St, 22. V Gorici, v soboto dne 11. aprila 1914 Tečaj XLlV. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek *" soboto ob 4. uri popoldne, V* Ict» , . . „ &•_ Vi »»...•• • » 3'fi0 Posamične številke stanejo . . ., ;¦» VittT*" Ha naročila breg doposlaco naročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. -Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. .<. Lanič. Uredništvo se nahaja v Gosposki uiici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno. Upravnidtvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na le?o v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se raCunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., §-krat 14 vin., 3-krat 12 vin, vsaka vrsta. Večkrat po po* godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Gorica, 11. aprila. Kakor da bi sam vrag sproti delal vedno nove vozle, tako so zavozljane vse avstrijske razmere, pa se ozrimo na katerokoli polje. In kamor.se ozre naše oko, nikjer ne opazi na vodilnih mestih ljudi, ki bi vsaj malo razvozljali en vozel, ki bi rešili vsaj eno vprašanje. Že pri nas na Goriškem moremo to opaziti. Petdesetletna Pajerjeva diktatura je pustila vso deželo v zagati, da je njeno stanje naravnost obupno. Za Pajerjem skuša popravljati Faidutti, kako pa popravlja, "kaže njegovo omahovanje, njegov strah pred potrebnimi reformami in njegovo cinca-nje med vsemi. Po domače rečeno: on hodi okoli vsakega vprašanja kakor mačka okoli kaše in dežela ostaja v istem blatu, v katero jo je spravila laškonacio-nalistiena diktatura Pajerjeva. Ali goriške razmere so le mala pri-* mera s stanjem cele Avstrije. S krvjo in neizmernim delom so si priborili avstrijski državljani mrvico političnih pravic, pa še proti, tej mrvici svobode so nastopili razni modrokrvni gospodje in z vso silo hoteli uveljaviti zopet absolutizem. Večkrat so imeli ti državi nevarni naklepi uspeh, ker je pač stara avstrijska bolezen, da se ne trpi odločnih mož, ki bi nastopili — ne, vedno le proti proletarcem — temveč tudi proti privilegiranim slojem. Tako je danes vprašanje ustave v Avstriji še nerešeno in sedaj po tolikih letih, ko bi moralo biti to vprašanje že davno pri kraju, je grof Stiirgkh še z enim vozlom otežkočil razvozljanje vprašanja ustavne Avstrije, s tem, da vlada s pomočjo § 14. Pa nad vse žalostna komedija nadaljuje svojo pot. Edini faktor, ki bi mogel takoj rešiti ta vozel, državno sodišče se z zvitimi pravnimi fintami odtegne rešitve in srečna Avstrija mora sedaj razvozljavati nov vozel, objektivnost najvišjega sodišča. In vozli se nevsmiljeno kopičijo. Ni kmalu države, ki bi uživala na svetu tako malo kredita ko Avstro-Ogr-ska. Če bi moral kateri trgovec ali obrtnik si pomagati na ta način, kakor si mora naša država, bi ga že davno državni organi grozno kaznovali, kakor kaže Agro-Merkur. Država sama pa s svojim ravnanjem naravnost uči ljudi nepostav-I nosti. Mesto pa, da bi tu posegla vmes 'I državna kontrolna komisija za dolgove in j prepovedala tako razsipavanje z denar-/ jem,, ji ta še pomaga najemati posojila, da Koncert Češke fifltarmcmije. ^ Koncert Češke filharmonije, ki se bo vršil dne 16. t. m. v dvorani Trgovskega Doma, bo tako izvanreden, da ga Gorica gotovo more prištevati med najboljše mu-zikalne dogodke, ki jih je kdaj doživela. In v resnici — orkester Češke filharmonije je orkester prve vrste, skozi in skozi umetniški, ki reproducira krasno in dovršeno le umotvore velike muzikalne vrednosti. — Mislimo, da marsikomu vstrežemo, ako se v kratkih in jedrnatih opazkah dotaknemo sporeda in pa komponistov posameznih skladb, ki jih bo ta imenitni orkester proizvajal. Na prvi pogled je razvidno, da so na sporedu trije češki skladatelji (Dvorak, Novak, Smetana) in pa dva nemška: Beethoven in Wagner. — Izmed čeških je »ft prvem mestu omeniti Smetano; zakaj pojde kmalu vsa država na boben, če gre to usodepolno gospodarstvo še nekaj časa naprej. Vrag dela nov vozel in se škodoželjno smeji, mi pa beremo o novih finančnih kapacitetah v vladnih listih, kadar se imenujejo novi ministri. Pa Avstrija bi bila nepopolna, če ne bi imela narodnostnega vprašanja, ki je posebno dobro zadrgnjen vozel. Dasirav-no smo že itak bogato obdarjeni z raznimi narodi, to Avstriji še vedno ne zadostuje, zato je začela pridigovati o bosen-skern, o rutenskem in o drugih jezikih. Mesto da bi naši državniki odvozlali en vozel, narede dva nova! V šoli so nam stavili za vzgled cesarja Jožefa, kako je skrbel za šolstvo, pa naši vladni krogi so čisto zatajili prosvetno delo velikega cesarja in posnemajo ga ravno tam, kjer je bil v zmoti, v germani-zaciji. In zopet smo rešili vprašanje izpopolnitve šolstva z novim vozlom. Uprava je v Avstriji tako draga, ko nikjer drugje. Razmere v prijateljski Nem-cMi so naravnost v zasmeh Avstriji. Človek bi zato mislil, da gredo naši »državniki« malo k Nemcem v šolo. Kaj še? — Vse delajo tako. kot da bi bili njih učitelji najzanikrnejši turški uradniki iz Male Azije. Tako nerodna, težkotna in draga je naša uprava, da se je celo v modrih glavah zasvetilo, da tako ne sme iti več dalje. Tn kako so rešili pereče vprašanje o reformi uprave? Ustanovili so u-pravno komisiio in dočim smo imeli preje samo križ z upravo, imamo sedaj še težave z upravno komisijo. In zopet je zadrgnil vrag nov vozel. Trgovina propada, nrnateliska Nemega nas izpodriva na Balkanu, da pa ona lažje uniči naše trgovce, zato se kregamo povsodi, da beži vsakdo pred nami, kot hudič pred križem. Tako razumemo mi reševanje vnrašani! In vprašajte kogar koli, tudi c. kr. uradnikov ne izpustite, «in ni ca človeka, ki bi vam ne dejal, da ni slabše upravljane države kakor je Avstrija. Pa vse to ie le maihna nredigrica proti največjim kozlom, ki jih strelen naši državni lovci na polju zunanje politike. Kakor Ene j bi mogli vzklikati: Fuit Troia, humus, tako se je spremenila ve-ltnva države v 19. in osobito v 20. stoletju Se 1. 1815. je predsedoval avstrijski minister vsem mednarodnim konferencam, na Dunaju so se vršile mednarodne konference, in še le leto 1848. je vrglo vladaria Srednje Evrope, kneza Metternicha. In on je veliki iniciiator in ustvaritelj samostojne češke glasbe — brez niega si češke glasbe sploh ne moremo predstavljati. On je ustvaril češki muzikalni »stil«, našel muzikalni izraz za češko čustvovanje, rosfal ie prvi. doslei naiveeii muzikalni češki dramatik in simfonični pesnik. Zapustil ie svojemu narodu celo vrsto del (no večini oper in simfoničnih pesmi), izmed katerih sta postali svetovno/nani komična opera »Prodana nevesta« in pa ciklus simfoničnih pesmi »Ma vlast« (Moia domovina). Brilantno nnvprturo k »Prodani nevesti« bomo slišali na koncertu ČešVe filbarmoniie. Dvorak je drugi veliki renre^enfant rešlrp glasbe, na v drugačnem smislu kakor Smetana, Dočim prifiče Smetani prvenstvo v program ni glasbi., t. i. v taki cfnsbi, ki s pomočjo tonov izraža ali ra vsai skuša izražati gotove pesniške ideje. — dominira Dvorak v a b s o 1 u t -n i glasbi, t. j. v taki glasbi, ki zadostuje danes! Če pridete v Nemčijo, ste tam bolje sprejeti, če pravite, da ste »Schlabiner«, da ste Srb, kakor pa če rečete Avstrijec. In to se vam zgodi v južni Nemčiji, ki je Avstriji še najbolj prijazna. Pa pojdite v zvezno Italijo pravit, da ste Avstrijec, in spoznate ugled našega imena. Ime Avstrijca vam bo služilo le takrat, kadar prosite za kako službo, kadar hočete preskrbeti svojim otrokom prosto mesto v kadetnici. Taka je naša veljava po svetu, taka je naša veljava v sami Avstriji. V šoli pa more naše otroke z lažmi in jim pridigujejo A. E. I. O. U. — Kako pa naj tudi uživamo ugled, ko so naši vodniki državne barčice tako mi-zerni krmarji. Ko je postal naš Berchtold zunanji minister, je čifutsko vladno nemško glasilo povdarjalo njegove velike lastnosti, ki so ga poklicale na najodličnejše mesto v državi. To je njegova zveza s poljsko in ogrsko plernenitaško gospodo in njegova posestva. Avstrija pa je stala pred najvažnejšimi dogodki in vodil jo naj hi tak človek. In vodi! jo je, kako —• to pa zadostno ve vsak avstrijski davkoplačevalec. - Vse polno težav smo že imeli z vsemi državami in le malo pravih prijateljev. Se tiste je znal odnoditi Berchtold. Zapodil je Rumuniio, združil Srbijo in črnogo-ro in vstv^nl^ tiov .vozel — pohabljeno Albanijo. Da pride lažje do nasprotja z Italijo, zato mora biti »svobodna« Albanija, da pride lažje Avstrija na bankerot, -/ato moramo plačevati albanskim roparskim načelnikom mastne mesečne dokla-de in da imamo vendarle tudi sovraštvo z narodom, s katerim nimamo prav nobenih vzrokov za interesna nasprotia, zato je morala Albanija še Grško definitivno ločiti od nas. Neizmerno je škodoval Berchtold. ogromno škoduje, velikansko škodo bo še storil, in vendar ga ne doleti kazen in pri odhodu postane knez in dobi odlikovanje. Ker v Avstriji ima pravica v resnici zavezane oči. V notranjosti narod proti narodu, jdrvi proti sloju, socialno nepreskrbljeno za lindi, gospodarsko vse na robu propada — na zunaj vse proti nam. mi needini. revni, razbiti proti krepkim in številnejšim nasprotnikom, to je položaj Avstrije. In še vedno veže vrag nove vozle in se veseli bližnjega pogina, ker ni ga moža, ki bi presekal v0zel. sama sebi in ne rabi pesniškega ozadja. Kot absolutnega glasbenika prištevajo Dvoraka med največje svetovne mojstre. Pomen Dvoraka leži predvsem v simfo-riji, kantati in komorni glasbi. — Toda iz tega ne sledi, da Dvorak ni gojil program-ne glasbe; nasprotno: tudi v programni glasbi je ustvaril vrsto zanimivih del, med katera spada tudi ouvertura »Karneval«. Vsebina »Karnevala« je priprosta: Pustno, mestoma srčkano, mestoma razposajeno veselje, humor in zopet humor, toda nikjer ni sledu po kaki nerodnosti. Novak. Dvorakov učenec in naslednik na praškem konservatoriju. je zastopan z jako interesantno »Slovaško suito«. To je ciklus muzikalnih slik iz slovaškega žHdicnja. Vsebina vsake slike je tudi zelo prinrosta, tako priprosta, da že sam naslov nove vse: a) V cerkvi: b) Med otroci: c) Zaljubljenci: d) Na plesišču: e) Po noči. Toda vsaka slika je napravljena moj-: strsko. Občinske volitve v Gorici. (Od italijanske meje.) Zasledovali smo mi obmejni Slovenci natanko volilni boj v mestni svet goriški. Razveselilo nas je zlasti dejstvo, da so se vsi mestni Slovenci pod enim praporjem udeležiti teh volitev in pokazali s tem discipliniranost naših vrst. Uspeh, ki ste ga dosegli, mili nam bratje Goričani, nas Je nad vse presenetil! Vaš nastop je bil nad vse časten. Zmagali bi bili že na prvi mah — da se ni proti vam zaklelo vse, kar v Gor:si protislovenskega leze inu grede. Bili smo mi obmejni Slovenci na vse pripravljeni, moram pa reči, da nas je nastop laških klerikalcev nad vse presenetil. Mi Slovenci, kar nas spada v laški volilni okraj pri državnozborskih in deželnozbor-skih volitvah, smo za izid le teh odločujoč faktor, preko katerega ne more nihče pri normalno se razvijajočem boju. Reči moram — in to je neizpodbitna resnica — da pri zadnjih deželnozborskih volitvah smo mi Slovenci, ki volimo z Lahi, delili tem slednjim mandate. V splošni kuriji Gorica-Krmin Hruševlje, v kmečkih občinah Biljana - Medana-Kožbana - Devin Doberdob, a v mestih in trgih spet Gorica. Sleherni slovenski volilec kmečkih, občin se mora še živo spominjati, kako besen je bil ravno med nami volilni boj. Deželni glavar Fajdutti je takrat.znal osebno intervenirati — ni pa znal preprečiti izbruha narodnega fanatizma nekaterih svojih sobratov, ki so z odprto glasovnico dali duška svojemu sovraštvu napram nam Slovencem. Streti moramo kamoro-irredentizem! itd. se je upilo za časa takratnih volitev. V spomin mi prihaja volilni shod na K r i-ž a d i leta 1907., ko se je šlo za to, da bi mi obmejni Slovenci postavili lastnega števnega kandidata za volitve v državni zbor. Burni shod ni obrodil zaželjenega uspeha, ker so naši klerikalci se kategorično izjavili proti temu, češ, da je na-varnost, da bi potem zmagali laški liberalci, ki so irredentisti in državi nevarni. Bilo nas je več, ki smo skušali z lepo besedo doseči vspeh — toda zaman. •V nedelio dne 29. marca 1914. pa so laški duhovniki na eklatanten način dokazali, da jim ni mar ne irredentizem ne liberalizem ne framasonstvo niti nemška nevarnost, ko |e treba lopniti po »ščavih«! Ljubše jim.je, da privandrani Nemci, lačni naše goriške zemlje, sedijo poleg nji- Richard Wagner je pojav, edini svoje vrste. Nikjer v zgodovini ne najdemo glasbenika, v katerem bi bilo združenih toliko duševnih zmožnosti kakor ravno v Wag-nerju: Bil je ne-le glasbenik, ampak tudi pesnik-in filozof novega, originalnega nabiranja; in na podlagi teh lastnosti je postal to, kar vidimo v njem danes: veliki reformator glasbenoTdramske umetnosti — najgenijalnejši glasbeni dramatik vseh vekov in narodov! — Njegovo življenje je bilo jako interesantno in ganljivo, ker je prišel vsled svojih izvanrednih idej v navskrižje z vso svojo dobo, ki ga deloma iz nevednosti, deloma iz zlobe ni mogla, aH pa ni hotela razumevati. Sad njegovega velikega življenja je vrsta glasbenih dram, ki predstavljajo sedaj vrhunec- vsega; kar se je na tem polju doseglo in ki bodo še v nedogledni bodočnosti klasični vzori idealizirane dramske umetnosti. — Izmed njegovih dram je »Tristan in Isolda« radi tega posebno interesantna, ker je v njej havih liberalnih »cotnpatriotov« — sep-pure irredentisti etc. — v mestnem, svetu. Njihovo glasilo pa našle še vtrjuje v prepričanju, da hodiio k nam moledovat za mandate ne pa za boj proti liberalizmu jn irredentizmu etc. Da, ta list naravnost taji laški irredentizeta! — Skončujem s pozivom na vse obmejne Slovence, ki pridejo tukaj v poštev: izvajajte iz tega konsekvence. Ne namerite Lahom za njihov v resnici laški nastop, toda bodo naj vam za vzgled. Sedaj vemo vsaj, da med Lahi ni liberalizma in jrredentizma, da smo mi obmejni Slovenci kot veliki patrijotje odveč. Ergo: Z odprtim vezirjem v boj!. , • -¦ V o 1 i 1 e c. Deželna umobolnica :¦!• m proračunu. Proračun deželne umobolnice za leto 1914. je bil predložen z obširnim poročilom od strani upraviteljstva. Iz ekonomičnih ozirov se je potrebščina proračuna, sestavljena po ravnateljstvu, znižala za 400 K za pomožnega pisarniškega uradnika ter se je izločila postavka 8000 K za novo ograjo 4 paviljonov- ,. Na ta način popravljeni proračun d e-želne umobolnice razkazuje vseh potrebščin K 316.176, pokritje K 61.840, torej primanjkljaja K 254.336. Proračun za pridruženo kmetijsko kolon i j o izkazuje: potrebšči-n" e K 13.150, p o k r i t i a K 15.860, torej prebitka K 2.710, tako da skupni primanjkljaj umobolnice, ki ga bode moral kriti deželni zalog, znaša K 251.626. Razven tega potroška je sprejet v proračun deželnega zaloga tudi oni od 49.400 K za umobolnike, ki se zdravijo v drugih umobolnicah. V ta proračun ni sprejeta potrebščina za zajeta posojila in za posojila, ki se imajo zajeti za zgradbene troške umobolnice, ki znašajo doslej okroglih 1,866.000 kron. Z obrestmi tega zneska se poviša potrebščina za umobolnico za okroglih 85.000 K. Poročilo knjigovodstva dodaje: »Ne spada v to poročilo sodba o izbranem načinu zgradbe umobolnice in o zgradbenih troških. Umobolnica je sedaj zgrajena tako, kakor je in ni mogoče gradbenega načina od danes do jutri preminjati. Vendar bi utegnilo biti zanimivo, da se napravi kaka primera s potrebščinami prevdarje-nimi v posameznih poglavjih.« Potrebščina za umobolnico, prevdar-jena za leto 1914. znaša 316.176 K ter služi za 430 umobolnikov. Na tem temelju bi znašala potrebščina za vsakega umobol-nika okroglo 2 K na dan. Če se r»a vzame le potrebščina umobolnice od 251.626 K ter se le ta norazdeli med 395 umobolnikov izpustivši 35 pla- izraženo Wagnerjevo tragično ljubezensko razmerje z duhovito in krasno gospo Matildo Wesendonck. Ouverturo in značilen fragmetit te drame bomo slišali tudi na koncertu Češke filharmonije. Spored celega koncerta zaključi tipična Beethovenova simfonija C-moIl. O tej simfoniji ie treba omeniti sledeče: Kar se oblike tiče, je vzor idealno zaokrožene simfonije, kar se oa vsebine tiče, je Beethovenov muzikalni »Selbstportrait« iz Časa, ko ga je zadela velika nesreča, da je namreč popolnoma oglušel. Z besedami povedano, je vsebina simfonije: borba z usodo! —V prvem stavku zgrabi usoda človeka (in zgrabi kar z obema rokama: orkester dvakrat zaropota in udari) in človek — junak sprejme roziv in se prične boriti z njo. Celi prvi stavek ni drugega kakor orba, ki prekine le enkrat; in v tem hipu zapoje inštrument hoboj čuden recitativ: zdi se, kakor bi kdo potožil in zajokal... Toda hitro prične; zopet borba... ., Drugi stavek pravi, da se je polastila borilca žalost. Toda ne žalost, ki sen«, mentalno vzdihuje in javka, temveč globoka, plemenita in moška žalost, pri kateri gleda človek usodi pogumno v obraz in prepeva poleg žalostno sicer, ampak ju- čujočih oseb, zniža se dnevni potrošek za vsakega umobolnika na K 1.74. Samo živež je prevdarjen na 135.000 K ter služi za 430 umobolnih in za 84 slu-žabnih oseb. 2ivež stane na ta način 71 vinarjev za osebo na dan. Če štejemo zdravnike, usmiljenke, upravne uradnike, strojnike, strežnike in strežnice, imamo vseh 104 služabnih oseb, ki se jim izda 99.526 K, ne da bi se k temu prištevalo živež za usmiljenke in strežnike. Od skupne potrebščine 316.176 K gre za osebje skoraj Y3 potroška in če se všteje še živež, potem gre za osebje še celo več nego 73. Proračun s svogim podrobnim raz-kazom in s poročilom umobolniškega ravnateljstva razlaga dovolj jasno vsako posamezno postavko in z ozirom na to, da v sedanjih razmerah ni mogoče kaj pri-varčiti, meni deželni knjigovodski nrad, da bi se moral proračun odobriti v označenih številih. > Iz tega se vidi, kaka teža za deželo je deželna umobolnica in kako opravičen je bil boj proti Paierju in njegovi okolici, ki se je kapriciral, da mora imeti veliko umobolnico v pomerijir goriškega mesta, dasi so merodajni činitelji odsvetovali je-den za drugim. Sedaj pa imamo neizmerno drago umobolnico, primanjkljaja letos 251.000 K, 50.000 K pa moramo plačati na leto za umobolnike, ki jih imamo v drugih umobolnicah v Italiji. Deželna umobolnica je katastrofalen dar Pajerjevega gospodarskega talenta Goriško-Oradiščanski! Slovensko gledališče d Gorici. »Konec sveta« je naslov izborni burki, ki jo predstavljajo slovenski igralci iz Ljubljane jutri, nedeljo dne 12. t m. ob polu devetih zvečer v gledališki dvorani »Trgovskega doma«. Kdor hoče biti priča, kako prihod velike repatice, ki grozi s svojim repom raztreščiti mater zemljo, zastraši ljudi, jih zbega in zažene v divji vrtinec uživanja dolgo -pogrešanih materjelnih idealov, kako jih čisto spre-, obrne in kakšne nad vse zabavne zmede nastanejo iz tega, kdor se hoče nasmejati ob nad vse komičnih scenah, ki nastanejo, ko se izkaže naenkrat, da je bila ona grozna repatica čisto navadna raca, kdor se hoče en večer prav pošteno zabavati in nasmejati do solz, naj si pogleda »K o-n e c sveta«, ki se bo odigral z neverjetno naglico jutri ob polu devetih zvečer v »Trgovskem domu«. Zaposlen je z eno samo izjemo ves ansambl. Burka je izborno naštudirana in je v Ljubljani' občinstvo tako zabavala, da je gledališče kar odmevalo smeha. Pričetekpredstavejeobpol devetih. Ooozarjamo občinstvo na to, da s? preskrbi če le mogoče vstopnice že v predprodaji v g. A. Gabrščekovi trgovini, ker je zanimanje za to nad vse zabavno burko zelo veliko. naško in veličastno pesem. Da, na enem mestu se zasliši nekaj kakor humorni nasmeh. tretji stavek je zopet borba, druga ko prej in vendar ista, toda usoda je hujša in Itutejša in močno pritiska borilca k tlom; da na enem mestu se nam zdi, da jetori-lec premasran, da je že mrtev (orkester namreč slika neko strahovito tišino, katero prekinevajo le ritmični, mrtvaško-temni udarci bobna). Toda borilec-junak ni mrtev ~ on živi, on vstaja, krepko se zaleti in v tem hipu vpade četrti stavek simfonije, ki proslavlja zmago nad usodo, zmago nad žalostjo ter triumfalno pozdravlja junaka — namreč Beethovena samega, ki je tako močno in slavno premagal svojo sovražno usodo, da je v k 1 j u b popolni gluh osti postal eden izmed največjih skladateljev, ki jih je kedaj zemlja nosila. S tem, upamo, smo v kratkih potezah povedali'glavno, kar more poslušalcu olajšati razumevanje koncerta Češke filharmonije; seveda pa moramo priznati, da stoji vse, kar smo tukaj napisali, s koncertom v takem razmerju kakor grobo narisana karta zemljevida z naravo samo, V ponedeljek 13. t u velika pomladanska veselica v Podgori! Vodstvo gostovanja je sklenilo pričeti že takoj prvo predstavo točno ob napovedani uri, na kar občinstvo opozarjamo, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da- bi ta ali oni zamudil precejšni del burke. P o n d e 1 j e k d n e 1 3. t. m. ob d e- \ vetih zvečer se uprizori velezabavna vojaška burka »Tretji eskadron« z gospodom režiserjem I. Povhetom v vlogi paprika-ritmojstra pl. Vertessvja. 2e radi igre gospoda Povheta samega si je vredno pogledati to burko, kaj šele če se upošteva nad vse burkasto dejanje te komedije, ki vzbuja povsod radi svojih zabavnih vojaških scen, med katere je šteti n. pr. tudi z drznim humorjem pisano sceno raporta in pa ekserciranja rekrutov na kasarniškem dvorišču, cele salve smeha. V velikih vlogah so zaposleni tudi gg. Skrbinšek, Grom, Drenovec in pa dame Vvinterova, Bukšekova, Juvanova, Gjor-gjevičeva. V manjših vlogah je zaposlen ves ostali ansambl. »Dramatični odsek« Sokola je s tem, da je dal na razpolago nekaj svojih igralcev omogočil, da ima goriško občinstvo priliko spoznati to izborno burko in si privoščiti prav zabaven večer. Torek, 14. IV. t. I. je pa posvečen resni umetnosti. Na ta dan se igra uplivna D a r i o N i c o d e ni i j e v a drama »Per-janica« (Der Reiherbusch), ki je ravno letos repertoarni komad mnogih velikih gledališč, in ki se tudi v provinci povsod uprizarja z največjim vspehom. Prvo dejanje te fine francosko pisane drame je nenavadno lepo, diven je dialog med Isa-belle in Henrvjem. Drugo dejanje je pa pisano zelo efektno, napeto. Scena med mi-Monarjem Caude-om in njegovo ženo Isa-belle, ki-ga s Henrvjem vara, je pisana mojstrsko. Kako zapleta varani mož vedno bolj nezvesto ženo v svoje mreže iii jo končno ujame tako, da se mu ne more več izmuzniti, to da tej sceni posebno mikavnost in pestro dramatično življenje. Tretje dejanje izzveni jako čustveno — konec je lep, moderno psihološki... Opozarjamo na to tretjo predstavo vse one, ki si žele lepega literarnega večera in uglajene harmonične igre, ki jo je hvalila ljubljanska kritika ob priliki uprizoritve te drame torek dne 7, t. m. Glavno žensko vlogo igra g.čna VVinterova, ki je žela skupno z gospodom Skrbinšekom ravno v oni napeti sceni tretjega dejanja v Ljubljani prave triumfe. Druge velike vloge so v rokah gospe Bukšekove, Juvanove in gospoda Josipa Šesta, absolventa dunajske dram. šole »Otto«, ki se to pot predstavi goriškemu občinstvu prvič v veliki, težki vlogi. Ostali člani so zaposleni v manjših vlogah. Torkova predstava se prične ob poln deveti h, kako r n e d e f j* s k a, medtem ko se prične pondelfck predstava d b d e v e t i h, ker igrajo slovenski igralci popoludne v Renčali in sicer burko »K o n e c s v e t a«. Sredo dne 15. in četrtek dne 16. t. m. igra ljubi, ansambl v Tolminu, petek dne 17. t. m. v Kanalu in šele so-b o to dne 18. zopet v Gorici. Posk.ušnje pcšlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I. Biberstrasse. 8 K Moll-ov Seidliti prašek je ta na Želodca trpeBe neprekosljlvo sredstvo katero Ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grencloaml. Cena orig. Skatlje K2 — Ponarejanje se aodnijsko zasleduje. Mollo-vo Frane, žganje in sol za ribanje tlvota — Bolečine olajlnJoCe tn o'«.repculoce sta-rosnano sredstvo proti trganja tn prehlajenja vsake vrsto. OrijT. steklenica K 2 — N» prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glarna lekarna A. MOU, e. lit kr. dvorni lalotntk, Dunaj, Tuchlauben 9. Dobila se v Gorici v vseh lekarnah in mirodilnicah. Z. Vižinfin primorska industrija - - za pletarstuo - -[ u Sonodnjab pri Gorici. Najmodernejše mOBILIJE - za vele, verande, - - balkone, vrtove, -kopallffia Itd. Itd. - Najfinejše -! mOBILIJE iz Peddlg In Indijske ceni, Bambusa Itd. - pn naCrtlfi prvih - - - umetnikov - n _If - Edina tvrdka te vrste na celem jugu. Priloga ,,Sočb" it.22. z dne 11. aprila 1914. Nemško pismo. Našemu uredništvu je došlo nemško pismo, ki pričenja tako-le: »Da die Aus-schliessung der Iiaifte der Bevttlkerung von Q5r^^ii|!\der^^meitr^ate* gerfgte-zu emporend ist, lialte ich es^lš** ftfeirie Pflicht als ehrlicher Deutscher Ihnen fol-. gende Begibenheiten zur Kenntnis zu bringen.« (Ker je izključitev polovice prebivalstva Gorice iz niestneg^svetajiekaj naravnost' strašnega, se čutim dolžnega kot pošten Nemec naznaniti Vam te dogodke) ..... BombiČeva plača. Bombic je bil nadzorstveni član (!) propadle »Banca popolare« in mora plačati dolg okroglo 60.000 K. Zato pa se z vso silo drži županskega mesta, ki je do-našalo 6000 K, to je toliko, kolikor potrebuje letno za poplačevanje onega dolga. Da pa njemu kaj ostane, so mu pred dvema letoma povišali plačo na 8000 K. »Falottenverein.« Pred dvema letoma pri občnem zboru »Lege« v Gorici v mestni dvorani so bili oddani listki z napisom »Falottenverein« v volilno urno, ki so bili poprej razdeljeni med navzoče. Navzoči so bili trije sedaj zopet izvoljeni mestni očetje: Bombic, dr. Češčuti, dr. Venier. »L'Eco« z dne 18. marca t. 1. namiguje na ta dogodek, ko piše: »-----e de- posero nell' urna dei viglietti, recanti scritte vituperevoli contro un' altra »Lega« costituita« (to je »Flottenverein«.) »Flottenverein«. Pred kratkim je imelo »mornariško društvo« v Gorici svojo plenarno sejo. Bombica ni bilo. Ali je moral obljubiti, da ga ne bo? Bolan je bil, drugi dan pa je predsedoval volilnemu shodu v Ginnasti-ki (Glej poročilo o shodu v Corrieru.) Izvoljen je vendar zopet v odbor. Irredenta. Pri nekem volilnem shodu za dežel-nozborske volitve je govoril nekdo (ime je v pisrnu navedeno), da Faidutti je iz kraljestva, h kateremu upamo pripasti z navdušenjem v kratkem času za vedno. Ploskali so kot znoreli. Priče o tem so tudi nekateri deželni uradniki. Dopisnik pravi glede Bombica, dr. Češčutija in dr. Venierja: »Diese drei___ wollen nun wieder an die Spitze der Ge-meinde tretten und die schlaue muster-hafte Regierung \vird die Biirgermeister-wahl des Bombig S. M. zur Sanction vorlegen und empfehlen.« (Ti trije hočejo zopet stopiti na čelo občine in zvita vzgledna vlada predloži izvolitev Bombica za župana Njegovemu Veličanstvu v sankcijo in jo priporoči.) Cesarski orel. Bodi še omenjeno, da pod Bombiče-vim županovanjem je bil odstranjen dvo-glavi orel z občinske hiše. Ponoči je iz- ginil. Kdo ga je snel s hiše? Kdo je dal ; ukaz za to? (Glej »Eco« od takrat.) * Tako piše pošten Nemec. — Tu spominjamo na irredentistično slavlje otrok v Ginnastiki leta 1907. predpustom, na katerem je bil navzoč tudi takratni podžu-|^jari#omttg;-6aribaldiia*«o proslavljali na oni prireditvi — Bombig* pa ni ustavil take pri.redit ve. Politična oblast je bila o vsem natančno informirana — dru^o leto je bil Bombic potrjen za župana. Slovenca b! bili zaprli, kaj še potrdili ga za župana, če bi bil navzoč pri kaki taki prireditvi!! Znane so sleparije pri ljudskem štetju. »Soča« jih je dognala na sodniji, ko .jo je Bombic tožil — pa niti do obtožnice ni prišlo. Sedaj bo Bombic zopet izvoljen za župana. Ali bo tudi potrjen po vsem nezaupanju vlade do njega zadnja leta?! Ali vlada predloži njegovo izvolitev v sankcijo?! To bo res imeniten čin avstrij-ke vlade, ako pripusti Bombica na župansko mesto!. V državi z normalnimi razmerami bi bilo to nemogoče. Ali kaj je nemogoče v Avstriji? — Na municipiju so trepetali, da pride vladni komisar zdaj pa zdaj, bali so se, da bo razpuščen mestni svet in oktro-iran nov volilni red — ostalo pa je vse lepo pri starem in roke si manejo veselja Bombic, Pinavčig, Češčuti, Venier: Češ, še bomo gospodarili na goriškem municipiju! Se avtonomijo v polnem obsegu naj dobijo zopet — potem se povrnejo nekdanji zlati laški časi na municipij v proslavo vladne modrosti ob ogroženi avstrijski meji! Mali listek. Petdeset najzanimivejših reči v Evropi. — Kari K. Kitchen, sourednik časopisa »W*>rld« v Ne\vjorku je potoval po Evropi. Ko se je vrnil, je napisal članek: »Petdeset najzanimivejših reči v Evropi«. Nekatere naštejemo: najboljša j e d je na Dunaju in v Parizu, najboljša opera sScala« v Milanu, najbolj veselo , mesto Budimpešta, najboljša podzemska železnica v Parizu, najbolj pu-sto mesto Rim. najbučnejše mesto Lizabon, najfinejši hotel Adlon v Berlinu, najložje se dobi človeka, ki Čaka napitnino, ljudi, kakoršnih ni nikjer drugodi, so Napolitanci, n a j g o s t o -1 j u b n e j š i ljudje so Rusi, najlepše žene v Petrogradu, najboljši igralci v Moskovskem umetniškem gledališču; n a j g r o z n e J š e moj račun v, »hotelu de Pariš« v Montecarlu. Koliko stane toaleta udomačenega slona? — Divji slon se kopa vsak dan v vodah svoje pustinje, slon ki roma po Jutri prifietek gledaliških predstav v Gorici! Kje žiuimo? Živimo na vročih tleh, nevarnih tleh, katero skrbno čuvajo številni topovi in regime/.ti vojakov. Ko je bilo določeno, da pride 10. trd-njavski topničarski bataljon v Gorico, je pisala »Militarische Rundschau" tako-le: »Trdnjavski topničarski bataljon št. 10 pride, kakor hitro bo izpopolnjen, v Gorico. Kader bataljona ostane na Dunaju. To premestitev je odredila avstrijska vojna uprava samo za to, da bolj zaščiti južno mejo in da Odgovori obenem novim utrdbam na laški strani, ki jih je napravila v zadnjem času Italija. Posebno je utrdila Italija v zadnjem času Benetke in sicer posebno proti severni strani. V Gorici ste bili že od aprila 1908 nastanjeni dve stot-niji pionirjev, I. 1912 je prišla še tretja stonija,. Mesto Gorica je imelo že pred vojno krizo poseben depo za utrdbe, o čemer se pa takrat ni vedelo, in je to vojna uprava povedala še le sedaj, ko je vojna nevarnost popolnoma odstranjena. V tem oziru je bila Gorica že takrat ravno tako oskrbljena s potrebnim utrdbenim materijalom, kakor so preskrbljene naše najhujše trdnjave, kakor Lvov, Jaroslav, Brod, Plevlje itd.« Po tem vemo, kje živimo, na kako nevarnih, eksponiranih tleh. Umevno bi bilo, da bi gledale oblasti, da v takem kraju vladajo v občinskem za-stopu redne razmere in je zastop pover- sveti ali je kje v kakem stalnem zverin-jaku, pa se mora podvreči jako komplicirani toaleti. Neki slonovski krotitelj pripoveduje v angleških časnikih, da taka toaleta udomačenega slona traje cel teden in da je potreba pri toaleti treh ljudi. Vsa reč je pa tudi jako draga in je troškov okoli 600 K. Prvi akt toalete obstoji v tem; da se najprej opere ogromno telo čez in čez z najboljšim milom. V to svrho je potreba za pošteno pranje 75 kg mila. Posebno oprezno je treba postopati z ušesi. Ko-je slon »omiljen« in poplaknjen z vodo in lepo osuš?n, potem ga je treba ostrgati s steklenim papirjem in potem ga je treba namazati z oljem. To zadnje je najdražje, ker se porabi olja za 480 K. Razne službe so na svetu... Tz ve-J likih mest kje? |e razširjena beda in leno-? ba, prihajajo poročila, kako se žive nni-nižji sloji. Nekateri s prodajo čikov, ki jih • poberejo čez dan, drugi s prosjačenjem, i tretji s krivim pričevanjem, četrti z drugimi malimi opravki. Najnapornejšo služ-i.o je pa gotovo imel neki obtoženec v Parizu. Ko ga vpraša predsednik, od česa jen zanesljivim ljudem. Pri vojaški oblasti so bili laški liberalci zapisani za kamoraše, irredentovce, nevarne protiavstrijske živ-Ije! Pričakovalo se je, da ne le da odvzame vlada takemu občinskemu zasto-pu vse zaupane agende, marveč da ga razpusti in poskrbi ali za komisarja ali za pošten in zanesljiv občinski zastop, na katerega se bo mogla naslanjati vojaška oblast. Ali kaj se je zgodilo? Razpisane so bile zopet nove občinske volitve po starem volilnem redu in nič se ni zgodilo proti starim mestnim očetom, ki so sicer razkričani za kamoraše in irredentovce! Novi mestni zastop ne zaostaja nič za prejšnjim. Na m u n i c i pi j u s e ne spremeni n ič. Kaj le je napotilo vlado, da je kar nakrat tako popustljiva?! Čudna so njena pota in nerazumljiva je avstrijska visoka državna politika! Še celo to se je zgodilo, da so poslali med razkričane nevarne elemente avstrijskega majorja. Ali naj ta napravi dobre Avstrijce iz onih, katere so smatrale oblasti za nevarne, ali naj postane sam irredentovec?! Politični pregled. Nazaj v policijsko državo. — Po svoji blamaži z Zalarjevo in Endlicherjevo aretacijo si išče ljubljanska policija, kakor da bi bil njen vzor sam Berchtold, novih lavorik. Sedaj je' postal dr. 11 e š i č državi nevaren Človek. Policija je uvedla poizvedbe radi dr. llešičevega javnega govora o jugoslovanstvu v Mariboru. Govor je bil javen in priglašen politični oblasti, kje pa.je bila takrat oblast?! Državni zbor. — Kakor se je izrazil ministerski predsednik napram več poslancem, ne bo še kmalu sklicana poslanska zbornica, ker se vrši v kratkem zasedanje delegacij in nekaterih deželnih zborov. Na Ruskem spoznavajo nemško nevarnost. Skorai enoglasno je sorejela duma zakonski načrt glede uvedbe carine na žito, grah in fižol da s tem, kakor se je i/razil trgovski minister, onemogočijo nemško konkurenco. Pasivna rezistenca železničariev v Talijl. — V Bologni so imeli laški železničarji velik shod. ki je odklonil vladne predloee. Vsi ed tega more v kratkem izbruhniti pasivna rezistenca. Avstrijsko romunsko nasprotie postal vedno večie. Avstrija je radi tega tudi že nadomestila vse romunske nolke ob romunski meii z nemškimi in madžarskimi. Radi teh prememb ie odredila tudi Rnmuniia protiodredbe, da se le že začela tiha vojna med Avstrijo in Rumunijo. Poskus vstaje v Dohrudži. — V novo pridobljenih romunskih nokrajinah so poskušali nekateri pripraviti bolgarsko živi, ie odgovoril, da od izknoička sajastih stebel, ki jih prodaja ob solnčnem mrku. Naravnost nebeška služba, pri kateri se uslužbenec gotovo ne pretegne. Zelo veliko liudi na živi od volitev. Blagor tistim* ki naberejo kot agitatorji toliko denariaj da žive kar tri do štiri leta s tem denarjem, hudo na je za tiste, ki jim vse agt-tatorsko delo da komaj za začasni kruh. In vendar so oni tisti, ki delaio poslance in vendar oni onraviio vse delo za kandidata. Kako ie nih.ovo delo, se spozna iz pogovora, ki ga ie imel »bodoči poslanec« s takim agitatorjem. Kandidat: »Kandidiram v okraju N. in vas onozariam. da bo boi sila hud.« Agitator: »Ljubim boj.« K: »Morate pisati v moi list. morate biti duhovit, morate udariti. Ali ste dovtipen?« A.: »Sem!« K.: Tmeli boste zelo ostre polemike, morda se morate še za mene biti. /H se znate sabljati?« A.: »Malo.« K.r ; Obiskati morate vse volilce. Polagam na to veliko važnost. Sicer je pa komaj 3000 volilcev. Naravno se peljete z vozom?« A,: »Da.« K.: Tudi mojo korespondenco oskrbite, jaz tako nerad pišem. In na sho- prebivalstvo do vstaje. Prvotno se je mislilo, da je povzročitelj teh nemirov bolgarska vlada, sedaj pa smatrajo vsi Avstrijo kot vzročitelja, kar je seveda še bolj poglobilo nasprotje med Avstrijo in Rumunijo. Rumunska je ponudila Grški radi epirskega vprašanja svoje posredovanje, kar je Grška tudi sprejela. Vedno jasneje se vidi, kako postaja nova balkanska zveza vedno pomembnejša. Albanija. — Nered v Albaniji raste. Dunajski krogi sicer sodijo položaj v Albaniji zelo optimistično, čisto drugače pa pariški in londonski dipbmati, katerim je tudi več verjeti. Vstar: v južni Albaniji se nočejo udati, albanski orožniki nastopajo proti Grkom kruto, da je nasprotje vedno večje. Posredovanje velevlasti do sedaj še ni imelo uspeha, sicer se pa velevlasti tudi Še niso zjedinile. Princ Wied sedi v DraČu pod poveljstvom Essad paše in je brez moči proti vsem dogodkom. Albanski Četaši na srbski in črnogorski meji. — Komaj se je pričela pomlad je že zopet vsa Albanija pod orožjem in hoče ponavljati svoje prejšnje roparske napade. Ker pa so srbske obmejne čete zelo pomnožene so ti napadi čisto brezuspešni. Tudi vpadi na črnogorsko ozemlje ne prinašajo Arnavtom pnv nobene, sreče. Srbsko pristanišče v Solunu. — Pogodba med Grško in Srbsko radi pristanišča v Solunu je sklenjena. Srbska dobi v pristanišču posebno carine prosto ozemlje, kjer zgradi svoja skladišča. Blago v teh skladiščih bo prosto vseh davkov in pristojbin. Za srbsko blago zniža grška vlada na svojih železnicah tarifo. Grška se odreče živinozdravniški kontroli nad srbsko živino, ki se bo prevažala iz Soluna v druge dežele. Nibeiuneentreiie. — Koliko tinte se je porabilo-1. 1908.. ko so Nemci rešili Avstrijo pred Srbiio, na dolgo in na široko se je govoričilo o »Nibelungentreue«, da nam je mogla Nemčiia tem lažje od-jesti vso trgovino na Balkanu, Kaka pa je ta »Nibelungentreue«, naj pa kaže sledeči dogodek. Na javnem predavanju v Berlinu je govoril glavni urednik glasila nemškega državnega kancelarja, da je najbolje. Če se sprejme ruski predlog glede razdelitve Avstrije. Francna naj ima Alzacijo, Rusiia Poljsko — Nemčija pa združi vse dežeie v eno kronovino. Pa kljub temu stoji zveza z Nemčijo in Italijo, ko Petrova skala. Ja, naši diplomati! Domače vesti. Vesele velikonočne praznike želimo vsern našim p. n. naročnikom in, somišljenikom! P. n. naročnike, ki še niso plačali naročnine, prosimo, da to storijo v kratkem dih govorite tudi vi, ker na shodih ne govorim rad. A.: »Da, Bodem torej vodil debate, dokazoval, se sabljal, vozil se bom okoli, tajnik bom in govornik«. Vse to je moral storiti ubogi agitator in »bodoči poslanec« mu je dal za to 300 K mesečno. Težki Japonci. — V Tokiju je ustanovilo nekaj poslancev japonskega parlamenta »društvo veiikih težin«. Vsak član tega društva mora biti težak najmanj 165 kinov, (en kin — 600 gramov.) Za. Japonca je to že precejšnja teža. Pri slavnostnem banketu je bilo navzočih 25 poslancev, .dva zastopnika vlade, dva časnikarja; banket je bil v prvem restavrantu Fukuiro pri velikem mostu na reki Sumi-dagava. Najtežji so bili: Totchi Saiga, 130 kg, Utaro Noda, 125 kg, Yaihiro Saka-moto, 122 kg, Edini, 106 kg. Prisoten je bil neki oficir in general flongo, ki pa tehta" samo 93 in pol kg. (E, hej. koliko težjih, po 104 kg, jih lahko pri naš odstopimo Japoncem!) Noda je govoril: Stara prišlo-vica japonska pravi: Predebel, da bi bil pameten. Ravno nasprotno je resnica in to moramo mi svetu dokazati. Konstitucija Času. Naročnino. treba plačevati, napjfejl — Oni, ki imajo-Se-star dolg, naj ga poravnajo nemudoma! Storite kaj za naše časopisje! — Nekateri naši prijatelji in somišljeniki so^pri-dno na delu za razširjenje našega časopisja. Pridobivajo naročnike za »Sočo« in »Primorca«. Zahvaljujemo jih, ob jednem pa prosimo tudi druge, da nam pomagajo pri širjenju našega domačega časopisja! Naročajte »Sočo« in »Primorca«, ki sta prava domača, ljudska lista! Cena listov je najnižje mogoče postavljena. — Prosimo naše p. n. naročnike, naj sedaj ob praznikih malce poagitirajo za naša časopisa. Ako nam vsak naročnik dobi vsaj §e lednega, se število izdatno pomr.oži. Potrebno je dobro domače Časopisje, toliko domačih vprašanj treba rešiti, toliko bojev imamo nasproti Lahom in sedaj še proti Nemcem; torej je neobhodno potrebno, da je naše domače časopisje široko razširjeno in dobro podprto; potem je mogoč dober in uspešen boj! Še polno je hiš po deželi, društev itd., kjer bi morali imeti »Sočo«, pa je še nimajo! Nefci naš dopisnik nam piše: »Oglasim se zopet v kratkem, ker je dopisovanje z dežele najboljši pripomoček za širjenje listov«. Da, to je res. Prosimo onega g. dopisnika, da naj le pridno dor pisuje; obračamo se pa tudi do drugih, da bi se oglasili in pridno d pisovali našima listoma. Mi želimo, da se zrcali v naših listih vse življenje in delovanje našega ljudstva, da so opisani razni dogodki, da se razmotrivajo gospodarska in socialna vprašanja itd. Prosimo stvarnega in zanimivega dopisovanja. Tako je na sploh koristno in ob jednem širi časopis. Prosimo. Razni izvengoriški listi prinašajo razne vesti iz Gorice in z Goriškega sploh. Je že prav, da se zanimajo za Goriško tudi izvengoriški listi, ali treba, da so tudi te vesti točne in resnične in da članki položaj slikajo kakoršen je v resnici ter prihajajo do pravih izvajanj; včasih čitamo kak dober članek, preveč je vesti izsiljenih, neresničnih, zavitih, da celo naravnost izmišljene so med njimi. To je sicer stvar dotičnih listov, toda nepremišljena poročila včasih občutno škodujejo! To naj imajo pred očrr prizadeti! — Naša poročila so točna, zato naj se čitatelji zanesejo na »Sočo« in smatrajo njene vesti za prave in primerne. Podpirajte domač list! Gorica. — Hud volilni hoj smo izbojevali. Vsi slovenski listi v Gorici so storili svojo dolžnost in nekateri izvengoriški so krepko pomagali. Glavni boj je bila »Soča« —. in pokazalo se je, kako je pravzaprav potreben samo za Gorico en slovenski list! Gorici moramo posvečati vedno večjo pozornost, Gorica je ključ za rešitev goriškega vprašanja, s pridobitvijo Gorice se spremeni položaj v deželi in v deželnem zboru, z Gorico, ki je glavno mesto našega dela dežele, pridemo goriški Slovenci do svojih pravic in do svoje prave veljave! Naš naskok je bil tak, da so trepetali nasprotniki in strah jih pretresa: kaj bo? Eni pravijo: dvajset Japonske je stvorjena po uzorcu inozemskih držav in narodi teh držav so vsi večji m debelejši od japonskega. Čeprav dekleta in Vozači ne cenijo preveč debelih ljudi, je vendar zlo mnenje o njih neopravičeno in radi tega ne smemo biti maloduš-ni. Znanost hoče z oplemenjevanjem ras povzdigniti narode in jaz upam, da bodo Vsi Japonci po malem tako veliki in debeli kakor smo mi. Potem boJapan nepremagljiv. Napoleonov grob. — Raziskovalec in zgodovinar Napoleonove dobe Frederic Masson je imel na vseučilišču v Parizu predavanje, v katerem je povedal., da si je Napoleon sam izbral mesto, na katerem naj ga pokopljejo, kar doslej ni bilo znano. Bilo je začetkom njegovega pregnanstva na otoku sv. Helene. Napoleon je po-setil grofa Bertranda v hiši, od katere je bil krasen razgled z vrha v dolino in na morje. Dolina mu je tako prijala, da je šel z Bertrandom dol; vstavil se je pri teh starih vrbah ob krasnem studenčku. Melanholija in osamljenost tega mesta je tako vplivala na velikega moža, da je ostal dlje časa zamišljen na tem mestu. Ko so se vračali, je rekel Napoleon: »Beripand, ko ostane moje telo v rokah mojih, nasprotnikov in ne bo srneio biti prepeljano na francosko, naj počiva v iej dolini l* let bomo $e Lahi gospodarjev. Gorici, drugi: težko, po pravično spremenjenem volilnem redu, prekosijo nas Lahe že mnogo poprej!... Velika je naša moč že sedaj v Gorici. Da bo -rastla in končno zmagala, v; to s.vrho treba tudi dobrega lokalnega; časopisa. »Soča« posveča največjo pozor-' nost Gorici. Tako bo tudi v bodoče — prosimo pi "Slovence v mestu pomoči s poročili, nasveti itd. in s tem, da se pridno naročajo na »Sočo« ali jo kupujejo Številko za številko v tobakrrnah! Državna podpora za Primorje. — Vlada je dovolila 229.000 K podpore zoper bedo za vse Primorje; to radi vremenskih nezgod let 1912 in 1913. Narodne prireditve na Velikonočni ponedeljek. — V G o r i c i bo zvečer gledališka predstava; popoludne bo gledališka predstava v. R e n č a h (glej članek, Slovensko gledališče v Gorici!); v Vrtojbi bodo igrali v ponedeljek narodno igro »Domen«; v K o j s k e m bo So^ kolska veselica s telovadbo, v naši obmejni Pod gor i, po kateri sezajo tako poželjivo Lahi, pa priredita v ponedeljek veselico Sokol in Ciril-Metodova podružnica; na Gradišču nad Prvačino bo-Sokolska veselica; v Sv. Križu na Vipavskem priredi veselico tamkajšnja Ciril-Metodova podružnica. V korist »Društva za podporo izpuščenih kaznencev in njihovih nedolžnih družin« se bo vršil koncert v petek, dne 17. aprila 1914. ob 8l/2 uri zvečer v dvorani »Giuseppe Verdi« (Passaggio Edling), blagohotno prepuščeni od goriške podružnice »Banca Cattolica Trentina«. Spored: 1. Grieg: »Dan poroke na Troldhaugen«. 2. Beethoven: »Larghefto druge sinfoni-je«. 3. Reinecke: Igra pred petim dejanjem opere »Kralj Marrired«, 4/Bassi: »11 Car-nevale di Venezia« (varijacije za klarinet izvršuje g. m.o Trebbi; na glasovirju spremlja g. Pattuna.) 5. L. Vinci: »Sinfo-nična fantazija«. 6. Bizet: Arlesienne, II. suita, a) Pastorale, b) Intermezzo, c) Fa-randole. Koncert vodi L. Vinci. Cene: Vstopnina K 1.50, sedišča v. prvih vrstah K 2, sedišča v drugih vrstah K 1, vstopnina na galerijo K 1, sedeži na galeriji 50 vin. Darovi se hvaležno sprejemajo. Vstopnice in sedeži se prodajajo v koncertni dvorani na dan koncerta vže od 4. ure popoldne. j Vojaški glavni nabori se bodo vršili v naši deželi sledeče: V Kanalu; 22. aprila za občine: Kanal, Deskle, Anhovo, Ajba, Avče in Kal, 23. aprila za občine: Bate, Banjšice, Lokovec in Ročinj. V j Gorici za mesto: 24. aprila za I. in II. razred, 25. aprila za III. razred in tujce. V Gorici za okolico: 27. aprila za občine: Osek, Grgar, Trnovo, Čepovan, Trebuša. 28. aprila za občine: Šempas, Ozeljan, Solkan. Vrtojba in Bilje. 29. aprila za obline: Dornberg, Vogrsko, Pr-vačina, Renče in Ločnik. 30. aprila za občine: Št. Peter, Sovodnje, Miren in Št. Ferjan. 1. maja za občini: Kojsko in Opatjeselo. 2. maja za občini: Podgora ir Štandrež, V Ajdovščini: 4. maja za občine: Ajdovščina, Črniče, Gojače, Vrto-vin, Kamnje, Skril je. 5. maja za občine: Vel. Zabije, Šmarje, Rihemberg, Gabrije in Dol-Otlica. 6. maja za občine: Loka-vec in Sv. Križ. V C e r k n e.m: iS. in 16. maja. V K o b a r i d u: 18. in 19. maja. V Bovcu: 20. maja. V Tolminu: 22. in 23. maja. V Komnu .12. in 13. junija! V Sežani 15. in 16. junija. VKrminui 16., 17. in 18. junija. V Gradišču ob Soči: 19. in 20. junija. V T r ž i č u: 2. in 3. junija. V C e r v i n j a n u: 5., 6., 8. in 9. junija. Ponesrečil je naš rojak 21 letni Leopold Bremec. Delal je v Taksenbachu na Šolnograškem pri železnici. Zadel ga je zaboj za dviganje materijata in k'a ubil. Veliki cirkus Ant. Kratevl je došel v Gorico in se je nastanil na starem pokopališču. Cirkus je združen z menažerijo in ima 60 konj in 80 artistov. Prva gala-predstava v soboto zvečer ob 8,/a. V nedeljo, pondeljek in torek po dve predstavi in sicer ob 3% in ob 81/* Domača politika. »Imperiairegio«... »V Eco« taji ir-redentizern, kakor smo to že pribiti. Jej pač tako kaže v sedanjih časih. Pravi; #ej4e kandidate *W; razreda, kar po vrsti »imperiairegio«. Kje torej je kak irreden-tovec? — Prenaivno! Kaj »imperiairegio« varuje koga pred irredentizmom? Nočemo ničesar podtikati onim c. kr. gospodom, ki.so »konžiliri«, ali kdor pozna laško gospodo in sicer več let nazaj, je z nami vred prepričan, da imperiairegio ne varuje pred irredentizmom. Pred leti so neki c. kr. laški uradniki v Gorici razbijali po noči cesarske orle! O potrebi novega mestnega statuta za Gorico razpravlja »L' Eco«. Govori pa najrajše o zastopstvu interesov. Po tem zastopstvu bi bili Lahi vedno v večini, Slovenci bi pa dobili nič, nič kakor kaže slavni Pinavčigev načrt za nov statut, po katerem bi volilo toliko »cittadinov«, to je Lahov, in tolikokr it ro razredih, da bi Slovenci ne dosegi1 ričesar. Boj za mestni statut v Gorici bo še.dole; in trd — ali izbojevati ga moramo tako, da dobimo pošteno zastopstvo v mestnem svetu. — V pravičnem mestnem statutu tiči naše vstajenje v Gorici! Kje se je to zgodilo? — Prišli so bili visoki vojaški dostojanstveniki in hoteli so imeti sejo, veliko sejo, na varnem. Najbolje kaka mestna dvorana, so si mislili in šel je odposlanec do dotičnega županstva in lepo uljudno povedal svojo željo. Niso hoteli dati takoj pozitivnega odgovora, ali dali so ga čez nekaj časa, ko so poprej poslali v mestno dvorano slikarje in zidarje, da popravijo nekai. česar ni bilo treba popraviti! Pri oficiriih dolgi obrazi, nri občinskih očetih veselje neizmerno. Kje le se ie to zgodilo in kedai? Kdo kaj ve o tem? Kateri vojaški oblasti je to znano? Janez« dobil »urlaub« do polnoči«,, šaljiv prizor. Po veselici ples. Začetek tp^no ob 3. uri popoldne. Pri veselici in plesu sodeluje godba iz Prvačine. Vstopnina: Stojišče 40 vin., sedeži 1 K. Dobiček veselice dobi Ciril-Metodova družba. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi veselični odsek, DOPISI. Iz goriške okolice. Podgora. — Slovenci in Slovenke iz Gorice in okolice! Na velikonočni pondeljek priredi telovadno društvo »Sokol« v Podgori s Ciril-Metodovo podružnico veliko pomladansko veselico s sledečim krasnim* vzporedom: 1. Križkovsv: »Utopljenka«, moški zbor. 2. Vilhar: »Nezakonska mati«, tenor šolo. 3. Fr. Milčin-iki: »Volkašin«, roparska pravljica s petjem in spremljevanjem klavirja. 4. Ples. Med točkami in pri plesu igra vojaška godba. Začetek ob 4 pop. Vrši se kakor navadno pri g. Bregantu. Ta dan- imajo v Gorici veliko slav-nost Italijani. Manifestirati hočejo nad svojim »vspehom« pri letošnjih občinskih volitvah. Ali boste vi, goriški Slovenci, mirno gledali italijansko manifestacijo? Ne! Vi manifestirajte, ker edino vi ste lahko ponosni na svoj uspeh! Najboljša in najplodovitejša manifestacija pa bo, če pridete k nam in nam pomagate. Vsi veste, da je Gorica gospodarsko in narodno odvisna od svoje okolice; zato pa delajo Italijani na vse kriplje, da bi združili Gorico s Furlanijo. A mi smo ona zagoz-da, ki jim ne dovoli tega združenja. Zato pa pridite in pomagajte nam, ker naša I smrt bi bila obenem tudi vaša. i Iz ajdovskega okraja. Ciril-Metodova podružnica za sv. Križ-Dobravlje-Velike Zabije priredi na Velikonočni pondeljek,dne 13. aprila na grajskem dvorišču v sv. Križu veselico s tem-le vsporedom: 1. Pozdrav. 2. J. Aljaž: »Ujetega ptiča tožba«, mešan zbor. 3. F. Gerbič: »Ljubici pod oknom«, možki zbor. 4. ***: »Nauk jezičnicam«, kuplet s spremljevanjem. 5. ***: »Grozne zmešnjave radi izposojenega dežnika«, burka v enem dejanju. 6. Dr. G. Ipavec: »Planinska roža«, možki zbor. 7. ***: »Zakonski prepir«« ali »Kako se ukroti hudo ženo«, kuplet s spremljevanjem. 8. ***: »Rekrut pozor! Pfaffov šiv, stroj prekosi vse Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk za umetno vezenje se daja v trgovini!! Pfaffov stroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota- šuma ! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčeni (garantirani) za 5 let za-K 76-—. Angleška dvokolesa Premier, Es-ka in Helios, dvokolesa Courir za ceno K 140. 97-20 Kdor je pameten, takoj mora vedeti kaj ima storiti ako potrebuje omenjene predmete. — Se priporoča JC3. OEKLEVA in sin Uia ITIunicIplo Steu. t. Gospodarske vesti. Vabimo slovenske trgovce in obrtnike, da pridno inserirajo v naših listih v »Soči« in »Primorcu«! Stalen inserat prinese trgovcu oziroma obrtniku gotov d 0-biček! Komunike,- ki ga pošilja poštno-hra« nilnični urad deklarira na eklatanten način sijajen uspeh subskripcije na- štiri in pol odstotne amortizačne državne zaklad-ne nakaznice. Predvsem je razvidno sedaj, ko so znani rezultati podpisovanja, v tu in inozemstvu, da se je podpisalo p e t in p o J k r a t, za okroglo 400 milijonov več, kakor je pa znašala subskripcijska svota in sicer je bila ta ogromna svota podpisana v več ko dveh milijardah izključno v obligacijah. Največjega pomena pa je tudi, da odpade približno polovica posojila na tujezemske podpisovalrte kraje, dokaz, da so v razveseljivi meri sodelovale pri subskripciji Nemčija, Anglija, Italija, Švica, Belgija in Holandska. Prodaja kruha na težo. — Poročali smo, da so peki v Trstu opustili prodajo kruha na težo ter so hoteli prodajati samo zemlje, komete itd. Namestništvo je ta sklep pekovskega društva razveljavilo. Opozarjamo na glas g. Vižintina, ki je otvoril v Sovodnjah trgovino z raznimi pletarskimi izdelki. G. Vižintin je prepotoval v svrho izobrazbe v tej stroki Švico, Francosko in Nemčijo. Priporočamp. Razne vesti. Jetra svojega očeta pojedel. — V neki istrski vasi se je imet vnovič poročiti 50 letni kmet Oklen. Par dni pred poroko pa so nakrat pogrešali starega Oklena. Čez dva meseca pa je nekdo zapazil, da se igrajo psi na Oklenovem dvorišču s človeško lobanjo. Stvar so javili oblastim, ki so dognale, da je to Oklenova lobanja in da je ubil Oklena njegov sin Mihael, ki je tudi pojedel njegova jetra. Ker je pa bil Mihael blazen so ga oddali v norišnico pri Sv. Danielu na Furlanskem. . V Ameriko seje izselilo ljudi od leta 1820. dalje 3LOO0.0OO. Tako število izka-kuje naseljevalna oblast v Washingtonu. Oderuh. — V Kijevu živi milijonar Giinsburg, ki je velik oderuh. Njegove žrtve so razni visoki uradniki, posestniki, grofje, baroni. Za menico 10.000 rabljev na.primer je izplačal 1500—2000 rubljev; obresti je zahteval 40 do 50 od sto. Policija mu je zaplenila 50 menic za svoto milijon rubljev. Aviaiična nesreča. — V Draždanih se je dvignil v zrak zrakopiovec Reichelt z neko gospo. Z višine kakih 70 m je zrakoplov začel padati in padel na tla, dasi je Reichelt skušal z vso silo, vzdržati se v zraku. Reichelta so potegnili nezavestnega izpod razbitega zrakoplova, gospa je mrtva. Radi špionaže so obsodili v Krako-vem osmošolca Venceslava Krška iz Tar-nopola na tri leta ječe. Ruski vladi je izdajal slike avstrijskih trdnjav. Avstrijski dezerter ranil sinrtno-ne-varno žendarma. — Dva vojaka 61. in 62. pešpolka iz Tirnovega sta hotela pobegniti v Ameriko čez Bremen. Žendarm Ivan Kis ju je zasačil in hotel aretirati. Tu pa je jeden vojakov ustrelil nanj iz revolverja in ga ranil smrtnonevarno. Tega vojaka so kasneje aretirali, drugi je pobegnil. Ali sa bo izplačat panamski prekop? Ni še dolgo od tega, ko so se spojile vode Tihega in Atlantskega morja v Panamskem prekopu in že se oglašajo preroki, da se ne bo izplačal prekop. Že sedaj, ko še ne vozi veliko ladij skozi prekop in ko je vse dejo Je noyo> ^seSe vedno drobe stene in iirntljo V.e^eilai^a^Sl^ifi^ Ijanjem toliko 'stroškov, da so morali povišati pristojbine od 60 na 80 miljonov jnark. Glavno težkočo j>a povzroča vprašanje Oatunskega jeza. Jez je zgrajen na, ilovnatih ,-tteh, če pa hoče' pfEphiti večji parnik prekop, tedaj mora vzdržati tlak 600.000 cms vode. Poleg tega je pa treba še upoštevati tropično podnebje, ki zelo pospešuje razpoke na obrežju in s tem združeno zasipanje. Vedno jasnejše postaja, da je sam prekop ogrožen v svojem obstoju. Glede rentabilitete prekopa pa velja sledeče. Ze sedaj ne morejo največje ladje, kakor »Imperator«, »Olimpie« skozi prekop. Evropske ladje pa sploh ne bodo rade o.biskavale Panamski prehod, ker iz Nemčije, Francije in Anglije je skozi Panamski prekop prikrajšana samo pot v vzhodno Avstralijo. V vsako drugo deželo je pa pot bližja skozi Sueški prekop. Panamski prekop je dosedaj veljal okoli i .900,000.000 kron. Amerikanci računajo, da se bo ta ogromni kapital obrestoval po dva odstotka. Sueški prekop se pa obrestuje danes pri nižjih pristojhinahjio 33 odstotkov. Iz tega se vidi, da se Panamski prekop ne bo obrestoval. V ribjem domu v Trstu. Jugoslovan ni znal in še ne zna prav izrabljati Adrije. Že v 14 stoletju in skozi ves srednji vek vladajo Adrijo in srednje-zemsko morje Italijani in posebno meščani v Firenci, Genovi, v Benetkah. Zidje so dober kvas za vse, kar se tiče trgovine na kopnem in na morju, katoliki-Italijani pa sledijo tem mojstrom v trgovini. Velikanska bogastva so si pripravili benečanski, firenski, genueški trgovci. — »Vojna, rop, piraterija —.trgovina, — trojica, nerazložljiva.« Ves slovanski jug je dajal dobičke trgovcem teh mest, posebno Benečanom. Mej Jugoslovani so bili v srednjem veku samo Dubrovčani, ki so se držali neodvisne v trgovini z Benečani, vsi drugi so mlitvi ljudje; iz kmetije v mesta došli ljudje ne storijo svoje dolžnosti. Velikih trgovcev-domačinov šteje malo slovanski jug. Ali je Slovan, ali je južni Slovan le dober kmet?! Tujci-Italijani so še mero-dajni trgovci tudi v naših mestih v Pri-morju. Celo v Ljubljani je bil merodajen bogataš v 17 stoletju trgovec Valvasor iz Bergamo na Italijanskem. Toliko je bilo Slovencev! V teh dnevih, ko je preteklo 500 let od zadnjega ustoličenja koroškega kneza po slov. kmetu, se je pogledalo okolo in štelo, kateri kraji so bili nekdaj slovenski — dosti smo izgubili pa še se naši ljudje odmikavajo in n. pr. v Primorju se držijo preveč manj rlodovitih krajev. Te dni razsojena kazenska pravda Agro-Mercur v Ljubljani pa da soditi, kakor bi bil naš trgovski talent najslabši "na svetu. Sram nas mora biti, da je bila pri nas mogoča taka »trgovina«. — Treba je, ako hočemo res kaj storiti v prilog slov. naroda, da le' ta izvrši svojo nalogo kot Slovan na jugu, da ozbilnejše razmotrivamo gospodarska vprašanja, kakor smo to doslej storili, da doženemo, kako kmeta držati doma, kako J'ia »obilno ogljikovo fin i no, Pospežuj, p&bavo in Iaineno anovt. ^ & Styria jMo koncentriran medicina-lan »r«lec, Mipororijiv »rt kronidnem 2 dodanem katara zaprt/a Brightovih ledlcaL vranftintk oteklinah, jetrni trdinl, sslailci, snovoissmen«-k k bolestih, kataria dihal-nlh organoy. Zdravilen vrelec največje n ,. vsebine tvoje vrete. Zla*'i UUIIall vesaeia kataro, obstfpaolit, žolfinfb kamenih, tolSSici trganja, tladkovni boleimi. našo kmetijo spraviti na višek moderne kmetije drugih narodov, da doženemo, kako nalogo ima naš meščan in v kako razmerje je stopiti k jako važnemu dslavcu mestnih, industrijalnih obrti, Adrija je pristopna vsem narodom, Italijani pa jo izrabljajo v' bogatenje svo-$f-^jakoTrmš* Primorec je mornar ali po večjem se nahaja v nižjih službah *, bogastva .pripravil po službi Italijanom v trgovini na tem važnem morju. Ali se na tem važnem torišču res ne obnese Jugoslovan? Ali jei.ta*le kmet, ki zareja 10 otrok v edni družini in jih oddaje za nižje delavce v trgovino na morju, ali v tovarno, ali v velik promet, večjih mest, kjer se jih izrabi in potem stran meče na tisoče?! — Ali je naš človek vstvarjen le za delavca najtežjih del in aH ni mogoča pri nas stvaritev vsega gospodarstva na naših tleh po našincih, istih vsaj v pretežni večini?! Odgovor na vsa vprašanja rešitve slov. naroda je odvisen od rešitve vprašanj našega gospodarstva. Naše gospodarstvo ima vse delavce za razdeljena dela družbe, ali v njem smo Slovenci in drugi Primorci Večinoma kmetje, ki izločujejo sicer rokodelskega vajenca za mestne obrte in slavnega hišnega hlapca, ki drugod postaneta v mestu povzročitelja večjega izobražen stva, gospodarstva, bogastva, pri nas pa se dasta po tujcu zapostavljati in še po takem, ki je v svoji domovini že večkrat bil presejan. Ti tujci ne oživljajo nič pravega življenja v našem gospodarstvu in ker se seveda morajo udeleževati novodobnih narodnostnih bojev, so sovražni domačinom-so-delavcem v našem gospodarstvu in tako pač nobeden člen našega gospodarstva ne more s posebnim pridom delovati v občni napredek v gospodarstvu in drugje. Veliki aparat raznih avst. vlad pa stori vse, da ljudje v naših krajih ne pridejo do mirnega razvijanja gospodarskih teženj. Družina v isti hiši, vsak člen vleče na svojo stran in deluje protivno blagru vseh. Prav neprikladno življenje je to. V Trstu in v vsem Primorju se ta neskladnost prav vidno razodeva. Dasi okoli in' okoli Kras je slov. Primorje ob Adriji najbogatejše ozemlje Avstrije. Adrija, s tem je vse povedano. Trgovina bogati, trgovina na morju celo. Pa morje prehra-nia do deset tisoč raznih plemen rib. Že rbištvo bi naše Primorce bogato živilo. Kdo naših Primorcev se briga zadostno za to panogo pridobivanja! Meso zaklanih živali postaja dražje, močno pomnožen človek rabi veliko mesa, razne živali redi, v ribah v morju pa nekateri Primorci dobe bogate vire življenja. Vožnja na morju je cenena in ribje meso je predobro in tečno. Nemci v Bismarkovem kraljestvu so že našli te vire. Angleška statistika izkazuje ze leto 1906 — 20\/2 milijonov funtov šterlingov. Vsa sredstva .novejše tehnike služijo temu ribištvu. Nemci kupujejo še za okolo 100 milijonov mark na leto rib iz drugih dežel, ali z vso vnemo skrbijo za to, da ne bo treba tega še dolgo. Francozi že dolgo vedo, koliko .se da iz morja dobiti ribjega mesa. Statistik Eckert računa, da se nalovi na leto v vsesvetskem morskem nbštvu sedaj 4 milijone ton rib , vrednosti ene milijarde mark. Pa k temu še ne šteje ribištva v afričanskem,. južno ameriškem, avstralskem vodovju. Vse druge evropejske države našteva statistika za udeležene pri tem ribištvu, Avstrijo pa gledajo pomilovalno in nekdo piše o njej: »Avstrija je vzlic krasni Adriji, ki je prepolna žlahtnih i ib, ki ima nebeško obnebje, veliko mirnih zalivov glede ribištva v Adriji neopravičljivo zaostala. 11 a 1 i j a n i i z Kraljevine se okoriščajo z ribištvom v Adriji in Primorci iz Trsta, Reke doli i(o Splita in Kotora pozdravljajo z veseljem raznobarvna jadra čožotskih ribiš-Kih ladij, čolnov, ki privažajo zdrav in cenen živež na njih trg. Tisoč ubožnejših družin v Primorju in v Dalmaciji je potem to meso, ker druzega ne more kupiti«. Koliko raznih dobrih rib je v Adriji, zdaj bi se iste lahko razpošiljale Sirom vse države in v ledu vsaki dan! — Ribiči na 50 ribiških čolnih so vzeli v jedni noči in na prostoru 50 oralov toliko rib iz Adrije na avst. strani, da je to meso nadomeščalo meso 50 volov in 300 ovac. In ti voli, te ovce so izraščalc, so se preživljale v morju, ne da bi bila njih reja človeka kaj stala. Adrija n! samo trgovska Široka cesta za izmenjavo proizvodov vseh druzih svetov, ona hrani veliko mesa rib in drugih morskih prebivalcev. In te bogatije mi primorski Slovani tudi ne vidimo, beneški ribič pa že dolgo ve, kako bogastvo je v Adriji v o b^ a v s j. obali, Karta v Ameriko, — ta nam je najvažnejša stvar na svetu in naše deželne in državne vlade so ljubo zadovoljne s slovensko-hrvaškim ljudstvom v Primorju in Dalmaciji. Dr. Slane. Odgovorni urednik In izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. OabrSCek (odgov. J. Fabčlfi) Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. I 500 kron Vam plačam ako Vam ne odpravi noj lek, ki sluzi za jamstvenim pismom K !¦-, 3 lončki K JS'50, KEMEHV KASPHAt) (Kftsaa) I. Postfoch »2,1194 Ogrsko.. Likvidacijski odbor Kmetske hranilnice in posojilnice - - v Višnjeviku -.. • sklicuje občni zbor na Urhoulle dne 19. aprila ob 4. uri popoludne. Za slučaj nesklepčnosti se vrši občni zbor 1 uro -kasneje. 94—1 ^pristni HaučuKov podpetni N&ibolji, Ker blagovoli ja v, barvo vi t, finega okusa ter po ceni, je in ostane pravi :FrancKovt Kavin pri datek. Mali oglasi. Halmanjla pristojbina stane (tO Tla. Ako Ja oglat obaelnejll «e raCnna xa vsako besedo S vin. ffajprlprankefle lnserlranje la trgovce In obrtnik«. Koliko *• manjših trgovcev in obrtnikov t Gorlal, katerih na ---------—------- Viorci in ceniki na razpolago. ——-«--------—---------------------.------------ Naročite uasorce od oovomodnega spomladanskega blaga pii tvrdki Pregrad & terndič Gorica, »Trgovski dom". Ne godite žalostni, 2ato ker ste bolni. Lahko še ozdravite, ako naročite neštetokrat preizkušene in pohvaljeno Markove kapljice ki se jih uporablja y vbeM hiši in družini za notranjo in zunanjo rabo, proti raznim boleznim želodca, slabosti, proti pomanjkanju teksta, krču v želodcu, grizenju v trebuhu ter'proti vetrovom. Markove kapljice odstranijo neprijeten duh iz ust, pomaže naj se kadar boli zob al« glava proti izpadanju las in proti mnogim drugim boleznim. Nešteto zahvalnih pisem od ljudi, koji so ozdraveli s temi kapljicami so vsakomur na raz- . .,, . polago. EiTducat za K 4 s poitnino vred poSlje Gradska lekarna v Zagrebu, Kamenita ul. 5. Gorica - na starem pokopališču Veliki cirkus Krateyl 80 oseb I lastna I imenažerija ! I L 60 konj v soboto 11. t. m. gala predstava cb 8'ia url zvečer z raznovrstnim Sb bogatim vsporedom. V nedeljo, ptndeljek in torek 2 VELIKI predstavi 2 . vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. j velika zaloga Prva prične ob 372 pop, draga ob 87« zv. Vsaka predstava ima nov in različen program. Sredo, četrtek, petek, sobota in nedelja zadnji dnevi. Prua češka V*™$ba na žiuljeuje d Pragi, vrhovno zastopstvo o Trsta. F*Hin» ki kolekuje police in pisma z narodnim kolekom RHin^l ki sprejema zavaro-J^iUlJia, po | Kt oziroma po 20 vin. v prid *D. C. M." l_»UlJla, vanja za „D. C M." F*#lin?l *" nalaga vse od Slovencev prejete zavarovalnine zopet ir.ed Slovenci ter posluje luUllla, kot domač slovenski zavod. »Hotel Union" reslavrnciia prve vrste U Gorici fllB-llallSlia ttliCa St. 10, dunajska in italijanska kuhinja, izborua namizna in boteljska vina, originalno plzensko in bavarsko pivo v sodčekih, lepo kegljišče, obširen senčnat vrt, cene zmerne, postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča 45 3 ©• Banmgarteu. Herman Konz pooblaščen Instalater za električno razsvetljavo, motorje, strelovode, električne zvonce Itd. Gorica, ulica Municipio štev. 6 se uljudno priporoča slavnemu občinstvu. 93-a == oljkinega olja ; prve vrste pjtegftft Mk Iz Utrt, SitaaeBir Stltiti* IsrJ *¦ Hm s prodajo na drobno in debelo. Prodaja sa drobno: Kron —"96,1*04, 112 1-20, 1-28, 1-36. H4. 1-60, 1'80, 2—. 240 za leči 90 72 vin. k------ Na debelo eene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto aa dom. Posodo se pušča kupen do popolne vporabe olja; po vperabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zalog« ----------------mila In sveč.---------------- Cene zmerne. I. Felberbaum - Gorica Corso Gius. Verdi St. 11, Via (aserma St. 15 vis-a-vis izvoznega trga Obleke za gospode, gospe m otroke Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti: športne iopice in bluze. Samo še kratek čas ! razpošilja Piva gorenjska razpošiljalnica IVAN SAVNIK, Kr3BJ, *K$f j ;a močnega blaga za moško obleko ...".....K T- Edlna primorska tovarna dvokoles ---------------»TRIBUNA«--------------- , finega Se močnejšega blaga za , zelo trpežnega modnega snkna „ 2*J , najfinejšega „ „ „ „ „......... r finega blaga za ženske obleke 110 cm Široko........ finejšega modnega blaga za ženske obleke 110—H 5 cm Široko modernega volnenega blaga „ , 110—115 „ „ , finega angleš. volnenega blaga „ „ "110—115 „ „ , zelo močnega belega platna samo .............. , še močnejšega „ „ . ........... , trpežnega rujavega platna • „.......... . . . . , finega oksforda za moške srajce............... , še finejšega „ , „ '. '.............. 9- -, 10-— , 12 — , 16-- , 5*-i 7'— , 10- -15' -. 8"- , io- - , 8-40 Gorica, Tržaška al. 26. pre) pivovarna Gorjup. Zlata svetinja 0uuaj 1012 Moiki, ki so šibki na živcih lahko dobijo zopet svojo moč ako it porabi j njo Evaton-tablete* Zahtevajte zbirko zdravniških izvidov. ?oskušni zavitek K 4"80, pol zavitka K 10-—, cel zavitek K 18- Pošilja proti povzetja ali naprej poslanem denarju lekarna sv Marka, tovarna farm. speč aparatov, Dunaj, 3 okraj Hauptstr. 1 BO..Zaloga I v lekarni Cristofoletti, Gorica. 81-4 IZIDOR NANUT sutorizouana stavbena turdha v" (§oi»ici ulica Adelaide Ristori šte. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načke, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Zaloga dvokoles, -šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- •' .strijonov i. t. d. ~ ' F. BATJEL - GORICA Stolna ulica št. 2-4. ; Prodaja aa obroke. Ceniki franfco. Zahtevajte tudi najnovejše vzorce raznega blaga iz Prve gorenjske :razpoLlljalnfce IVAN SAVNIK, Kranj, Gorenjsko št. 1&5. 58—10 ' 26 IU fflirodilnica, papirnica in touarna šolskih zueikou KOŽflflr & O - Gorica' m sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobno In čebelo. Krasna garnitura za gospode za samo K 2*60. Kdor so hoče prepričati o cenosti moje tvrdke, naj naroči takoj l par zapestnih gumbov . pravo zlato-duble 14 kar.. 1 zlat prstan, 1 elegantno verižico za uro dnble, imit.-briljantmi. Vrh« tega dobi vsak naročnik prav zastonj po listini posebno zlato nro duble. Za neugajajoče so vrne denar. Pošilja se po povzetju za K 2'fi() in 70 vin. za poštnino, ,}Jtiwcleiiexi>ort H. Wcis« Nafjvsallo št. 22 eom. Bar s IJiijjani". 1 par naušnic Adolf Urbančič, imesar ' Gorica, ulica sv. Ivana št. 7 priporoča svojo mesnico, v kateri sefte meso prve vrste in vse drago, kar spada v mesarsko široko. — Mesnica je moderno in higlenično opremljena. Na zahtevo strank se : : : : pošilja meso na dom. : :: : Zvečer lahko -postreže strankam, ako st zglase na do?** v isti hiši L nadstropje Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala Ljabljana, podružnice: celfc Celopec, Saralem. Split, Trst. Vloge na knjižice po 41ia°|o» v tekočem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut Borzna naroČila. Promese za vsa Žrebanja, Vnovdeuje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Delniška glavnica K 8,000.0fn Rezervni zakladi K l,O00.00