XII. letnik.	V	(ioric.i,	dni*	22.	decembra	1004.	51.	številka.
r-HSjJ	—’
1 /11n j:i vsak	i
Ol) 11. lili ll«p •1‘llif Rokopisi sc m' vm-i‘ajo Neliankovaua
pisma sr ne sprejemajo.
Cena istu znaš? za celo trto 4 kione, za pol leta 2 kroni. Za manj piemoZne za crlo Irt« 3 krone, za pol leta K l‘5C Za Nemčijo je cenn listu 5 K, za drug« deželo izven Avstriji f> K.
Rokopisi- «p!i‘ji‘»1,i’ .Narodna Tiskarna' v Gorici, ulica Vet-tu rini 51. 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Naročnlno in na-
znanila sprejema upravuiSIvo v Gorici, SemeniSka ulica 5. 10 Posamezne Številke se prodajajo v tuba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, ua Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti me-stnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslsnlce se računijo po pelil vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
_____________________________   ^	r
Tiska »Narodna tiskarna1* (odgov. J. Marušič) v Gorici: ~~ '
Proslava petdesetletnice razglaSenja brezmadežnega Spočetja g druStuu ..Stalnica".
Slovensko moško delavsko društvo v Gorici je proslavilo petdesetletnico razglašanja brezmadežnega Spočetja s krasnim izletom na Sv. Goro tretjo nedeljo po Veliki noči, žensko delavsko društvo „Skalnica“ pa je imelo v nedeljo lepo slavnost v Gorici v nekdanjih šolskih prostorih v ulici sv. Klare št. 4. Udeležba je bila ogromna. V prostore, ki so namenjeni k večemu za 200 ljudi, zagnelo se je okolu 400 poslušalcev. Prihodnjič se bode moralo poskrbeti za drugačne prostore, ker ti ne zadostujejo. Mnogi so morali oditi, ker niso dobili prostora.
Ob 4. uri je nastopila slavnostna govornica in društvena predsednica blagorodna gospica Mirka Holzinger pl. Weidich, ki je govorila tako le:
Gotovo opazujete rade sliko Marijinega rojstva, katero vidite na strani zakristije v svetišču na Skalnici in na Kostanjevici. Nihče se ne more ogniti nekemu nežnemu ganjenju, ko zre na ljubko dete, o katerem cerkev uči, da je bilo koj v prvem trenotku svojega žitja brez dednega greha, Bogu dopadljivo, popolnoma lepo in brezmadežno; čudež milosti, skrbnosti Božje, kateri je na ta način pripravil pot odrešenju človeštva. — Kajti Bogu se ni zdelo nedostojno sprejeli človeška podobo; toda njegovo bistvo, katero je najvišja svetost, je zahtevalo mater, ki je neomadežano spočeta in ni imela nikakršnega grešnega madeža na sebi. Zato je opravičeno, da smo se tukaj zbrale v slavo Marijino, neomadežane Device, izvoljenke iz naše srede, kateri kličemo s sveto Elizabeto: „Ti si blažena med ženamil“ — Marija je s pravim spoznanjem sprejetih milosti prerokovala o sami sebi rekoč: „Odslej me bodo srečno imenovali vsi narodi!"
Stvarnik, kateri hoče v svoji neizmerni dobroti le srečo svojih stvari, da
LISTEK.
Spomini s pota.
(Dalje.)
(J. V Paray.
V	to prevažno mesto vodi več poti. Gre se lahko čez Macon na desni, ali čez Roanne na levi. Najlepša pa je vožnja po srednji novi črti, ki je niti ni na karti. Najprej je dolg tunel še pod mestom. Od Germaina smo se odločili od Maconske poti na levo ter prišli do Lo-zanna. Važna je pot radi predorov in drugih del čez hrib Beanjolais (728 m), črta pa se dviga le do 526 m. Na njej je 5 vijaduktov in dva predora, večji je nad 4 kilometre dolg. Slikovita dolina je pri Azergnesu in Poulu-ju. Sveža sapa nas je okroževala, kc smo se peljali mi-mo gozdov čez brda in travnike. Minuli smo Ghesay, St. Laurent, Chamelet, La-mure ter prišli do Clayetta. Ta mi ostane v spominu I To je lep Tržič nad jezer-cem (kalom) v višavi 369 m. Premična je večerna zarja. Postajni načelnik je lep mož in njegovo zabavljanje je — izvirno in zelo obziren je ; da tega ne boš omel, zabavlja rajši — italijanski (tudi jaz sem mu zavoščil italijanski). Postrež-
vsakemu novorejenomu bitju v zibelko nedotaknjenost kot dragocen zaklad, du ga oskrbuje v lastno srečo. Naj so sta-riši še tako pokvarjeni, vendar zagleda otrok v deviškem stanu luč sveta. In ko ga opere sv. krst še dednega greha, tedaj je lep in ljubezniv pred Bogom in ljudmi.
—	To krstno nedolžnost imajo vsi otroci v jednaki meri: otroci bogatinov in revežev, odličnih in preprostih, dobrih in zlobnih ljudi, otroci onrkuncev in neved-nežev. Ista je temelj njihove sreče, najdragocenejša dota za življenje, bled odsev krone, katero nosi prečista Mati Božja. Dete uživa svojo srečo nevede. Veselo in brezskrbno se igra ter ne sluti nevarnosti, ki okrožujejo njegovo nedolžnost. Zato je moramo varovati mi odrastli lju dje. Najvažnejši posel matere je vzgoja njenih otrok. Njena dolžnost in pravica je, da odstranjuje od svojega domačega kroga vse, kar bi utegnilo biti otrokom v Blab izgled. Tu naj se ne govori ničesar, kar ni prav, tu naj se gledajo le lepe podobe, tu naj vlada čednost in zmernost v vseh užitkih in rednost življenja. Otroci naj po noči mirno spe, po dnevu pa naj ne bodo nikdar brez nadzorstva. Naj hra-,jjjyo zdravo du$o v zdravem telesu do onega dne, ko uvedete svoje ljube, lepe otroke v šolo.
Tu so seveda nekoliko ur pod nadzorstvom. Kako pa je izven šolskega časa? Občujejo - li z dobrimi ali slabimi tovariši? Ali se učijo in pišejo svoje naloge? Skrbite - li, da se vaše hčerke vežbajo v domačih opravilih ter se privajajo snažnosti, delavnosti, poslušnosti, odkritosrčnosti ? Dvanajst-, trinajst-, štirinajstletnemu otroku se v marsičem odpro oči. Poučite ga dobrohotno, previdno in resnično, da se pred vami ne zaprč ter se v svoji radovednosti ne obrne do nevrednih, slabih ljudij. Od vsega, kar se je vaš otrok v prvih štirinajstih letih svojega življenja naučil, je najvažnejši — strah božji. Tega pa ne more sama šola vsajati in razvijati. Pri tem si morajo sta-riši in učitelji med seboj pomagati.
Ijivi so tudi pri Gelinu-Marletu (za denar), ali vendar ni vredno, da bi se človek tu še dalje mudil. Naprej, le naprej, še štiri postaje preidemo, pa dospemo še nocoj čez Boudemont v Paray, kamor sva bila namonjena! —
Mestece, kjer se je prikazoval Jezus Kristus, se imenuje tudi „Mesto srca Je-zusovega11. Leži skoro v sredi Francije, v stari provinciji „Burgund“ v okraju „Saone et Loixe, 15 kilometrov zapadno od Macona, v prav prijazni in bogati dolini, ki so jo imenovali nekdaj „Zlato dolino11 (Vald’or) na bregovih majhne rečice Bourbince. — Prebivalcev šteje jedva
4.000.	Kar se tiče imena, je enmalo predolgo. Morda bi rekli n \ kratko Parč, kakor tudi tu res govore. Če gledamo na izvir besede, je lahko razlagati drugi del imena: Le Monial = samostanski meniški, ker je bil ustanovil tu v desetem stoletju Lambert grof Chalonski s pomočjo sv. Mayeula samostan, ki je bil podružen samostanu v Clugny-ju in je še zdaj tam več samostanov. Kar se pa tiče razlage „Paray“ naj omenim, da so pisali prej Paredus, Paredum in Parodium, ali kaj to pa pomeni — kdo ve? (Razlage simbolista Lepine-Autheluina ne morem vzeti resno. Ta pisatelj namreč poveličuje
Koliko starišev du svojo štirinajstletno hčerko v tujo hišo, da si sama služi kruha. Tu se začne zanjo šola življenja. Kje pa se nahaja hiša, v kateri ne bi pretile nevarnosti mlademu, čednemu neizkušenemu bitju? Ima pa dekle nedolžno srce. v katerem vlada strah božji, ima veselo naravo in pridne roke, potem si takoj pridobi naklonjenost otrok in zaupanje gospodinjino. Ta postopa potem ž njo toliko boljše. Smatra jo za člana svoje družine. Dekle pa mora iz bližine otrok vse odstraniti, kar bi jim utegnilo škodovati na duši in telesu S previdnostjo in dobro postrežbo more obvarovati otroke bolezni. Z rednostjo in pravilnostjo jim zamore vcepiti lepe navade. Ona čuva vestno njihovo nedolžnost, njihovo govorico, uči jih moliti, biti miroljubnim in starišem pokornim. Tedaj se glasi: Imamo zanesljivo dekle! Gospodinja pravi: Na svojo pestunjo se lahko zanesem. Kako lepa pohvala! — Ona dobi v svoje varstvo otroka za otrokom. Ker je delavna in spretna, jo uporabljajo tudi pri drugih delih. Ona so seznanja z gospodinstvom in <:adobi v njem stalno mesto. Dobro se ji godi v tej hiši; zato ne išče zabav izven doma. Ona si prihrani svoje mesečno plačilo in si je nalaga na obresti 'odlpr-vega početka. Sicer pa je|tudi’preskrbljena s perilom, čevlji, hišnimi oblekami, ki se dadti prati, in ima tudi jedno boljšo, čedno praznično obleko.
Seveda mora delati Če je bolezen v hiši, katera sleherno obitelj tu pa tam obišče, tedaj se mora zvesta služkinja žrtvovati ter prebdeti marsikatero ponočno uro. Seveda podpira svojo starikavno mater s tem, kar si je prihranila. To'pa stori srčno rada; saj ljubi božje zapovedi in jih hoče vestno izpolnjevati. Nedolžna deklica je postala čednostna devojka, razumna in dopadljiva Bogu in ljudem. Odkar je zapustila šolo, sicer ni veliko čitala, ali za knjige družbe sv. Mohorja je našla ob nedeljah in praznikih vedno nekoliko časa. Vsak dan časti prečisto Mater Božjo in se ponižno trudi, jo posnemati s tem,
Kelte, ki so tu bivali, češ, da so ti častilci Izisa nekako pot pripravljali sedanjemu „Raju“ v tej dolini (Malikovalci in panteisti pot — Kristusu!). In prav ta kliče na pomoč Drodora Sicilskega, češ, da 1. 2256 (!) po vstvarjenju sveta ali 657 po splošnem potopu je bil nastal velik požar od Pirenejev do sem in da so postavili tu neki kamen v mejo in tu da se je ogenj ustavil ; toraj : „Pierreda fen“ — ognjeni kamen.)
S tem krajem je združen spomin na Marijo Magdaleno Alacoque, ki jo imenujejo „apostola in evangelista Jezusovega srca11. Rodila se je 22. julija I. 1647 v Lhaute-court, župniji Verosores na Charollskem. Njen oče, kraljevi notar, se je imenoval Klaudij Alacoqae, njena mati Filikerta Lamyn. Krščena je bila
25.	istega meseca. — V 4. letu je šla s svojo nuno, mejno grofico „De Fantriere Corcheval1' na njen grad, in tam — ne ve se kako — je zaobljubila vedno de-vištvo. Ko jej je umrl oče, vstopila je k „Urbanistkam-‘ v Charollu, in tu je prijela prvo sv. obhajilo, okoli 9 let stara. Tn pa jo prime nevarna bolezen, ki si je niso mogli razlagati, in ta jo je trpinčila štiri leta, in nobeno zdravilo jej ni pomagalo. Ko se je pa zaobljubila, da
da živi tiho, čednostno in v neprestanem delu. V vseh dvomih in opasnostih se priporoča prečisti Devici, saj ta ne zapusti svojih otrok.
Ni mogoče izraziti, kako blagodejno upliva vzvišeni vzgled prečiste Device na srca vernikov. Privede - li slučaj ljudi, ki so vzrastli izven katoliške cerkve, ne da poznajo in častijo Marijo, v jedno naših cerkvft pred podobo prečiste Device ali čujejo - li pesen v čast Matere Božje: tedaj jih prevzame poseben čar, katerega niso doslej poznali. Neko otroško hrepe-njenje se pojavi v njihovih mrzlih, praznih dušah in srce koprni po Kraljici, ki privlačuje vsa srca v nebesih in na zemlji. In kakor zre tuji otrok čez zid na vrt, v čegar sredi se visoko dviga drevo polno sadja, prepogibaje svoje veje otrokom hišnega gospodarja: tako hrepenijo tudi oni, da bi smeli imenovati Marijo svojo Mater.
—	Izraziti ni mogoče in nihče ne more povedati, koliko je pomagal vzgled prečiste Device človeškim srcem, odkar je Kristus utemeljil svojo cerkev; koliko je Marija pripomogla, da se je rešilo človeštvo sebičnosti, poželjivosti, malovred-nosti in brezsrčnosti, ter še dandanes je Marija v svojih najčistejših radostih in najbritkejših žalostih zaščitnica družinske sreče, zvestobe, prave in stanovitne ljubezni. —	(Dalje pride.)
Novi občinski red.
(Dopis iz svetolucijske županije.)
Radovedni smo pričakovali v dež. zboru razpravo o novem občinskem redu, ker vsakemu, ki se peča z občinskimi zadevami, so znane pomanjkljivosti starega občinskega reda. Mislili smo tudi, da se bodo glavne točke nove postave še pred razpravo v deželnem zboru objavile v listih, da lehko razumništvo objavi svoje mnenje in da se po reku: „Več glav več ve“ napravi postava, ki bo res odgovarjala potrebam in razmeram naše dežele. Ostali smo preseneteni,
hoče vstopiti v kak samostan D. M., jej je Marija takoj izprosila zdravje. Več let je bivala na rojstnem domu. Tu je molila in vršila dobra dela, pa oskrbovala bolno mater, obiskovala bolnike in učila otroke katekizma. Že tedaj je imela božje prikazni; Kristus se jej je prikazal večkrat kot trpeči Zveličar.
20. junija 1. 1671 je vstopila kot novinka v samostan Salezijank (Visitan-tink, redovnic Marijinega obiskovanja) v Paray-le-Monialu. Sam Kristus jej je dejal: „Tukaj te hočem imeti1*. 25. avgusta 1671 je vsprejela redovno obleko in ime Margarita Marija. Sprednice sojo hotele preskusiti in so jej napravljale poniževanja in nasprotovanja; ali pri tem so jo osrečevala prikazovanja Kristusova in jej dajala neizrekljivo tolažbo. 6. nov. 1672 je napravila samostansko obljubo, in vsprejela je to-le vodilo : „Vse božje in nič mojega“; vse Bogu in nič sebi; vse za Boga in nič zase. Gospod se jej je večkrat prikazal, ker je bil izbral njo, da pokaže svetu češčenje svojega presv. Srca. Vseh prikazanj štejejo do šestdeset. Od teh naj omenim le glavne.
(Dalje pride.)
ko sno čitali, da se je za celo deželo najvažnejSa postava brez razprave potrdilu, ko se nasprotno večkrat za malenkostne stvari zapravijo cele seje. Ta naglica nas je osupnila in napolnila z ne-r.aupn ostjo do novega občinskega reda, in da se nismo motili, je priča „Gorica11 od
10.	t. m., kateri gre čast, da je javnost opozorila na pretečo nevarnost.
Ako si ogledamo le v .Gorici" priobčene določbe, je jasno, da se je postava skovala in sklenila po načela: „K m e t plačaj, pa molči."
Žalostno je, da so tudi slovenski „napredni" poslanci glasovali za to nesrečno postavo in jo s svojimi glasovi omogočili. Gospodje, roko na srce, zmeraj povdarjato, da ste za svobodo in da vaše delovanje povsod vodi le svobodna misel, zdaj ste pa s svojim glasovanjem v verige vkovali naša zastopstva: županstva in starešinstva. Ali je to svobodomiselno, moško, značajno pošteno?!
Hvala dr. Gregorčiču in tovarišem za moški nastop, akoravno so propadli.
Oglejmo si nekoliko priobčene določbe. Do zdaj so na Goriškem župani s starešini nastavljali, plačevali in odstavljali tajnike. Po novi postavi bo nastavljal in odstavljal tajnike deželni odbor in občinam bo ostala samo pravica plače v a t i t a j n i k e. Ako tajnik ni več za delo, mn dati pokojnino. Ako bi umrl, se bo morala plačevati pokojnina vdovi in otrokom. Objednem pa bo tekla tudi novemn tajnika cela plača. Lahko doleti kako občino še posebna sreča, da dva tajnika z velikima družinama v kratkem časa zapustita to solzno dolino in občina bo imela pravico in dolžnost v istem času za tri tajniške družine skrbeti.
Do zdaj je bil tajnik občinski uradnik, po novi postavi bo uradnik deže-nega odbora in vlade. Ker bo pa uradnik deželnega odbora, mu bo tekla tudi večja plača.
Pri neki priložnosti je pisec tega govoril z nekim g. poslancem, ki je tudi glasoval za novi občinski red, med dragim tudi o občinskih tajnikih, in on je rekel: „Tajniki večjih občin bi morali biti izobraženi ljudje in pošteno plačani-N. pr. Cerkno bi moralo imeti jnrista ja tajniki s 1600 gld. letne plače brez postranskih zaslnžkov, kateri bi tudi znašali 400—600 gld., in z 2000 gld. se na deželi že pošteno izhaja."
Ta pogovor sem zato navedel, da bo znano, kako mislijo nekateri gospodje o plačah novih tajnikov.
Ako vzamemo za plačo tajnika ne-jurista le polovico plače tajnika jnrista, t. j. 800 gld. — in manj gotovo tudi ne bo določeno — katera občina, vprašam, pa bo nlogla to breme dalje časa prenašati? Večina občin je že zadolženih, doklade so že tndi neznosne, in zdaj še novo breme. Slednjič občinam ne ostane drugega kot bankerot.
Do zdaj so bili tajniki domačini, v bodoče bodo falirani juristi, študenti in Bog ve od kje doslej izgabljeneeksistence, samo da bodo od komisije vsposobljeni. Ti ljudje bodo prava kuga za občine, katerih se pa še iznebiti ne bo mogoče.
Do zdaj je bil prva oseba v občini župan, od sedaj bo tajnik, ker nastavljen od deželnega odbora bo neodvisen od župana in starešinstva. Lahko se bo obema v brke smejal in roge kazal, saj mu ne bosta mogla nič narediti, ker njegov gospodar bo deželni odbor in le ta bo imel pravico ga odstaviti na podlagi disciplinarnega postopka. Koliko pa disciplinarni postopek dandanes velja, o tem pač še govoriti ni vredno.
Ugovarjali bodo gotovo prijatelji občinskega reda gg. „napredni“ poslanci, da občine nimajo sposobnih tajnikov in da so ti v korist občin. Potrjujem. Vprašam pa, ali krivda zadene občine, da nimajo sposobnih tajnikov? Ali ni to zakrivil deželni odbor, ker se za to važuo zadevo ni nikdar brigal in ni ustanovil učnih tečajev za tajnike, v katerih bi si pridobili potrebnega znanja za poslovanje? Za nemarnost deželnega odbora naj bodo občine, katere so že do zdaj škodo trpele radi pomanjkanja sposobnih tajnikov, še postavno na svobodi in v denarja leto za letom kaznovane. Gob-podje korači občinskega reda, kaka pra-rica, kaka logika je to ? I
Naše ljudstvo je talentirano in v vsaki tudi najmanjši občini se dobijo sposobni, pošteni mladeniči in mladi možje, kateri bi z veseljem opravljali tajništvo, pa nimajo potrebnega znanja Ako je deželnemu odbora in zboru TM
na srcu blagor občin, naj ustanovita v Gorici tečaj za tajnike in dovolita obiskovalcem primerno deželno podporo — saj se izda tisočake podporo osebam, od katerih nima dežela nikdar nobene koristi — in v par letih bo imela vsaka občina sposobnega tajnika. Če je v občini košček kruha, za katerega mora občina skrbeti, naj oživa ta košček kruha obči-nar-domačin, ne pa tujec.
Zakaj so tajniki v novem občinskem redu postali uradniki deželnega odbora? Stvar je jasna. Nova postava se je kovala, ko je bil zuani gospod še deželni odbornik, ki si je hotel to mesto in vodstvo na Goriškem do smrti zagotoviti. Tajniki od njega nastavljeni in odvisni — on je bil gotov, da je to mesto njegovo za zmiraj, ako je milostno svojemu slugi ne odstopi — bi morhli ob volitvah agitirati za njega in njegovo pristaše. Vajeti cele dežele bi bile v rokah par OBeb, in samo potegniti bi bilo treba, pa bi se vse gibalo po celi deželi. Pripoznati se mora, da ni slab ta načrt.
Da bi pa ta lepi načrt ne ostal samo na papirju, zato si je bilo treba pridobiti naklonjenost vlade. Kovaču je dobro znano, da je vlada nasprotnica malih občin, zato je bilo treba skovati t} 113., s katerim je odklenkalo samostojnosti malih občin in imeli bomo samo velike občine.
Ako pogledamo še tj 119., s katerim se občinam omejuje gospodarstvo, polem je razvidno, da je novi občinski red tak, da res ni bil za javno razpravljati v zbornici, ampak tihotapsko za potrditi.
Žnpani, starešine na nogel Pokažite, da ste možje, ne pa mevže, ko je treba braniti svobodo in pravice občin. Še je čas, novi občinski red še ni predložen v Najvišje potrjenje, toda odlašati ne smele..Vsaka občina naj napravi prošnjo na vlado, da se občinski red zavrne, objednem naj se tudi obme na naša državna poslanca za pomoč.
Ako bodo vse občine izpolnile svojo dolžnost, potem bo občinski red gotovo začasno pokopan. Predno pa pride v novo obravnavo, naj ga občine zahtevajo od deželnega odbora, da bodo lahko do časa ugovarjale proti neumestnim točkam.
Možje, opozorjeni ste na nevarnost, ki preti našim občinam, bodite previdni in ne pastile se slepiti od morebitnih grobokopov občin, idite takoj na delo, da ne zamudite času, drugače vas bodo Občinarji še kleli, ko bodo v grobu trohnele vaše kosti.
Odpad ga agitapijo.
.Primorski List* je prinesel pred kratkim vest o skritem delovanju proto-stantov v Furlaniji, da širijo svojo krivo vero. Vedno bolj žalostne novice o tem prihajajo. Grofica Latur ima svoje zavod« tamkaj, kjer se spreobrača k luteranstvu furlanska in slovenska mladina. In odkod je to, da se d& toliko katoličanov zapeljati, da pošljejo svoje otroke v ta lutrovski zavod? Materijelna podpora, denar, katerega sipljejo protestanti nbožnim starišem ter tako v 3vojo mrežo lovč nedolžno deco. Katoličani, ali res ni mogoče se temu ustaviti? Ali katoliška cerkev nima svojih dobrodelnih zavodov, ki bi storili to, kar storijo ti odpadenci za svoje zmote ? Pa kdo daje tem pro-teslantovskim zavodom toliko pomoči ? Posebno bo dve družbi v tem oziru od-likujeti, ki v protestantovskem taborju izdajati tisoče in tiBOče za podporo odpadnega gibanja in ohranjenje njihovih zavodov. Katoličani, zlasti tisti, katerim je Gospod Bog podaril dobrote sveta v ta namen, da bi lahko prišli ubogim, zlasti v dušni nevarnosti se nahajajočim na pomoč, usmilite se teh žrtev, uboge mladine, pomagajte tndi Vi! Saj se za mnogo drugih manj važnih stvari žrtvuje, in zn neumrjoče duše, za ohranjenje in širjenje edino prave katoliške vere, bi se nič no storilo ?
Poglejmo sedaj, koliko svoto j« prva teh imenovanih družb, namreč „Gustav-Adolfova družba" v pretečenem letu izplačala za podporo svojih cerkev, za zavode in druge enake stvari. Za Češko je izdala: 249.077 M. 33 Pf ; zn Nižje Avstrijsko 26.119 M. 46 Pf; z» Moravsko 60.747 M. 68 Pf.; za Šlezijo 26.332 M. 13 Pf.; za Zgorenje Avstrijsko 13.460 M 65 Pf; z i Štajersko 19.958 M 36 Pf.; za Koroško 22.074 M. 71 Pf.; za Jirolsko 10.662 M. 53 Pf.; za Predarlsko
1304 M. 60 Pf. — Goriške tu sicer ni in tudi Kranjske ne. Toda pomisliti moramo, da je še .evangeljska zveza", ki je potrošila za odpad, za gibanje „Proč od Rimau, v pretečenem letu 269.000 K za celo Avstrijo, kjer ima žalibog po vseh mestih skoraj svoje privržence. Vrhu tega se zbirajo še za različne odpadne cerkve milodari, da se vzdržujejo druge družbe, ki imajo namen zbirati in pripravljati odpadnike. Vspehi teh podpor so nepopisni. Raznn tega se mnogo stori s tiskom. Povsodi se širijo katoliški cerkvi sovražne brošure ali knjižice. Ni čudno, da se je toraj v ubogo Furlanijo pritihotapil protestantizem. Prvič so tam revni prebivalci in vsled tega se jih z denarjem odkupi. Drugič je tamkaj bolj varno zanj, kjer katoličani manj mislijo na p r e t o č o n e v a r n o s t i n sovsled tega manj čuječi, zlasti tisti, ki bi s svojimi sredstvi še morda zamogli priti na pomoč. Čojte toraj, združite se med seboj, napravite odpor, ker, kakor se čuje, zna zopet neki sorodnik prej imenovane grofice kupiti tam neko širno posestvo. Ali bi ne bilo mogoče napraviti društvo na Slovenskem zlasti za Primorsko, katerega sveta naloga bi bila povsod milodare nabirati, da bi se odkupilo toliko otrok in se tudi slarišem odpomoglo. Zlasti naj bi se onemu pro-testantovskemu zavodu nasproti ustanovil drugi obširen in velik katoliški zavod. Podpira se toliko zunanjih rečij, dočim se doma pusti, da sovražnik pleni. Toliko za danes, drngič morda še kaj — Sicer nikar naj ne misli kdo, da je pretirano. Prihodnost bo pokazala.
Rusko-japonska vojska.
Brzojavke generala Steselja od 25,
28.,	30. novembra in 2. decembra opisujejo silno ljuti dvanajstdnevni splošni napad na Port Artur, ki je pričel dne 20. novembra ter je bil v noči od 2. decembra končno odbit. Japonci so glasom izjav vjetnikov izgubili najmanje 20000 mož. —
Brzojavka generala Steselja od 10. t. m. poroča, da so Japonci dne 6. t. m. zasedli visoki hrib ter obslreljavali ladije, nahajajoče se v pristanišču. General Zor-pinski, ki je bil v prejšnjih bojih ranjen, je za ranami umrl. Razpoloženje čet je izvrstno.
Pismo generala Steselja na generala Nogi v stvari bolnišnic se glasi nastopno: „Čast mi je poročati, da obstreljava Vaše topništvo našo bolnišnice, ki jih je lahko spoznati po rdečem križu. S pozicij Vašega topništva je videti te zastave. Prosim Vas, da prepoveste to obstreljevanje. Na la korak me je prisililo spoštovanje do naš h hrabrih junakov, kise nahajajo sedaj v bolnišnicah rdečega križa, potem ko so so bojevali z Vašimi vojaki. Med temi junaki je tudi nekoliko ranjenih J i-poncov. ^agotnvljam Vas mojega spoštovanja.
Pismu je bil priložen listek sledeče vsebine: S tem pooblaščam glavnega voditelja bolnišnic rdečega križa, BarašovH, da se z Vašo Ekscelenco pogaja, da med obstreljevanjem pazite na naše bolnišnice. Ni treba omenjati, da Vam pripoznavam pravico povspeševati vspehe Vaših operacij, —
General Nogi je ukazal izročiti svoj odgovor na domenjenem kraju. Isti se glasi: Čast mi je zagotoviti, da ni jap. armtda, ki spoštuje človekoljubje in pogodbe, od početka oblegovanja nikdar namenoma streljala na poslopja in ladije, ki imajo zastavo rdečega križa. Veči del trdnjave se ne vidi s pozicij topništva, in kakor Vam znano, ne pogodč vsi streli, to tem več, ker vsled dolgotrajnega odpora topovi čimdalje slabeje pogajajo svoje cilje. Z velikim obžalovanjem, da ni možno zabraniti, da ne zamorejo naši topovi doseči zaželjenega namena, zagotovljam Vas
mojega globokega spoštovanja,
♦	»
Glasom uradnih poročil iz Tokija so Rusi v portarturškem pristanišču zapustili (?l) vojne ladije: .Peresvjet", .Poltava-1, „Palada“, .Pobjeda", .Bujan" in „Ret-vizan".
Vse operacije Japoncev so obrnjene
proti oklopnjači .Sebastopol", Japonci so
zgubili dve torpedovki.
*	*
„Daily Telegraph11 poroča iz frfn od 18. t. m.: Del japonskega hrodovja je odplul v Singapore. Dne 16. t. m. je bilo zbranih pred Daljnem 26 vojnih ladij. Japonski transportni parniki imajo sedaj tudi topove. Mnogo trgovskih ladij je tako
oboroženih, da lahko prevzamejo bloka' dno službo.
•	*
M
Kuropatkin je pred zbranimi četami slovesno izročil poveljništvo dotičnih armad generalom Grippenbergu, Linevičn in Kaulbarsu.
*	*
+
Od obale Tihega Oceana plujejo neprestano parniki z vojnim matorijalom na Japonsko. Od zadnjih dni meseca novembra so odpluli tja štirje parniki z raznim blagom, ki je bilo vredno 25 milijonov dolarjev. Zavarovalne družbe zavarujejo vse tovore, ne da bi se bale, da bi bili isti od Rusov zapljenjeni. V zadnjem času je bilo na Jiponsko odposlanih več lokomotiv in drugi železniški materjal za mandžursko železnico, ki so jo Rusi razrušili.
Dopisi.
Iz Mirna, dno 20. dec. 1904. —
V	nedeljo se je zgodilo pri nas nekaj posebno važnega. Kaj noki? Čujle ! Sam gospod Kristan iz Idrijo se je potrudil k nam, no, ne ravno k nam „črnim“, ampak k našim .rdečim". Čudno se bo komu zdelo, češ: Kako Kristan v Miron? Saj Miren je Kopačeva (?) trdnjava I Toraj odkod la sprememba? ■— Nočemo si beliti glave s prevelikim ugibanjem. Za zdaj hočemo odgovoriti le na tri vprašanja : 1. kakšno je razmerje med Kopačem in Kristanom in v čem se razliku jeta; 2. zakaj je peščica naših rdečknrjev se za Kopača ohladila in se za Kristana ogrela; 3. zakaj demokratje silijo v Miren.
1. Kopač je, kakor je vsem znano, izobčil Kristana iz jugoslovanske demokratične stranke, toda no zalo, ker je Kristan drugačnih načel, temvoč zato, ker je Kristan začel izdajati na svojo pest list ..Naprej". To pa seveda Kopaču ni bilo po volji. On je hotel, naj bi bil njegov „Rdeči Prapor1* edino glasilo slovenskih rdečkarjev. Mislil si je: čemu deliti časnikarski dobiček in komando I
—	Kopač ni mislil slabo zase, Kristan seveda tudi ne. Oba pa kajpada: „Orat« per me 1* Ha, ha I —
2. Kopač je menda naše rdečkarje razžalil in sicer prvič s tem, da jih je tajno prijel za ušesa, ker so hoteli do-pasti tudi Gabrščcku. Mi smo to pričeto prijaznost naših socijalcev z liberalci v tem listu z dne 16. sept. ožigosali, da jim jo kar sapo zaprlo. Kopač pa je naše rdečkarje, ker so bili tako zabiti, prijel trdo, kakor se spodobi. Drngič pa jih je razžalil s tem, ker je kot urednik „Rr. Pr." vrgel v koš vsaj en dopis, ško ne več. Oni dopis je moral biti pravtl spaku, da se je moral celo Kopaču, kateri ima sicer še precej dober želodec, gnjusiti. Vse skupaj pa ni nič čudnega in ni mogoče niti zahtevati od rdečega stražmoj-stra Pelicona in postenfirerja Petejana kaj posebnega. No, nekaj sta pa vendar pogruntala, namreč: Naše delavstvo‘je spoznalo, kaj je prav za prav demokraški evangelij in kakšen dobiček prinaša. Spoznalo je dalje, da v demokracijo silijo le oni, kateri niso še n kdar imeli trdnega verskega prepričanja, toraj verski mlačneži od mladih let naprej. In to opazujemo tudi v Mirnu. Le pogledati je treba dobro. Poznamo naše rdečkarje že iz otročjih let, kakšno odgojo so imeli. Pa pustimo to, preidimo k stvari. — Naši rdeči odpadniki so spoznali, da morajo bolj lisičje postopati. Povabili so v Miren, kakor smo v začetku povedali, mesto renlajočega Kopača bolj zvitega Kristana,
o	katerem vemo, da je pred nedavnem izstopil iz katoliške v protestantsko vero po geslu: .Proč od Rima!" Toraj ta odpadnik se zdi našim rdečkarjem bolj pripraven! Fej! Malo vreden ni človek, kateri menjuje barvo. Nestalen je nezanesljiv. Oni, kateri je danes katoličan, jutri luteran, pojutranjem lahko Turek, kakor bolj kaže, oni je pol bog naših rdečkarjev! Sramota! — Naši sodrugi mislijo, da pojde ložje z oznanjevanjem Lutrovega čistega evangelija (tako imenujejo Lutrov nauk). Upajo, da bodo ložje ljudi slepili, češ, saj smo tudi mi kristjani in še boljši kHkor vi črni. Toda vedite, da dokler je kapljioe krvi v naših žilah, bo demo branili, da ne boste sejali v Mirnu Lutrove ljubke. Le skličite javen shod in ne zakoten, kakor v nedeljo. Vas ne rešijo izgovori, da hočete ustanoviti kon-sumne društvo itd, Dobro vemo, kako se je izjavil neki vaš priporočevalec kon-sumnih društev in kakšen namen prav za prav imajo. Sicer pa vse o priliki. Pazili pa bodemo tudi na vse one, ka-
teri so tolčejo na prsi, da so dobri katoličani, skrivaj na tihoma pa z vami sira-palizujejo in vas podpirajo. Ne pustimo jih izpred oči. Ravnali se bodemo po Krislovem izreku: „Kdor ni z menoj, jo proti meni, in kdor ne zbira, ta raztresa1*.
3.	Zdaj pa Se na tretje vprašanje odgovor: Zakaj silijo v Miren rdeči kričači? V Miren silijo zato, ker v Mirnu služijo delavci golov denar vsaki teden, in le od lakih je pričakovati tedenskih prispevkov in s tem podpore rdečim kričačem, hlapcem Žida dr. Adlerja in njegove krivonose družbe! Sle razumeli? Vidi se, da demokrati silijo le v ona mesta in vasi, kjer čutijo denar. Poglejmo malo na okoli: Trat, Gorico, Tržič, Zagraj, Nabrežino, Miren, Podgoro ! Vse so uže ob-lozli, seveda niso imeli povsod zaželje-nih vspehov. Vprašamo, zakaj pa v gorske vasi, na pusti Kras, v Istro in druge enako zapuščene kraje, kjer ao ljudje do grla v revščini, se ne priklatijo. O tam ni cvenka, kaj ne? Tam naj le „farji" životarijo, kateri so se celo vrsto let mučili v šolah in mnogo žrtvovali. Ozrimo so po svetu. Kdo so podaja v vse dele Hvota med divjake nčiti jih in izobraževati, jim pomagati v stiskah in nadlogah? N. pr. v Afriki je letos nastala med zamorci vsled slabe letine strašna lakota, tako da jih na tisoče pomrje. Kdo je pri njih? Kdo jih tolaži in podpira? Kdo skrbi zanje? Mogoče rdeči kričači? O kaj še! Oznanjujejo sicer ljubezen do bližnjega, kako pa izpolnnjejo? To naj bi se naučili od katoliških misijonarjev in jih posnemali. Tje naj bi šli, potem bodo človekoljubi. — Imenujte nam vi, rdeči, katerega iz vaših vrst, kateri bi se mogel primerjati katoliškim misijonarjem, kateri žrtvujejo vse svoje moči, di, celo življenje v blagor bližnjemu.
Mnogo bi se dalo govoriti in primerjati, a to storimo v prihodnje. Pogumno gledamo novemu letu v obraz in vsemu, naj pride kar hoče. Vam, gosp. urednik, pa obljubljamo, da bodemo prihodnje leto še mnogo več poročali iz našega razburkanega Mirna. Malce viharja ne bo škodovalo, kajti ako ni dolgo viharja, se zrak okuži.
Iz Grabrovice pri Komnu. — Veselili smo se, ko smo brali, kako so povsod proslavljali Brezmadežno Devico. Zato nismo hoteli zaostati, ker tudi naše srce bije za Marijo. Lepo smo popravili oltarček Marijin ter postavili nanj v umetno izdelano skalno votlino (groto) krasni kip lurške Matere Božje. Blagoslovil je novo podobo prečastiti gospod dekan komenski na prazriik Brezmadežnega Spočetja. Blizo šestdeset belo oblečenih deklic z venčki na glavi, šopki in koški s cvetjem napolnjenimi v rokah je spremljalo in nosilo Marijo v veličastnem sprevodu po vasi, ki je bila vsa v zastavah in slavolokih Ko smo postavili Kraljico nebeško v oltar, bili smo vsi ginjeni. Storilo se je v tem trenotku gotovo mnogo dobrih sklepov. Posebno upamo, da si je mladina vzela k srcu besede in očetovske opomine prečastitega gospoda dekana, v katerih je gorko priporočal, naj posnemamo Marijo zlasti v čistosti in ponižnosti. Na ti čednosti naj nas spominja njeno snežnobelo oblačilo in višnjev pas. Radi molimo sv. rožni venec, kakor je molila Marija, ko se je prikazala Bernardki, ker v družinah, kjer se moli sv. rožni venec, ne bo greha, ampak očitni božji blagoslov. — Slovesnost je povišalo lepo petje in posebno novi zvonovi kateri, kakor kaže, bodo novo mojslersko delo goriškega zvonarja Fr. Mroili. Sicer o zvonovih nekaj več, ko bodo od posebne komisije pregledani in odobreni.
Izvolili smo tudi novo starešinstvo, pa župan je le ta stari, ker je vložen utok proti volitvam. — Pri priložnosti dalje.
Iz Podporo nam pišejo, da so tudi tam slovesno obhajali petdesetletnico Marijino. Imeli so v ta namen devetdnev-nico. Prvih šest dnevov je domači g. kurat imel primerne govore, oziroma berilo zjutraj in zvečer. Zadnje tri večere smo pa poslušali poljudne govore č. g. o. Ernesta Jenko-ta, frančiškana iz Gorice, kateri je ravno tiste dni zjutraj ob 6. imel govore v stolnici goriški. Na praznik bila je slovesna sv. maša se skupnim sv. obhajilom, katerega so se udeležila dekliška Marijina družba in mnogo drugega ljudstva ob 6. zjutraj. Popoldne imela je Marijina družba slovesen shod v cerkvi, pri katerem se je zopet nekaj deklet v družbo vsprejelo. Potem bile so pete litanije in zahvalna pesem za sklep sv. leta. Omenim naj le še lepo petje in orglanje skozi celo de-
vfitdnevnico. Preskrbela sla to vso Ma- j rijina družim in rijon neutrudni, čeravno j brezplačni pevovodja in organist. To nas je toliko bolj ginilo, ker moramo ob nedeljah poslušati vedno le enoglasno petje par otrok. Tukajšnje ljudstvo je srčno hvaležno na prelepi devetdnevnici vsem, t kateri so k tomu pripomogli; posebno pa preč. o. Ernestu Jenko in pevkam pa njih pevovodji.
Novice.
P. n. naročnike, ki Še niso plačali naročnine, prosimo, da to takoj store na priloženih poštnih nakaznicah. —
Uprava „Prim. Lista“.
Vesele božične praznike vošči uredništvo in upravništvo „Primorskega Lista11 vsem cenjenim naročnikom, čita-teljem, prijateljem in znancem. Mili Jezus naj prinese v našo družine blagoslov, mir in srečo !
Promoviran bo danes opoldne na dunajskem vseučilišču doktorjem modro-slovja čast. gospod Ivan Knific, bodoči profesor na škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano.
Za »Slovensko sirotiščc“: P. n-gg. Viktor Toffoli 1 K, Meta Gorjanec 20 v, Mariin Milanič 1 K, Josip Kos, vikar 3 K, Jakob Pirih 2 K, Mariin Bollar 12 v, Dr. Franc Kos, profesor 10 K, „Slo-venska Beseda" 81 v.
Bog plati!
Za „ Alojzij e višče“: — Preč. g Jan. Murovec 20 K; preč. g. dr. Andr. Pavlica 12 K; preč. g. Tom. Rutar 10 K.
Bog plati I
Dar. — Uprava »Primorskega Lista" je prejela za ,.Šolski Dom“ 81 v, katere je darovala družba »Slovenska Beseda".
Za družino pokojnega delavca Sebastijana Pavlina so darovali: Podgorec 1 K, Grbec 1 K, Ivan Ev. Humar
1	K, Frančišek Leban 60 v, Viktor Toffoli 50 v, N. Stepančič 10 v, družina Novič 60 v. Nekdo 20 v, Toroš Josip 60 v, Ana Sutner 1 K, N. Simčič 10 v, Andrej Blažiča 30 v, N. Šviligoj 30 v, N. N. 2 K. Kavčič Frančišek, trgovec 60 v, Miha Brezigar, krčmar v Pevmi 1 K, dr. Frančišek Oblak 1 K, Peter Gabršček 20 v.
Za pogorelce v Čepovanu na novo došlo: Županstvo v Solkanu 60 K; Josip MiBchitz, rudar v Derne 4 K; kuracija Kal 19 K 40 v; Ivan Podobnik, kaplan v Mirnu 5 K; Andrej Mesar, vikar v Lokavcu 10 K; Andrej Žnidarčič, vikar v Gradnem 14 K; Josip Abram, kurat v Novakih 6 K; kuracija Novake 20 K; tvrdka Konjedic & Zajec v Gorici 60 K; dr. Anton Gregorčič, drž. poslanec 30 K; Josip Droč, gostilničar v Gorici 20 K; Lucijan de Blas v Gorici 6 K; tvrdka Hedžet & Koritnik, blaga v vrednosti 44 K 70 v; Šebreljska štedilna posojilnica 26 K. Zadnjič se je pomotoma spo-, ročilo, da je dala duhovnija Dreženca 36 kron, dala je v resnici kuracija L i-b u š n j e. — Vsem darovalcem naj Bog povrne !
A. P o d g o r n i k, J. R e j e c, župan.	župnik.
Otroški vrtec pri Soškem Mostu bode imel božičnico v petek ob 3. po-poludne.
Vabilo k božični veselici, katero priredi „Katoliško slov. izobr. društvo v Budanjah" na praznik sv. Štefana dne
26.	dec. v društveni dvorani. Vspored :
I. Ferjančič Fr.: „Tretji venček narodnih pesmi", poje društveni zbor; 2. Kržič Ant : „Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava", šolska igra v 3 dejanjih ; 3. H. Sattner : „Pogled v nedolžno oko", čve-terospev; 4. Soški :	„Vaški skopuh", igrokaz v 3 dejanjih; 6. K. Knittel: „Sabljica", poje društveni zbor; 6. J. Hladnik: „Lahko noč", poje društveni zbor. Pričetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina: Sedeži I. vrate 1 K, sedeži
II. vrste 60 vin., stojišča 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
„Slov. katoliško podporno in izobraževalno društvo v Kobaridu4* je na svojem občnem zboru imenovalo preč. g. Cirila Metoda Vuga, bivšega ko-baridskega kaplana in predsednika ime-novanegadrušiva, sedanjega kurata v Batah, v hvaležno priznanje za njegovo neumorno delovanje in požrtvovalno podpiranje istega, svojim častnim članom, ter mu podarilo častni diplom.
Razglas. — Deželni odbor razpisuje eno denarno podporo letnih 240 kron, katero podeli iz dohodkov zaloga prevzvišonega deželnega glavarja grofa Franca Coroninija za obnomoglo dolavce, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasno nadvojvodinje Marije Valerije. Za podpore se smejo oglasiti delavci in delavke, ki so pristojni v kateri občini poknežegrofovinegoriško-gradiščanske ter so poslali trajno nesposobni za delo ; v prvi vrsti pa se bode ozir imelo na potrebne med tistimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike ali male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih. Prošnje je podali do 31. decembra 1904 v pisarnici deželnega odbora in priložiti jim je: 1. Spričevalo županijskega urada dotičnega kraja, potrjeno ali če treba, dopolnjeno po županstvu pristojnostne občine, — v katerem spričevalu je vestno popisali starost, stan družine, preživita prosilčeva, kako se je bavil z obrtjo in kakšno je njegovo nravno zadržanje. 2. zdravniško spričevalo, potrjujoče prosil-čevo bolehanost ali pohabljenost, ki za-krivlja njegovo nesposobnost za delo. Če so poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl podpiranec, ali pa če neha njegova bolehavost, ustavi se takoj podpora.
Požar v mladem gozdnem nasadu. — V soboto popoludne okolo 2. ure nastal je požar v mladem gozdnem nasadu, nahajajočem se na Čavnju nad Črničami in ki je last posestnikov z Ravni. Prvi ga je zapazil neki gozdni čuvaj, ki je koj pritekel v Črniče klicat ljudi na pomoč. Ljudje bili so koj pri rokah, na čelu jim črniški župan. Podali so se hitro na lice požara, ki se je širil od dna gozda navzgor v dveh potezah. Okolo osme ure zvečer posrečilo se je ljudem, da so požar omejili. Požar napravil je še precej veliko škodo.
Kopa sena zgorela. — Prejšnji teden zgorela je posestniku Markovčiču iz Medane kopa sena, vsega skupaj kakih 20 kvintalov. Sodi se, da so kopo zažgali otroci, igrajoč se z žveplenkami.
Izvrsten list v svoji stroki je .Cerkveni Glasbenik". Pa tudi potreben, ker nobena akcija, nobena struja ne more dandanes obstati brez svojega glasila. Omenjeni list si je stavil nalogo izboljšati cerkveno petje na Slovenskem, in priznati mu mora vsak, celo nasprotnik, da se pošteno in z vidnim uspehom trudi, da doseže svoj smoter. List je izvrstno urejevan, saj ima tudi urednika, ki sta kos svoji nalogi, namreč dr. A. Karlina in A. Foersterja. Spisi in članki so obče zanimivi ne le samo za one, ki se bavijo s cerkveno glasbo, ampak za vsakega ir ^braženca. V glasbenih prilogah prinaša »Cerkveni Glasbenik" skladbe naših najboljših cerkvenih skladateljev n. pr. Foersterje ve, P. A. Hribarjeve, Fajgeljeve, Kimovčeve itd. Tak list pač zasluži, da ga podpirajo vsi, katerim je mar cerkvena glasba.
Dne 22. novembra je bil občni zbor »Cecilijanskega društva za goriško nadškofijo". Pri tem zboru je bil izvoljen poseben odbor, ki naj bi iskal in proučeval navodila in sredstva, kako bi bo dala v naši nadškofiji zboljšati cerkvena glasba. Toraj bi bilo umeBtno, da bi omenjeni odbor izposloval pri prevz. knezonadškofu dovoljenje, da sme vsaka cerkev plačati naročnino za „Cerkv. Glasb." iz cerkvenega premoženja. Saj brez strokovnega lista se mora ohladiti vsako navdušenje za cecilijansko idejo.
„Cerkveni Glasbenik" izhaja enkrat na mesec in stane 4 krone. Naročnina naj se pošlje upravništvu .Cerkvega Glasbenika" v Ljubljani pred škofijo št. 12.
Ceciljanec.
BI ne bilo prav?! Kaj pa?, da bi tudi v Komnu, kjer je Bloveči parni mlin, opoldne dala parna tromba znamenje po-ludne? Kraševcem bi bilo s tem jako vstreženo. V Komnu imajo prav dobro regulirane, natančne ure, toraj bi se to lahko in brez velikih stroškov godilo.
Tako naznanja parna tromba po-ludne v Nabrežini, v Tržiču, v Ronkah, v Gradišči in drugod. To bi bilo za Kras to, kar je Trstu poldanski strel. Po tem znamnju ravnale bi se tudi vse občine, ker gla9 bi segal na dolgo in široko. To bi bilo v korist tudi mlinu.
Najdeno truplo. — V četrtek popoludne našli so blizo Majnice v gradiščanskem okraju žensko truplo, ki je jelo že trohneti. Kmalu so se prepričali, da je to truplo, truplo one Lucije Pintar iz Podgore, ki je 26. m. m. izginila z doma, ne da bi se vedelo kam. Pokojnici se je zmešalo v glavi.
Med transportom pogluill konji.
—	Na postaji v Zagradu so pri prekladanju našli izmed 17 konj, ki so bili na potu iz Hrvaške v Italijo, 6 mrtvih, 7 pa tako onemoglih, da so jih morali v Zagradu pridržati.
Novi bankovci po 10 kron. —
V mesecu februvarju ali najdalje v mesecu marcu prihodnjega leta pridejo v promet novi bankovci po 10 kron.
Umrl je v soboto profesor na beljaški gimnaziji g. Jakob Wang. jBil je doma iz Podkrnosa na Koroškem. Isti dan podati se je hotel v svoj rojstni kraj. Od Celovca šel je peš, a na potu prišlo mu je slabo. Neki voznik, ki je šel slučajno mimo, vzel ga je na voz, da bi ga peljal v celovško bolnišnico, a profesor umrl je že med potom na vozu. Profesor Wang je bil edini slovenski profesor na beljaški gimnaziji.
Protest proti bogokletstvu. — Dunajsko vsenemško glasilo je na nesramen način smešilo zakrament presv. Reš-njega Telesa. Državno pravdništvo ni proli temu nič storilo. Dunajski nadškof kardinal Gruša je ukazal, da se v vseh cerkvah prebere protest proti takemu zasramovanju katoliške vere.
Iz ene vasi 240 prebivalcev v Ameriko! — Iz vasi Šemovec pri Virjn na Hrvatskem, ki šteje nekaj nad 2000 daš, se spravlja okolu 240 prebivalcev v Ameriko, med temi tudi nekoliko ženBk. To govori jasno, kaki narodnogospodarski odnošaji vladajo na Hrvatskem pod blagoslovom madjarskega režima.
Framasonakl umor. — Nacionalno pariško časopisje poroča, da se je našlo obešeno truplo tramasonBkega tajnika Bi-degaina t Kajiri. Časopisje dolži frama-sone, da so oni povzročili Bidegainovo smrt, ker je ložine spise prodal nacio-nalcem. Bidegain je pobegnil, ko se je izvedelo, da je izdal ložo. Truplo ima rane, iz česar sklepajo, da so ga frama-soni najprvo zabodli in potem obesili.
Lakota na Rumunskem. — V 17 okrožjih od 32, kolikor jih šteje Ru-munska, vlada lakota. Radi lanske slabe letine skoro milijon ljudi nima kaj jesti. Poslanska zbornica in senat sta soglasno sklenila, da državna banka posodi garanciji vlade 20 milijonov frankov za nakup koruze in žita, ki se razdeli med bedno prebivalstvo.
Taschenbuch 1905. — Tako je ime prekrasnemu Žepnemu koledarčku (notesu), ki ga je izdala »državna zveza nepolitičnih društev krščanskih delavcev" na Dunaju. Ta koledarček priporočamo toplo.
V njem je obrazložen program krščanskosocialnega delavstva, postava o osebnem dohodninskem davku, postava o kolpor-taži itd. Koledarček je tedaj vrlo zanimiv in koristen. Naroča se pri: .Reichsver-band der nichtpolitischen Vereinigungen chrjstlicher Arbeiter Osterreichs", Wien VII. Westbahngas8e 40. Cena 72 vin.
Za kratek Sas.
Debel gospod reče suhemu tovarišu: Na noben način bi ne hotel biti v tvoji koži 1
Suhi: Zakaj ne?
Debeli: Ker bi bila preozka!
Loterijske številke.
17 decembra.
Dunaj................ 2	48	16	70	44
Gradec.............. 66	84	9	78	48
•••••••••••••••••••
Edina slav. tlcparcta delavnica
v ulici sv. Antona št. 1
Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deieli za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe la stavbe, kuhinjske priprave. Prevsema tudi vsako popravo po prav niških cenah. Zagotavlja točno in solidno postreibo udani
Karol Čufer,
klep, mojster.
•NHtNM«
A. Krušie
trgovec in kroj. mojster
Gorita, Gins. Verdi 33
inaznanja sl. občinstvu, da je dobil ravnokar ko in avstrijsko blago, kakor tudi sveSih iagotoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bliža-očo jesensko in aitnsko se-aono. — Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno č. duhovščini. — Izdelek lastnega blaga .jamčim.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici
odlikovan z č««tao diplomo najvlšjeg« priznanji Jubilejno razotave na Dunaju I. 1898.
•n v Gorici na razatavl I. 1900 s zlata avotlnja
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva t”di najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in na-tančno po Želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Lekarna
Prave lil (Mline žel kapljiro	:
2 enamko sv. Antona Pado-
vanskega.	,
Zdravilna m n č iL,
loh kapljic je ne-prekoslji kapljice uredi ji
jlCJK IM!-	|
iva,— To	jr
uredijo *>] redno prebav- ■Ul Ijanje, če se jih jj| dvakrat na dan po jedno Žlicico j}, (Vargtvena znamka) popijf*.	— Okrepi'	]J
Selodec,	storč,	da	egine
kratkem času omotica votna linost (mrlvost). Te kap-Ijice tudi stor6, da človek raje ji.
^ Cena steklenici 60 vin. ^
  _________________________     (fr
9
9
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
priporoča častiti duhovščini in glavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandoroingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo( K orlu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,3,4, 6. Veijvut riža. Miljsvuče prve in druge vrste, namreč od '/, kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice ŽniderSič & Valenčič r II. Bistrici. Žve-plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in i Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blapo prve vrste.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga jpodob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Bla: zine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v .zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tcdfnske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najclegatnejHo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
3. Briifftvka - Gorica
Glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3.
Podružnici: Gorica Raštelj št. 3 in Sežana
Odlikovana tvornica nadplatov, tovarna usnja na paro, velika zaloga domačega in inozemskega usnja ter vseh potrebščin ea črevljarje, usnje aa sedlarje, knjigoveze in tapetarje, Glavna aa-‘ loga leščila v korist dru&bi sv. Čir. in Met.
Ceniki na zahtevo zastonj in franko
Telefon štev. 62.	Telefon	štev.	62.
m
m
¥
IM
!»<»'. dreVfsa,voščene
odlikovana
svečarna ns paro
Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica
Priporočil preč. duhovščini, cerkvenim oskrli-n šivom, p. n. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega čelielnegn Voska kg. a K 4-90. /a |>. istuost jamčim z K 2000. Sveče /n pogre-/,v itkeinmeil najtinejše vrste pojakn nizki eeni.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Teod. Slabanja
srebrar v Gorici,ulica Morelli 12.
So priporoča v i/deji v injp cerkvene posode i n orodja iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu po poljubnem slogu.
Starc posode popravi in prenovi, ponlatiin posrebri v og-njti, pozlati tu-di strelovodne o-sti vse po naj-niijih cenah.
Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tem da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroke. 1’reč. p. n. na-ročevalec si obroke lahko sam določi.
Viktor Toffoli
v Gorici, yia Teatro št. *0
(na stari poSti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Za luč . . . kr.	32	Corfu	...	kr.	5G
Jedilno . .	„	36	Bari	..........60
„ finejfie 40 Lucca ...	„70
„ boljše	„	44	Nizzn	-	...	80
dalmatinsko	„	48	NajfinejSe	.	pl	I
islrijansko .	„	56
Priporočam č. duhovščini in ccrkvenim »skrbništvom.
Pošiljajvsako b'ago poštnine prosto! .
^ntou pon,
kloliučar in goslilničar v Semenišli ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Saunig S Dekleva
ulica Municipio št.1,
<>oriea.
Velika tovarniška zaloga šivalni/i strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiriinje). V zalogi se tudi nahajajo augleSka dvokolesa ..Helical Premier“ in slamorecni stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravjjalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
LmJSm
Prosiva z a h t o v a t i listke!
Naj večja trgovina z železjem
Konjedic & Zajee
Gorica, pred Milijo štev. 5 ii poflroMca v hiši „Monta“.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja
dob rezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
Pocinkana iSica aa vinograde po jako ani&anih cenah!
Pozori
Dno krono nagraile izplačava vsakemu, kdor dokaže « potrdili najine nove &merikanske blagajne, da je kupil pri naju za tflO kron blaga.
—
►d
o
M
3
O
P
O
'P
to
WJ
►1
P)
p.
I
Prosiva a a h t. evati listke!
■5T-T
Sprejema
hranilne vloge
J katere obrestuje po 1% 4y.% polumesečno; ne-k vidignene obrestipripi-i. suje konec leta k glav-I' nicL Rentni davek pla-| čnje posojilnica sama.
Posojila
udom na osebni kredit 6% In na vknjižba po 51/,
?°
i /.
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
z glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.