenih, vedno več prostorov smo potre-bovah in smo jih kar dozidavah, zato niso primerni. Obetajo pa se nam še nove zdravstvene službe, na primer medicina dela, zato je že pretesno in bo res treba zidati nov zdravstveni dom.“
Vida Cvar, zobozdravnica, pa je menila: „Cakabiica za šolsko ambulanto je hkrati tudi čakalnica za odrasle, kar ne bi smelo biti, a kaj.
Letos več porodov
Mirko Fegic: ,J*red leti smo se odpovedali gibljivemu delu osebnih dohodkov, da smo lahko zgradili štiri stanovanja za potrebe zdravstva.** (Foto: J. Primc)
„Lani je bilo na tem območju rojenih 26 otrok, letos pa jih bo preko 40. Obrata DONIT in KRIM se razvijata . sva začela pogovor z babico Marijo Kos iz Sodražice, ki je hkrati patronažna sestra in opravlja nego na domu, tokrat pa je nadomeščala še obolelo medicinsko sestro Slavko Drobnič.
Povprečno se rodi na območju Sodražice na leto 35 otrok. Vse noseče ženske redno prihajajo v posvetovalnico za žene. Vse rode v porodnišnici, le izjemoma, če k^šno „prehiti“, rodi doma.
S starimi in osamljenimi ljudmi, ki so potrebni nege na domu, so težave. Mladina gre po svetu, stari pa ostajajo sami. Taki primeri so na ' Gori, na Slemenih, v Žimaricah. Kadar so bolni, si ne morejo pomagati. V dom počitka nočejo, sicer pa tam tudi ni prostora. Žalostno je, če spraviš do kruha 4 ali 5 otrok, a na starost kljub temu ostaneš sam.
Babica Marija Kos skuša starim in obolelim poiskati pomoč. Včasih ji to uspe s pomočjo svojcev, včasih sosedov, včasih s socialnim delavcem občinske skupščine. Na Gori pa si tudi krajevna ^upnost prizadeva pomagati v takih primerih. Vendar je težko, ker celo stari in bolni, ki so pomoči potrebni, včasih čudno nastopajo proti tistim, ki jim skušajo pomagati.
Po pomoč prihaja v zdravstveni dom ^aj okoli polovico več kmetov. Vsak je dobre volje, ko hoče pri okencu plačati, pa zve, da ima zdaj oskrbo zastonj oziroma pod enakimi
pogoji kot delavci. Mnogi ne vedo za to pravico, ki sojo pridobiU lani.
Marija Kos: „Lani se je rodilo 26 otrok, povprečno se jih rodi na leto okoli 35, letos pa se jih bo gotovo preko 40.“
Denar ni vedno rešitev
Za kulturo je treba predvsem ljudi, ki znajo in hočejo delati
1
,JCdor se s kmetijstvom bavi, ta pri pameti ni zdravi,“ pravi 55-letni Jože Škulj iz vasi Crnc v Slemenih.
Mi pa smo obiskali Metoda Ja-kUča od Sv. Gregorja, središča Slemen, ki se razen s kmetijstvom ukvarja še s kulturo. Uspešno vodi drapT>ko skupino, ki ?te-
Metod Jaklič: „Kultura je na vasi potrebna, da plemeniti ljudi, da mlade odvrača od krivih poti in da starejšim, ki so nas tega naučili, nekaj nudimo.** (Foto: J. Primc)
je 25 do 30 igralcev in prav zdaj študira Štokovo igro „Moč uniforme".
Medtem ko drugod kulturna društva propadajo, pa Prosvetno društvo ,3lemena“ uspešno dela. Prvo kulturno društvo je bilo tu ustanovljeno že leta 1912. Vsako leto so naštudiraU po eno igro ali več. Samo od leta 1955 so dali na oder 57 dramskih del, uspešen pa je tudi l2-članski pevski zbor.
Metod Jaklič nam je povedal nekaj lepih, koristnih in globokih mish o kulturi:
,4Cultura na vasi je potrebna, da lahko mladi kaj počno, da nimajo na razpolago le oštarije in da ne zaidejo na kriva pota. Hkrati pa na primer pri nas mladi nudimo starejšim nekaj v zahvalo, ker so nam zgradili dvorano in nas naučili igrati, peti. Mi pa se ob tem tudi izobražujemo. Kadar je pri nas igra, je za Slemena praznik.
* Nemara smo najbolj delavno društvo, pa nas občina ne vidi ne v dobrem ne v hudem. Le lani so nam dali 3.000 din. Včasih, ko ni bilo denarja, smo od doma nosih drva, da smo lahko kurili za vaje. Drugod so pa imeli denar in je vse propadlo. V Ribnici imajo denar, pa najamejo gledališče od drugod in ga plačajo."
Kulturni in vročekrvni
Tajnica dvema predsednikoma, štirim tajnikom pa še sodniku za prekrške
Lojzka Dejak je tajnica predsednika in tajnika občinske skupščine Ribnica. Na naša vprašanja o svojem delu je povedala:
„Na tem delovnem mestu delam že 9 let. V tem času sta se zamenjala dva predsednika in štirje tajniki. Stranke, ki pridejo k predsedniku in tajniku, so kulturne, bolj živahne in vročekrvne so stranke sodnika za prekrške. Delam namreč tudi kot administratorka pri tem sodniku.
Pri delu doživim marsikaj zanimivega. Tako mi je na primer nekoč prinesel neki občan celo zbirko jpesmic, ki jih je napisal v bolnišnici, doma in drugod. Se zdaj jih imam nekje spravljene."
Lojzka Dejak: ,Stranke so kulturne in vročekrvne, nekdo pa mi je prinesel celo pesmice.** (Foto: J. Primc)
ko ni prostora. Tudi zobotehnične-ga laboratorija nimamo pravega, del tega oddelka dela celo v nezdravem okolju."
Dr. Božidar Voljč: „Stranišče, ki meri komaj dober kvadratni meter, je za vse moške, žendce in otroke, ki pridejo v ambulanto, razen tega pa dajejo v njem še vsi urin za preiskave.
Danes zdravimo v zdravstvenih domovih bolezni, ki so jih včasih v bolnišnicah. Za nas bi bilo dobro in ceneje, če bi uvedli še nekatere specialistične službe, saj potem bolnikom ne bi bilo treba v Ljubljano. Zato je nov zdravstveni dom potreben. Zavedamo pa se, da bo težko dobiti zanj denar, vendar ga bomo morali, če hočemo imeti boljšo zdravstveno službo."
Program
svečanosti ob prazniku občine Ribnica 26. marcu.
Petek, 23. mkrca: ob 13. uri otvoritev razstave del vo-jakov-slikaijev, ki so služili ali služijo vojaški rok v Ribnici, Razstava bo v „Petkovi galeriji** v gradu.
Sobota, 24. marca: ob 9. uri svečana seja občinske skupščine Ribnica v osnovni šoli v Dolenji vasi; ob 9. uri avto-moto rally v Jelenov žleb, kjer bodo pri spomeniku položili venec.
Ponedeljek, 26. marca: ob 19.30 bo v Ribnici svečana akademija, posvečena občin-dcemu prazniku in 400-letni-ci kmečkih uporov. Organizirala jo bo osnovna šola.
Ribnici
Mohar)
^ominki. (Foto:
Karel Oražem je bil ponovno izvoljen za tajnika občinskega odbora ZZB NOV Ribnica (Foto: J. Primc)
lo pregledanih 185 borcev, v Loškem potokti pa je bil zdravstveni pregled borcev zaključen prav sedaj. Rezultati kažejo, da je zdravje borcev prizadeto.
V sklepih, ki so jih sprejeU na konferenci, so zadolžih organizacije ZB za pisanje krajevnih kronik o zgodovini NOV, za prenašanje tradicij NOV na mladino, za sodelovanje pri organizaciji splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite ter za orga-, niziranje proslav v Jelenovem žlebu in Grčaricah, kakor tudi proslav državnih in krajevnih praznikov.
-r
Ljudi manj, bolnikov enako
„Vsak kmet vpraša, koliko mora plačati za zdravstveni pregled. Ko mu povem, da nič, ne verjame. Kar tam med vrati stoji in nejeverno gleda,** je povedala Tončka Filipovič, medicinska sestra iz Loškega potoka.
Na območju Loškega potoka dela že nad 10 let. Novega doktorja Kvaternika nismo dobili doma. Oba skrbita za zdravje 1.777 ljudi na območju Loške-
Tončka Filipovič: „Lani je bilo na območju Lošega potoka 18 ljudi več, na območju Srednje vasi pa celo 74 ljudi več.**
ga potoka in še za 776, ki prihajajo po zdravniško pomoč v Srednjo vas v kočevski občini. Število prebivalcev upada, saj jih je na območju Loškega potoka letos 18 manj kot lani, na območju zdravstene postaje Srednja vas pa celo 74 m^j.
Dela je približno vedno enako. Ljud^je se starajo in pogosteje zbole. Na dan našega obiska, je povedala sestra, sta imel^ ^ mo do desetih dopoldne 40 ljudi na pregledu, prejšnji dan pa 56. Zaradi združitve delavskega in kmečkega zavarovanja ni dosti več dela, saj je le okoli 10 odstotkov kmečkih zavarovancev.
Krenilo na bolje
Malo denarja in brez primernega prostora
Veliko delo majhne šole
Glasbena šola je štela na leto največ 112 učencev in 6 predavateljev
Glasbena šola Ribnica praznuje letos lO-letnico obstoja. Direktor šole Andrej Puhar, ki je dal pobudo za njeno ustanovitev, je šolo predstavil tako:
„V desetih letih je šlo skozi našo šolo 360 učencev. V tej številki so všteti tudi vsi, ki jo obiskujejo letos. Imamo 6 instrumentalnih oddelkov, in sicer: za klavir, violino, kitaro, harmoniko, za flavto in blok-flavto, za klarinet ter za trobila. Razen šole v Ribnici imamo že šesto leto tudi oddelek v Sodražici.
Vendar šole ne obiskujejo le učenci iz Ribnice in Sodražice, ampak skoraj iz vseh območij občine. Tudi iz Loškega potoka imamo učence, iz Ribniške doline pa iz Prigorice, Brež in še od kod. V zadnjem obdobju imamo vedno več učencev iz vrst delavske mladine, to so vajenci podjetij INLIiS in RIKO, pa tudi iz vrst kmečke mladine.
Vsako leto doslej je imela šola najmanj 24 nastopov in gostovanj. Sodelovala je na vseh pomembnih proslavah in drugih svečanostih. Imela je več samo-stojnili rednih šolskih nastopov - produkcij. Sodelovali smo tudi z RTV in koncertno poslovalnico Ljubljanskega festivala. Na radiu smo imeli v oddajah za
mladino šest samostojnih nastopov."
Čeprav sodi glasbena šola med manjše in mlajše kulturne ustanove, je veliko naredila za kulturni napredek v ribniški občini. Iz te šole je izšla tudi Hedvika Petje, ki se je posvetila glasbi in študira zdaj na glasbeni ^ademi-ji v Ljubljani, hkrati pa uči na glasbeni šoli Ribnica.
Andrej Puhar: „Glasbeno šolo obiskuje vedno več delavske mladine in kmečkih otrok.** (Foto: J. Primc)
Organizacija Rdečega križa v ribniški občini v minulih letih ni bila posebno uspešna, lani pa je le krenilo na boljše. Predsednica občinskega odbora RK dr. Vida Cvar pove o tem:
„Lani je bil odziv za darovanje krvi precej boljši kot prejšnja leta. Menim, da je to predvsem zasluga tesnega sodelovanja s sindikatom, katerega vodstvo je zavzeto sodelovalo pri organizaciji krvodajalske akcije, in prizadevnega tajnika) RK, pa tudi ostali člani odbora so bili bolj delavni. Vendar občani še vedno kažejo premalo razumevanja za delo v naši organizaciji in za pomoč
Tudi občinski organi bi lahko pokazali za naše delo več razumevanja. Na leto dobimo 2.000 din dotacije, kar je premalo. Nimamo pisarne, nimamo dobrega skladišča, Oblačila, ki smo jih zbrali v nabiralni akciji, plesnijo, ker zanje nismo dobili primernih suhih prostorov, Pisarno imamo kar v arhivu občine. Prostore so nam obljubili v novem gozdarskem domu, a jih nismo dobili.
Glavni nosilec naših akcij pa je podmladek RK, ki je povsod zelo prizadeven. Dela v okviru šoL“
BILO JE V JELENOVEM ŽLEBU
Jelenov žleb je kronal štirimesečno partizansko ofenzivo, ki Je v celoti dosegla tudi vse pričakova* ne politične in vojaške cilje: odstranila je posledice velike italijanske ofenzive, vrnila zaupanje prebivalstva in zaustavila rast belogardizma, ki je bredel čedalje globje v močvirje izdaje - Brigade so
prevzele vse pobude
Proslava v Jelenovem žlebu je sicer že za nami, toda v -ff naših srcih bo ostal neizbrisen spomin na to slavno zmago partizanskih enot. -S temi besedami je narodni heroj Franc Krese-Čoban začel svoj sestavek pod gor-•. njim naslovom 31. julija K 1958 v Invalidskem vestniku.
Po vijugasti vojaški cesti, ki pelje od Rakitnice proti Jelenovem žlebu, se je v hladni marčni noči počasi pomikala dolga kolona partizanov. Borci Cankarjeve in Gubčeve brigade so šli na nove položaje. Izmučeni so bili od dolgotrajnih borb v Suhi krajini in okrog Ribnice. Stopa-
li	so molče, sklonjeni pod težo nahrbtnikov in orožja, zatopljeni vsak v svoje premišljevanje.
Bil sem med temi borci — zatopljen v lastne misli. Za povodec sem vlekel zgaranega, osedlanega konja, ki je še teže hodil kot jaz. Hladno je bilo, jaz pa brez suknjiča, zavit v konj-‘ dco odejo. Pred pohodom smo namreč imeli več ur počitka. Zaspal sem ob ognju, v spanju sem se prevalil na žerjavico in ostal seveda brez suknjiča,kije zgorel na več mestih. Kdaj in kje bom dobil drugega, to sem razmišljal.
I Jutranji svit nas je dohitel visoko nad stoletnimi jelkami.
I Pot se je š^ vedno vzpenjala.
I Občudovali smo te gozdne oija-ke na levi in desni strani ceste. Na mnogih drevesih so se poznali sledovi krogel iz preteldih bojev. Bilo je, kot bi gledali nezaceljene rane. Oči so nam plesale po vrhovih dreves in skalovju, pljuča pa so krepko vsrkavala gozdni zrak.
Prispeli smo na vrh! Prvi po-, mladanski sončni žarki, ki se I jim je posrečilo prodreti obla-} ke, so blagodejno vplivali na i naše razpoloženje. Kmalu bo pomlad in z njo se začne življe nje! Ta občutek nas je navdajal z radostjo in nehote smo poza-, bili na utrujenost in prazne že-} jlodce. Pogovarjali smo se glas-, no, saj tu ni bila potrebna tiši-' na. Bili smo daleč od sovražni-i ka kot že nekaj tednov ne. Pola-
Legenda našega osvobodilnega boja
Boj v Jelenovem žlebu je postal legenda našega osvobodilnega boja. Zgodovina ga ceni, ker Je zmagal po številčnem stanju in oborožitvi slabši nasprotnik. Spričo uporabljene taktike Jelenov žleb presega okvire ožje domovine in postaja primer ve^ ličine partizanskega bojnega duha in veščine. Zdaj, ko so nam znani vsi podatki tega edinstvenega spopada, postaja Jelenov žleb še večji in bolj pomemben. Vrednost tega boja se je zrcalila v siloviti težnji po popolni zmagi, po popolnem uničenju sovražnika ter se oblikovala v mojstrski sposobnosti, odločiti boj z obkoljevanjem in udarcem iz bližine. To pa je odslej ostala tudi poglavitna lastnost partizanskih enot in njihovo temeljno taktično načelo.
LADO AMBROŽIČ -NOVLJAN
stila se nas je nekaka sproščenost. Harmonikar je raztegnil svoj meh. Iz kolone se je tu pa tam oglasila borbena pesem.
Cesta je postajala nekoliko bolj odprta in sončna. Šli smo proti Jelenovem žlebu. Komandant je zaukazal počitek. Z veseljem smo sneli nahrbtnike, sedli nanje in položili orožje kraj sebe. Izvidniki Cankarjeve, ki je šla v koloni prva, so se pomaknili še malo dalje, „za vsak slučaj“ - do ovinka, od koder bo razgled večji. Ravno so izbrali mesto, kjer bodo sedli, in že so počili streli. Dva sta bila ranjena. Vrgli so se v zaklone, zadnji pa je skočil h komandantu.
Mi v koloni smo slišali strele, toda nihče jih ni jemal resno. Mislili smo, da se je zopet kaki nerodi po nesreči sprožil mitraljez.
V	hipu je bil Dragan, komandant Cankarjeve brigade, pri izvidnici. Počili so novi streli. Zaseda! Italijani so! Tik nad cesto so si iz kamenja zgradili bunker, iz katerega je zapela težka „bre-da“. Tudi s hriba so se vsule krogle čez naše glave.
Sklonjena telesa borcev so se v hipu zravnala. Nobenega razburjenja ni bik). Nobene panike. Partizani so z zaupanjem zrli v komandanta operativne zone Milovana in komisarja Rudqa, ki sta hitela v predhodnici, da ocenita položaj. Čakali smo povelj.
„Ranjenci in pratež nazaj, na varno! Bataljona Gubčeve naj prevzameta zaščito in zasedeta dohode, od koder smo prišli. Cankarjeve naj prodira naprej na pod cesto. IL bataljon Gubčeve naj v teku zasede grič, okrog katerega se vije ceste!“ Tako nekako so se vrstila povelja. Obkoliti Italijane v zasedi, je bil njegov načrt.
Mahoma smo pozabili na utrujenost. , Juriš!“ je zaoril klic Cankarjevih in Gubčevih borcev med skalami in smrekami. Planili smo naprej. Med grmečim bobnenjem laškega oroga so zasikali naši kratki rafali med zmedene Lahe. Z zamolklim hahlanjem težkih „brcd“ so se pomešale eksplozije naših ročnih bomb. Tako srditega ognja še nismo doživeli.
Namestnik komandanta brigade Lazar, pomočnik komisarja Franci in jaz smo tekli skupno z borci II. bataljona proti višini, ki smo jo za vsako ceno morali zasesti. Na čelu bataljona sta se podila v napad komandant bataljona Pero in komisar Tinč.
Z druge strani so z besnim streljanjem prodirali proti vrhu Italijani, ki so se tudi prav dobro zavedali strateške važnosti tega položaja. Pred nosom smo jim zasedli vrh. Besno ^o napadli, hoteč za vsako ceno dobiti vrh. Nekaj najbolj drznih so naši borci s puškinimi kopiti pregnali s tega položaja. Razdalja med našimi in njihovimi položaji je bila komaj nekaj deset metrov. Desno krilo našega bataljona se jim je pognalo v bok. ,3ura! Juriš!“ je odmevalo med smrekami. Pognali smo se na sovražnika. Bombe so pokale in trgale njihove vrste. Obupno so se branili. Še bolj kot od našega orožja so bili zbegani od strašnega vpitja „Hura! Juriš! Juriš!" Preskočili smo prve metre in ranjene vojake.
Kljub strašnemu ognju naši niso več iskali kritja in zaklonov. Padel je komandir Roman, padel je četni komisar Jug, ki se je sam boril z dese-torico Italijanov.
Fašisti so se strahovito braniK. Borba je divjala od skale do skale sredi grmovja in gostega drevja. Med to začetno borbo .so naše edinice že sklenile popolen obroč, medtem ko sovražniku še ni uspelo razporediti edinic. Z bombami so naši borci potiskali Italijane, ki so bili popolnoma obkoljeni, korak za korakom k cesti, od koder so napadali Cankarjevi. Čvrst jeklen partizanski obroč, ki jih je zgrabil za vrat, se je vedno bolj zoževal.
,J>Japrej, hura!" smo klicali in bodrili drug drugega in kot mačke preskakovali skale, ki so nas, kot naravna pregrada, ločile od sovražnikov. Ostal sem brez municije in bomb. Pred mano pa je izza skale lajala težka „breda“. — Tudi borci okrog mene so bili že brez bomb in skoro brez municije. Preskočil sem nekaj skal nazaj do naše hrabre bolničarke Marijance, ki je ravno obvezovala ranjenega tovariša. Dala mije dve bombi. Plazil sem se proti težki „bredi“. Italijani so me opazili. Jelka, za katero sem iskal kritje, se je odžagana od strelov „brede“ deset centimetrov nad mojo glavo zrušila na tla. Moral sem se umakniti. Poizkusil sem z druge strani. Za podrto smerko sem se priplazil v bližino posadke z „bredo“. Vrgel sem „kragujevačko“, nato še italijansko ročno bombo. Takoj po eksploziji sem skočil k „bredi“. Okrog nje je ležalo šes pobitih vojakov. Za menoj je skočil Saša, hraber borec iz Ljubljane. „Breda je naša, jo že imamo, težko . bredo imamo!"
Italijanski obrambni obroč je bil prebit. Že sva obražala priborjeno orožje proti sovražniku, ko se naenkrat Saša sesede. Dobil je kroglo skozi pljuča. Za nama je skočil še nek borec. Že sem obrnil „bredo“, ko Saša strašno zavpije: „Coban, pazi!“ V hipu sem se ozrl in skočil na ranjenega fašista, ki je leže obračal svojo' dolgo puško, da bi jo za hrbtom sprožil vame. Hitro sva opravila, medtem pa je tudi naša „breda“, ki je pravkar menjala gospodarja, z vso svojo uničevalno silo tolkla po svojih bivših gos-podaijih.
Naš pritisk je bil vedno močnejši. „Naprej tovariši!" so klicali naši komandanti, komandirji in komisaiji, ki .so se borili v prvih vrstah. „Juriš, hura, naprej!" je odmeval klic borcev, ki so brez odmora bili po sovražniku. Imeli smo že dovolj municije i% pušk. Saj smo jih sproti jemali mrtvim sovražnikom. Italijanov sta se začela polaščati panika in obup. Pritiskali so sedaj na eno, pa zopet na drugo stran. Prebiti so se hoteli in si rešiti vsaj življenje, toda povsod okrog njih je bil sklenjen je-
/
Brigade - boljša taktika in bojna umetelnost
Lado Ambrožič — Novljan opisuje v svoji knjigi „GUBČEVA BRIGADA“, da sta se za partizanki premik na nove položaje po veliki bitki pri Ribnici oblikovali dve skupini za nočni pohod čez Veliko goro proti jugovzhodu v smeri Podpre-ske in Drage. Jugozahodno skupino sta sestavljali Tomšičeva in Šercaijeva brigada; njena maršruta je bila Mari-novec, Jelenov žleb, Podpre-ska. Juhovzhodno skupino sta sestavili Cankarjeva in Gubčeva brigada z maršru-to: gozdna Rudeževa pot proti Glažuti in Dragi. 26. marca 1943 okoli dveh zjutraj sta se obe skupini začeli viti po določenih poteh proti Veliki gori. Potovali sta neodvisno druga od druge, ker ni bilo časa, da bi se dogovorili za sodelovanje. Nihče ni pričakoval, da bi se spričo stvarne razporeditve italijanskih enot na Veliki gori mo^ partizanski skupini srečati z Italijani. Naključje pa je ustvarUo popolnoma drugačen položaj.
Lado Ambrožič nato na straneh 182 do 194 zanimivo in izčrpno opisuje znameniti spopad partizanov z italijanskimi okupatoiji v Jelenovem žlebu. Trije partizanski bataljoni so v naletu s treh strani obkolili bataljon „Macerate“. 360 partizanov, ki so imeli 6 težkih mitraljezov in 18 pu^omitraljezov, je napadlo 480 Italijanov, ki so imeli 12 težkih mitralje-
zov in 24 puškomitraljezov, razen tega pa še dva težka minometa. Kljub popolni italijanski premoči so se partizani pognali v boj z vso silovitostjo. Borci Gubčeve in Cankaijeve brigade so med silovitimi naleti slutili, da je pred njimi ena največjih zmag v zgodovini osvobodilne vojne. Partizani so razbili prej tako močan in elitni ba-taljno Italijanov: sovražnik je izgubil 106 mrtvih in 102 ranjena vojaka. V partizanske roke je prišel pomemben vojašld plen.
Z Jelenovim žlebom in s prihodom vseh štirih slovenskih brigad v Drago in Pod-presko se je končala' partizanska protiofenziva, ki je trajala natanko štiri mesece: od 26. novembra 1942 do 26. marca 1943. Lado Ambrožič — Novljan navaja v svoji knjigi, da so imeli v teh štirih mesecih sovražniki 537 mrtvih (Italijani 432, belogardisti 93, ustaši in hrvaid domobrani pa 12); ranjenih je bilo 608 sovražnikov (479 Italijanov, 114 belogardistov ter 15 ustašev in hrvaških domobranov, partizani pa so hkrati ujeli 316 sovražnikov: 33 Italya-nov, 118 belogardistov in 165 ustašev ter hrvaSdh domobranov. Vojaški plen je bil izredno velik In pomemben.
Šest partizandcih brigad, ki so sodelovale v štirimesečni protiofenzivi, je imelo 138 mrtvih in 305 ranjenih.
Ive Šubic: RANJENEC (1948, linorez)
klen obroč, ki se je neprestano krčil.
,JKoliko jih je," smo se čudili. Se vedno so regljale strojnice, pokale puške, vmes pa neprestano eksplodirale bombe. Nič več nismo vedeli čigavo orožje je bilo glasnejše, ker je bilo v naših rokah že veliko njihovega, ki smo ga takoj s pridom uporabljali. Tudi kričanje in tuljenje ni poleglo. Med klici „Juriš, hura, po njih, tovariši!" seje mešalo žalostno stokanje ranjencev in obupni kriki sovražnih vojakov.
Vrteli so se kot v začaranem krogu. Pamet jih je začela zapuščati. Odmetavali so zaboje z municijo in vse, samo da bi se lažje rešili. Oficirji niso mogli ničesar več storiti, od strahu ponoreli vojaki jih niso več poslušali. .Nič več niso vzdržali skupaj. Bili so kot čreda brez vodnika, ki se je razbila po grupah, kakor je pač naneslo. Le posamezniki so se še vedno močno branili. Iz dobrih naravnili zaklonov .so sipali silovit ogenj.
Pritisk od zgoraj je bil vedno močnejši. V naših rokah je bila popolna iniciativa. Naenkrat so se zbegani italijanski vojaki v blaznem diru spustili proti ce.sti. Priti v dolino, rešiti se, čeprav sam, to je bil edini cilj slehernega vojaka. Mi od zgoraj smo jim bili na vratu. Na cesti pa jih je čakalo strašno presenečenje. Tu so jih .sprejeli Cankaijevci, ki so jih stiskali tudi od obeh strani. Kot čreda divjili koz so .skakali čez cesto. V to bežečo krdelo je tolklo orožje Cankaijevcev.
Pod cesto je široko in globoko brezno, v katero so v tem paničnem begu strmoglavili mnogi bežeči vojaki. Kriki groze so trgali ozračje. Beg iz oklepa jim je bil onemogočen. Povsod skale, jame in goščava, kot da se je vse zarotilo proti njim. Naši so zasledovali in gonili bedne ostanke italijanske elite. Divji lov za bežečimi Italijani seje oddaljeval od bojišča.
Nisem sc udeležil tega lova. S Francijem sva si natovorila težko „bredo" in jo nesla proti ce.sti. Strašno je bilo razdejanje. Za skalami, smrekami in grmovjem, povsod so ležala nema, negibna trupla v vseh mogočnih položajih. Med njimi Jc bilo razmetano orožje, municija in (lruf.>a vojaška oprema. Tak je bil
bedni konec bataljona elitne italijanske divizge „Maccerata", ki naj bi nam udaril v hrbet, pa je bil prepozen.
„Ce jih ne bi prehiteli mi, bi lahko sedaj prav tako ležala naša trupla,“ sva menila s Francijem in pazljivo prestopala mrtve vojake, da ne bi pohodila njihovih trupel, kajti pri nas partizanih ni nikoli, tudi v najbolj divji in kruti borbi, ugasnilo človeško čustvo.
Na cesti je bila še večina borcev, ostali pa so se polagoma, vračali. Otovorjeni so bili z orogem in upehani od zasledovanja. Vsem so žareli obrazi, iz oči pa jim je sijalo veselje in ponos. Tuje ležalo na kupe orožja in Še in še so ga nosili skupaj.
Radio stanica (SOS je bilo njeno zadnje sporočilo italijanski komandi v Ljubljano), dva težka minometa, okrog 20 težkih in lahkih strojnic, nad 120 pušk, blizu 30.000 kosov municije, nad 200 granat za težke minomete, ogromno druge vojaške opreme, to je bil plen te kratke, toda najbolj srdite borbe, kar smo jih do tedaj bojevali z Italijani. Na bojišču pa je ležalo blizu 150 italijanskih prostovoljcev, ki so se borili kot levi. Vendar jim vsa velika hrabrost ni pomagala. Naleteli so na še večje junaštvo, lastno samo našim borcem.
Blizu bojišča smo pokopali komandirja Romana in Ober-sterja ter komisarja Juga. Z rosnimi očmi in stisnjeno pes^o na prsih smo se poslovili od njih. Bilo je, kot bi nam iztrgal kos srca.
Tiho, nekako svečano so padla povelja. Oprtali smo težka bremena in se še enkrat ozrli na bojišče. Brigadi sta se zvrstili in počasi krenili dalje, v nove zmage.
FRANC KRESE - COBAN
■
SiHi
H
i^‘
Prodajalna HRIB v Loškem potoku je ena največjih prodajaln trgovskega podjetja JELKA in je vselej dobro založena
JELKA: naložba'v gostinstvo
Kolektiv trgovskega podjetja JELKA iz Ribnice je dosegel lani 36 milijonov prometa. Ustvaril je 40 odst. več čistega dohodka kot leto prej.
Kolektiv že nekaj let zbira dobiček za sedaj največ jo naložbo, to je za preureditev Restavracije. Čeprav se kolektiv zaveda, da je njihova osnovna dejavnost trgovska mreža, pa ne more mimo tega, da je Ribnica brez primernega gostinskega lokala s tujskimi sobami. Prav zato se je kolektiv odločil za preureditev največjega gostinskega lokala v Ribnici, ki je bil sedaj ž^ neprimeren za kraj, kamor prihaja vedno več poslovnih ljudi in turistov. Doslej namreč še ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen urediti ta pereči problem v Ribnici, propadli pa so tudi že znani poizkusi.
Sedanjo Restavracijo bodo preuredili v gostinski lokal B kategorije. V 11 tujskih sobah, ki bodo vse opremljene s kopalnicami in sanitarijami, bo 28 ležišč, v vseh sobah pa bodo še pomožna ležišča, tako da bo v stiski lahko prespalo 35 ljudi. Večja bo tudi restavracija, v kateri bo 160 sedežev. Posebnost bo lovska soba; opremljena bo z lovsl^mi^ trofejami in lovskimi značiln^ltimi. Za poslovne sestanke^ manjše svečanosti bo na voljo banketna soba. V novi
Restavraciji bosta še dve manjši gostinski sobi, točilnica, recepcija, nove sanitarije, prenovljena kuhinja in še drugi potrebni prostori. Uredili bodo tudi velik parkirni prostor in pripravili prostor za bodoče štiristezno avtomatsko kegljišče, katerega pa trgovsko podjetje Jelka samo ne bo zmoglo. V tej akciji bodo morala sodelovati vsa ribniška podjetja, saj kraj nujno potrebuje tovrstni rekreacijski objekt. Kegljišče potrebujejo mladina, sindikalna športna društva in vsi občani, ki se zanimajo za šport. Preureditev Restavracije bo veljala okoli 3 milijone dinarjev, dela pa bodo zaključena predvidoma do začetka julija letos, se pravi še pred glavno turistično sezono.
JELKA je pred nedavnim odprla na Bregu (v nekdanji gostilni pri Špičku) prodajalno z živili. Na Bregu se namreč širi novo naselje individualnih hiš in je bila želja potrošnikov in krajevnih dejavnikov, da bi kraj dobil svojo trgovino. Kolektiv JELKE je rad ustregel njihovim željam, saj je najvažnejša skrb trgovcev približati se potrošniku.
Kolektiv JELKE se zaveda, da kraj potrebuje primerno blagovno hišo, v kateri bi lahko Ribničani kupovali vse, kar potrebujejo. Poleg tega, da še ni določena lokacija, kjer naj bi v Ribnici stala taka blagovna hiša, si kolektiv „Jelke" v sedanjem času ne bi upal iti v to investicijo, posebno zaradi sedanje naložbe v gostinstvo.
Kolektiv trgovskega podjetja JELKA se že dlje časa zavzema za kakršno koli integracijo. Vendar pa išče tako obliko, da bo obema partnerjema v korist, predvsem pa da bosta od združitve imela koristi kraj in potrošnik.
Drago Turnšek, direktor trgovskega podjetja JELKA: „Odločili smo se, da bomo najprej uredili sodoben gostinski objekt, zatem pa začeli zbirati denar za bodočo blagovnico/'
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA „JELKA" ČESTITA OBČANOM ZA PRAZNIK IN JIH VABI K NAKUPU V SVOJE PRODAJALNE!
Do začetka julija letos bo preurejeno največje ribniško gostišče, ki bo poslej gostinski objekt B kategorije.
INLES:
podpiramo proces združevanja
Z Mirkom Anzeljcem, direktorjem splošne organizacijske službe, in Janezom Bojcem, direktorjem prodajne službe v ribniškem INLESU smo se pogo-• vorili o lanskih dosežkih in bodočih nalogah podjetja. Povedala sta:
PROIZVODNJA
— INLES je lani v celoti izpolnil predvidene cilje. Ustvarjeni celotni dohodek je znašal okoli 210 milijonov dinarjev (21 starih milijard). Od tega je znašala lastna proizvodnja kar 180 milijonov dinarjev, promet prodajnih skladišč pa 30 milijonov. Načrti proizvodnje, prodaje in finančnega uspeha niso le doseženi, ampak preseženi. Povprečni osebni dohodek je znašal 1.826 din.
Letos bomo ostali pri sedanjem proizvodnem programu, kar pomeni, da ne bomo uvajali novih proizvodov. Hkrati predvidevamo nadaljnji porast proizvodnje, zlasti sobnih vrat in vezanih oken. Obseg proizvodnje bo večji tudi zaradi povečane proizvodnje pri kooperantih.
Naši osnovni cilji, gledano s stališča proizvodnje in prodaje, so:
imenovane „neodtujljive samoupravne pravice" uresničevale izključno v vsaki organizaciji TOZD posebej.
Neglede na samostojnost TOZD na področju samoupravljanja pa bo osnovne poslovne funkcije, kot so nabava, prodaja, finance in razvoj, opravljala tudi v bodoče samo TOZD skupne strokovne službe za vse TOZD, združene v podjetje, kar je potrebno zaradi učinkovitosti in racionalnega poslovanja.
Uresničitev ustavnih dopolnil s tem, da ustanovimo TOZD, je hkrati trdna osnova za nadaljnje integracije, ker bi vse nove enote dejansko dobile status TOZD.
RAZVOJ
Za razvoj lesne industrije bi bilo koristno, da bi lesna industrija tesneje sodelovala s področnim podjetjem, ki upravlja z gozdovi. Pametno je namreč doma predelati čimveč lesa. V sodobnem svetu so se izkazale za zelo koristne tako imenovane navpične integracije, se pravi združevanja podjetij, ki proizvajajo surovine, z industrijo. Tako sodelovanje oziroma tesnejša povezava pa bi omogočila tudi
žave predvsem zaradi nelikvidnosti svojih kupcev. Prišli smo do spoznanja, da je najučinkovitejše sredstvo za izboljšanje likvidnosti predvsem prodaja dobrim plačnikom in izločanje
Diplomirani ekonomist Janez Bojc, direktor prodajne službe: „Prodaja dobrim plačnikom je edina pravilna pot za krepitev posameznega podjetja in vsega na^a gospodarstva, hkrati pa velik prispevek k utrditvi gospodarstva."
kupcev, ki so slabi plačniki. Menimo, da je to edina pot za izboljšanje celotnega gospodarskega položaja v državi in hkrati izpolnjevanje nalog v zvezi z
V Inlesovih tovarnah in obratih je zaposlenih tudi veliko žena In deklet
1. Organizirati čim širši krog kooperantov-proizvajalcev s področja stavbnega pohištva. Tako bi postal INLES nosilec razvoja proizvodnje stavbnega pohištva v Jugoslaviji. Podpirali bomo tudi še vse procese združevanja, ki vodijo k doseganju tega cijja.
2. Že lani je INLES izvažal svoje izdelke v Nemčijo, Avstrijo in na Madžarsko. Letos nameravamo izvoz v te dežele povečati, posebno v države s konvertibilno valuto. Sklenjenih je že več dogovorov. Razen tega se še številna podjetja iz Avstrije in Nemčije zanimajo za nakup naših izdelkov. V teh deželah smo si namreč pridobili ugled in nam naši dosedanji kupci priporočajo nove. Zaradi tega pripravlja INLES tudi nekatere organizacijske spremembe. V kratkem bomo ustanovili oddelek za zunanjo trgovino ki se bo razen s prodajo ukvarjal še z načrtno raziskavo tujih tržišč.
3. Večjo skrb pa bomo posvetili izboljšanju produktivnosti dela in zmanjševanju vseh vrst proizvodnjih stroškov.
TOZD
V INLESU smo že izdelali dokončen program za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela (TOZD). Tako bo v okviru INLESA 5 TOZD, in sicer:
1. Tovarna stavbnega pohištva Ribnica,
2. Tovarna stavbnega pohištva Loški potok,
3. Tovarna stavbnega pohištva Sodražica,
4. Tovarna stavbnega pohištva „Javor", Jusići,
5. Organizacija skupne strokovne službe, ki vključuje tudi c^tno lastno trgovsko mrežo.
V samoupravnem pogledu bodo bodoče TOZD popolnoma samostojne in se bodo tako
hitrejši in učinkovitejši razvoj obeh panog. LIKVIDNOST Ukrepi v zvezi z likvidnostjo, ki veljajo z novim letom, nas sicer niso neposredno prizadeli, vendar ima INLES precejšne te-
inles
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
uresničevanjem stabilizacijskega programa.
Ob zaključku sta oba poudarila, da delovni kolektiv INLES kljub nekaterim težavam gleda z optimizmom v bodočnost.
v obratu INLES v Sodražici so letos preusmerili proizvodnjo na tekoči trak, opremili novo proizvodno dvorano s stroji, proizvodnjo pa bodo povečali, ne da bi zaposlili nove ljudi.
w
Ciril Grebenc, kmet iz Grebenja: „Včasih sem se ukvarjal s pridelovanjem vsega in še suho robo sem izdeloval, zdaj pa sem se specializiral za proizvodnjo mleka oziroma za pašnokošni sistem."
Obdelati moramo vsak kos zemlje
Zadružništvo ima v Ribniški dolini dolgoletno tradicijo, saj je bila že leta 1909 ustanovljena živinorejska zadruga v Sodražici. S tem je bil dan tudi poudarek usmeritvi kmetijske proizvodnje glede na naravne pogoje.
Kmalu so začeli sodelovati tudi izdelovalci suhe robe in re-šetarji, katerim je bilo njihovo delo dopolnilo kmetijske dejavnosti, hkrati pa so izkoriščali bogastvo, ki so ga ponujali gozdovi. *
Letos poteka 28 let povojnega delovanja zadruge in zadružništva v naši dolini. V tem času je bilo več mejnih obdobij razvoja zadružništva. Iz malih zadrug je nastala sedanja kmetijska organizacija, ki pokriva večji del občine.
Tudi sedaj je tako mejno obdobje, ko zadruga postaja resnično organizacija prostovoljno združenih kmetov, ki bodo kot člani delovne skupnosti z delavci v zadrugi odločali o delovanju zadruge, njenem razvoju in delitvi ustvarjenega dohodka.	;
Program razvoja predvideva nadaljnjo krepitev živinoreje z uvajanjem sodobne paše, ki bo z nadaljnjo selekcijo in izkoriščanjem vseh dosežkov znanosti pripomogla do hitrejše rasti proizvodnje z manj delovne sile. Zadruga bo vključevala vse ob-
čane, ki so pripravljeni z lastnim delom obdelovati zemljo, ker ne sme biti neobdelan niti najmanjši del kmetijske površine.
Hranilno-kreditna služba pri zadrugi je kmetova hranilnica in posojilnica, v kateri dobi za vložena sredstva najmanj enake obresti kot v drugih denarnih zavodih. V primeru potrebe pa mu je najbližja za kreditiranje razvoja njegovega gospodarstva z ugodnimi pogoji.
Posebno, skrb posveča zadruga pospeševalni službi in kooperaciji v kmetijstvu ter proizvodnji izdelkov ribniške domače obrti. Poleg osnovne so tudi ostale dejavnosti, kot sta tovorni promet in trgovina na drobno, pomemben činitelj za zadovoljevanje potreb kmetov in ostalih občanov. Zato bomo še naprej skrbeli tudi za razvoj teh dejavnosti.
Letališka oprema iz Ribnice
Lani je 224-članski kolektiv RIKA ustvaril že 28 milijonov celotnega dohodka. Proizvodni program, ki so ga osvojili pred leti, obsega izdelavo opreme za letališča in celotne mehanizacije za čiščenje snega na cestah in letališčih. RIKO izdeluje različne tipe snežnih plugov, posipal-ce za ceste, rezkarje snega, manjše greder deske za ravnanje cestišča, razne priključke za viličarje in drugo opremo. Na vseh naših ia tudi nekaterih tujih letališčih že poznajo Rl KOVE Hidravlične stopnice za dostop v letalo. Prilagojne so različnim tipom letal, tudi največjim jumbojetom. Za letališča iz-
delujejo še vlečne drogove za vleko letal, predelujejo kombije v vozila za dovoz vode in odvoz fekalij, izdelujejo vozičke za prevoz prtljage, vozičke za odvoz smeti in drugo. Sedaj razvijajo letališki traktor, ki bo univerzalen pripomoček za vleko na letališčih. Razstavili ga bodo že na spomladanskem zagrebškem velesejmu.
Odkar so lani v ribniški kovinski industriji odprli novo 3.000 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo, gre delo laže. Letos imajo v načrtu nabavo novih obdelovalnih strojev in postavitev lastne transformatorske postaje. Računajo, da bodo ustvarili 30 milijonov celotnega dohodka, v letu 1975 pa ta znesek še prekoračili za 100 odst.
Sprejeli so vrsto ukrepov za stabilizacijo, večjo likvidnost in
racionalnejše poslovanje. V kratkem bo začelo izhajati tudi glasilo kolektiva.
Posebno skrb bodo posvetili izobraževanju zaposlenih. Organizirali bodo kovinarsko šolo za vse tiste, ki si želijo pridobiti ta poklic. Trenutno štipendirajo na fakulteti in srednjih šolah 32 bodočih strokovnjakov. Pomanjkanje strokovnega kadra občutijo vedno bolj, saj zahteva tovrstna proizvodnja zanesljive in sposobne ljudi.
Tudi skrb za življenjske razmere zaposlenih je vselej prisotna. V zadnjih štirih letih so namenili za stanovanjska posojila več kot dva milijona dinarjev, kupili pa so tudi nekaj stanovanj v blokih. Za topli obrok prispevajo zaposleni le pa en dinar, medtem ko dobijo delavci povrnjen tudi del stroškov za prevoz na delo. Lani so razdelili tudi regres za dopust.
i
1
Pogled v 3.500 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo, ki so jo zgradili minulo leto in v kateri izdelujejo razno opremo za cestno službo in letališča
DONIT: proizvodnja razprodana
O
Novi stroji za novo proizvodno dvorano obrata DONIT v Sodražici so že prispeli. Skupaj ^ jih je 25. Iz Nemčije so prihajali
Ivan Petrič: „Proizvodnja novih strojev je že razprodana, čeprav bodo začeli postopno obratovati Sele v aprilu."
postopno, zadnje so dobili fe-- bruarja letos.
To so stroji za izdelavo žičnih tkanin, izdelani v Vzhodni Nemčiji, ki jih bo DONIT odplačal v treh letih. Njihova predvidena proizvodnja je že prodana, čeprav bodo začeli postopoma obratovati predvidoma v aprilu. Z dobavami svojih proizvodov je sodraški obrat DONIT celo v zaostanku, zato delajo od julija lani tudi ob sobotah.
Zaradi novih strojev potrebujejo seveda tudi nove delavce. Računajo, da se bo kolektiv že v bližnji prihodnosti povečal od sedanjih 140 ljudi na 180 do 200.
„15. marca so bila dokončana gradbena in notranja dela v novi proizvodni dvorani. Nekaj težav smo imeli s priključkom elektrike, vendar bo vse v redu
in bomo lahko začeli postopno poizkusno proizvodnjo v novem obratu že s prvim prihodnji mesec," nam je povedal pomočnik direktorja obrata DONIT Sodražica Tone Valant in nadaljeval:
„Za dober mesec dni smo s proizvodnjo v zaostanku. Najhuje je, ker zaradi naše zamude zamuja še tisti obrat našega podjetja DONIT, ki predeluje tkanine. Vendar smo zdaj že tako daleč, da bomo zamudo počasi odpravljali. Strokovnjaki zagotavljajo, da bo za popolni zagon strojev v novi proizvodni dvorani potrebnih okoli 18 do 20 dni. To pomeni, da bodo v drugi polovici aprila delali že vsi stroji v poizkusni proizvodnji.
Pohvaliti moram SGP ZIDAR iz Kočevja, ki je zelo hitro zgradil dvorano. Sele 8. avgusta lani smo zasadili prvi kramp, v teh dneh pa bodo šli stroji že v pogon. Praktično so delali vso zimo in za naše razmere opravili delo izredno hitro. ,
Za novi obrat imamo že podrobno zamisel o tehnologiji.
V novi proizvodni dvorani obrata DONIT v Sodražici postavljajo nove stroje, ki jih bodo v teh dneh postopno vključevali v proizvodnjo.
Tone Valant: „Že danes čuti mo pomanjkanje različnih stro kovnih moči."
Računamo tudi, da bo še naprej naraščalo zanimanje za žične tkanine in da ne bo težav s prodajo. To pa pomeni, da ne bo težav z odplačevanjem posojil za stroje in za novo zgradbo ter njihovo amortizacijo, hkrati pa bomo člani kolektiva prejemali tudi delu in učinku primerne osebne dohodke.
Že danes čutimo pomanjkanje različnih strokovnih moči. Vendar računamo, da bo nekako šlo. Včasih, še pred letom in pol, nismo imeli ključavničarjev, danes pa imamo celo tri preveč in delajo kot tkalci, vendar bodo kmalu spet lahko delali pri nas kot ključavničarji.
Dobiti moramo sodelavce za vodstvo proiz'^odnje, za urejanje in dopolnjevanje tehnologije. Te bo teže dobiti, če ne bomo imeli zanje stanovanj. Za eno stanovanje smo se že
prijavili v bodočem četvorčku, ki ga bodo gradili v Sodražici. Člani našega kolektiva pa dobivajo tudi posojila za stanovanjsko gradnjo.
Iščemo tudi mlade ljudi, ki bi jih štipendirali na šolah. Zanimanje za šolanje je večje pri dekletih, čeprav bi prav fante nujno potrebovali na nekaterih delovnih mestih. Sicer pa iz nekdanjega „moškega" kolektiva postajamo vse bolj „ženski" kolektiv. Še pred dvema letoma so bile pri nas zaposlene le 4 ženske in 75 moških, zdaj pa jih je že 40 med okoli 140 zaposlenimi.
Za letni dopust dobi vsak zaposleni 600 din. Lastnih počitniških domov DONIT nima, vendar ima sindikat v Medvodah na razpolago camping garniture (šotore itd.), ki jih daje članom kolektiva v najem za
malenkostno odškodnino.
Imamo dobro urejeno menzo in prehrano. Tople malice dobe delavci vseh treh izmen, in sicer le po 1,50 din obrok, kar je izredno poceni. Ostalo plača podjetje. Razen tega dobe delavci zastonj čaj in kavo."
EUROTRANS:uspehže vprvemletu
EUROTRANS JE V DOBREM LETU POSTAL EDEN NAJVEČJIH JUGOSLOVANSKIH TRANSPORTERJEV V MEDNARODNEM PROMETU. LANI JE KOLEKTIV DOSEGEL 36 MILIJONOV PROMETA. RAZŠIRITEV ŠPEDITERSKE DEJAVNOSTI. NOVOST: ZBIRNI KAMIONI NA RELACIJI ZAHODNA NEMČIJA - SLOVENIJA ZA PREVOZ MANJŠIH POŠILJK.
Direktor Eurotransa Dušan Čuk, ki mu čestita ribniški predsednik Bogo Abrahamsberg za dosežene uspehe podjetja
Ribniško transportno in špe-ditersko podjetje EUROTRANS, ki je že takoj po začetku poslovanja konec 1971 beležilo lepe uspehe, je minulo leto končalo s 36 milijoni celotnega dohodka. Ustvarilo je za milijon skladov, kar je za prvo poslovno leto izreden uspeh, saj so šele drugo polovico leta delali s polno zmogljivostjo. Vozni park so namreč kompletirali šele v drugi polovici lanskega leta.
Po podatkih druge polovice lanskega leta je EUROTRANS med jugoslovanskimi transporterji po številu mejnih prehodov
v Salzburgu na drugem mestu. Prehodi v Salzburgu so merilo mednarodnega udejstvovanja jugoslovanskih transportnih podjetij na poti proti Zahodni Nemčiji in državam Beneluxa. Kar 90 odst. prevozov so opravili v mednarodnem prometu, medtem ko je ostalih 10 odst. odpadlo na promet v domovini, to je predvsem na dostavo blaga naročnikom.
EUROTRANS opravlja mednarodne prevoze s 54 voznimi enotami. To so tovornjaki 's prikolicami z nosilnostjo po 22 ton. V načrtu imajo nabavo še 15 novih voznih enot znam-
ke RABA-MAN. Vozni park nameravajo povečati na 70 vozil in tega zatem stalno obnavljati.
Poleg nabave novih kamionov namerava kolektiv v bližnji prihodnjosti zgraditi lasten parkirni prostor in skladišče. Te prostore so že začeli graditi pri Grosupljem.
EUROTRANS ima v Višnji gori tudi svoj proizvodni obrat. V sodelovanju z angleško firmo Black and Decker sestavljajo drobno električno orodje, kot so ročni vrtalni strojčki, ročne brusilke, vibratorji za poliranje in vrtanje, ročne cirkularke, vse to z raznimi priključki. Opravljajo tudi montažo in servis za izdelke te firme pri nas.
155-članski kolektiv pa namerava poleg uresničitve omenjenih načrtov razširiti svoje poslovanje v špediterski dejavnosti. Prav zato bodo odprli svoje filiale v Zagrebu, Mariboru in Velenju. Doslej so imeli tovrstna predstavništva le v Ljubljani in obrnejna v Sežani ter Dravogradu. Špeditersko dejavnost bodo razširili predvsem zato, da bodo lahko strankam, katere jim zaupajo prevoz blaga v mednarodnem prometu, opravili tudi vse posle, ki so v zvezi z uvozom in izvozom blaga. Ti
Voznika Janez Lenaršič (v kabini) in Mijo Andročec vozita pri EUROTRANSU od začetka poslova* nja. Zadovoljna sta z delom in zaslužkom
posli bodo sedaj tudi hitreje opravljeni, s tem pa tudi celotne transportno-špediterske storitve.
Novost, ki jo je EUROTRANS uvedel v transportu pri nas, so tudi zbirni kamioni, ki obratujejo na relaciji Zahodna Nemčija — Slovenija. Namen
tega transporta je prevažati manjše pošiljke, to so tovori, težki nekaj sto kilogramov. Po tej vrsti mednarodnega prevoza je veliko povpraševanje, saj je tak prevoz opravljen v 48 urah. Sedaj obratujeta dva zbirna kamiona na teden.
EUROTRANS si je v krat-
kem času obstoja zagotovil svoj položaj med slovenskimi in jugoslovanskimi prevozniki in špediterji s solidnim poslovanjem, ki mu botruje vselej urejen vozni park, sodobni komercialni prijemi in dobri medsebojni delovni odnosi vseh zaposlenih v kolektivu.
m J*,	^	'	X
Del voznega parka ribniškega EUROTRANSA
Pogled v predilnico, v kateri bodo še letos namestili najnovejše predilne stroje
Modernizacija v Jurjeviči
TEKSTILNA TC|VARNA
SUKNO
z A p U 2 .E
Tekstilna tovarna SUKNO iz Zapuž na Gorenjskem je tovarna s stoletno tradicijo. Razvila se je iz majhnega obrata za pre-
delavo volne gorenjskih ovac v moderno tovarno, v kateri izdelujejo tkanine iz čiste volne. 400-članski kolektiv ustvari sedaj od 70 do 80 milijonov celotnega dohodka na leto.
Tovarna ima sodobno urejeno predilnico česane preje, predilnico mikane volnene preje, barvarno in oplemenitilnico.
V Jurjeviči pri Ribnici je tovarna pred 10 leti ustanovila svoj obrat, v katerem so dobili zaposlitev prebivalci tega predela ribniške občine. Obrat postaja tehnološko samostojen, saj ima že vse oddelke, ki jih za svojo dejavnost potrebuje. Poleg predilnice, tkalnice, apretu-re, oplemenitilnice in šivalnice bodo letos uredili še barvarno. Največja letošnja investicija pa
bo rekonstrukcija predilnice. Za en sam predilni stroj bo potrebno odšteti okoli 3 milijone dinarjev. V novi predilnici bo veliko večja zmogljivost kot v sedanji, hkrati pa bodo tudi delovni pogoji neprimerno boljši.
Obrat v Jurjeviči bo z novimi naložbami postal tehnološko popolnoma samostojen in bo ena izmed temeljnih organizacij združenega dela. Da bo lahko samostojno posloval, bo dobil dodatna obratna sredstva, saj je znano, da se je cena volne na svetovnem tržišču v enem samem letu dvignila za 300 odst.
Z modernizacijo in novo organizacijsko obliko bo 100-članski kolektiv tekstilcev iz ribniške občine irr>el še boljše možnosti za nadaljnji razvoj in napredek.
Mlad in prizadeven kolektiv
itPP
Industrija termičnih aparatov, žičnih pletiv in plastike
Iz podjetja SITOPLET, ki je bilo ustanovljeno v Ribnici oktobra 1971 in je izdelovalo žična pletiva, se je v dobrem letu razvilo novo podjetje ITPP — industrija termičnih aparatov, žičnih pletiv in plastike. Podjetje je v tem kratkem obdobju doseglo že lepe uspehe.
Proizvodni program obsega
izdelavo naprav za centralno ogrevanje, oljnih gorilnikov, rezervoarjev za kurilno olje, trajno žarečih pači in štedilnikov, metalizacijo stekla, plastike in kovin, izdelavo žičnih pletiv ter še nekatere druge proizvodne dejavnosti.
Podjetje ima proizvodne prostore na Ugarju, tu je tudi uprava podjetja, kjer izdelujejo trajno žareče peči in štedilnike^ in novo proizvodno halo v Ribnici, kjer opravljajo montažo elementov za centralno ogrevanje, izdelujejo baterijske cisterne in opravljajo metalizacijo. Ustanovitev podjetja in proizvodnih prostorov je omogočilo ljubljansko podjetje TEHNO-IMPEX.
Kolektiv ITPP pa misli že sedaj na nadaljnjo razširitev. Pri-
pravlja gradnjo nove montažne hale z 2.500 kvadratnimi metri površine, v kateri bodo organizirali proizvodnjo trajno žarečih štedilnikov in peči znamke KOPPERSBUSCH Podjetje ima z znanima zahodnoriemškima firmama IDEAL STANDARD in KOPPERSBUSCH 5-letno kooperacijsko pogodbo.	(
Od 28 zaposlenih pri Sitople-tu je kolektiv ITPP narasel že na 107 članov. Več kot polovica je žensk. Kar 59 članov kolektiva je mlajših od 30 let.
Podjetje ima samoupravne akte v skladu z novimi ustavnimi dopolnili. Prav sedaj pa se kolektivi ITPP, trgovsko podjetje TEKO iz Ljubljane in transportno podjetje EUROTRANS pripravljajo na ustanovitev skupnosti TOZD.
!& I
n
Dekleta pri montaži trajno žarečih štedilnikov v proizvodnih prostorih na Ugarju
m
v obratu Modne konfekcije KRIM v Sodražici izdelujejo ženske obleke za izvoz v zahodnoevropske države.
V Sodražici delajo za izvoz
Masarykova 4 &1000 LJUBLJANA,
Modna konfekcija KRIM je renomirano podjetje, znano po vsej domovini in v celi vrsti zahodnoevropskih držav, s katerimi podjetje sodeluje. Za konfekcijske izdelke z značko KRIM ve prav gotovo sleherni potrošnik, saj so znani po kvaliteti in modnih dosežkih.
Na širšem dolenjskem območju ima KRIM svoje obrate
in trgovine v Novem mestu in Sodražici. Tokrat smo obiskali obrat v Sodražici v ribniški občini, v katerega je podjetje KRIM v preteklem obdobju vložilo veliko sredstev in truda, da je začel uspešno poslovati.
V	Sodražici dela sedaj 60 mladih žena in deklet, ki so se morale delu priučiti. Izdelujejo pretežno za izvoz. Zenske obleke modernih krojev in vzorcev izvažajo v Zahodno Nemčijo, Švico, na Švedsko in druge države. Tuji partnerji hvalijo izdelke iz Sodražice, saj ne zaostajajo po kakovosti za podobnimi izdelki raznih drugih proizvajalcev. Ker je bila v minulem obdobju problematična produktivnost v tem obratu, pričakujejo, da se bo letos tudi ta povzpela na raven celotnega
podjetja in s tem tudi plače zaposlenih na okrog 1.600 din. Seveda pa pri tem ne bo smela trpeti kvaliteta.
V Sodražici bi radi zaposlili še nadaljnjih" 20 izučenih ali vsaj priučenih šivilj ali krojačic. Če jim teh ne bo uspelo dobiti, je podjetje pripravljeno za tako skupino interesentk organizirati priučevanje za konfekcijsko stroko.
Vodstvo podjetja si prizadeva, da bi uredilo za zaposlene kar najboljše delovne pogoje. Za zaposlene v Sodražici so pred kratkim organizirali toplo malico, za katero krije del stroškov podjetje.
Modna konfekcija KRIM je odprla v Sodražici tudi prodajalno, v kateri nudijo potrošnikom svoje izdelke in izdelke drugih proizvajalcev.
ZDRUZB\IO KGP KOČEVJE
območju ribniške občine gozdni obrat
RIBNICA
gozdni obrat
GRČARICE
Špedicija
RIBNICA
ČESTITA OBČANOM RIBNIŠKE OBČINE ZA PRAZNIKI
ljubljanska banka	kmetijska zadruga
PODRUŽNICA KOČEVJE	LOŠKI POTOK
Z ekspozituro v RIBNICI	
in poslovnim mestom v LOŠKEM POTOKU	
ČESTITA OBČANOM RIBNIŠKE OBČINE ZA PRA ZNIK IN HKRATI PRIPOROČA SVOJE DENARNE STORITVE.	ČESTITA OBČANOM ZA PRAZNI K OBČINE!
(t
I
v obratu Bombažne predilnice in tkalnice v Loškem potoku dela sedaj 54 žena in deklet iz Loške doline. V dveh izmenah šivajo posteljno perilo iz tkanine, ki jo izdeluje matično podjetje iz Tržiča.
2ICH1CA
B1000-UUBLJAM, TRŽAŠK* 49
S ključavničarskim oddelkom v
ribnici
PROIZVAJAMO: • STROJE ZA OBDELAVO LESA
• SUŠILNICE ZA VSE VRSTE LESA
• STENE IN KABINE ZA LAKIRANJE
• KLIMATSKE NAPRAVE
• OPREMO ZA AVTOSERVISE - DVIGALA NOSILNOSTI DO 2.500 kg in PREIZKUŠEVALCE ZAVOR Čestitamo prebivalcem ribniške občine za praznik!
Ali veste, da izide
Q vsak četrtek posebna stran RIBNIŠKIH NOVIC in vsak četrtek posebna stran KOČEVSKIH NOVIC v ^ največjem pokrajinskem tedniku v državi, ki tudi □ sicer redno poroča o vsem zanimivem okrog vas?
Ce niste še naročnik DOLENJSKEGA LISTA. Vas vabimo, da izpolnite spodnjo naročilnico in nam jo čimprej pošljete — s svojim podpisom na njej si boste zagotovili
brezplačno
prejemanje časnika na dom do konca junija 1973
Pa tudi potem Vam bo razmeroma obsežen DOLENJSKI LIST Vaš najcenejši obveščevalec, saj znaša polletna naročnina nanj le 3950 starih dinarjev!
Izkoristite to posebno ugodnost In postanite naš redni bralec!
Lepo Vas pozdravljamol
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA USTA NOVO MESTO, p. p. 33 Naročilnica za Dolenjski list
Podpisani____________________________________
poklic: ------------------------točen naslov: —
naročam s tem DOLENJSKI LIST za:
točen naslov:  ______________________________
pošta: --------------------------------------
Naročnino bom plačeval polletno vnaprej ob vsakokratni Izterjatvi po pismonoši. Naročilo velja zame. dokler ne bom lista pismeno odpovedal.
dne ------------
197.
Lastnoročni podpis naročnika:
Do 30. 6. 1973: BREZPLACNOl
ZAHVALA
Ob neprecenljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
JOŽETA LONČARIČA iz Šentjerneja
se iskreno zahvaljujemo Zvezi borcev in Društvu upokojencev iz Šentjerneja, lovskima družinama iz Škocjana in Šentjerneja ter vsem soridnikom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti in darovali vence.
Žalujoči; žena Angela, hčerka Ela, sestri Ela in Kar-linca ter drugi sorodniki
PONATIS TRILOGIJE UKANA
Zavod BOREC v Ljubljani pripravlja tretji ponatis znane Svetinove trilogije UKANA.
Vsi trije deli bodo izšli proti koncu leta. Vezani bodo v celo platno. Cena za prednaročnike bo 350,00 dinarjev z možnostjo plačila v sedmih mesečnih obrokih.
Prednaročila sprejema knjigotrški oddelek zavoda „Borec" v Ljubljani, Beethovnova 10.
Xat<»d » Mionec <r
I D EAL STANDARD
VI NE- ŠELE VAŠI OTROCI
Zahodna Nemčija
bodo obnavljali LITOŽELEZNI KOTEL za centralno ogrevanje „IDEAL STANDARD", ker Ima:
- DOLGO ŽIVLJENJSKO DOBO {kakovostna litina)
- BOJLER IZ NERJAVEČEGA JEKLA
- MOŽNOST ZA POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI Z DODAJANJEM ČLENOV!
Zmogljivosti od 15-64.000 kcal/h — kurjenje z vsemi vrstami goriva — kakovostni gorilniki — elektronska avtomatika.
pOBAVLJA
teko
trgovsko podjetje s tehničnim blagom na debelo in drobno, Ljubljana, Mestni trg 18 — tel. 22-107. 22-755
prodaja na drobno — tudi za devize
INFORMACIJE:
teko
trgovina s tehničnim blagom in trgovska zastopstva, Ljubljana, Trg OF 15 - tel. 312-104
Razpisujemo prosta delovna mesta za
KVALIFICIRANEGA KURJAČA
za nizkotlačne kotle,
KVALIFICIRANE IN POL-KVALIFICIRANE PEKE
ter delavce za delo v pekarni oziroma za priučitev,
VAJENCE ZA PEKOVSKO STROKO
z dokončano osemletko.
Pismene ponudbe pošljite oziroma se osebno zglasite pri
„ŽITO" Ljubljana DE Pekarna in slaščičarna Novo mesto Ločna 21
BATERIJSKA CISTERNA
ZA KURILNO OLJE, MAZUT, PLINSKO OLJE
Tri velikosti prostostoječih elementov: ( 1100	1	—
(1150x720x1620 milimetrov) 1600 I (1650x720x1620 mm), 2100 1 - (2150x720x1620 mm)
Cisterne so iz 3,0 mm jeklene pločevine — Ustrezajo veljavnim predpisom — Polnilni priključek 2
Informacije in prodaja:'„TEKO" Ljubljana, Mestni trg 18, telefon 22-107 in 22-755
S POVEZOVANJEM DVEH ALI VEČ ELEMENTOV DOBITE ŽELENI VOLUMEN!
po delu se vrnite v topel dom
Postavite v kuhinjo Kuppersbusch štedilnik. Naložite zjutraj in po delu vas bo pričakalo toplo stanovanje.
Tudi kuhati boste lahko pričeli takoj. Trajno žarni štedilnik Kuppersbusch kurimo s premogom. Ogreva do'
100 m^ dobro izoliranega prostora.
Moč ogrevanja naravnavamo z ročico. Pri najmočnejšem kurjenju zadošča nalaganje dvakrat dnevno.
f KUPON	\
j Brezplačno vam pošljemo prospekt.	|
I Izpolnite kupon in ga pošljite na naslov:
I
TEKO 61000 Ljubljana Mestni trg 18,tel 22755
Priimek in ime
Pošta
v^Jlica in št.
trajno žarni štedilnik
ekonomično-sodobno- poceni-kuhanje in gretje
Belokranjsko gradbeno podjetje
ČRNOMELJ
razpisuje prosto delovno mesto
VODJA NABAVNE SLUŽBE
Pogoji:
1. višja šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj v stroki;
2. srednja šola in najmanj 4 leta delovnih izkušenj v stroki;
3. kandidat mora imeti moralno-politične kvalifikacije iri mora izpolnjevati ostale splošne pogoje.
Prijave z vsemi potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema odbor za kadre 15 dni po objavi.
tangrad
na
RIBNICA— NA DOLENJSKEM
Pristojna kadrovska komisija podjetja Stangrad razpisuje naslednji delovni mesti:
TAJNICO SPLOŠNIH SLU2B ADMINISTRATORKO
Pogoj pod 1: srednja šola ali končana administrativna šola z 2 letoma prakse.
Pogoj pod 2: administrativna šola oz. nižja z večletno prakso v finančni administraciii.
Rok za sprejemanje prijav je 25. 3. 1973.
Razpisna komisija
KOMUNALNO OBRTNEGA PODJETJA TREBNJE
razpisuje na podlagi 6. člena pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih prosti delovni mesti (ni relekcija)
RAČUNOVODJA
TEHNIČNI VODJA GRADBENE DEJAVNOSTI
Kandidati za razpisana prosta delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1. da ima višjo strokovno izobrazbo in 3 leta prakse ali SS-ekonomsko izobrazbo in 5 let prakse;	/
2. višjo izobrazbo v gradbeništvu in 3 leta prakse ali SS-grad-beno in 5 let prakse.
Rok prijave na razpis je do zasedbe delovnih mest.
Kandidati morajo pismenim prijavam priložiti dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.
Nastop delovnega razmerja lahko takoj ali pa po dogovoru, osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
BORCI V. SNOUB „IVANA CANKARJA" - PREBERITE!
V	petek, 30. marca 1973, ob 19 uri imamo CANKARJEVCI JUBILEJNO SREČANJE v domu JLA v Lmbljani. Obudili bomo spomine na borbe v JELENOVEM ŽLEBU pred 30 leti in počastili spomin borcev IV. bataljona padlih na JAVROViCI. Pogovorili se bomo tudi o delu odbora brigade.
OBVESTILO VELJA KOT VABILO Še tole: v obdelavi je dokumentacija brigade in bo pripravljena za tisk v tem letu. Da bi bil seznam borcev v knjigi čim popolnejši, prosimo borce — za padle in po vojni umrle pa njihove sorodnike, ki podatkov še niso dali, da se pismeno oglasijo na naslov: Republiški odbor ZZB NOV Slovenije (za Cankarjevo brigado), Beethonova 10, 61000 Ljubljana.
ODBOR
VAŠA TEHNIČNA TRGOVINA
Jugotehnika
odslej tudi v
metliki
OTVORITEV BO V SREDO, 28. MARCA 1973
[^Kiippershusth^
VPIS v ŽELEZNIŠKE ŠOLE!
Organizacije v sestavi Združenega železniškega transportnega podjetja v Ljubljani objavljajo
RAZPIS
za sprejem kandidatov v železniške šole za šolsko leto 1973/74
i. v Železniško elektro*koyinarsko šolo v Ljubljani, Aljaževa 32:
-- 48 učencev za mehaniko železniških vozil
— 52 učencev za elektromehaniko železniških vozil in naprav
— 55 učencev za strojne ključavničarje
Absolventi osnovnih šol se po treh letih šolanja za enega navedenih poklicev lahko zaposlijo v sekcijah za vleko v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Divači, Novi Gorici in na Reki, v delavnicah vlečnih vozil ter v drugih železniških organizacijah v Sloveniji in Istri. Po ustrezni delovni praksi imajo možnosti nadaljnjega šolanja za strojevodje električnih in dizelskih lokomotiv ali pa za delovodje v strojni oziroma elek-tro stroki.
II.	v Železniško prometno-transportno šolo v Mariboru, Pre-radovičeva 33:
— 50 učencev v oddelek prometno-tehnične smeri — za po-'^ kik: prometno-transportnega tehnika (štiriletno šolanje)
— 60 učencev v oddelek prometno-transportne smeri — za poklic sprevodnika, skladiščnika, vlakovodje (triletno šolanje). Uspešni učenci oddelka prometno-transportne smeri imajo med šolanjem možnosti prestopa v tehnični oddelek, t.j. za prometno-transportnega tehnika.
Pogoji za sprejem v Železniško elektro-kovinarsko šolo v Ljubljani in Železniško prometno-transportno šolo v Mariboru so: uspešno končana osnovna šola in zdravstvena sposobnost.
Prednost za sprejem v oddelek prometno-tehniške smeri za poklic prometno-transportnega tehnika imajo kandidati z boljšim učnim uspehom osnovne šole. V primeru, če se priglasi v ta oddelek več kandidatov, kot je razpisano, bo za sprejem odločilen sposobnostni test.
V	času šolanja imajo učenci zagotovljene štipendije, oskrbo v Domu železniških šol v Ljubljani oziroma v Mariboru, ustrezno nagrado za čas počitniške prakse in na leto 20 brezplačnih železniških vozovnic za relacijo šola — kraj stalnega bivanja.
Kandidati morajo pismeni prijavi priložiti potrdilo o šolanju
v	šot. letu 1972/73, kasneje pa spričevalo o končani osnovni šoli. Pismene prijave sprejemajo do 30. junija 1973 kadrovski sektorji naslednjih železniških organizacij:
— Tran^ortno podjetje Ljubljana, Moše Pijade 39
— Tran^ortno podjetje Maribor, Kopitarjeva 5
— Transportno podjetje Posnoj na,. Kraigherjeva 11 Kandidati pa se lahko tudi neposredno pismeno prijavijo na naslove šol:
— Železniška elektro-kovinarska šola v Ljubljani, Aljaževa 32
— Železniška prometno-transportna šola v Mariboru, Prera-dovićeva 33.
ABSOLVENTI SREDNJIH ŠOL!
Transportno podjele Ljubljana, Moše Pijade 39 Transportno podjetje Maribor, Kopitarjeva 5 Transportno podjetje Postojna, Kraigherjeva 11 sprejmejo
60 maturantov gimnazije, ekonomske srednje šole ali drugih ustreznih srednjih šol v enoletno šolanje v:
Železniški prometni šoli v Ljubljani, Aljaževa 32 za poklic prometno-transportnega tehnika
Kandidati za enoletno šolo v Ljubljani imajo izredne ugodnosti. Takoj so sprejeti v delovno razmerje in dobivajo osebni dohodek že v času šolanja. Po končani šoli se lahko zaposlijo kot vlakovni odpravniki na katerikoli postaji v Sloveniji in Istri. Imajo beneficirano delovno dobo in velike možnosti napredovanja za šefe postaj, prometne dispečerje, šefe skladišč ipd. ter nadaljnjega šolanja za prometne inženirje in transportne ekonomiste.
Izkoristite priložnost in pošljite prijave na naslove kadrovskih sektorjev transportnih podjetijI
'/a'i/Jć /liOć
Posebna šola Šmihel — Novo mesto
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVDJE
z manj kot polovico polnega delovnega časa
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
NOGOMETNI KLUB „ELAN"
NOVO MESTO
proda na javni licitaciji
KOMBI IM V - 1600 SUPER B, LETNIK 1969.
Kombi je v voznem stanju, izklicna cena je 25.000 — din. Licitacija bo 24. marca 1973 ob 9. uri na stadionu Bratstva in enotnosti v Novem mestu, za družbeni in privatni sektor. Interesenti morajo položiti 10% varščino od izklicne cene.
VABIMO NOVE SODELAVCE!
ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE
INVALIDOV
ROG NOVO MESTO
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. STROJNI TEHNIK
2. NABAVNI REFERENT
3. ADMINISTRATOR
POGOJI:
pod 1. končana srednja šola (zaželena praksa, lahko tudi začetnik);
pod 2. končana trgovska šola s prakso pri nabavi materiala; pod 3. končana dvoletna administrativna šola ali njej sorodna šola.
OD po pravilniku oz. po dogovoru. — Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Pismene prijave pošljite na upravo zavoda ROG, Novo mesto, Dalmatinova 1, ali pa se oglasite osebno.
PETROL
Trgovsko podjetje „PETROL"
Ljubljana
POSLOVNA ENOTA BREŽICE
razglaša prosto delovno mesto
PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU ŽLEBIČ PRI RIBNICI
Pogoji:
končana osemletka,
odslužen vojaški rok,
prednost imajo trgovski delavci,
poseben pogoj je poskusno delo, ki traja šest mesecev.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v roku 10 dni od dneva objave tega razglasa navedeni poslovni enoti.
ELEKTRIČARJI!
-	INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE, LJUBLJANA, TITOVA 37
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
- VEČ KV ELEKTROINŠTALATERJEV
- VEČ PK ELEKTROINŠTALATERJEV
za delo po montažah na območju Slovenije In drugih republik
-DVA NK DELAVCA ZA DELO V SKLADIŠČU ELEKTROMATERIALA
Pogoj: za vsa zgoraj navedena delovna mesta - odslužen vojaški rok.
Nastop je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki in poskusna doba po pravilniku podjetja.
Ponudbe sprejema splošna služba obrata Elektromontaže, Titova 37/11, Ljubljana — 15 dni po objavi.
VAS
PRAV
KORAK
JE
KORAK
DOLEI\USKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu in poslovnih enot v Krekem, Metliki,Novem mestu in Trebnjem
KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN-JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO 10-ODST.
VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUP^E OBČANOV
OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE 'iN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ
DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA.
DBH
NOVOMESn
Razpisna komisija pri Posavskem muzeju v Brežicah razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti:
— visokošolsko izobrazbo z diplomo filozofske fakultete,
— 10 let ustrezne prakse v muzejski ali galerijski stroki in
— strpkovni izpit
Dokazilom o šolski izobrazbi je treba priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanjega službovanja.
Razpis bo zaključen 15 dni po objavi.
Razpisna komisija Belokranjske trikotažne industrije
„BETI" Metlika
Razpisuje prosto delovno mesto
UPRAVNIKA OBRATA DOBOVA
Kandidat mora imeti poleg splošnih pogojev, še naslednje:
— da Ima visokošolsko izobrazbo tekstilne smeri in najmanj
5	let delovnih Izkušenj
— da Ima višješolsko izobrazbo tekstilne smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj
— da Ima srednješolsko izobrazbo tekstilne smeri In najmanj
12	let delovnih izkušenj na vodilnem oziroma vodstvenem delovnem mestu
— da Ima moralno politične kvalitete
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na komisijo najpozneje 10 dni po olDjavi.
St. 12 (1199) - 22. marca 1973
DOLENJSKI UST
31
o kočniku z globoko korenino in kako je kapa dobila cof
Zdajle, ko so Matevžu za ju-žino drli zob, mi je šinila v glavo še druga storija, kije tudi ne kaže zamolčati, namreč o ribniškem zobotrebcu. Tem poslom je v Ribnici stregel od nekdaj kovač in je imel svojo tarifo, groš za sprednji zob, dvojačo za kočnik, in jih je drl z golo roko ali s kleščami, kakor je nanesel zob.
Pa je pritresel k mojstru zo-boderu svojo čeljust graščinski
Dobri, stari ribniški humor...
Zgodilo se je, da so se lon-čaiju Matevžu njega dni sprožile „nabite grablje“ — smola, prav tedaj, ko so „graščinske krote“ po gmajni preganjale zajce. Matevž po zajca, škric iz graščine pa že pri njem:
„Kako se podstopiš streljati naše zajce? ! V keho s teboj!“
Matevž v ječi seveda ni ničesar izgubil. Ni šel z gospodom, čez nekaj dni pa je taisti ^ric prišel na Matevžev dom po desetino krompirja.
„Branili ste mi zajca, jaz pa ne dam krompiija!“ seje ujezil lončar. Že naslednji dan so ga poklicali v graščino. Tudi graščaku je povedal, da krompirja ne bo dal.
,JVaredi tukajle križ, da se puntaš! “ mu je velel gnadlji-
vi	gospod. Matevž pa po stari navadi: „V imenu boga Očeta, Sina in svetega Duha, res ne dam!“
„Na papirju se pokrižaj, Matevž! “
„Kaj bom na papiiju delal, ko so me pa oče po čelu učili...“ je dejal lončar Matevž — in že sta bila z graščakom bot.
Stari, dobri, izvirni ljudski humor, poln ostrih b(^ic in domiselnosti naših ljudi, ki so se morali bosti s posvetno in cerkveno gospodo. Leta 1920 je Franc Milčinski uredil 32 strani „SUHE ROBE", knjižice večjega formata, za katero je Hinko Smrekar narisal 17 risb in vinjet. Knjigo dobite le še v študij-^ih knjižnicah in pri ljubiteljih smeha ter dobre volje. Iz nje smo za tole stran pripravili nekaj zgodbic; napisane so v ribniicem pogovornem narečju, pri čemer pa nam tehnične zmogljivosti strojev žal ne dopuščajo tikati znanega preglasa pri črki „u“, ki na ribniškem koncu zapoje prav izvirno in samo tam .. .
birič in je stokalo in vekalo in se balo kovačevih rok in kovačevih klešč.
„Daj nu daj,“ je rekel kovač, „ne vajm, zekaj stokaš in vekaš, saj nič ne boli, mene že ne! Pa ker si gosposkega rodu, naj bo, ti bom izdrl kruoto po gaspo-ski, brez rok in brez klajšč, kakor jih dero cesarski padarji, — ali vajš, boš plačal bokal li-kofa.“
Ravnala sta se pred kovačnico; ubogi birič je sedel na hlod, mojster kovač je vzel dolgo žico in mu zob dal v zanjko, drugi konec žice je ovil okoli stebra, kije na njem slonel napušč.
„Lej,“ je dejal, „pa si opravljen! Mar te je kaj bolajlu? Nič! Mene tudi ne! Zdajle samo še, da pcčasi in ne glas šteješ do pet pa ti zob sam skoči iz ust, kakor zajec iz grma,“
Birič uboga, šteje eno, dve, tri, štiri, pet, — tedaj ga kovač skrivaj dregne s svedrcem v sedalo. Birič je zatulil, kakor zver v hosti, skočil kvišku pa mu je zanjka z zobom vred odletela iz ust.
Izpljuval se je, odkrehal in oddušical, potem je povedal: „Kruota, kaku globoku de je majlu korenino! Noter v hlače sem začutil, ko se je izrulu, ren-ku bi me kaj zbodlu. Vajš, de meje lehku bolajlu!“
Te storije je pravzaprav konec, ali naj bo, da še povem, kako sta pila likof.
Birič je poklical bokal, čuda hitro se jima je sušil, vino je bilo dobro in birič ga je pohvalil.
,,Ze sveto mašo pa le naj,“ mu je ugovarjal kovač.
„Kaku de naj? “
„Zetu de naj! Vajš, bi ga bilu škoda, ko bi ga mašnik majšali z vodo. — Poslušaj moj svet, še anega ukaži zaradi ljubega zdravja, — rajši ze vinu kakor za recnije, ali naj taku? “
Birič je bil pameten mož — kakšen pa, ko je dan na dan že dvajset let stregel graščinski pravici! Storil je po kovačenem svetu in sta spravila še drugi bokal pod krov.
Tedaj se je zahotelo kovaču še tretjega: „Da bo kapa majla cof! — Je rajs dobru,“ je dejal, „taku dobru, de bi ga ne špagco dal in po grlu gori in doli vlačil, de bi dalj časa bilu luštnu.“
No in potem se je zgodilo, da je kapa res dobila cof, mačka se pa ni malo čudila, zakaj se ji je birič odkril in jo pozdravil z botro .. .
m
Hinko Smrekar: Matevž pri graščaku in „križanju“ zapisnika ...
Povest od zgubljenega konja
•	9	#	•	•	•	•
• • «• •• •• •• •« • •
—	Bog me je požegnal z ženo in sinom, nič se ne vaj, kaj še pride, treba gledati ze kruhom, de ga ne zmanjka. Samo enega imam konja; če čem imeti dva, si moram kupiti še enega. Pa sva šla jest pa moj brat Andrejc v Karlovec ne semenj, tu je bilu pridnega blaga.
K sreči pride Turopoljec z vrancem, vajste, konjem zago-rajle barve. Sem dejal:
„Glej, Andrajc, ta bi bil po moji všeči. Ima majhno glavo, kratek vrat, velike oči, de bi mu jih lehku s palico odbil, dolgo grivo, prsa široka kakor bik, čisto nogo kakor svajča, napetih reber, rep je držal, kakor bi imel pribitega, z eno besajdo: koiij, kakor ga jest potrebujem.“
Vprašal sem Hrvata: „Što cajnite vi onega maloga pol-repa? “
Je dejal: „Sedamdeset rajn-ški.“
Potlej sem jest dejal: „Bo malu vrlu preveč. Ja vam dam
petdeset rajnški.“
Se zmajnimo pa sva bila z bratom drugi dan že spet doma in konj tudi; kakor sem doma zrajtal, me pride koštat z vsem vkup, s potjo in darom, kak krajcar več kakor šestdeset gul-dinatjev.
Sosedje so precej prišli pogledat mojega „novaka“ in vsakemu je bil všeč. „Nu,“ sem dejal, „hvala Bogu, dober je in jutri ga damo podkovat, krotak je, pusti rad vzdigniti nogo.“
Kovač mu je nove podkve neredil in smo ga dokovali; ne sprajdnih nogah mu je zepilil križiće u znamenje, de je prvikrat podkovan, potlej sem ne vsako nogo plačal bokal vina ze likof, de se je rug bolj zemočil in de se bodo podkve bolj držale.
Vse je zdaj dobru, samo po-klaje naj. Najsem mogel druga-či, kakor de ga spustim ne pašo. Zvonec sem mu privezal ne vrat, pa sem novaka in starega konja, vajste, lisca, peljal h ko-
'n ■ p	11
• tn «1
i S it ‘	•
^211!!!r•
1
>.i
Ribniški spominki so znani ne le po Sloveniji in Jugoslaviji, ampak po vsej Evropi: njihova slava sega celo na druge celine. Žal izdelava spominkov ne more pokriti vseh potreb oziroma želja in naročil (Foto; D. Mohar)
njarju. Dejal sem: „Juri, tu je moj novak, daj, pazi nanj!“ Sem ga še z žegnano vodo poškropil in sem dejal; „Pajdi srečnu!“
Drugi dan opoldne konjar konje prižene damu. Stari je prišel, vajste, lisec, novaka pa naj. Zdaj sem si mislil: „Mlad je, nemara se je z drugimi konji spustil.“ Šel sem po cajli vasi od hleva do hleva, novaka naj. Vprašal sem konjarja: „Najsi nič videl mojega novaka? “ -„Ja, danes zjutraj je še bil pri starem konju.“ Vajste, pri liscu. Ja, novaka naj!
Šel sem k bratu: „Andric, pajdi, greva iskat novaka!“ Sla sva pa sem dejal: „Andrajc, vkup ne smajva hoditi! Pajdi ti gori ne vrh Požarnice, odondot pajdi po ložinskem potu ko križpota, potlej pajdi čez liščev-je, čez reber ne Zelenice pa ne hrib k debeli črajšnji pa ne Sela doli. - Jest grem pa ze Grašov-čevega Jožlja ogradico, ze Ja-kljevega Martinka ogradico po ložinskem potu nezaj ne Goli hrib in ne Selih bova spet prišla vkup.“
Šla sva, kakor sva se bila zmajnila, in jest, kakor grem proti Zavodnemu dolu, kar slišim: v dolini ne to roko zabren-keta zvonec. Sem dejal: „Ta zvonec je mojega novjika. Zdaj vajm, de je v le-ti dolini. Pa grem še poprej v drugo dolino pogledat, de bo bolj zegotovu.“ Sevajde ga naj bilu tam. Potlej grem nezaj v dolino in je bilu kruota veselu, da meje videlu.
Peljam ga proti Selom, kar zagledam Andrajca, ki gre doli čez reber proti Zelnicam, pa ze-kličem, če je našel konja.^
Pa je kar z glavo odmajal.
Jest ga čakam, ko pride, ga vprašam: „Zekaj najsi povajdal, če si našel konja? “
„Kaj ti najsem z glavo odmajal, kaj? “
„Šema, kdo te bodi videl taku deleč? “
„He, preteto ne bodi, še večja šema si ti, ki konja ne povodci peljaš, pa mene vprašaš, če sem našel konja.“
Imel je prav Andrajc. Naj neumen, se mu pozna, de je moj brat.
O ribniških šolarjih
Lončar Matevž ni dal fanta .šolat, seveda, ker je bil brez šole dosti moder. Drugi pa so dajali svoje in kar se je tega ribniškega semena modrilo po ljubljanskih latinskih šolah, mu je lončar Matevž, kadar ga je pot z robo pripeljala v Ljubljano, seboj prinašal z doma pozdravov in še česa boljšega.
Delil jim je in pravil:
„Mihec, lej, tukaj imaš kos potice! Vajš, ko so mi jo dah tvoja mati, je bila cajla. Pokusil sem jo, dobra je, lepu se zahvali materi, ranku de si cajlo dobil, saj so cajlo poslali!
Zate, Franček, so mi boter dali tolar, lepu se jim zahvah ze tolar, so dober mož! Vajš, kadar pridem mimo Nove Štifte, bom tolar dal ze oznanjeno mašo zate, da se boš lah-ku učilu, pa te rejnkega očeta mojega, vajš, se mi je tri noči zapored o njih sanjalu. Ti si mlad, ti bi tolar izgubil.
Ti si tudi prišel. Juri, prav prav! Mati te pozdravlja pa pišče so mi dah zate, naj ti ga gospodinja speče ze god. Lepu se jim zehvali! Vajš, pišCe mi je ušlu, ne Laščah ga že naj več bilu ne vozu.“
Še v šolo je stopil okoli gospodov, jih izpraševal, kakor mu je bilo naročeno, in je potem pravil doma: „Vajste, mati, vaš fant drugače dobru dajla, gospud so ga pohvalili. Prefesar se jim pravi, kar po nemški sva govorila, posebnu gospud prefesar.. Samu tistu so se pritožili, da je fant slab v letajo. (Latein = latinščina).
Pa sem jim povajdal, de se mi čudno zdi, de fant naj dober v le-tajn, ko doma taku leta, da bi najraje vse podrl.“
H koncu šolskega leta, h pričetku vakanc je lončar Matevž mlade svoje prijatelje naložil na prazni voz in jih počasi vlekel proti domu, v prelepo ribniško dohno.
Pa se je zgodilo, da so ponoči počivali pod turjaškim klancem; hsec se je zadovoljen pasel v detelji, Matevž je smrčal na vozu, študentkom pa bližina doma ni dala spati in so ugibah šale in burke.
Pa so se Mihec, Franček in Juri zmeniU in so tudi storili: sezuli so Matevžu škornje in jih nateknili hs-cu na sprednji nogi. Dejali so: „To bodi Matevžu za potico, za tolar, za pišče!“ Potem so se potuhnili.
Zorilo se je, Matevža je zeblo v noge in se je zbudil: „Pašast! kje so škornji? “
Ozrl se je po liscu - pretetu ne bodi, kaj, če so mu še hsca ukradli!
Pa ga je zagledal - široko se je postavljal v njegovi obuteli.
Študentki so spali ali se delali, kakor da spe.
Je dejal Matevž liscu: „De si kruota učenu, sem vajdel, lahku bi bilu ze prefesaija, takimle že. Zetu se ti ne čudim, de si se obulu. Ali čudim se in ne vajm kaku si si iz-podvezi zapajlu, ko najmaš rok.“
Hinko Smrekar: vinjeta iz „Suhe robe“