69. številka. Ljnbljana, v petek 24. marci ja. XV. leto, 1882. Ichaja. Tsak dan «ve*rr, izimSi nedelje in praznike, terTeljapo pošti pvejeman za av Rtrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld,, za pol leta 8 gld., za, četrt leta 4 gld. — Za Ljubljane* brez pošiljanja na dom za Tse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden me&ec 1 eld. 10 kr. Za poftiljunje na dom računa se po 10 kr. sa mesec, po 30 kr, za Ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poStnina zna£a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrut, in po 4 kp., čp se trik rat ali vočkvat tiska. Dopisi naj se izTole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — UiedniStTO in upravniStTo je t Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Gledali&ka stolba". UpraTniStTn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznaiiila, t. j. tbc administrativne Btvari. Zaradi jutršnjega praznika iziđe prihodnji list v poneđeljek. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „SLOVENSKI NAROD" -velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta........6 gld. 50 kr. „ četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. , četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Znižaua cena za gg. učitelje in dijake odpala je po novem letu. TJpraviiistvo „Slov, Navoda*'. "V Ljubljani 24. raarcija. — .r.— Slovenska narodna stranka Steje v svojej sredi mnogo krotkih in mebliih, a pri vsem tem zelo izvrstnih rodoljubov. Ti dobri patrijotje nosijo v svojem telesu srce, katero se vedno od rahlobe topi kakor zadnji led, ki se taja pod žarki spomladenskega solnea. Nikomur ne žele hudega, in če jih naši Nemci tolčejo po desnem lici, pripravljeni so takoj, ponuditi še levo lice, da bi tuđi leto občutilo težo Deschmanove germanske pesti. In kadar se nam dobro godi, tedaj oglašajo se ti naši i rojaki, da naj pazimo, da ne bedemo preveč trli političnih svojih nasprotnikov, ker pač sami dobro vemo, kako dobro de, če mora človek prenaSati usodo političnega trpina. Sedaj, ko pihljajo spomla-danske sapice, ter se v prt krasne j harmoniji hoče razviti življenje v naravi, sedaj naši politični dohro-voljčki nikakor ne morejo prenafcati političnih pr^pi-rov in političnih strasti! Upati je, da bode sedanja spomlad raztopila tuđi led, s katerim je obklopih nemska naša klikp zadeve Ijubljanskega ineata, in da bode volitev v meseci apn*u raztolkla večim>, ki se je mestu t kvar in na škodo mirnemu življenju mej mefičani Šopirila toliko Časa v mestnej hiši Ijubljanskej ! Ali uže sedaj unemajo se od usmi-ljenja krotki naši patrijotje, in uže aedaj se z gro'.o vprašajo, kaj bode počela potem ulog* ta Desch-manu-Schreyjeva klika, če se bode pregnala še i/, tistega prostorčka, kjer je do sedaj po razposajenej svojej volji preobračala svoje kozolce, ter uganjala politične svoje nezrele poskušnje! Iz tega usmiljenja i/n I se je na dan ponižen cvet nekakovega čudnega kompromisa; cvet, ki sicer poganja iz nerodovitne zemlje, ki bi pa utegnil ven-der strupene sadove roditi in sicer za te^u delj, ker mu uekateri premehki rodoljubi dan za dntvotn prilivajo vode! Po originelnej ideji tega spom lad an skega kompromisa ne zah te vi se od narodnih volilcev ničesa druncga, nego da bi v prve ni razredu volili tik dveh narodnjakov dva fanatična Ne meo, o katerib se trdi, da sta kapaciteti v bankinih in jedna c i h opravilih, katerim a se prilastujejo tako sijajne lastnosti, da bi moralo vse ležati v prahu pred njima. Ker se ravno sedaj napravljajo liste na rodnih kandidatov, primorani smo, da o tej stvari izjavimo n^oniahljivo svoje mnenje, in da izrečenu) bre/. osinkov, du je tn kompromis jedna najnesreč-nejših iilej, ki ne je kedaj rodila mej potrpežljivim Slov«-nstvom! Ra/.logi, ki so nas nnpotili k najodlor-nejšej opoziciji proti nasvetovanemu kompromisu, so ti le. Nh prvem mesta nafjla^amo, da se bode pri prihodnjih volitvah stvar suknla okrog večine v mest-nem ljubljanskom zastopu. In kakor hitro boderao i« golega usmiljenja volili kakega Nemca, potem je narodna većinu v nevarnosti, kar mora jasno biti vsakemu. (i lede na bod ori narodni napre-dek v ljubljanskom mestu pa je narodna večina v mestnem /astopu tolikegapo-mena, da je mej sedanjimi mestnimi očaki nij tuke kapacitete, ki bi se darovati ne smela nsirodnej večini! Potem pa tuđi nij tnko gotovo, da bodemo premagali v drugem in prvm razredu. Roj bode srdit in pr< \\\x\»\\ txvb* Ic tcilaj nikša, će bodo po-te^neni v.-i narodni glasovi na volišče. Iti fie v tem sluČ.'tji imeli bodemo le malo ^lasov več od Nemcev! Zategadelj bilo bi ver kot nepreviiliio, če bi V tacih čnsih delili kiuh usmiljenjn Nemcem, ki 80 nam, kadar so bili na krmilu, brez usmiljenja meato kruha pndnjali kamen! S lakim postojanjem izne-veiili bi si sami s**iji nino^o narodnih glasuv, in po vsej pravici jmelo bi se vpraš.-iti: smo li do sedaj samo za voljo tega trpeli in se pokorili pod narodno disciplino, da naj sedaj volimo Nt-inre? Z jedno besedo, čas za jednake kompromise bode se le tedaj, kadar bode ino imeli v vseh treh ra/redih n eoin a h 1 j i vo većino, kadar naša p rom aga ne bod o o d visu a od je d n epa uli dveh glasov. I'otetn naj se kličejo ilelavni Nemci y mestni zbor, ker potem nam ne bodo već v st«nu prouzročevati politične škode! LISTEK. 0 poeziji Simona Jenka. (Predaval dr. Ivan Tavfiar v Ijvibljansktj Čitalnici.) (Konec.) V tretjem oddelku govoriti mi je o laljivej ali humorističnej strani pesnikovih del. Vsakej poeziji primešsti se mora nekoliko faljivosti; humor, s katerim je poškropil pesnik svoja dela, jednak je do-brodejnej rosi, ki se v jutru blesketa po travnikih in po cvetji njihovem! Kar je sol jedilom, to je šalji-vost pesniškim delom. In ker je bil Simon Jcnko brez dvombe pesnik božje nadarjenosti, tekel mu je tuđi vir šaljivosti, in mej njegovimi deli so humoristične pesni pravi biseri. Pesnikov humor je ruhel, mehak, ter ne zbada in ne žali nikogar. Njegova Batira obraća se v prvej vrati proti slabosti člove-škega srca, tistej znanej slabosti, vsled katere je Cloveško srce podobno petelinu na strehi, katerega vsaka sapica preniakne in premika. Naš pesnik po-znal je predobro tisto velikansko komedijo, ki se imenuje človeško življenje, in predobro je tuđi ob- Čutil, da to življenje nij tako, kakor ga opevajo pesniki. In človeško srce, ta pu^Čava, v katerej se rode z vsakim dnevom nove »strasti, mu tuđi nij bilo neznano. D«vetnajsto stoletje ne pozna skoro niki»-kih vzoroT več in materijalizem zatopil je vse ralilejse čute v človeštvu. Kdor je tako nesrečen, da si je iz šolskih klopi rešil nekoliko idealov, spoznal bode pač hitro, stopivši v življenje, da so ti ideali naj-nepotrebnejše blago, in da bode najlaglje izhajal, Če se jih takoj znebi, če jih brez usmiljenja vrže. za plot. Resnica je, da je naše življenje, kakor je sedaj urejeno, piozajično bojevanje za denar, in daje materijalizem vrinil se 5e ćelo na tista polja, kjer je nekdaj Ijubezen sama M°si>odovala. Mi živimo v časih sopara, v časih železnic in parnih strojev. Nij torej čuda, da se pečat sopara pozna tuđi modernej Ijubezni, katera navadno tako hitro živi, kakor tišti merćes, kojemu je usodu od-kazala samo toliko življenja, kolikor ga obsega čas jednega dneva. To Ijubezen ironizira naš pesnik tako-le: Čez kratkih inescov pet Sva videlii ae upet; Pobesil jaz ori, V stran gledala si ti. In nktir il;i lii so .sineh l'ololil bil olitOi, Ker ni/.niiM-l;i hvh, Km] ini«liv;i oba. Čez kratkih mesecev pet sta se po/aiiila tako radikalno in tako popolno, da jih je skoro na stneh sililo, ko sta se zopet videla! Tako je naše življenje ; Ijubezen podvrgla se je cekinu in felovek tuđi pri zakonu samo toliko velja, kolikor plača. Tisto kupčijo a človeškimi sići je »as pesnik v kratkej ali satiričnoj pesnici tako-le na oder postavil: Zvczde se blinkajo, Luim pa sveti, Godri pa piskujo Mojfin' di-kleti. Suoči je jokalii, Dans ni vesela; To hn fte stokjila, Starcu ju v/.i'la! Cvpt pesnikovegii humorja pa je brez dvombe satirični „Naš inaček1', v katerem se pretirana in za-tfgadelj ponarejena Ijubezen tako virtuvov.no persi-flira. Tuđi najpnvržnejše berilo oSimonu Jenku hilo bi pi.manjkljivo, če bi ne omenjalo tega klasičnega proizvoda pesnikovega. Do voljeno naj mi je torej, da ga vpletem tuđi v to predavanje. GoTori se, da se br*»z omenjenih kapacitet mestna opravila ganiti ne botio mogla in da bode vsako koristno delov. nje mestn**ga za stopa po iz-stopu teh dveh neinogoče? V tem oziru se stvar silno pretirava in daje dtoj'd pomen, kateri jnj nikakor ne gre. To, kar je storil jeden ali drugi, napravit bi bil v jednakem slučaji vsnk ad ▼okat, ki pozna zakone ter je veaten in priien delavrc, kajti mibe*len Čl »vek nij nenadomestljiv. Talenti teh dveb goapodov pa gotovo n jao veeji od onih, ki jih ima ta ali oni n»uodn' trgovec. Ljubljanska komuna, katera :ma leti) za letom opraviti z milijon', in katere tinančni ods-k uapenjati mora Tse svoje moči, da bi prev dua iu skrbno fruktin-ciral neizmeine svote, nabajai'tće se v mcstnej bla-gujnici. Če pravimo, da n>jmauio mož, ki bi sto ili Ba mesto izstopiv^ih dveh ( dbornikov, potem obsodili smo sami ln«tno svojo istranko iri s'cer obsodili uže prej, kot je ta stranku dobila mestno vladarstvo v Bvoie roke! Potem dajemo si sami sebi te-81 i m o n i u m paupertatis in Bog naj se U8mi 11 narodne ljubljanske stranke, če vsa »kupaj rzeta ne teh tu toliko, da bi iz svoje sredine izbrala si potrebnih in dovolj zmožnih zastupnikovi Pri tem naj se vendrr pomisli, da je narodna stranka dolgo let vodica de?.elne finmce, iu sicer goto^tako sprrtno, kot nemska klika, ki ima zdaj dtt/.elni odbor v svojih rokah. SmeAno je lorej militi, da bode naaproti mestneum našemu budgetu po.->la inodrost narodnim mestnim oietom ! Spregovorili smo o tej stvari, ker bi ta kompromis, kakor tešemo, leliko umčil vse upe, katere stavimo na, molitve v tnes'ci ajiiilu. Tišti pa, ki ao poklican", &.\ voliio mi rodne volike, unj ae uže zda] poprimaju srod>tev, s kiiinmi bi zabranili, da iz dozdanjega j\tri|i učinila njegova Btnmkiirska vlada. Zuni* ust;i si a nasleduja slavka Djegove^a govora: „Jaz pnpo/uav.tin, da se morajo češke Mje uvaf-.iti, d^ Čehi v Avstnji voljno in rudi HHJdejo svoto domovino.' „pMpo/.ti.-.vum ludi, da za Blufci poljski žuvelj, da se uvaži trr da se ne pritiska na steno/ Minsterski pr».'ilsediiik grof Taaffe izjavlja isto, kur je puvt'dal v vol Inom oilseku : da je vlada predlo^u g. jiosUiuca Zenhamuier a iu drugov glede delitve volitev v velikem posestvu na ČJeskein pri- jazna in da ta predlog tuđi podpirati namerava. On pove, da je vlada českemu deželnemu zboru predložila nacrt volilne postave, ki naj bi odstranila krivice volilnega reda na Českera. Večina českega zbora pa tega predloga nij hotela sprejeti. Vluda pa se v svojih namerah ne da raotiti, zatorej zdaj z velikim veseljem pozdravila, da iz inicijative visoke zbornice izbaja predlog, ki temu odgovarja, kar je vlada v defcelnem zboru doseći nameravttla. Ta predlog je pred nami in vlada se istemu nikakor ne bo protivila, temveč po dpi rala ga bode kar najbolj mogoče! (Odobravanje na desnici.) Da pot, ki se je tu nastopila, nj ve6 povse nova, razvidi se iz tega, da so volili.i redi v deželmh zborih razne krati iz lastne inicijative bili izpremenjeni, osobito je ustreglo se želji takratnega miniaterstva ter na pruvil se je na isti način toli važeu zakon za veliko posestvo na Českern ltta 1873. in jednak zakon v moravskim deželnem zboru. S tem je tuđi to, kur se je očitalo sedanjej vladt, zavrneno. Vlada tuđi nikakor ne stoji na stalisči pomi-slekov, ki so se izgovorili zoper zakonski preilog. Vse te pomisleke vlada ne smatra za utemeljene (Oho! na levici), osobito ne, da bi to bilo proti koiiscTvatiziuu, da se volitev v velikem pose^tvu razdeli. Trditev, da se predlogom većine zmeni temeljni zakon, je po jušnih besedah §. 7. temeljnega zakona ovržena. Glede raz^iijenja volilne pravice na pHgo'di-n»rnke može, moram ponoviti to, kar sem rt?kel v volilnem odseku, da vlada raz&irjpnje volilne pravice po/dravlia z ve.sel|enti (Odobravanje na desnici); da ni se volana pravica uže zdaj bolj laz^rili, ki»kor to zahteva predlog Krona\vetLrov, temu se vlada vt>uj za zdaj protivi. Kar se tiče pomnožit.ve po.slsmcev Dunuja ter da se duuajski okraji deuejo v voldni razred me-it nečem kazati na to, da je velik del ouu-tnjenih raz-mer u>.e leta 1873. obsiajal (Prav dobio! mi desnici) in da bi se uže takrat hi' mo^el uva'iti (Dobro! dobro! na desnici), a jaz izjavljam odkrito, da tem zmenam nijsem protiven. A v kurmihnmi z zad^vo. ki je d^ločena v zukou^kem n r.riu ve-Čine in tuđi zaradi tega, ker se na jednake tuđi drugod obstojt če razmere (Prav res ! na desnici) nij vzHo oa r, ne morem se z njimi soj^lasiti. Poslanec Lienbacher pobija me| silnim pio skom l.ivnjive tiditve levićarjev. Najprvo se je predbacivalo veliko inmlico, s katero se ima ziuena vo lilnega reda izvruti v zbornici. Ko ae je le i 1873 izpeljala veliko tehtnejsa zmena v vo'i'nem redu, namieč neposredne volitve v državni zbor, t.-ktat bilo je to dru^ače. Takrat bil je dr. Heibst. puvo-čevalec za nov' zakon in on, ki zdaj govori o pre-naglienji, takrat mu nij bilo do^ti naglo, da me^ovt predlogi čim preje kot mogoče postunejo zukon. Ćelo tisk poročila in predlogov moralo se je takrat, kakor se je sam opravičeval, prenagliti. Pri razpravi nij bilo ni generalne ni specijalne debate. Paragrafi se niti čitali nijso, ćeli zakon sprejel se je v velikej naglici v drugera in tretjem čitanji. In zdaj ima dr. Herbst pogum zdanjej večini povedati, da z razširjenjem volilne pravice ne misli resno! Dr. Herbst govori o krivičnosti in nejednakosti sedanjega voliloega reda nasproti Dunaju in njegovim predmetnim okrajem. A kdo pa je ustvaril ta volilni red, kdo odobril, nego njegova stranka? Ia kdo je tako dolgo Dunaju pridržaval pravifinejše za-stopstTo? V odboru ćulo se je več drugih in baS. tako opravičeuih pritožb o prik raj sanji volilne pravice; a večina ne more več obljubiti, nego jej je moč izvršiti. Potreba večine dve tretjine jej je za-držek daljnih koncesij; to naj pomisli tuđi poslanec dr. Kronawelter, ki odsekovej večini predbaciva, da T zmeni volilnega reda ne gre dalje, kakor baš predlaga. Lienbacher ovrže potem na podlagi računa o davkih, da je volilni red za veliko posestvo v sedanjej sestavi pravićen ter da strankarski egoizem, ki ga levica očita desnici, nikakor nij utemeljen. Poslanec Chlumecki je vladi očital, da hiti brez nacrta v vinarji naprej. Lienbacher pravi, da o viharji ničesa ne more opaziti, pač pa se ljudstvo veseli o moškera dejanji vlade, ki je svoje so-glasje đula predloženej volilnej reformi, brez kate-rega j»redlog ne more postati zakon. Vlada naj le odlorno stopa na začetej poti, hvala avstnjskih na-rodov jej ne bode izostala. (Dobro! dobro!) Politični razgled. Notruiije dežele. V Ljubljani 24. marca. V Poljskoj je razjarjenje proti zidom vedno veC-je in to čisto naravno, kaiti tamošnji židje izse-sa'i so ljudstvo popolnem, tako da pač v bednem obupu ne ve storiti druzega, nego svojemu zatiralcu preliti. Židovskemu gospodarenju bi se pač moralo po zakonu konec storiti. Dancs priobčuje se število pri operaciji na Jugu palih naših vojakov. V 9. 10. in 11. dan t. ra., ko so se Krivošije popolnem umirile, izgubili so naši: 5 mrtvih, 19 težko in 9 lehko ranjenih, torej vkup 33 mož, mej temi so bili 4 ćastniki. Število vseh do zdaj (14. t. m ) palih naših vojakov znaša 203 mož, mej temi 15 častnikov. V 22. dan t. m. objavljena oficijelna poročila o op«raci ji naše vojske vHercegovini pravijo, da je bila osobito na lo namerjena, da bi vstaše v njih po/.iciJMh zajeli in jih uničili. Naše Čete so res za* vzeln te pozicije, kjer so mislile dobiti vstašev, a ni i bilo nobenega, kajti potegnili so se o pravem času v druge kraje. „Narodni lt-t" od 22. t. m. poroča, da ao vstasi napali vas Orlje pri Stolci in ukradli 200 go- Dalje v prilogi. Naš iiJiifiek je Ij.ib'co imel, Vasovat noć vrt;tko je Sfl; IMSfl je tioinu vi*s /,.S(i;iii, Ko liHv/.nur uii^vooil je dan. Zhol«>l;i jo ljutica inu no; O joj, če veii zdrava ne bo! Naš maćok je jokat 'Asičel, N'ibcnc voč ujini ni vjel. In ko uio ies v/. aue jo umrt, Okoti hh v!..č' jx>,u, ŽlvIjtMije sov>;uit 7.;ićilB — V Holtoto obcM'il sii je To žiil«)Ht, v eUsi'nip^lj povem Neskrbnim miui mladim Ijudein: Ce dol^<» /ivi:li vam mar, Zuljubit su inkilar nikur! V četrtem iu zadnjem oddelku nekoliko besed o Jenkovib domoljubu b poe/.ij.ih! Slovensko domoljub je je še tako mlada iu nezua rastliuici, p«»ga-niitjoč na trdih iu kHinnitili tleh! Z.itegatelj se le prerado ?godi, da se v ma^sikalereiu m*ci posuši, komaj da je dobro poguala! Pred š^stdotiiui leii se nij bilo na svetu slovenskoga domoljub ju, in če bi bil takrat omunoval ve-o o sloveuskej prihuilnjosti, ob&udova'i 1 >i g«i Mi kakor bulo vr.»no. Teil.a i >'O se najhuj^i Nemci rodili po kinelskiu na^ih kuč,>h, ki BO potem zastopnli germanstvo inej numi, ter inn\- čevali jezik svoie nutere. Takih oćukov initmo še j sedaj na ostajanje po vseh k*>t.ih, in preteklo bude še mnogo vode v morje, preden izmerje tt neiibko-slovenski /arastaj, ki hoče napraviti iz slovenskih pokraj in germansko provinci|O ! No, toliko smo sedaj veuder dosegli, da se nam po kmetskih vaseh ne zibljejo več nemiki ot1 oci! In čo sedaj olikan Slovenec, ki se je rodil v kmel-skej hiši, hoče igrati Germana mej nami, plaziti se mora mej nami, kakor se je phizil EHjalt mej rodovi, katere je bil poprej iz-.lal sovrazniku domovine! Da se je poživilo slevensko domoljubie in da je slovenska ideja v kratkih letih tako moj;o>no napredovala, o tein ^re gotovo tuđi mnogo mnogo zasluga penniku, o katnrem govorimo denes. Jenkove domoljubne pesni izvirajo, skoro bi dejal. iz tistoga opravičenega srda, kinapolnjuje vse prostore in pro-storčke naše duše, kudar premišljujeino, kako se ruim godi v lastuej svojej domovmi, v lastnih svojin kraj ih iu pod lastno svojo streho ! Od nekedaj trčala je tujstva pest z vso s>lo na nas in od nekedaj bil je narod slovenski obdan s sovra^niki, ki so pre:>.»li na kose njegoveua tolesa! Skoro ga nij na svetu naroda, ki bi moral dan za dncivom stati tik prepada, inv se z obupnostjo bra- niti proti nasprotnikom, ki ga hote trešćiti v pro-pad pogube in pogina. Na mejah stati moramo na strnži, da se nam ueinški uli la^kt nozi ne zasadd v meso, v svojej sredi pa se imamo isto tako borili z malina ali ošabnim krdelcem, ki meni, da je obsejatio od solnea nemške inteligence, ki pa Ke le zaradi tega zavija v nemško kulturo, da si pod firmo neinškega kredita iu nemške kulture prikriva duševno svojo onemoglost, in duševno svojo sterilnost! Bolj kot je neveden naš nasprotnik, bolj je osuben, ali srečneje izraženo, bolj je arogantenl V tem večnem boji pa je narod slovenski osamljen, iu jedini up mu je lastna moft! To osamljeno sta-lišće slovenskoga ro«iu navdušilo je našega pesnika k naslednjej, do srca govorečej pesnici: Med liurovjein temniin Mlada i>reza rase, V lastntMU svetu tuja ; Stoji sama za 8e. Tujsi dolgu leta, Kante sredi losa, Vetrsi moć jo nuije, IjiHtje joj otresa. V«ter notu listjo Sestratu v dal i ne kraje, Tiiin jiin o HHinici Sporooila Uhju. Priloga „Slovenskenm Narodn" St 69. 24. marcija 1882, Ted. Orljanec hitel je iskat pomoči k žandarmerij-skej postaji, ki je bila pol ure oddaljena. Poveljnik straže, Turk, se je obotavljal, a 20 katoliških pan-durov, ki so stražili, 80 ga prinilili, da je moral iti. Poveljbik pa je stražo vodil tako, da so vstaši mogli zbežati. Drugi dan se je poveljnik poklical v Stolac in se zaprl. VstaSi pri Ljubinji uhradli so 5 volov, a vodja p^ndurov jih je sledil, jih zafiel, odvzel jim Tole in umoril tri vstaSe, izgubil pu je dva pandura. Vodja pandurov Klaidzit je dobil od vlade pohvalo in za družiue palih pandurov denarno podporo. Vsled naredbe od 17. t. m. se bode izorožila vsa občina Pod grad v Boki, izimSi vaši Cliebi, Kuti in Sasovik, kjer se bodo prebivalci oborozili proti vstašem. Evans je Se v zaporu v Dubrovnika navzlic velikemu trudu angleAkega konzula, da bi ga opro stil. Evans je baje vstašem v Hercegovini sestavil adreso na Gladstona proti Avstriji. Evans se zago-varja, na podlagi berolinske pogodbe in pravi, da nij Avstrije žalil, ker je Bosna in Hercegovina še veduo sultanova. > naiij^ rtržave. mtcrT, jako razširno oazo ali zelenico na meji Afganistana, do zdaj še nij bila dosegla uobena evropska karavana, veliko je bilo, ako je tjn dospel kak Evropec. Odkar so premagani Turkmenci, obr-nilo se je na bolje. Kar bi poprej vojna sila s pu-škami in topovi, s konji in velbljodi ne bila dosegla, to izvel je zdaj prost rusk trgovec. Dne 30. julija 1881 zapustila je Moskvo karavana trgovca N. Konšina, prišla srečno v Merv in zagotovila izvrstno kupfcijo. Merv je sedaj otvoren ruskoj kup-čiji in rusko blago je ondu tiko v cialu, kakor ruski trgovci. Knez B:smark se je baje izjavil, da ima z viianjo sUuvadjo toliko opraviti, da mu ne ostaje Časa ri notranjo politiko. Kaj pać pomenijo te besede, je težko uganiti, kajti od vseh stranij zatrjuje se mir in zdaj so /opet poroća, da bode naš cesar obiskal italijunskega kralja, du se prijateljstvo mej Avstrijo in I' .lijo se bolj utrdi. Al* pa morda napravljajo staremu kancelarju noei brez spanja nekateri vojeviti glasovi iz Rusije? No, če to pretresa stare živce kancelarju, ne bode še priše) tako kmalu do miru. Dopisi Iz <; raUeti [Izv. dopis.] Akadem ičko društvo Triglav imelo je dne 1G. marca svoj zadnji obćni zbor v prvera poluletji tekoeeg.i leta. Izmej odborovega poro ila naj omeuim, da smo imeli v tem poluletji šest predavanj. Slovesno smo obhajali Preširnov večer. DruStveni dobodki znašali so 89 gld., a strošk: 85 gld. Omenirn še na dalje, da se je pri vsakem zborovanjl za koroški „Mir" nabiralo in da smo v ta namen 10 gld. odposlali. Sprožila se je tuđi mi-Bel, da bi po svojej moči za „Narodni tlom" do-prinašali. Pola, ki je takoj krožila, pokazala je, da no se posamezni udje zavezali vsak mesec ueko svoto v ta nnno nas povpraliil? Kdu so z umili bo pona&al? Kuko rod za rudom gine, To povest ju doinoviue, Vaetnu svetu nepoznato, Od uikogar spuštovuuo, Pri vsej tej tužuej zgodovini sloveuskej pa pesnik nikukor ne obupa nad prihodnostjo svojega naroda. V duhu vidi boljže tase slovenske, ker narod, ki nij pogiuil uifj takiiui viharji, se ne bude tuđi sedaj dal ugouobiti, ko navul germaastTu nij vtč tiko surov, niti tako silen, kot nekedaj. Kakor Prešiten, tako poje tuđi Simon Jenko o boljšej nužej bodočnosti: Ko jaz v gonili crni bom počtval, In zelen rnah poraste nad menoj, Veselih oasov srećo bo u";ival, Iinrl bo jasne dnevo narod moj. In z željo, da bi se ureaničilo to pesniško pro-|rokovauje, končana denaSnje Bvojft predavanje! 6. Knitl — Šabljenka, zbor. 7. N. Stoos — Mojemu narodu, fcveterospev. 8. Tombola. — K tej ▼eselici u.judno vabi odbor. — („Slovenska čitalnica" v Gorici) priredi dne 26. marca t. 1. točno ob 8. uri zvečer ▼ dvorani društva „Concordia" beaedo, ki imn na-slednji »pored: 1. „Rado ide", poje raoški zbor. 2. Vilhar: „Ljuiimilau — deklamuje gospa PirjevčeT;*. 3. Dr. B. Ipavec: „Pod lipo", fcveteroapev. 4. Foer-ster: „Po jezeru", uglasbena na glasovir — igra goapa Podgornik-Tolornei. 5. Ntdved: „Pozdrav", moški zbor. 6. Sujipe: „Ne žabi me" — poje gspdč. M. PagliaruzzijeTa. 7. Korijančić: „Slovo"', poje moški zbor. 8. Igra: „Dva gospoda in jeden sluga". — (Umri) je 23. t. m. na Dunaji vladni svetnik dr. Alojzij Šembera v 7G. letu. Rajni prištev.'il se je inej slovanske učenjake, bil mnogo let profesor Českega je//ka in češke literature na Tseučilišči na Dunaji in uredoval je fiesko izdavo držarnega zakonika. — (Požar.) Iz Rad gone piše nam prijatelj našega lista, da so v Itrastji dne 14. t. m. opo-ludne pogorela gospodarska poslopja pri banki „Sla-▼iji" naTarovaiifga Filipa Kri/.anica. — (S eepinom ga je!) Pred nekaj dnevi ▼rže Škrbčev Janez iz Otrobovea, poleg Loža t^žek cepin na široke rame in gre v gozd, da bi ondu nekaj kriov zravnal t klade. Nij še dolgo pri svojem poslu, kar nekaj pred njim zašumi. „Kaj pa ta zlodej koraca tod ? Pes nij!" — meni naš Janez videč relicega volka pred saboj. Malo tesno mu priđe in mrzel pot stopi mu na čelo; ali tukaj zdaj nij premišljavati ter sklepati, kaj in kako, ali bi pete odnesel ali ka-li?! Na mali tišći se Janez 8 eepinom za široko jelko ob poti. Volk stopa brez-skrbno iu leno naprej. Mi ko se približa dreresu, za katerim je Janez varno sapo v se vlekel, lopne ga ta s eepuioviin užesom po črepinji, da se zver pri tej priči predenj zvrue. Zdajci povrne se našemu junuku vsa mu pri rojena „korajža" ; oštri zobje, kremplji in tuienje ga malo već motijo; s svojim ce-j piuom pošasti doda, kar jej je po prvem udarci šo manjkalo! Evo vam doknza, kakano srce ima kranj-j ski oziroma Skrbčev Janez! — (Dete zgorelo.) Pri Jazbcevih v Trno-Tem pri Ilirske] Bistrici igorela je ono nedeljo lepy, mlada deklica v tretjem letu svoje starosti. O tem, kako se je to zgodilo in kdo je kriv žalostnej nesreći, ugibljejo Ijudje na več krajev, kar bode pre-iskava izčistila. Stvar je najbolj verjetna tako-le: Živ o&enj je na ognjiaći. Mati kuba in pripravlja na ognjišči in poleg nje igrata Stirileten sinek pa omenjeno dekletce. Zdajci otide mati na vas po Tode in pusti otroka sama. Ker to nij dalef; iu kur je mfj tem ubogo dekletce v požaru svojo nedolžno dušico skoro izdihnilo, je najbrže neprevidna mati kje pri sosedah „malo počenčnla". Kako je otrok ogenj na se zatrosil, nij jasno. Budi ta grozna nesreća strašilo iittskrbnim muteram in lehkoiniselniin Taruhoai nedolžne mladine! — (Iz Čubra na Hrvat sic em) se nam piše; V pouedeljek 20 t. m. pripetila se je pri nas grozna nesreča, zgorela jr minireč na Notranjskem v Starem Vinklu, ne daleft od Čubra cerkev z zvonikom, tako da ni druzega ostalo nego zidovje. od treh zvonov ni druzega bilo najti kot ^ola žlindra. Škodo raćunajo na (iUOO goldinarjev, — (Nova postava za „kvarte") bode veljavna koncem tega ineseca in tedaj prične navi davk na igralne kurte (SpielUartensteuer). Kavar-narji, krčmarji, in sploh posestniki javnih prostorov, v katerih se rabijo kmte, morajo po ;J1. šušci 1S82 v 48 urah stare karte nesti k ftnaučiiemu unulu, da se prekolekujejo („preštempljajo") in doplata po novej postati povišani Javek, ali pa da se karte uničijo. Drugim osobam, ki imajo .se kaj starih kart, je rok za prekolekovanje oziromu uničenje določen do konca tega meseca. Kdor ne bi ravnal po t^j postavi, kaznovan bode po $. 13. odnosno §. 1. postave od 15. aprila 1881. — (Slovenski obćni državljanski zakonik.) Ž>va potreba nahaja se po slovenkih zu-konih v znanem Manzovem iormatu. Iz gotovega Tira lZTedeli smo, da bi dvoma tiskarna na Dunaji izdala slovenski občni državljanski zakonik, če bi se oglasilo vsaj 500 naročoikov. Sedanja izdava Ciga-letova je Tender uže prestara in tuđi njena vnanja oblika tako nepripravna, da prav zelo opovira praktično rabo. Mnogokrat mora človek zakonik sabo Tzeti, ali tako ogromnega folijanta pać nikdo ne bode okrog vlačil. Kdor se hoće naročiti na novo iz Javo alovf^nskega državljanskegi zakonika, oglasi se naj pri uredništvu „SloTenskega Pravnik a". Ce se bode oglasilo primerno število naroćnikov, putem preskrbeli bodi'tno T^e potrebno. Cena bi monla ne iznašala već kot 1 gld. „Slov. Pravnik". Metcorologično poručilo. A. V Ljubljani: Dan Cas opa-zovanja Stanje biiromotra t mm. Tempera tu ni Ve-troti Nebo Mo-krina v min. g 9 o ,4 Ofc 1. uri zjntraj •h 2. uri ptpiladnt ob S. ori initt 737-94 ■«. 7Wv2Omm. 736*82 mu. + 2-8« C + 188°C -f 120° C \xn-idrij« ihibolrn jn?O7,ihod it«b«t«a ju'uiiihoil ilrloma cbkfno JttSI* 0-OOnm. e* g •b 7. nri zjutraj •h 2. nri p«[t»luiln« •b i. nri nečer 736-88 m«. 7;$6-26«». 73614 mat. -f 70°C 4-10-7'C + 1O-2°C \\tn-iflrijt slnlintcn jlJETOJt.lhod stiibnttn jH^ozahođ oblini« ilfioiiia jasn» oblačno OfiOmin. dežja. 7t O I— ce a /?\ G-l •b 7. nri ijnlrnj •b 1. nri (i«|ioludni *b S. nri v\*l« 732-55 h. 731-31 min. 731-31 mu. i + 10-6°C + 14-8°C -f 10-4«C iikboten jugnzaliođ Klaboten jugozahad Rlabot«n jugoialiori «Mufno nMufns oblaino 3-50 ■«. dožja. I rt g rt a •b 7. nri zjiilnij •b 1. uri ppolndnt •It 1. uri iuč«r 730-04 mm. 730-12 mm. 752-37 mm. + H-G°C + 6-4° C + G0°C slabotrn vihod dabotrn ' Tzbod vilud : dcžeTno > itnžorno 1 obladft 1 :33-50mm. dežja. , B. V Avstriji sploh: Znifini pvitink je isicer skoraj povsod prce«) lnoono pal, vendor je bil tako jedimkomcrno razdeljt-n, da je bil j ni/Ji»čuk inoj inakHiinoin in liiinimoin lc ne/jiuton. Vutrovi so bili So vedno tiiko Hlsibotni kot v pretečenih dnuh; vcmlcr ao bili he nienj sprcmoiiljivi in so at; ako raj povsod proti ju^n zasukali. Tuuipuratura je bila sieer So nkoraj povnod nadiiorinatiiii, vendor no več tolikanj okKtrcniiui, va/4(»i*ok intsj maksimom in minimoin vslod tc^a tu n 1860 državno posojilo . . ... 129 — Akrije narodno banko....... 819 — Kreditne akcijo......... 313 10 l.otidou............ 120 30 Srebro ............ — — Nh]k>1.............. 9 r>:j C. kr. cekiui........... 5 64 Državne marko......... 70 4°/, državne srefiko U 1. IS:")4 250 piti. 118 50 Državni! srećko \/. 1. 18°/e..... 86 80 f)n/() Štajerske /.emljišč. udvez. obliif. . 101 Dunava re,r. srefiku :")°/, . . 100 tfld. 112 75 Zoiulj. ol'.č. avrttr. 4'/,*/0 zlati zast. listi . 119 — Prior. obli<» Kli%abotine /.Jinad. Xoli'/>nicO 20 Prior, oblij;. Fenlinandove sev. že-leznice ior> — Kreditiui srećke.....100 gld. 177 — Uudolfovu arefiko..... 10 n 22 Akcije aiitflo-i'vstr. banko . . 120 „ 123 'rraiuniwiy s»telain ^\rJiiii naitoplejSo /.abvalo in V'.is zastavi jam, da nti bodom zaiuudii VaSe.^a ; ilu)i(l» VMeiu ua tr^iia}! po udili lr|»ečiui i% Iiistne izkušnj«' kot, iiajbolj^e c*rt'a*tvo |»rii»oroćati. V liuritovu, duo 1G. aprila 1881.. Spoštovanj m (G6G) ■▼♦ liopctltj'. k'inotovalec ' l>ol»i se v vHeli I^rturnali. Cilavna zalogu : Okrožuu U'Jkarna v lioriicuburgu. Tiijcl: U.'i. marca. Pri Klonu: (iolilstein t lHinaja. — Si'h\vnrz iz Novela mesta. — Hcri^rund iz Hudapt^te. Pri n»li«i: Ill.ischka z Diinaja. — Arko iz Za-ijrt^lia. — W<»lste /- Duumju. — Vosou iz .^auerbruna. — Sohciirbon iz Canstadta. l'ri a»VHtrijHk«*ut c^oMHiJi: Giller z, Dan ga. — Strehar iz Vipave. — Sijiit-otie iz i'ulja. fi'oshino. Ic olk^ino 4«r<>Nui»<'ljMke v dan 8. marca 1K82. N", ta dopisnik bil bi na svojem mestti, kadar velja nasprotnika l>r. z oillo^a zavnu'ati! — Tako snu* ni mislili, ko smo v „Novicab" dne 2. luarca 1H82 brali dopis iz Gro-suplje^a, v katerem se za blagor ^V) obćine vneti Novićni dopisnik Se U> -/.daj nad nami /nani zaradi naznaniia o vo-litvi novela občinakega starosinstva, natianene^a v „Novieuh" duo 24. av^usta 1881. To je torej tim i bič, 8 katorim at^ nam — Vi prijatelj — uže tolik rat, žudili, da u/.u vrabei po strebali ljubljanskih krčem o njem oivkajo. l'lotli sto ga zares ne premalo časa, zaradi te#a se je pa Vatu tuđi tako podaljsal, ila aeza h (Jrosuplje^.i ćelo v Udiuitt. — Kdor naiureć Vas in tiikajsne razroore pozna, spozn i takoj Noviškega dopisnika, lier mu i/, vsake vratice njcjjove^a dopisa Akili no-moSkn zavist in crno sovraštvo, s katerim, kodor hodi na-Sega župana Frana Koščaka napada. Ako ste si pa Vi dopisnik s poaojeniin percaom ter \ri govornik z izprušcuim jezikom, za. postni čaa njega na iuiiIio Tzeli, ker po zajoib več umriti ne smete iv Vain fasa pri o<^leduv:mji konjskih zob ostaja, čemu se v eeli naž sniiij-ski odbor zaietuj. — Spoinnite 80 ljubljauskcg1* voliaća, kjer ste hoteli svojo Bcntjavo narodnost prodajati, a bili uto od nekoga vrle^a duhovnika tako na čisto pri'resetani, da ae je Vam razli toni u po narodnom cedilu kar nos pobesil. Zagotav-Ijaiuo, da je bil'> tak rat še drugih iiavzočnih sram, ki 80 morali tako liberalnoga volilca svojim tovariŠem imenovati, kateri je v pričo celega volilnega odbora eveltal: Le farjov nikar voliti! Zapoinnite si, prijatelj narodnoga rešeta, da ne boste a takimi možmi, kakeržne ^tl nam pri zadnjej volitvi v ob-ćinskl odbor uHiliti ukiišaii, našega župana nikoli »podkopali, ko bi Vaši pristaši tuđi no samo po jodenkrat, kakor se je pri zudnjej volitvi {rodilo, ampak tuđi po trikrat sami oebe volili. Op >mniti moramo se: Kaj ste pred nekimi leti o č1q-veku, ki bi moral zdaj po VaJoj volji grosupeljski župan hiti, rekli? — Kaj, tacega moža bočete županom voliti, ka-torctim nihee šo 5 gld. no zaupaV In zdaj ga bot'ete za župana iinoti, akoravno Vi sami, kakov vao, kar od Grosup-lj«ga do Ljubljane loze iu gro, dobro \e, da se njegovo rMztneriđ ž;iiibog do zdaj še nijso na bolje obruile. 11 koncu pristavljamo šo zagotovilo, da budemo svojega župana Frana Koščaka vaeloj l>olj »poštovali, kakor tistrga naroilnjaka, ki s<» ob nuileljah in prazuikih a puško na rani i » svojimi psi po tukaj3tijih posestvih klati, kadar mi k službi božji odhajatmo, in vorjidel k naiu zahaja, da ,•*»> naso može, kakor euk mirne ptiee, s svojimi izmiS jt'iiiini prtLVijicnini nioti in poštenjake tuđi po njih smrti obivkuje. Naj tuUi pri nas to zdaj zadostuje, kadar so Vam bo pa o ko'isii župana in njegovo četvorice kaj več govoriti potrebno zdelo, bodemo tuđi uji svojo rekli, da Vas bo I svet, će no drugaće, vaaj po Vašoj tovaršiji ceriti vedel. • ! M. Ilovar, .Tože Okoren, Ljudovik Pour, (1821_______________olu'-inski aviitoviilei. triietCTi, dobro rcjen, se prira x zlatom itd. \ Zobtio operacijo izvrfiujo popolnum brez bolećin ; h prijetni ni mani i lom sobni zdravnik A.Paichel, polog Hradeekega mostu, v 1. imdstropji. Vsake vrste slamnike pere (168—2) podpiBani lepo in po nizkej ceni. Aiidroj TašUar, v Ljubljani, FranćiAkanska ulica St. 8. Zahvala. Gospođa Jul. pl. Trnkocmjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protiu»ltej bolesni na nogi Silno trpeli, in razna domaća zdrav ila brezuspešno rabili. Ko je pa bolezen čcdalje hujša prikajala in uže već dni nijso mogli stopiti na nogo, se spomnim na V«»ft dr. Hallftcv protln»ki cvet «a CH» kr., ter si ga nerau-doma naročina. In res, imel je čudoviti uspeti, da so ae po kratkoj rabi tega zdravila oproNtlll mućnih bole-hin. S popolnim preprićanjeni prltuttvam torej dr. Mallčev protlnslci cvet kot isvrMtuo sdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporoč r©tl lolecinam y olavi in Modci. Lekarna „pri samorogu" v Ljubljani, McBtni trg. Dolgo časa nijgva imela jaz in moj prijatelj apetita in sva trpela zaradi zaprtjt* glavobol, dokler nama slučaj nij prinesel v roke vaše Uri ćintilne kuKlJice, škatljka po 21 kr. Krl čisti I ne kugl|i«:<* imele so dober vpliv, a fikatljica se je knialu izpraznila; naročila sva torej cei zavitek s G škatljicaini ii i gld. 5 kr. I'.rekam vam za-hvalo in z veseljem vam javljam o najinem zbolj Manji in naročujoč za svoje znance še dva zavitka proti poštnemu povzetju, dovoljujem vam, 0 kr. Salicilni zobni prašek, aplošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, u 30 kr. Najnovejše spričalo. Vufio blagorodje! Mnogo let vporabljiun Vašo galfriliio uhIuo vođo in MHiicilui zobni prašek z izvrstnim uspt'hotn in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljito zopet od vsakega 3 steklcnice. Spoštovanjem (162—5) ^.nton. Sla.isi.st, župnik. Vsa navedena sredstva inni vedno friina v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu", v I^ubljiiui, MĆHtui trg Nt. i. po najnižjej ceni se dobivajo zanesljivo kaljiva, kftkor: ve-HkAUMka pea«, tr«rna, poljaka in vriti« itement. Poftrna narobila st* hitro oskrbe. Hemena se brei ozira na dobićek preskrbe pri 177—1) Petrn Lassniku v Ljubljani. Dr. Sprangerje\*» kapljice za zelodec. priporot-ane uu»|i, tabnka: Grabeahof, Braunerstraase 2, pisama in tabr. /,h1o^:i: Graben, Br&unerstrasse 8. Urulj tluiiNkf io po Hvojem ndjutantu naznanil l'abrikantu Ivanu ll4»U*u, da zetu visoko ceni i»j«'K«v Hladni izlečt>l<. ,..laz Hem", tako se £lasi kraljeva izjuva. ,,x v«'N«>lj<>m opuzll pri t«ebi iu pri iun«»t;ib ćluiiili nvo(«* kiNe zdravstveno iiiuu IIo1Iov«'ku Mladue^u 1e-lečka." Zahvala« Vašu blaj^orodju! Ne morem si kaj, da Vam z odkrito in naj-toplejšo zahvalo javim, da sem po trikratnej, v kratkiMu času hc poiuuijujočcj vueticl prNiie uirenej davici, bljevanji krvi in materije, kratko v stanu popolnu oneino^losti, ko so uže vst mislili, da sem izgubljen, zatukel sem se po nasvutu svojega svaka k VnSej sladnej ćokoh.di in uže po trid'nevnem vp(»rabljenji zadobil seni v svojo in svojih sorodnikov ziičudenje popolno zdravje. To iMtiuitu čudovito zdratvjc dobil hcih9 kakor omenjeuo, po vporabljanji sladne čokolade iu sieer Stev. 1. Prosim Vas, čestiti ^ospod, da vzprejmete te vrstice kot malo znamenje moje hvaležnosti za reSitev mojega življenja in d,\ jib. v korist vseh bolehujočih kot priporofilo Iloffovih preparatov. Konečno naj Vaui bodi še naznaajeno, dn lehko svoje hitro ozdravjenje, osobito, ker vsak tako litter uttpcU občuduje, kot resnično potrdim pred Bogoui in pred ljudmi. Pozdravljam Vas prav prijazno in se Vam z vso spoštljivostjo pripomčaui hvalo Vam dolžua An» l*«*stl, tkavčeva žena. V Ameiau (Dol. Avstr.\ 3. decembra 1879. Glavna zaloga: (50-8) Pet. Eiassnik v TJ ubija ni. Zoper jotileo! Radgostski univcr&alni čuj in rožnovsli malio-rastlinski celtlički, priporočajo se posubno za vse, tuđi za zusturane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno zu sušico, želodčevo slabost, za splosno slabost ćut-nic in začenjajočo se pljuSnico! Veliku šupilo priiiianakih pišem ra/.p<>la(fajo se v propričanje Gospod J. Neichert, dipl. lnkar v Roznavi. Hros m, ila uii pušljoto se 12 zavitkov Uadgost-sk«'jra UMiver/.alner. Tauls, pl. Tuu«>iiHtein, e. kr. Ht.ilmi zdnivnik. V Kreuasi, dne 526. oktobra 1877. Vašu bla^orodje! Moja he^rka je uže v«č nego pol lota imela IiimI ka»«-!j, k:it((n joj jt) cento pniu/.ruooval tinti liruhanji); ktT ho jej niti nij ljubilo jesti, jo zcli\ os'abi'la tci shnjšala; v novinah čitavši o va»ih iz-vrsluih zilravilih, si naručim 1 zavitok čaja in J flkat-[jiei celtiičkov. Jedva je použila bolnica nekoliko teh zdravil, in užb joj je odledio. V m-kolikih dtieh poide druff.i škatljica. Doto zdaj k vcčjoum vsakih 24 ur do jed«mkrat zakaš ja, t«*r je zopet krepko in ne mu ljubi jesti. Zalivaljujoć a>i tr«» izvi A«;. (158—,i) Mn\m kolonijalnih rcćij ea groš ■? Trsta k orespondenta, ki je sloveuSeine (oziroma lirvaSčine ali srbšćine) in nem-šoine v Itesciti in pifirm popolnem zmožen. l'ro.silci z lepo pisavo imaju prednost, i'onudbe pod K. 91. ftt. 30 poste restaute Trsi. (185—1J Lep« In po ceni klobuke in čepke, kakor tuđi prodaja Anton Hrejči, v Ljubljani, na kongreanem trgu na oglu gledaligkih ulic. (506—29) Umrli so: 22. marca: Ana Stara, hiSne posestnice hči, 31 let, Cerkvene ulice St. 13, za osopnicami. 23. marca: Marija Fance, 32 I, Mestni trg št. 9. 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Eothejeve zobne vode 1 steklenica 35 kr., Se kedaj čuti zobnc buleČine ima iz ust duh. j G KoUie, umirov. dvorni založnik v MOdlingu (144—4) pri Dunaji, vila Kotbe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jal. pl. Trn-koczyji in v vseh lek»rnah, dro^uerijah, parfernt-rijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjakem. Benama otrtnijsta pomoćna Ma Redni 26. oVični zbor denarnega obrtnijskega pomočnega društva, vknjiženega tovarištva z omejeno zavezo, bode v nedeljo 26. marca 1882 dopoludne ob 11. uri v velikej mestnej dvorani. Dnevni red: 1. Letno sporočilo in računski sklep za leto 1881- 2. PoroCilo v zadnjem občnem zboni izvoljenoga odbora za pregled račanov. 3. Volitev 4 udov v ravnateljstvo za tri leta. 4. Volitev odbora za pregledovanjp, računav leta 1882. (§. 1B. pravil.) 5. Posamezni naeveti udov. Ravnateljstvo obrtnijsko-pomočnega društva, vpisanega tovarišlva z omejeno zavezo v Ljubljani : J. W. Horukj vodja. (179) Gewerblicher Aushilfskassen -Verein. Die 26. ordentliehe Genera'versammlung des fle-vverblichen Aushilfskassen-Vereines, registrirte Ge-nossenschaft mit besehrankter Haftung, findet Sonntag den 26. Marz 1882 Vormittag um 11 Uhr im grossen stadtischen Rathhaus-Saate statt. Tagesordnung: 1. Jahresbericht und Rechnungslegung pro 1881. 2. Berieht des in der letzten Gencralversammlung gewahlten Revisions-Ausschusses. 3. Erg£inzungswahl von 4 Mitgliodern des Vorstandes. 4. Wahl eines Rcvisions-AusschuBses zur Prufung der Jahres-rechnnng pro 1882 (§. 16. der Statuten). B. Allfiillige besondere Antriige der Genoasenschafts-Mitglieder. Der Ttrtinsdirektor des gewerbliehen Anihilfsbssfn-Vtrtines, registrirte Geno8i»nith»fl mit beschrankttr Iliftang, ii L»ik»ch: J« N. Horak, Direktor. Glace-rokavice za dame z 2 gumboma, v vseh barvah, »amo 90 krajcarjev *« i»«»- pri F. BILINI & KASCHI, T7- X-.3-u.TDl3sm.i, Žjiđ-OTrslsei -ulica,. (164—3) F. Wertheimove "blagajne po zelo zn! žitnih fabriHkilt cenuh veoloiinuh, pri slabosti kit, pri |>rnneni prclilajeiiji, oti- skah itd. itd. 1 koN 25 kr. 10 let uspeh! Tuberosno mleko. Po vsakodnevnej rabi tega mleka, iz vegetubilnib in nuškodljivih Bubatancij sestavljenegn, postane kožaim-hkit, žh-nietJiHtJi in nožna, hejuitične j)ike, peg«, otfrci, Hmlii, nunaravna rndeeica z^int-jo, prez^odnje f^nbe se od»tranijo in polt za-dobi zop*'t svojo ^ibfiioHt in svežost. V Ht«>klvtii«'uh A 1 Kiti. Gumi-Bonbons, vplivncjži kot, vs;ik v prodaji ?o naha-jajofi bonboii, se rabijo z uajboljAim uHpt'lioni pri kaAlji, hripavosli in kata-ralinisti ilihalnih organov. V škatljicah a 14» kr. Znamenito! Kot sbivno izkušeno, nupresežuno naravno zdravilno sredstvo pri trgunji po udili, revniatiztiiu, žtvćuej slahosti, pri boloiinah v hrbta ali r prsili sy more od keuiika Lndevita Kodia izumljeni in od njega narejani eter h smerekovih iglic uajtopleje priporočati. Ceua Vi stekloiiici 44) kr., 1 »teklenici 7O kr. Naročila se izvrše najliitreje s poštnim povzetjem. (614—M) Vetiha zatona dobre^a naturuega dolenjskega vina od leta 1881, rumeue ali rudeče barve, ođ o'/i do 6'^ gld. av. vedro pri (172—2) Cvenklu v Sevnici (Lichtemvald). U^" Naročniki uaj lastnoposolo poslati blagovolijo. "^g amimiMintB ItjEEjiilPILLEN 330u.50kr a50kr Gastlov bi cistilen čaj, to jako vplivno zdravilno sredstvo iz dobrih, nedra-žilnib, odprtje pouzročujočita zelišč, odpravi vsako nabira-nje žolča in zle/, oživlja pre-bavljalni aparat. UttiUUVG puiiiftfliiUijGiifi au yiiyuiii Attgi]iyi (fikatljica po ^0 in f)0 kr.) (624—21) so najbolj renomirano, najeenejše, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, migreni, bemorojidora, krvnemu natoku, revmi in po-dagr , proti buleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Naj- !:oljše bluto odpravljajoče sredstvo za žene in otroke. I*ra\i Bo oni preparati, ki noaijo firmo centralne zaloge: Lickavim ,,pri obelietku*" v Olovci. Zaloga v Lj u b 1 j a n i: V. Trnkoczr; v P o stoj n i: A. Leban; vKranji: K. Savnik; v Logatci: Al. Skala; vZagorji: A. Mihelič; vSemlinu: J. Straub. i. ttABPTMAHH, v semeniškem poslopji, v Ljubljani, priporoea po nizkej ceni najboljše, fino aemljete oljnate in snhe \m\ firneže in late, ter najlepše čopiče (penzije) za slikarje in zidarje. (i84-i> lzdatelj in odgovorni urednik Makso Armit. Lastnina in tisk „Narodne tinkarne".