PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. TRST, torek k. septembra, 1945 ■ Lelo 1. štev. 96 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne Cena 2.- liri Ive besede članom ameriškega senata V Jugoslaviji na prikrivamo ničesar. Želimo sodelovati z zavezniki čim bolj prijateljsko ®*ogi'ad, 3. Tanjug. — Maršal J* priredil članom ameriškega “"Mo, ki m mude v Beogradu, ko. *“*> W »o mu prisostvovali med dru-*‘ml Edvard Kardelj, minister aa ll'Jorni«clJ« Sava Koeenovlč, prod-•Malk začasne narodna »kupnine *• Ivan Ribar. vlkM ameriškega kongreza »o Prispeli točno ob 12. url. V razgo-Vot11 * maršalom Titom so »e po-zanimali aa goapod&rska ^fišanja Jugoslavije. Marša! Tito j*1 Odgovarjajo«1 na številna vpra-5*- članov ameriškega kongresa, ^"daril, da amatra vprašanje pre-in prevoza dane« za najvaž. ®*A vprašanje naše drla ve, Vpra-fe prehrane je najtežji ravno **radi tega, ker mlnamo dovolj Pametnih aredetev, Ajnariški gostje ao m zanimali, ^ M lahko Amerika atorila, da bi ^Osgala Jugoslaviji. kosilom j« maršal Tito imel '*de<'o zdravico: Dovolite mi, da v%l>'em to čašo n* zdravje predstav-*■“» ameriškega naroda, članov “»»Iškega kongresa, ki «o danee J*** »elo dragi gostje. Naša želja * bi me ameriška demokratična Javno.t z lastnimi očmi prepričal« o prilikah v demokratični federa. tivnl Jugoslaviji, da bi videla, kak. šne so naše težave, s čem se moramo borlt.1 in kaj vse potrebujemo, «ša bi prebrodili te težav«, v katere nas je vrgel skupni sovražnik. Mislim, da bo imel obisk ameriških predstavnikov za nas velik pomen, kor sem prepričan, da ameriški narodni predstavniki nimajo nobenih postranskih misli, ker niso prišli kot novinarji, ali kot poklicni politiki, ki pripadajo eni ali drugi politični stranki, ampak sem preprb ča/n. da je njihova želja, objektivno spoznati naše razmere. Ml v Jugoslaviji nočemo prikrivati ničesar, kar se dogaja pri nas. C« gledamo na stvari stvarno, bomo videli, da ves naš narod brez ozira na razlike v demokratičnem, političnem prepričanju, brez ozira na narodnostni, verske In druge razlike, da ves naš narod dela na tem, da se čim preje izvleče iz težkega položaja, v katerega nas Jo vrgla vojna. Naša želja je, da nam naši zavezniki, v prvi vrsti Amerika, pri tem pomagajo. Nikoli nil smo dejali, da nam ta pomoč ne bo potrebna. To bi bilo nestvarno. Nam je ta pomoč potrebna In želimo živeti z našimi zavezniki v naj-bollših odnošajih. Ni res, da n* želimo še naprej sodelovati prijateljsko z našimi zavezniki, s katerimi smo se skupno bojevali v tej vojni. Res je, da želimo z njimi popolno gospodarsko sodelovanje, ker j« to v Interesu tako naše države in našega naroda, lfbt v intere«u miru. Živela naša velika zaveznica Amerika! 7iveli naši gostje, člani ameriškega, kongresa! Na zdravico maršala Tita j« odgovoril vodja ameriške delegacije, g. Wickerson, s krajšim govorom, v katerem Je osebno poudaril enotnost med ameriškim ljudstvom In vlado na eni strani in jugoslovansko vlado na drugi strani. Zelo nam je žal, je dejal poslanec Wlckerson, ker je čaa našega bivanja v Jugoslaviji tako omejen. Pričakujemo, da boste vi In vaši prijatelji prišli v Waahington, da bomo priredili v čast Vam in Vašim članom parlamenta večerjo v našem parlamentu. Zelo na« veseli sodelovanj« med vami in našimi predstavniki v Beogradu. Ob 2. uri popoldne .o ameriški gostje odpotovali ie Beograda. vvv.v.v.v/.vsv. ■ Prišel je dan obračuna Stalinova poslanica sovjetskemu ljudstvu naro- ®*°SPrad, 8. Taunjug. — Kakor ?***• Taas, Je dne 2. septembra **'80 naslovil generaliskm Stalin 7“^ radia sledeči proglas ^ Sovjetske zveze: t/^bvariši, tovarišice, rojaki, roja. Danes, dne 2. septembra, so "Mstavniki države in oboroženih *" Japonske podpisali listino o ■»•pogojni kapitulaciji. Poražena J® konca na morju ln na kopnem “ obkoljena od vseh strani od 'bjnth sil Združenih narodov Je ^ponska priznala svoj poraz in jjjo/dls orožje. Dvoje žarišč evo-fašizma in svetovne napa-■'ost.i se je .tvorilo na večer pred T^bJo svetovno vojno: Nemčija ^ **padu in Japonska na vzhodu, »ve sta »prožili drugo svetovno Tl dve sta spravili človeštvo nJfgovo civilizacije na rob pro-Žarišče svetovne napadalno-v zapadu j« bilo Izločeno iz J* pred 4 meseci in Nemčija j« 8r»la kapitulirati, £*lri mesece Jr**h jo bilo izločeno iz boja žari-. *vetovne napadalnosti na vzho--Jh Japonska, glavni nemški za-?»*k, j« morala prav tako podpi-7® listino o predaji. To pomeni, 1« končana druga svetovna voj-Zdaj moremo reči da so že do-^/**'i pogoji, ki bo potrebni za mir v*cm svetu. Treba je poudariti, jjj J*ponskl napadalci niso povzro-Škode samo našim zaveznikom 7®*Jskl, Združenim državam Arne. 2** in Veliki Britaniji. Prizadejali . krav težko škodo tiud.1 naši de--■ Zaradi tega imamo mi še svoj |?**»nl ra«'un z Japonsko, Joponi-. "Je pričela svoj napad na našo , že Ista 1904. aa časa rusko-^°n»k« vojn«. Arthur - Pearl Harbour *kkor je znano, j« Japonska feb-1904, ko so se še vršila poga. v ki med Japonsko in Rusijo, lz-^"Vla šibkost carlstičn« vlade ter j/»*doma ln Izdajalsko napadla - deželo, ne da bi napovedala y °- Napadla j« rueko mornarico y^*hočju pristanišča Poit Arthur. bi onesposobila nekaj ru-o”* vojnih ledij ter teko ustvarila ^»den položaj za svojo mornarico, so bile uničene tri prvoraz-ruske vojne ladje. Značilno Jstvo, da j« 37 let pozneje Ja-*»• ponovila docela isto izda-dejanje proti Združenim dr. Na Amerike, ko Je leta 1941. na-ju'"* ameriško pomorsko oporišče k ^ Harbour ln uničila celo vrsto »*** ladij te države. Zneno Je, takrat v vojni t h«ko poražena. Japonska Je ^ »Ustila poraz carlstičn« Rusije VCU«^bHa Rusiji Južni del Sa-t%r °kp*lPlla svoj položaj ne ^'*klh otokih, da bi tako imeia i »drstvo nad vsemi izhodi na vz-t’■ naš« dežel« proti Oceanu in a vsemi dohodi do sovjetskih prL ha Sovjetski Kamčatki Im \*»vMski Cukotkl. Povsem Ja-^ ». da st j« Japonska postavila O' odtj‘*“tl od Rusije ves njen v*hod. Toda Japonski Osvald Podvigi proti naši deželi s l%(- “o bUi končani. Leta 1913, po ■>%Šj »vitvl sovjetskega sistema v | domovini, je Japonska izko- J fci-u * l*d«nJ« sovražno zadržanj« ; Franclje in Združenuh t*V| ^hierlik« proti sovjetski dr-vp pQ[^ N, naslanjajoč m na nji ho. 'Jo. hapadla znova našo sem. D*1Jn' v*hod ln 4 ,*,,L narod tor otopela Zločinstva Roatte Beograd, 3. Tanjug. — Edinstvo med Hrvati ln ItAlijani je prišlo do polnega izraza v mučen iškem Podhumu. Ljudstvo iz Sušaka, Reke in oelega okraja se je zbralo ob grobovih prvih fašističnih žrtev in izkazalo čast prvoboriteljem za svobodo, ter položilo vence na njihove grobove. Ob tej priliki je govoril Ivan Gr-žeta, tajnik mestnega narodnega odbora Sušaka. Poudaril je trpljenje In žrtve Podhuma v času narodno osvobodilne borbe, zlasti 12. julija 1942. leta, ko je skupina črnih srajc po povelju zločinca Roatte vpadla v mirni Podhum ter oropala vse, do česar je prišla. Ob tej priliki so fašistični zločinci postrelili 127 moških, veliko število starčkov, žene in otroke pa so poslali v taborišče. S tem zločinom fašisti niso pogasili plamena vstaje, ki se je razplamtel po vseh naših krajih, Nasprotno, vstaja je zavzela se večji razmah in ljudstvo je nadaljevalo borbo proti okupatorju in njegovim hlapcem. Uspeh te borbe Je nova Jugoslavija, skupnost enakopravnih narodov. Zastopnica roških protifašistk, ki je govorila v italijanskem jeziku, je poudarila, da so ustvarjeni ideali, za katere so padli podhumski možje: zvojevana je svoboda in enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov, NemSkl generali organizirali podtalno gibanje Harford, 8. Tanjug. Dopisnik a-gencije Reuter javlja, da »e aretaciji feldmaršala von Brau-chitscha in feldmafh.Ua Mannstei-na postavljata v zvezo z nedavnim odkritjem organizacije nemškega podtalnega gibanja, v oblasti Hamburga. Javljajo, da Je v zvezi s tem gibanjem izvršeno nad 100 aretacij. n Hasanskega jezera blizu Vladivostoka, z namenom, da bi obkolila Vladivostok. Naslednje leto je Japonska ponovila svoj napad, to pot na drugem kraju, blizu Halkin-Gola na ozemlju Mongolske ljudske republike, z namenom, da bd izvršila vpad na sovjetsko ozemlje, prerezala našo glavno sibirsko železniško progo ter odrezala Daljni vzhod od Rusije. Res Je, da so bili japonski napadi pri Hasenu ln Halkin-Golu razbiti od sovjetskih čet v veliko sramoto Japoncev. Prav tako so bile uspešno likvidirane japonske vojaške intervencij« v letih 1918 do 1922 ln Japonski napadalci »o bili pregnani z ozemlja našega Daljnega vzhoda. Po 40 letih Poraz ruskih čet leta 1904. za časa rusko-japonske vojne pa je za. pustil v zavesti naroda t«žks spe. mine, To j« bil črn madež; za našo deželo. Naš narod je čakal in veroval, da bo prišel dan, ko bo Japonska poražena in ko bo la madež Izbrisan. Mi ljudje starejšega po-koljenja, smo 40 let čakal! na ta dan. Končno je ta dan prišel. Danes je Japonska priznala da Je premagana in je podpisala listino o brezpogojni predaji. To pomeni, da bosta južni Sahalln In Kurllski otoki znova pripadli Sovjetski zvezi in da v bodoč« ne bodo več služili kot sredstvo »a zapiranje Ocea. na Sovjetski zvezi in kot oporišče za japonski napad na naš Daljni vzhod. Služili bodo kot sredstvo za nep<»redno zvezo Sovjetske zveze z Oceanom in kot obrambno oporišč« naš« dežele proti sovjetskemu napadu. Noše sovjetsko ljudstvo ni štedilo svojih moči in svojega dela, ds bi doseglo zmago. Preživeli smo težka leta, zdaj pa vsak izmed ne s lahko reče: «Zmagali smo!». Od danes naprej smemo smatrati svojo domovino za osvobojeno nevarnosti nemškega napada na zahodu ln japonskega napada na vzhodu. Prišel je dolgo pričakovani mir za vse narode po vsem avetu. Čestitam vam, dragi moji rojaki ln rojakinje. k tej veliki zmagi, h koncu zmagovite vojne in k prihodu miru na ves svet! Naj žive oborožene sile Sovjetske zveze, Združenih držav Amerik«, Kitajske in Velike Britanije, ki so izvojeval« zmago nad Japonsko! Naj žive naše čete n« Daljnem vzhodu in naša mornarica na Tihem oceanu, ki so obranile čast in dostojanstvo naše domovin«! Naj živi naše veliko ljudstvo — zmagovalec! Večna slava junakom, ki so padli v borbi za čast in zmago naše domovin«! Naj živi In uspeva naša domovina!*. Člani ameriškega kongresa v 5Z Moskva, 3. Tass, — V Moskvo so prispeli 1. eepteilibra dlani ameriškega kongresa Francis Bolton, Thomas Gordon, Joseph Ryter in Karl Mundt. Na osrednjem letališču je dosflece sprejelo zastopstvo odgovornih uradnikov vsezveznega društva za kulturne odnosaje s tujimi deželami in prestavnih! ljudskega komisarljata za zunanje zadev«. Ob priliki svojega bivanja v ZSSR se bodo člani ameriškega kongresa seznanili z gospodaiaklm in kulturnim življenjem v ZSSR. ZdruZItav ruskih begun sklh cerkva s pravoslavno cerkvijo v Moskvi Pariz, 3. VZN. — Razne pravoslavne cerkve v Parizu, ki so bile do sedaj ločene zaradi političnih zadev, so se združile in priznal« vrhovno oblast Alekseja, ^novega patrijarha v Sovjetski zvezi. Mon-slgnor Kroulbskjr, metropolit v Moskvi, Je danes imel slovesno službo božjo v pravoslavni stolnici v Parizu, da praznuj« združitev ruskih begunskih cerkva s pravoslavno cerkvijo v Moskvi. Pri slovesnosti Je bil navzoč tudi sovjetski poslanik Bogomolov. Listina o japonski predaji podpisana Japonska se Je brezpogojno predala Združenim državam in vsem zavezniškim silam. Uradno je bila predaja podpisana na sestanku, ki j« trajal 20 minut n« krovu veličastne oklepnlce »Mlssouri* v tokijskem zalivu. Dva japonska odposlanca sta' podpisala listino o brezpogojni predaji, s katero Je prišel cesar in japonski narod pod oblast generala Douglasa Mac Arthurja, vrhovnega zavezniškega poveljnika. Mac Arthur je naslovil Japoncem te-le besede: »Kot vrhovni poveljnik zavezniških sil izjavljam, da je moja trdna volja izvrševati mojo nalogo pravično in strpljlvo v soglasju z navadami v deželi, ki Jo predstavljam ln bom zato zastavil ve« potrebne moči za popolno, hitro in zvesto izvrševanje prodajnih pogojev*. »Zbrali smo se tu, ki predstavljamo večino svetovnih narodov, v ozračju izdajstva, krutosti ln sovražnosti. NaJa naloga kot zmagovalcev je, prikazati premagancem nase dostojanstvo, s katerim bomo dosegli najevetejše cilje, h katerim bomo pritegnili vse narode brez izjeme in zvesto izvrševali naloge, ki nas tukaj čakajo*. Predsednik Truman je po radij; skl zvezi z oklepnlco »Missouri* v tokijskem zalivu ob podpisu japonske predaje imel govor in med drugim dejal: «Pot v Tokio je bila dolga ln krvava. Ne bomo pozabili Pearl Harbourja. Japonski militaristi n« bodo pozabili oklepnlce «M!«eouri». Zlo, ki so ga povzročili japonski vojni hulskačl, ne more nihče nikdar popraviti ali pozabiti. Toda uničili smo razdiralno in zločinsko sdo. Njihov« armad« in ostanki njihova mornaric« so zdaj brez moči, To ni le zmaga orožja, marveč tudi svobod« nad nasiljem, Besedilo listine o predaji Uradno besedilo predajne Msttn«; 1, Na povelje ln v Imenu cesarja, Japonske vlad« in Japonskega cesarskega glavnega stana smo s tem pripravljeni sprejeti določbe deklaracije, ki »o jo izdali načelniki vlad Združenih držav, Kitajske in Velike Britanije dne 28. julija v Potsdamu In katerim se je pozneje pridružila ZSSR. Te štiri velesile bomo v nadaljnjem imenovati zavezniške velesile. 2, 8 tem proglašamo brezpogojno predajo japonskega cesarskega vrhovnega glavnega stana, vseh japonskih oboroženih sil ln vseh oboroženih »11, ki so kjerkoli pod japonskim nadzorstvom, zavezniškim velesilam. 3. S tem zapovedujemo vsem kjerkoli nahajajočim se Japonskim oboroženim silam ln Japonskemu ljudstvu, da od sedaj naprej prenehajo s sovražnostmi, da ohranijo in rečljo pred uničenjem vse ladje, letala ln vojaško ln civilno lastnino ter da ugodijo vsem zahtevam, ki bi Jih stavil vrhovni poveljnik zavezniških velesil ali pa po njegovih navodilih japonska vlada, 4. 8 tem zapovedujem Japonskemu cesarskemu vrhovnemu glavnemu stanu, da takoj Izda poveljnikom vseh Japonskih sil in vseh kjerkoli nahajajočih se »11, ki so pod japonskim nadzorstvom povelje, da s« brezpogojno predajo »kupno s silami, ki so pod njihovim poveljstvom, 5. Vsi civilni, vojaški in mornariški uradniki morajo poslušati ln Izvesti ve« proglase, povelja 1n navodila, ki jih smatra zavezniški vrhovni poveljnik za potrebne, da se lzvrčl ta predaja ln ki Jih Izda »am, oziroma ki so izdana v njogovem imenu. Vsi ti uradniki morajo ostati na svojih mestih ln morajo S« nadalje izvrševati vs« svoje nevo-jašk« dolžnosti, dokler jih vrhovni poveljnik ah kdo drugi, od njega pooblaščen, n« razreži dolžnosti. 6. S tem jamčimo v Imenu japonske vlade in njenih naslednikov, da bomo lzvrlili določbe potsdamske deklaracije in bona fid« ter da bo- mo irvr»’ili kakršnokoli povelj« la podvzeli vsako akcijo, ki bi Jo zahteval vrhovni poveljnik zavesnl^kih velesil oziroma vsak drug opolno-moden zastopnik vazeznlšklh velesil v svrho uresničenja t« deklaracij«. 7. S tem zapovedujemo Japonski cesarski vladi ln Japonskemu cesarskemu vrhovnemu glavnemu stanu, da nemudoma osvobodijo vs« zavezniške vojne ujetnik« in elvlln« Internirane«, ki so »edaj pod japonskim nadzorstvom, in da preskrbijo za njihovo varnost, vzdrževanj« m takojšen prevoz v kraj«, ki bodo zato določeni, 8. Pravica cesarja in Japonske vlade upravljati državo, naj se podvrže vrhovnemu poveljniku zavezniških sli, ki bo storil takšne korak«, ki s« mu zdijo umestni aa izvršitev pogojev predaje*, Sovjetsko vojno poro, evne ja n« bodo povišane. Zastopstvo slovenskih in hrvst-skih duhovnikov tržaške in koper-ske škofije, združenih v Zboru svečenikov sv. Pavla (ki deluje ž« 46 let; delovanje je bilo prekinjeno »smo za časa obeh svetovnih vojni, Je prišlo danes k Tehi kot načelniku pokrajinske vlade, da bi v času, ki J« za naš nad tisoč let zasužnjsni narod tako usoden, javno Izreklo svojo besedo. Ko so na mirovni konferenci leta 1918. svetovni mogotci naš narod uklenili v imperialistični rim. sk, jarem, »mo se primorski duhovniki živo zavedali, da gre ne* narod gotovemu poginu naproti, če v doglednem času ne pride do rešitve. Četrt stoletja so rimska oblastva dan na dan, načrtno in z vso zahrbtnostjo kovala postav«, po ka terih so naš narod zatirala. Ko »o nasilno pognali nad 70.900 grudorodmth domačinov z naše zemlje, »o se fašisti lotili sistematičnega preganjanja našega jezika: izgnali so ga lz šole, s sodnij, iz vseh uradov, marslkod celo Iz cerkve. Da bi naš narod gospodarsko U-propastili, so uničili vse naš« gospodarske ustanove, okrog 300 zadrug po številu, in po vrsti poganjali slovenske kmete z gruntov. Istočasno so se rimski Imperialisti vrgli na našo pisano besedo. Prepovedali so tiskanje ln prodajo slovenskih knjig, časopisov, nazadnje še katekizmov ln molitvenikov. Niti naši nedolžni pesmi niso prizanesli. š posebno postavo so ukinili vse naše odre, razpustili vsa prosvetna društva In prepovedali slovensko in hrvatsko pesem. • Končno so prepovedali slovenske nagrobne napise; tako niti mrtvecev niso pustili v miru In so s« tako približali hijenskim nagonom. Ni torej čudno, da »mo postali smrtni sovražniki fašizma in vsakr-»nega nasilja, o katerem želimo, da bl za vedno prenehalo. V dobi, ko bo rimski imperialisti pognali čez mejo vs« naš« svetn« Izobraženo«, vzeli kruh nad 1200 slovenskim In hrvatsklm učiteljem, ki so morali zapustiti rodno zemlje ln s« izseliti; so »e vrgli na nas duhovskl stan, ki Jim Je bil trn v peti; na vse mogoče način« bo nas preganjali, vrgli so nas iz *ol, onemogočili vsako intenzivnejše o«r-kveno delovanj«, In nam kratili celo minimalen državni prlspev.-k. HoteU bo, da bl tudi ml šli čez mejo. Ml bl se bili lahko lBsellll, ker »mo imeli za to dosti prilik in bl tako trpljenj« in revščino zamenjali z udobjem. Toda zvesti svojemu božj«mu poslanstvu, da pastir n« sme zapustiti črede, »mo vztrajali ter ostali z narodom v bedi, preganjanju ln vsakršnem trpljenju. Tako J« bil starosta našega Zbora 25 1« predmet preganjanja od strani faaistov In potem nacistov, pod-starosta Je dve leti jjrebll v strahotnem tabdrišču Dachau, naš tajnik Je bi! dve leti v taborišču v J d 1- ' )*, >'J .jdv namestnik pa, k; so mu fašisti U I&21. prestrelili, nogo, j« bil celo dvakrat obsojen na konfinacijo, prvič na tri leta, drugič na dve leti. Podobno se je godilo večini duhovnikov naše škofije. V času največjega fašističnega nasilja, ko so drugi stanovi vsevprek klonili, smo duhovniki skrb no prilivali olja v ugašajočo vero v vstajenje našega naroda, kakor s« tudi zavedamo, da smo ob naj-hujšem terorju vzdržali v javnosti našo slovensko besedo. Ko se je vnela druga svetovna vojna med Anglijo, Francijo, Ameriko ter Italijo, Nemčijo in Madžarsko, ki so bile naš« dedne sovražnice, se je naše upanje okrepilo ln Izkristaliziralo v živo vero: zdaj ali nikdar več. In ko je že Rusija Stopila na našo stran, s« j« noše src« napolnilo z gotovostjo v končno rešitev Izpod fašističnega jarma: v duhu »mo gledali zarjo našega narod-nega vstajenja. Ko Je v tisti zgodovinski dobi OF proglasila svoj program ln klicala vkup ubogo gmajno, smo duhovniki tržaške ln koperske škofije brez oklevanja stopili na stran naroda. Dne 13. marca 1942., torej žest mesecev pred svojo tragično smrtjo J« bivši ban dr. Marko Natlačen poslal k nam pooblaščenca s posebno nalogo. Našega zastopnika Je nagovarjal, naj bl pri nas obnovili staro S.L.S. z vsem, kar Je bilo tisti čas s tem v zvezi. Naš zastopnik ga je poslušal, nato mu Je pa odloJuo povedal: Vaša politika v Ljubljani je popolnoma zgrešena. Vs« osebnosti, ki so podpisal« sramotno vdanostno Izjavo Italiji, so v tistem hipu postali politični mrtveci; povejt« dr.Ju Natlačenu, naj člmprej odstopi od svojega mesta in se popolnoma umakne, tem večjo korist, da stori slovenskemu narodu. Odposlanec Je užaljen od»«l. Tovariž predsednik! Kako »mo tršaško-fcoperskt slovenski duhovniki takrat mislili In čutili, priča deklaracija duhovščine nekaterih naših dekanij, sestavljena 1. 1948, in ki oe glasi: I. Kakor globoko obžalujemo znane in n«znsm« zločine, kl sicer gredo bolj na račun posameznikov, kakor pa vodstva samega, vendar brez pridržka priznavamo OF za •dino narodno oblast, kl se Je utrdila v krvavi borbi proti tujstvu. II. Gibanju OF gre zasluga, da 0 našem malem ter doslej nepoznanem narodu govorijo državniki svetovnega slovesa In da nas poznajo vsi kulturni narodi na zemlji. III. OF amo dolžni zahvalo, da Je odstranila vzroke, zarodi katerih so se v Jugoslaviji Srbi, Hrvati In Slovenci sovražili in zaradi katerih b* J« prepad med njimi čedalje poglabljal tako, da »mo primorski Slovenci ln Hrvati obupa-vali nad obstojem države. Zato z veseljem ugotavljamo, da Je OF pravilno rešila notranje Jugoslovansko vprašanje a proglasitvijo polne enak pravnosti Srbov, Hrvatov, Slovencev ln Makedoncev, IV. Z vso iskreno hvaležnostjo ugotavljamo, da J« OF na Um, da uresniči davni sen naših očetov po združeni Sloveniji, v kateri bosta vključena tudi Trst in Celovec. ‘ V. Z zadoščenjem »mo vneli na znanje sklep provizorične narodne skupščin«, s katerim je OF priznali. vsem državljanom versko svobodo^ Želimo, da bi narodna oblast Cerkvi priznala n« le svobodo Izvrševanja obredov, marveč tudi pravico do širjenja nauka z vsemi sredstvi, kl Jih nudi moderna Uhnlka, V zvezi s tem dajemo priznanj« oblasti OF, da je priklicala v življenje versko komisijo, ki naj izključuj« vsako trenje m«d Cerkvi-jo in narodno oblastjo. VI. V smislu evangelija je treba spoštovati zasebno lastnino, v kolikor ta ni škodljiva celokupnosti. Na drugi strani pa Je treba preprečiti kuplčenje bogastva in onemogočiti skupnosti škodjivo špekulacijo. VII. Prav tako »mo z zadoščenjem vzeli na znanje, da bo narodna oblast priznala pravico do vsakršne pobude, v kolikor bl ne bila v škodo skupnosti. VIII. Ako »e modri politiki OF posreči, da se naši državni zvezi priključi Bolgarska, bo zgodovina zabeležila dejstvo, da Je OF lz vseh južnih Slovanov ustvarila Jugoslavijo. Z žalostjo pa moramo ugotoviti, da so še tu pa tam na delu sil« domačih nestrpnežev, ki so ž« v času osvobodilnega boja preganjali našo duhovščino ln tudi zdaj skušajo — zlorabljajoč svobodo — a neutemeljenim sumničenjem in obrekovanjem netiti med ljudstvom nezaupanje do duhovnikov. Upamo, da bo naša narodna oblast prizna, la naše 28 letno delo v prid ljudstvu v dobi največjega faštstične-ga nasilja ln da bo zato pomagala odstraniti tozadevne motnje potrebne »loge. Tovariš predsednik! Dane«, ko tu zastopamo slovensko in hrvatsko duhovščino tržaške in koperske škofij«, nismo prišli k tebi kot e«posneli spreobrnjenci, temveč zato, da na novo in Javno potrdimo, kar smo vedno mislili, čutili; za kar smo delali In tTpcli. Ponavljamo svojo gorečo željo, da bo slovensko Primorje končnoveljavno priključeno k Jugoslaviji, ki bo mati ne le slovenskih narodov marveč tudi grudorodnih pristnih Italijanov. Kot duhovniki želimo, da bl Jugoslavija dala vsemu svetu zgled, kako Je treba žalitve ln krivice odpustiti in kako je treba bratsko ravnati z narodno manjšino, zgled, kakršnega smo zaman Iskali v katoliški Italiji. Naj živi nova Jugoslavija in vsi njeni narodi, katerim je po božji Previdnosti usojeno skupno življenj« na tem ozemlju. Odgovor tov. Franceta Bevka Dr. France Bevk Je na spomenico takole odgovoril: Z veseljem »prejemam vašo »po-menloo, kl priča o vaši živi narodni zavesti in o vaši povesanosti s težnjami našega ljudstva v preteklosti kakor tudi v sedanjem trenutku. Prav slovenski duhovniki trža-ško-koperske škofije ste bili nasproti našemu narodno osvobodilnemu gibanju najbolj lojalni, lepo število vaših »obratov je aktivno sodelovalo ln pomagalo našim borcem. To zna na* narod ceniti tembolj, ker mu je znano, kakšnih podlih sredstev so se pusluževali naši nasprotniki, da bi naše gibanje oblatili prav preko duhovščine. Ponekod je imela ta Izdajalska propaganda uspeh, prt nas pa je bila narodu prihranjena nekatera n«»r«ca in sramota prav po vaši zaslugi. Mislim, da s« j« do danes lahko vsakdo prepričal, da naš« izjave o svobodi ver« niso bile 1« prazne besede. Ml smo zmeraj nastopali 1« proti narodnemu izdajstvu, nikoli pa ni bil kdo preganjan zaradi svojega verskega prepričanja In ne bo preganjan tudi v bodoče. Duhovnike smo zmeraj vabili v svoje vrste ln tistim kl so se klicu odzvali, smo izkazovali vso čast ln spoštovanje. Razumljivo j«, da »e v teh burnih časih s te ali on« »tram tu pa tam zgodi kaj, kar vzbuja nerazpo-loženje. Sioer to niso stvari usodnega pomena, vendar moramo paziti ln bomo pazili, da s« takih nerazpoložen) n« bo vzbujalo, v korist enotnosti našega naroda. Vsi vemo, da naš boj še ni končan, da imamo poleg mnogih nalog, ki nas čakajo, pred seboj popolno osvoboditev nače zemlje In njeno priključitev k skupni domovini. Za dose- go tega cilja moramo biti bolj *-notni in odločni kot kdaj prej ln k tej popolni enotnosti ln enoduš-nostl lahko veliko pripomore vsa primorska duhovščina, kateri »te dali svetel vzgled prav vi s svojo spomenico. Želim, da bi v bodoče med nami in vami vladalo čim popolnejše soglasje, n« katerem bodi zgrajena bodoča sreča našega naroda. Nato se je deputacija zadržala pri predsedstvu še precej časa in razmotrivala vprašanja, ki se tičejo verskega življenja ln duhovščine v noši deželi. Razgovor J« bil nadvse prijateljski in prisrčen. Tov. predsednik Je delegaciji dal besedo, da bo Pokrajinski narodno osvobodilni odbor v mejah svojih možnosti šel duhovščini v vsakem pgl«du na roko. • * * Priznanj«, kl ga zastopstvo slovenskih ln hrvaških duhovnikov tržaške in koperske škofije izraža Osvobodilni fronti in ljudski oblasti, mora navdati z zadovoljstvom vsakega pošteno mislečega človeka In antifašističnega borca. To priznanj« j« toliko bolj dragoceno, k«r prihaja od primorska duhovščin«, kl Je bila bolj kot katerakoli druga duhovščina izpostavljena najrazličnejšim reakcionarnim poskusom, vnesti razdor med naš narod v najtežjih urah njegova zgodovine. Narodna zavednost velikega dela primorske duhovščine J« te namere sovražnika preprečila. Danes, ko je usoda Julijske Krajin« pred odločitvijo, Je tudi primorska duhov-n da bi se Julijska Krajina razdelila na venijo v demokraflčni Jugoslaviji, MlWčWVWAWAV.VAV.1 goslaviji, lahko živel kot človek s j vec delov. Italijani in Slovenci so človeškimi pravicami, in da bo i enotni in strnjeni v svojih zahte-vredno vrniti se le v Benečijo, oči- vah, ravno tako kot so bili strnjeni ščeno vseh uradnih in neuradnih [v skupni borbi proti fašizmu. Zato predstavnikov Parrijeve. demokra-! J® potrebno odločiti se za spome-cije, V Benečijo, združeno s Slo- nico, ki naj bi se poslala zavezniški vojaški oblasti in sindikalni organizaciji v zvezi z akordnim delom in plače po sposobnosti. Po kratki diskusiji, katere so se udeležili z vso živahnostjo mladin-ci-delavci, so se odločili, da bodo sestavili odbor od 5-7 članov iz raznih strok in tovarn. Postavljeno je bilo tudi vprašanje razširjenja sindikalne organizacije in je pri tem prišlo posebno do izraza izjava mladinca Pipana Ubalda, ki je objasnil stanje delavcev, ki so zaposleni pri zavezniških tvrdkah in pri katerih je bil avtomatsko vpisan v «Sindacati Giuliani* in se mu je ravno tako avtomatsko odtegovala od plače njegova mesečna članarina za «Sindacate Giuliane». Tov. Pipan je postavil čisto konkretno tudi vprašanje uradnikov kot organiziranih članov sindikatov. Diskusija se je potem nadaljevala tudi glede vprašanja nagrad za žene in mladinke. Na koncu pa je tov. Gasparini Giulio zaključil konferenco in poudaril pomen enotnosti delavskega razreda, katera edina lahko zaščiti delavske interese. ste ilovice, ki bi dobro služila za opeko. Razpravljajo o tem, da bi se postavila opekarna, ki bi zalagala ves okraj z opeko. Postavlja se velika strojna mizarska delavnica na zadružni osnovi s šestimi stroji na električni pogon z dvajsetimi mizarskimi stroji. Ta zadruga bo zaposlila do 30 mizarjev. Za pokrivanje popravljenih poslopij je poskrbljeno. 26. t. m. je pričelo izdelovati cementne strešnike 7 strojev. Samo v avgustu so izdelali materiala za pokritje 13 velikih poslopij. Delo se bo nadaljevalo tudi pozimi. Težava pa je s prostorom, pa tudi to upamo z razumevanjem domačih oblasti prebroditi. Ulice v našem mestu so že preimenovane. Veseli nas, ko lahko beremo n. pr.: Trg maršala Tita, Trg Svobode, itd. Seveda brez napak ne gre. Vendar pa ljudstvo na svojih sestankih pazno spremlja korake vseh tistih, ki bi »e radi vrinili v razne odbore, ali se kakp drugače okoristili z oblastjo, za katero niso hoteli ničesar žrtvovati. Naše ljudstvo v Idriji pa bo take primere samo razčistilo, ker je dovolj zavedno. GORICA Uspešno zadružno delo V nedaljo, 26. avg. je bil v Ilirski Bistrici občni zbor okrajne kmetijske zadruge, ki obstaja že od 1. 1896. Občni zbor je otvoril tov. predsednik upravnega odbora Gržina Anton, ki se je v svojem otvoritvenem nagovoru spomnil padlih borcev, ki so bili člani zadruge, spomnil »e je nedolžnih kruto umorjenih žrtev dne 4. junija 1942. v Bovčah, 272 žrtev, umorjenih dne 30. aprila 1944. v Lipi, 32 žrtev, u-morjenih 18. maja 1944. v Tomi-njah in 24 v Podbežah. Nato je podal poročilo o poslovanju zadruge v letu 1944. In člane seznanil z glavnimi postavkami bilance. Zadruga Ate je 1236 članov, od katerih pe 1700 pravih članov z enim ali več deleži po 100 lir v skupnem znesku 222.200 Ur, 62 članov z deležem po 1000 lir, od katerih je Imela bivša trgovska zbornica na Reki 30.000 lir, bivša živinorejska zadruga na Reki 12.000 Ur in uprava roške pokrajine 20000 lir. Italijanski zakon je zahteval, da morajo biti te ustanove vključene v zadrugo in imeti po enega člana v upravnem odboru. Ostali člani ao udeleženi z deležem od 1000 do 10 Hr„ Tov. predsednik je nato poročal, da je zadruga s 1. majem prekinila vse stike z bivšo italijansko zvezo zadrug v Rimu. Okrajna kmetijska zadruga je imela 4 podružnice, in sicer na Reki, v Lovra n u, na Hrušici in v Bazovici. Na Reki je delovanje podružnice s 1. majem prenehalo*. Enako tudi v Lovra ni, Z ostalima dvema podružnicama zadruga nima nikakega trgovskega stika razen pobiranja mleka v mesecu maju in juniju za Trst. Cisti dobiček iz leta 1944 se razdeli v smislu pravil zadruge 20% v rezervni sklad, 20% v sklad znižanja cen gospodarskih potrebščin, in 20% v sklad za privatno iniciativo zboljšanja kmetijstva, ostanek 29.3600.75 Ur v rezervni sklad. Skupno je bilo dobička 73.401,95 lir. Bo 1 maju je zadruga dobila od poverjeništva 732.40 stotov umetnih gnojil, ki jih je razdelila med kmete, nadalje 199 stotov oljnatih tropin, 154.20 stotov ribane sladke repe, 100 stotov pšeničnih otrobov, kar je bilo vse razdeljeno. 150% otrobov je zadruga izročila odseku za industrijo, ki jih bo potreboval za konje, ki bodo prevažali drva. Otrobe je imela zadruga še od prej v zalogi. Zadruga dobi približno 700-800 1 mleka, ki ga uporabljajo za domače potrebe, okrog 300-400 1 pa ga odpošiljajo na Reko v bolnico. Poleg mleka zbira zadruga tudi jabolka. Doslej jih je bilo poslanih 2 vagona in 1 kamion na Reko, približno 2 vagona pa so jih kmetje sami zvozili na Reko v zamenjavo za drugo blago. Zadružna mlatilnica je omlatila 1.713.73 stotov žita. Poleg zadružne sta v okraju še dve mlatilnici, in sicer v Knežaku in na Suhorju ki pa mlatve še nista dokončali. Na nedeljskem obCaem zboru je bil po poročilu tov. predsednika in tov. Valenčiča, ki je bil določen od okrajnega odbora, da pregleda knjige, izvoljen upravni odbor in nadzorni odbor. Pri zadrugi je bil ustanovljen posebni sadjarski odsek. Na občnem zboru se je razpravljalo o pobiranju sadja, gnojilih, mlekarstvu in o dvigu kmetijstva sploh. Prihodnji mesec bo zadruga praznovala 50 letnico svojega obstoja. 0 Izdaji posebnih znamk za Slovensko Primorje in Istro Kljub temu, da je ZVU pred približno enim mesecem razglasila, da bo dala v promet posebne znamko za cono A, teh znamk doslej no A. Ta bi namreč po razglasu ZVU morala dzgledati takole: Dosedanje znamke z napisom »Re-pubblica sociale italiana» bi bile pretiskane z «A.MXJ. - V.G.». »V.G.* je očividno »Venezia Giulia*. Tu sta torej kar dva kamna spodtike: Naziv »Venezia Giulia» in neupoštevanje našega jezika. Noj povemo, da je jugoslovanska uprava v coni B dala v promet že 15. avgusta posebno izdajo znamk z dvojeaAvnim napisom »Istra in Slovensko Primbrje». Slovenska veselica v Corici Beograjski mladi harmonikarji v Trstu Mladi harmonikarji iz glasbeno šole «ZVUK» v Beogradu, priredijo 4. t. m. ob 20.30 svoj koncert v dvorani kulturnega krožka »Slavko Škamperle* pri Sv. Ivanu. Koncert dirigira tovariš Albin Fakin. Vsi ljubitelji glasbe se vabijo, da se koncerta udeleže. W-V^V»W^«%V«VWI.W. VAWW.V.V.’/A\V Prva nedelja v septembru, 2/9/ 1945., je bila po krasnem vremenu kot nalašč Izbrana za veliko ljudsko veselico, ki jo je priredil »Soški Tednik*. Ze v zgodnjih popoldanskih urah so se sprehajale skupine ljudi po cesti, ki pelje v Rožno dolino h gostilni «Konič» in naprej preko modre črte v Ajdovščino in Postojno. Kratek »prehod je že pred samo prireditvijo raz položil ljudi. Na prostoru okoli gostilne se je nabrala množica. Bilo je več kot tisoč ljudi: slovenske in italijanske družine, nepogrešljiva mladina In otroci. Pozornost ljudi je pritegnilo pročelje hiše, kjer go z balkona visele italijanska in slovenska zastava z zvezdo, simbolom bratstva, poleg zavezniških — in kjer se je predvajal spored. Plakati so pozivali k temboli, recitaciji in k prostovoljnim prispevkom — vse to je bilo namenjeno za izboljšanje denarnega stanja »Soškega Tednika*. K prijetnemu razpoloženju je prispeval koncert ženskega pevske- Tržaški otroci so se vrnili iz Bohinja Predvčerajšnjim popoldne ob pol treh se je vrnilo približno 200 tržaških otrok z letovišč v Bohinju in Predvoru. Na postaji je bilo zelo živahno. Matere in očetje so nestrpno pričakovali svoje otroke, ki jih niso videli že skoraj mesec dni. Otroci so se le redkokdaj javljali s pismi, a za njihove starše je bila uteha misel, da jim ni slabo, in da so pod dobrim nadzoistvom. Otroci so se močno okrepili, saj so se nekateri zredili kar za 9 kg. Tak primer nam daje mali pionirček Moean Giovanni, Fornassari Lidijo, Fornassari Elijo in drugi. Povprečna težina vseh otrok je večja za 4 so nihče ni videl. Poštni uradi ra- jn p(>{ gg, Ganljivo Je bilo opazovati matere in očete, ki so s solznimi bijo iste znamke kakor Italija: znamke z napisom »Republica sociale italiana*. Kakor moramo protestirati proti temu, tako »e moramo dotakniti tudi posebne izdaje znamk za co- očmi gledali svoje otroke, kako so se vrnili vedri in zdravi. Otroci so sami pripovedovali o svojih doživljajih, posebno pa so bili ponosni tisti, ki so se iz Bohinja povzpeli celo na Triglav, Drugi so iz Predr vona napravili velike ture na Zaplato, Storžič in Mali Grintavec, čeravno imajo komaj 10-12 let. Pri odhodu z letovišč so otroci dobili nove obleke in čevlje. Pri prihodu otrok na postajo je takoj postalo vse živo. Vendar otroci niso hoteli izstopiti iz svojih vrst, ker so hoteli biti disciplinirani ravno tako, kot »o bili za časa svoje enomesečne odsotnosti. Vsi so se postavili za zastavo in se s pe-mljo napotili proti domu pristaniških delavcev. V domu so se zbrali v veliki sejni dvorani, kjer so zapeli nekoliko pesmi, posebno pa italijansko garibaldinsko himno, katero so naučili peti tudi ljubljanske pionirčke, s katerimi so bili skupaj na letovišču. Nato »o starši vzeli svoje otroke in jih odpeljali na svoje domove. Trgovska Zbornica javlja da se bo od srede 5. septembra dalja razdeljevalo pralno milo s 40% masti, 100 gr. na osebo. Za nabavo navedenega mila ki bo trajala do 30 septembra, je potreben drugi odrezek nakaznice. Cena je 100 lir kg. Vsak kos tehta 400 gr (nominalno). ČRNIČE Zen e in mladinke udarniško tekmujejo. Pri odstranjevanju ruševin porušene vojašnice so žene prekosile mladinke. V 9 urah so naložile 15-24 vozov materijala, mladinke pa 12-15 vozov. Tako se je tekma končala v prid ženam. Upamo, da bodo v prihodnje zmagale mladinke in s tem dokazale tudi one svoje udarništvo. MATAVUN ga zbora iz Sovodenj, ki je pred kratkim gostoval z velikim uspehom na Rakeku. Ubrano petje slovenskih narodnih, umetnih in partizanskih pesmi je prevzelo navzoče, ki so s ploskanjem izražali svoje zadovoljstvo. Godba iz Šempetra je povezovala točke programa z igranjem slovenskih pesmi in koračnic, pozneje »e je pa preselila na plesišče. Poseben poudarek je dala prireditvi ustna izdaja »Soškega Tednika* z uvodnikom urednika tov. Bavdaža. V njem je seznanil navzoče z delom in težavami tednika in z besedami, ki so izražale trdnost in odločnost pripadnosti Primorske k demokratični federativni Jugoslaviji, dvignil val odobravanja in vzklikov. Dopisniki so ustmeno v duhovitem stilu, podajali razne članke o dogodkih iz cone A, o sodniji, spoštovanih fašistih, potem o atomski bombi, itd. Medtem pa se je mladina na nasprotnem koncu zabavala in plesala, po mizah so ljudje razstavljali svoje dobitke na tomboli in do pozne ure je prostor odmeval od smeha, zabave in lepih slovenskih pesmi. Tako je bilo na prvi slovenski ljudski veselici v Gorici. Uspešno delo v Idriji Veliki dimnik nad mestom že spet puha Rudnik dela. Le porušene hiše pričajo, da je Idrija mnogo trpela. Tu je zima ponavadi zelo huda in zgodnja. Mestni odbor je uvidel nujno potrebo nabave drv za tiste, ki sami nimajo moči niti sredstev, da si jih preskrbijo. Organizirana je bila prostovoljna delovna četa in v nedeljo 25.VIII. je ta četa odšla na delo, z njo pa 5e ves mestni odbor, vseh skupaj 120. Ves dan so podirali bukve in do večera je bilo podrtih več sto m3. Prihodnjo nedeljo se bo delo nadaljevalo. Razžagali in cepili bodo in skladali v skladovnice. Tako bodo dobili brezplačno drva vsi, ki nimajo sredstev, drugi pa po znižani ceni. V teku je raziaka vanje neke vr- Dne 26. t. m. Je bil v Mataunu miting, ki ga je priredila igralska skupina iz vasi Lokev. Prireditev je v velikem številu obiskalo prebivalstvo iz vseh okoliških vasi. Na prireditvi so nastopali moški pevski zbor z narodnimi pesmimi, mladinski ženski in mešani pevski zbor s partizanskimi in venčkom narodnih pesmi ter posamezniki. Skupina pionirjev in pionirk je zelo lepo pela in igrala. Pionirka je deklamirala «Pesem o Titu*. Dobro je uspel tudi individualni narodni in klasični ples. Sposobnost igralske skupine in posameznikov je na dosti visoki stopnji. Toda pomanjkljivost je v tem, da v njej ne sodelujejo vse plasti mladine. Upamo, da bo zgledu odbora mladine sledila prav vsa mladina in zabrisala za seboj vse sledove neenotnosti. Mladini in vsem vaščanom stavljamo pionirje in pionirke za zgled. TOLMIN Koncert beograjske glasbene »Zvuk« Trst, 3. Danes zvečer ob 8.30 uri je ljudstvo iz Sv. Jakoba imelo priliko prisostvovati koncertu, ki ga je priredila izbrana skupina beograjske Glasbene šole »Zvuk*. To glasbeno šolo, ki je prva v Jugoslaviji za klavirske harmonike in ima preko 200 učencev, jer organiziral domačin, tov. Fakin Albin pred dvemi leti v Beogradu. Izbrana skuprna, ki je danes prišla v Trst, je sestavljena iz 32 mladincev in mladink slovenske, hrvaške in srbske narodnosti. Skupino vodi tov. Fakin Albin, ki je tudi skladatelj kompozicij za pevske zbore 'n za harmoniko. Ta skupina je dosedaj izvajala koncerte po vsej Jugoslaviji in Bolgariji. Pred kratkim je žela velike uspehe v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah, Bledu, v Postojni in je sedaj v Trstu. Koncert je bil danes ob veliki udeležbi ljudstva v dvorani na via Caprin. V prvem delu programa je mladinski orkester harmonika-šev pod vodstvo tov. Fakina zaigral: Petelinovo «Sarabanda in Me-nue», Dvorakovo »Humoresko* in Fakinovo »Elegijo*. V drugem delu je mali dekliški zbor zapel narodne pesmi «Soč’», «Gor čez Izaros, «Tamo daleko* in Marinkovičevo »Novo kolo*. Po kratkem odmoru je velika skupina harmonikašev zaigrala venček narodnih pesmi, kvartet pa je zaigral Fakinov tango «In lutke plešejo*. Sledil je nastop treh pionirjev z narodnimi in ruskimi pesmimi. Za konec je dekliški zbor ob spremljavi harmonik zapel venček partizanskih pesmi in izvedel ples narodnega kola. V vseh točkah so mladi umetniki pokazali glasbeni talent in dobro pripravljenost Po končanem koncertu je spregovoril tovariš’ HI. sektorja in se zahvalil v imenu vseh navzočih ter prosil, da ponesejo narodom Jugoslavije na svojih turnejah pozdrave tržaškega demokratičnega ljudstva. Skupina se namerava zadržati teden dni v Trstu, kjer bo priredila več koncertov. V nedeljo nastopi na bazoviški proslavi. Jutri pa bo skupina nastopila ad 7.30 uri zvečer v tržaškem radiu in ob. 8.30 uri zvečer v kinodvorani pri Sv. Ivanu. Poslovilni večer namerava prirediti v ponedeljek ali v torek v gledališču «Verdi». V Tolminu je bil 24 avgusta t. 1. ustanovni občni zbor kulturno-pro-svetnega društva. Do leta 1925 je obstajalo v Tolminu »Rokodelsko bralno društvo*, ki so ga tedaj fašistične oblasti razpustile. Odbor tega razpuščenega društva 1e nameraval »prva obnoviti staro društvo po prejšnjih pravilih, ki jih je tudi predložil v odobritev pristojni oblasti. Ker so ta pravila že zastarela in n« odgovarjajo več povsem duhu današnjega časa, je pristojna oblast odredila, da se ustanovi novo društvo po enotnih pravilih, ki so veljavna za celo Primorje. Pripravljalni odbor prosvetnega društva je zato sklical ponovno občni zbor in predlagal nov odbor v skladu s sedaj veljavnimi pravili. Na demokratični način je bil nato izvoljen novi odbor. Občni zbor je društvu tudi določil naziv: Rokodelsko bralno društvo »Mirko Skočir*. S tem je hotel počastiti spomin prvega tolminskega partizana, ki je padel kot žrtev fašističnega, belogardističnega nasilja. Iz tega Je razvidno, da tudi tolminsko ljudstvo, posebno mladina, noče zaostajati in se držati starih tradicij, ampak želi vsestransko kulturno napredovati in prispevati tako svoj delci k napredku nove demokratične Titove Jugoslavije. ^Nikolaj Ostrovski I 18 Kako se je kalilo jeklo (Roman) — Ah, da roman —, se je spomnila Tonja. — Sem ga... — Skopo bd rekla, da je knjigo pozabila pri jezeru. — Pa kako vam je vseč? — jo je Viktor pazljivo pogledal. Tonja se Je zamislila in risala neopazno po pesku steze s koncem čevljev neko figuro. Dvignila je glavo in ga pogledala. — Ne, pričela sem drug roman, bolj zanimiv od tistega, ki ste mi ga vi prinesli. — Tako —, Je užaljeno dejal Viktor. — Kdo pa je avtor —, je vprašal. Tonja ga Je opazovala s svetlikajočimi, porogljivimi očmi. — Nihče... — Tonja, polji goste v sobo. Caj vas čaka jo je poklicala mati s balkona, Tonja je prijela pod roko obe dekleti in šla proti hiiii. Viktor pa, ki Je žel zadaj, si je razbijal glavo a besedami, ki jih j« Tonja iz- govorila, n« da bi razumel njihovega pomena. Prvo, še nejasno čustvo ki je počasi prihajalo v življenje mladega kurjača, je bilo tako novo, tako nerazumljivo, in vznemirljivo. Vznemirilo je nestalnega, temperamentnega mladeniča. Tonja je bila hči glavnega gozdarja; glavni gozdar Je bil zanj isto kot advokat Leščinski. Ker je zrasel v pomanjkanju in bedi, se je Pavle sovražno zadržal do tistih, ki so po njegovem mnenju bili bogati. Svoje čustvo Je gojil previdno in z rezervo. Zanj Tonja ni bila isto kot Gallna, hči kamnoseka, preprosta in razumljiva. Nezaupljivo se je vedel do Tonje, pripravljen, da nudi oster odpor vsakemu posmehu in zaničevanju, ki bi ga ta lepa in Izobražena deklica pokazala do njega kurjača. Ves teden Pavel ni videl gozdarjeve hčerke in danes se je odlo- čil, da odide na jezero. Namenoma je šel mimo njene hiše v u-panju, da jo bo srečal. Ko Je počasi hodil vzdolž obale, je na koncu vrta opazil znano mornarsko bluzo. Dvignil je borov storž, ki je ležal poleg ograje in ga vrgel v belo bluzo. Tonja se Je hitro obrnila. Ko je opazila Pavla, je pritekla do ograje. Veselo se Je nasmehnila in mu ponudilla roko. — Končno ste prišli —, Je veselo dejala Tonja. — Kam ste se izgubil ves ta čas? Bila sem na jezeru, pozabila sem tam knjigo. Mislila sem, da boste prišli. Pridite sem, k nam na vrt. Pavka je odkimal z glavo. — Ne morem, ne ljubi se mi. — — Zakaj ne? — je začudeno dvignila obrvi. — Vaš oče se bo morda jezil, t-mell boste neprijetnosti zaradi mene, Zakaj si, bo dejal, pripeljala tega umazanca? — — Nesmiselnosti govorite, Pavel se je ujezila Tonja, — takoj pridite sem! Moj oče ne bo nikoli nlžesar rekel, se bosta prepričali. Pridite! — Pohitela je, odprl« vrtna vratar in Pavel je nekoliko nesigurno stopil za njo. — Ali radi berete knjige? —. ga je vprašala, ko sta sedla za okroglo, z zemljo vkopano mizo, — Zelo rad —, je dejal Pavle. — Katera od vseh prebranih knjig vam je najbolj všeč? — Pavle se Je zamislil In odgovoril: — Giuseppa Garibaldi. — Giuseppe Garibaldi? —, ga je popravila Tonja. — Ah vam zelo ugaja ta knjiga? — — Da, prebral sem 68 zvezkov in od vsake plače kupujem pet zvezkov. To je bil človek ta Garibaldi!! —, je vzhičeno dejal Pavle. — To je Junak. Razumem. Kako se je moral boriti s sovražniki in vedno Je zmagal. Prepotoval je vsa morja. Eh, ko bi sedaj živel, pridružil bd se mu! Vedno se je boril za siromake. — — Ali hočete, da vam pokažem našo knjižnico? —, ga je vprašala Tonja in ga prijela za roko. — N«, ne, v hišo ne grem —, se je uprl Pavle. — — Zakaj ste tako trmoglavi* _________ Ali se bojite? — Pavel Je pogledal na svoje bcee noge, ki niso bilo ravno najčistejš«, in se popraskal za ušesi. — Toda, ali me vaša mama, ali oče ne bosta napodila? — Pustite že enkrat te besede, eli pa se bom razjezila —, Je odsekala Tonja. Toda Leščinski ne pušča v hišo. Z ljudmi, kot sem Jaz, se raz-govarja kar v kuhinji. Nekoč sem prišel zaradi neke stvari, pa me Neli ni pustila niti v sobo, vsekakor zaradi tega, da ne bi umazal preprog, ali vrag vedi zakaj —, se je nasmehnil Pavle. — Pojdiva, pojdiva! Zgrabila ga je za ramena in prijateljsko potisnila na balkon. Peljala ga je skozi jedilnico v sobo z ogromno hrastovo omaro. To omaro je Tonja dprla. Pavle je videl nekaj sto knjig, ki so bile lepo urejene, in veliko bogastvo ga je iznenadilo. — Takoj bova našla za vas kako zanimivo knjigo, toda obljubite ml, da boste k nam prihajali in jih stalno Jemali. Kajne? — Pavle Je veselo pokimal, — Rad imam knjige. — Prijetno in veselo sta prebila nekolika ur. Seznanila ga Je s svojo materjo. Ta se ni pokazala tako, stjašno in Tonjlna mati je bila Pavlu všeč. Tonja je peljalo Pavla v svojo sobo, pokazala mu Je svoje knjige in učbenike. Ob toaletni mizici je stalo malo ogledalo. Tonja ga je pripeljala k ogledalu in mu v smehu dejala: — Zakaj so vaši lasje tako raz-mršeni? Ali se nikoli ne strižete in ne češete? — — Ko mi zrasejo lasje, »e ostrižem na balin. Kaj bi drugače z njimi? — »e je nerodno branil Pavka. Tonja je v smehu vzela glavnik z mizice in začela hitro česati njegove neurejene kodre. — No, sedaj Je takoj nekaj drugega —, Je dejala In si ga ogledovala. — Lasje Je treba nekoliko pristriči, drugače sit« podobni divjaku. Tonja Je s kritičnim pogledom premerila njegovo umazano, obledelo srajco In obnošene hlače, toda ničesar ni rekla. Pavle je opazil ta pogled in sram ga je postalo obleke. Ko sta se ločila, ga Je Tonja pozvala, da pride k njej domov. Dal Ji je besedo, da bo prišel čez dva dni, da boste skupaj pekla ribo. Mletje žita Okrajni odsek za prehrano javlja, da je z Zavezniško vojno upravo dogovoril sledeče: Od 1. septemb. t. 1. dalje se ne bo več mogla vršiti prosta meljeva žita. Oaebe ki želijo mleti pšenico sirk, rž in Ječmen, morajo predložiti izkaznice za meljavo 1945/46., ki so bili razdeljene te dni vsem občanom. Neposredna meljava se vsem prepoveduje. Kršitev te objave se bo kaznovala po zakonih. Izročitev odrezkov Okrajni odsek za prehrano v Gorici opozarja vse male trgovce z živili, da morajo do 3 vsakega meseca, izročiti Občinskemu uradu za prehrano odrezke živilskih izkaznic od prejšnjega meseca. Ti odrezku morajo biti sortirani sledeče: 1) Normalni obroki 2) Dodatni obroki 3) Obroki na odrezke za »pooblaščene trgovine*. Sestanek mesarjev v Gorici V sredo, 5. septembra, ob 9.30 uri bo na sedežu »Društva trgovcev* (Via IX Agosto, št. 11, prvo nadstropje) sestanek za ustanovitev «Društva mesarjev*, na katerega so vabljeni vsi mesarji naše pokrajine. Sestanek bo preučil eventualne spremembe štatuta, nato bo izvolitev predstavnikov društva. Priporočamo vsem mesarjem, da se udeleže v svojem lastnem interesu tega sestanka. Zahvala Uprava vojne bolnice Primorskega odreda JA v Gorici se toplo zahvaljuje v imenu ranjencev 1* bolnikov vsem KNOO in VBe® kot množičnim organizacijam, ZMS AFZ in vsem drugim probk' šističnim ustanovam iz Gone* ® okolice, za požrtvovalnost pri ranju zelenjave, sadja in druf® priboljškov našim ranjencem 1,1 bolnim tovarišem. Smrt fašistmu - n oboda nared*' Prejeli smo: Jugoslovanska armada nas ni pozabila Dne 29. avgusta t. 1. so se s W’ mioni pripeljali naši tovariši v Gorenjo Meršo. Pripeljali so 881,1 moke, maslo, kavo in sladkor)8’ skupno 32 q. Hrano so hoteli P1*" vilno razdeliti med revne beneč88 ske družine. Ko sta dva tovariša-oficirja °^' šla na zavezniško vojaško upr8V0 po dovoljenje za razdelitev bral* so karabinerji kamione zastral’-'1 in zahtevali, da naj se hrana ra*" deli po trgovinah. Zato sta tov8' riša hrano takoj razdelila. TakeS* veselja že dolgo ni bilo pri nas. Neka mamica iz Košce je kala «Boh in sveta Marija s Stare gore, ohranita od hudih ljudi F88" šala Tita in Boh naj mu da dolg8 let življenja in sreče*. Ko je kamion odhajal, so U’*®* vzklikali Jugoslovanski armadi i8 zahtevali, da pride za vedno * nam, ker hočemo biti v Titovi ^ goslaviji. To je bodlo fašiste in so nas 1,8 padli. Streljali so na nas, toda 8,1 nismo nehali vzklikati. Iskreno se zahvaljujemo tovab šem iz Primorskega odreda, ki 80 se odrekli enodnevnemu obh*8 hrane, da so pomagali revni® ^ nečanskim družinam. Niso nas pozabili! Tudi mi jih ne bomo! 4' S«' TRŽAŠKI RADIO Spored za torek, 4 6.58: Otvoritev; 7: glasba za dobro jutro, 7.10: čitanje sporeda v slovenščini; 7.15: poročila v slovenščini; 7.30: poročila v italijanščini; 7.45: koledar; 8: poročila v angleščini, 8.10: glasba za vse okuse; 8.30: zaključek. 9.58: Otvoritev; 10: glasbeni in-termezzo (Videm); 11: ciganske pesmi (Videm), 11.30: po zvokih glasbe (Videm); 12: glasba na har-monlum; 12.30: poročila v slovenščini; 12.45: glasba na ploščah; 13: poročila v angleščini B.B.C.; 13.15: poročila v italijanščini; 13.30: o-poldanski koncert; 14.10: obvestila svojcem; 14.30: zaključek. 16: poročila (Videm); 16.15: serenade (Videm); 16.30: Geraldo in njegov orkester (Videm); 17: angleška godba A.E.P. (Videm); 17.30: koncert tenorista James McLoughlln (Videm); 18: Ilde- garda in njen gost (Videm); 18.30: glasba po željah (Videm); 19: poročila B.B.C., 19.15: obvestila svojcem; 19.30: slovenska mladinska ura; 20: napoved časa in poročila v slovenščini; 20.15: poročila v italijanščini; 20.30: koncert pianistke Clara Milettl; 21: pouk angleščine; 21.15: ritmični orkester; 22: predavanje v Italijanščini; 22.10: glasba z uvodno besedo; 22.30: operna glasba iz Vidma; 23: napoved časa in zadnje vesti v italijanš’mi; 23.10: zadnje vesti v slovenščini; 23.20: plesna glasba; 24: zaključek. Mi nočemo takih Tovarišice in tovariši, doty prečitajte dopis in presodite je vreden Simčič Ivan iz Sm nega v Brdih, da Hvi med Imenovani Simčič nepresV^, blati našo vojsko in našo ter se je pred kratkim da bo vsakega, ki se bo od N00 pokazal, razkosal; to 1 govoril s sekiro v roki. Pred kratkim je Simčiču lel bik ter ga je zaklal. Okrofl tajnik mu je svetoval naj Pr^ da meso po Brdih, kjer 9a , ljudstvo rado kupilo po muk® malni ceni. Toda on jo *** rovo odvrnil, da ga raje da v Gorico, kot da bi gd )e L fašisti iz Kojskega. Prosimo, “ bi nam razločil, kdo so tisti r' šisti? Ali so tisti, ki so se i ta borili za dobrobit svojega **. roda in so pripravljeni 3}u:* še naprej, pa naj pridejo čet ko tečki trenutkif Ali so goče tisti, ki branijo svojo mekratično oblast T Ali ni ^ goče hotel sam sebe imenova s tem priimkom, kajti ravno 0 gre preko naše oblasti, rav^ on odobrava politiko tuje rt*" cije in rovari v vasi v spl°*, nejevoljo zavednih vaščan Kako sodite vi, bralcif — ™ vedni Slovenci. »Socialist" Ne razumem dosti o poU^jl ker sem preprost kolon, t