Stev. 35 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v Četrtek 10. februarja 1921 Posamezna števiika 20 stotink Letnik X1VI LsiiaJ« — izviemii ponedeljek — vtak din »Jutrtj. — Uredništvo: ulk* sv. FrančIIkl AslSktgt štev. 20. L nadstropje. — Dopiri nij se poSllJajo ured-alitvu. — Nefrankl.-ana pisma se ne sprejemajo, rokopisi s« na vr£aj» matski sli. Največ jih je šlo v skandi* navske dežele in v Nemčiio. V istem času se je vrnilo nazaj v Rusijo samo 587 Rusov, kar pomeni, da se je več ko 1000 agentov sovjetske vlade potom zlo* rabe diplomatskih potnih listov spravilo v zapadno Evropo. Rusi se pripravljajo ob poljski meji? PARIZ, 9. »L' Oeuvre« trdi, da so bolj* rteviki zbrala pri Slucku armado 30.000 mož. Ob poljski meji se Rusi naglo vtrjujejo. Vse moško prebivalstvo v ob* mejnih pokrajinah je poklicano pod «jrožje. __^__ Poljska PiUudski se je vrnil Varšavo VARŠAVA, 9. Predsednik republike maršal Pilsudski se jc povrnil iz Pariza v Varšavo.__ Švica Švica ne pusti črez svoje ozemlje čet, ki pojdejo v Vilno PARIZ, 8. Neka vesi agencije Havas pravi, da je sklep švicarske vlade, da ne o ust i skozi svoje ozemije zavezniških čet, ki so namenjene v Vilno, napravil mučen vtis na vodilne kroge Zveze Na-* rodov. Ker se svet Zveze Narodov ne more sestati pred 21. t. m., je verjetno, 4a bo glavni tajnik vložil v imenu sveta in svojem imenu protest. Prizadeti krogi bs začudeno vprašu jejo, zakaj se Švica i protivi prehodu zavezniških čet in kako1 Nižanje cen življenskim potrebam na Angleškem LONDON, 3. Mac Curdy; nadzornik prehrane, je izjavil, da bodo cene hrani najbrže še dolgo padale. Nižanju cen pa ni iskati vzrokov doma na Angleškem, temveč je to svetovni pojav. Ključ stroš* kov za življenje, ki je bil v novembru 1920 za 191 % večji kot pred vojno, je padel na 1785© v mesecu januarju. Pri* čakuje se, da se ključ v mesecu februar* ju zniža za nadaljnih 10%. Vse kaže, da se bodo ccne v prihodnjih mesecih znat; no nižale. Pešanje angleške zunanje trgovine PARIZ, 8. Dopisnik lista »Echo dc Pariš« javlja iz Londona: Statistika tr= govinskega ministrstva za mesec januar zaznamuje zmanšanje angleškega uvoza za 66,296.000 funtov v primeri z uvozom istega meseca v preteklem letu. V istem času je znašala vrednost angleškega iz* voza za 13,126.000 funtov manj kot lan* skega januarja. Posebno se je izvoz pre* moga znatno skrčil, ker je padel od 3,358.752 ton v vrednosti 11,542.507 fun* tov na 1,700.106 ton, vrednih 5,555.708 funtov. Zanimiv znanstveni poizkut, PARIZ, 8. »Intransigeantsu« poročajo iz Londona: Neka brzojavka iz Nevv Yorka pravi, da se je profesor čikaškega vseučilišča Bardford pred včerajšnjim — j umoril z namenom, da napravi znanstven •ini spiritistični poizkus. Prepričan je bil, 5 da se more spiritizem znanstveno pre? skušati le na ta način, da se dokaže možnost zvez med mrtvimi in živimi, a ne narobe. Dogovoril se je v tem zmislu Obupni gospodarski in finančni polo? žaj Avstrije je dan na dan predmet raz? nim razpravam po vsem evropskem ča* sopisju, Misli o težki krizi, ki jo preživlja Dunaj, se vedno ne vjemajo, toda v enem ozira se strinjajo vsi, da se mora za Avstrijo najti hitro in brez vsakega obotavljanja pomoč, ki bi zalegla. Pomoč, ki naj Avstrijo reši popolne* ga bankrota in vseh nesreč, ki bi inu morale slediti, se bo morala razviti v tri glavne smeri: treba je zagotoviti prehran no avstrijskega ljudstva, omogočiti a v* strijski industriji, da si bo v sta^u naba* viti v inozemstvu potrebne surovine, kar pomeni isto kot urediti avstrijsko valu? to, in slednjič pomagati državni upravi iz težavne finančne zagate, v katero jc zabredla. Avstrija je preskrbljena z živežem do prve polovice meseca aprila, in sicer fvsled nakupov, ki so ji bili omogočeni | na podlagi 50 milijonskega posojila na Nizozemskem. Od tega roka do prihod^ nje žetve pa je dobre tri mesece, v ka* terih bodo zaloge prazne. Se hujše je z valuto in financami. Avstrijska vlada si pomaga s tem, da polni neprestano svos je blagajne z novimi bankovci, ki jih iz* daja avstro s ogrska banka in izdeluje dr* žavna tsikarna. Dosedanja emisija bankovcev znaša ogromno svoto 40 milijard ali 40 tisoč milijonov kron. Kako strašna je ta svota za državico od ti c t milijonov prebivalcev, nam postane jasno, ako primerjamo te številke z tozadevnimi številkami velikih evropskih držav. Nem? ška državna banka je izdala do sedaj 82 milijard mark v papirju, italijanske emisijske banko kakih 27 milijard lir in francoska državna banka okroglo ."»S milijard frankov. Avstrija ima potemta« kem za dve milijardi več papirnatega z neko mlado new - yorško gospodično denarja v prometu kot francoska ?3an-in nato se je ubit da bo mogel nadalje- j que de France! vati poizkus. Dosedaj ni še nič znanega; Pri takih razmerah je sploh čudno, da o kaki posmrtni zvezi med rajnkim spi* i se avstrijska krona sploh še notira na -----i---------1: - j raznih tržiščih. Z druge strani pa je nje* na sedanja veljava (1*50 »1*75 švicarskih frankov za 100 avstr. kron) popolnoma brez vsake vrednosti kot plačilno sred* stvo v inozemstvu; z drugimi besedami: Avstrija ni v stanu kupiti v inozemstvu ničesar, kar bi potrebovala za svoj go* spodaTski obstanek in razvoj. Njen sedanji položaj pa je takšen, ua nima doma niti naj neobhodne jših potrebščin, Avstrija mora z drugimi besedami ku< povati od inozemstva vse, ako hoče sploh živeti. Večje gospodarske zadrege si ne moremo predstavljati. Avstro * ogrska banka pa, katere naloga bi bila v nor* malnlh prilikah, da vzdržuje in ureja dr* Seisija Belgija se je odrekla pravici do zaplembe imetja nemških državljanov PARIZ, 9. Belgijska viada jc dne 5. t. m. obvestila nemško vlado, da se odi^e^ ka pravici do zaplembe imetja nemških državljanov za slučaj, da bi Nemčija ne izpolnila svojih obvez. Ta o d rek velja tudi za kredite nemških bank, za nemške ladje, ki se nahajajo v belgijskih vodah in za blago, ki je na belgijskih Jadjah. Nemčija Nemci grozijo z bojkotom francoskega in angleškega blaga BERLIN, 9. »Deutsche Tageszeitung« f loyd Georgev govor proti 6trankarstvu objavlja pismo zveze uvoznikov severno* - - - - 1 nemških mest, ki naj bo z vez in odgovor >r* to svojo prepoved utemeljila. Anglija LONDON, 9. Llovd Gcorge je imel na , T ' t • t , r ^ -eorVn lik^oi^ii, e+rav*L- panški konterenoL Zveza je sklenila, da bo bojkotirala vse francoske proizvode. V tej smeri se bo začela velikanska pro> paganda in isto orožje se bo porabilo tu» di proti Angliji, ako bo vztrajala pri sklepih pariške konference. Hftarku waleških liberalnih strank gos vor, v katerem je v odločnih besedah na» glašal potrebo sloge. Vprašal je stranke, ali hočejo ostati tudi v bodoče zedinje* ne, ali pa^ mislijo trošiti svoje moči v strankarskih bojih kljub važnim medna* rodnim vprašanjem, ki čakajo rešitev. L*oyd je izjavil, da bi bil takoj priprav* Ijen odstopiti s svojega mesta, ako bi bil prepričan, da so vse nevarnosti odvrnje^ Qe. Nato je silno napadal neodvisne libe* ralce ter jim je očital, da po krivem so» dijo tiste, ki se prizadevajo z vsemi- moč* mi, da dosežejo čim boljše uspehe. Angleška vlada mobilizira Irce proti Ircem DUBLIN, 9. Vojaška oblast jemlje pod orožje vse moške od 17. do 50 leta v zapadnem delu corške pokrajine. Via* da sestavlja iz njih oddelke po 18 mož, katerih naloga bo, da preprečajo zasede, fci jih fenijanci pripravljajo vladnim če* tam. Vojaška oblast je dala tem oddel* kom ime »meščanske brambe«. Bram* bovci bodo odgovorni s svojimi osebami za vsak na nad, ki se izvrši v njih okrajih. Nemci pojdejo v London BERLIN, 8. Nemška vlada je izročila danes francoskemu poslaniku sledečo iz* javo: Nemška vlada sprejema vabilo na londonsko konferenco ter pošlje za 1. marca v London svoje pooblaščene za^ stopnike. Nemška viada pa upada, da sc bo razpravljalo tudi o predlogih, ki jih bo nemška vlada stavila konferenci, G ika Grška obvestila zaveznike, da pošlje zastopnike v London ATENE, 9. Grška vlada je obvestila zavezniške vlade, da pošlje svoje zastop* nlke na londonsko konferenco. Na čelu grškega odposlanstva bo ministrski pred* sednik Kalogeropulos. Druga dva odpo* slanca pripadata Venizelosovi stranfcL ritistom in nevv»vorško gospodično. Steka Krvav spopad med fašisti ta zanelijanci REKA, 9. Karabiner Leonardo Marti* nez je bil prilikom spopada med fašisti in zanclijanoi težko ranjen. En civila t je bil ubit. _ ^ _ _ ^ itBlljansKa zbornica R i m, 8. febr, 1921, Na današnji seji se je nadaljevala rase* prava zakonskega naSrta povišanju krušne cene. Socialistična obstrukoija ni še prenehala, zbornice sc polašča utru^ jenost in nestrpnost, Na sobotnem zborovanju voditeljev parlamentarne skupine in deiavake zbor* ?nicc niso sociaMsti skleniH še nič pozi* tivnega. V plodnem je obveljalo* da bo* do socialisti nadaljevali z obstrukcijo proti takšnemu zakonskemu načrti?, ka* ieršnega je predložil* vlada. Nasprofil temu nepopustljivemu sta* lišču socialistov se vi a crne stranke z dru* žujejo v enoten blok, pretresu j oč, kako bi štrli socialistično sabotažo parlamen* ta, kot imenujejo ob&trukcijo. Nekarcri predlagajo, naj bd zbornica podaljšala seje črez 19. in 20. uro, s katero se na* vadno seje zaključujejo. S tem bi hoteli utruditi socialiste in iUi prisiliti h kapk tulaciji. Če ne pojde dru^tvde, se bo delovna večina zedinila ter predložila enoten dnevni red, s katerim se vlada poobla* šča, da zviša krušno ceno, kakor določa predloženi zakonsld načrt. 'Na ta način bi zbornica sprejela brez izpremembe zakonski načrt v vladni obliki. Zdi se pa, da ne pride do te rešitve omenjenega vprašanja, zakaj najbrže se bodo socalisti sporazumeli z vlado, ki bo morala kakorkoli omiliti socialistom nji* hov umik. Jutri, t. j. v sredo, bodo imeli socialisti zopet posvetovanje, na katerem bodo bržkone odločili o svojem nadaljnem postopanju napram vladi in zbornici. Govori se, da bodo predložila vladi ne* katere izpremembe k njenemu zakon* skemu predlogu. Od sprejetja teh socia* lističnih predlogov bi bil odvisen konec socialistične obstrukcije. Eden takih izpreminjevalnih predlo* gov bi bil sledeči: Kvaliteta kruha bodi samo ena, oblika pa dvojna. Večji hlebi z nižjo ceno bi se prodajali ubožnim slo* jem, manjši hlebi z visoko ceno pa pre* možnim. SevgjU so tole samo govorice. Glasilo socialistične žtrinke »Avanlk zanikuje vse te vesti, o katerih pravi, da so brez vsake podlage. Med socialisti in vlado ne*Je, da ni prfšlo do kakega spo? Politične vesti Londonska konferenca in Bolgarija. Dne 21. t m. se sestane, kakor je bilo žc i* avl j eno, posebna konfer. v Londonu, :arere naloga bo, da končnoveljavno reši takoimenovano vzhodno vprašanje. Poleg zastopnikov zavezniških držav se boste udeležili tega važnega sestanka tu* di Turška in Grška, ki ste bili uradno povabljeni, naj pošljete svoje zastop* nike. Rešitev vzhodnega vprašanja pomeni v tem slučaju temeljito izpremembo se* vreske mirovne pogodbe, ki jo je pre« magana Turčija bila podpisala, katere pa pozneje ni hotela ratificirati, tako da ta mir s stališča mednarodnega prava ni mogel stopiti v veljavo. Na podlagi sej vreskega miru je dobila Grška v Mali Aziji obširna ozemlja, ki so pred vojno pripadaia Turčiji, kar je ostalo, pa so si zavezniki razdelili med seboj v zmislu taKoimenovanih »gospodarskih vplivov in koristi« Anglije, Francije in Italije, do* čim so bila nekatera ozemlja (n. pr. Si* rija, Mezopotamija, Hedžas itd.) od trgana od turške države in izpremenie* na deloma v protektorate in de'oma v neodvisne države. Z eno besedo: Turčija je bila s sevresko pogodbo popolnoma razkosana. Vpričo tega se je začelo med turškim ljudstvom proti sevreski pogod* bi takoj po njenem podpisu velikansko gibanje, ki je pripravilo predvsem ttir» ško vlado ob ves njen vpliv in ugled in s tem t^idi odvzelo morebitni ratifJtaciji sevreske pogodbe z njene strani vsako veliavo. To gibanje, ki je kmalu prisililo zavez* nifce, da morajo sedaj misliti n» izpre* membo sevTeske mirovne pogodbe 9 1 určtjo, se pa imer^ije kemalistovska gi« banje, ker mu stoji na eelu mož, ki se kliče Mustafa Kemal. Ker je Grška do* bila na račun Turčije ogromno ozemlje, žavni kredit nasproti inozemstvu, jc v tem hipu obsojena na naravnost nasprot* no opravilo, da ga uničuje in izpodkopa* va. Po mnenju entente je edina tev za to siromašno deželo v tem, da sa ji da nova državna banka, ki naj stopi na mesto propatile avstro * ogrske ban* ke in ki naj opravlja vse posle, ki bi mo# rali spadati v delokrog avstro * ogr&ko banke, ako bi bila pri »dobrem zdrav* ju«. Za ta način rešitve avstrijskega vprašanja so se zavezniki tudi zares odločili na svojem zadnjem sestanku v Pa* rizu od 24. s 29. januarja. Na podlagi tega načrta ?e bo ustanu* vila takoj in bre?: odlašanja velika baiv ka ali trgovska družba s kapitalom 200 milijonov frankov. Ta glavnica bi se raz* delila na glavne evropejske dežele tako, da bi angleški, francoski, amerikanski in italijanski bankirji in industrijalci pod* pisali 120 miljonov v enakih delih. Osta* lih 80 milijonov bi prispevale banke in industrijske družbe itd. nevtralnih in najledstvenih držav. Tudi avstrijska de* narna in industrijska podjetja se bodo lahko udeležila podpisovanja te temeljne glavnice. V tem slučaju bi znašal njih prespevek 50 milijonov frankov, ta* ko da bi družba začela delovati s temelj« niin kapitalom 250 milijonov frankov. Tako bi sc ustvarila ta nova »avstro* ogrska banka« v obliki veTike mednarod* ne družbe za pomoč Avstriji. Družba bi morala biti gotova že pred koncem mescca februarja t. L Finančne skupino vsake posamezne drŽave bi se sklicale v Pariz na skupno posvetovanje žo v prvi polovici tekočega meseca. Hitro po usta* novitvi bi prešle vse kreditne operacije med Avstrijo in inozemstvom v roke in pod strogo nadzorstvo te mednarodno banke. Kakor se vidi, je rešitev Avstrije \c* ročen a zasebnemu kapitalu, ki se bo po* rabil potom omenjene mednarodno družbe. Toda ta kapital ne bo neomejen v svojih pravicah, kajti službo uprav* nega sveta mednarodne banke za po* moč Avstriji bo vršila posebna medna* rodna komisija, ki bo vodila in nadzo« rovala vse finančne operacije novel banke. Takšen je načrt zavezniških držav za pomoč Avstriji. Toda bilo bi odveč nr glašati, da se bodo poslcdice te izdatno mednarodne pomoči v avstr. drž. gospo* darstvu le počasi pojavljale. Preden pri« de Avstrija do onega gospodarskega ravnotežja, ki je neobhodni predpogoj za neodvisno gospodarsko življenje, bo preteklo gotovo več desetletij. !ba sevreske pogodbe pa pomen!, da s« j bo vsaj en del izgubljenih de-žel Turčiji [ zopet povrnil. V tem oziru pa ne pri* ihajajo v poitev samo maloazijske po* krajine, temveč predvsem takoimenova* na Traci j a, ki je na evropski celini in kjer se nahaja turško sveto mesto Drl* nopolje (Jedrene, Adrianopel). Kakor hifro pa začneš govoriti o usodi tega mesta, se dotakneš vprašanja, ki zadeva živi j ciiskc koristi bolgarskega naroda. Dr ino polje leži ob reki Maric?, katero dolina jc za Bolgare edina pot, kž vod! proti morju. Bolgarija je slccr podpisala z zavez« iiiki poseben rnir v Neuilly*ju, ki na zunanje nima nič opraviti s sevreskim mirom. Izpremcmba sevreskega mira pa sega globoko v bolgarske koristi, kakov je bilo rečeno. Vsled tega bi biH za vezni* ki morali povabiti na londonsko konfc rcneo tudi bolgarske zastopnike. Do daj pa se to ni zgodilo in na jbr/e je za Bolgarsko le malo upanja v tem oziru. Kljub temu se vodi na Bolgarskem žIj vahna agitacija v tej smeri. Diplomati* in listi so zamislili poseben načrt za re» šitev tracijskega vprašanja, ki ga pridno hranijo in utemeljujejo. Po tem bolgaiv skem načrtu bi Traci j a postala avto« nomna (samoupravna) dežela pod vi* hovno oblastjo turškega sukana in pod zaščito Francije. Na ta način — pravijo Bolgari —. bi se pravično rešilo vprašanje izhoda na morje za bolgarsko trgovinov do katerega ji neuillyska mirovna po* godba daja popolno pravico. Strah prvd komooirtt ua FraacofekvaL Ka co*. povsod po Evropi je ruska Intere&ci?oa*i& porera* čila tudi v Franciji rarkol med »pravimi« (a pravdni« komunisti Do tega rat kol* f* prijio o* vliodu, Id ga )• im&Ia francoska aocialisU&ia atrao* ka pred dverua me«2CMna v Tourou. KomiaktiAia stranka se fe u*taaoril& tudi ea Fr&acoakaia te najve£$l socUdartičnJ dnevnik fe pred«2 v roIc« prb ataiem moakoraka hiternactonala. Ta dogodek {* straiaaska rsBondrij faaaeMat« , .. . . , , .. vUuke kroge ic Ttčino li*tov. V«£ina liste t 4* bi bil* pn Kprsmcnibj omenjt^c pogodbe hudo Sonjo proti komunistom ia proti — ta dežela preuvSem prizadeta. VŠTed ; zenicam. Franco«! k namrc« narod, ki fe tako je povsem umestno, da je bila povablie* »traSno rctjublfeo wtm vase. da «f n« mor» niti na na londonsko konferenco. Izpremenv ! misliti, da bi hil Francoz aposoHen, nnr»ravtt* kal Stran II. »EDINOST* V Tr*tu. dae 10. februarja 1921. flabega Vse zlo. ki se nahaja »a francoskih tleh, Izhaja od tujcev. Posledica tega naziranja je stra-Rarrska mržnja francoskega naroda proti tujcem fHenri Barhusse jo imenuje »nesramno mržnjo«.) Predvsem so seveda krivi nesrečni Rosi in to pot tudi Jugccloveni. Pobujena po gonji francoskega tiska, je francoska vlada izvršila hišne preiskave pri već jugoslovervskih Študentih in medica i nci Velizar Kosanovič, Radcmir Vujovič in Milan Geradovič «o bili aretirani in izročeni sodišču, ker da ao našli pri njih važne listine, ki dokazujejo, da so bili imenovani študenti v zvezi i ino zemskimi boljševiki, tako da so se pregrešili proti varaesti francoske republike. V istem času je bil aretiran Francoz Ker, član vodstva nove komu nistiike stranke, katerega oblast dolži istega zlo- čina. __ Preiskave sc nadaljujejo. Pred par dnevi je policija izvršila hišno preiskavo pri glavnem uredniku lista iHumaniU«, Amćdće~u Dunois. Dunois je bil aretiran in izročen sodišču. Policija jc obiskala tudi prostore društva socialističnih intelektualcev iClartć. v Bordeauxu in v Nancy-u. V zadnjem čaru so nekateri Usti začeli gonjo proti franci •kemu učitcijstvu, ki da se kaže bolj in bolj nakloni eno botjlevtfkim idejam. Prevladuje mišljenje, da. so dosedanje preiskavo (a aretacije le predpriprave za temeljit in neizprosen nastop francoskih oblasti proti celi komu-cistiški organizaciji v Francki. Romanski socialisti in III. totcrnacicaaia. Gdpo-pcsianstvo romunske socialistična stranke sc je pred kratkim povrnilo iz Rusije. Takoj za tem je bti'a »klicana seja vodstva romunske socialistični-stranke. Predmet razpre jc bilo vprašanje pristopa k tretji totcmacicnali. Tri razne resolucijo po bilo predlagane. Prva, v kateri sc je zahteval pristop k tretji toternacionali, je dobila 18 gla-terv. Drugo resolucijo so predložili edin jasi, ki so dobili 12 glasov. Najmanj glasov je dobila resolucija T.rl-stažev II. toternacionale, namreč 6. V odboru romunske socialistične stranke je vslcd tega glasovanja nastal razkol, o katerem se bo kcnčnoveljavno odločilo na prihodnjem shodu stranke. ki se bo vršil dne 8. maja t. L Domače vesti Dr. Henrik Turna ter spor med komunisti in socialisti. V glasilu soc. stare vere >11 Lavcratcre Socialna« je pric-bčil dr. Henrik Turna proti slov. komu--istom izjavo, ki jo rečeni list cznača kot »nobile«. Dr. Turna pripoveduje v svoji izjavi, da velik del slovenskih pristašev v goriških gerah vodijo dru£f, ki .-so se vrnili iz Rusije in so navdahnjeni od re«pravijive revolucirnarne taktike. Po njegovi — dr.a Turne — zaslugi da je ta del Gcriškfe morcia najbolje cv-ganiziran med vsemi kraji italijanske propagande. V vseh sr-kcijah da je on — dr. Tti- —' dajal politični pouk in so pristaši od njega prejeli razumevanje komunizma. Ni razpravljal o revoluciji dejinj, marveč je vedno le ugotovi jal na kratko, de Italija Če ni priprav;:ena za komunistično rcv^lacijo in da bi revolucija br-*z organi-KLCiie in potrebnih sredstev le utrdila pozicijo iia-tij-n^ke buržoazije. — Dalje pripoveduje dr. T um*, di bi se vsi cd rklepa vodstva stranke imeli za. upniki vsakega posameznega propagandnega pasu poučiti o vprašanju 1 oči t ve (»čistih* in »nečistih* Lr-mumstov)! AH stavka državnih nameščencev je cnemrgt čila prirejanje sestavkov kakor tudi direktno doni so vanje. V istem času pa so neki ruski emisar, Tuntar (vodja »iistih«) in Sre-trrič sklic vali shode sekcij ia izvabili pooblastila na ".vetje ime. Predno se je to «tftdtlo 6» 1 ;1 j -jtgov__dr.-t Turne — namen, da naznani vodstvu stranke, da slovenske sekcije ne bodo glasovale o ločitvi, ker niso bile dovolj poučene. Za!« je bilo — tako naglaša dr. Turna — postopanje ciih oseb nelojalno. Le tako »o secesionisti dobili večino v Julijski Benečiji. Vodilni odbor v Julijski Benečiji je — govorimo vedr.o z besedami dr.ja Turne — z največjimi žrtvami ustanovil slo-vensko glasio =Delo«, zato fe bilo od strani slovenskih sekcij vsaj nehvaležno, da so podpirale podjetje proti Lavoratoru«. — Dr. Turna nanaša nadalje, da se nj^mu ne more nikakor očitati, da ne bi HI č^t komunist. Ali kot pošten človek čuti d ':nost. da 7 vso rilo srca in uma obsoja čin lan-»arjs in tovarišev. Revolucija proletaiitta ne po meni« rušenja pro'etarskih organi t ici*, tuar/eC vestno delo za ustvaritev nove oblike gospodarstva Troictariat je poklican, da začne s tem delom. da -dbne napade buržoazije, četad: z oboii. zono roko, nikakor pa ni njegova naloga, da izvršuje dejanja fašistov. Dr. luni a zaključuje svojo »plemenito izjavo s naglajr-joč d- je vslkdar vršil svojo dolžnost ćLtUga komunista in da je vsikdar pripravljen vršiti tc dolžnosti. — Na to * plemenito izjavo* je dobil . luma v i Lavora toru - odgovor, kakršnega bržkon«. ci pričakoval in ki ga gotovo ne zapiše v svoje beležke kot razveseljiv dogodek v svojem poetičnem življenju. Odgovcr govori o periidnosti« dr. Turne, ki da je bil ic klerikalec, liberalec, komunist. a sedaj je socialisi unitarcc — brez zaposlenja. Očita mu »koniuzn-j delovanje«, »mahma-ci-'e*: očita mu, da sta on in njegov tovariš z nesramnejšinti lažmi* prevarila uinogc^ sekcije, ki pa so sc potem, ko so bile jasno to lojalno pou-i>ne, priaruži'e predlogu v Imali. Označivši Turno ket »anima questurionesea--. (policijsko du-5o), tzjavlja »LavoraterciMi bi bili srečni, če bi imeli med seboj kakega -ruskega emisar toda ne bi ga Lsdajaii -buržoaziji in vladi, 'i: pa — u- skok_ ki so te pognali iz vseh strank in tore) tudi iz stranke — komunistov, ovajaš irusKCga emi*arta« v Jolšjiki Benečiji, zam^lčuješ pa iz str-t-aopetnoiii njegovo ime. Ven z inien%m, oglcduhT- In lo so — junaštva! Ulica Pcrta (preenica ulice Rrvisetti preti Kjadinu) je samotna ulica. Nobeni drgedki v mestu je no motijo v nje tišini. Prebivalci tc ulice — Slovenci ki Italijani — žive v idiličnem miru. Tako je bilo leta in lete do zad-njLH dni, ali. točneje rečeno: do neči, ko so izvrstni — junaki pobegli junajki v ta mir ia to tišino -z loncem, mazilom in čopičem, da opozore zaspane prebivalce tc ulice na velike dogodke, ki vznemirjajo ostalo meilo in v katerih je junakom -t. Uncem ia mazilom poverjena velika zgodovinska aalcga, PrcCelja hiš so — okrasili z raznimi n-pisi. primernimi veliki dobi in velikim dogedkum: Smrt Lcajinu, Smrt scclaliolom. Smrt komunrstrm. § 2-i — ščiavcm! Pcleg pa so se čmeli razni Ev-^ival Izvršeno je bilo veliko — junaško delo in Italija more odslej mirno spati Samo z nekim n„-plso c li vendar ma?ce neprevidni. r.Spalato o nKrte?« Ce smo namreč prav poučeni, je Split la definitivno priključen k Jugoslaviji Potemtakem, bi junaki danes — Rc smeli več živeti! Pa vendar še žive m — -malajo napise! Ali junaštvo ostaja, ki je tem večjega občudovanja vredno, ko nam prebivalci one ulice pripovedujejo, da fe bilo junakov seri po številu, da so se junećili v temni noč«. In da «o imeli ob sUani moža, ki je pokli-ccn. da čava r.iir, red fa zakonitost,.. fi Nizko natoioevanje. K ubojstvu, ki se fe zvriilo pred včerajšniim nad nektm karabinirjera v Trstu fgiej nai>_ današnje poročilo) piše večerna - Lra Nuova-: »Kakor kaže, je ugotovljeno, da je ubijalec stavec s Edinosti--, \d ga ofete&tva zasledujejo 2 mrzlično naglico.« »Eri Nuovi=, ki hoče biti pi vc--boriielfica za narodni sporazum med Jugoslovani fn Italija^ in raz^lasuje obenem naše s-tavce za tn^rilcoi priporočamo, na; se gre učit takta in do-«ioinc0ti v našo hribovsko vasice, preden »e loti težke naloge posredovalca med dvema plemenoma naše dežele. Zimski izlet. (Zakasnelo). Lepo vreme zimske nedelje dne 23. januarja t, 1-, je napotilo mene t majhno družbo, da emo obiskali naš dobroznani Breg. Prišedši v Ricmanje, smo doznali, da priredi pevsko društvo r-SIavec« svojo prvo veselico po kenčani vojni furifi Iz plakata, prilepljenega na zrd ex Kons. društva smo razvideli, da imajo obširen spored, in sklenili smo, da prisostvujemo predstav*. Vstopimo v dvorano, ki je bila natlačeno po.na domačine v. Šumelo je kot v panju. Lep vtis je napravil oder, ki je bil ves v zelenju. Občinstvo je nestrpno pričakovalo, kedaj se dvigne zastor. — Po polurni zamudi (slovenska točnost) se končno dvigne zastor in moški zbor. večinoma mlade močr, jc zapel pod vodstvom gesp. vaškega učite ja troje zborov. Spored dobro izbran, a omeniti moram, da niso pri prvi in drugi pesmi prišli glasovi do prave veljave, kolikor v nižjih in visokih legah. Najbolje je uspela tretja pesem »Lahko noč«. Že-/eti bi bilo, da v prihodnje izgovarjajo pevci besede jasneje, posebno pri zadnjem zboru, Vogri-čevi: »Lahki noči«. Čudno pa je to, da tako zavedna vas, kakor so Ricmanje, ne razpolaga z mešanim zborom. — Temu je s'edila Štckova burka »Trije tič-ki-st. Dobro »ta zadela svoji ulogi Wro jač in urar. Strmencelj preveč tih in preživahen z rokami. Jarm in Spela (in ne Karmcla, kot je bila nazivana) sta bila na mestu. Sodnik je J>"-šteno »bral« sam rs. se. Peter preveč meril oder. Straža dober. Maske primerne. Sledil je komičen kuplet dozdevno znanega TržaČana, ob katerem to je občinstvo nas'ajalo. Po kenčanem sporedu je bilo srečkanje z več dobitki. — Opozoril bi prireditelj*, naj v prihodnje bolj disciplinirajo dvorano. Majhni otroci brez spremstva ne spadajo v tako gnfe-čo. Matere naj puste dojenčke doma. Čemu pa *o nekateri venomer kričali *Mir in tiho«. Ti med'-lici TO šc bolj nadležni, nego nered Li šum. — Pc polurnem odmoru se je začela vrteti mladina. — i am-buraški »bor je r'-šil «vojo nalogo prh valno. V celoti je izpadla prireditev dobro in žele'i bi, da nas »Slavček« v kratkem zepet preseneti. — Po kenčani veselici smo stopili v prijazno švarc-vo Čistilno, kjer nam je pri dobrem kozarcu br-2anske črnine prehitro nrnil čas. tako da bi % kmalu zu mudili »Luko Matijo«, ki nas je cdpelja'a nazaj v Trst. Izletnik.— Magdalenčani, ne pozabite, da bo v nedeljo 13. t. m. pri vas šolska prireditev ob 3 in pol v dvorani Miklavec-Čač. Nastopno otroci katinarske šole v prid domači šolarski knjižnici. H Irii^sia Iivl!@nh Orožnik ubit v pretepu. Pred dvema mesecema se je seznanil 21Ietni orožnik Giobbv Cecchin. rodom iz Maniaga, s Rozino Martmuzzi. stanujoč o v ulici Media §t. 6. V kratkem času sta postala zelo intimna prijatelja. Pred par dnevi je dobila Rezina pismo, v katerem je pravil Cecchin, da jc ne \jubL Predvčerajšnjim je dri>5ia mladenka zo pet pismo cd njega. Ko je prebrala plimo, ji je sevala radost iz obraza. Istega dne je prišel mladenič v njeno stanovanje ter povabil njo in sta-rlše v gostilno »De Sandro«, ki se nahaja pri sv. Jakobu. Ljub-'mka je ®pr<"jela povabilo ter š*a od doma. V omenjeni gostilni sta se veselo zabadala. Kmalu po tretji uri sta se odpravila domov. Sto-j pala fta po ulici del Rivo ter medpe-tema peJa| neko p-^cm. 2e cd da^ sta zapazila, da jima pri- i haja nasproti rei^ro mladcmičev. Med orožnikom i'* družbo je prišlo do prerekanja. Baje je orožnik n<=- S kaj zavp1!, 7*ar drugim mladeničem ci b-lo vge5 rn so tudi izrazili svoje nasprotno mnenje s proti klicem, ki r-a zopet orožniku ni bil všeč. Sicer po sc z gotovostjo ne da ugotoviti prav nič, raz<-n končnega žaJ^nega zaključka: Streljalo ^e je in! orožnik ic o-Mežai. Mladeniči so pa zginili v temni; noči. Streljanje sta slišala dva c-rornika. ki si*; orra\lja7a s!u*V> v ulici Manzoni, ter prihitela r^a lice mesta. Martinuzzinina sestra je skočila v bli-' ir.jo kavarno, ki nahaja na Goribaldijevcm trgu. ter od tam telefonirala na rešilno postajo po zdravnika. Vsem navzočim se je iz srca smililo dekle, ki je k^ica'a svojega fanta po imenu. Ali mladenič r.i slišal njenega glasu in ni videl njenih solz. Ležal je nepremično. Četrt ure potem je prišel zdravnik reš-lne po uau; |ntu da je bil izkoriščevalec italijanski me kaj to pomeni, kajti ni ga posestnika, ki bi imel pc naraVnem psihologičnem zako. nedeljeno Posestvo; mnogo jih je Pa. ki bi imeli nu se je tQ sovra§tvo p0Spi0Šil0 „a VCM h;so v Jugoslaviji, celo posestvo pa v Italiji. L>o- . ,.. , . , . *Iej je bil vsakdo prepričan, da bo mejo napra- !t£VniB.nSK1 naroaj vila komisija po občinski meji, ker jc vsaka druga 4. Zato jc potrebna propaumif'a pio. meja nemogoča. AH sc hoče pokazati komisiji že sviti jenja mej slovenskim ljudstvom, tv 1 • > «f t • n a • - ■ • _ _ — ___^ __ _ _J _ I . _! . .. ~ — - J I « I .-». 1 .i I" « lj strani reže-;© naša pos^tva. Smo pa tudi nasprotni ne*a.ppel1arsi al prolctariato intellettuaK vsem mešetarjem, ki se trudijo, da bi nas odtrgali oi p c; ijhhmi --------- — . . . r specie ai maestri. E non si dovra abhanj ^ ^ ^T0,1 donare alla propaganda borghese i pic ciji 60 km daleč aH pa v Ajdovščino 38 km daleč, . .-i -ju „ ko imam., v Logatec 6 km' Ne in stokrat ne! Na§ cou propnetari slovem delle campaffnc, let, bi bil potem komaj toliko vreden, kolikor bi ai quah basterebbe prospettave le evn staJa vožnja, in domača ofcrt bi popolnoma pro- seguenzc di Un ntiOVO conflitto atfm^ ona vsa Fca nau!. yui j«--___— ---------padla. Narodnost tu ne pride več toliko v poštev, chc prendeSSCrO a pedate i preti SO^en niso mogla odobriti in £0 včasih v ca? priicg po-! kajti kjer je 6CO.OOO dni bodi ie 1000. Skrb za nase zionati dalla ca.^nara nazionalista jugo sredovala. gospodarstvo in ljubi kruh nas tira v obup. V o- slava.« (V ta namen bi bilo dobro, da se Ako dajo zasedenim zemljam samoupravo in hU(ptl pa sc človek ne meni za lepe piskave ob- O^rnemo na intelektualne prf»letaree, ***, ten.več hoče dojam. Zato kbčemo: .Pustite predvsem na učiteIje. Malih slovanskih nam, kar ,e naie m amen. posestnikov na deželi ne smemo prcpu. stiti meščanski propagandi. Zadostuje, da predočimo kmetom vse posledice no? ve vojne, in ti bodo z brcami pognali oo. Znano je tudi Še, da je on povzročil zatvo-ritev naših šol v GoricL Črne naklepe imafo; toda mi pravimo: zanašaj se nase in v svoje kljuse. ^/l^J^^d^^^ sicer zato, ker Te ^to da ^ Sa prejela, to je. v prodajo debila j pOZTiam i/ šolskih let k? SVa SCde.a ^ Slov. kmetijska dru^a za slov. del dežele!? Tukaj isti klopi goriške rcaike IH Se navdusc velimo zopet svoj suženski položaj... Ital kmet. vaja Zd ideale in pa ker sem v l ebi vse družba je zahtevala, da mora blago vsaka občina i-i ^-i-i ------—. —- v Gor-ci odj^mati, Čemur so se pa oddaljene oo-čine v-prle in bodo vsled tega mogle olrcbe dvigati tudi v Ajdovščini. Vipavski vlak vozi tako neredno, da je z njun t^ko potovati: odhaja namreč šele ob 8. aH ur Potniki se poslužuj«** avta, ki voz: že pred S. pop. iz Gorice. Največkrat Jc toliko občinstva, da morata peljati dva. . , ~ Na teh avtih so pisane tudi postaj cd Lr&nce do Ajdovščine, aH v takem grozovitem jeziku w grozni pisavi, da bi sc moral človek pre> okrepčati preden to bere. Čudno je da se damo sramotil od podjetja. Id so e našim denarjem vzdrzuje. 1 c-d'etnik Grusovm pač d» ®c vozi Slovciicev zastonj: Plačana bode vsaka pot ir nazadnje Se voz pa Sc kaj dobička mora ostati. Včasd sem plačal do Dobravelj {iz Gorice) nrog 7 lir te dni pa skoro 13 lir. Ne vem, kako in zakaj •.e menja in tako rase cena! Silno draga pa jc ta volnja. Jcli treba torej, da me podjetnik ?e na vozu sramoti Ln mi daje listek za pošteno plačilo v tako gnusni in spakedreni govorici, da se človeku kar studi? Potniki malo već ponosa!... Zadnja .Edinost« je naše upravitelje ali gerente nekoliko opisala: to so idasti tirfi iz kraljestva, ki «C jasnijo in obUčijo nad nedolžno dovensko občino. Toda imamo iu ljudstva. Vsakdo, ki v njem m ugasnil dokaže dobro voijo in naf doka/e. dj poslednji žarek pravicoljubnosti, mora zapvt-)e šol ni bilo odvisno od poilitičnil pristata na.Tvoje besede m jih podcrtati. na„iboVf mArxcč od vzrokov, ki niso Pravtako iskreno pa moram priznati, da no.,eni zvezi z dobro volio oVastev. se Ti je v članek vrinilo nekaj misli, ki odgovor k posameznim točkam, kvarijo celotni dobri vtis, Ker ne odgo*; Ad ? Zahtevo in prizadevanje me varjajo docela resnici in delajo marši* §čanstva ^ osvoboieniu ljudstva šteic^ koniu nemalo krivico. »Na to dej s tvorbi orehe. Meščanstvo naj bi mirno Sedalo, kako se teptajo našemu kmetu n delavcu naiprimitivneiše pravice: nj >dnijab ne sme slovenski Govoriti, am» Tk potom tolmača; naš kmet. ki ie ob^ eval doslei neposredno ?n osebno, to« rej brez posredovalca, z oblastvi v Trstu, mora serlaj plačevati odvetnika; mali obrtnik, ki prihaja z dežele po opravkih na urade, mora plačevati tolmače. Oraui nriiateli. ali ni naravnost sv?ta dolž^os* i^obra^rscev, da se zavzameio za tsbo^j ljudstvo? A d 2. Ti se forei boiiš slovanskega iredentizma na Prbnorskem. Tn prav imaš. pono'nnma prav. Gorie, če bi ropet prišlo do klania. Da pa se to prepreči, napnimo vse moči, da zrnata pravica. Narod, ki živi kompaktno, naj sim od' Toči o svoii usodi. Ne Ttah*'a, ne fuaoj slavi j a ni imela pravice odločati o tem narodu. Manišine pa. ki za enkrat nujno ostancio v meiab dm^oiezične države, nai bodo povsem enakonrpvne ? večino. To ie podlaUa za mir. Naš narod, ki jc no pro^etarski. nima drt^ib želi a, Oosežimo, da bodo t^. načela prtsinila 08 % laškeda naroda, pa bo mir v deželi. A d 3. Po Tvoiem prenričaniu ie so* vraštvo slovenskeda liudstva proti itali* ionskemu T>lod h"iskani« od strani slo> vens^eiia izobraže^s^^ in pa nosVdica ?e Vnnttflli^tii^p* irkof^ščevaj oW5a?no Ifaliian. Dn'«i moment so ponolnoma zlaga z resničnosrio: skoro vsi kapitalisti, ki žive mei slovenskim luidstvom, so tuierm^ni. 1 o ie istma. Odločno na zavračam očitan?e. da ic sovraštvo našega iptdstva nro^i plod umetnega hujskania. To m rv*. Kes pa ie dvoie, in sicer prvič: slovenski nc^ lavec se ie hudoval že o^ro\y ca>) na stotine delavcev iz Ka'abn;c. in da so vsi internacionalno o^amziraml itd. Ako nc kupiš velika z^ra. v^.vos stra-j eno deli odio del proletariato stavo »• - h žclo7Pj^r?ev jo sna. Ljudje »cveda kupuje^ fa prekupčevalci nej tro y |taiiano sžor^ava, olrre che ner ™iaten na ' - orm, kamor je tudi £el Ko se je povrnil od vojakov, moral sc je popraeti Čvr^ dela na ot^ežni kmetiji, ^ilf^no Se, ker je bil oče bolan, — Pred tremi tedni je tudi pokojnega potrla bolezen, vendar v posteHo ni Sel. Se zadnje ure pred «vojo smrtjo je txjv4*l kmetsko večerjo in ouolil običajno večerno skupno molitev; kmalu ootem Ce azdihnU opravijo slabo Icup^e. ta J essere nekdo prodajal mel^o v aaUh steklenicah. Kakor je pravil, primah* P je cara^t fe Car^rad^ ? Edini on je fie imel meliso iz pred vojne. Govoriti jc znal dobro; ceno fe ^ 5 Ur za siekleni- čicc. Ženice sx> jemale W po dve m ri steklarne. Kupčija j® &ia hitro fepod rak, Brz^ jc prodal na- mazan« nekdiko sto konnadov. ...... Čitali smo potem na stekleni« v 1taL,^crn . da je proizvod i Ita^c in da ^tane menda 80 stotmk, - Preveč, preveč ee &#> budje .zapeliavaL. Denar poide, pamel pridcl __ PODLISTEK Vesti iz Notranjske TUJINEC (!S7) — Kako da. tu pmaštvo? A tista ir^ezen ali ci nič? * ^ ^ ko7.JTa ^ ^r^^t-^ut Sn&^C««^ podna^c. Ukol AU hoa«. zoruzena cauura, ^ ---------- -it« ldriH, fe vspela v v«te:ii ezim nad vanje. Vso je bikn iidaue volje, zato tuda gmoten uspeh ni izostaL Bedi ^ tem ^ i^ecen* nj,-toplejSa. zalivala vsem, W so «» ta aH «u nafcn pripomogli k takem« rezultatu. Iz Hotedrlice. Zadnji ^ ^ P«**1* važno torišče ra Ifalijc. Pnr* » - P^"* nirii in pre^edavali če |fcn fe Boj po volp ustvanl svet in kam teče r.a5 potok. Radi bi ga priklopdi m,ndo ♦otkettu obvedjo, kar pa se ne bo zgodilo če ne napravijo pedor rfcori Hruifco. Nafii stari In ko ga je »čel Stanke z vso silo vle^i z zl-dič^ se je jel Vlah o tako prisrčno smejati prestrašenemu Stanku, da se je nasmehnil tudi ta vendar pa ga fe nekaj zazeblo v duii in Vlaho mu ni UH v tem hipu tako ljub kakor popre,. ^ In ko Sta Ha po vrtovih Pka proh mestu, ie rekel VI ah o zopet; no... in jaz fe nisem željaa. kakor misliš ti... Morda kakcT ti Made? _ AU sc je spcminjaS dobro? Družil si se menda žnjo. dokler je bila Se otrok? Vlaho ni odgovoril, kakor da ne sliši, na, je rekel, marveč je slopal dalje In zapel pod tlaso^it »Ve una piccola giardiniera, chiamata Concct- tela«. , Stanlto jc ic sliSal kako diven ie njegov g!a9, Nizko natolcevanje. K ubojstvu, ki »e je zašilo vendar pa je zadrhtel, k u jc občutil v njem toliko miline in strasti obenem. »Ella possiede uu piocolo giardinelto, Ove fiorcsco la rosa marina ... Concettela, ascollami, non venire, A svcglicrmi cosi di buon mattrnof« To je bila neka Čudna melodija in aHc-ne Stanko Ec nikdar čtil. Ali, občutil je, da iaki na- Vr^T^iočll - tako za nič... aU sedaj JJevi nastajajo le na žarkem jugu U|er morejo radi biTal res ne^o ko bo Pavla .koro moja. Sedaj, ljubezni zablrsniU tudi noii m k,er često smrtno treba, da se poživi 8e nekoUkc! _ Kmalu?... Kasno ali nikdar, mislim jaz! od HotedrSIce proti Planini; najmočnejša arvira v Garčarevcm ter poplavi planinski log. Pogled n* zemljevid U. naravni pojav potrjnfe. Pcnh-ek Ho-tenko leži 545 m., Hlevi3arce 544 m to Rov-tarc« 568 m nad morjem. Doline, kjer ob povodnn i^ira, so od 53») m tiižjo, Soču|ar)«va dolina 404 m in glavni Izvit v GarCare%cu 475 nv Svet med Pomr-kom in predstavlja d^Uno, tekočo vspo- rsdno » Hruiloc ia jcetf « ktr, doižtoe; torej potr^ j nje naravna ^ siaeo todiUv. Norma^i^ rnn^ lina vode teče po podzemelj luknjah do Unice io LrHra pr) V?hnlkl kpt UubHune* na dsB.^ Uvratitev ne2s vode k soškemu ^ nest cemoio&L Mr^jce ©as —^ Jaz pameti7 Zares nimam razloga, da bi izpreminjal to pamet, pač pa izpremeni on svojo, in Pavla bo moja, moida. ceio popre}, nego vza- tne£ ti MadoJ Stanko se je čudH, kako govori to odločno in s posmehom. Ko, ko ga je pgledal to videl na me-govem lepem obrazu odločnost to radosten mi£ je tudi sam veroval, da bo tako, kakor prav,. Pak, da bi d osna! Se boVje. kako prav m*ii, «e je zaustavil pri svetilki fia oglu to vprašal: - Morda bo tudi take... AU, kaico morc3 tr-p«u, ne bi so shajal tnjo, to ka^o? ... ^ ,e n^v-,^ K. M. ločilo izrastki Ju-1 vrtu nlikovcm, ali doii v pnzenmu. i ! hropenje zamenjuje tako pesem. A Vlaho, kakor da je tudi sam omamljen od lepote melodije to svojega glasu, je povspe*il s v o; o korake, ali je vendar dalje sirastno ui t.ho izvijat pcaoui ljubezni zadojeno od mcČnega vonia juine£j cvetja, ko pripeka vanje sotocc: ,A vederti con le tue guancie di foglie di ro;i# Con i tuoi occhi che hai rubati alla notte, Io potrei credere chc il mio segno... Non e bene aneor terminala... Ccmcotte!a, aseoltami, non venire A risvegliarm: di cosi buon mattinoU Stanko fe dabo razumel italijanski "ndaf ga navdušile tiste besedo v pesmi, pak je zaželel, da bi jo »lišal rso. Sedla sta na ograjo mo*ta pred starimi rratmi to bilo pma |e kakor da je ve drug.Coo okolo njiju radi nočnega tepeta to te pesmi. V Trstu, dne 10. februarja 1921. Stran 117. in dali mesto domačinom Pri Gorici je vas Steverjan. V mirnih dobah je ondi vse živelo od kmetije, danes pa je nad 70 domačinov, ki morajo iskati dela. A skoro vsi delavci, ki delajo barake v ti? »tem okrožju, so tujci, Lahi, bratsko or* ganizirani v tretji internacionali. To so dejstva, dragi prijatelj, ki jih vidijo in občutijo naši delavci, o katerih pa Ti mi? sliŠ. da niso toliko rasodni, da bi šli stva* ri do dna! Drugič: naši kmetje in delavci bo sami spoznali laško ljudstvo: v Sardi* ni j i, v Siciliji, v ujetništvu in sedaj opa* zujejo laški proletarijat dve leti tu do* ma. Kako sodi naš človek laškega, to ti je znano. A te sodbe mu ni —• kakor Ti krivično govoriš — infiltriralo slovensko izobraženstvo, marveč je do nje prišel čisto samostojno po opazovanju. Ad 4. Pravi babilonski kontuzionizem razodevajo te besede. Treba je povedati slovenskemu provetarcu, da mu dela kri* vico le laški meščan, ne pa laški prole* tarec. Dragi Bonnes! Težka bo ta naloga, £e več: naravnost brezuspešna. Nekaj pojasnila imaš že v odgovoru ad 3). Pa to ni dosti. Naše ljudi so metali v zapo* re, ker so n. pr. povpraševali listek v domaČem jeziku; a osebe, ki so povzro* čevale aretaeitje. so povsem proletarci, organizirani v tretji internacionali, ki či* tajo »Avanti« in »Lavoratore«. Zgledov Ti lahko navedem, da boš sit. Eden glavnih propag&ndistov za komunistično intemacionalo je n. pr. na Iierneliah uradnik G. Ta je našineu odgovoril, ker ga ie vpraša! za listek za v Trsr, takole: »Siamo in Italia, eh! Bisogna che parli iraliano«. Drači Bonnes! To ni sl"čai. to je vsakdanja skušnja, po vsem Primor* skem. To občutijo vsi naši delavci na cestah, v uradih in drugod. Malo častnih izjem, zelo malo! To vidi naš človek, to zna naše ljudstvo: po tem. kar vidi, sodi. Kdo naj razsvitljuje slovensko ljud* stvo, da bo spoznalo, da je laški pro'e* tarec zares internacionalen? Ti praviš, da slov. učitelj! Raca na vodi! Spekel si se! Saj to je »meščan«. On se vseprek poteguje za pravice slovenskega l j ud* stva. in tak je vendar po Tvoii sodbi mračan! Če iščeš osebe, ki »ljudstva ne šunta«. obrni se do zastopnikov bandelj« izma! Tam dobiš ljudi, ki so za > spora* zum« in za »mir«. Duhovniki šuntajo slovensko ljudstvo! Duhov niki so za to plačani! Obe obtožbi sta naravnost zlo* činski in skraino nepošteni! Suntajo? Povei mi ob?ektivno kak sli'Čaj, potem vreden dotičnik, da mu v obraz plinneš: potem pa povei. če ie pravično ta a M oni slučaj generalizirati in obtožiti ves st?n. Drafi Bonnes! Čudno ie, da oblastev. ki vendar vse vidi in ki čire nad vsakim korakom, nad vsako besedo m rtp^ vsa® kim ntsmom slovenskega duhovnika, še ni našla krivca! Zsrt^a jc poovtVn tb hovnikov. a kdo ;e bil — obsojen? V Si* ciliri in Sardinin so Mval po ^ve Je+i, etra^^'t. celo um**1* *> t'omu so kai do* kaxari? Tn plačani? VpVnn in itm^orio očitan »c. prodor! \VHna n;ib 9U vi v be^i* Nrkai shrča'ev Ti Hnm onisal v zas**^nem ricm" in ti <;e Koš k^^l. da m tal-o neopravičeno izrekel svo*o — besedo. Kar je storila in dela duhovšči* na, je le najsvetejša dolžnost. Ako du* hovnik pravi »dajte ljudstvu fjirdsko,-srednjo, kmetijsko šolo«, je to hujskač nje? Ali je hujskanie, če zahtevamo, da se bo v uradih spoštoval jezik našega ljudstva? Ali je huiskaive, če zahteva* mo, da naj poklicani činitelji sk'edniič že povrnejo škodo vsem po vojni priza* detim? Dragi Bonnes! .Vi se spominjaš, kako si pri branju zgodovine nregania* n i a Ircev na An^eš'em vzkliknil: »Sem Mazztni janec, a čislam to duhovščino, ki se tako stanovitno bori za pravice luid* stva in sc ne plaši iečf« Bcrro. Berto, bodi pravičen in ne krivičen! Na Tvoii časti ;c, da podtikanja dokažeš ali da prekličeš. Ad 5. Konečno nasvetu ieš vladi, da na.i da Slovencem šole v s^venskih kra* jih — in če treba — v mešanih, a šole psi b«>Ho državne, da bi slovenski nas cimalizem vniL dp država noče podpirati šo'stva. Orafli Bonnes! Ne če treba, ampak brezpogojno naj Slovenci dobe šole v mešanih krajihl Tvoja zahteva je identična z željami »Ere nuove«, moja se mi zdi bolj iskreno internacionalna. »Da ne bo nacionalizem vpil«. Koliko moral pa imaš? V privatnem pismu, ki sem ga prejel pred par tedni, si ponovno napisal in zahteval, da naj vpijemo, da dobimo šole. »Urlate, urlate nei gior* nali.« Tako v pismu. A sedaj? Odkrito rečeno, tega ne razumem! To ni leno! A d 6. Vlada naj dokaže svojo dobro voljo? Dragi prijatelji Tega ne bo nik* dar! Ko bi vlada le z mezincem genila, bi imeli Slovenci že vse potrebne šole. Ni* kar ne zagovarjaj vlade! Edini rtzlog, da nim?mo šol, je ta, da jih oblasti nos čeio odpreti. K sklepu Ti povem, dragi prijatelj, da je iz vsega Tvojega pisan i a in sloga či* sto očitno, da si še premalo časa organi* ziran v internacionali, da bi pisal zares nepristranski in da se Ti pozna, da si mno^o bral in morda še bereš meščan* sko * kapitalistične časnike. Iskren pozdrav pa brez zamere! Šček Virgilij. da se izražajo v svojem materinem je; ziku. To je ena najenostavnejših pravic, ki je uveljavljena v celem svetovnem parlamentarizmu. Zakonodajno oblast vrši skupno kralj in obe zbornici: senat (višja zbornica) in poslanska zbornica. Pravice, ki pristojajo kralju, so sle* de če: a) je vrhovni glavar države; . < b) najvišji vojskovodja; c) sklepa mirovne, zavezniške, trgo* vinske in druge pogodbe. O vsem tem mora obvestiti obe zbornici. Pri pogod* bah. ki obremenjujejo državni proračun, pa je treba za veljavnost odobritve obeh zbornic; č) deli pravico potom sodnikov, potr j a zakone in jih razglaša, pomilošča in iz* preminja kazni* predlaga zakone. Ta pravica pristoja tudi obema zbornicama, posebno glede nalaganja javnih bremen; Pravice državljanov: a) vsi državljani brez razlike naslova in stanu so enaki pred zakonom, uživajo enaka državljanska in tpoKUlčna 'prava in imajo dostop k vsem civilnim iti vo* jaškim častem; stva obdrže oni, ki imajo do tega pravi* I založništva da bi Pehalo naročnino ^ pom^ co. Kralj podeljuje nove. Nikdo ne sme ^^^^^^^^^ V Ljubljani, oh novem letu 1921. — LhedniStvo %p prejeti odlikovanj, naslovov in pokojnin od inozemske oblasti brez kraljevega dovoljenja. Italijanska ustava je nastala v letu 1848, tedaj ko je bila borba med absolu* tizmom in konstitucijonalizmom ostra, ko se je bil boj med Avstrijo pod Ra* deckim in Italijo za svobodo in ujedi* njenje celega italijanskega naroda. Na založništvo »Ljubljanskega Scdna ulica 6. Zvona«, To in ono Antoped — bicikel brez koles, je iznašel čef > inženir V. Zborih Sel bo po vsakem terenu pri na-], njenje celega i«ijansxega naroča ja one dneve nai se ozirajo oni, ki hočejo ^cvo iznafdbo cpohaW s svojo umazano gonjo proti našemu živi i u uničiti one ideale, za katere so se borili njihovi predniki. Dr. O. Književnost In umetnost ODrls ustM kr ljetine Italije ) r b) osebna svoboda je zajamčena; Ustavno pravo ali ustavo imenujemo one določbe, ki zagotavljajo drž a vi j a* nom politična in osebna prava. Ne glede na to n. pr., da smo ime'i v ££ kako ^"*onemo"goči" zloraba, j *a« avstrijskem osnovnem zakonu zagotov, f/^ie sv^ pisma, katekizma, litur* fe^S^ ljena narbolj obsirnu prava, posebno kar , .... . ____:i-----J?11.." nas naibolj zanima, pravo uporabe na* seda jezika v šo'i in uradu, smo vi'V i, kako različno so se tolmačila ta določila Iz sovjetskega raja. Ljudje, ki so ae mudili - Rusiji. da proučijo ondotne razmere, poročajo, i.'aj gre delavccm v sovjetski Rusiji. — Delavci dob»< jesti enkrat na dan; meso ali ribe dob£ mulokJa . Naivečja plača znaša na mesec 1800 rubljcv. ka-} Mladika se tfaka v svoji dru^i številki ki bo bi znašalo niti celih de*et Ur ne V p^^l zopet imela bogato vsebino. Poleg Det, love in stane funt mesa lCt»0 r^ev. Lovrenčićeve poviti, ki nadaljujeta, bo za^to- Mev funt kruha 300 W ^ pan dr. PregeU z eno črtico. Henrik Soča Z lepo rubljev. meter Ha*a iJOO rubhev Tch k^ „ , sliko: Najlepši spomin-. France Bevk je opisal nate ji tovarcn »voj spenun na Antona Kržiča, kater^a vkko bo vodene plače, te^, okrog 40 000 r ^' «»-• list tudi priobčil. Zanimiva ie zopet rubrika -Za Tovarne zapel vodi,o ravnate!,,, teda, m ama - „Ue v kaji'ri sta t« po-.^l,« ^^"odtV. mečlje v ječo. — Iz Pcirograda pc«-t>č:«io: DeHte ' opoldanskega obeda je razdeljena po posameznik okr.if.lh. V.-ak prebivalec mora stopiti ob do cčo nem času v vr»tc in prinesti s seboj jedilno orodje. ' ha ie skorfi Albreht in France Bevk. »Iz naSe književnost!« pa prinaša oceno m pesmi iz zbirk Iga Grudna »Narcis- in Primorske pesmi. Med pecniki srečamo to •pet Ksaverja Meška. Posebno zanimiv in begat je to pot del »To in ono«. — Onim, ki ne bodo po- ^ ^ c) Wšna* prai-ica le nedožakljiv^ MS.I «™K.IX HuZT^n* v j Kosovel: Sveta ura. (Pesem.) bilovin ^rdenko.; vlada cd dne do dne več zaupanja mt — —■ r-----------. , Prelja, Skrh-nost, Kesanje, Preklic. Čudo. (Pesmi.) j Wvalfttvcm Kljub terorju ie čas. ko 4« vse hre ličnih knji5^ in montvemkov je potrebno Anton PodbevSČek: Električna Zoga. (Pesem.) j ;ctaJo ^^ vlado. ic d. Igo mii.M dovolienie Škofa; . t Stanko Maicen: Dediči nebeškega kraljestva. (Drama.) Dr. Ivo Pregelj: Plebanus Joannes. (Povest.) Franc Jaklič: Nevesta s Korinja. (Povest.) Ivan Zcrcc: Pop Elija. (Novela.) Andre Čebokli: Otc^k živih. (Črtica.) Dr. Jos. Debevec: Dr. Fr Detcla. (Razprava.) Alojzij Res: Rafael. (Razprava.) ooioLnai vsakoršna lastnina jc nedotakljiva. ------------------------w _ : Izieme so v favno korist; ustave v posameznih slr-eajih. Naisibo } ica zborovanja (brez orožia). ustava še tako lepo napisana, a*o se Pa j Zborovania na javnih krajih so podvr, ^tok ^h. (črnca-) Dr Jos ne izvršuje, oziroma ako se izvrsuic Ic f^^Hc^kiin zakonom: fK—AIotM Re£: v gotovi smeri, ne postane ista živa be* - ^ - J - — pctaJo pred so^etsko vlado, le -d. lsJo ii.iim . Povsod zabavljajo čez komisarje, Ki vladajo V Krcmlu. celo vojaki se zelo kritično izražajo o državi. Prebivalci delajo Čuden vtis na prillece, l vpadlimi lici in zmedenimi očmi hodijo okro£. MereJkovski proti Wellsu in Gorkiju. Mere- seda ampak knjiga v arhivu. Dandanes, ko so socijalni problemi | ^he zbornici rreča dnevna vprašanja, nima ustava; _rj4vi f) nobena davščina se ne more nalo« žfti ali izterjati, ako tega ne dovolita pereča dnevna vprašanja, nfma ustava. Glcd pravice združevanja ne omeni-a one; moctočnrsti, kot jo ie ime a v Pre^ ^^^ n|česar šnph letih za dobe »prosvetlienia«, ko so se pravice, pnHobljene v ustavi, imele šc'e začeti izvajati. Statut oziroma po naše ustava ali oss novni (f^ndamentni) zakon kra'ievine Italije datira z dne 4. marca 1848 izza dobe kral'a Karla Alberta. Gla^-na na« čela tesJa z?kona so: uetcia. Kazr-ava.j aioizii i\es: rva.aei. - , . . _:..,t„|5 r Dr. V. Rožič: Franc Grafenauer. (Razprava.) V. Jkovsk: znaru ra^ki P^Ln Stc-ska: Prva slovenska dramatična igra. (Razpra- Wellsu kx fe pr^bčd ^ o.eč^r.o odgovarja Anglež « o Rusiji nek člc- Steska: Prva «loven«ka dramatična igra. (Razpra- " o M -rHSkovski T - va). - Zapiski: Slovstvo, umetnost glasba, številka v Rus. 16 f^tZt ^ Prinaša Far risb od Kralja m par slik od Rafaela. - 50l;t. ^^ vlada kM sorieU^a. mu Dom fn »vet naz^an-ja. da bo izha,al Štirikrat na mogrca orug naročju gorila leto po tri SteviHce skupaj, stal bo na leto 120 kron.! var-a prsate^: V» d,tvo)< Med sotritdniki ima naiboHše slovenske pisatelje,! ^ ^ misUK da to dete (ru ko U prinašal bo Prege^evo ^dejanko Azazel« in M ^^^^ ^ Tu ^ Lovrcnčičfevega »Trentarskega gtudenU« v celoti. ' V1*. .. ________A. Opremo lista je napravil Fr. Kralj. Ncvi !etnik »Ljubljanskega Zvona«. _ Qn Ve. da je megoče s kosom k/uhu vc, rila ni njer>a mati. Potem n»r Vabilo' ^ f® WellS imcaOVal rcšitd»a nJslie icuitlirt< letom 1921. stopi Ljub^anslti Obveznosti so obče in zapopadene v posameznih zakonih. V ustanovi so obširno določene pra* vice kralja in kraljeve hi Se, poseko v jslučalu njegove nedoTetncsti, srn f tarof.ho, _ Z nasledstva. Ie ^olocbe so pa^lcoravnoi^ v dcsel|elje# Na!! današnji generaciji je ! iavnonravne bolj notranja Zždeva kra«|v ^ojii, starih letnikih arhiv kulture in duševnih ^.^j^Gorkega" "Gorki"vlada d.i?v Mcreško\skJ ---i—i j.vi • J. lieve hiše. Tudi določbe, zapopadene v stremljenj, v novetm hcČe biti nje glasnik. Tako bo . *lo pjsnKv ki ga je dobil - Ri^.iie iu U Vera. Rimskokatoliška vera je edina ; tlstavi Q senatu, ki sestoii iz Članov, sta* nadaljeval sijajno tradicijo svojih prednjikov svest ^ v 9luč<- kanibalizma v Mt.skvi. Nekateri vera eržnve. Ostala veroizpovedama se ^^ ^^ 40 ]et -m imenovamh v neome*!*- novih nalo^ in novega, razsirjer— - trpi'o alf toleriralo, kakor določajo to: . ^^ gtevilu od kralja za dozivetie iz ki ga čaka v osvobojeni demo^-ini. posebri /fkoni. Posebni zakon je kras kategorij in v poslanski zbor*' Z gradivom — m zanimivim! — ljevi dekret Z dne 29. marca 1848, ki ^O* . ; ^ flTirPV ir\-olienih ! žen- Med letom bo začel nadaljevati dr. Ivan ¥mr£cl0.« svutajen drv dobiti od ni, ki stradajo, kar hoče. Moskovski je raje bezal pred tako reJit Ijo. Lenin govori v slučaj-u-------- dečki so pobili lOletnega tovarna vn ^o jedli mego-vo meso. Pred' *odnvjo je izja\il ed-n t Ji čisU> nm ri . , . , teta i • J icnin Kareuurij, m v - ®----. — ------- , . • - , iellievi dekret z dne 29 marca 1848. ki ^o, sestavljeni iz poslancev, ijn-olicnih ira- Med Irfom bo zace! „«i»l,ev»t, dr Iv S: !>** » vr*y?»ike Židovke vere. da rtv so hoIj ^^ H Jav*, ^ „^.juto^^^ ^ » VU i —I- « - —>- Z gradivom _ in zanimivim! — je bogato zalo- ro; ni imelo slabega okusa, e nazadioe )*i loča za pr^^Hnike židovske vere. da i~žU "^''SiiJ™J Vairc.™ oo boli odredb a ki Tavčar svoj znameniti zgodovinski reman »v »soška - verižnik. V Parizu ie sedel na za-vajo vse držav'ianske pravice ohenem vofc^ ^ lofnfkiop!Tek šc mlad .arnoroc. sodn, -je Tohninec v dvorana pa je bila polna ntegovin s pravico, da morejo doseč? vse pVr^e* mične č^-sH: kar se tiče gojenja ivi' ove vere in njihovih šol se nič ne izprenvnia. Zakon z dne juniia 1848 se bodo pojasnjevale po volilnem kon«. Glede sodnikov določa, ustava^ da so nepremakljivi na niihovem sedežu, ko niioJviM i i n« ~ ---------------. »™:iso dovršili tri leta službe. da raz1 ih narodnosti, kpkor je bil famozni člen 19. biv«e«?a avstriisketfa* osnovnega ^as kona. O ^^m ne najdemo v statutu ničes s^r. ker Ttaliia. ie naciionalna, n-r-Hno. država, t." .i država, ki ie obstoja iz !>Hiu>r'rikov ita'iianske narodnosti h, ns, niihove sklepe. Takim de, r7Var,"^nPS - ,e hM . žejnim vladam sc lahko doda delili fcd.no W se uporabe ^ka k, njflrovem n-dem- v ck 62. k, "ravu da .e ^ rsn., unenuiemo te vlade avto. ste leTjk .-adm ,e/,k obeh zbornic. • c 1 seStoji državna oblast iz na ie dr-volieno onim članom rho^nce ■ l ►. . . .. „., iz oni'- kraiev, kicr je v rabi francoščina. ^ ^mczmli ddetaAh so j vg. posluževati se tega iezika. Analoano te. ozlr.u mu seveda bode treba, da dobijo naši *? Covon o f«Jentt.vni al, zvezn, ^avl , , . , , . • posvečal pozornost slovenski ia srbohrvaški lite- moralo biti to bistven del ustave. Ker ^^ _ mogoče v preglednih referatih — v rstava mora določati ustroj države^ ali ie ta centralističen ali decentraMstičen, avtonomen ali federativen, t. i. ali se vsa dr/avna oblast osredotoči v državni vla* di ali na se od stopi deželnim v^a d 'trm rn3ceišen delokrog, kier same določajo v doznačenem jim delokrogu končno« veljavno, ne da bi jim centralna v^lada (k*of ie n. pr. Severna Amerika Nadalie du'oča statut, da se voiaški na^on ureiaio uo zakonu. TVžava obdrži svojo zastavo. Vitežki •} s posebni kraljevim odlokom je ustava sedaj redi SC obdr/C, krali postavTia nove in razširjena tudi aa aaso poitrajine. fini predpisuje pravila. Naslove plem^ V »književnih poročiiilia bo Zvon kakor doslej poruci, ko bodo izvoljeni, pred naT* višiim forumom kot je poslanska, zbor? niea — ne govorim o senatu — pravico, tolminskih hribov, ki kažejo, da je Tohninec v dvorana pa IC • -- . „ »veji čednostih enak na tem in na enem Evetu., afriških rojakov. Dcodat Dubi oulle, I\an Zoreč bo priobčil daljšo novelo »Njena pot«, ]<0 se imenuje Zamorec, j C prišel taKOJ, Milan FabjanćiČ da'jšo »liko »V noi-i svet«, Ivan je nastaia vojna, na misel, da mora Albrecht troje krajših korc$ldh povrati. V. Mazi 0t»f>csatcti Sel JC tako S ^vojimi tremi črtici: »Verica« in ^Prepovedana pot« Mar i, a; q k J domu Ustavil SC jc V Vada^ Kmetova par kratkih črtic. V poučnem delu bo dr. p . . Vl -.rv. .ill^c Ukal Ivan Prijatelj v*e leto priebčeval .Duševne pr njegovega Tc^enehoma r^toči atroski pri izdajanju lista bogastva prijazno nasmeial razsodbi iu to nas prisilii, da smo zvišali naročnico, za marši- rekel, da bo VSC pošteno plačal._ koga mogoče pr^občutao. Vkljub temu upamo, dat nam bodo ostali vsi stari naročniki zvesti in daj se bo njihov krog celo tazširil. Krizo, ki jo preživlja i naia knjižna predukeja, bomo premagali samo 9 pomočjo vseh enih prijateljev naše kulture, ki jim ^t^tStC'^^^nri poslopje „Lavoratora" v uHci Zu-rJ^r-JtU^ 1Ž3L opta0^ rsidecche. Vsa okolica je strogo z.stra- brate, ki jim še ni dano, da bi bili z nami pod cno; £ena pQ stražah in VOjakill. strelio. „Lauoratorg" v plsmcn?h Ob zaključka lista smo izvedeli, da Vso carcJnike prosimo, da takoj cbnove naroč- kordonom leži nekaj razrezanih ninc po priloženi položnici. Ljubljanske naroč-nike «« cnm pa 5e prav pesebno presimo. naj ne zahtevajo c^ V bilŽinO poslopja SC HC S»11C. Za cevi. HeHs) kM 9 idrijskem mttu J^ivo srebro rabijo zlatarji. V novejšem času so zdravniki spoznali njegovo zdra> vilno moč in se v velikih množinah po* rablja v lekarni. Tudi pri raznih apara? tih je nujno potrebno. Dalje ima živo srebro razstrelivno moč. Tako je Idrija v zadnji vojski zalagala Nemčijo, Bol^a* rjjot Turčijo in Avstrijo z živim src? brom. Bil bi prej konec vojske, ko bi bili Idrijo začetkoma 1915 uničili, ali sv a j produkcijo ustavili. Pravijo, da mora biti v vsakem »kapseinu* živo sre= bro, da tako lažje vžge in ra-zžene bom^ bo. Koliko je na tem resnice ne jamčim, ker je to vse tajno, saj celo pridelovat nie cinobra — rudeča bar\Ta v raznih n?ansali — je tako tajno v IcTriil, da vedo zato lc zapriseženi uradniki. Nad Florenco imajo Italiiani tudi rudnike živega srebra, a so bili še pred 40 leti daleč za Idrijo. .Nagovorili so idrijskega uradnika Snirek^a, da je prevzel v Itas liji preustroj rudnikov te ta je se le d\ij^ nil ondotni rudnik, da je sedaj dm£i na svetu in Idriia še le na 3 mestu. V Al* madežu na Španskem pridelajo na leto do 16.000 meterskih stOfov živega sre* bra, v Italiii do 12.000 stotov in v Idriji, v najbo*išfm letu do 10.000. Vendar je bilo idrijsko srebro kot kemično čisto najbolj na glasu. Z* nalVifJi [aparate so po vsem svetu rabili do no-! vejšega časa le srebro iz našega rudnika. ! Drugod je bilo primešanega precej svin? ca, katerega do zadnjega časa niso za* mogli kemično ločiti. Sedaj pravijo, da se jim je to posrečilo, v kolikem obsegu še ni znano. Ko je bila na španskem vojska je naš rudnik tudi tja oddajal živo srebro. Za več let je bila pogodba, da odstopi let? no 200.000 stotov srebra, da je zamogla Španija svojim obveznostim zadostiti. Leta 1870 je radi vojske ondotni rudnik zaostal, radi tega je bila cena silno viso* ka. Takrat je Idrija dajala državi par milijonov goldinarjev čistega dobička. In takrat so se zavedli na Dunaju, da za Idrijo kakor mačeha za otroke skrbe. Hoteli so nekoliko popraviti in so na stroške rudmka zidali veliko poslopje sedanje ljudske šole. Mesto je takrat upoštevalo to naklonjenost in je hotelo k stroškom prispevati 1000 fl, a dr/ava ie dar odklonila, ker je že itak čez 80.000 fl. dala za poslopje in opravo rudniške ljudske šole v Idriji. Cena živemu srebru jc bila različna, dandanes se ravna po borzi. Leta 1733 se bere, da je en stari stot veljal 180 fl 1 pred voisko 1 meterski stot — toraj 100 i kil 500 kron a je narasla cena STedi voj* ske do 250 kron in takrat je krona veljala toVJeo kakor sedaj Ura in §e več. Lahko bi bila Idrija Se višie dvignila n rekli so. da no gre tako oderuško ravnali z našimi zavezniki, a ti so narr pa svoje izdelke zaračunali po svoje. Bil j c naš rudnik takrat prijateljsko no* bel — ženerozen ~ kar se pa sedaj pač ne more trditi. Kaka je sedaj ce* na se ne zna, gotovo pa nenavadno vis soka, saj Almaden, katerega pa pravijo da ima Rotšild v rokah, in Italija nare* kujeta cenc po svoje. V svojo škodo gotovo ne bosta nastavljala cene. Ko je bila med vojsko velika potreba, so izko* pali nad 1 miljon meterskih stotov ka* menja v jami in pridelali do 8000 ali še več rude. Sedaj so v zadnjih 2 letih ne* kaj nestalnih delavcev odpustili, dela se le v dvakratnem kroiu na dan, (prej v 3 oddelkih po osem ur) pa se gotovo tudi sedaj izkoplje da 800.000 meterskih sto* tov kamenja in predela do 5000 met, sto* tov živega srebra. Znano je, da je živo srebro najtežja ruda. 6 litrov bele rude — srebra — teh* ta 100 kil/ Zato vsakteri lahko izraču= na, koliko težak je en liter in koliko stane. Noben liker, nobeno desertno vino ni tako težko in tako drago. Pred 50 leti niso dajali natančnega ras čuna koliko se je pridelalo fei koliko či* stega dobička je donašal rudnik državi. Bilo bi tudi nevarno. Zahtevali bi bili tudi davek od čJot^ga dobička In mesto bi bilo nakla«ie sv&alo sa. svoje potrebe. Domnevalo se J©, da ima dTŽava lep dobiček m da z* rudnik oziroma mesto in njene prebivalce slabo skrbi. Pokojni 'upan Valentin Treven jc pa toliko ča* a vrtal po raznih oddelkih, da je . do* nal svote in pri tem zahteval za mestne ••troške primeren prispevek. Seveda si nož s tem pri »obru« ni stekel prizna* ija, a bilo je znano in takrat so se za* :ele dokiade za mesto dvigati. Vsaj 90% iavka plača rudnik. Na posameznike, hi* ;nc posestnike in obrtnike pride prime* -oma malo ako se davčni posta vek zviša ?a kakih 20%. Začelo se jc skrbeti bolj ^a Idrijo, a pri mestnem proračunu je vedno erar kot največji davčni plačeva* Tec in viri lis t tlačil kolikor mogoče na nizko stopinjo. A vsega tudi ni mogel zabraniti. Tako smo prišli na zadnje celo do tega. da si je Idriia na mestne stroške omislila srednio šolo — realko. Takrat so na Dunaju kar izbulili oči. Naučni minister je govoril, da je realka najdražja srednja šola, da take ma'o mesto ne bode zamoglo poravnal stroš* kov. in da on ne bodo nikoli predlagal, naj se realka podržavi. A ko smo en* krat lahko preračimali kaki so dohodki, koliko rudnik plača davka, nismo biH v zadregi, da bi ne zmogli za to potrebne svote. Res se ie mesto zadolžilo, a vedelo ie tudi iz izkušnje, da ne pride v zaclre* go. Rudnik ima bogato žilo, ki bo vstrajala in dajala* lepe dohodke. Saj je mogočni Napoleon Že pred 100 leti prisedSi na Kranjsko najprvo po* iskai Idrijo. Dne 22. marca 1797 je prišel general Bcrnadotte v Idrijo, 5 dni pozne* je še Ie v Postojno, 7 dni pozneje še le v Logatec. Tam so imeli složne ceste, a v Idrijo so primahaM čez gore. Saj so vedeli zakaj. Drugod se jc naložil pre* bivalcem davek za vojske — kriegskon* tribution — kar je bilo težko iztirjati. V Idriji je bilo drugače. Dobili so v gradu 15.912 stotov živega srebra in 420 stotov — starih centov — cinobra. To so hitro pograbili in odpeljali, pa je bila vojska za nekaj časa preskrbljena. Zapustili so siccr Idrijo, a kar se je med tem Časom pridelalo so spravili Fran* cozi tudi v svoj žep. Kako so sedaj Italijani napravili v 2 letih zasedanja ni znano. Gotovo so pa par miljonov spravili na čisto in kar so jim pa šc erarični gozdi ki se od Idrije do Gorice razprostirajo donašali. ie pa še več. Saj je znano, kako drag jc bil les, in kako so ga potreboval v Italiji in videli smo kako so avtomobili vozili od tod deske, hlode, tramove in drugo. Ni torej čuda, da so tako trdovratno vstraia1!, da Idriia pripade k Italiji. Je donašala skozi 40*) let Avstriji lep dobi* ček, bo tudi Italiii nekaj čistih dohodkov prav prišlo. Nekako nejevoljno beremo, da tudi Italija tako ravna, kakom nrei Avstrija. Izšla je sedaj brošura V kateri se nova vlada ponaša. koMko miljonov je žrtvovala za Juliisko Benečije a ne pove pa, koliko je dobila na davkih in koliko miljonov ji je donašal !es faj živo srebro iz Idrije. Stran IV. »EDINOST V Trstu, dne 10. februarja 192f, SV. BALOH: Moje večerna misli Kadar je človek na vrhuncu svoje sla* naj nikdar ne pozabi, da je !e atom v Človeški družbi! Ko brije kraška burja, sx vouno zelira, da bi odnesla vsa nesoglasja, vso zavist in vse sovraštvo in bi kraljevalo nad na* rrti vse samo solnce miru m ljubezni. e Mladost je kot drevo, ki nima vrtnar* i a. kot konj, ki nima vodnika, kot ladja, ki nima krmarja, _______ * Ko bi na njivah ne biio plevela, bi ne bilo težkega dela. • . «? Najsrečnejši na svetu so tisti ljudje, ki imajo srce in nimajo srca. » Kadar pogledaš prah na ceati. se vedno spomni, da si bosta kmalu — brata. « Na grobovih pokojnikov so postavljen ni križi. Ko'ika sreča, da ti kri/i ne mo» rejo govoriti! o Razburkano morje se pomiri. Nemir* no srce pa mora trpeti leta in leta. <0 Ako čitaš dolg roman in sc jeziš, da ni konca, ne pozabi, da pisatelj ni mislil i>atc, ampak na nagrado. o Platnice pri knjigah so velikokrat lep? še in boljše kot vsebina knjig. Mrtvorojeni otrok ie edini, ki ne po* toči niti ene solze za svojim življenjem. tf Vsaka sveča Lzgori, vsaka pesem se iz* poje, ni čuda, da tudi mnoga ljubezen ugasne. Na dnu morja in na dnu srca jc zako* panih nešteto zakladov — a različne vsebine. C Trnjeva pot jc za popotnika zato do* bra, da pazi, kje in kako hodi. Bogatin ne pozna v knjigi svojih do* hodkov besede: dovoli. Tiskana beseda, ki je mrtva, velikos krat bolj rani, kot živa izgovorjena. \'a deskah gledališča ie ze mnogi pel pesem o ljubezni, ko jo je v svojem srcu stokrat proklinjai. Časopis, ko se prebere in odlo/i, je najbolj nedolžna stvar na svetu. Ako misliš z menoj, je prav, toda zah? tcvam, da misliš tudi sam. Jev. _ V ministrstvu za promet v B«lgradu *• bo sestavila posebna icoinisija, ki bo pričela v Pra£ dn» 8. februarja izdelovati ptrtniške tarif« za neposredni promet oied Čeikovlovaiko ra Jugo^la. vi jo. Zanimiva statistika. PraikJ »Ponae Laika prlnala številke o izdatnosti dela v Ringhofferovi tovarni za vagone. Tovarna jo skrajno moderno urejena in ima nebroj socialnih m higieničnih naprav za de« LlsLvo. iss pri teh predpogojih je razumeti, kako da je kljub »labira prehranjevalnim razmeram v republiki produktivno«! dela naraft!a. V leto 1913 je bilo povprečno zaposlenih 2046 delavcev, ki so na leto izgetovili 1613 vagonov, torej 1000 delavcev 789 vagonov, v letu 1914 je 1782 delavcev iz-gc tovilo 1549 vage nov, terej 1000 delavcev 869. v letu 19i5 2670 delavcev 4711 vagonov, 1000 delavcev 1771 vagonov; v letu 1916 3584 delavcev, izgotovljeno 6121 vagonov, 100(1 dela\cev 1708; v letu 1917 3969 delavcev 5401 vagonov ali 1000 delavcev 1389 vagonov; v letu 1918 je 3024 delavcev dovrSilo 2748 vagonov ali 1000 delavcev 905 vagonov; v letu 1919 (prvo leto samostojnosti] 2868 delavcev 3916 vagonov ali na 1000 delavcev 1365 vagonov; v letu 1920 2897 dela cev 5618 vagonov, tedaj na 1000 delavcev 1639 vagonov, kar pomeni ekero polovico večjo izdatnost kakor v letu 1918. Zdravljenje stanovanjske bede v Češkoslovaški. Vlada je za popravila in za gradbo novih državnih poslopij izdala v letu 1920 prt-k-o 136 milijonov kron. Ministrstvo za javna dela ima zopet za novo stavbe na razpolago TS50 milijonov kron. Za stanovanjska poslopja, državnih uslužbencev je določenih 41 milijonov ičeškeslovaških kron. Privatno stavbeno podjetje podpira država s subvencijami, za kar je določenih 250 milijonov, in -sicer plača država do 40% proračimjcnega zneska. Nove stavbe imajo znatne davčne olajšave, železnice prevažalo stavbeni material za 30 do 50% cenejše. Izvoz sliv iz Jugoslavij« v Nemčijo. Jugoalav. Uoyd« javija, da depašča nemška vlada carine prest uvoz sliv v Nemčijo. Le za pekmez je potrebno predhodno dovoljenje, ki se more dobiti petem jugoslcvenskega konzulata v Berlinu. Izvoz zaklane živine iz Jugoslavije v Nemčijo. Nemška vlada je dcvoliia Uv'oz zaklane živino. Jugo; Ic venska vlada dovoljuje izvoz take živine. Koliko je stala Trboveljska stavka? Na seji gcspodarc&cga sveta dne 3. t, m. v Belgradu je pomočnik železniškega ministra Jelić izjavil, da je povzročila rudarska stavka v Trbovljah drŽavi iskric 15 milijonov dinarjev, t. j. 60 milijonov kron. Kdo je imel torej korist od te stavke? Država ne! Delavci? Tudi ne. Korist je torej imela edino Trboveljska premogc-kopna družba. Delo gospodarskega sveta BELGRAD, 6. Danes so pričeli zboro* vati strokovni odbori gospodarskega sveta. in sicer sekcije za revizijo carine, za železniški saobraćaj in za obrt. Delo bo trajalo več dni. ker je treba predelati mnogo važnega materijala. Ko sekcije končajo svoje delo, se bo vršila zopet plenarna seia saveta. Pcrhava 2 botilki maršale, gJi Sar« 1 kg Stave, F. Trampuž torto, Milifi torto in Sabadin 40 slaščic. Odbor podružnice so tem potom areno zahvaljuje vsem darovateljem, kakor tudi scdelovalcem, posebno pa gospodu dr.iu Besednjaku za slavnostni govor. Darovali na pust zm rol r>Sokolaenačenje tarifov za promet z blagom po vsi kraljevini. Minister za šume in rude pa je i?dal na- j red bo, ki regulira sekanje in izvoz itsa za kur- ! javo. Računajo na iz\'&z od ene milijarde diriar- V Tr?tu, Neprepečaicne krone . . avstrijsko-nemške krone . Češkoslovaške krone • • dinarji lejl . marke dolarji........ francoski franki • • • • švicarski franki .... angleški funti papirnati • angleški funti, zlati • • rubi: ......*•• napoleonl . ...... • • • • • * • . » • • • • • • • • * • • • m • • • * • . . • • > ( 9. februarja 192!, • . . 5--550 . . . 4.50— 5 — . . . 34.50 - 35.— . . . 75 25 - 75 . • . 37- 38. - . • . 45. — 45 50 . . • 27.20- 27 30 . . . 195.--196. , . . 440.---142.— • . . 108 50— 07.— • . .1.6.--117.— . . . 12- 14.- . . . 03--94.— NAZNANJAM slavnemu občinstva, da sem pMeg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plaSčo ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A, Aler-molja Rieger, ulica Comaierciale 3. 586 Insgrircjt? v plača vedno par c«-nt. več nego vsak drugI — kupec, edi- ole — Alafzlj Povh, trgovina Piazza Ga-ribaidl Št. 3, tel. 3-29 (p.cj trg Barrlem) (25 I LjuUlliinsHo Kreditni bunim Podružnica v Trstu. Ccmrala v Ljublja.ii. roJru*nica: Celje. Boro?!}!, fioriti. Šaraj.. SplILTnl. MariSorPtaj. SelniSIc! glavnira K 50.(300.003. Ressrva H 45.000.900 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 31,0/ ^jimn-jh na žiro-raatne proti 3/0 BillHICMJJJ Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj * borzne tisJoge in daje v najem varnostne celice. Tel št. 5 18. Blagaj n je odprla od 9-13, FOTOGRAF ANTON JERKlč, TRST. ulica Roma (poštna ulica) 24^ Goric«, Corso Verdi (vrtna t ulica] št. 36 priporoča se svojim sorojakora. (35 j ŠTEDILNIKE za vzidanje, viake velikosti, solidno domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi postavlja. Izdelovalnica štedilnikov, Kranjec Lu-dovik. Trnovo pri IL BistricL ĐJ&R6V! Ob priliki prireditve Vodnikovega večera pri Sv. Ivanu so darovali, oz. preplačali sledeči žfe.: po t L: Mahtćć, Suban, N. N., Pcnikv^r, Gradisaf. N. N.. N. N., N N.: po 2 L: Grem. Sc«ić, Š5ek, dr. Besednjak, Kolarič, J. Suban, N. N., Grme-k, N. N„ Podbršćek, Gcdina; po 1 L: Kodrič dr. Pertct, L, Mcdic, g.a Gržina, St;uiko Gcdina; po 5 L: Nad-učitelj Jereb, Alf en.-, jj.a Dancu, Je žica Davgan» po 7 L: B. Teraovec; po S L: g. Miiič; po 9 L: Kar« tc; 15 L g.a dr. Fer luga. — Ci.a Grm-^k krofe, g.a Gr^Jiiar torto, 20 krofov :u koiać, Stancar 4 bo-tilkc- maršale, j^Jć. Gr«;ič biikcte, Mart elan C klobase, Jožica Dovgau pecivo, Ži»ur šartel, J. Rlunlcne Adrlatlca d! Slcurtd e Trstu (Lastna Dalac:! Lstacovlkna leta 1838. Zawrov. proti škodi, povzročeni po oznju. streli ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč pfoti razbitju. 7-ivarovanja prot! tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiliatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanji v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v v?s!i deželnih javnih mestih In važnejših krojih. Večje posestvo (28 oralov) 15 minut od mesta Celje oddaljeno, z 1 vilo 9 sobami, dobrim pohištvom, pristavo, travniki, poljem, gozdom, vi-no^r .dom, vse skupaj v najboljšem stanju, z mrtvim in živim „fundus in-struktus" je na prodaj. Cena 250 000 dinarjev. Pojasnila^daje Higersperger, Celje, Glavni trg št. 7. 152 Edino mazalo Sdino mazilo ki ohranjuje usnje in ga vzdržuje mehko. Skladišče v Trstu, ulica Torre bianca štev. 12 - Telefon Mev. 10 PELLEGRIMO CIliCELLI Trst - ulica Makanton 5tv. 9 - Trst (HtSa ustanovljena leta 1828,) KOŽE in (JSnjE za ženske in moške. Soji in Ch^reau*, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse do uaodnih cenah PostreiDa točna. rs Purli-kovai Trst — uli za Me^ša št. 6 prodaja vsakovrstne ŠTEDILNIKE (Spar-herd) in druge potrebščine, ttr izvršuje (32> vsakovrstne poprave 33BES3KII i^«« ^ ^ » v* JiA % ® mmmmtG f Trst — Via ^a^zinl štev. 40 — Trst, B Vel ka skladišča franifakturn ga blaga. VeJika Izbera blaga Z za mo^ke in ženske obleke. Oprava za neveste. Drobnarije jj Na debelo <28> Ha drobno I Najboljše mašilo s Podružnico u Trstu, ul. del Toro !t. 10. ievlia Telefon 31-72 fl tf šfk e 1 BeoMA Celje, OuDrouniK, Kotor, Kranj, m-_______________ MPlIiM si ».Mor, Metković, Opatija, mm mm ulose na hranilne Knjižice, žiro in Me vlože pod najuMnelšlmi posoli. | Wlt, šlftenlK, Zad^Uosreb, Trst, Wien. ■v Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Posioune zogzezvseml uečJimi kraji s ju-tn inozemstou M^HMIliilillMMIMIf^tl^U^H^U^iii^H^ll^n^iiMH^i^i^''^''«*11™11 IIIS^H -J