COVE1SSKI Izhaja vsak ponedeljek zjuiraj Uredništva: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 3487, Interurban 3487 Rokopisi se ne vračajo Posamezna šl. 1 "Din, mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naročnina 4 Din, na dom ln po nošiti dostavljen Ust 5 Din. Celoletna naročnina 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ulica šl. 6/11 Poštni ček. račun, Ljubljana 13.179 lelejon štev. 2549 Nervozno ozračje v Italiji Razdražena vladna poslanica - Nasilja fašistov v Milanu in odpor prebivalstva Rim, 24. avgusta, š. Službeni list režima »Foglio d'Ordini« jc objavil dolg razglas, v kar terem najprej napoveduje javna dela za zimsko sezono. Kar pa zbuja posebno pozornost, je to, da Mussolinijeva poslanico prvič, kar obstoja fašistični režim, polemizira 7. glasilom emigriranih italijanskih komunistov, »Stoto Operaio«, ki je v svoji zadnji številki pisal o veliki akciji in agil-nosti italijanskega prolctarijata proti režimu. »Foglio d'Ordini« seveda trdi, da take agilnosli ni bilo in do sc jc Ic-ta omejevala samo na kakšne protirežimske napise po raznih oglih. Tudi v svojih nadaljnjih izvajanjih »duce« večinoma polemizira in jc Ion poslanico lako nervozno razdražen, da izdaja neko prav nenavadno razpoloženje vrhov fašizma. Misliti dajejo tudi pogoste disciplinarne kazni in obsodbe, ki se v zadnjem času izrekajo od vodstva stranke proli posameznim fašistom. Najbolj sc opaža izključitev iz stranke, ki jc te dni doletela inšpektorja 'Zveze induslrijccv, fašista Kajetana Tcrroncja, ki jc na svojem inspckcij-skem potovanju no deželi hudo zabavljal zoper Mussolinija, dejal, da ined fašističnimi »hierarhi« ni soglasja, da jc trebo biti pripravljen na velike politične izpremembe in celo na katastrofo, da jc ozračje zelo dušno, da »tako nc more iti naprej«, pa da so v vodstvu stranke velika nesoglasja in hudi prepiri - kar pa v Italiji danes prav nobena tajnost več ni. Značilno jc lc, da sc fašistični tisk zaradi tega slučaja, ki ga jc zakrivil važen funkcijonar stranke, kar pomiriti nc more in grozi vsem, ki podobno kakor Ter-ronc »nc znajo držati jezika za zobmi.. > Razdraženost fašističnega vodstva ie čisto razumljiva. Ko jc bil početkom tega meseca v Milanu v nekem spopadu med fašisti in dclavci ubit fašist Porcu, ki mu jc rcžiin potem priredil pompozen pogreb kot »žrtvi, ki sc ii klanja v spoštovanju vsa Italija«, ie Milan, ki noj bi ob tej priliki pokazal svoje simpatije za fašista, nasprotno v demonstrativni pasivnosti pokazal, da globoko mrzi režim. Porcu nikakor ni bil ubit iz zasede, marveč je bil smrtno ranjen s svojim lastnim bodalom od neoboroženega dclavca Ohclfija, ki jc bil od njega v kazenski ckspcdiciji milanskih fašistov na predmestje »Casina Claretta« napaden. Fašisti so po tem dejanju upravičenega silobrana naslednji dan prišli »Cascino Clarctto. zažgat in so res podtaknili ogenj, katerega so qusilci na povelje pretekla pogasili. Ker po fašisti lc niso hoteli odnehati, jc prefekt poslal v varstvo okraja on bataljon alpinov. To jc seveda itak fašizmu sovražne Milance tako razkačilo, da sc jc dan Porcujevega pogreba izpremenil v mogočno antirežimsko manifestacijo Prefekt Sigarusa je bil na povelje iz Rima suspendiran, ker ni hotel na zahtevo fašističnega tajnika Cottinim Milanccm po sili zapo- vedati žalovanja. Kljub temu fašističnim oddel-Kom m uspelo prebivalstvo terorizirali, du bi izrazilo sožalje, ki ga ni čutilo; in pogreb ubitega miličnika sc jc izvršil samo ob spremstvu fašistične milice in komandiranih ljudi ter šolskih otrok. Fašisti so sc zato maščevali s kazenskimi ckspedicijanii takoj po pogrebu. Bivšemu socialističnemu poslancu Bcnliju, popolarskemu advokatu Degli Occhi, kakor tudi njegovemu tir.itu so razbili pohištvo in stanovanje popolnoma ople-nili. Enake ckspcdicijc so divjale po delavskih predmestjih, kjer so fašisti napadli trgovine, ki niso razobesile črnili zastav, pobijali šipe in pretepali ljudi. Toda fašisti so pri leni naleteli tudi na dejanski odpor in so bili na nekaterih krojili sami topeni. Mod pogrebom so po vsem mestu antifašisti v taksijih razmetavali po cestah listin »Giustizia e liberta«, ki se tajno tiska in se zadnji čas razširja po \sej Italiji. Od lega dne dalje ic v Milanu, pa ludi po drugih incstih, tako neprijetno ozračje. Ta položaj ie po osmih letih fašističnega režima inko značilen; šc bolj značilno pa ic to. da jc začelo prebivalstvo na nasilja reagirati. Prebivalstvo ic pač radi velike gospodarske krize in stiske zelo razdraženo in zapušča svojo sedanjo apatično stališče. Bodočnost režima sc zato splošno pesimistično presoja in v vsej Italija vlada velika in čudna nervoznost. Za balkansko konfederacijo Atene. 2-4. avgusta. AA. Elevleron Vima nadaljuje vsvoji zadnji številki razpravo o balkanski konfederaciji ter prinaša daljšo izjavo romunskega zunanjega ministra Mironesca, ki jo jo dal v korist osnovanja balkanske konfederacije. Mironescu veruje, da bo balkansko konfederacijo mogoče ustvariti tudi v slučaju, da kaka balkanska država ne bi pristala na konfederacijo. Mironescu naglasa, da bodo imele balkanske države na konfederaciji pred vsem politične in gospodarske koristi. Premagati pa bo treba egoizem narodnega gospodarstva posameznih držav. Nazadnje je Mironescu dejal, da soglaša z balkansko konferenco, ki se bo vršila v Atenah, kjer bo Romunija zastopana po mnogih delegatih. Homatije na Poljskem Berlin, 24. avgusta, š. Tukajšnjim listom poročajo iz Varšave, da je imel maršal sejma Das-zinski o priliki položitve temeljnega kamna novega delavskega doma v Skavvinu blizu Krakova izredno oster govor zoper Pilsudskijevo politiko. Dnevniki, ki so prinesli 1e izjave, so bili zaplenjeni. Varšava, 24. avgusta, as. Ce se poskuša izvajati zaključke iz. političnega razvoja zadnjih tednov na Poljskem, kažejo zadnji dnevi jasno, da hoče opozicija na vsak način izsiliti zasedanje sejma. Levica v centru hoče prve dni septembra zopet predlagati, da se skliče izredna seja sejma. Nato se seja mora sklicati do srede septembra. Da pa prepreči državnemu predsedniku dosedanjo taktiko, ki je skliceval seje v svrho odgoditve ali zaključen,ja zasedanja, je levica v centru za danes napovedala v 20 velikih poljskih mestih velika zborovanja po vzorcu krakovskega kongresa. Varšava, 24. avgusta. AA. Predsednik republike Mošicki jc poveril mandat za sestavo nove vlade maršalu Pilsudskcmu. Kmetski upor na Poljskem Varšava, 24. avgusta š. V Wrazo\vcih blizu Kadcma so izbruhnili nepričakovano kmečki upori. Kmetje so se žc naprej izjavili, da ne marajo sem-Jjcmercev. ki so prišli po nalogu vlade na novo parcelirat posestva. Zemljemerci so šli na delo pod varstvom močnega policijskega oddelka. Nad 400 s kosami in vilami oboroženih kmetov je napadlo policijo. Slednja je hotela razpršiti upornike s plinskimi bombami, ki povzročajo solze in kašelj, a naposled je morala potegniti sablje. Dva stražnika sla odnesla nevarne rane: enemu je kosa presekala roko. Več kmetov je bilo ranjenih z revolverji ln sabljami. Oblasti so zaprle 16 puntarjev. msha ofenziva proli Poljakom Var«ava, 24. avgusta, š. Blizu mesteca Biala Gora so bile ponoči prerezane vse telefonske žice, ki vežejo Lvov s Krakovom,,Stanislavovam in Sant-borom na eni ler Bukarešto in Romunijo na drugi strani. V splošnem ,je bilo prekinjenih 45 telefonskih prog. V zvezi s tem je bil začasno prekinjen tudi železniški promet. Na drogu blizu kraja atentata je bil pribit listič s pečatom Surme (Zunanje organizacije ukrajinske vojne mladine) in besedilom: »To imate, vražji Lahi, za spomin! Poberite se z naše zemlje za reko Sani« Poljski listi zahtevajo od vlade ostrih odredb zoper ukrajinsko divjake, ki niso zreli za življenje v evropski deželi.« Velik proces proti 78 Slovencem in Hrvatom v Trstu Rim, 24. avgusta, š. >Glornale d' ltalia objav- j lja obširno obtožnico preiskovalnega sodnika iz- , jemnega sodišča za varstvo države proti onim osebam, ki so bile v zvezi z. atentatom na uredništvo lista »Popolo di Trieste aretirano odnosno zasledovane. Obtožniia .ie naperjena proli 78 osebam. 12 oseb jo bilo že med preiskavo izpuščenih, 1 oseba jo umrla v preiskovalnem zaporu. Od obtožencev jih je 50 v zaporih. 28 jih pa še iščejo; najbrže so jo vsem lom posrečilo pobegniti čez mejo. Vsi ; so obtoženi, da so v Julijski Benečiji in tudi drugod | tekom leta 1930. bili dogovorjeni, da bodo vršili j zločine v svrho, »da bi del italijanskega ozemlja spravili pod tujo oblast'. Takih zločinov so izvršili po obtožnici v zadnjih štirih letih 90. Atentat na uredništvo tržaškega lista je policijo privedel na sled tem organizacijam. Romba v uredništvu fašističnega tiska jo bila popolnoma enaka oni. ki Je eksplodirala na tržaškem svetilniku. Na čelu raznih slovenskih skupin sta bila dva dijaka. Rejer in Je- ličič. Po izpovedi .leličiča jo bilo središče slovensko agitacijo v dijaškem društvu -Adrija . Dalje so si člani dopisovali s tajni pisavo in so morali I priseči. Proces prične 1. septembra v veliki sodnijski : dvrani v Trstu. Izrednemu tribunalu bo predsedoval general fašistične milice Guido Cristini. V Trst jc dospelo osebje izrednega tribunala za zaščito države ter mnogi policijski agenti, ki čuvajo sodišče in stražijo v okoliških ulicah. Za časa razpravo bodo smeli na sodišče samo oni. ki vrše služ-beno funkcijo. Rajprava bo tajna. Včeraj so bili ! pod močno stražo prepeljani v Trst nekateri ohto- ' ženci, ostali sledijo čez nekoliko dni. Fašisti pripisujejo temu procesu zelo velik pomen, ker upajo, da bodo s slikanjem »irodonti-stične nevarnosti« in eksemplarično kaznijo popravili svoj vzadnjem času vodno bolj majajoči se prestiž v italijanski javnosti. Nj. Vel. kraljica zopet na Bledu Ljubi j nn a, 24. avgusta. Danes ob K jo vozil skozi glavni kolodvor dvorni vlak. Z vlakom je jiotovala Nj. Vol. kraljica i/, lian Pijeska na Bled. Na kolodvoru jc pričakoval kraljico ban ing. N črnec, poleg več drugih zastopnikov oblasti. Kraljica pa je bila še utrujena in se ni prikazala iz ku-peja. Od dvornega spremstva je izmenjal pozdrave z zastopniki oblasti lo udjutanl Nj. Vol. kraljice IHKlpolkovnik Pogačnik. Bled. 24. avgusta. AA Danes ob 9.30 .ie dospela /, dvornim vlakom na IHed Nj. Vel. kra-i Ijica Marija, vračajoč so iz lian Pijeaka. Na postaji jo sprejel Nj. Vel. kraljico Nj. Vol. kralj. Kraljevski par so potniki burno pozdravljali. Nasa deSegtvciia za zasedanje DN Bled, 24. avg. ... Danes je naš zunanji minister brzojavno obvestil generalno tajništvo Društva narodov v Ženevi, itn je naša delegacija za prihodnjo zasedanje Društva narodov sestavljena takolol Šef dele trije in prvi delegat zunanji minister dr. Voja Ma ri n kov i č, drugi delegat dr. Žolimir M a ž u r a n i č , bivši minister, tretii delegat dr. Andrej (i o sa r, bivši minister, prvi namestnik dr. Itija šumeiikovič, naš stalni delegat pri Društvu narodov, drugi namestnik Kosta Folif, opolnomočeni minister, tretji namestnik univ. prof. Milan Todorovič, četrti namestnik dr. Mihajld N" o n a d o v i č. Generalni tajnik delegacijo jo dr. Ivan Pome, tajnik zunanjega ministrstva. |>o-močnika generalnega tajnika sta Mihajlo On v« rilovič, tajnik zunanjega ministrstva, in šof ka-Vinota zunanjega ministrstva Kosta Pav lov i č. Dsptomaiski piknik Hlod, 24. avgusta, z. Na poziv italijanskega poslanika na na.šom dvoril gosp. (iallija in njegove soprogo so f-e danes opoldne zbrali v liotolu toplice naši in inozemski diplomati, da sodelujejo na pikniku na Mrzlem studencu, dokoder vodi lična avtomobilska cesta. Zbrali so se naš zunanji minister dr. Voja Marinkovic s soprogo, opolnomočoni minister Kosta Kotič, ameriški iiosl.mik Prince s -oprogo, nemški poslanik von llaspel s soprogo, romunski poslanik Filodor s soprogo, turški poslanik Ali llajdar boj s soprogo ter italijanska konzula v Ljubljani in Zagrebu Roehira in Reinaldi. Diplomatjc so krenili v osmih avtomobilih na izlet. Bolgarsko - jugoslovanska komisija v Ljubljani Ljubljana, 24. avgusia. Danes so prišli z jutranjim brzovlakom ob 8.11 s Sušaka preko Zagreba v Ljubljano člani jugoslovansko-bolgarske obmejne komisije za likvidacijo dvolastniških odnošajev na bolgarsko-,jugoslovanski meji. Ta komisija je, kakor znano, zasedala to dni v Vrnjački banji in je po končanem delu odšla na Jadran, odkoder je danes prišla v Slovenijo. V komisiji so bolgarski delegati: predsednik g. Josip Rasukanov, dalje polkovnik Zlatev in gg. Vučev, Karadžov in Kuzupov. Jugoslovanski delegati so: predsednik dr. Jankovič. svetnik zunanjega ministrstva, general Ilič, svetnik notranjega ministrstva Simonovič >n tajnik Božovič. S člani komisijo je tudi pet dani. Na glavnem kolodvoru so člane komisije pozdravili: zastopnika banske uprave načelnik splošnega oddelka dr. Vončina in predsedstvom tajnik Suša, v imenu mestne občine pa podžupan profesor Jarc in občinski svetnik Kregar. Člani komisije so se po pozdravu odpeljali v hotel »Union«:. Najprej so zajtrkovali v kavarni »Union . nato pa so ob tričetrt na 10 obiskali gosp. bana. Zatem so oddali svoje posetnice ludi na mestnem magistratu in na poveljstvu dravske divizijsko oblasti. Po izvršenih oficielnih obiskih so si ogledali Narodni muzej, kjer jim je dr. Vurnik razkazal in raztolmačil vso njegove znamenitosti. Po ogledu muzeja so odšli v Narodni dom, kjer so si prav tako pod vodstvom dr. Vurnika ogledali umetnine Narodne galerije. Vsi brez izjeme so bili zelo zadovoljni z redom in sistematično ureditvijo zbirk Narodnega muzeja in Narodno galerije. Ob pol 12 so se odpeljali pod vodstvom gg. dr. Vončine in Suše na ljubljanski grad, kjer so prijetno presenečeni občudovali krasoto Ljubljane, njene okolice in posebno naših planin. Povzpeli s > se tudi na stolp in se tam vpisali v spominsko knjigo. Zatem jim je bilo v srebrni dvorani -Uniona-servirano okusno kosilo. Udeležili so se ga vsi I člani komisije, njihove dami' in navedeni zastop-i niki banske upravo in mesta. Po kratkem odmoru ; ^o se ob pol 5 podali gostjo pod vodstvom zastopnikov banske uprave v tivolski park, občudovali | tam lepe nasade, zatem pa od.šli od tivolskega gradu peš po gozdni stezi do Bollevue, kjer so se zadržali do večera. Gostje so 7. velikim priznanjem občudovali lepo panoramo mesta in vse njegove lepote. Zvečer so imeli skupno večerjo v ITnioniK, nakar so se ob 8 odpeljali proti Bledu. Na Bledu prenoče. jutri, v ponedeljek, pa se vpišejo v dvorno knjigo, nato si ogledajo Bled, Vintgar in Bohinj. Zvečer se vrnejo z brzovlakom v Ljubljano in odtod proti Zagrebu. General Ilič je star znanec Slovencev. Saj Je svoj čas deloval tri leta v naših krajih kot predsednik jugoslovanske delegacije v ilalijansko-jugo-slovanski obmejni komisiji. Danes popoldne po kosilu je general ilič s svojo soprogo in v spremstvu 1 podžupana prof. .Tarča odšel z avtomobilom v Škofjo Loko, zvečer pa se jo zopet priključil ostali delegaciji. Sovjetska ofenziva v Kita ju se je ustavila? London. 24. avgusta, š. Sedanji položaj v Ki-laju je popolnoma neznanka. Zdi se, da se jo komunistični val, ki se jo iz Kantona razlil na sever in vzhod, naenkrat ustavil. Potrjuje so, dn so čete šangajsko nacionalistične vlado mesto Cang Ša, ki so ga bili zavzeli komunisti, osvojili nazaj. Pri loj priliki je prišlo do groznega prelivanja krvi. r katerem je bilo jioklanih S—1000 komunistov. Hnnkov, ki je bil od komunistov ogrožen, je zaen-j krat siguren. Izgleda, da v komunističnih krdelih, ki obstojajo iz mnogih navadnih roparjev, ni di-1 scipline; bržkone pa jo začel delovati tudi — dolar. V ostalem vlada v Kitaju slejkoprej anarhija. Dunajska vremenska napoved: Dosedanji i značaj vremena bo trajaj dalje. Konferenca prvakov bivše HSS Zagreb. 21. avgusta. Na pobudo bivšega |>od-predsednika HSS Karla Kovačeviča se jo vršila danes 24. avgusta od H do 13 v prostorih zagrebško borze konferenca, nu kateri jc sodeloval« preko 50 prvakov bivše IISS in prijateljev novepa jogum po-| vedati ono, kar čuti. Treviranus je dalje dejal, da jo bil on proti pogajanjem o Youngovem načrtu radi tega, ker so bila ta pogajanja preurejena in da hi so vodila la pogajanja danes z večjim uspehom kol tedaj. Nazadnje je Treviranus govoril, o nemški notranji politiki in izpremenibah ustave. Nacionalisti so prekinili njegov govor ter mu očitali, da jo zapustil in izdal svojo volilce. Revolucija v Peru Newyork. 21. avgusta, a*. Pcruanska vlada je /a vso. vesli uvedla najstrožjo kontrolo, lako da so trenutno nc more razvideli, kako so je razvilo gibanje, ki se jo začelo v Aroipiipi. Iz La Paza v Boliviji se poroča, da so lam prestrogi i brezžične vosli radijske postaje Callao, po katerih kadelni zavod sodeluje z rovolucijonarji. Predsednik Lcjuia je |>o-begnil v venozuelsko poslaništvo, šol' policije v Limi jc zbežal v inozemstvo. Med rovolucijonarji in četami predsednika Lequia jo baje prišlo do hudih bojev. Pokrajini 1'uno in Cuzoo sla že v rokah revolucionarjev. Teh vesti pa ni mogoče kontrolirati. - Priprave za Belgrad, 24. avg. m. Te dni se je mudil v Belgradu znani romunski ekonomist Evgen Poru, ki je obenem tudi ravnatelj romunskega urada za izvoz. Imel je tukaj več posvetovanj z našim trgovinskim ministrom Demetrovičem ter z neti ;voj-no-industrijsko dolžnost . Slednja se nanaša na obveznike, ki odslužijo dveletni lcaderski rok v katerikoli tovarni in tekom lega časa vršijo poleg vojnih va.i tudi strokovno tehniško delo. Po doslu-ženem roku lahko ostanejo kot delavci pri isli ali drugi sorodni tovarni. Na ta način dobi rdeča vojska za vojno industrijo potrebne inštruktorje. Dosedanje predpravice različnih privilegiranih vojnih obveznikov se zdaj ne nanašajo na visokošol-c.e, in morajo slednji odslužiti kaderski rok že tekom študijskih let istočasno s poslušanjem predavanj in polaganjem izpitov. V to svrbo bodo ustanovljeni začasni vojni oddelki po univerzitetskih mestih. Pravico do odloga imajo samo tisti vpoklicani, ki služijo kot sejalci, kosci, šoferji in si. po državnih kolektivnih posestvih. Po starem -zakonu so plačali takozvani lišenci, osebe brez državljanskih pravic (duhovniki, trgovci, kulaki i. dr.) samo vojni davek, ne da bi bili vpoklicani. Zdaj je ta davek odpravljen in morajo vsi vpoklicani lišenci pomagati pri poljskem kuluku s tem, da se pozneje vpišejo v listo pomožnih moči v zaledju za slučaj mobilizacije. Veliko čiščenje Moskva, 24. avgusta, š. Kontrolni odbor komunistične stranke je zaključil letno revizijo. Predlagal .je vodstvu stranke izključitev 16.000 članov, ki so osumljeni opozicionalnega mišljenja. D?obete vesti Belgrad. 24. avgusta, u. Angleški pevci so danes zjutraj odpotovali proli Sarajevu. Ob svojem bivanju v Belgradu so se dogovorili, da bo bel-grajsko pevsko društvo . Stunkovičc gostovalo prihodnje leto v Augliji. Belgrad, 24. avg. m. Danes je bil na svečan način posvečen temelj nove zgradbe Državne hipotekarnc banke v prisotnosti povabljenih gostov. Pariz, 24 avgusta. AA. Huvas poroča iz I Ime v republiki Peru, da jc vlada izdala na-redbo, naj sc zapre pristanišče Mindo. Vlada je dalje zabranila vsak promet z mestom Aregui-pom ter pozvala vojsko in mornarico v boj proti vstašem v Arequipi. Varšava, 24. avgusta. AA. Včeraj je prispelo v Varšavo tudi šesto letalo češkoslovaške ekipe. Istočasno je dospel romunski letalec Cipeanu in izvodnik Ncgresco. Varšava, 24. avgusta. AA. Snoči ob 18 so bile na svečan način otvorjene letalske tekme držav Male antante in Poljske. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki voiske ter načelnik oddelku ministrstva za letalstvo Raiski. Ker jc nem-?,kfi vlada prepovedala polete preko nemškega teritorija, jc žiri sklenila nekatere spremembe v programu lciov. Kranj, 24. avgUsta. Kamniške planine s svojo pestro zaokroženo verigo visokih gorskih vrhov okrog »Češke koče : so bile včeraj priča prizoru, ki bo tako ostal vsem udeležencem - planincem te proslave, v toplem spominu, ki pa ic bil še bolj važen in pomemben zato, ker so se te proslave udeležili zastopniki bratske Češkoslovaške republike, hrvaška delegacija in so bili obveščeni in pozdravljeni s te prestave Poljaki in Bolgari. Torej je predstavljala proslava velevaž-110 slovansko turistovsko manifestacijo, katere glavni poudarek in refren je padal na dejstvo, da srno slavili na naših svobodnih tleh SOleflni jubilej obstoja koče, katero so zgradili Čehi lela 1000 v času, ko Slovenci nismo posedovali nobene važnejše gorske postojanke v nasprotju z ekspanzivnitn razširjanjem nemškega turizma, ki je zasledoval povsem druge smotre, ki niso spadali v okvir one bratske vzajemnosti, ki io nudi in daje pravi turizem. Zalo je bila včerajšnja proslava veliko zadoščenje in vir zadovoljstva za borce iz starejše generacije, ki so bili pionirji našega alpinizma, ko so videli, da je gradnji Češke koče pod Grinlovceni sledila cela vr.?la gorskih domov, koč in zavetišč, ko je slovenski turizem zmagal na celi črti 111 ohranil najlepši kos slovenske zemlje slovenskemu ljudstvu. Z a mlajše generacije pa je bil včerajšnji dogodek vzor podjetnosti, pogumnosti in energije, ki naj jo usmeri mlada generacija, da v svobodni jugoslovanski državi ustanovi močen in nepremagljiv branik proti vsem slovanskim neprijateljem. Že na predvečer planinskega praznika so se v koči začeli zbirati turisti. V nedeljo dopoldne pa so prihajali planinci od vseh strani, deloma di-rektno 7, avtobusi iz Kranja, deloma pa so obenem zvezali še bližnje ture v vseh smereh. Vreme ves čas zadovoljivo in zlasti popoldne je radodarno sohice sipalo tople žarke na družbo, zbrano pri proslavi, in vžigalo najboljše razpoloženje. Malo po 1.0 dopoldne je g. dr. Kordin, odposlanec knezoškofa ljubljanskega opravil službo božjo na prostem v navzočnosti velike množice planincev. Po sv. maši je na prostem poleg koče otvoril planinsko jubilejno zborovanje predsednik SPD g. dr. Tominšek. Pozdravil je najbolj vse odlične udeležence in zastopnike kot dvornega svetnika g. dr. Marna kot zastopnika vlade, zastopnike okrajnih načelstev iz Kranja in Kamnika gg. dr. Zobca in dr. Ogrina, zastopnika češkoslovaškega konzulata vicekonzula g. Cihelka, zastopnika Češke Obce g. Jovanovskega, zastopnika Češko - jugoslovenske lige g. Rasto Pustoslemška," zastopnike časopisov, Or. Erek MSti« javlja, da je zastopnika mestne občine ljubljanske gg. dr. ravnatelja Ciulio in dr. Klepca, župana kranjskega g. Pirca, ki je bil tudi pri otvoritvi koče navzoč, župana z Jezerskega g. Murija, predsednika asocijacije slovanskih turislovskih društev in podpredsednika kluba čeških turistov, konservatorju g. Jeuička iz Prage, ki je urednik češkega Turista« (50.000 izvodov). Dalje je pozdravil zastopnika hrvatskega planiskega društva ravnatelja g. Pasariča, načelnika mariborske podružnice nadzornika dr. Senjora, ki je bil obenem zastopnik podružnic in njegova namestnika gg. dr. Šunderla in Pučnika, g. Kordi-na kot zastopnika knezoškofa. zastopnika kranjske podružnice g. Rojca. Nato prebere dr. Tominšek poročilo o slavnosti pri otvoritvi koče in se spominja zaslužnih mož, ki so sodelovali pri gradnji koče in jiii ni več v naši sredi. Očrta zasluge bratov Čehoslovakov, ki so bili naši vzorniki pri gradnji plnniskih domov. Koncem govora predlaga, da se pošljejo brzojavni pozdravi prezidentu ČSR g. T. Masaryku, našemu vladarju Nj. Vel. kralju, ki se zelo zanima za naš turizem in sam rad poseča naše planine, prezidiju mesta Prage, klubu čeških turistov v Pragi, poljskemu tovarištvu Talerzanskij v Krakovu, Zvezi hrvatskih planindcev v Zagrebu, bolgarskemu turističeskemu družestvu v Sofiji, ministrskemu svetniku dr. Lubiši Iržabeku v Pragi in Gabrijeli Preisovi v Pragi. Nato prebere pismene j in brzojavne čestitke, ki so jih poslali: naš veliki j prijatelj in alpanist dr. Dvorsky in g. Skoty, dr. i Žižek, šef oddelka za turistiko v Belgradu, čehoslo-vaški luristovski klub na Dunaju. Svoj govor je zaključil dr. Tominšek, starosta slov. planincev, s pozivom, naj turistika utrjuje bratske in prijateljske vezi med obema slovanskima narodoma. Dr. Marn pozdravi zborovalce v imenu bana, podbana in v imenu zveze za tujski promet. Ravnatelj Jeniček je v zanositem govoru manifestiral za solidarnost med obema narodoma ui Miklošičeva cesta st. 21 nova hiša Vzajemne zavarovalnice Telefon št. 2912 Telefon št. 2912 prepozna. Eden od divjakov ga je namreč sunil v zgornii del stegna in mu prerezul žilo odvodnico. Ranjenec je takoj izkrvavel in umrl. Je to 35 letni Matevž Škof, rajen v Zaklancu pri Horjulu in je bil delavec pri zidarskem mojstru Avšiču. Živel ie z ženo in enim otrokom v revni bajti na Studencu št. 24. Zaradi diviakovega noža je torej izgubila ta družina svojega rednika. Ostale tri ranjence pa je ljubljanski reševalni anto prepeljal hkrati v ljubljansko bolnišnico. Poleg že omenjene gostilničarke Ivan« Dimnikove, ki jc oklana na levi nogi, sta ranjena še 26 letni Franc Brunner. delavec pri zidarskem mojstru Juriju Fcrencu, doma i/. Št. Petra pri Gorici in stanujoč v isti hiši, kjer se je odigral pokolj. Drugi ranjenec je 10 letni automehanik Josip Šare pri mojstru Francu šušlerju in stanujoč v Kolodvorski ulici 18. Brunner je ranjen v glavo, hrbel in noge, Šare pa ima na hrbtu globoko rano, tako, do so pljuča prerezana. Slanic obeh ranjencev je bilo danes popoldn« še vedno zelo težko. Ko so po pokolju prišb vevški orožniki pr,d vodslvom poveljnika postaje narednika Sušnika na lice mesla, so zločinski napadalci že izginili. Orožniki so zaslišali očividce, nihče pa ni vedel imen napadalcev, temveč so orožnikom le popisali napadalce in povedali, do so naibrže de« lavci »Obnove«. Na podlagi tega opisa so orožniki takoi pričeli zasledovati napadalce. Posrečilo se jim je dosedaj prijeti vsaj enega. Prijeli so ga žc na desni strani Ljubljanice, blizu Dobrunj. )c to 10 letni Ivan Cuk. doma iz vasi Sopota, občine i okraja Pregrada na Hrvatskem. Orožniki na tudi že vedo za imeni ostahta dveh zločinccv, ki sta io naibrže mahnila mimo lanč proti Grosupljem. Sta 26 letni Prane Drinski in 50 letni Jožef Krklec, oba doma iz Kostelskega, občina Pregrada. Torej so vsi Irije zločinci nai-ožji rojaki. Za obema pobeglima zločincema ie bila no njihovi sledi poslana posebna orožniška nntrulja. Ni pa še znano, če je orožnikom uspelo prijeti oba zločinca. škofovo trunlo ie bilo prepeljano v vevško mrtvašnico, kjer bo ostalo do prihoda sodne komisije. ki jo nričakujcio jutri, v poneelcljel^,.. ,im Kolikor ic sedaj dognano. nc zadene domačega prebivalstva na Icm pokoliu nobena kri'v-c!a. Sploh ie znano, da so v zodniih časih v teh krfiih nretepi znatno ponehali in ni več tistega izzivanja, kakor je bilo včasih. Umevno ie torej sedanje veliko ooorčenic prebivalstva in splošno sočutje 7. ranjenci in z družino pokojnega Škofa. Tudi oslatu dva napaldca prijeta Ljubljana, 24. avgusta. Zvečer smo dobili obvestilo, da sla bila aretirana tudi oba pobegla napadalca in sokrivca uboja in pokolja na Studencu, delavca Drinski in Krklec. Aretirali so ju štepanjski orožniki, ko sta sc klatila in skrivala ob Ljubljanici. Štepanjski orožniki bodo zvečer oba zločinca prignali v ljubljanske zapore, kamor so tudi vevški orožniki že prignali prvega aretiranca Čuka. Tako ; so vsi trije povzročitelji tega krvavega pokolja i pod ključem. Nož deluje tudi v Ljubljani Skoraj ob istem času, kakor pokoli na Studencu, lo jc okrog polnoči, je zapel svojo krvavo pesem nož tudi v Ljubljani, v delavski ba- 1 in se pokloni spominu dr. j raki prcd Tehnično srednjo šolo. Več delavcev, Karla Chodonskyja, ki je bil eden glavnih pobor-nikov za zgradbo >češke kočec, ki jo je zgradila bivša češko podružnica SPD. Govorili so še vice-konzul g. Cihelka, g. ravnatelj Pasarič, g. Rasto Pusloslemšek. Kot zadnji je govoril nadzornik g. Senjor iz Maribora. Ob 12 je dr. Tominšek zaključil planisko zborovanje in planinci so se po kratkem ekrepčilu začeli razhajati na vse strani in vetrove in na nadaljnje ture. Veselo razpoloženje in zelo krasno vreme je venčalo nadvse lepo uspelo jubilejno slavnost in turistovsko prireditev ob 30. obletnici »Češke koče,: pod Grintovcem. Grozen pok olj na Studenc&t - Trije hrvatski delavci zaklali štiri ljudi - Ena smrtna žrtev - Beg napadalcev - Orožniki ujeti vse tri napadalce in jih odvedli v zapore Ljubljana, 24. avgusta. Snoči je prišlo na Studencu, v gostilni pri »Jančctu«, ki stoji že izven vasi, D. M. v Polju šl. 5 ,do groznega pokolja, ki ie zahteval tri težko ranjene in eno smrtno žrtev. Ob 8 zvečer so prišli v to gostilno trije hrvatski delavci »Obnove«, ki sedaj na Fužinah renovira jez. Bila jc sobota, imeli so denar in pričeli so piti. V gostilni je bilo polno domačinov in drugih dclavcev. Ti bije so sedeli sami zase pri svoji mizi in naročali liter za litrom. Govorili so med seboj hrvatsko narečje in so jih drugi imeli rodi lega za Štajerce. Ko so okoli 11 zvečer naročili četrti liter, so sc pričeli — vsi že omamlieni od pijače — prerivati iz objestnosti sem in tja po mizi. Eden med njimi jc pograbil za polno steklenico in udaril z njo po mizi, lako, da sc je razbila. Prihitela jc gostilničarka, 52 letna Ivana Dimnik in zahtevala od pijancev, naj ji plačajo popilo vino »n razbito steklenico. Vsi Irije so očito samo močno vinjenih, se je lam sprlo in steplo. V pretepu je dobil 20 letni Radoslav Klemenčič, zidar pri Vinku Borcu in doma iz Savcev pri Ptuju, z nožem globoko rano v hrbet, tako, da so mu prerezana vsa pljuča. Reševalni auto ga je prepeljal v bolnico. Njegovo stanje je skrajno resno. Stražniki s trnovske stražnice so ponoči aretirali več delavcev in Klemenčičevih sosta»oval-cev, med temi, kakor čujemo, ludi pravega krivca. Vsi osumljenci krivde pri pretepu so izročeni v policijske zapore. čakali na povod, da sc bodo stepli z domačini. Planili so pokonci, nahrulili gostilničarko, ki jc povsem opravičeno zahtevala plačilo, in ko jc še neki domačin skušal nekoliko mirili, so podivjana izvlekli vsak svoj nož in pričeli klali prisotne. V gostilni je nastala panika, ljudje so pričeli bežati, ,pijanci pu so divjali dalje. Prva sc je pod sunki njihovih nožev zgrudila na tla gostilničarka sama, nekaj trenutkov nalo pa so ležali na tleh šc trije moški. Kri ie zalila prst na debelo vso gostilniško sobo. Kriki in kletvinc napadalcev in stokanje težko ranjenih jc za nekaj hipov napolnilo ozračic. Napadalci so nato uporabili splošno zmedo in izginili iz gostilne, grozeč vsakomur, da ga zakoljejo, kdor bi jih oviral. Ljudje so sc najprej zatekli v umobolnico ! na pomoč. Od tam jc odšel na pozorišče krva- | vega pokolja zdravnik dr. Petrič, ki jc nudil i ranjenccm prvo pomoč. Iz umobolnice so tudi ! telefonirali v Ljubljano po reševalni auio. Enemu ranjencu pa jc bila vsaka pomoč žc Epidemija griže v severnem delu Ljubljane Ljubljana, 24. avgusta. V severnem delu mesta, v mestnih hišah za artiljerijsko vojašnico, na Vodovodni cesti in v bližini, je izbruhnila epidemiza griže. Dosedaj je zbolelo za njo okoli 15 oseb, ki so bile prepeljane v bolnišnico. Najhujše je ta bolezen udarila družino vseuč. profesorja dr. Franca Vebra. V bolnišnico so bili prepeljani dr. Veber sam in njegova dva sinčka, od katerih je starejši, 10 letni, umrl, oče sam iu drugi 4 lelni sinček pa še ležita v bolnišnici. Dalje .je bil v bolnišnico prepeljan tudi neki bosanski delavec z Vodovodne ceste in več drugih oseb. Včeraj je vzroke te epidemije preiskala posebna komisija, ki je mnenja, da je epidemijo povzročila najbrže slaba voda; to se pravi, da so se v vodi razpasle bakterije griže. Razburjenje med prebivalci ogroženih ulic, je veliko in popolnoma upravičena je bojazen, da bo število dosedaj obolelih še narastlo. Družba JURIJA" Premog Dunajska cesta št. 46 Drva Telefon: 2820 Koks M Ljubljanska kronika Ljubljana, 24. avgusta. Bog je letos dal Ljubljančanom Je eno lepo 41 vročo nedeljo, namreč današnjo in vsi Ljubljančani si žele, da bi bila tudi prihodnja, zadnja v avgustu takšna, kakor je današnja. Zato so se obrežja rek še enkrat napolnila s kopalci in ljubitelji solnca, ostati Ljubljančani pa so morali v okolico, na večje in manjše izlete, le manjši del pa jih je ostalo ves dan doma. Predmet govoric v Ljubljani so še vedno drz-M akrobacije in druge spretnosti profesorja S t r o h s c h n e i d e r j a. V soboto je priredil zopet predstavo,- ob največjem zanimanju prebivalstva, ki mu je ob tolikih akrobatskih čudežih kar zastajal dih. Enako je bilo'tudi danes, ko je njegove spretnosti občudovala tisoč- in tisočglava množica. Zvečer pa se je profesor Strohschneider na kavalirski način poslovil od svojih ljubljanskih prijateljev, zlasti časnikarjev, s tem, da je vse ekupaj povabil na prijateljski sestanek in večerjo. Adijo, profesor! še dolgo bo Ljubljana govorila o Tebi in najbrže jo boš imel tudi Ti v dobrem epominu. Težja nesreča se je pripetila danes zjutraj na Vodovodni cesti. Trgovec Ž. je s svojim avtom povozil U letnega Slavka Kumarja, sina poštnega uradnika. Deček je dobil težke poškodbe na glavi in nogah. Prepeljali so ga v bolnišnico. V bolnišnico je bil v noči na nedeljo prepeljan tudi 40 letni pleskar Alojz Sluga, doma iz Grosupelj. Ta se je peljal s kolesom po cesti iz Komende v Kapljo vas. Nasproti mu je priložil neznan kolesar, se zaletel vanj, ga podrl na fla in brezobzirno odvozil dalje. Sluga je potolčen po vsem telesu in so njegove poškodbe zelo hude. »Nebotičnike v nevarnosti. Kakor smo zvedeli h krogov Ljubljanske kreditne banke, je ta vložila na kr. bansko upravo pritožbo proti zidavi nebotičnika ob Dunajski in Oajevi ulici, ki ga gradi Pokojninski zavod za nameščence. V pritožbi se navaja, da bo poslopje za ljubljansko potresno ozemlje Binogo previsoko da ljubljanski stavbni red ne dovoljuje tako visokih zgradb in da je ljubljanski magistrat prekoračil svoj delokrog. Kolikor je nam gmano, je tudi palača Ljubljanske kreditne banke višja, kakor to dovoljuje ljubljanski stavbni red, pa se svoječasno Ljubljanska kreditna banka proti svoji lastni stavbi seveda ni pritožila. Vsakdo ve, da je ljubljanski stavbni red zastarel, moderna tehnika pa je med tem tako napredovala, da dopušča tudi višje stavbe brez vsake nevarnosti, da tri se podrle. Zato smo prepričani, da bo kr. banska uprava pritožbo čimprej zavrnila, uo naših rojakov-i/sol joncev i/, Francijo na Jesenice iai po obisku Marijo Pomočnice na Brezjah pride cela skupina s posebnim vlakom ob 16.52 v Ljubljano. Nadalje se pripelje skupina 250 naših vvestfiitskih Slovencev z vlakom oh n na Jesenice, od tam ua Bled in pride prihodnji dan dne 27. t. m. z. vlakom ob tO.15 v Ljubljano. Mestni magistrat ljubljanski priredi ob sodelovanju družbo sv. Rafaela /a varstvo izseljencev i n Narodnega izseljenskega odbora tem našim rojakom, ki pridejo i/ ljubezni do domovine po dolgih lotili odsotnosti zopet na svojo rojstno grudo, na kolodvorih nu Jesenicah in v I jnbljani ob navedenem času slovesne sprejeme. Slavno .občinstvo so vljudno vabi k vdo-lcžbi sprejema, s čemer bo dokazalo, da tudi domovina ni po/ahilii na uuše odsotno brate iu sestre. Naši, dolga leta i/ domovini' odsotni rojaki bodo pa še bolj v/ljubili na-o na novo urejeno lopo kraljevino ter odnesli in-razširili |x> svetu nuš dober sloves. I)r. Jota Bohinjec I. r„ pri Jscdnik Narodnega izseljenskega odbora. Dr. Dinko Puc L r., župan ljubljanski. Fr. Kazimir Zakiajšcl, I. r.. predsednik družbo Ilaiuclu /a varstvo Izseljencev. Zmaga Ilirije v Lin ca Lin«, 24. avgusta, as. Ljubljanska Ilirija jo včeraj in danes absolvirala v Linzu dve igri proli športnemu klubu Urfahr, Ljubljanski gostje so bili sprejeti nadvse prijazno in so tudi v obeh igrali zmagali. Prvi dan so Ljubljančani zmagali s 4 : 3. dočim je vprvem polčasu prevladoval Urfahr z 2 : 1. Posebno ljubljanski napadalci so podali zelo dobro igro in so pokazali, da so dobri mojstri v streljanju. Tekmi prvega dno je prisostvovalo okoli 800 gledalcev. Drugi dan >o Ljubljančani svoj uspeh ponovili. Razultat je bil :'■ : 2 (2 : l) za Ilirijo. Ljubljančani so v začetku odločno prevladovali la končali prvo polovico igre z 2 : I. Po pavzi je Urfahr rezultat izenačil, v končnem boju pa so bili Ljubljančani zojiet boljši in so si z. zelo lepim strelom zasigurali zmago. Njihov nasloj) jc občinstvo zelo odobravalo. Mariborska nedelja Maribor, 24. avgusta. Jernojeva nedelja; vse zunaj. Potem |>a ... Ob desetih dopoldne so zborovali pri Orlu mariborski lovci ler zaku|iniki lovišč v obeli mariborskih okrajih iu v živahnem razgovoru pretresali važna ler aktualna zakupniška vprašanja. Ob Ili pa se je razvil iz mesUie mrtvašnice na magdalen-sko pokopališče veličasten sprevod; pogreb blago-pokojnega ravnatelja g. A. Piiklavm. Poleg številnih pokojnikovih sorodnikov in znancev so se v velikem številu udeležili pokopa zemskih ostankov blagega pokojnika najodličnejši naši delavci in strokovnjaki na polju vinogradništva iu kmetijstva sploh. Ravnatelju Puklavru časten spomin. Včeraj: naši gledališki igralci so imeli v Kamilici prijateljski sestanek; med nje je prišel tudi odlični ler priljubljeni operni pevec P. Kovač, ki ,je ob živahnem aplavzu dovršeno odpel nekatero izbrane arije. Drevi so vrne v Ljubljano. Umrl je v starosti 54 lot v svojem stanovanju v Studencih l)r. Krekova 27 progovui nadzornik Alojzij Polančič. Pogreb bo danes ob 17. uri iz mrtvašnico na studenškem pokopališču. Sijajno žetev, kakršne že dolgo ne jiouinijo, so imeli danes na policiji — kar 13 aretacij. V ke-ho so romali Ignacij Živic in Alojzij Pipan, ker sta razgrajajoč se drug drugega obdelovala; Ivan Kak radi kaljenja nočnega miru; Cvetko Sušanj, ker jo bil do nezavesti pijan; Ivan Marko radi tatvino sadja; krošnjarja Cvetko Štofanec in Valentin ter Marko Duluirič radi suma tatvino; Terezija Terčko radi razgrajanja in pijanosti; Avgust Vele radi prenagle vožnjo; Vincenc Starovorski radi prepovedanega povratkn; Franc Lešnik radi razgrajanja ter Josip Horvat radi potepuštva. Prijav pa je bilo vloženih 25; nanašajo se na običajne prestopke ceslnopolicijskega reda. Tudi se je danefs ugotovila identiteta nozna-Slivar, zaposlen v o|>ekanii bratov Steinklauber na Pragerskem, si je pri dolu zlomit desno nogo v gležnju. — 21 letni Julij Nemec, sin posestnice iz Marenberga, je pri padcu s kolesa zadobil tako težke poškodbe, na obrazu in glavi, da so ga morali prepeljati v lukajšnjo splošno bolnišnico. — Pred moško kaznilnico je povozil 21 letni delavec Ignacij Kmetec, ki sc je peljal nn kolesu, 59 letnega zidarskega delavca Štefana Žunka iz Pobrežja, ki je pri padcu zadobil lažje poškodbe na obeh rokah. — Na Mariborskem otoku si je poškodoval jirslo na desni nogi 34lelni trgovski potnik Karel Sinkovič. Odpremili so ga v bolnišnico. Tudi se je danes ugotovila idontiten neznanega skrivnostnega obešenca, ki so ga pred približno tremi tedni našli v gozdu zn Piramido. Gre za 69letnega mlinarja in pozneje paznika v ruški tovarni vžigalic Franca K. Kaj ga je gnalo v prostovoljno smrt, ni znano. Proti večeru jo prišlo pri Pesnici do avtomobilske nesreče, iu sicer je avto povozil neko žensko. Podrobni podatki ob času poročila še niso bili na razpolago. Pariz. 24. avgusta, as. Voditelji francoskih in belgijskih delavskih strokovnih organizacij lekslllne industrije v Roubaixu iu Tourijuoinu, ki »vodijo stavko okoli 90.000 delavcev, so imeli danes sejo. da zavzamejo slališče o zadnjih predlogih delodajalcev. Večina delegatov se je izrekla za nadaljevanje stavke. Končnoveljavui sklep o leni pa bo sprejel JutrlftnJI občni zbor stavkajočih. Po današnjem posvetovanju je smatrali a precejšnjo verjetnostjo, da bo delavstvo jutri sklenilo, da odkloni nadajjtgjc stavko, Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. i ^ Fregata sc je brezšumno bližala in se dva kablja pred velikanom ustavila. Vsi smo pridrževali sapo. Globok molk je vladal na palubi. Bili smo oddaljeni komaj sto čevljev od žarišča, kojega svit je postajal močnejši in močnejši in-nas jc oslepljal. V tem hipu sem, stoječ na sprednji palubi, zagledal, kako je Ned Land, ki je bil stopil na skrajno oporišče na stožinskem jamboru, tako da je bil živali čim bližji, zavihtel svojo strašno harpuno. Komaj 20 čevljev ga je ločilo od nepremične pošasti. Naenkrat se je njegova roka mogočno iztegnila in harpuna je zletela po zraku. Cul sem, kako je z globokodonečim zvokom udarila; očividno je zadela v trdo telo. Električna svetloba je naenkrat ugasnila in dve ogromni vodni trombi sta se usuli na fregato, pometali na tla vse moštvo, raztrgali vse vrvi in razbili ali odnesli vse manj trdno pritrjene ali svobodne predmete. Temu je sledil strašen udar, mene pa je vrglo čez ograjo v morje. Sedmo poglavje. Neznane vrste kit. Čeprav sem se bil močno prestrašil, vendar nisem izgubil zavesti, kaj se godi z menoj. Najprej me je vrglo v globočino kakih 20 čevljev. Ker sem dober plavač, mi to ni veliko storilo; par močnih sunkov, pa sem bil na površju. Moja prva skrb je bila fregata. Ali je moštvo opazilo mojo nesrečo? Ali je »Abraham Lincoln« spustil čoln v morje? Ali sem smel upati, da me rešijo? Okoli mene je vladala globoka tema. Zagledal sem črno maso, ki je v smeri proti vzhodu izginjala. Njene luči so ugašale. To je bila fregata. Menil sem, da sem izgubljen! Zakričal sem; Na pomoč!« Na pomoči; in začel z vsemi močmi, ki mi jih je dajal obup, plavati za ladjo. Obleka me je ovirala. Tesno se me je ovijala in ovirala gibanje. Začel sem se potapljati. Dušilo me je in sem zajemal vodo. »Na pomoč!« sem še enkrat zaklical, potem pa nisem mogel več. Branil sem se z vsemi močmi, toda globina me je z ne-odoljivo silo vlekla vase . .. Kar naenkrat začutim, da me je zgrabila močna roka za obleko. Nekdo me je s silo potegnil na površje. In malodane že v nezavesti sem kakor skozi gosto plast zaslišal, kako mi je nekdo zakričal v ušesa: »Če gospod izvoli, se lahko opre na moji rameni in bo lahko plaval naprej.« Bil je Konzulent. »Ti!« sem zaklical. »Ti!« »Noben drugi!« je odgovoril Konzulent. »Sem gospodu na razpolago.« »Ali te je z menoj vred vrglo v vodo?« »Nikakor ne. Ker pa sem v službi milostivega gospoda, sem skočil za njim.« To je bil res sijajen dečko! Čisto samoposebi umevno se mu je to zdelo! »In fregata?« sem vprašal. »Fregata?« — je odgovoril Konzulent in se spet vlegel na hrbet — »mislim, da naj gospod preveč nanjo ne računa.« »Kako to?« »V hipu, ko sem skočil za vami v morje, sem cul ljudi pri krmi zavpiti: »Vijak in krma sta zlomljena ...« »Zlomljena?« »Tako je; zlomljena, oziroma razbita od velikanovega zoba. Mislim, da je to edina poškodba, ki jo je utrpel »Abraham Lincoln«. Za vas je to seveda velika nesreča. Kajti ladje ni mogoče ravnali in zato nam ne more priti na pomoč, kajti veter piha v nasprotno smer.« »Potem sva izgubljena.« »Mogoče,« je Konzulent odgovoril, »mogoče pa tudi ne. Par ur bova že še zdržala in med tem časom se lahko še marsikaj .zgodi.« Neomajna hladnokrvnost mojega sluge me je obodrila. Zopet sem lažje plaval. Vendar mi je bilo zelo težko držati se nad vodo, ker me je obleka stiskala kakor oklep iz svinca. Konzulent je to opazil. »Gospod naj mi dovoli, da mu obleko prerežem.« Z nenavadno spretnostjo mi je Konzulent vso obleko z nožem prerezal in mi jo urno slekel s telesa, medtem ko sem jaz sebe in njega plavajoč držal nad vodo. Potem sva vlogi zamenjala, jaz sem Konzulenlti zrezal obleko s telesa, on pa je za naju oba plaval. Zdaj sva plavala drug poleg drugega z vsemi svojimi silami. Toda najin položaj je bil slej-koprej zelo slab. Kdo ve, če so na fregati sploh zapazili, da sva izginila? Če pa so, ladja ni mogla pripluli k nama, ker js bilo njeno krmilo polomljeno. Mogla sva upati samo, da je ali saj bo spustila za j nama v morje čoln. Konzu'ent je na to možnost nabrž računal in j nanjo zidal svoj načrt. Bil je res imeniten fant, ta | hladnokrvnež, ki se je na morskih valovih obnašal, I kakor da je odnekdaj doma na njih. Ker je najina rešitev bila edino v tem, da naju pobere eden izmed čolnov »Abrahama Lincolna«, sva sklenila, da bova plavala tako, da bova lahko čim delj vztrajala, dokler nas posadka ne bi na ta način našla. V to svrho sem svetoval, naj plavava tako, da svojih sil ne bova prehitro izčrpala, in sicer tako: medtem ko je eden od naju ležal na hrbtu in s prekrižanima rokama in iztegnjenima nogama telesa ni prav nič premikal, je drugi plaval in ga porival naprej. Ta metoda ni smela trajati delj ko deset minut in medtem ko sva se na ta način redno menjavala, sva smela upati, da se bova mogoče do zore držala nad vodo. Okoli ene ure me je napadla strašna trudnost. Udje so mi radi silnih krčev ohromeli, tako da sem bi! trd ko kamen. Konzulent me je moral držati in prevzeti ves trud, da naju oba ohrani. Toda kmalu je tudi on začel stokati; sapa mu je pojemala. Uvidel sem, da tudi on ne bo dolgo več zdržal. »Pusti me,« sem zašepetal, »pusti me!« »Milostivega gospoda ne bom zapustil,« je odgovoril. »Če treba, bom utonil pred njim.« V tem hipu se je prikazal mesec izza velikega oblaka. Morje se je pod njegovimi žarki zalesketalo. Ta blagodejna svetloba naju je zopet poživila. Dvignil sem glavo in preiskal obzorje. Spoznal sem fregato. Plula je nekako pet milj daleč od naju, tako da jo je bilo komaj še spoznati. O čolnih ni bilo nobenega s'cau. Hotel sem zavpiti — toda kaj bi to pomagalo spričo tolike razdalje! Skozi otekli ustnici ni prišla beseda. Le Konzulent je parkrat zaklical: »Na pomoč, na pomoč!« Prestala sva nekaj minut s plavanjem, da prisluškujeva. In res — kaj je to bilo? Ali samo šumenje v ušesih od krvi, ki jih je napolnjevala, ali pa v resnici glas, ki se je bil odzval Konzulento-vemu klicu? »Ali si slišal?« sem zašepetal. »Da, da!« In Konzulent je zopet obupno zakričal v noč. Res sc nisva bila zmotila! Človeški glas nam je odgovarjal. Ali je bil to nesrečnež, ki ga je bil zagnal v morje isti strašni udarec kakor naju, ali pa je bila fregata res spustila v morje čoln, da naju v temni noči poišče? Konzulent se je zbral k zadnjemu naporu. Oprl se je na moji rameni, medlem ko sem se jaz z zadnjim ostankom svojih sil uprl vodi, se napol dvignil iz vode, pa takoj zopet, popolnoma izčrpan, omahnil nazaj. »Kaj si videl?« »Videl sem ... videl... toda ne govoriva ... rajši napniva svoje sile do zadnjega!« n> n —, rr- h* fo .. 1 i—ilK) c £ 03=0 n1 si — • c/i _ a- •=2 P OJb H5 . r^D:-: Z H" g~N< H^jŠK-S^pii«- C"3 „HJ S m 5 S3 _ N iO I pS 3 - Q' g £ On °8n 1 ol .n»< 11 Ste o f ' P " G3 9-P fO i— < I— p s < rogss " PS>pg?" a ešsisras (t. f a^ff O reklami Letos so se zbrali v Berlinu zastopniki tiska in velikih tvrilk na zborovanje, na katerem so razpravljali o reklami in oglaševanju. Danes je oglaševanje I. j. ponujanje blaga in povpraševanje po blagu s pomočjo časopisja nekaj samo ob sebi razumljivega. Reklama pa ni nič novega. Že v starem Rimn so trgovci poleg svojih prosiorov napisali na zid hvalo svojega blaga. Razen Irgovskih >Iepakov- so se pojavili tudi jiotitični. Neznani pesniki so kar cele sramotilne pesmice napisali na hišne stene ler so v njih napadali cesarsko razkošje ali politične nasprotnike. Ponujanje blaga v verzih je precej udomačeno v orientu. Perzijci imajo dolge sla-vospeve na svoje preproge. Trgovec ti jih ob po- nudbi kar opeva. Podobno je na Kitajskem in Japonskem. V Parizu pa še danes ponujajo branjevci z zelenjavo repo in zelje v verzih z napevi. V srednje veku so si delali zlasti zdravniik oziroma mazači, ker pravih zdravnikov tedaj še ni bilo, prav čudno reklamo. Hodili so od kraja do kraja v spremstvu našemljenih pajacev, plesalcev in trobentačev, ki so na velika usta povzdigovali in hvalili doktorjeve čudodelne maže. Ko se je razvilo slikarstvo, zlasti na Holandskem ob času slikarja Holbeina, so vsi obrlniki in Irgovci dali slikati umetne izveske za nad vrata. Posebno gostilniški izveski so prave umetnine tedanjega časa. Kakor dandanes tako so že včasih izrabljali j reklamo za to. da so prikrili slabo blago Včasih i se pa zgodi, da kljub dobri reklami dobro blago ' zaleži. 0 tem priča naslednja zgodba o nekem dra- guljarju: Pavla Duhalda je preganjala nesreča. Lepše je brusil bisere kakor njegovi stanovski tovariši, tudi za reklamo je skrbel, a odjemalcev le ni mogel privabiti. Ker je bil zelo pobožen, je šel-1. 1719. k notarju in je sklenil pogodbo — z nebesi za pet let. V podjetje je vložil vse premoženje. Po preteku te dobe je začelo podjetje precej nesti. Kralji in dvori so naročali dragulje pri njem. Draguljar pa se ni prevzel, marveč je redno ob koncu meseca razdelil dobiček pol sebi — po: revnim. Umrl je še pred potekom pogodbe, silno bogat. V oporoki je zapisal, da gorje dedičem, če ne bodo delili dobička z nebom. Dediči pa so se tej določbi uprli. Stvar je prišla pred parlament, ki je pa dal prav rajnemu Pavlu Duhaldu, ki si je brez reklame tako daleč pomagal. Smešnice Nekdo je trdil, da se minister nc more omejiti na uporabo zgolj zakonitih sredstev, nakar je nekdo drug menil: »Nu, genij more vedno izhajati brez nemoralnih stredstev, kdor pa ni genijalen, naj se nikar ne loti težavnih služb. ^Neizbrisni so vtisi, s katerimi me jc obogatilo morje. Tam na mogočnem oceanu človek še-le prav občuti vso svojo ničevost. »Tako? Privoščil bi ti mojo taščo, potem ti po take vtise nc bi bilo treba hoditi nn morje.« priporoča sledeče praktične knjige: ŠOFER IN SAMO VOZAČ. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štolfa. Vezano 140 Din. RADIO. Osnovni pojmi iz radiotehnike, pojasnjeno s 214 slikami. Spisal prof. Leopold Andree. 60 Din, poltrdo 65 Din, v platno vezano 76 Din. BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako ju vzgajajnio in oskrbujmo, pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. Spisal M. Humek. 12 Din. NAŠ PANJ. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarinio v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Žnideršič. Pojasnjeno s 107 slikami v besedilu. 35 Din, vezano 40 Din. ZEL IN PLEVEL. Kako se zdraviš z naravnimi sredstvi. Solnce, zrak, zemlja, voda in rastline so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, v platno vezano 75 Din. Najnovejši katalog brezplačno na razpolago. inserirajte v „Slov. listu"! specerifsko m hosoniiaino blago, umetna gnojila, cement Itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Lfnbliani BOGOLJUB najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bakrotisku. Stane letno Din 20'—. Pišite, da se Vam pošlje na ogled. - Naslov: »BOGOLJUB«:, LJUBLJANA -JUGOSL. TISKARNA Garantirana ksnstnikclial frane Jager tapetništvo MnblHina, Sv. Petra nasip 29 Na|modemaJla oblika! Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseh vrst modroce, citomane itd. Dvokolesa teža od 7 kg naprej najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. Iu. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. SALDA-K0NTE ŠTRACE - J0URNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE 0DJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZBEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBE3 K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Gospa. V i vcsfc, rr-s jamči za prvovrstno kvaliteto Zato zahtevajte pri svojem trgovcu le pravo terpentinovo milo GA.ZEEA Edini siouenski zaood brez tujega kapitala ie Uzafemna zauarovaliiio o Ljubljani, Dunajska cesta 17 Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. 311003745351710946