143. številka. Trst, v soboto dne 27. junija 1903 Tečaj XXVIII Edinost glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko. V edinosti je moč / Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi 'e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna ; ulica Carintia štev. 12. DrimozMrti pčitnice. Na Dunaju, 'J6. junija. »Dan, uro in dnevni re i prihodnje seje naznani predeee v odseku je bila le dolgočasna komedija, kajti naposled bo moral ta poslušni parlament sprejeti nagodbo vendar le tako. kakor jo je predlož la vlada. Leviea seje stavila že na razpolago v ta namen, kakor postaja uploh zmirom bolj slepovladna stranka. Morda bomo morali jeseni računati s tem taktom še bolj nego doslej, računati z nemško vlado in nemško vladno levico! Stranke desniee imajo vzroka dovolj, da eo pozorne in da se pripravijo na vse slučaje. Dogodki v Srbiji. Krivo obveščenemu novinstvn o najnovejših dosrodkih v Srbiji. (Dopis iz oficirskih kr gov srbske vojske.) Dragi mi gospod urednik ! Mnogi vnanji 1 sti, izlatti židovski, iznašajo podrobnosti o dovršivših se dogodkih v Srbiji in jih komentirajo vsaki na svoj način. Nekateri po tem, kar so kje kaj č:tali o Srbiji, kar — seveda — ne more biti avtentično; večina njih pa iz zlobe do vsega, kar je srbsko, ne da bi imeli ni pojma o stvarnih dogodkih in odnošajili v deželi. Poleg nekaterih nemških listov se odlikuje angležko novinstvo v ocenjevanju dogodkov in razmer v Srbiji: pišoče najbrutalneje o srbskih oficirjih ter opisujoče jih na svoj način kakor divjake! Kakor je bila vojna proti Burom vojena razbojniški, kakor je angležka vojska postopala z ujetniki, burskimi ženami in deco, to mora kulturnim narodom, pa tudi Angležem samim pognati rudečico srama v lice, a historija bo ocenjevala to vojno kakor za služuje. A sedaj dovolite mi, kakor kompetent-nemu, da spregovorim nekoliko besed in da Vam nudim podatkov in Vam očrtam nedavne odnošaje, v katerih se je nahajala moja otačbina, ter prepuščam oceno Vam, ontalemu novinstvu in Vašim čitateljem! Dovolite mi, da takoj po tem objašnjenju izjavim, daje odigrani dogodek z ubito Drago in Alekgan*! drom zahtevala absolutna potreba in interesi Srbije in srbskega naroda. Sedemletno vladanje pokojnega kralja Milana z »naprednjakic v Srbiji, naglo in vsporedno zadolževanje Srbije povodom gradnje železnice v Srbiji, tiransko nesrbako vladanje Milanovo, potem izzvana vojna srbsko-bolgarska, s katero je kralj Milan hrabri srbski vojaki in ponosnemu narodu prinesel najveČe razžaljenje po porazu srbskega orožja v borbi z nejednako vojno silo srbske vojske nasproti bolgarski : to vse s«) danes najhuje rane na srcu vsakega Srba in vsakega pa-trijota. Gaženja nasvetejih pravic in svobode srbskih državljanov od strani tiranije Milanove dovela so ves narod v največe ogorčenje in v odprto borbo proti Milanu in dinastiji Obrenovićev. Milan je dobro vedel vse to in videl posledice svojih grehov. Po njega pogubni politiki dovedenemu od naroda v nezdržljivo položenje, bilo mu je izbirati med dvema zlema : ali da abdicira sam, ali da bo iztiran. Tudi če mu je oilo težko ločiti se od krone, moral je — da ohrani prestol dinast'ji Obrenovićev — abdicirati na korist svojega Bina, ob kateri priliki je — da bi sin mu Aleksander imel nekoliko močnejega terena, zadovoljivši tudi nekoliko narod — dal srbskemu narodu razširjena prava z liberalnejo ustavo, a Milan se je odpovedal kroni in vsem pravicam kakor srbski državljan ter je odšel iz dežele, ob kateri priliki mu je bilo dano silno znoja s čela Brbakega naroda in Rusije, samo da bi Be deželi obranil mir. Milan, razkošno živeči v Parizu, je v kratkem času pogoltnil mnoge milijone, a ko mu je zmanjkalo sredstev za do potratno življenje, je iznenada prišel zopet v Srbijo, menjaval vlade po svoji volji, jih mojstroval, praznil srbske fonde, in spravljal s tem deželo v neprilike. A vse to je narod srbski mirno gledal. Aleksander, naveden na ta načrt in vodjen po nasvetih pokvarjenega očeta, postopal je na isti način, računajoči, da Srbija živi le radi njega ; igral se je s svobodo in pravicami, z zakonom in ustavo — z vsem. Za njega ni bilo nič svetega in vzvišenega in bil je v resnici pravo zlo za deželo. Umetno uprizorjenim in naročenim atentatom stn Milan in Aleksander izkopala grob sebi in svoji dinastiji, a najugledneji sinovi Srbije so ječali in ginevali v kazama-tah beligraiske trdnjave: nekrivi in nedolžni. In samo po intervenciji vnanjih sil bo si rešili življenje ! Na isti način je Milan leta 1^83 uprizoril vea glasoviti Zaječarski punt, spravil rteželo v poniženje, pobijal najugledneje ljudi v Sibiji, upropaHtil najbolje srbske matere — in temi načini zadovoljeval svoje grde in ne sramne strasti, katerim povodom je jemal iz državnih kas in trosil brez vsacih računov. (Zvršetek pride.) * * * Proglas Petra I. srbski vojski. — Uradni beligrajski liat je objavil kraljevo »dnevno pevelje« srbski vojaki. Ta proglas se glasi : »Moji ljubljeni vojski! V hipu ko stopam na ozemlje mile domov ne, zibelke Svojih pradedov, srce moje pozdravlja najprej tebe, o moja zvesta, junaška vojska, nada srbskega naroda ! Sedši na prestol Svojih slavnih pradedov, prevzemam tudi najviše zapovedništvo srbske vojske, katera je pod vodstvom Mojega nepozabnega deda začudila vea svet eč svojimi vrlinami in fč svojimi zmagami. Tudi po-zueje, v vojnah za svobodo Srbije, je srbska vojska tako sijajno dokazala svoje posebne vojaške zmožnosti, da se štejem presrečnega, da morem po volji božji in vsled zaupanja srbskega naroda prevzeti nje najviše povelj-ništvo. Gospoda častniki, podčastniki in vojaki! V trenutku, ko prevzemam najviše poveljni-štvo vojske, vas pozdravljam z besedami: Bog z vami, o sokoli srbskega naroda! Gospoda častniki! Veseli me, videti vas v tem historičnem trenotku vse združene okrog Mojega prestola, polne zvestobe in udanoBti do Mene in do idejalov naše domovine. Jaz bom vedno oživljal te vaše čut stva ter podpiral zasluge vseh in vsacega. Vsi ste mi enako dragi; jaz zahtevam od vas le to, da se junaško posvetite svojemu poklicu, da mi pomagate voditi VaB na pota časti in slave. A zaključujem z vsklikom : Ziveia Moja junaška vojska, nada srbskega naroda ! * * Včeraj si je kralj ogledal trdnjavo Kali megdan, a na večer se je pred konakom zbralo mnogo ljudstva, katero je navdušeno klicalo »živio kralj Peter !c Pred konakom je •grala godba. * * Diploraatični odnošajiz ino-zemstvom. — Včeraj je bilo na kraljevem dvoru v Belemgradu vsprejemanje di plomatičnega kora, na katero sta od zastopnikov tujih vlasti prišla samo odposlanec RuBije, Oarikov, in avBtro-ogrski odposlanec dr. Dumba. Ker je bila predvčerajšnjim notificirana kraljeva vlada, katera je popolnoma zakonita, zapričel je avstro-ogrski odposlanec dr. Dumba zopet oficijelne odnošaje s srbako vlado. Iz Sredca brzojavljajo, da je knez Ferdinand dobil od srbskega kralja brzojavko, v kateri mu isti naznanja svoje zasedenje prestola in izreka nado, da mu knez ohrani vedno izkazovane simpatije. Knez je na to kralju v brzojavnem odgovoru častital na za-sedenju prestola in izrazil novemu kralju svoje in svojega naroda simpatije. Tudi nemški cesar Viljem II. je brzojavno častital kralju Petru na zasedenju prestola in izrazil nado, da bo kralj vodil Srbijo po potu notranjega miru in napredka. Doeedaj so novega kralja in novo stanje v Srbiji priznale torej že tri velesile, t. j., Rusija, Avstrija in Nemčija ter balkanski državi Crnagora ir Bolgarija in je tako pereče srbsko vprašanje, ki je iznenadilo vso Evropo, končno rešeno. Srbija ima novega kralj • in novo ustavo, katsro oboje priznava ves srbski narod in inozemstvo, in se bo mogla sedaj mirno posvetiti blagodejnemu kulturnemu delovanju, ki je bilo vsled samovolje zadnjih vladarjev iz dinastije Obreno-viVev skoraj popolnoma onemogočeno. Mnogo je moral prestati do Bedaj srbski narod, a vsa znamenja kažejo, da je krvavi oin v Belemgradu korenito zatrl dosedanje sramotne odnošaje in Srbiji, odprl izhod iz dosedanjih neznosnih razmer ter je; pokazal pot do boljše in srečnejše bodočnosti. Dneva 11. in 14. junija ostaneta debelo podčrtana v zgodovini srbskega naroda, ker odpirata v življenju srbskega naroda novo epoho. dogodki na }(rvatskem. i. Potoval sem po južni železnici nd Zidanega mosta do Zagreba. A potoval! sem na« vlašč v tretjem razredu, da vidim postopanje železniških uradnikov z našimi kmeti. V Zaprešicu, Kjer so se — kakor je znano čitateljem »Kidinoati« — vršili tisti btrašni dogodki in kjer je bil ubit kmet Pa-aar.č, je stop lo v vagon kakih 20 kmetov in kmetic. Poseli so na Klopi zamolklih in resnih i.c. Došli kondukter je preluknjal karte, a mene je zaprosil po nemaKi, naj mu sledim v drug coupč. Jaz pa eem mu odgovoril po hrvatski, da mi je tudi tu dobro. Motril sem te kmete in prisluškoval, kaj bodo govorili. Ali od Zaprešiča pa do Zagreba — tnčetrf, ure vožnje — niao dali od sebe niti besede. Na obrazih jim je bilo čitati veliko resnost in potrtost. Pa kako ne bi i ! Na j stotine njihovih bratov ječi po je5ah, ker ao se dvignili v obrambo svojih pravic in ker so zahtevali, naj se — vrši » a k o n ! — Tako molčeči smo dospeli v beli Zagreb. Na kolodvoru v Zagrebu pričakovalo je potnike nekoliko pandurjev in orožnikov in množica detektivov. To slepo in poslušno orodje ban Khue-novega nasilja — pardon : ti čuvarji »mira, reda in dela« bo premerili vsakega potnika od glave do nog. No, na nas niso našli menda nič sumljivega. Mogli smo v mesto. Mesto samo ne kaže nič posebnega. Ali sledi in posledice bivših demonatracij so vidne toliko ta ljudeh, kolikor na pojedinih poslopjih. Prehodil sem glavne ulice in trge. Povsodi je mrgolelo Khuenovih špiceljnov, a na Ilici Bta se sprehajala dva redarja na konjih in dva orožnika z nasajenima bajone-tama. Kjerkoli hodiš, povsodi te, ako ta ne poznajo, motrijo s posebnim zanimanjem, ker Be eni boje, da si kak ogleduh, drugi zopet, da si kakov anarhist. To je naravna posledica nenormalnih odnosajev, do katerih je končno pritiral nesrečni zistem bana Khuen-Hedervary-ja. Tesno mi je bilo pri srcu in bolno v duši. V tem tužnem razpoloženju šel sem iskat svoje stare znance, da — kar je bil namen m »jema potovanju — dobim iz njih ust informacij o stanju stvari na Hrvatskem. Našel sem jih. Vsprejeli so me, seveda, najljubeznjiveje in prisrčno, če tudi ne tistim hrupnim veseljem, kakor bi me gotovo ob drugačnih okolnostih. Povedal sem jim svojo željo, oziroma ramen svojemu potovanju. — Zatrjali so mi : Kolikor je nam znano j vlada eedaj — iz-vzemši varaždinski okraj — sicer mir; ali narod je, in to ne le po mestih, ampak tudi po selih, silno ogorčen po zadnjih dogodkih v Hrvatski in pripravljenje na vse. Mi v Zagrebu dozoajemo o neredih po deželi šs-le iz vaših cislajtanskih listov, ker naše novine ne smejo niti črhniti o neredih, privatna poročila pa konfiscira pošta. Gibanje samo na sabi ni organizirano, ampak narod sam demonstrira. Temu v dokaz naj Vam služi ravno okolnost, da Khuen zato ne dopušča poročil o neredih, da bi se s tem neredi ne širili. Ako bi bilo gibanje organizirano, Khuen ne bi rabil tega sredstva ! S početka je posta odpirala samo sumljiva pisma ; v zadnji časpa odpira vsako pismo. A ker gospoda na posti nimajo časa, da bi jih zopet zalepljali dostavljajo se pisma adresatom kar tako odprta. Tako se dogaja celo s privatnimi piam;, ki jih madjaronski odvetniki ali tvrdke pošiljijo kakemu sumljivemu opozicijonalcu. Sedaj pa je Khuen nakžil vsem poštnem urade m, da odpirajo vse pakete, naj so dešli že od kjer-koli, ali naj so adresirani komar-kol;. Občevanje s posamičnimi okraji je popolnoma onemogočeno, izlasti pa z gorskim okrajem. Ako hočeš v ta okraj — bo mi pripovedovali dalje —, potem treba ti, da se veljavno legitimiraš ter dokažeš črno na belem namen svojemu potovanju, pa tudi v tem slučaju se dogaja često, da te vzlic temu, da si se legitimiral, pošiljajo nazaj, zaplenivši ti bicikelj ali kaj Bličnega. Tako ima na pr. neki okrajni predstojnik v gorskem okraju neštevilo zaplenjenih dvokoles, a njihovi lastniki zastonj zahtevajo, naj se jim isti povrnejo. Khuenova vlada hoče na vsaki način te izgrede dovesti v zvezo z opozicijo ter ie potom svojih mamelukov v Zagrebu zahtevala od narodnih opozicijonalnih zastopnikov naj se izjavijo, da li oni odobravajo te izgrede ali ne, da bi jih mogla potem pod to pretvezo proganjati in aretirati. In ni izključeno, da Khuen pojde tako daleč, da najde med svojimi propalicami tudi takih ljudij, ki bodo prisegali pred sodiščem, kako da so videli tega ali onega opozicijonalnega poslanca na kakem izgredu !! Ali tudi b tem Khuen ne odpravi povodov izgredom. Povod nemirom ostaneta le on sam in sistem, ki ga vzdržuje on že 20 let! A mroda je došlo do n © h-t o v, pa se zato sam dviga na obrambo zakona: brez ni kakih voditeljev in brez n i k a k e organizacije, kije tudi popolnoma nemogoča poleg tolike oborožene sile, poleg toli rabijatnih p andurov in tako razvite špijojiaie! Dr. B. * * * Zidereker u »Nar. listu« pi-šeio iz Zagreba, da v Hrvatski ne bo miru, d< kler ne bodo odpravljeni vzroki nemir m. V Zagorju da so se zadnje dni dogajale strahote. Zažigalo se je in demoliralo. V Kr ževeu da je prišlo — kakor je bilo sporočano tudi v »Edinosti« — do spopada med kmeti in vojaštvom. Kmetje si bili oborržini. V Zigrebu te je raznesel glas, da se vojaki niso hoteli {»okoriti povelju stotnika. da bi streljali med narod. O tem je uvedena preiskava. Kraljevi sodni stol je razveljavil odlok okrajnega sodišča, s katerim je bilo odrejeno, da dr. Derenčin kakor narodni zastopnik ne more biti odgovorni urednik »Obzora«. Kraljevi sodni stol je razsodil, da omenjeni odlok ni opravičen po zakonu. Pa da niso izgubili glave Iz Varaždina javljajo, da je bivši hrvatski min. JcsipoviV pozvan pred kralja. On da je izjavil svoji okolici, da hoče govoriti resnico in primati, da sedanjemu stanju v Hrvatski treba napraviti konec. Politični pregled. V Trsta, 21. junija 1903. O položaju Takega — začetka si g. Koetber gotovo ni mogel misliti. Začetka? To zveni maJ<*e paradu&sno. No, po našem moeiiju je vendar to začetek. Namreč začetek — konca Koerberjevega vladanja. Ne, taoega začetka svojemu koncu si g. Koerber gotovo ni mislil. To je prava »debacle« njegove politike. Mnogo je govoril g. Koerber, lepo je govoril, dostikrat je govoril, mnogo prisezal, govorniške figure in araOeske so mu sle iz-pod rok kakor branjevki česplje, in sedaj je delal smehljajoče obraze, kakor da se igra z naj-težavnejimi problemi, zopet drugi pot mu je bilo lice grozeče, kakor da je kakov Jupiter, ki more v hipu in na mestu uničiti vse, kar ne veruje, da je ravno on in nikdo drugi poklican, da reši avstrijski problem. A sedaj takov začetek koncu, takov polom ! Niti najortodoksneji verniki ne verujejo več. Da češki klub pa dovršeni politiški debati izdaja komunike, da je nedopuščenje parlamentarične rešitve proračunskega provizorija postalo v neodklonljivo politično potrebo — to naj bi že bilo, ker o Čehih je znano, da niso bili nikdar med najnavdušene-jimi občudovatelji Koerberjevih državniških kvalitet. — Ali nevera se je zajela tudi v druge kroge: dosedanjih vernikov. V poljskem »ko!u< na pr. je začelo nekam sumljivo šumeti. Će vam v poljskem klubu, ki je bil do-aedaj, od Aueraperga sem, v zanesljivo «,poro vsaki vladi, :n če vam še takov zanesljiv kanton st kluba, kakor je David Abrahamovi«*', začenja govoriti plameneče opoz:cijonalne govore, potem p^menja to nekaj ! Listi poročajo namreč, da je David Abrahamovih v ponedeljek i seji poljskega »kola« ostro govoril proti vladi in da je zaključil z vskli-kom : »Proč z uradniškim mini-eterstvom!« In poljski »Glas Naroda« pravi, da je <*entralna birokracija dokazala svojo popolno nesposobnost za vodstvo države! Dr. Koerber da hcče ubežati katastrofi z rabo § 14. To pa ravno da ogorča v poljskem »kolu«. A mi bi rekli, da ni izključeno tudi to, da je imel dr. Koerber svojo roko vmes tudi na so »vanju nove organizacije nemških strank. Morda je računal, da to napravi tekov utis na neoemške stranke, da odnehajo za bodočnost od skrajne o pozi c je. Mi smo izvajali te dni, da raliranja nemških strank ni smeti podoenjati lahkom šljeno. Se nujneje pa mo ram < svariti pred tem. da bi se slovanske stranke dajale po novi nemški organizaciji plašiti v zmisl'i, zaželjenem od Koerl>erja. Pazljivi in pozorni ca braniku naj bodo vsikdar pripravljeni za defenzivo in — če bo karalo — tudi za ofenzivo, ali plašiti naj se ne puščajo. — Če so Nemoi znali združiti kakih li>0 glav v boj proti Slovanom, pa postav jo slovanske skupine, ako se združijo, še veče število. Pa denimo tudi, da katera skupin, ki prihajajo v poštev, ne bi hotela, ali že združeni Čehi in Jugoslovani bi bili moč. ki bi, izvrševana s primerno energijo, lahko preprečala vsako nasilje. .Sicer pa dr. Koerber ni tako silno ponesrečil morda radi tega, da ne bi bili Nemci do?edaj dovolj jako in zložno nastopali proti Cehom. Vzroki ponesrečenju Koer-berjeve politike je v njej sami: v nje lastni notranji nevrednosti. Danes bi bilo torej položenje Koerber-jeve vlade strajno težavno, tudi ko hi ne bilo dogodkov na Ogrskem. Ali tu je zopet pokazal dr. Koerber, kako mu nedostaje pravega politiškega instinkta. Nečuveno je užalil jugoslovanske poslance, ker se je bal sitnosti od strani Ogrske. Kako se je motil. Položenje, ki mu je itak že najtežavneje, so dogodki na Ogrskem komplicirali do obup-nosti. Če pride na Ogrskem do parlamentarne rešitve nagodbenih predlog — in to uslugo že lahko napravijo grofu Khuenu, saj jim je pripomogel do nečuvenega triumfa — potem bo madjarska vlada neizprosna tirjalka in se ne bo nimalo menila za to, da je gospod Koerber njej na ljubo ogorčil Jugoslovane radi dogodkov na Hrvatskem. A če Slovani ne pozabijo tega čina Koerberjevega in če ostanejo pri tem, da na razpravi o nagodbi v avstrijskem parlamentu bo dan — povračila g. Koerber ju?! In če imajo Slovani kaj krvi v sebi i a kaj srca v prsih, morajo definitivno obračunati z dr. Koer-berjem ! Mi izražamo vnovič svoje uverjenje, da je dr. Koerber vzlic vsemu raliranju nemšk h strank na začetku svojega konca! Ministerstvo Khuen - Hedervary. Dovršeno je. Šlo je Khuenu-Hedervarvju kakor po loju. Grof Hedervarv je praktičen mož. Do sporazumijenja a Košutom je ubral najkrajšo pot: odjenjal je v vsem in privolil je vse. Nasičeni lev, ki rodi ogrsko opozicijo proti monarhiji in dinastiji, je postal zadovoljen. In ko je bil pakt storjen, bil je Khuen na delu za sestavo ministerstva. Tu mu je prihajala v prilog neka posebna okolnost. — To namreč, da je bil med prejšnjimi ministri le en Bam zares značajen mož ! V kolikor je znano dogedaj, vstopijo v Khue-novo ministerstvo vsi prejšnji ministri iz-vzemši le ministra Feyervaryja in pa ministra a latere Szechenvi ja. To se pravi: gospodom je do tega, da so ministri : radi kake žrtve na značajnosti in prepričanju se ne vznemirjajo. Včeraj je grof Khuen že predložil svojo listo vladarju. Nadaljnja poročila dobe čitatelji med brzojavnimi vestmi. Iz italijanske zbornice. — Včeraj seje rekonstruirano Zanardellijevo ministerstvo predstavilo italijanski zbornici. Kakor je ob takih prilikah navada v italijanski zbornici, bili so prisotni skoraj vsi posl. Mnogi italijanski poslanci zahajajo namreč v zbornico le tedaj, kadar je pričakovati kakih sprememb na vladi, tornj: kadar se menja ali bi se hotelo menjati scenerijo. Govorili so razni govorniki deloma za, deloma proti Zanardellijevi vladi. Med drugimi je govoril tudi sam Zanardelli in opravičeval svoje dosedanje postopanje. — Njegov govor je večina burno odobravala. Viharne proteste na levici vzbudil je govor opozicijonalca S o n n i n a, ki je izjavil, da vsprejema svobodomiselna načela. Levica je upila, da se hoče Sonnino norčevati iz svobodomiselnih načel in mu ni dovolila nadaljevati govora. Vsled velikega nemira moral je predsednik prekiniti sejo. Ko se je seja nadaljevala, je Sonnino zopet poskušal govoriti, a levica je zopet viharno protestirala, tako, da je moral govornik prenehati. Ko je še posl. G i r a r d i n i (radika-lee) podal kratko izjavo, b katero je opravičeval svojo stranko, katera ie izjavila, ga bo glasovala za zaupnico vladi, dasiravno je glasovala proti vladi o onem glasovanju, ki je provzročilo ministersko krizo, prešla je zbornica na glasovanje in je z 257 glasovi proti 171 odobrila dnevni red, ki izreka zaupanje rekonstruiranemu Zanardellijevemu ministarstvu. Po glasovanju je zbornica priredila mi-nisterskemu predsedniku Zanardellija gromovito ovaeijo. Drzavnozborske volitve na Nemškem. Tu podajamo čitateljem Bplošni pregled izida državnozborBkih volitev v Nemčiji. Ožjih volitev je bilo vseh skupaj 178. Le še v dveh volilnih okrajih se imajo jutri vršiti ožje volitve. Sicer se pa sme trditi z vbo gotovostjo, da v enem teh dveh okrajev zmaga kmetska zveza, a v drugem svobodomiselna ljudska stranka. V pošte vaje torej slučaj, da pride tako bi potem bila nemška poslanska zbornica sestavljena iz : členov centruma, dočim jih je bilo prej 1(>6; socijalnih demokratov 81, prej 58 ; konservativcev 52, prej b'J ; naeijonaln'h liberalcev 52, prej 53 ; členov svobodomiselne ljudske stranke 21. prej 28 : svobodnih konservativcev 19, prej 20; Poljako/ 17, prej 14; členov svobodomiselnega združenja 10, prej 15; antisemitov 9, prej 12; Alzačanov 9, prej 10 ; členov juŽDonemške ljudske stranke 6, prej 7; členov bavarske kmetske zveze 5, prei tudi 5 ; AVelfev 5, prej .'» ; členov zveze poljedelcev 2, prej (3 ; nobeni stranki pripadajočih »divjakov« 10, prej 8. Socijalni demokratje bo torej pridobili 23 mandatov, in sicer skoro izključno na škodo liberalnih strank. Tudi pridobitev Poljakov — 3 mandate — je velika razmerno njihovemu številu. Izven socijalnih demokratov in Poljakov, so vse stranke šibkeje, nego eo bile prej. Tržaške vesti. Radi praznikOT izide prihodnje izdanje »Edinosti« v torek popoludne ob vadni uri. na- Ne, to ni bilo tako ! »Slovenec« je v Bvoji številki od petka, dne 19. t. m. — go-vorč o volitvah v Nemčiji — napisal med drugrira tudi to-le: »Njegovo (katoliškega centra) stališče je cstalo neomajeno. Izgubil je v tem boju Bi-cer tri mandate, enega na bavarsko kmečko zvezo, enega na socijalno demokracijo, tretji bo pa vsled poljske taktike izgubljen pri ožji volit vi mej Poljaki in konservativci. Mandat v Katovicu pa še ni izgubljen, ker pride v ožjo volitev b poljskim kandidatom in je obilo nade, da zmaga centrov kandidat.« To izjavo v »Slovencu« smo mi ponatisnili s kratko pripombo: »Hvala Bogu, da Poljaki v Nemčiji še niso tako nizko pali kakor ao Slovenci na Kranjskem!« Na to je »Slovenec« v svojem proslulem »kotičku«, v tej šaro viti skladnici za — vse, kamor se zateka, kadar mu v predalih za reBne stvari zapira sapo, zasuknil stvar tako-le: »Tudi to »Edinosti« ni prav, da smo zabeležili izjavo centrovih glasil, da so se Poljaki kaj malo izkazali hvaležne za opetovan odločni nastop centra za pravično poljsko stvar. Ali se morda centrum ni opetovano postavil za Poljake? Ali pa morda »Edinost« meni, da je boljša nemško liberalna ali cel<5 soc. dem. stranka, samo, da ne prodre katoliški centrum.« Ne, gospodje, ta stvar ni taka, kakor bi jo hoteli prikazovati vi, ko vidite, da ste se zaleteli prav neprevidno. V Katovicu ni .šlo za to, ali prodere katoliški centrum, ali kaka liberalna ali soci-jalistična stranka, tam je šlo marveč za tO, ali prodere kandidat centra, ali kandidat Poljakov! A »Slovenec« je pisal, da je obilo nade, da prodre centrum ! Stvar je torej tako jasna, da je ne more zatemniti nobeno zavijanje in noben sofizem. Pa tudi v slučaju, da bo Poljaki prov-zročili ožjo volitev med centrumom in katero drugo nemško stranko, ne bi mogel centrum kaj očitati Poljakom. Saj s tem bi od ene strani Poljaki šteli svoje glasove — kar menda tudi ni brez pomena — a z druge strani bi imeli se vedno odprto pot, da glasujejo za kandidata centra. Tudi za »Slovenca« bi moralo biti odločilno dejstvo, da so Poljaki Slovani in katoliki, v stranki centra pa so katoliki in Nemci! Na prve vežejo konservativne Slovence dve vezi : vera in narodnost, na centrum pa jih veže le vera, a narodnost jih ločuje. Razlika i« menda vendar precejšnja. Če pa razmerje Poljakov do nemških katolikov ni ravno prisrčno, ee temu ni čuditi po slavofobnem nastopanju nadškofa Koppa. Tako — mislimo, da smo na jasnem. Časnikarska podlost. »Slovenec« bega zopet slovensko javnost z babjimi kvantami o protestantovski podpori in podlo obrekuje dr.a Požarja, češ, da ta poslednji dobiva podporo od Gustav-Adolf V e r e i n a. Po lisičje pa molči o svoji lastni »rahli dotiki« s prote-stanti-katoliškimi odpadniki — uredniki »Trie-Bter Zeitunge«. »SlovenČevo« slepomišenje je že samo na sebi tako podlo, da ne potrebuje resnega odgovora pred razsodno javnostjo. Saj je vse njegovo zmerjanje zopet le priča, da ima — slabo vest. In to mu prihodnji teden že izprašamo! Vse je možno. Pišejo nam : V zadnji seji mestnega sveta je eden svetovalcev sprožil misel, da bi bilo dobro, ko bi meščani v namen preprečenja takih nesreč, kakor je bila ona v ulici Pozzo bianco, sami obveščali magistratne organe, ako bo opazili kako nevarnost, osobito pa na stbrih hišnih poslopjih. Nekateri tržaški laški časop-si so se iz javili proti temu, med tem ko so drugi lepo molčali. Zahteva, naj bi magistratni organi sami preiskovali razne razpoke in sploh nevarnosti, je naravnost — neizvedljiva, ker bi trebali za ti celo vrsto uradnikov! A predno bi vse t« komisije pregledale vse hiše — bi se za njimi lahko podiralo, ker bi tako ogledovanje trajalo ad infinitum — brez konca in kraja ! Za magistratne organe naj bi bilo dovolj, ako je kedo (ustmeno ali tudi nismeno) naznanil kako pretečo nevarnost. Na taka naznanila naj bi magistrat odposlal po enega izvedenca, da se prepriča o resničnosti prijave ; in ako bi našel, da je stvar res ne varna, naj bi še le šla na lice mesta cela komisija. Mi menimo, da bi meščanstvo, ako n&-proSeno v to, rado sodelovalo in šlo na roko magistratnim organom. V prvi vrBti pa naj bi zidarji, ki gotovo najboljše poznajo razne podrtine, opo zarjali kompetentne oblasti. Osebe, katere bi vršile to potrebno opravilo, naj bi ostale tajne, da bi si tako ljudje ne nakopavaii nepotrebnega Bovražtva. Morda poreče kdo, da bi bilo to nekako vohunstvo ; ali ako se pomisli, koliko nesreč se dogaja vsled nemarnosti hišnih lastnikov in koliko se jih še lahko dogodi (oBobito na obeh »Renah«, po vsem starem meBtu in cel6 na desni strani Corsa), moramo že priznati, da bi bilo tako postopanje od strani meščanstva velekoristno. Bojazen, da bi se našlo zlobnih ljudij, ki bi prijavljali navedene nevarnosti le z namenom, da bi delali sitnosti magistratu, oziroma, da bi kljubovali hišnim posestnikom, ni morda povsem neopravičena, toda mi menimo, da bi bila korist take kontrole tolika, tla ne more poleg nje prihajati v poštev morebitna nevšečnost od strani maiopridnežev — katera nevšečnost pa bi bila gotovo ie malenkostna, ker sodimo, da bi bili taki zlobneži le redka izjema. Delavec. Umestno bi bilo ! Pišejo nam: Nekdo, ki se zelo zanima za vspeh koncerta, ki bo dne 5. julija, na korist naša šolske družbe, svetuje, naj bi se vstopnice na omenjeni koncert prodajale ž^ ves prihodnji teden, po vseh naših društvih in vsaj pri nekaterih, bolj poznanih trgovcih. Dne 5. julija naj bi najkasneje o poludne vsako društvo in vsak posamični razprodajalec — da olajša blagaj-ništvu — poslal preostale listke, oziroma denar, na mesto, določeno v to. Mogoče je to —7 samo dobre volje treba ! Pozor pred lopovi ! Minolega četrtka, dne t. m. pred šesto uro zjutraj, je nekdo potrkal na vrata družine Rangar, bivajoče v ulici S. Francesco štev. 6, II. n. Gospodinja je šla in pogledala, kedo da trka že tako zgodaj ? Ko je odprla vrata, je zagledala pred vrati raožkega, ki je hotel vstopiti v stanovanje. Žena je držala vrata priprta in zahtevala od dotičnika, naj pove, česa da želi ? ! Na odgovor, da hoče »vode«, je žena hotela zapreti vrata, ker je takoj slutila, da je to — lopov ; toda ni se jej posrečilo, ker je »poštenjak« položil nogo med vrata ! Sreča je bila, da je bil gosp. Rangar doma in da je, s-.ačuvši glasno razgovarjanje, prišel k vratom ter tako odpodil lopova. Zjutranjega gosta je v veži pričakoval še drug »kompare«, ki jo je, seveda, popihal s prvim ! Ker v omenjeni hiši ni to prvi taki slučaj, opozarjamo redarstveno oblast, da bi se zanimala za stvar in obrnila pozornost takim lopovom. S prošeka nam pišejo : Veselica, ki jo je priredilo pevsko društvo >Hajdrih« m. nedeljo, je bila precej dobro obiskana. Petje, pod vodstvom g. Starca, je bilo dobro izvajano, le akustika je bila slaba. In še par vaj ne bi bilo škodovalo, ker se je vendar poznalo, da je moral biti prekratek čas za pripravljanje. Ali o tem smo se uverili, da so pevci in pevke jako vstrajni in da je tudi g. Stare kakor pevovodja jako trudoljuben. Posebno treba pohvaliti pevke, ki so nastopile v lepih narodnih nošah in ki so se vsestransko žrtvovale za nastop. Pokazale ste, vrla dekleta, da ste zavedne Prosečanke, ki ljubite 6Vojo mater in gojite svojo lepo slovensko pesem. Le tako naprej Bebi v ponos in drugim v spod-bujo ! Za petjem se je vršila igra »Bratranec«. Ta igra je lepa, pa je salonska, in ni ravno ! pripravna za ljudstvo, posebno še na planem. V gospici Grobnikovi in gospej Naber-gojevi smo opazili jako dobri igralki ; le pogostejših nastopov bi trebalo. Gosp. Bizjak (sluga Janez) je bil dober igralec; priporočati pa bi mu bilo, da se še : bolje nauči svoje uloge. Kadar je dobil desetico od Lenoviča, naj bi jo bil shranil v žep, ne pa, da mu je izginila iz roke kakor čarovniku; tudi, kadar jo je »nazaj dal«, naj bi prej segnil v žep. Ta opazka naj služi v blagohoten opomin za drugokrat. Gosp. Stare (Lenovič) se je precej dobro držal, Ie bolj indiferentnega bi se bil moral kazati. Stopnjevanje od služkinje do hišine in od hišine do grofice, bi moralo biti markant-nejše. G. Guštinova, je sicer dobra igralka, a bila bi gotovo bolje vspela v vlogi služkinje, nego grofice. Po veselici je pričel ples, ki se je vršil v najlepšem redu. Pohvalno treba izraziti se tudi o križki narodni godbi, ki je pod vodstvom svojega voditelja, g. Furlana, jako dobro vršila svojo dolžnost. In uverjeni smo, da čim več bo ta godba podpirana, tem bolj ae bo spopol-nievala. Dolžnost bi bila , da to godbo podpiramo, ker ona vrši v Sv. Križu jako vojno nalogo v narodnem pogledu. »Trgovsko izobraževalno društvo* v Trstu je na izrednem občnem zboru dne 21. t. m. izvolilo bledeči odbor: Gg. : Mirt Frana, trgovca, predsednikom, N .vak Ri-harda, vodjo trgovine, podpredsednikom, Kle-menčič Frana, cand. iur., tajnikom. Žgur Leopolda, trgovca, blagajnikom, Skodnik Josipa, trgovca, Marušič Ivana, trgovca, Mil-lonig Ivana, trgovca, Vrtovec Frana, vodjo trgovine, odborniki : Vatovec Anto»a, trg., Zore Ivana, trg., Černe Jurija, trg., Luin Josipa, trg., namestniki ; Princ Frana, vodjo trgovine, Z\vitter Valentina, vodjo trgovine, pregledovalcema računov. Podrobno poročilo o izrednem občnem zboru priobčimo prihodnjič. Mesto venca pok. svaku Josipu Mi- klavidu v Kobaridu podaril je g. Josip Urbančič iz Bazovice 15 kron tržaški možki podružnici družbe sv. Cirila in Metodija. Velika Ciril-Metodijeva veselica v Trstu. Po naši okolici je nastalo veselo vznemirjenje med slovenskim ljudstvom. — Povsod se pripravljajo naši okoličani, da na predvečer praznika sv. Cirila in Metodija v aoboto dne 4. julija, razsvetle svoje slovenske domove. Tako zašije vsa okolica Trsta v enem plamenu ! Pravi prazaik pa bo še le v nedeljo dne 5. i ali j a, ko se zbero vsa pevska društva na šolskem vrtu pri sv. Jakobu. Iz njih srede zaori ponosna slovenska pesem, ki vzdigne, kakor vihar, žilave in vstrajne tržaške Slovence — naboj, za mili narod s v o i. Čujemo, da združena odbora moške in ženske Ciril-Metod i je ve podružnice pridno razpr. dajata vstopnice na veselico. Slovenci, sezite po njih !! Slava vam ! Pod tem naslovom smo prejeli: Od raznih strani naše velike slovanske domovine nam prihajajo glasovi o bratstvu vsen Slovanov. On:, ki so ■ bili še včeraj — po spletkarenju tujcev — smrtni nasprotnik1. m danes p dajajo roko v znamenje pobratimstva. Začetek se je izvršil v Zagrebu med mlado inteligenco hrvatsko-srbsko, a se eelai nadaljuje širom naše domovine in izveo iate! Kakor je bila v prejšnjih časih mladina ona. ki je najenergiČnejše posezala v brat m >rne loje, tako je sedaj ista mladina, -poznavia cevarnost za interese Slovanstva, ' astopila pot druženja Slovanov. Kakor «o naša srca krvave'a, ko smo morali čitati in slišati o bratomornem klanju, tako nam sedaj i^ta srca vskipevajo v radosti, ko vidimo, da se je stvar (sicer pozno, a ne prepozno) obrada na bolje. Slava vam, slovanski mladi možje, da ste uvideli potrebo gojenja in šiienja slovanskega bratoljnbja in slovanske vzajemnosti, katere Slovanstvo tako krvavo potrebuje ! Vi ste začetniki lepše in boljše slovanske bodočn->«ti, na čemer vam mora biti hva-leino vse Slovanstvo. Naša sveta dolžnost pa je, da vsi in povsodi pov?pešujemo vase blagoslovljeno |»očetje. Da di sežemo cilj, zaželjeni od vseh Slovanov, treba da izginejo iz-med nas vse osebnosti, vsa malenkostna nasprotstva I Vsem nam mora biti le za stvar ! Enega mišljenja ne bomo nikdar, ker je to nemožno, da bi med sto milijonov ljudij mislili vsi enako; ali v enem smo lahko in moramo biti edini : v slovanskem brato-Ijubju. Ako se bomo branili skupnimi močmi proti skupnemu sovražniku, ako bomo hoteli imeti brata za brata, bo bodočnost n u š a ! V nasprotnem slučaju pa nam bo gospodaril tujec in naši bodo le — grobovi! I maknjena tožba. Kakor smo javili včeraj, se je imela prihodnji torek vršiti pred porotnim sodiščem kazenska razprava radi žaljenja časti potom tiska proti g. Milošu Kamuščiču, katerega je tožil g. Josip Cilen-šek. S*daj pa čujemo, da je gospod Cilenšek umaknil tožbo in torej odpade tudi ta razprava. Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku se zahvaljuje vsem, ki so došli na veselico dne 21. t. m. tega društva in ki so povzdignili vspeh iste. Posebno zahvalo je društvo dolžno gg. diletantinjam. Ali te prilike ne moremo opustiti, da ne bi opozorili na svetokrižko godbo. Ista je res častno izvršila svojo nalogo. In ta godb* je — naša. Ne pozabljajmo torej : Svoji k Bvojim in —-po svoje! Slednjič pa iskrena hvala vsem, ki so nekoliko globlje posegli v žep s plemenitim namenom, da materijalno podpro naše toli potrebno društvo. S kratka : hvala vsem ! Zahvala. Podpisani odbor se zahvaljuje vsem onim, ki eo prišli na veselico dne 21. jun ja na vrt slovenske dekliške šole, posebno pa gg. Širinjarju in Vidmarju, ki sta uljudno skrbela za blagajno; gosp. Gustin čiču, pevskemu društvu »Kolo«, ki je v velikem številu prihitelo, in gospicam, ki so prodajale številke za tombolo. Prisrčno se zahvaljuje sledečim gg., kateri so preplačali vstopnino : L. Se ražin 3 K ; po 2 K : J. Bitežnik, č g. Stemberger. N. N.; M. Mavec 1 K 20 stot.; po 1 K : prof. Mandič, E. Pegan, Babič, Lukšič ; Gregorič 80 st.: po 60 st. : Novak, Kreševič, N. N , Kreševič, Rehar, Gorja p. Cevna, Vidmar, Vitez, Hervatin, Mrt ulja. Vitez. Sld, Kosič, N. N., Stojko vit, Vidmar ; po 40 st. : FranetiČ, Istenič, Vertovee, Gnlič. Krušič. Može, Kravos, Š*e»k, Baucon. Z zmond, Vidmar, Vatovec, Muha, Jerič; po 20 st. : Klun, N. N., G. G , Sabatin, Luka*, N. N.. N. N . N. N., Slavec, S«,si*, Blsžič. Sluga. Zlobec, Volk, Zsbrič. N. N., Oblak; Vrabec '26 st.; po 10 «t : N. N., N. N., Bogateč 40 st. ODBOR Pevskega zbora »Bratovščine sv. Cirila in Metodija«. Veselica »Slave«. Opozarjamo danes še enkrat na veselico, katero priredi pevsko društvo »Slava« jutri, dne L>s t- m. na vrtu krčme g. Joeipa Mi klavca pri 8«*. Mariji Mag I. spodnji. Ta del naše okolice je meščanom nekoliko bolj nepiznan, vsled česar že radi spremembe in novosti pohiti jutri mno *o tržaških Slovencev Da prijazni vrt M-klavČeve gostilne k Sv. Mariji Magd. spodoji. A tudi iz ostale okolice zbere se jutri na koncertu Slave« mnogo rodoljubov, da se tako oddolžijo vrlim Slavašem. kateri hodi korporativno, bodi v deputacijah radi prisustvujejo skoraj vsaki narodni priredbi v mestu in okolici in lahko se reče, da so oni izmed vseh okoličanskih društev v tem naj-pridneji in najveatnejši, zato zaslužijo v polni meri, da jim tudi bratje iz mesta in okolice na jutrajšnji veselici povrnejo obisk. Začetek veselica točno ob 5. uri popo-lutine. Ples bo trajal do 3. ure zjutraj. — Vstopnina na koncert 40 stot. (20 nvč.) za osebo. K plesu možki 1 K (50 nvč.), ženske 60 st. (30 nvč.) V slučaju slabega vremena sa bo veselica vršila drugi dan, dne 29. junija, t. j. v ponedeljek. Pozor ! Členi »Tržaškega Sjkola« op3-zarjajo se, da se bo nocoj ob 8. uri zvečer vršil v društveni telovadnici redni letni občni zbor. Ako se v prvič ne odzove zadostno število členov, vršil ee bo občni zbor v drugem sklicanju ob S. uri in pol zvečer. Členi so naproseni, da se mnogoštevilno udeležč občnega zbora. Nova mlekarna. Mlekarska zadruga iz Hrušice nam javlja, da je te dni zraven že obstoječe mlekarne pri sv. Jakobu, odprla še eno in sicer v ulici Donota, nasproti ulice delle Candele. V obeh teh mlekarnah ae prodaja vsaki dan sveže mleko in maslo. Mi priporočamo našim ljudem, naj podpirajo ta narodna podjetja, kjer dobe najboljše vrste blago. Štrajk mizarjev. Štrajk mizarskih delavcev, ki traja že sedem tednov, seje včeraj vendar pomaknd za en korak preti rešitvi. Odbor, ki je sestavljen iz mojstrov in delavcev se je včeraj zjedinil v tem, da je skleoil predložiti sporna vprašanja v razsodbo razsodišču treh členov. Mešani odbor je izvolil v to razsodišče dva člana, namreč vodjo magistrata, dr.a Artica in tajnika bolniške blagajne, dr a Vigini-ja, katera dva izvolita potem tretjega člena v lazBodišče. »Škrat«, ki je izšel danes popoludne, prekaša po lepoti slik vse dosedanje številke. Posebno se odlikujejo: Minel in Ricmanje, Viljelm in socijalizem. Slovenska politika in Demonstracije v Zagrebu in Ljubljani. — Posam čne številke se prodajajo po tobakarnah po 10 stotin k. Izlet v Milje. Parnik rEUena« priredi jutri (v nedeljo) in pojutrajšnjim več izletov v Milje po sledečem urniku : Odhod iz Trsta ob 2.50, 4.15 in 7.15 pop.; odhod iz Milj ob 1.30, 3.2o, 6.45 in 8.15 uri pop. Vožnja samo tja ali samo nazaj 20 stot. Otroci plačajo polovico. Povožen. Ko ie včeraj popoludne ob dveh šel 8 letni deček Karol Zadnik iz Sv. Marije Magdalene zgornje, po trgu Barriera vtcehia, ga je tu neki kočijaž povozil. Mimoidoči so priskočili, pobrali dečka ter ga nesli v bolnišnico, kjer ga je zdravnik pre-iskal ter našel, da je deček dobil težko rano na levo nogo. — Pridržali eo ga v X. oddelku bolnišnice. Hal požar. — Sinoči okoli 11. ure je nekdo zapazil, da se iz malega okna pekovske delavnice gospe Helene Lampic v ulici Cavana vije gost dim. Hitel je takoj klicat gasilce v ulico della Loggia in ti so hiteli nemudoma na lice mesta. Kmalu za njimi so prihiteli z velikim vozom še oni glavne postaje pod vodstvom načelnika Paoli ja. Požar se je bil razvil v shrambi za staro šaro. Gasilci eo podrli vrata ter potem pogasili ogenj, katerega je pa bilo toliko, da niso rabili niti kaplje vode. V Bhrambi je bilo namreč nakopičenega mnogo oglja, a nekdo je, — bodi iz škodoželjnosti, bodi iz hudomušnosti — vrgel skozi okno v shrambo kup gorečega papirja, ob katerem se je bilo oglje vnelo m je bilo začelo tleti. Dražbe premičnin. V torek, dne 30. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Campanile št. 5/III., hišna oprava ; v ulici Sanitfi št. 8, zlate in Brebrne stvari ; v ulici Fontanone st. 20, stroj in oprema v zalogi ; na trgu S. Francesca št. 1, hišna oprava : v ulici Vienna št. 4, h sna oprava ; v ulici Luigi Gilvani št. 3, hišna oprava ; v ulici del Canale it. 5, tapet; v ulici Far-neto št. 10, hišna oprava ; v ulici della Tesa št. 2, oprema v zalogi. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 19.1, ob 2. uri popoludne 25 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.8 — Danes plima ob 10.42 predp. in ob 9 01 pop.; oseka ob 4.3 predpoludne in ob 3.24 popoludne. Vesti iz Kranjske. * Nemška predrznost na Kranjskem. Iz ljubljanskih listov doznajemo o slučaju, ki kaže, kako drzni so postali Nemci na Kranjskem, kako se že čutijo gospodarje in kako so uverjeni, da smejo računiti na vladino naklonjenost. V »Zvezdi« prirejajo monterji električne luči za veliko PreŠirnovo veselico. Znani nemški rogovilež Dzimski je pa — gredč tam mimo — poživljal monterje, naj prenehajo z delom, ker bo veselica itak zabranjena, kajti Nemci da so že storili korake v ta namen! Ali so nemška drevesa v Ljubljani, toliko nežno gojena od gospoda barona Heina, res že zrastla tako visoko v — Koerberjeva nebesa, da je od Nemcev odvisno, ali Slovenci, v slovenski Ljubljani, smejo ali ne smejo prirejati slavnosti? Ne, v to vendar ne more še verovati vzlic vsemu in vsemu ! Ali bodi kakor koče, tudi ta nastop nemškega rogovileža s slovanskim imenom kaž?, kako objestni so postali Nemci na Kranjskem za slavnega objektivnega vladanja dra. Koer-berja. Vesti iz Štajerske. — Narodnjake, ki se želijo naseliti na Spodnjem Štajarskem v večjih mestih, opozarjamo na hišo tik mesta, v kateri je nad 30 let gostilna, vrt, kegljišče, zraven hlevi in gospodarska poslopja, in katera je na prodaj za ceno 34.000 goldinarjev. Pojasnila daje slovensko obrtno društvo v Celju. Brzojavna poročila. Nova kardinala. DUNAJ 27. (B.) V svečanostno odičeni dvorni župni cerkvi se je vršilo danes predpoludne ob običajnem ceremonijelu podelje-nje »bareta« kardinaloma Taglianiju in Katschthalerju. Ministerstvo Khuen-Hedorvary. DUNAJ 27. (B.) Grof Khuen-Heder-varv je danes predpoludne predložil cesarju miniđtersko listo, ki je bila vsprejeta po vsej vsebini. Dosedanji ministri VVlassicz. Daranvi, Lukacs, Lang in Plosz obdrže svoje portfelje; grof Khuen prevzame predsedstvo in vodstvo notranjih stvari, a začasno tudi mi-listerstvo a latere; general Koloz^vvarv prevzame nrnisterstvo deželne brainbe, a To-mašič ministerstvo za Hrvatsko. BUDIMPEŠTA 27. (O. B) Cesar je po polni vsebini vsprejel predloge grofa Khuen Iledervarvja. Dotična ročna pisma bodo priobčena jutri v uradnem listu. Členi novega kabineta se predstavijo jutri popoludne Njeg. Velič. in novi ministri polože prisego. Pridobitne in gospodarske zadruge. DUNAJ 27. (B.) »Wiener Zeitung« objavlja sankcijonirani zakon, tičoči se revizije pridobitnih in gospodarskih zadrug in drugih društev z izvrševalnimi naredbami vred. Odgoditev državnega zbora. DUNAJ 27. (B.) »\Viener Zeitung« objavlja v neuradnem delu, da je ministerski predsednik doposlal predsednikoma obeh zbornic dopis, datiran 25. junija, s katerim se po najvišjem nalogu izreka odgoditev državnega zbora. Organizacija nemških strank. DUNAJ 27. (B.) Nasproti vestem, da se katoliški centrum ne pridruži združenju nemških strank, ponatiskujejo listi izjavo poslanca Hagenhoferja v »Grazer Volksblalt«, da so one govorice izmišljene.' V kolikor je informiran on. posamični členi simpatično motrč združenje nemških strank. Nova doba v Srbiji. BELIGRAD 27. (B) Na notifikacijo kralja Petra I. je došla nastopna brzojavka Nj. Vel. cesarja Frana Josipa I.: Vzemši na znanje sporočilo Vašega Veličanstva o izvršenju čina, s katerim ste postavljeni v posest suverene oblaBti z naslovom kralja srbskega, mi je v radost, da obnovim želje, ki jih gojim za srečo Vašega Veličanstva. BELIGRAD 27. (Iz uradnega vira). Na notifikaciio zas^denja prestola po kralju Petru I., so dospeli do sedaj odgovori: od Nj. Vel. cesarja Frana Josipa I., carja Nikolaja, česat ja Viljelma, predsednika francoske republike Lnubet a, kralja Karola romunskega in od knezov črnogorskega in bolgarskega. Poslano. *) POZIV. Iz povsem gotovega vira doznajata pod pisana, da se je predsednik »Slovenske Čitalnice« pri sv. Jakobu, gospod Angelj Bizjak opetovano in na javnih mestih izrazil: »Jaz se.......na »Bratovščino sv. Cirila in Metodija« in na pevsko društvo »Kolo«. Ker je tako govorjenje nedostojno in skrajno žaljivo za obe društvi, osobito, ako prihaja iz ust človeka, ki stoji na čelu bratskega društva, in ker podpisana, oziroma društvi, kateri zastopata, ni.s ca dala nikakega povoda za Blična grda žaljenja, poživljava slavni odbor »Čitalnice« pri sv. Jakobu, nsj on, oziroma njega predsednik javno opraviči svoje označeno postopanje. Trst, meseca junija 1903. Miloš Kaniušeič za predsedništvo »Kola«. Ivan Zabrič za pevski zbor »Bratovščine«. * Za vsebino tega poslanega uredništvo le toliko odgovarja, kolikor mu zakon veleva. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst« Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi == ulica Tesa št. 25. A. . (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplafino ln franko. \/olil#Qncl#0 množina meglenega in svetlega, * GllftCUlOlVCl tapetovanega ali k u h i n s ke g a pohištva se prodaja ln nekaj ća*a p :> najugodnejših cenili v krasni dvorani Tersicore, nI. Chiozza 5. I. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi si ogledati rastavljene predmete od 0—1- predp. in od 2—7 ure zvečer. KKKKKtt xx**nnu*n* n xl X Svoji k svojim! ZALOGA | pohištva jg dobro poznane X tovarne mizarsfce zairiip t Gorici (Sollcan) Jf vpisane zadruge z omejenim poroštvom S prej firAon Černigoj S Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) S št. 1. hiša Marenzi. 5 MajTBčja tovarna pohištva primorste dežele. *Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalaSč pripravljenih prostorih a tem-JC peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, m®-dernl sestav. Konkurenčne cene. JI gr Album pohištev brezplačen. XXXXXKXXXXXXXXXX X X X X X X X 5* X X X X X « X X X X Br. 119f>. Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva ne brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke. Frankfurt a. M Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirinclustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogaloe plošče od 20 in 25 cm po K 2.- Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bod.si glede cene ali kakovosti blaga. Razglas. Dne 4. julija 1903. bode navadni kramarski, lesni in pre-šičji semenj sv Urha v Dolini. Dne 2j. junija 1903. Županstvo občine Dolina. v Zupan: Pangerc. z eno sobo in 2 sobami in eno 30 malih stanovanj kukiujo se takoj odda v ulici industria in ul. Guardi:i v bišuh Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. nadstr. od 1—2 in < pop. I I i I ■ RŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga * omejenim poroštvom. Ulica S. Franeeseo 5ter. 2, I. - TRST - Ulica S. Francesco 5ter. 2, I. - Telefon 952. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. V'laga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5l/ž°/o» na menjice po G°/0f na zastave po h1^0^. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. III II IVAN SCHINDLER Dunaj pošilja ze veliko let dobro znane stroje vr^le /:« poljedelske in obrtne potrebe mliae za sadje in irrozdje. sthkal-nie«* zsi olje in grozdje. Jkrop Inice za trtje, poljska orodja, stiskalnice za sena, mlatilnice. vitlje. t.ijtrje, eia i nice za žito, luščilnice 7a koruzo, slamoreznice, s roje za »eziinje repe, mline za golanje. kotle za kuhanje klaje, ge-saljke za vodnjake in gnojnice, željezne cevi. vodovode, itd. itd. ini svhij vsakomur po zopet z dat no znižanih cenah ravno tako vse priprave z kletnrstvo. sesalj e za vino, mecene pipe, gumijeve plot'-e konopljene in gumi eve cevi, stroje za aladol d, priprave a izdelovanj- soda v de in penečih h- vin. mline za išavo. kavo itd , stroje za delanje klobas, tehtnice za živino, teht ice na drog. stebernke tehtnice, decimalne tehtnice, željezno po bistvo, željezne clagajne, šivalne stroje vseti s-stuvov, orodja iu stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, sedlarje, pleskarje itd. itd. *s<- poti dolgoletnim jamstvom, po najn god nejih plačilnih pogojih, tudi na obroke! Ceniki z več kot 4»M) slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku- Prekupcem in agentom posebne prednosti. jrtse se naj naravnost: Ivan Schindler, Dunaj III'r. Erdbergstrasse 12. CARL Corso štev. 33. TKGOVINA Z ŽELEZ JEM GREINITZ NEFFEN podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. Priporoča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare žeieznićne šine, držaje in ograje, \od-njnke, pumpe, železne cevi itd . vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter orodje za vsako obrt. ) > > > > > > > > > > > Vse stroje za poljedeljstvo in vinarstvo. Novo vrstil«* stiskalnice za oljke in grozdje z novim diferencijalnim pritiskom OdlitDTana 1894. Odlikovana 1894. hidravlične stiskalnice za vino novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepljanja, grojzdni mlini povsem novega sestava. Nove svetilke z acetilenskim plinom za __ lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za vino, kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, vitle, mlatilnice ud., pošilja po najnižjih eeaah. it iisip^i 1891. Odlikovana tovarna □a vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvili nemških tovarn Nova rašča lasij! ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Mi Doljal v Solkanu pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. — Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejJih do najfinejših del vseh •logov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako. da lahko prevzame in izvrši ▼ najkrajšem času vsako delo vseh slogov ; prevzame tudi mebliranje vil, prenoći&č. uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. = Za mizarje. = s^zsM. pi i * * _* ppppiFnnnnni y»yrrrmrffpppt Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih aaizarskih potrebščin. Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. Najboljše stiskalnice » grozdje i in OLJKE so naše stiskalnice = „EBGOLE" = najnovejše&ra in najbojšesa sestava z dvojno in neprelrgano priti»kyno močjo: zajam* een« najbojše delovanje, ki prekaša vse drupe stiskaniee. Hidravlična stiskalnica. Najboljše automatične paten-tovane trtne 1) r i z z a i n i ee n y * Izdeluje posamezne umetne zobove kakor g tudi delo zobovje. ^ ORDINIRA ob 9.—12. predp., 3.-5. popol. Li- li Gostilna ALLA BELLA VEDUTA ulica Romagna št. 20 nasproti vojašnici. % Zbirališče slovenskih delavcev • Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izvrstna Kuhinja. — Vse po najnižjih cenah. Priporoča se za mnogobrojen obisk ler klice »Xa zdar!« vsem slov. bratom Gorazd Ivančic gostilničar. Solicitator, ve^č slovenskega, nemškega in italjansiega jezika hoče sljžbc v kaki odvetniški ali notarski pisarni pisarni. Naslov pove uprava lista »Edinost«. GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavozo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hl3i. -^- Pol literska steklenica velja 2 K. Zunajna naročila izvršuje lekarnar Gabr^el Piccoli v Ljubljani točno, ako mu se pošlje znesek po poštnem povzetju. Tudi se prodaja v vseh lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Primorskem. Goriškem in Tolminskem po K. 2'40 steklenica. Hranilne vloge sprejemajo se od v-jioega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4l/s°/o> ne da bi se odbijal rentn. davek. Posojila dajejo se samo Članom in sicer na menjice po 6 °/o lQ na vknjižbe po o1/*0/^ Craduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Hran. vlog leta 1900. Kron 1.263.56J Paštuo-hran. račun štv. 83131&. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Zamenjava in eakompti^je Kupuje in prodaja ▼se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeae izdaja k vsakemu žrebanju. izžrebale vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. : Daje prećUgme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni === izgubi Vinkuiuje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. (f Bor—a. naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do == dne vzdiga. ---— Promet s čeki in nakaznicami.