Revija Prirodoslovnega
Journal of the Slovenian
SCOPOLIA Supplementum 4 - 2ÜÜ9
P:inDDÍELCVHI
SCOPOLIA Suppl. 4 / 2009
Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana
Izdajatelj / Edited by:
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenia
Sofinancirata/ Subsidised by:
Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. / Ministry of Culture and Slovenian Book Agency.
Urednik / Editor: Boris KRYSTUFEK
Suppl. 4 uredil/ Suppl.4 edited by: Janez GREGORI
Uredniški odbor / Editorial Staff:
Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Breda ČINČ JUHANT, Miloš KALEZIC (SB), Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIC (HR), Jane M. REED (GB), Ignac SIVEC, Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIC (HR), Tone WRABER, Jan ZIMA (ČR)
Naslov uredništva in uprave / Address of the Editorial Office and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, PO.B. 290, SI - 1001 Ljubljana, Slovenia
Račun pri UJP / Account at UJP: 01100-6030376931
Lektor za slovenščino / Reader for Slovene: Cvetana TAVZES
Lektor za angleščino / Reader for English: Henrik CIGLIČ
Oblikovanje / Design: Boris JURCA
Tisk / Printed by: Schwarz d.o.o., Ljubljana
Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov The Journal appears at least twice a year, 600 copies per issue.
Natisnjeno / Printed: avgust / August 2009
Naslovnica/ Front cover:
Najdbe obročkanih bičjih trstnic (Acrocephalus schoenobaenus) v Sloveniji / Recoveries of Sedge Warblers (Acrocephalus schoenobaenus) in Slovenia
foto / Photo: Dare Sere
Revija je v podatkovnih bazah / Journal is covered by : COBIB, BIOSIS Previews, Referativnyi Zhurnal, Zoological Record, Abstract of Mycology
ii
Vsebina / Contents
Janez GREGORI
80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji
80 years of organized bird ringing in Slovenia.........................................2
Ivo A. BOŽIČ
Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982
Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982 ...................................... 23
Dare ŠERE
Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008
A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008............................... 111
Davorin TOME & Damijan DENAC
Individualno barvno obročkanje kot metoda v varstveni biologiji - preliminarni rezultati
študije repaljščice (Saxicola rubetra) na Ljubljanskem barju
Individual colour ringing as a conservation biology method - preliminary results of
the Whinchat (Saxicola rubetra) case study at Ljubljansko barje (Central Slovenia).........175
Dare ŠERE
Razlike v dolžini peruti in masi pri svilnici Cettia cetti iz Slovenije in Makedonije
The differences in wing length and weight concerning the Cetti's Warbler Cettia cetti
from Slovenia and Macedonia....................................................183
Rudolf TEKAVČIČ
Kraljičica Phylloscopus proregulus prvič ugotovljena v Sloveniji
First record of the Pallas's Leaf Warbler Phalloscopus proregulus in Slovenia.............188
Andrej HUDOKLIN
Obročkanje belih štorkelj na Dolenjskem
Ringing of White Storks in the Dolenjska region (Slovenia)............................194
Franc BRAČKO
Gnezdenje črnega hudournika Apus apus v Mariboru
Swift Apus apus breeding in Maribor..............................................196
Franc BRAČKO
Množično pojavljanje pegamov Bombycilla garrulus v zimah 2004/05 in 2005/06 v Mariboru in širši okolici
Mass occurrence of Waxwings Bombycilla garrulus during the winters
of2004/05 and 2005/06 in Maribor and its wider surroundings.........................197
in
Dare ŠERE
Modra taščica Luscinia svecica cyanecula na Ljubljanskem barju
Bluethroat Luscinia svecica cyanecula at Ljubljansko barje (Ljubljana)..................199
Dare ŠERE
Pinoža Fringilla montifringilla verjetno gnezdi v Kamniških Alpah
Brambling Fringilla montifringilla probably breeds in the Kamnik Alps..................200
Spomini / Memories...........................................................202
Moje srečanje s pticami........................................................202
Moji prvi stiki z uradno ornitologijo.............................................203
Obročkanje pred pol stoletja...................................................203
Kako sem se začel ukvarjati z ornitologijo........................................204
Intervju / Interview...........................................................205
Pogovarjala sva se z dr. Danilom Furlanom (1913-2003)............................205
iv
Predgovor
Minilo je 80 let od uradnega začetka obročkanja ptičev v Sloveniji v okviru leta 1926 ustanovljenega Ornitološkega observatorija v Ljubljani. Takrat so se združili poznavalci ptičev iz različnih predelov Slovenije in se odločili, da bodo začeli organizirano proučevati ptiče, da bodo z obročkanjem skušali razjasniti nekatere neznanke iz njihovega življenja, predvsem glede selitev. Kam pravzaprav gredo številne vrste ptičev jeseni in se spomladi prav tako skrivnostno spet pojavijo? Kmalu so bili tu prvi uspehi, ki so se jih odkritosrčno veselili in o tem tudi pisali.
Zbiranje favnističnih podatkov o ptičih Slovenije pod vodstvom dr. Janka Ponebška je bilo eno prvih sistematičnih popisov. Da bi rezultati prišli v čim širši krog ljudi, so se lotili pisanja v razne poljudne časopise in revije, svoje raziskovalno delo pa so zakoličili z izdajo 'I. Izvestij Ornitološkega observatorija v Ljubljani' za obdobje 1926-1933, ki so izšle leta 1934. Pomenile so navodilo za delo in posredovanje prvih rezultatov, predvsem s področja obročkanja ptičev. K pisanju so povabili tudi zunanje strokovnjake, med njimi Otmarja Reiserja in Stanka Bevka. Namen je bil, da bi Izvestja izhajala v določenih časovnih obdobjih, načrte pa je prekrižala najprej smrt dr. Janka Ponebška, kasneje pa vojna. Ostalo je pri edini izdani številki.
V obdobju 80. let je v okviru 'observatorija' prihajalo do kadrovskih sprememb, dejavnost je leta 1944 prešla pod okrilje Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki se je takrat odcepil od Narodnega muzeja, vse več je bilo zunanjih sodelavcev. Dejavnost je napredovala, premagane so bile razne težave, predvsem glede izdelovanja obročkov za vedno večje število ujetih ptičev. Treba je bilo ročno izdelati tisoče in tisoče obročkov, v vsakega vtisniti ime obročkovalske postaje in razpoznavno številko. Zdaj to poteka strojno. Limanice so že davno romale v smeti, zamenjale so jih v glavnem najlonske mreže. Z večanjem števila ujetih in obročkanih ptičev je naraščalo število najdb, tako pri nas obročkanih ptičev v tujini kot tudi najdb v tujini obročkanih ptičev pri nas. Ti podatki so prihajali v javnost fragmentarno, v poljudnih in strokovnih revijah. Vse bolj se je kazala potreba, da bi bili objavljeni na enem mestu.
Končno nam je uspelo. V zgodovinskem pregledu obročkovalne dejavnosti v Sloveniji smo skušali zbrati in zapisati čim več podatkov. Dragocena je bila pomoč starejših sodelavcev, ki so se spominjali še marsičesa iz preteklosti in to vedenje smo oteli pred pozabo.
Glavnina objavljenih prispevkov je namenjena obročkovalski dejavnosti. Naredili smo seznam vseh dosedanjih sodelavcev obročkovalcev, vendar je ostalo kar nekaj »lukenj«: spočetka, ko še ni bilo natančne evidence sodelavcev, so namreč nekateri dvignili obročke samo enkrat, dali nepopolne podatke, potlej pa se niso več prikazali. Tako nismo uspeli ugotoviti niti njihovega imena in imena kraja, od koder so prihajali. Rezultate obročkanja in najdb predstavljamo ločeno v dveh delih: prvo obsega obdobje 1927--1982, drugo, ko je bila obdelava podatkov posodobljena z računalnikom, pa obdobje 1982-2008.
Sodelavce obročkovalce smo pisno zaprosili za prispevke. Prejeli smo nekaj obširnejših, tiste pa, ki so bolj osebna razmišljanja, nekaj, kar se jim je vtisnilo v spomin v času našega sodelovanja, združujemo v poglavju 'spomini sodelavcev'. Vključili smo tudi intervju iz leta 2003, ko smo se pogovarjali z obročkovalcem, ki je bil sodelavec že v času ustanovitve ornitološkega observatorija.
Razmišljali smo, kje bi vse skupaj objavili. Prevladalo je mnenje, da je za tako objavo primerna revija Scopolia, glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Nosi ime idrijskega zdravnika in vsestranskega naravoslovca J. A. Scopolija (1728-1788), v katerega zapuščini so tudi pomembna dela s področja ornitologije, predvsem taksonomije.
Končno je pred nami objava obročkovalskih podatkov, za katere upamo, da bodo marsikomu dobrodošli pri ornitoloških študijah. Končno je poravnan dolg do naših sodelavcev, katerih velika zasluga je, da je do rezultatov sploh prišlo. Njim gre iskrena zahvala.
Janez Gregori 1
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji
80 years of organized bird ringing in Slovenia
Janez GREGORI
Izvleček
Leta 1926 je bil ustanovljen 'Ornitološki observatorij v Ljubljani', s katerim se je začelo v Sloveniji organizirano delo na področju ornitologije. Glavni namenje bilo opazovanje in obročkanje ptičev, slednje se je uradno začelo leta 1927. Ptiče so lovili v glavnem na limanice, od leta 1973 pa je lov dovoljen izključno samo z ustreznimi najlonskimi mrežami. Število obročkanih ptičev na leto je od skromnih 134 leta 1927 naraslo na prek 120 000 leta 2003 in 2004. Med leti 1987 in 2004 je na stalni obročkovalski postaji na Vrhniki ob robu Ljubljanskega barja potekalo obročkanje ves dan in nepretrgoma od sredine julija do konca oktobra. Obročkovalna dejavnost poteka v okviru Kustodijata za vretenčarje Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kot ' Slovenski center za obročkanje ptičev'. S centrom sodeluje okoli 60 volonterskih zunanjih sodelavcev, za katere je poskrbljeno izobraževanje in preverjanje njihove strokovne usposobljenosti. Navedene so težave, s katerimi se zdaj srečuje obročkovalna dejavnost v Sloveniji.
Ključne besede: Slovenija, ornitologija, obročkanje ptičev, zgodovina
Abstract
In 1926, the »Ornithological Observatory in Ljubljana« was founded in Slovenia, the springboard for an organized work in the sphere of ornithology. Its main objective was bird watching and ringing, with the latter officially initiated in 1927. Birds were primarily caught with lime-twigs, while from 1973 on bird trapping has been permitted exclusively with the aid of suitable nylon (mist) nets. The number of ringed birds per year has risen from the modest 134 in 1927 to over 120,000 in 2003 and 2004. During the 1987-2004 period, ringing was carried out daylong and uninterruptedly from mid July to the end of October at Vrhnika trapping site on the edge of Ljubljansko barje (Ljubljana Moors). The ringing activities are being implemented by the »Slovenian Bird Ringing Centre« under the auspices of the Vertebrates Custodiate of the Slovenian Natural History Museum. The Centre participates with about 60 non-residential bird ringers, who are suitably trained and their capacities in this specialist field regularly checked. Some difficulties currently faced by bird ringing activities in Slovenia are described in the article.
Key words: Slovenia, ornithology, bird ringing, history
2
Janez GREGORI: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji / 80 years of organized bird ringing in Slovenia
Obročkovalska dejavnost, ki zdaj v Evropi poteka v okviru skupne organizacije EURING, temelji na zgodovinskih dogajanjih v ornitološki stroki, na naporih posameznih držav članic; vsaka od njih pa je preživljala svojo posebno razvojno pot. Nič drugače ni bilo s Slovenijo, za katero brez samopoveličevanja lahko rečemo, da po 80 letih organiziranega obročkovalskega delovanja sodi med najuspešnejše v Evropi. Na njegovo 75-letnico je opozoril Sere (2001).
Na začetku skušajmo osvetliti, zakaj je sploh prišlo do obročkanja ptičev. O razvoju ornitologije, od najstarejših zgodovinskih časov, ko je človek začel izkazovati posebno ljubezen do ptičev in jih začel upodabljati, pa do organiziranega znanstvenega proučevanja je izčrpno pisal Reiser (1934 a, 1934 b). V prvem obdobju proučevanja je bila pozornost posvečena predvsem sistematiki, katere osrednja osebnost je bil Karl Linné z deseto izdajo svojega dela Systema naturae, 1758. Sledili so mu številni raziskovalci, predvsem francoski in nemški, veliko pozornosti so posvečali tudi oologiji, proučevanju ptičjih jajc. V 19. stoletju je sistematika doživela svoj razcvet, nastajale so ptičje zbirke z različnih koncev sveta. Vse večjo vlogo so s svojimi zbirkami igrali muzeji, kjer se je zbiral tipski material, v njih so ostali primerki marsikatere vrste, ki je izumrla. Vse več pozornosti so raziskovalci začeli namenjati geografski razširjenosti ptičev, začelo se je obdobje pospešenega raziskovanja ornitogeografije. Zastavljati se je začelo vse več vprašanj o življenju ptičev, vse več odgovorov se je skušalo dobiti o njihovem življenju, kar lahko označimo s skupno besedo, o njihovi biologiji. Velika uganka so bile predvsem ptičje selitve. Odgovori so se lahko dobili edino z zaznamovanjem posameznih osebkov. Ptičem so začeli natikati na noge obročke z vtisnjenimi podatki, potrebnimi, da se je ob morebitni najdbi ptiča dalo ugotoviti, kdo lahko posreduje vse podatke o obročkanju. Začela se je obročkovalska dejavnost.
Snovanja na ornitološkem področju so se začela na ozemlju današnje Slovenije že zelo zgodaj. Če upoštevamo, da je bil J. A. Scopoli brez dvoma najpomembnejši mož na področju ornitološke taksonomije pri nas, sodobnik in stanovski tovariš Karla Linnéja, s katerim je vzdrževal pisne stike (cf. Soban 1995, 2004), lahko rečemo, da smo bili med prvimi. O ptičih je pisal že J. V. Valvasor (1641-1693), mnogi pisci, ki so mu sledili, so posvečali pozornost favnistični in fenološki plati ornitologije, pisali so predvsem prispevke o ptičih iz raznih delov naše domovine, manj so proučevali njihove posamezne skupine (Gregori 1975/76).
Prvi ornitolog, ki je začel ptiče sistematično obročkati, je bil danski profesor Mortensen (leta 1899). Leta 1900 mu je sledil profesor Northumberland v Angliji, v Nemčiji pa leta 1903 znani ornitolog Thienemann. V presledkih so sledile tudi druge države (Ponebšek & Ponebšek 1934). Prvi ornitološki zavod za preučevanje selitev ptičev na ozemlju bivše Jugoslavije je bila »Hrvaška ornitološka centrala« v Zagrebu, ki je bila osnovana 1901. leta. Že leta 1910 so začeli s poskusi označevanja ptičev selivcev z obročki zavoda (Plancic 1934).
V Sloveniji je bil lov na ptiče, vsaj v nekaterih predelih, tradicionalen. Ptiče so lovili zato, da so jih imeli v kletkah ali jih v te namene prodajali, ne smemo pa si zatiskati oči pred dejstvom, da so jih ponekod lovili tudi za to, ali predvsem za to, da so jih jedli. No, to je na srečo že zgodovina (cf. Smerdel 1992).
Kakor koli že, ljudje so ptiče znali loviti, treba jih je bilo samo organizirano usmerjati, da svojo spretnost uporabijo v raziskovalne namene. V obročkanje. Naravoslovna gibanja, še prav posebno naravovarstvena (na primer znamenita Spomenica, ki jo je pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani predložil januarja 1920. leta Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov), so bila po prvi svetovni vojni pri nas živahna. Na ornitološkem področju so šle stvari nekoliko počasneje. Pomanjkljivost je bila tudi to, da pri nas ni bilo stalne ustanove, kjer bi se mogla smotrno in znanstveno proučevati avifavna slovenskega ozemlja. Bilo je kar nekaj posameznikov, ki so se ukvarjali s to dejavnostjo, vsekakor pa moramo izpostaviti Janka Ponebška (1861-1935). Ni bil samo plodovit pisec (na primer knjiga 'Naše ujede ' I, 1917), ampak tudi dober organizator. Okoli sebe je zbral krog zagnanih sodelavcev in leta 1926 so ustanovili 'Ornitološki observatorij
3
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
v Ljubljani', s katerim se je začelo organizirano delo na področju ornitologije pri nas. Sprva je bil njegov glavni namen opazovanje in obročkanje ptičev. Cilj je bil resno zastavljen, tako glede organizacije zavoda, povezane z njegovim financiranjem, kot tudi glede personalne zasedbe. Na kratko povzamimo osnovne podatke (Anon. 1934), zapisane v I. Izvestjah Ornitološkega observatorija v Ljubljani:
»Po uspešnem posredovanju soustanoviteljev gospodov dr. Stanka Bevka, tedanjega prosvetnega šefa, in dr. Janka Ponebška, finan. nadsvetnika, pri merodajnih oblasteh in odločujočih osebah, se je sprejel budžetni predlog za ustanovitev in vzdrževanje tega zavoda. Od proračunskega leta 1927/1927. dalje se dovoljuje ornitološkemu observatoriju v vsakoletnem državnem proračunu Ministrstva prosvete primeren letni kredit, ki se je zaradi sedanjih slabih gospodarskih razmer -žal - precej zmanjšal, tako da komaj zadostuje za nabavljanje najbolj neobhodnih potrebščin.
Naloga tega zavoda je znanstveno raziskovanje domačega ptičjega življenja, pred vsem ptičje selitve, zlasti z obročkanjem, pa tudi ugotovitev koristnosti ali škodljivosti domačih ptičev ter na ta način koristiti raznim panogam narodnega gospodarstva.
Kot znanstveni zavod spada ornitološka postaja pod okrilje ljubljanskega vseučilišča, deluje pa kot popolnoma samostojen zavod, administrativno podrejen Prosvetnemu oddelku kraljeve banske uprave za dravsko banovino.
Zavodu načeluje in ga upravlja kuratorij, katerega odbor je sestavljen iz sledečih domačih znanstvenikov in strokovnjakov:
Predsednik: dr. Stanko Bevk, prosvetni inšpektor v pokoju, Podpredsednik: dr. Roman Kenk, izredni profesor na ljubljanskem vseučilišču, Tajnik in vodja observatorija: dr. Janko Ponebšek, višji finančni svetnik v pokoju, Pomočnika vodje observatorija: Leopold Egger, revident državnih železnic v pokoju,
Avgust Bukovec, viš. rač. svet. in delegat oddelka za kmetijstvo kr. banske uprave, Delegati: dr. Jovan Hadži, redni profesor ljubljanskega vseučilišča in njegov delegat, ing. Anton Šivic, načelnik oddelka za gozdarstvo in njegov delegat, dr. Fran Kos, kustos in delegat Narodnega muzeja, notar Mate Hafner, delegat Slovenskega lovskega društva, urednik Vladimir Kapus, delegat Ribarskega društva v Ljubljani, člani: ing. dr. Otmar Reiser, vladni svetnik v pokoju, ornitolog, dr. Fran Mal, upravnik Narodnega muzeja v Ljubljani, dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik in predsednik Slovenskega lovskega društva, Ferdinand Schulz, preparator v pokoju.
Kot opazovalci delujejo sledeči dobri poznavalci ptic:
dr. Ciril Ažman, profesor v Novem mestu,
Rudolf Achtschin, davčni nadupravitelj v pokoju, Krško,
Ivan Dolinar, šolski upravitelj, Petrovče pri Celju,
Anton Godec, šolski upravitelj in posestnik, Limbuš pri Mariboru,
Venčeslav Hanzlowski, gozdar, Mrzli Studenec,
Stanko Hribernik, gozdar, Bohinjska Bistrica,
Makso Ivanc, davčni upravitelj v pokoju, Cerknica,
Ludovik Jutraš, davčni nadupravitelj, Maribor,
Dušan Kafol, gozdar, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru,
Rihard Koler, davčni nadupravitelj v pokoju, Dolnja Lendava,
Alojzij Kovač, okrajni gozdar, Gornji grad,
Ljudovik Koželj, učitelj, Novo mesto,
Avgust Leitgeb, sodni svetnik, Vrhnika,
4
Janez GREGORI: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji / 80 years of organized bird ringing in Slovenia
Karel Lichtenberg, grof, Bevke pri Vrhniki, Robert Lindner, davčni upravitelj v pokoju, Ljubljana, Alojzij Longo, gozdni čuvaj, Kostanjevica, Rudolf Lovrenčič, profesor rudarske šole v Celju, Alfonz Mazlu, učitelj, Ptuj
Josip Palme, veleposestnik, Iška vas pri Ljubljani, Franc Premrov, posestnik, Martinjak pri Cerknici, Karol Prelesnik, st. in ml., Stahovica pri Kamniku, Rudolf Pfeiffer, revirni gozdar, Konjice, Ivan Šega, šolski upravitelj, Jesenice.
Pri lovljenju in obročkanju ptic se udejstvujejo zlasti naslednji sodelavci zavoda:
Oskar Štrekelj, višji kontrolor državnih železnic,
Feliks Egger, zasebni nameščenec,
Božidar Ponebšek, novinar,
Danilo Furlan, stud. phil.,
Adolf Stresen, blagajnik OUZD,
Pavle Kocjan, državni nastavljenec,
Alojzij Snoj, strugar drž. žel.
Stalno lovišče in obročevališče se je nahajalo do konca leta 1933. ob Kamniški Bistrici pri Srednjih Jaršah, nedaleč od Domžal. Ker pa je ta kraj le precej oddaljen od Ljubljane, se je lovišče preselilo bližje, in sicer v Malo vas pri Ježici ob Savi. Pa tudi tukaj se je zavod le začasno nastanil in išče še vedno primernega kraja v bližini Ljubljane, ki naj bi ležal še bolj v križišču ptičjih selilnih potov.«
Slika 1: Predstavniki Orintološkega observatorija v Ljubljani;
od leve: vodja dr. Janko Ponebšek, pomočnik Leopold Egger in predsednik kuratorija dr. Stanko Stanko Bevk. (vir: Bevk 1931)
Figure 1: Representatives of the Orintological Observatory in
Ljubljana; from left to right: founder Dr Janko Ponebšek, assistent Leopold Egger and curatorium president Dr Stanko Bevk (source: Bevk 1931)
5
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Namenoma smo povzeli seznam celotnega članstva novoustanovljenega Ornitološkega observatorija, z vsemi objavljenimi osebnimi podatki, ki kažejo na težnje, pridobiti čim bolj strokovno podkovano članstvo. Pomembno je tudi, da so bili opazovalci iz različnih krajev in so 'pokrivali' skoraj celotno takratno Slovenijo. Pošiljali so podatke o kraju in času opazovanja posameznih ptičjih vrst, na 'observatoriju' pa so podatke vpisovali na kartice in označevali na zemljevidu. Tako lahko rečemo, da se je že leta 1926 začel prvi poskus priprave ornitološkega atlasa Slovenije.
Poleg opazovanj, to je zbiranja favnističnih in fenoloških podatkov, je bila pomembna dejavnost 'observatorija' tudi ugotavljanje selitvenih ptičjih poti. Temu vprašanju so posvečali veliko pozornosti in glede njega skušali ozaveščati čim širši krog ljudi; poudarjali so pomen geografske lege Slovenije, saj preko nje vodijo pomembne selitvene poti (cf. Bevk 1931, 1934; Ponebšek 1934). Z dokazi podkrepljene odgovore je bilo pričakovati samo od sistematičnega obročkanja. Z obročkanjem so začeli leto po ustanovitvi 'observatorija', torej leta 1927. Uspeh obročkanja je bil odvisen od spretnosti pri lovu ptičev.
Kako so pred 80. leti lovili ptiče, da bi jih obročkali, sta zapisala Ponebšek & Ponebšek (1934). Ker gredo ti načini lova v pozabo, nekaj od tega se je že povsem pozabilo, povzemimo del njunega zapisa, ki obravnava to vprašanje:
Imamo s t a l n a in p r il o ž n o s t n a lovišča.
A.	G u m n o ali stalno lovišče je podobno vrtu, kjer so vsajene rastline z obilnim semenjem, kakor n. pr. konoplje, solnčnice, proso in druge. Tu so nastavljene vsakovrstne mreže, stave in »drevesa« z limanicami. Semkaj se privabi ob času pomladanske oziroma jesenske selitve največ ptičev z vabniki. Iz dobro maskirane utice se opazujejo ptice, ki se usedejo med mreže ali na limanice, na kar se mreža zadrgne, oziroma se poberejo na limanice ujete ptice, ki seveda ne morejo leteti, in se nato obročajo. Ptice, ki se kaj rade love na takem stalnem lovišču, so pinože, pozimi griljčki, čižki, repniki, liščki, kalini in drugi seveda da tudi kaka druga vrsta ptic zaide na tako stalno lovišče.
B.	P r i l o ž n o s t n o lovišče je vsak kraj, kjer pripravimo kar mimogrede mrežo ali pa »drevo« z limanicami, kamor privabimo z vabniki ali s čukom raznovrstne ptice, zlasti pa ptice pevke in včasih tudi kako ptico roparico. Tako lovišče je zelo uspešno za lovitev vseh vrst srakoperjev, kobilarjev, smrdokaver, zlasti pa šoj, ki se meseca avgusta lovijo tudi na »čvenk«.
Kot pripomočke pri lovljenju ptic uporabljamo sledeče priprave:
a)	L i m a n i c e, to so drobne palčice iz kosteničevja, namazane s svojevrstnim limom, ki ga dobimo izprekuhanih plodov bele omele in lanenega olja. Take palčice so narahlo nasajene v gole veje umetnega »drevesa« in se takoj oprimejo ptice, kakor hitro se je ta dotakne, vsled česar ptica ne more zleteti in pade na tla. Z bencinom ptico očistimo lima, na kar zopet lahko odleti. Na limanice lovimo navadno vse vrste ptic do velikosti šoj, vendar jih uporabljamo le takrat, če ni drugih pripomočkov pri roki.
b)	S t a v e, so navadno iz zvite konjske žime napravljene zanke, vtaknjene v palčice, in sicer v raznih pticam primernih velikosti ter rabijo za vse vrste ptic.
c)	M r e ž e, ki so podobne ribiškim, v obliki vrš, pa tudi eno- in dvokrilne za vse ptice, velike in male.
d)	Pasti so navadno v obliki kletk; onih na vzmet ne uporabljamo, ker lahko ranijo ujeto ptico.
e)	V a b n i k i, to so v kletkah zaprte posamezne ptice, kakor n. pr. repniki, griljčki, liščki in drugi, ki se oglašajo, kakor hitro slišijo v bližini svoje sovrstnike, ali pa prosto se gibajoči, toda privezani čuki, ki jih posebno ptice pevke kaj hitro zapazijo in jih skušajo, vedoč, da jim podnevi niso nevarni, iz bližine s svojim vpitjem preplašiti, oziroma celo raniti (šoje, vrane). Ptice se med tem vsedejo na »drevo«, polno limanic, ki je vtaknjeno v bližini takega živega vabnika. Tudi nagačena sova ali čuk sta često dober vabnik.
6
Janez GREGORI: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji / 80 years of organized bird ringing in Slovenia
Najprikladnejši dnevni čas za lovljenje ptic se nam zdi zgodnje jutro, nekako od 4. ure pa do 8. ure poleti, spomladi in jeseni pa ves dan ob času selitve. Oblačni dnevi so bolj prikladni za uspešen lov kot jasni in vroči, oziroma soparni ali pa celo deževni dnevi.
V zgornjem zapisu je treba opozoriti na enega od pomenov izraza gumno, ki je danes že povsem pozabljen (Gregori 2000). V pomenu vzdrževanega stalnega lovišča za ptiče ga tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 2002) ne navaja. Na letaku, ki je izšel kot priloga 'Izvestij', je gumno zapisano še v drugačni obliki: »Našemu zavodu je neobhodno potrebna stalna opazovalnica in večje gumnišče za lovljenje ptic.«
Priložnost je tudi, da opozorimo na ponavljajočo se napako, namreč, da so kuhali ptičje lepilo iz bele omele, kot navajata tudi avtorja v zgornjem zapisu. V resnici so ga kuhali iz jagod ohmelja, na kar opozarja tudi Gregori (2000). Domneva, da so mogoče v času nastanka 'Izvestij' zamenjavali belo omelo (Viscum album) in ohmelje (Loranthus europaeus), ni utemeljena, saj je botanična stroka obe rastlini takrat, in tudi dosti prej, jasno ločevala (Cilenšek 1892-1896; Piskernik 1941). Zanimivo, da tudi Cilenšek piše, da so lepilo za lov ptičev kuhali iz bele omele. Pravi, da »Omela je ljudem povsod znana, samo da jim rajši rabi spakedrana tujka, kakor lepa domača beseda. Kamor greš, povsod ti doni na ušesa 'lim', in sicer ne samo za grmiček, temveč tudi za snov, ki je služila in služi marsikje še dandanašnji trdosrčnim ljudem v pogubljenje in ugonobitev toli koristnih in ljubih krilatih pevcev.« Za rumeno omelo, kot on imenuje ohmelje, pravi, da ga ljudstvo imenuje 'lim'. Zmoto omenja tudi de Witt (1978), katerega delo je v slovenščino prevedel in uredil prof. Leon Detela, verjetno pa tudi dopolnil glede ptičjega lepila. Tam je zapisano, da po vsej Sloveniji raste na raznih vrstah hrasta do meter velika polzajedalka Loranthus europaeus, navadno ohmelje... »Iz jagodastih plodov, ki so rumeni in 1 cm veliki, so pripravljali klej za ptičje limanice. Navadno srečujemo zmotno navedbo, da so pripravljali ta klej iz jagod bele omele; njene jagode pa za ta namen niso uporabne, ker osemenje ni klejasto in postane krhko, ko se posuši. Plodno meso navadnega ohmelja pa ostane lepljivo.« Prednost ohmelju pred belo omelo, kot surovini za kuhanje ptičjega lepila, daje tudi Petauer (1993).
Smerdel (1992: 48) v svojem delu o ptičjem lovu v Brdih omenja, da so tam lovili »na 'beščade', paličice, namazane z 'beskom', s ptičjim limom. Ime 'besk, beks' izvira iz italijanskega vischio -ptičji lim, ta pa iz latinskega imena za rastlino, iz katere naj bi ga pripravljali, za belo omelo (Viscum album)«. Nadalje (str. 55) v pripovedi starega tičarja pravi, da je lim pripravljal iz rumenih jagod ohmelja, rastline, ki zajeda povečini hraste, 'beks' z jablan pa je bil slab'. V opombi omenja Valvasorja, ki v 'Slavi iz leta 1689 opisuje pripravo ptičjega lepila, za ta namen pa so klestili hrastove omele.
Še beseda o kosteničevju, katerega poganjke naj bi uporabljali za limanice (Ponebšek & Ponebšek 1934). Po besedah oseb, ki se še spominjajo lova na limanice (Janez Dovič, Stane Kos, Dare Šere ...), so v ta namen uporabljali izključno poganjke kaline (Ligustrum vulgare) in ne kosteničevja (Lonicera spp.), ki pravzaprav nima primernih poganjkov. Petauer (1993) med soznačnicami za kalino navaja tudi ime kosteničevje, kar nam dovoljuje zaključek, da sta avtorja, ki govorita o kosteničevju, imela v mislih kalino.
Z ustanovitvijo 'Ornitološkega observatorija v Ljubljani', točneje, leto po ustanovitvi, se je pri nas začelo uradno obročkanje ptičev. Prvi poskusi, s prav nepričakovanim uspehom, segajo nekaj let nazaj. Jurij Brandl, izdelovalec orgel v Mariboru, je imel dve mladi beli štorklji, ki ju je opremil z obročkom s svojim naslovom. Sredi septembra leta 1909 sta mu štorklji ušli in eno od njiju so ustrelili pri kraju Rocella Jonica v italijanski provinci Reggio di Calabria (38o 20' s. š. in 16o 25' v. d.) konec istega meseca. Zračna razdalja, ki jo je preletela, je bila 950 km (Reiser 1925; Ponebšek 1934).
Kot je bilo že povedano, je 'observatorij' svoje stalno lovišče ob Kamniški Bistrici leta 1933 preselil v Malo vas pri Ježici ob Savi. Uporabljali so šest vrst aluminijevih obročkov, na manjših je
7
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
bil napis 'LJUBLJANA' z ustrezno številko, na velikih pa je bil poleg številke še napis 'OBSERV. ORN. LJUBLJANA'. Število ujetih in obročkanih ptičev se je postopoma večalo, od 134 leta 1927 do 864 leta 1933. V teh letih so obročkali vsega skupaj 2938 ptičev, ki so pripadali 60 vrstam (Ponebšek & Ponebšek 1934). Uspehi so sledili že kmalu. Od omenjenega števila obročkanih ptičev je bilo, lokalno ali v tujini, ponovno ujetih 30, pripadale pa so 8 različnim vrstam, poleg tega so zapisali še 17 najdb v tujini obročkanih ptičev. Prvi uspeh 'observatorija' je bila najdba grahaste penice, Sylvia nisoria, ki so jo obročkali 3. julija 1927, ponovno ujeli pa 28. junija 1928 na istem mestu na Ljubljanskem barju. Prva najdba, ki je sprožila mnoge razprave med evropskimi ornitologi, je bila najdba rjavega srakoperja Lanius collurio, ki so ga obročkali v Sloveniji, najden pa je bil v kraju Amalias na Peloponezu konec avgusta 1930 in je obroček nosil okoli 2 meseca. Po tej najdbi je bilo mogoče sklepati, da selitev poteka ob morski obali v jugovzhodni smeri, ob bosporski, azijski, afriški selitveni poti (Ponebšek 1934).
O zgodovini obročkovalske dejavnosti med leti 1926 in 1976 je pisal Božič (1975/76). Nekatere podatke povzemamo po tem delu.
Ob ustanovitvi je imel Ornitološki observatorij sedež v Narodnem muzeju v Ljubljani. Smrt dr. Janka Ponebška 1935. leta je hudo prizadela vsa ornitološka prizadevanja, saj je bil gonilna sila, tako na upravnem kot tudi na strokovnem področju. Pozneje se je Observatorij preselil v prostore na Kolodvorski 11, kjer je dočakal konec druge svetovne vojne. Vendar pa delovanje v času vojne ni bilo prekinjeno. Ustrezno dovoljenje za nemoten potek obročkovalne dejavnosti so izdale tako italijanske kot po letu 1943 tudi nemške okupacijske oblasti (dovoljenji sta v arhivu D. Šereta).
Zaradi neprimernih prostorov so si delavci Ornitološkega observatorija prizadevali dobiti prostor za lastno stavbo. Uspelo jim je dobiti parcelo ob Cesti dveh cesarjev, ki je bila kasneje odvzeta, dobili pa so novo v Tomačevem. V teh letih je imel 'observatorij' na Ljubljanskem barju opazovalnico na 2,5 ha veliki parceli (bivši lastnikje bila semenarna 'Sever'). Iz neznanih razlogov so jo opustili in barako prodali. Spomladi leta 1949 se je 'observatorij' preselil v Tomačevo, jeseni istega leta pa v Stožice, v leseno barako, poleg katere so postavili temelje za novo stavbo, ki so jo dogradili v letih od 1953 do 1955. Že po letu 1950 je dobil 'observatorij' novo parcelo na Barju, ki pa jo je naraščajoče smetišče enostavno zasulo. Vse te selitve in težave z dodelitvijo primernega prostora za postavitev lastne stavbe so zaviralno vplivale na celotno delovanje na ornitološkem področju.
Figure 2: Symbol of the »Orintological
Observatory« in post World-War II period. Photo: D. Sere
Slika 2: Znak »Orintološkega observatorija«
v času po 2. svetovni vojni. Foto: D. Šere
8
Janez GREGORI: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji / 80 years of organized bird ringing in Slovenia
Leta 1944 se je naravoslovni del Narodnega muzeja odcepil kot samostojni Prirodoslovni muzej Slovenije, ki je odslej, vse do zdaj, vključeval tudi ornitološko dejavnost. Ornitološki observatorij se je kasneje preimenoval v Ornitološki zavod in glede upravljanja ohranil določeno avtonomnost. Leta 1959 se je združil s Prirodoslovnim muzejem tudi v enotno upravo, preimenoval se je v Oddelek za ornitološka opazovanja ali na kratko Ornitološki oddelek, njegov vodja pa je bil za poslovanje oddelka neposredno odgovoren upravniku Prirodoslovnega muzeja. Kasneje se je preimenoval v Kustodiat za ornitologijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Leta 2002 se je združil v enotni Kustodiat za vretenčarje, v okviru katerega poteka obročkovalna dejavnost kot ' Slovenski center za obročkanje ptičev', kar je zapisano v statutu PMS. Stavba v Stožicah, v kateri je bil sedež obročkovalske dejavnosti, je bila leta 1988 (pogodba z SCT, dokončna zemljiškoknjižna ureditev pa je bila leta 1993) zamenjana za dve stanovanjski enoti na Žibertovi 1 v Ljubljani, kjer sta sedaj sedež Kustodiata za vretenčarje in velik del študijske zbirke vretenčarjev, ornitološka dejavnost pa poteka v prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Ob ustanovitvi Ornitološkega observatorija leta 1926je iniciator in gonilna sila na ornitološkem področju, dr. Janko Ponebšek, prinesel s seboj bogato 'doto' v obliki ornitološke knjižnice. Kasneje so knjižnico še dopolnjevali. Leta 1944 se je Narodni muzej razdelil na dva samostojna in neodvisna muzeja, na Kulturno zgodovinski muzej (Narodni muzej) in Prirodoslovni muzej (KOS 1944). Takrat je velik del knjižnice ostal v Narodnem muzeju, kjer je še sedaj.
Obročkovalsko dejavnost so udejanjali ljudje, ki so bili bodisi zaposleni na 'observatoriju' bodisi kot zunanji sodelavci. Prav na slednjih je vedno temeljil obseg opravljenega terenskega dela in posledično tudi uspehov. Že kmalu po začetku delovanja sta 'observatorij' doleteli dve težki izgubi. Najprej je leta 1931 umrl Leopold Egger, eden od ustanoviteljev in odličen poznavalec naše avifavne, leta 1935 pa je umrl še dr. Janko Ponebšek, vodja in gonilna sila 'observatorija'. Božič (1975/76) omenja, da sta Janka Ponebška nasledila Rafael Bačar in za njim Oskar Štrekelj, vendar nam potrditve te navedbe ni uspelo dobiti. Božidar Ponebšek, sin Janka Ponebška, je v letih 1933-1938 na 'observatoriju' deloval kot honorarni nastavljenec, maja 1938 pa je bil sprejet 'v službo države kot dnevničar na Ornitološkem observatoriju v Ljubljani'. Po očetovi smrti je vodil observatorij, vodja je ostal vse do upokojitve julija leta 1960, nato pa je bil honorarni vodja do konca leta 1964. Od leta 1964 do 1967 je zasedal njegovo mesto Janez Gregori, od leta 1971 naprej pa Ivo Božič.
Od ustanovitve 'observatorija' do zdaj so se izmenjevali tamkajšnji uslužbenci. Vsako leto je naraščala potreba po obročkih, ki jih je bilo treba seveda narediti. Zanimivo je, da so jih najprej izdelovali zaporniki. Že pred drugo svetovno vojno pa se je zaposlil na 'observatoriju' France Černe, ki je izdeloval obročke ter obročkal ptiče. Žal je življenje končal leta 1945 v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Že med vojno se je zaposlil Avgust Colja in ostal na tem mestu do leta 1949. Tudi on je izdeloval obročke, lovil in obročkal ptiče ter zbiral podatke o avifavni Slovenije. Januarja 1950 je prišel na njegovo mesto Leopold Breskvar, ki je bil zelo dejaven pri izdelovanju obročkov ter pri lovu in obročkanju ptičev. Tu je bil do svoje upokojitve januarja leta 1970, nato pa je bilo delovno mesto nekaj časa prosto. Z obročkovalsko dejavnostjo se je ukvarjal tudi Janez Dovič, ki je leta 1950 začel kot prostovoljec, od januarja 1951. leta do konca marca 1993. leta pa zaposlen na Ornitološkem oddelku kot preparator. Tudi preparator Lojze Šmuc, prav tako zaposlen na Ornitološkem oddelku, je od marca 1948 do marca 1983, občasno obročkal ptiče.
V letih od 1967 do 1971 je dejavnost Kustodiata za ornitologijo močno nazadovala, vendar po zaslugi nekaterih prostovoljnih sodelavcev, ki so še naprej obročkali, vsaj obročkanje ni zamrlo. Od avgusta 1971 je obročke delal honorarno Dare Šere, ob pomoči Jožeta Gračnerja, leta 1974 pa je bil že redno zaposlen, kar je še sedaj. Poleg izdelovanja obročkov, lova in obročkanja je poskrbel tudi za razširitev mreže zunanjih sodelavcev. Postopoma, in dokončno leta 1983, je prevzel vse zadolžitve, povezane z obročkanjem ptičev v Sloveniji. Leta 1987 je organiziral, da je s pomočjo zunanjih sodelavcev začela delovati Ornitološka postaja Vrhnika.
9
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Obročkovalska dejavnost se je vse bolj širila in ozko grlo je postalo izdelovanje obročkov, saj se je njihova letna poraba že približevala številki 100 000. Razpravljalo se je, da bi obročke začeli izdelovati strojno sami, vendar se račun niti približno ni izšel. Končno so ponudili rešitev švedski izdelovalci, ki so delali usluge vse več evropskim obročkovalnim centrom. Tudi naš Ornitološki kustodiat se je povezal z njimi in leta 1985 je steklo sodelovanje. Najprej so izdelovali obročke samo za najpogostjše vrste (premera 2,5 mm), leta 1994 pa so začeli dobavljati tudi manjše velikosti (premera 2,3 mm). Leta 2003 so začeli izdelovati še serijo E (za drozge, pobrežnike ...) in CL (za srakopeije, vijeglavko, pobrežnike, malega detla ...) ter leta 2006 obročke za labode. V letu 2007 smo prejeli tudi obročke za vodomce in štorklje. Leta 2008 so začeli na Švedskem izdelovati za nas tudi obročke serije T (za šojo, srako, skobca ...).
Sodelovanje s tujino ni šlo brez zapletov, saj ni bilo dovolj zbrati denar samo za plačilo obročkov. Zaradi visokih carinskih dajatev smo uporabili brezcarinsko izvedbo, saj so se obročki uporabljali za 'splošno dobro'; po vzoru Martina Krpana so prijatelji poskrbeli, da so obročki pravočasno prispeli v muzej. Šele z osamosvojitvijo je bilo ugodno rešeno tudi vprašanje nakupa obročkov v tujini.
Po 2. svetovni vojni je na obročkih pisalo Jugoslavija, sčasoma pa smo vse bolj uveljavljali svojo avtonomnost tudi na tem področju. Na nekaterih obročkih so bile oznake SLO že pred letom 1991. Ko se je Slovenija osamosvojila, je bil na vseh serijah obročkov poleg napisa LJUBLJANA še SLOVENIJA.
Velika sprememba je nastala leta 1973, ko je bil lov na limanice opuščen in dovoljen izključno samo z ustreznimi najlonskimi mrežami. Z njimi je postal lov učinkovitejši, povečalo se je število ujetih vrst, zbrani pa tudi prvi biometrični podatki za različne vrste ptičev. Organizirani so bili prvi tečaji izobraževanja prihodnjih obročkovalcev, razmišljati smo začeli, da bi osnovali stalno obročkovalsko postajo, ki bi delovala ves čas ptičje jesenske migracije. Za sodelavce obročkovalce je Dare Šere pripravil skromen, a za takratne razmere še kako uporaben priročnik (Šere 1976), saj ustreznih ključev za določanje takrat pri nas ni bilo. Kasneje je poskrbel še za dve izdaji bolj izpopolnjenih priročnikov (Šere 1998, 2000)
Prezrti ne smejo ostati napori Iztoka Geistra, ki je populariziral ornitološko dejavnost, še prav posebno obročkovalsko, predvsem s številnimi članki v poljudnih naravoslovnih in strokovnih revijah (npr. Proteus, Varstvo narave, Pionir). Njegova knjiga 'Slovenske ptice' (Geister 1980) pomeni prelomnico v naših odnosih do ornitološkega dela, dobili smo prvi 'priročnik za opazovanje in proučevanje ptic', kot je sam podnaslovil knjigo. Predvsem njegova zasluga je, da so obročkovalci poleg obročkanja samega začeli zbirati tudi biometrične podatke in podatke o starosti vseh ujetih ptičev.
Že kmalu po začetku zbiranja je biometrične podatke D. Šere posredoval Heinzu Bubu ob pripravi monografije o brškinki, svilnici, cvrčalcih in trstnicah (Bub & Dorsch 1988). Tako so bili v tujini prvič objavljeni biometrični podatki ptičev, ujetih v Sloveniji.
Z lovom na mreže so se ujele tudi vrste, ki v Sloveniji do tedaj niso bile poznane, za nekatere, do tedaj obravnavane kot redke pri nas, pa se je izkazalo, da so običajni preletniki. Stalna obročkovalska postaja je bila osnovana leta 1987 na robu Ljubljanskega barja pri Vrhniki. Obročkanje je potekalo vsako leto nepretrgoma in ves dan od sredine julija do konca oktobra. Prvič smo se pridružili mednarodnemu projektu raziskovanja migracij trstnic, poznanemu pod imenom 'Acroproject'. Po letu 1997 smo izdajali, predvsem za sodelavce obročkovalce, ' Novice za obročkovalce (Šere 1997, 1998, 2000)', kjer so objavljeni podatki o številu obročkanih ptičev in naše najdbe na tujem (Sere 2001). Izšle so tri številke 'novic'. Obročkovalna postaja Vrhnika je v polni meri delovala do leta 2004, od tedaj pa jo sodelavci uporabljajo občasno.
Veliko pozornosti smo posvečali kmečkim lastovkam Hirundo rustica in jih vsako leto uspešno obročkali. Izjemno število obročkanih je bilo doseženo v letih 1989 in 1994 (22 482 in 23 120 kmečkih lastovk). Leta 1997 smo jih v okviru projekta EURING obročkali 21 047, njihove najdbe
10
Janez GREGORI: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji / 80 years of organized bird ringing in Slovenia
pa so sporočali iz Italije, z Malte, iz Francije, Alžirije, Maroka, Zaira, Centralnoafriške republike, Zambije, Južnoafriške republike in Izraela (Sere 1998). V zvezi s kmečkimi lastovkami omenimo še, da je Prirodoslovni muzej Slovenije leta 2002 prejel prvo 'Nagrado družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine', ali kratko 'Fordovo nagrado', za katero sta razpis pripravila Ford Motor Company in Summit motors, Ljubljana d.o.o. Žirija je med 51 prispelimi deli za najboljšega razglasila prispevek 'Kje v Afriki prezimujejo slovenske kmačke lastovke fHirundo rustica/, ki ga je pripravil Dare Šere.
Ves čas je bil uspeh obročkovalske dejavnosti precej odvisen od zunanjih sodelavcev, ki so požrtvovalno lovili ptiče in jih obročkali. Začetni seznam zunanjih sodelavcev ob ustanovitvi 'observatorija' smo povzeli iz 'Izvestij'. Število sodelavcev je postopoma naraščalo in tudi nihalo. Zadnja leta ima Prirodoslovni muzej Slovenije okoli 60 zunanjih sodelavcev. Seznam vseh dosedanjih sodelavcev obročkovalcev je objavljen na straneh 17 do 22 Kot zahtevajo zakonska določila, ima muzej za obročkovalsko dejavnost ustrezna dovoljenja, ki jih izdaja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) pri Ministrstvu za okolje in prostor. Na tej podlagi muzej izdaja dovoljenja vsem svojim sodelavcem.
V Sloveniji je naraščalo število obročkanih ptičev. K temu so prispevali predvsem nekateri sodelavci, ki so dosegali izjemne rezultate v posameznih letih. Tako je en sam sodelavec (Iztok Vreš, leta 2004) obročkal 20 822 ptičev, sledijo mu štirje: 16 931 (Brane Lapanja, leta 2003), 14 326 (Rudolf Tekavčič, leta 2007), 9 594 (Milovan Keber, leta 2007) in 86 47 (Peter Grošelj, leta 2008). Za tako izjemne rezultate ima prav gotovo zaslugo tudi nova metoda privabljanja ptičev, imenovana 'nočni efekt', ki jo uporabljamo od leta 1994. Njeno bistvo je, da ponoči predvajamo posnetek petja vrtne penice, v ozadju pa so še glasovi drugih vrst, kar privabi številne ptiče, da prenočujejo v bližini mrež in je uspeh jutranjega lova veliko učinkovitejši (Sere 2001). Največ ptičev je bilo do sedaj obročkanih leta 2003 in 2004, ko je preseglo številko 125 000.
Prirodoslovni muzej je leta 2000 naročil poseben računalniški program za vnašanje podatkov o obročkanih ptičih, ki je prilagojen za neodvisno uporabo v povezavi s programi WINDOWS 95, 98 in 2000. Tako sodelavci končno poročilo oddajajo na disketah (Sere 2001), v novejšem času pa tudi na drugih medijih.
Prispevek zunanjih sodelavcev je neizmerljivo velik, če upoštevamo, da za svoj denar kupujejo ustrezno opremo, kot so mreže, tehtnice in zvočna tehnika, krijejo stroške prevozov na teren in opravljajo tisoče ur prostovoljnega dela in veliko časa porabijo za pripravo računalniško oblikovanih letnih poročil. Pomembno je tudi stalno samoizobraževanje sodelavcev, da ostajajo na potrebni strokovni ravni, saj poteka obročkanje po mednarodno dogovorjeni in medsebojno primerljivi metodi.
Nakup obročkov je povezan z denarjem, ki ga za ta namen vedno primanjkuje. Dolžni smo zahvalo zunanjim sponzorjem, ki nas nesebično denarno podpirajo. Pri tej pomoči sta zlasti zvesta HIT Gorica in tiskarna Schwarz, občasno pa se nas spomnijo še nekateri drugi. Tudi na tem mestu jim gre naša iskrena zahvala.
Kljub prikazanim uspehom obročkovalskega dela v muzeju je treba pokazati tudi na spremljajoče težave, ki se kar kopičijo. Predvsem je pereče kadrovsko vprašanje. Vse delo, stiki s sodelavci, izobraževanje in delo z najdbami samimi je na plečih enega samega človeka, Dareta Šereta. Delo za zdaj poteka tekoče, tako stanje pa ne more trajati v nedogled. Že kronično je pomanjkanje denarja, iz leta v leto ga skušamo nastrgati vsaj za nakup obročkov. Sodelavci sami želijo več povezav med seboj, kar bi se odražalo tudi v delovnem elanu, s tem pa bi naraslo zanimanje za lov in obročkanje ptičev tudi med morebitnimi novimi sodelavci. Zaskrbljujoče je namreč, da med sodelavci ni podmladka, ki bi ohranjal tradicijo obvladovanja tehničnih znanj in nadaljeval delo obročkovalcev. Povprečna starost zdajšnjih sodelavcev ni najboljša popotnica za prihodnje. Ne nazadnje, priznati je treba, da je bilo premalo poskrbljeno, da bi rezultati obročkovalske
11
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
dejavnosti v ustrezni obliki prišli v širši krog ornitološke stroke. Nepošteno bi bilo, če bi za to krivili pomanjkanje denarja.
In kako naprej? Seveda je naša želja, da nadaljujemo tradicijo obročkanja ptičev v Sloveniji in jo po možnosti skušamo razširiti. Zato pa bo treba marsikaj narediti in tudi spremeniti.
Najprej je treba rešiti kadrovsko vprašanje. Če želimo, da obročkovalna dejavnost ostane v takem obsegu, kot je zdaj, je nujna kadrovska okrepitev. Vsaj takšna, kot je to v drugih obročkov-alskih centrih po Evropi, ki, ne nazadnje, niti ne opravljajo te dejavnosti v tako velikem obsegu kot pri nas. Po rešitvi kadrovskih vprašanj je treba težiti, da bi se dejavnost še razširila.
Pri državnih organih je treba doseči dolgoročno zagotavljanje denarnih sredstev za nakup obročkov in ostalo nemoteno izvajanje dejavnosti. Denarje treba dobiti tudi s primernimi projekti, kar bi zagotavljalo potreben razvoj dejavnosti.
Zagotoviti je treba večji pretok strokovnih in tehničnih informacij med muzejem in zunanjimi sodelavci obročkovalci in pretok informacij med sodelavci samimi.
Več pozornosti je treba posvetiti promociji dejavnosti in vzgoji, kar bi pomagalo reševati pereče vprašanje podmladka zunanjih sodelavcev obročkovalcev.
Summary
In the past, bird trapping was traditional in some parts of Slovenia, its purpose being to keep birds in cages or to trade with them; they were caught for food only exceptionally. Knowledge of birds and ways of trapping them were at a high level, and the birders merely needed to be organised in order to use their knowledge and skills for research purposes. Janko Ponebšek gathered several birders around him and in 1926 founded the »Ornithological Observatory in Ljubljana«, through which Slovenia embarked on an organized work in the sphere of ornithology, its prime goal being bird watching and ringing. Ponebšek attempted to acquire as professional and proficient members as possible, apart from getting them from different parts of Slovenia, which eventually enabled them to cover almost the entire Slovenia of that time. At the »observatory«, the data on places and time of observations of individual bird species were entered into cards and marked on the map. Thus we can claim that the first attempt at preparing the ornithological atlas of Slovenia was made as early as in 1926. Officially, however, ringing in Slovenia was launched in 1927.
Apart from gathering faunistic and phenological data, the »observatory's« most significant activity was ascertaining the birds' migration routes. They devoted much attention to this issue and tried to build public awareness in this respect, emphasising the geographical position of Slovenia and several important migration routes leading over it. But answers, substantiated on evidence, could have been expected only from systematic ringing.
In those times, birds were trapped at makeshift trapping sites, although there were some permanent sites of this kind as well. They were caught with lime-twigs made of thin lignified wild privet (Ligustrum vulgare) shoots, while the lime was made of the fruits of Loranthus europaeus, and not of Viscum album, as often mistakenly believed.
The first ringing attempts, with fairly unexpected results, were made exactly a century ago. Jurij Brandl, an organ maker from Maribor, kept two young white storks at home and fitted them with rings carrying his address. In mid September 1909, the storks escaped, and at the end of the same month one of them was shot near the town of Rocella Jonica in the Italian province of Reggio di Calabria. The distance covered by it was 950 km.
In the early ringing period, six types of aluminium rings were used: the smallest among them carried the inscription »LJUBLJANA« together with a suitable number, while on the bigger rings the words »OBSERV. ORN. LJUBLJANA« were inscribed apart from the suitable number. The numbers of caught and ringed birds increased gradually, i.e. from 134 in 1927 to 864 in 1933. In these years, a total of 2,938 birds belonging to 60 different species were ringed. Of the above
12
Janez GREGORI: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji / 80 years of organized bird ringing in Slovenia
mentioned ringed birds, 30 (belonging to 8 species) were recaptured locally or abroad, while 17 recoveries were made in terms of birds ringed abroad. The first major success was the recovery of a Barred Warbler Sylvia nisoria ringed on July 3rd 1927 at Ljubljansko barje and recaptured on June 28th at the same spot. The first recovery that triggered numerous debates among European ornithologists was a Red-backed Shrike Lanius collurio that was ringed in Slovenia and caught in Amalias in the Peloponnese at the end of August 1930, after carrying the ring for about two months. After this recovery it could be inferred that the Red-backed Shrike's migration takes place along the coast in the southeastern direction. During World War II, the ringing activities in Slovenia were not interrupted.
In 1944, the natural history part of the National Museum of Slovenian acquired the status of independent Slovenian Natural History Museum and has covered the ornithological activities since then as well. In 2002, the uniform Vertebrates Custodiate was founded, within which ringing activities have been carried out by the »Slovenian Bird Ringing Centre«.
Each year, the need for rings has become increasingly greater, and they simply had to be made. It may be interesting that initially they were made by prisoners, while later on their production was assumed by non-resident associates and regular employees. The bird ringing activity has continued to spread, and the production of rings became a true bottleneck, considering that the annual use of rings approached the number of 100,000. In 1985, a contract was signed with a Swedish ring manufacturer. At first, only rings of »standard« size were made, but in 1994 smaller rings began to be supplied, too. In 2003, series E and CL rings were further made, as well as rings for swans, while in 2007 rings for kingfishers and storks were ordered.
In August 1971, rings began to be made by our associates Dare Šere and Jože Gračner. In 1974, however, Šere became a regular employee of the Slovenian Museum of Natural History and has remained so till this very day. Apart from taking care of rings, trapping and ringing, he has gradually and in 1983 finally assumed all the duties associated with the widening of non-resident associates' network. As far as bird recoveries are concerned, he made permanent contacts with ringing centres all over Europe and outside it - wherever our birds happen to migrate. Special manuals for bird ringers have also been made by him.
After World War II, the word JUGOSLAVIJA was inscribed on the rings, but gradually we began to implement our autonomy in this field as well. On some rings, the inscription SLO appeared even prior to 1991, when Slovenia gained its independence, while after that year all series of rings also carried the inscription SLOVENIJA besides LJUBLJANA.
In Slovenia, bird catching with lime-twigs was banned in 1973 and has since then been allowed exclusively with suitable nylon nets. With their aid, bird trapping has become much more efficient; the numbers of caught birds have greatly increased and the first biometric data on various bird species have been gathered. The very first bird ringing courses were organised and there were people who believed that permanent bird ringing grounds should be established and manned through the entire birds' autumn migration.
The book Slovenian Birds (Slovenske ptice, 1980) by Iztok Geister was a turning point in our relationship with ornithological work, for we acquired the very first »bird watching and bird study manual«, as written in the book's subtitle. Apart from ringing itself, the ringers began to gather biometric data and data on the age of all trapped birds.
With the aid of mist nets, the species that had been previously unknown in Slovenia have been caught, whereas for some, which had till then been dealt with as rare in our country, it turned out that they were just ordinary passage migrants. A permanent trapping station was established in 1987 at Vrhnika on the edge of Ljubljansko barje. Ringing took place every single year (without a break) and every day from mid July till the end of October. For the first time, a cooperation in an international project covering the migration of warblers known as »Acroproject« was implemented.
13
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
After 1997, D. Sere wrote the booklet »Ornithological News for Bird Ringers«, in which data on the numbers of ringed birds and recoveries of our birds abroad were published. Three numbers of this particular booklet were published. Vrhnika trapping station functioned fully till 2004; since then, it has been occasionally used by our associates.
Much attention has been dedicated to Barn Swallows Hirundo rustica and their regular annual ringing. Exceptional numbers of ringed swallows were recorded in 1989 (22,482 ind.) and in 1994 (23,120 ind.). In 1997, 21,047 were ringed within the EURING project, while their recoveries were reported from Italy, Malta, France, Algeria, Morocco, Zaire, Central African Republic, Zambia, Republic of South Africa, and Israel.
All the time, the success of our ringing activities greatly depended on our non-resident associates, who have been so unselfishly trapping and ringing the caught birds. A list of non-resident associates during the founding of the »observatory« was published by »Izvestije«. The number of our participants gradually increased - and oscillated at the same time. In the last few years, the Slovenian Museum of Natural History has had some 60 non-resident associates, with the list of all bird ringers till now published on pages 17 to 22 As required by legal stipulations, the Museum has all the necessary permits needed for our ringing activities, issued by the Environment Agency of Slovenia (ARSO) working within the national Ministry of the Environment and Spatial Planning. On this basis, the Museum issues licences to all our associates.
Together with the number of non-resident associates, the number of ringed birds has risen in Slovenia as well, reaching 113,569 in 2007. This great success was due particularly to certain associates who have reached some truly exceptional results. In 2004, for example, a single associate ringed no less than 20,822 birds followed by four associates with 16,931 (in 2003), 14,326 (in 2007) 9,594 (in 2007) and 8,647 (in 2008) ringed birds. These excellent results can also be attributed to the new bird attracting method called »the night effect«, which has been in use since 1995. The essence of this method lies in selected bird singing records being played at night, which attract numerous birds to spend the night in the vicinity of the nets, and the success of morning trapping is guaranteed. The greatest number of birds have till now been ringed in 2003 and 2004, when exceeding the number of 125,000.
Since 2000, the Slovenian Museum of Natural History has gradually introduced a computer programme for the entry of data on ringed birds, adapted for independent use in connection with WINDOWS 95, 98 and 2000 programmes. All our associates furnish us with their final reports in diferent electronic forms.
The contribution by our non-resident partners is huge considering that they are purchasing suitable equipment, such as nets, scales and audio appliances, at their own cost, that they themselves cover the expenses of transport to the various trapping grounds, that they do thousands of volunteer hours and spend much time for the preparation of computer processed reports. Highly significant is also their constant self-education in order to remain at a suitable professional level, since ringing is implemented according to an agreed and mutually comparable method.
In spite of the successful ringing activities carried out within the Museum, we should underline certain problems piling up in this respect as well. The most critical issue is the personnel. The entire work, contacts with non-resident partners, training and work concerning bird recoveries lie on the shoulders of a single man - Dare Sere. For the time being, the work still runs fairly smoothly, but it simply cannot continue in this way for long. Particularly chronic is the lack of money, which we have attempted to scrape together, from year to year, at least for the purchase of rings. The associates themselves would like to have more frequent contacts with each other, which would no doubt result in a greater working zeal and, in turn, in a greater interest in bird trapping and ringing among new potential associates. Namely, it is quite alarming that there are no young people among our partners, who would carry on the tradition of mastering technical skills and continue the work
14
Janez GREGORI: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji / 80 years of organized bird ringing in Slovenia
of ringers. The average age of our current associates certainly isn't the best predictor of the future events in this field. Last but not least we must admit that not enough has been done for the results of our ringing activities reaching a wider circle of ornithological profession in a suitable form. And it would be highly unfair to blame this merely on the lack of money.
So what can be done in this respect? Our wish is, of course, to carry on the ringing tradition in Slovenia and even expand it, if at all possible. But in order to achieve these goals, much remains to be done and changed at the same time.
First of all, the personnel issue must be solved. If we wish to retain the extent of current ringing activities, the personnel should be implicitly reinforced - at least to the extent as known in other ringing centres across Europe which, after all, carry out their work even on a smaller scale as we do. We of course must strive to expand these activities even further.
We must provide for a long-term acquisition of financial means by state bodies, i.e. for the purchase of rings and undisturbed implementation of ringing activities. Financial means should also be obtained through suitable projects, which would provide for a needed development of our ringing activities.
We should provide for a greater flow-through of specialist and technical information between the Museum and non-resident associates-ringers, as well as between the associates themselves.
More attention should be dedicated to the promotion of our activities and training, which would certainly mitigate the problem of recruiting young people as our non-resident ringing associates.
Zahvala
Vsem, ki so mi pri pisanju stali ob strani z nasveti in posredovali dragocene ustne podatke. To so bili predvsem Dare Šere, Ivo Božič, Janez Dovič, Stane Kos in fLojze Šmuc.
Literatura
Anon., 1934: Ornitološki observatorij v Ljubljani. I. Izvestje Ornitološkega observatorija v
Ljubljani, 1926-1933. Kuratorij Ornit. observatorija v Ljubljani, pp. 3-5. Bevk, S., 1931: O ptičji selitvi. Ilustracija, 3 (3): 98-99.
Bevk, S., 1934: O ptičji selitvi. I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933.
Kuratorij Ornit. observatorija v Ljubljani, pp. 13-18. Božič, I., 1975/76: Slovenska ornitologija med leti 1926-1976. Proteus 38 (7): 247-250. Bub, H., H. Dorsch, 1988: Kennzeichen und Mauser europäischer Singvögel, 4. Teil: Cistensänger, Seidensänger, Schwirle und Rohrsänger. Die Neue Brehm-Bücherei, Wittenberg Lutherstadt: A. Ziemsen Verlag, 221 pp. Cilenšek, M. 1892-1896: Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Družba sv. Mohorja v Celovcu, 768 pp.
Geister, I., 1980: Slovenske ptice. Priročnik za opazovanje in proučevanje ptic. Mladinska knjiga, 471 pp.
Gregori, J., 1975/76: Ornitologija na ozemlju današnje Slovenije do leta 1926. Proteus 38 (7): 244-246.
Gregori, J., 2000: Kako so včasih pripravljali ptičji lim in lovili ptiče na limanice. Proteus, 62 (7): 324-326.
Kos, F., 1944: Postanek in razvoj Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Prirodoslovna izvestja,
glasilo Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, pp. 199-219. Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. Tehniška založba Slovenije, 684 pp. Piskernik, Angela., 1941: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Založila Banovinska zaloga šolskih knjig in učil, Ljubljana, 371 pp.
15
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Plančič, J., 1934: Ornitološko odjeljenje Zavoda za primijenjenu zoologiju Savske banovine u Zagrebu. I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933. Kuratorij Ornit. observatorija v Ljubljani, pp. 5-7.
Ponebšek, B., 1934: Slovenija na križišču selilnih potov. I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933. Kuratorij Ornit. observatorija v Ljubljani, pp. 20-22.
Ponebšek, B., 1944: Ornitološki observatorij. Lovski zbornik, SLD, pp. 63-67.
Ponebšek, J., 1934: Dosedanji uspehi zavoda. I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933. Kuratorij Ornit. observatorija v Ljubljani, pp. 26-36.
Ponebšek, J., B. Ponebšek, 1934: Kako lovimo in kako obročkamo. I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933. Kuratorij Ornit. observatorija v Ljubljani, pp. 22-26.
Reiser, ü., 1925: Die Vögel von Marburg an der Drau. Graz, 143 pp.
Reiser, o., 1934 a: Die Entwicklung der Ornithologie. I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933. Kuratorij Ornit. observatorija v Ljubljani, pp. 7-12.
Reiser, ü., 1934 b: Razvoj ornitologije. I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933. Kuratorij Ornit. observatorija v Ljubljani, pp.12-13.
Smerdel, Inja, 1992: Med smrtjo na krožniku in ječarsko ljubeznijo ali o ptičjem lovu v brdih. Etnolog, Glasnik Slovenskega etnografskega muzeja, 2/1 (LIII), pp. 29-78.
Sere, D., 1998: The EURING Swallow Project in Slovenia. EURINGNewsletter, Vol. 2, December 1998, pp. 28-29.
Sere, D., 2001: 75 Years of the Bird Ringing Scheme Ljubljana. EURING Newsletter, Vol. 3, July 2001, pp. 70-71.
Soban, D., 1995: Linnéjeva pisma Scopoliju: 1761-1773 / Linné's Letters to Scopoli: 1761-1773. Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, 111 pp.
Soban, D., 2004: Joannes A. Scopoli - Carl Linnaeus: dopisovanje 1760-1775 (Joannes A. Scopoli - Carl Linnaeus: correspondence 1760-1775). Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, 349 pp.
Sere, D., 1997: Ornitološke novice za obročkovalce. Št.1. Prirodoslovni muzej Slovenije.
Sere, D., 1998: Ornitološke novice za obročkovalce. Št. 2. Prirodoslovni muzej Slovenije.
Sere, D., 2000: Ornitološke novice za obročkovalce. Št. 3. Prirodoslovni muzej Slovenije.
de Witt, H. C. D., 1978: Rastlinski svet 2, semenovke. Mladinska knjiga, 379 pp.
16
Obrockovalci v obdobju od 1927 do 2008 / The bird ringers in the periode from 1927 to 2008
Obrockovalci v obdobju od 1927 do 2008 The bird ringers in the periode from 1927 to 2008
V obdobju 80-tih let, kolikor poteka obročkovalska dejavnost v Sloveniji, se je izmenjalo že lepo število predvsem zunanjih sodelavcev, obročkovalcev. Prilika je, da se jih spomnimo tudi na tem mestu in jih zapišemo. Priprava seznama pa ni potekala brez težav. Spočetka so se lotevali obročkanja sodelavci, ki so bili dobri poznavalci ptičev in so obvladali tehniko lovljenja. Resnici na ljubo je treba reči, da so lovili predvsem predstavnike družine ščinkavcev in še nekaj drugih bolj poznanih vrst. Sodelavec je prišel po obročke, dobil je svoj kartonček, kjer je bilo zapisano, katere in koliko obročkov je dobil, na začetku pa je bilo zapisano njegovo ime in priimek, ter kraj bivanja oziroma kraj lovljenja. Prav ti zapisi pa so pri mnogih pomanjkljivi. Ponekod je zapisan samo priimek in mogoče še začetnica imena. Mnogi obročkovalci so prišli po obročke samo enkrat, potlej pa se je izgubila za njimi vsaka sled. Sodelovanje je kasneje postajalo vse bolj organizirano. S tem pa se je izpopolnila tudi evidenca podatkov vsakega sodelavca.
Lotili smo se priprave seznama vseh, ki so do sedaj sodelovali pri obročkanju. Starejše sodelavce smo prepisali s kartončkov, kjer so zapisani izdani obročki, za novejše pa so bili na razpolago popolni podatki. Seznam je kar dolg, ustavi se pri številki 493! Uredili smo ga po abecednem redu in zapisali samo najnujnejše podatke: priimek, ime in kraj bivanja. Pri tem smo imeli izdatno pomoč nekaterih starejših sodelavcev, ki so po spominu posredovali marsikateri podatek. Podatke so nam posredovali zlasti: Ivo Božič, Janez Dovič, Stane Kos, Dare Šere in Alojz Šmuc st. Vsem gre naša iskrena zahvala.
Želja je, da bi prišli do čim bolj popolnega seznama. Zato naprošamo vse, da nam pomagate po svojih močeh. Mogoče se boste spomnili imena kakega obročkovalca s seznama ali celo kraja bivanja, mogoče boste opazili kakšno napako. Vse lepo prosimo, da nam sporočite svoja dopolnila in pripombe.
Seznam dosedanjih sodelavcev je naslednji:
Abramič, R., Nova Gorica Adamič, Miha, Ljubljana Ahčan, Stane Alič, Franc
Anžin, Anton, Ljubljana Anžin, Ivan Ažman, Jože Babnik, A. Bačar, Franc Bačar, Rafael, Ljubljana Balarin, Zdravko, Ljubljana Bar, Franc st., Ljubljana Barle, K.
Barbo, Atilijo, Jesenice Bardorfer, Bruno, Ljubljana Bastele, M.
17
Bela, Joško
Belingar, Dušan, Nova Gorica Beloglavec, Stane, Maribor Benedek, F., Ljubljana Beravs, Alojz, Jesenice - Ljubljana Beravs, Anton, Ljubljana Berdec, Simon Bernik, Edo, Ljubljana Bernik, T. Bijek, Ludvik Bezinič, Z., Ljubljana Bezinovič, Zvonimir, Ljubljana Bibič, Andrej, Maribor Bitenc, Andrej, Ljubljana Bitenc, M., Ljubljana Bizjak, J., Ljubljana
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Bizjan, Peter, Ljubljana
Bogataj, Marjan
Bolta, Franc, Ljubljana
Bolta, Ivan, Ljubljana
Bon, Darjo, Nova Gorica
Borštnar, A., Šmartno ob Savi
Boškin, Aldo, Nova Gorica
Božič, Ivo, Prirodoslovni muzej Slovenije
Bračko, Franc, Maribor
Brajer, Franc
Brajnik, Igor, Koper
Brecelj, Alojz
Brecelj, Franc
Breceljnik, Rudolf, Ljubljana Breceljnik, V.
Brelih, Savo, Prirodoslovni muzej Slovenije Breskvar, Leopold, Prirodoslovni muzej
Slovenije Bricelj, Alojz, Ljubljana Bricelj, Jože ml., Ljubljana Bricelj, Jože st., Ljubljana Bricelj, Slavko, Ljubljana Bogataj, Marjan, Ljubljana Bratovž, J., Ljubljana Bukovšek, Ivan, Zagorje Capuder, M., Ljubljana Cesar, Franc, Ljubljana Cilenšek, Iztok, Zagorje/S Ciuha, Andrej, Ljubljana Colja, Avgust, Ljubljana Colnar, Alfonz, Ljubljana Cuderman, Slavko Čamernik, Roman, Ljubljana Čebin, Franc, Zagorje Černalogar, Stane, Idrija Černe, Davorin, Ljubljana Černe, France, Ljubljana Černe, Peter, Ljubljana Černalogar, Stane, Idrija Černigoj, E., Nova Gorica Činč, Ludvik, Ljubljana Debelič, Marjan, Vodice Demšar, Franc, Ljubljana Denac, Damijan, Maribor Derling, Anton, Kranj Dimnik, Dušan, Kranj Dolinar, Bogo, Ljubljana Dolinar, I.
Dolinar, Milan, Ljubljana Dolinšek, Jože, Ljubljana Doljak, A.
Dovič, Janez, Prirodoslovni muzej Slovenije Dragan, Alojz
Drašček, Stanko, Nova Gorica Dvanajščak, Drago, Ljubljana Eberle, Franc Egger, Feliks, Ljubljana Fajdiga, S.
Fekonja, Dare, Ljubljana Flis, M., Domžale Fiege,l Štefan, Nova Gorica Frank, Marjan, Ljubljana Freš, D.
Frol, Marjan, Trbovlje
Furlan, Danilo, Ljubljana
Furlan, V.
Furlan, Ivan
Gaber, Peter
Gale, Stanko, Ljubljana
Gajzer, F.
Geiser, Jože, Ljubljana Geister, Iztok, Naklo - Kocjančiči Geoheli, F., Ljubljana Gliser, J.
Gobec, Marjan, Zidani Most
Goderer, Janez, Ljubljana - Ortnek
Gombač, K., Maribor
Gombaž, Žiga, Ljubljana
Goljuf, Otmar, Trbovlje
Gorkič, Hilarij, Nova Gorica
Gorkič, Jurij, Nova Gorica
Gorjup, Ivan, Ljubljana
Gosar, Janez, Ljubljana
Gošte, Jože, Zagorje
Gračner, Jože, Ljubljana
Grajzer, Franc
Grčar, Franc, Ljubljana
Gregori, Janez, Prirodoslovni muzej Slovenije
Gregorič, Hektor, Nova Gorica
Gregorka, A.
Grobelnik, Vesna, Ljubljana Groblar, Franc, Trbovlje Grohar, Dejan, Kranj Grosek, M.
Grošelj, Peter, Godovič Grošelj, Stane, Ljubljana
18
Obrockovalci v obdobju od 1927 do 2008 / The bird ringers in the periode from 1927 to 2008
Groznik, Mirko, Šmartno pri Litiji Gružin, Tone Habjan, Drago, Ljubljana Hafner, Janez, Škoflja Loka Hafner M.
Hafner, Anton, Kranj Hauptman, Pavle, Trbovlje Herfort, Viktor, Ljubljana Hirsch, A., Radeče - Zidani most Hlebš, Jernej Hofnagl, V.
Holešek, Drago, Trbovlje Hojkar, Janez, Ljubljana Hostinger, J. Hribar, Avgust Hribar, Ivan Hrisch, A. Hršič, I.
Hruševar, Ivan, Trbovlje Hudarin, Franc, Trbovlje Hudohmet, M.
Hudoklin, Andrej, Dolenjske toplice Hufnagel, Ljubljana Hvalešek, Drago, Zagorje - Trbovlje Intihar, F.
Iršič, Bruno, Maribor Ivačič, Jozo, Ljubljana Jakopin ,Ludvik, Ljubljana Jakopin Ludvik, Sodražica Jančar, Tomaž, Škofljica Janežič, Anton Jankovič, Anton, Ljubljana Jankovič, Marko, Ljubljana Janžekovič, Franc, Markovci Jardas, Janez
Jardas,Vinko, Cerklje na Gorenjskem
Jarc, Žarko, Nova Gorica
Javornik, Jakob
Javoršek, Branko, Ljubljana
Jerše, Albin, Ljubljana
Jerše, Franc
Jeršin, Dušan, Škofljica
Ježek, Janez, Ljubljana
Jevšček, St.
Jošt, J., Ljubljana - Metkovič Jurečič, Simon, Ljubljana Juvan, Lovro, Jesenice - Ljubljana Juvan, M.
Kačičnik, Jure, Sevnica Kaič, V., Ljubljana Kalšek, Peter, Škofljica Kampfer, M. Kanc, Ivan, Ljubljana Kebe, Leon, Cerknica Keber, Milovan, Volčja Draga Kikl, Janez
Klemenc, Boris, Ljubljana Klemenčič, V. Klenovšek, T.
Klenovšek, Oton, Zagorje ob Savi Klobčič, St.
Knavs, Andrej, Ljubljana Knaus, B.
Knaus, Jože, Ljubljana Koce, Urša, Mengeš Kocjan, Pavle
Kocman, Marjan, Ljubljana Kogoj, Franc, Ljubljana Kokol, Ciril, Ljubljana Kokol, Viktor Kolander, Jože, Trbovlje Komel, Jože
Komlanc, Viktor, Zagorje Kopač, Leo Kopitar, Franc Koprivec, J., Ljubljana Koražija, Rajko, Maribor Koren, Brane, Hruševje Koren, Lovro Korež, F.
Kos, Hinko, Kamnik Kos, Stane, Ljubljana Kosi, Jože, Maribor Kozjak, Jelko, Ljubljana Košak, Silvin Kovač, Anton Kovačič, F.
Kozina, Jože, Ribnica - Jurjevica
Kozjak, Jelko, Logatec
Kraljič, Janez
Krejči, I., Ljubljana
Kresal, Anton, Ljubljana
Kristan, A.
Kristan, Franc
Kristančič, Alojz
Krištof, Jože, Ljubljana
19
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Krois, V., Maribor Krovinovic, Djuro Keržin, Franc Kunčič, A.
Kurež, Feliks, Zagorje ob Savi Kutnar, F. Kutnar, N. Lampič, France Lampič, Silvo, Ljubljana Lapanja, Branko, Idrija Leben, Franc, Borovnica Leben, Ivan, Šmartno ob Savi Lemič, M.
Lenarčič, Alojz, Jesenice Lesinger, Andrija, Nedelišče HR Likar, R. Lindič, A.
Lipar, Ivan, Jesenice Lisec, Anton, Kisovec Logar, Josip, Ljubljana Lončarevič, Zvonko, Celje Lorger, Ervin, Ljubljana Loverčič, F. Lucin, V., Ljubljana Lukan, Peter Lukec, Viktor, Ljubljana Lukič, V. Lukman, F. Lukman, V.
Luskovec, Viko, Šenčur
Luznar, Danilo, Ljubljana
Luznar, M.
Lužnik, Franc
Macele, Anton, Ljubljana
Magajna, Božidar, Ljubljana
Magister, Roman
Mahkota, Janko
Mali, Anton
Mali, Bojan, Ljubljana
Mandelj, I.
Manfreda, Srečko, Ljubljana Marciuš, Štefan, Ljubljana Marenče, Franc, Ljubljana Marenče, I. Marinčič, S. Marinčič, V. Marinšek, A. Markuta, Anton, Kranj
Martino, Kiril, Beograd Marolt, Franc, Ljubljana Marussig, Alojz, Nova Gorica Mastnak, Jože, Ljubljana Matlas, Ljubljana Matulič, Jože, Zalog Matvejev, Sergije D., Beograd Medija, Jože, Zagorje Medved, Martin Medvešček, Ladislav, Kranj Medvešček, Miro, Trbovlje Medvešek, A., Trbovlje Meglič, Milan Mesesnel, Zoran, Ljubljana Mestinšek, Borut, Ljubljana Mihelič, Tomaž, Grosuplje Mikuletič, Jurij, Kojsko Mirt, Stanko, Ljubljana Modic, Anton, Ljubljana Modic, Jurij Mohorovič, B. Mojškerc, Alojz, Bizovik Mojškerc, F., Bizovik Mojškerc, Miro, Bizovik Mozetič, Zdravko, Nova Gorica Mučič, Andrej, Ljubljana Mučič, Franc, Ljubljana Müller, E., Ljubljana Music, H. Mušič, Andrej Mušič, Henrik, Ljubljana Nered, Jože, Ljubljana Narobe, Franc Novak, Stane Novak, Ivan, Trbovlje Oblak, Andrej, Ljubljana Ostanek, J.
Ostanek, Vinko, Ljubljana Otta, Damjana, Ljubljana -Trst Padovan, Ivan Pajsar, Milan, Ljubljana Pajsar, Franc
Pajsar, Valentin, Ljubljana Palčič, Goran, Koper Paškulin, Leopold, Ljubljana Pavlin, Milan Pavšek, Maks, Ljubljana Peček, Anton
20
Obrockovalci v obdobju od 1927 do 2008 / The bird ringers in the periode from 1927 to 2008
Pečnikar, I Pelc, B., Ljubljana Perak, D.
Perc, Stane, Radovljica Perdec, Simon Peršin, Janez Perušek, Miro, Ribnica Peškulin, L. Peterlin, Ivan
Petkovšek, Dušan, Ljubljana Piciga, Rajmond, Dekani Pintar, Franc Pirnat, F.
Pirc, Josip, Ljubljana Plahuta, Miroslav, Nova Gorica Plestenjak, Janez, Škofja Loka Poberaj, Anton, Kranj Podhraški, Zdravko, Rogaška Slatina Podobnik, Alojz, Mirna Pogačar, Dušan, Dobrunje Pokorn, V. Pokorn, L.
Polak, Slavko, Postojna Poljšak, Aleksander, Ljubljana Ponebšek, Božidar, Prirodoslovni muzej
Slovenije Ponebšek, Janko, Ljubljana Povše, Jernej Povše, Jože Prašnikar, Ferdo Praznik, Ludvik, Gabrovka Prebil, Marjan, Ljubljana Prebil, St. Prebil, A. Prelog, Ciril Premrov, V., Litija Puntar, J., Trbovlje Pustoslemšek, Dušan, Medvode Rablek, Dušan Raduha, St.
Raduha, Štefan, Ljubljana Rahne, F., Ljubljana Rakovec, H. Rasberger, M., Kranj Ravnik, Franc, Ljubljana Razberger, Kranj Razinger, I., Jesenice Rehar, Peter, Ljubljana - Vipava
Rejec, Marjan, Ljubljana Rejec, Marjan st., Ljubljana Rejec, Marjan ml., Ljubljana Remžgar, J.
Resman, Jože, Hrastnik Ribič, Janez, Tržič Rijavec, Miran, Jesenice Roblek, D. Rodman, J. Rodman, R.
Roglič, Franc, Zagorje ob Savi Rojina, Tine, Kranj Romšak, Miran, Kamnik Rotar, A.
Roudi, Rudi, Ljubljana Rozman, Franc, Jesenice Rubinič, Borut, Ljubljana Sajovic, Vladimir, Celje - Laško Saksida, Franc Sancin, Anton, Ljubljana Sedlašek, Ivan Senekovič, Erih, Maribor Simončič, Ludvik, Ljubljana Simončič, Rajko, Trbovlje Sirk, A.
Skumavc, Pavel, Mojstrana
Slabanja, Branko, Ljubljana
Smrekar, Gabrijel, Ljubljana
Snoj, Alojzij
Soklič, I., Ljubljana
Sovinc, Andrej, Ljubljana
Srečnik, Marjan, Tržič
Starič, Jože, Mirna na Dolenjskem
Stajnko, Jože, Tržič
Stamač, Drago, Ljubljana
Steiner, Leopold, Ljubljana
Stresen, Adolf
Strihberger, A., Ljubljana
Svetina, B.
Svetek, A.
Svetek, Franc, Ljubljana Šavs, Stane, Ljubljana Šega, B.
Šere, Dare, Prirodoslovni muzej Slovenije
Šilar, Albin, Kranj
Šimnovec, Peter
Škerlak, Ernest, Gornji Petrovci
Škornik, Iztok, Koper
21
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Škrabl, S. Šolar, Ivan
Šmuc, Alojz st., Prirodoslovni muzej Slovenije
Štakul, Hektor, Nova Gorica
Štebil, Anton
Štefan, Andrej
Štemberger, A.
Štibilj, Anton
Štirn, Pavle, Vrhnika
Štolfa, Vlado, Mirna
Štraub, Maribor
Štrekelj, Oskar
Štricelj, Polde, Moste pri Komendi Štrihberger, A.
Štumberger, Borut, Cirkulane
Tabernik, L.
Tabernik, A.
Taurer, Rudolf
Tekavčič, Rudi, Brezovica
Terpin, Konstantin, Nova Gorica
Tešar, Franc
Thuma, Mitja, Ljubljana
Tome, Franc, Ljubljana
Tome, Davorin, Nacionalni inštitut za
biologijo Ljubljana Tratnik, Alojz, Ljubljana Trček, Stane
Trilar, Tomi, Prirodoslovni muzej Slovenije
Trontelj, Andrej, Ljubljana
Trtnik, Janez, Ljubljana
Turšič, Z.
Učak, M.
Unger, Avgust
Urbanc, Janez
Urbas, Franc, Logatec
Vadnjal, Maks, Ljubljana - Zagorje na Krasu Vamberger, Miroslav, Maribor Varoga, I.
Vesel, Alojz, Ljubljana Vesel, Franc
Vidic, Bogdan, Ljubljana Vidmar, V. Virent, J. Vižin, Anton Vogrin, Milan, Slivnica Volaj, I., Trbovlje Volčjak, Viktor, Ljubljana Volmut, Ljubljana Vovk, V., Ljubljana Vrbinc, M.
Vreš, Iztok, Slovenska Bistrica Vrenk, K., Ljubljana Vrenk, Karel., Ljubljana Vrezec, Al, Ljubljana Vrhovec, Marjan, Ljubljana Vrhovnik, Davorin, Dravograd Vukelič, Eva, Ljubljana Windisch, J. Winkler, O.
Wohlmuth, J., Ljubljana Zabukovec, Jože, Laško Zafel, Franc, Trbovlje Zakotnik, I. Zakotnik, Janez
Zavrtanik, Franko, Nova Gorica Zemljič, Ivan, Ljubljana Zibelnik, Mihael, Ljubljana Zibelnik, P., Ljubljana Zidar, Anton, Jesenice Zidar, Jože
Zlobko, Ivan, Hrastnik Zlobko, J., Maribor Znidaršič, V., Trbovlje Znoj, Viktor Zupan, Dim, Ljubljana Zupan, Martel Zupan, Miro
Zupančič, Miro, Ljubljana Žagar, Stane Žgavec, Viljem, Idrija
Slovenski center za obročkanje ptičev Slovenian Bird Ringing Centre
22
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
Ivo A. BOŽIČ
Izvleček
Sestavek obravnava lov in obročkanje ptičev v Sloveniji od leta 1927 do vključno 1982, pri čemer smo ujeli in obročkali 440 000 primerkov, ki pripadajo 198-im različnim ptičjim vrstam. V tem času smo zbrali tudi preko 1200 najdb obročkanih ptičev, ki pripadajo 91-im različnim vrstam.
Ključne besede: Slovenija, obročkanje ptičev, najdbe obročkanih ptičev
Abstract
The article discusses bird trapping and ringing activities in Slovenia from 1927 to 1982, when 440,000 individuals belonging to 198 different species were caught and ringed. In this particular period, more than 1,200 recoveries of ringed birds belonging to 91 species were also made.
Key words: Slovenia, bird ringing, recoveries of ringed birds
Uvod
Ptiči so človeka zanimali že od nekdaj. Tako iz koristoljubja (hrana, obleka ipd.) kakor tudi zaradi svoje raznoličnosti, pestrosti in zanimivega obnašanja. Poleg tega je človek v Evropi opazil, da mnogi ptiči jeseni izginejo neznano kam ter se spomladi vrnejo. Hkrati pa so mnogi popotniki po Afriki opazili pozimi iste vrste ptičev, ki so poleti sicer v Evropi. Samo od sebe se je postavilo vprašanje, kam odletijo evropski ptiči in od kod so ptiči, ki se čez zimo zadržujejo po vsej Afriki. Kako bi to ugotovili?
Danec Mortensen je leta 1899 prišel na idejo, da bi začeli ptiče označevati z različnimi obročki, ki naj bi vsebovali določene podatke in oznake sploh. Po Evropi so se začele pojavljati ustanove, ki so organizirale ter izvajale lov in obročkanje ptičev ter sistematično zbirale podatke o ponovnih ulovih že obročkanih ptičev.
Leta 1926 je bil ustanovljen 'Ornitološki observatorij v Ljubljani', obročkovalna dejavnost v njegovem okviru pa je stekla leta 1927. Sprva so se ptiči lovili predvsem z različnimi pastmi in na limanice, obročkali so se tudi mladiči po gnezdih. Pozneje, točneje leta 1972, se je začelo loviti ptiče tudi z mrežami in s pomočjo predvajanja posnetkov ptičjega oglašanja in petja. Tako se je sprva letno ujelo le nekaj tisoč ptičev, tudi 10 in več, ki so pripadali 50-im, morda 60-im različnim vrstam, s prehodom na lov z mrežami (1972, 1973) in s predvajanjem glasov in ptičjega petja pa se je število močno povečalo, tako po številu obročkanih vrst kakor po skupnem številu obročkanih
23
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
ptičev. Z večjim ulovom se je opazno povečalo tudi število ponovno ujetih že obročkanih ptičev. Pred nami so najdbe obročkanih ptičev, tako obročkanih pri nas in ujetih v tujini, kakor ptičev, ki so bili obročkani v tujini in ponovno ujeti pri nas. Še zlasti pri nekaterih vrstah se je v letih nabralo veliko dragocenih in zanimivih podatkov.
V letih 1926 do 1982 se je ujelo in obročkalo skupaj 439 876 ptičev, ki pripadajo 198-im različnim vrstam.
Tabela 1: Pregled ulova in obročkanja ptičev v posameznih letih v Sloveniji in ponovni ulov že obročkanih ptičev (doma in v tujini).
Table 1:	A survey of bird trapping and ringing during separate years in Slovenia and recovery of the already ringed birds (at home and abroad).				
leto / year	št. vrst / no. of species	št. obročk. ptičev / no. of birds ringed	leto / year	št. vrst / no. of species	št. obročk. ptičev / no. of birds ringed
1927	29	143	1955	58	3 170
1928	22	141	1956	49	3 015
1929	13	129	1957	60	3 583
1930	30	554	1958	60	5 056
1931	17	333	1959	66	7 678
1932	27	778	1960	68	7 613
1933	39	863	1961	67	9 883
1934	44	762	1962	64	10 125
1935	57	1 496	1963	65	10 337
1936	72	2 085	1964	66	9 254
1937	80	3 354	1965	65	10 297
1938	82	2 450	1966	65	8 497
1939	80	3 528	1967	55	7 054
1940	89	3 326	1968	54	5 090
1941	46	2 034	1969	46	4 788
1942	34	1 471	1970	24	908
1943	37	1 012	1971	44	4 579
1944	38	1 253	1972	76	9 238
1945	34	680	1973	105	11 796
1946	24	336	1974	124	21 762
1947	43	935	1975	134	34 670
1948	39	799	1976	127	35 099
1949	28	452	1977	138	34 505
1950	52	2 237	1978	138	36 839
1951	49	2 157	1979	129	28 405
1952	52	2 239	1980	137	28 141
1953	54	1 893	1981	127	31 059
1954	53	3 166	1982	111	15 779
skupaj / total	439 876
24
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
Že na prvi pogled lahko vidimo, da je število obročkanih ptičev od leta do leta nihalo, koncem 60-ih let prejšnjega stoletja opazno upadalo, ker razmere kadrovsko niso bile urejene, kar pa se je izboljšalo v začetku 70-ih let, še zlasti po letu 1972, ko smo prešli na lov ptičev s primernimi mrežami in privabljanjem ptičev s predvajanjem ptičjega oglašanja in petja. Z naraščanjem števila ujetih in obročkanih ptičev je seveda naraščalo tudi število najdb že obročkanih ptičev ter število zanimivih in dragocenih podatkov o selitvah ptičev in njihovem »potepanju« med letom.
Obročke se je še vedno izdelovalo ročno, zato je že konec 70-ih oziroma v začetku 80-ih let prejšnjega stoletja pričelo obročkov primanjkovati, kar pa je pozneje rešilo strojno izdelovanje (na Švedskem, kjer izdelujejo obročke skoraj za vso Evropo, z izjemo Rusije).
Tabela 2: Najdbe po vrstah (lokalne najdbe tu niso upoštevane) v obdobju 1927 do 1982. Table 2: Recoveries by species (with local recoveries not taken into account) during the 1927 -
1982 period.
5 Žličarka Platalea leucorodia
število najdb pri nas	število najdb v tujini
obročkanih ptičev in	obročkanih ptičev in
dobljenih v tujini /	dobljenih pri nas /
no. of birds ringed	no. of birds ringed
in our country and	abroad and recovered skupaj '
recovered abroad	in our country total:
1 Kvakač Nycticorax nycticorax	- 3	3
2 Velika bela čaplja Egretta alba	- 2	2
3 Siva čaplja Ardea cinerea	- 8	8
4 Rjava čaplja Ardea purpurea	- 1	1
1
1
6 Bela štorklja Ciconia ciconia	3	4	7
7 Siva gos Anser anser	-	2	2
8 Njivska gos Anser fabalis	-	2	2
9 Kreheljc Anas crecca	-	3	3
10 Mlakarica Anas platyrhynchos	7	10	17
11 Dolgorepa raca Anas acuta		-	1
12 Reglja Anas querquedula	-	4	4
13 Sivka Aythyaferina	-	1	1
14 Rjavi lunj Circus aeruginosus	-	2	2
15 Pepelasti lunj Circus cyaneus	1	-	1
16 Skobec Accipiter nisus	-	2	2
17 Kanja Buteo buteo	-	6	6
18 Sršenar Pernis apivorus	-	1	1
19 Ribji orel Pandion haliaetus	-	1	1
20 Južna postovka Falco naumanni	1	3	4
21 Navadna postovka Falco tinnunculus	20	3	23
22 Prepelica Coturnix coturnix	-	13	13
23 Črna liska Fulica atra	-	1	1
25
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
	število najdb pri nas obročkanih ptičev in dobljenih v tujini /	število najdb v tujini obročkanih ptičev in dobljenih pri nas /	
	no. of birds ringed in our country and recovered abroad	no. of birds ringed abroad and recovered in our country	skupaj / total:
24 Priba Vanellus vanellus	1	-	1
25 Mali prodnik Calidris minuta	1	-	1
26 Sloka Scolopax rusticola	-	1	1
27 Mali martinec Actitis hypoleucos	1	-	1
28 Črnoglavi galeb Larus melanocephalus	-	2	2
29 Rečni galeb Larus ridibundus	-	5	5
30 Rjavi galeb Larusfuscus	-	1	1
31 Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica	-	1	1
32 Severna čigra Hydroprogne caspia	-	1	1
33 Grivar Columba palumbus	1	-	1
34 Pegasta sova Tyto alba	-	1	1
35 Veliki skovik Otus scops	-	2	2
36 Čuk Athene noctua	-	1	1
37 Mala uharica Asio otus	2	-	2
38 Podhujka Caprimulgus europaeus	-	1	1
39 Vodomec Alcedo atthis	-	1	1
40 Smrdokavra Upupa epops	2	-	2
41 Veliki detel Dendrocopos major	2	-	2
42 Poljski škrjanec Alauda arvensis	1	-	1
43 Breguljka Riparia riparia	-	3	3
44 Kmečka lastovka Hirundo rustica	2	-	2
45 Mala cipa Anthus pratensis	7	-	7
46 Bela pastirica Motacilla alba	3	-	3
47 Rumena pastirica Motacilla flava	2	-	2
48 Siva pastirica Motacilla cinerea	2	1	3
49 Pegam Bombycilla garrulus	2	2	4
50 Stržek Troglodytes troglodytes	1	-	1
51 Siva pevka Prunella modularis	1	2	3
52 Taščica Erithacus rubecula	9	3	12
53 Šmarnica Phoenicurus ochruros	1	1	2
54 Pogorelček Phoenicurus phoenicurus	-	1	1
55 Navadni kupčar Oenanthe oenanthe	1	-	1
56 Kos Turdus merula	27	1	28
57 Brinovka Turdus pilaris	1	1	2
58 Cikovt Turdus philomelos	7	1	8
26
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
število najdb pri nas število najdb v tujini obročkanih ptičev in obročkanih ptičev in dobljenih v tujini / dobljenih pri nas / no. of birds ringed no. of birds ringed
in our country and abroad and recovered	skuPaJ '
recovered abroad	in our country	total:
59	Vinski drozg Turdus iliacus	2	-	2
60	Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus	2	13
61	Močvirska trstnica Acrocephalus palustris	-	2	2
62	Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus	1	-	1
63	Rakar Acrocephalus arundinaceus	-	2	2
64	Mlinarček Sylvia curruca	2	1	3
65	Rjava penica Sylvia communis	2	0	2
66	Vrtna penica Sylvia borin	2	1	3
67	Črnoglavka Sylvia atricapilla	11	-	11
68	Vrbja listnica Phylloscopus collybita	6	17
69	Kovaček Phylloscopus trochilus	1	-	1
70	Sivi muhar Muscicapa striata	1	1	2
71	Plavček Parus caeruleus	2	2	4
72	Velika sinica Parus major	12	2	14
73	Plašica Remiz pendulinus	-	2	2
74	Rjavi srakoper Lanius collurio	5	1	6
75	Veliki srakoper Lanius excubitor	1	2	3
76	Soja Garrulus glandarius	3	2	5
77	Škorec Sturnus vulgaris	56	4	60
78	Poljski vrabec Passer montanus	1	-	1
79	Sčinkavec Fringilla coelebs	32	3	35
80	Pinoža Fringilla montifringilla	90	20	110
81	Grilček Serinus serinus	72	42	114
82	Zelenec Carduelis chloris	102	13	115
83	Lišček Carduelis carduelis	117	21	138
84	Čižek Carduelis spinus	199	52	251
85	Repnik Carduelis cannabina	33	8	41
86	Brezovček Carduelisflammea	2	12	13
87	Mali krivokljun Loxia curvirostra	24	3	27
88	Kalin Pyrrhula pyrrhula	7	3	10
89	Dlesk Coccothraustes coccothraustes	23	3	26
90	Rumeni strnad Emberiza citrinella	4	5	9
91	Skalni strnad Emberiza cia	-	1	1
92	Trstni strnad Emberiza schoeniclus	11	3	14 skupaj / total	932	301	1233
27
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Najdbe v obdobju 1927 do 1982 / Recoveries in the 1927 - 1982 period:
Uporabljene kratice pri posameznih najdbah / The abbreviations used for separate recoveries:
pull	-	mladič v gnezdu / nestling/
juv	-	mlad osebek /juvenile
ad	-	odrasel /adult
m	-	samec /male
f	-	samica /female
ad m	-	odrasel samec /male adult
ad f	-	odrasla samica /female adult
?	-	način najdbe nepoznan /details of recovery unknown
+	-	ustreljen /shot
+k	-	ubit /killed
+K	-	zbit z avtom /killed by car
+C	-	pokončala ga je mačka /killed by cat
+B	-	pokončal ga je ptič /killed by bird
fw	-	najden ranjen /found wounded
fe	-	najden izčrpan /found exhausted
fs	-	najden bolan /found sick
fd	-	najden mrtev /found dead
fld	-	najden razpadel /found long dead
hwd	-	zaletel se je v okno /hit window, dead
hc	-	zaletel se je v kabel /hit cable, dead
c	-	ujet /caught
cr	-	ujet in izpuščen /caught and released
cri	-	ujet in izpuščen z istim obročkom /caught and released with ring intact
crn	-	ujet in izpuščen z novim obročkom /caught and released with new ring
Obrazložitev okrajšav in oznak najdbe pri nas obročkanega ptiča in najdenega v tujini / Explanation of abbreviations and designations of a bird ringed in our country and recovered abroad:
Primer / example:
LJUBLJANA m 03.11.1974 Ajdovščina: 45.53 N /13.54 E, Stanko Drašček 30921	c 05.12.1974 Gagliano Cividale: 46.05 N/ 13.15 E, Italia
LJUBLJANA m
03.11.1974 Ajdovščina Stanko Drašček 30921 c
05.12.1974 Gagliano Cividale 46.05 N/ 13.15 E Italia
oznaka obročka /ring designation spol /sex
datum obročkanja /ringing date
mesto obročkanja /ringing locality
obročkovalec /ringer
številka obročka /ring No.
način najdbe /manner of recovery
datum najdbe /recovery date
kraj najdbe /place of recovery
koordinate kraja najdbe /recovery place coordinates
oznaka države /designation of the country
28
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
Obrazložitev okrajšav in oznak pri nas najdenega ptiča, obročkanega v tujini / Explanation of abbreviations and designations of a bird recovered in our country and ringed abroad:
Primer / example: PRAHA	pull 27.05.1974 Plana: 49.21 N/ 14.43 E, Češka
86629	cr 02.11.1975 Šentjakob, Ljubljana: 46.05 N/ 14.36 E, Anton Beravs
PRAHA	-
pull	-
27.05.1974	-Plana	-49.21 N/ 14.43 E	-Češka	-86629	-cr	-
02.11.1975	-Šentjakob, Ljubljana: -46.05 N/ 14.36 E	-Anton Beravs	-
oznaka obročka /ring designation spol /sex
datum obročkanja /ringing date
kraj obročkanja /ringing locality
koordinate kraja obročkanja /ringing locality coordinates
oznaka države obročkanja /designation of the country of ronging
številka obročka /ring No.
način najdbe /manner of recovery
datum najdbe /recovery date
kraj najdbe /place of recovery
koordinate kraja najdbe /recovery place coordinates
najditelj /recoverer
Najdbe 1927 - 1982 po vrstah / Recoveries in 1927 - 1982 by species:
Kvakač - Nycticorax nycticorax		
BUDAPEST	pull	31.05.1932
102504	+	20.11.1932
BUDAPEST	pull	09.06.1934
109105	+	23.08.1934
PRAHA	pull	28.05.1966
C 36445	+	30.03.1969
Kisbalaton: 46.51 N/ 17.40 E, Madžarska Toplice, Novo mesto: 45.45 N/ 15.05 E, K. Šušteršič
Kisbalaton: 46.51 N/ 17.40 E, Madžarska Kapele: 45.55N/ 15.35 E, Brežice, Z. Hotko
Lomnice: 49.03 N/ 14.45 E, Češka Ilirska Bistrica: 45.34N/ 14.15 E
Velika bela čaplja - Egretta alba
BUDAPEST	pull	08.06.1934	Kisbalaton: 46.51 N/ 17.40 E, Madžarska
68176	+	30.10.1934	Ribnica: 45.44 N/ 14.44 E, I. Grebene
RADOLFZELL	pull	20.06.1961	Ruat an Neusiedler See: 47.48 N/ 16.40 E, Avstrija
B 57499	+	00.08.1961	Hrastovec, Lenart: 46.33 N/ 15.50 E
Siva čaplja - Ardea cinerea			
BUDAPEST		21.07.1909	Kisbalaton: 46.51 N/ 17.40 E, Madžarska
00051	+	21.07.1909	Velenje: 46.39 N/ 10.13 E
ROSSITTEN	pull	06.06.1930	Granz: 54.57 N/ 20.30. E
B 21455	+	22.12.1933	Mura, Hrastje-Muta: 45.57 N/ 16.25 E
BUDAPEST	pull	02.06.1931	Kisbalaton: 46.51 N/ 17.40 E, Madžarska
56293	+	13.08.1931	Račje: 46.33 N/ 15.39 E
ROSSITTEN		24.05.1932	Jaschkow, Rudschanny: 53.35 N/ 21.39 E, Nemčija
B 25597	+	30.01.1933	Kostanjevica: 45.52 N/ 15.25 E, J. Likar
ROSSITTEN	pull	18.06.1934	Neusiedlersee, Avstrija
39594	s	27.07.1933	Sv.Lenart v Slov.Goricah: 46.35 N/ 15.50 E, F. Ciuha
29
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
MOSKWA	pull	12.06.1959
B 42384	fd	06.01.1960
RADOLFZELL	pull	22.06.1960
B 57125	+	04.09.1960
RADOLFZELL	pull	13.08.1976
B 63087	fw	16.08.1978
Limbashi: 57.30 N/ 24.44 E, Latvija Cerklje, Krka: 45.52 N/ 15.32 E
Donnerkirchen: 47.50 N/ 16.45 E, Avstrija Sežana: 45.43 N/ 13.53 E, F. Dogan
Eis: 46.40 N/ 14.49 E, Avstrija Radlje: 46.37 N/ 15.13 E, K. Valtl
Rjava čaplja - Ardea purpurea
BUDAPEST	00.07.1954	Valence: 47.15 N/18.39 E, Madžarska
18297	+ 09.01.1955	Beričevo, Ljubljana: 46.07 N/ 14.37 E, B. Gregorič
Žličarka - Platalea leucorodia
BUDAPEST pull 16.06.1929	Kisbalaton: 46.51 N/ 17.40 E, Madžarska
55286	c 00.12.1929	Novo mesto: 45.47 N/ 15.09 E
Bela štorklja - Ciconia		ciconia
MARIBOR	juv	00.09.1909
	+	00.09.1909
LJUBLJANA	ad	15.10.1955
2132	c	29.11.1955
LJUBLJANA	pull	24.06.1975
38078	fw	28.09.1978
COPENHAGEN	pull	30.06.1956
699	+	jesen 1956
HELGOLAND	pull	19.07.1960
245633	+	01.06.1964
RADOLFZELL	pull	06.07.1965
BB 17794	fe	05.12.1973
HELGOLAND	pull	20.07.1965
E 0755	fd	00.00.1974
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, J. Brandl Rocella Conica: 38.20 N/ 16.25 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, H. Košak Viktring, Klagenfurt: 46.50 N/ 14.15 E, Avstrija
Cven, Ljutomer: 46.33 N/ 16.33 E, I. Božič, D. Šere Nir David: 32.30 N/ 35.26 E, Izrael
Tonder, Jylland: 54.56 N/ 08.54 E, Danska Šentvid, Stična: 45.57 N/ 14.51 E
Sarzbuttel: 54.07 N/ 09.12 E, Nemčija Šentjakob, Ljubljana: 46.05 N/ 14.36 E, I. Zajc
Markthodis: 47.18 N/ 16.24 E, Avstrija Tišina, Ptuj: 46.39 N/ 16.06 E, E. Kerčmar
Marklendorf: 52.40 N/ 09.43 E, Nemčija Materija, Kozina: 45.35 N/ 14.00.00 E
Siva gos	- Anser anser
PRAHA	pull
A 4092	+
PRAHA	pull
A 4095	?
11.06.1971	Chvalešovice: 49.10 N/ 14.18 E, Češka
00.12.1973	Mota, Ljutomer: 46.33 N/ 16.14 E
12.06.1971	Divčice, Češke Budejovice: 49.07 N/ 14.18 E, Češka
06.03.1972	Ljutomer: 46.33 N/ 16.14 E
Njivska gos - Anser fabalis ARNHEM ad m 19.02.1969 8503770	+ 27.12.1969
HIDDENSEE
fw
28.09.1977
10.01.1978
Vught, Nord Brabant: 51.40 N/ 05.18 E, Nizozemska Sedlarjevo, Bizeljsko: 46.01 N/ 15.42 E
Guelper See Rathenow: 52.44 N/ 12.16 E, Nemčija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
30
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
Kreheljc - Anas crecca		
PARIS		24.02.1958
ED 5622	+	15.02.1959
PARIS	ad f	19.01.1969
EA 81677	+	23.03.1969
PARIS	f	08.01.1971
EA 341113	+	18.03.1971
Mlakarica - Anas platyrhynchos		
LJUBLJANA	juv	14.07.1972
0219	+	10.12.1972
LJUBLJANA	juv	24.07.1973
0304	+	10.08.1974
LJUBLJANA	juv	24.07.1973
0371	+	02.12.1973
LJUBLJANA	juv	24.07.1973
0551	+	02.12.1973
LJUBLJANA	juv	24.07.1973
0532	+	05.12.1974
LJUBLJANA	juv	25.05.1975
0725	+	21.10.1975
LJUBLJANA	m	01.07.1975
1141	+	14.09.1975
STAMIROWSKI		00.08.1929
CHOROBROW	+	02.01.1932
HELSINKI		07.08.1931
D 433	+	00.02.1931
HELSINKI		07.08.1931
D 446	+	00.02.1931
HELSINKI		07.08.1931
6412	+	08.12.1931
BUDAPEST		00.07.1942
170023	+	00.01.1946
PRAHA	juv	11.08.1958
C 24768	+	23.01.1963
RADOLFZELL	pull	03.06.1961
L 2026	+	23.01.1963
PRAHA	ad m	18.06.1976
C 25235	+	00.11.1976
MOSKWA	ad f	23.08.1962
C 111102	+	02.02.1963
Tour du Valat: 43.30 N/ 04.40 E, Francija Brežice: 45.55 N/ 15.37 E, I. Videnič
Tour du Valat: 43.30 N/ 04.40 E, Francija Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E, F. Zupančič
Tour du Valat: 43.30 N/ 04.40 E, Francija Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E , F. Zupančič
Dolenja vas, Ribnica: 45.44N/ 14.44 E Kaldorf: 46.50 N/ 15.40 E, Avstrija
Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E Kievska oblast: 51.45 N/ 30.15 E, Rusija
Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E Mantova: 45.08 N/ 10.47 E, Italija
Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E Mantova: 45.08 N/ 10.47 E, Italija
Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E Ottobiano: 45.11 N/ 09.09.E, Italija
Muta, Dravograd: 46.37 N/ 15.10 E Heiligenkrauz: 45.50 N/ 16.00 E, Avstrija
Kranjska Gora: 46.29 N/ 13.47 E St.Ruprecht: 46.35 N/ 13.50 E, Avstrija
Wojslawice: 50.33 N/ 24.18 E, Poljska Kotoriba: 46.21 N/ 16.53 E, I. Maltar 71
Pyharjarvi: 60.53 N/ 30.000 E, Finska Črnci, Gornja Radgona: 46.40 N/ 16.05 E
Pyharjarvi: 60.53 N/ 30.00 E, Finska Črnci, Gornja Radgona: 46.40 N/ 16.05 E
Pyharhjarvi: 60.53 N/ 30.00 E, Finska Zadobrova, Ljubljana: 45.59 N/ 14.31 E, J. Palme
Kondoros: 46.48 N/ 20.47 E, Madžarska Cerkniško jezero: 45.45 N7 14.23 E, I. Petrič
Lednice: 48.47 N/ 16.47 E, Slovaška Čateške toplice, Brežice: 45.53 N/ 15.37.30 E
Soree: 51.24 N/ 14.48 E, Nemčija Studenčnice, Ptuj: 46.25 N7 15.53 E M. Zupančič
Sedlec: 48.47 N/ 16.42 E, Češka Svetinci, Ptuj: 46.26 N/ 15.55 E
Žuvintas: 54.28 N/ 23.38 E, Litva Šturmovec, Ptuj: 46.23 N/ 15.53 E, J. Verdenik
31
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
PRAHA	m	20.08.1963
C 25290	+	16.11.1972
Dolgorepa raca	- Anas	acuta
PRAHA	juv	23.09.1965
D 43861	+	22.01.1966
Reglja - Anas querquedula		
HOLLAND	juv	07.07.1971
196412	+	23.03.1954
PARIS	m	07.03.1961
EJ 4802	+	21.03.1961
PARIS	f	08.03.1961
EJ 4843	+	21.03.1963
SEMPACH	f	29.03.1972
K 9003	+	15.03.1973
Castotice: 49.14 N/ 16.05 E, Češka Slovenska Bistrica: 46.23 N/ 15.33 E, Š. Kmetec
Lednice, Breclav: 48.48 N/ 16.49 E, Slovaška Slovenj Gradec: 46.31 N/ 15.05 E, J. Tretjak
Heerenbroek, Zwolle: 52.32 N/ 06.00 E, Nizozemska Ljubljana: 46.03/ 14.30 E, A. Šmuc
Tour du Valat: 43.30 N/ 04.40 E, Francija Rakitna, Ljubljana: 45.54 N/ 14.27 E, I. Vrabec
Tour du Valat: 43.30 N/ 04.40 E, Francija Rakitna, Ljubljana: 45.54 N/ 14.27 E, I. Vrabec
Oberkirch: 47.09 N/ 08.07 E, Švica Ilirska Bistrica: 45.34 N/ 14.15 E
Sivka - Aythya ferina PARIS	m
DA 11944	+
19.12.1966 Tour du Valat: 43.30 N/ 04.40 E, Francija 00.03.1966 Kočevje: 45.38 N/ 14.52 E
Rjavi lunj - Circus aeruginosus
? ?
0412	+ 06.10.1924
HELSINKI H 68299
pull 18.07.1966 + 18.04.1978
Salzburg: Avstrija: 47°49'N/13°03'E
Ljubljansko barje, Ljubljana: 46.03.N /14.30 E, J. Uretič
Kokemaki Kumo Turun ja Porin Laani: 61.17 N/ 22.29 E, Finska
Postojna: 45.47 N/ 14.13 E
Pepelasti lunj - Circus cyaneus LJUBLJANA	02.02.1950
21870	+ 00.12.1950
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E , J. Dovič Busko: 50.28 N/ 20.45 E, Poljska
Skobec - Accipiter nisus MOSKWA pull 26.06.1952 E 248904	+ 30.11.1960
PRAHA E 162573
pull 18.06.1979 + 27.10.1979
Strentschi: 57.38 N/25.42 E, Rusija Moškanjci, Ptuj: 46.25 N/ 15.59 E, S. Žnidaršič
Trenčin, Opatova: 48.55 N/ 18.06 E, Slovaška Vipava: 45.51 N/ 13.58 E, M. Krečič
Kanja - Buteo buteo 1920
D 75
?
c
?
crn
30.06.1931	Meiran:47.01 N/ 25.32 E, Estonija
22.01.1932	Ježica, Ljubljana: 46.06 N/ 14.31 E
00.07.1931	Viešintai, Poniewiež: 55.40 N/ 24.30 E, Litva
03.01.1933	Mihovci, Velika Nedelja: 46.25 N/ 16.09 E
32
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
PRAHA	pull	06.06.1969
C 40259	+	00.11.1969
PRAHA	ad f	13.12.1969
C 39031		06.01.1970
RADOLFZELL	pull	16.06.1976
C 51878	+	25.01.1977
HELSINKI		23.06.1981
D 85087	fw	31.01.1982
Halda, Usti nad Orl: 49.58 N/ 16.38 E, Češka Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E
Rausinov, Brno: 49.12 N/ 16.53 E, Češka Rankovci, Murska Sobota: 46.39 N/ 16.10 E Grosswilfersdorf: 47.05 N/ 16.00 E, Avstrija Beltinci, Murska Sobota: 46.35 N/ 16.13 E
Purno Vaasan Laani: 63.29 N/ 22.59 E, Finska Pivka, Postojna: 45.53 N/ 14.11 E
Sršenar - Pernis apivorus PARIS	juv 20.05.1965
CA 4600	+ 14.08.1966
El Haouaria: 37.04 N/ 11.01 E, Tunizija Maribor: 46.33 N/ 15.40 E
Ribji orel - Pandion haliaetus STOCKHOLM pull 17.07.1972 9208326	+ 16.09.1972
Stigsjo, Harnosand Angermanland: 62.36 N/ 17.30 E, Švedska Brdo, Kranj: 46.17 N/ 14.19 E
Južna postovka - Falco naumanni LJUBLJANA pull 29.06.1952 43042	+ 00.04.1953
RADOLFZELL F 27338
RADOLFZELL F 20861
RADOLFZELL F 20862
pull
+
pull
+
pull fd
25.06.1961 00.08.1963
26.06.1965 28.09.1965
15.06.1968 15.10.1968
Dobrova, Ljubljana: 46.03 N/ 14.25 E, L. Breskvar Catania: 37.26 N/ 15.00 E, Italija
Spielfeld: 46.43 N/ 15.38 E, Avstrija
Ptujska Gora, Ptuj: 46.24 N/ 15.50 E, F. Gojkošek
Galizien: 46.34 N/ 14.30 E, Avstrija
Žerjav, Dravograd: 46.29 N/ 14.53 E, E. Orešnik
Galizien: 46.34 N/ 14.30 E, Avstrija Podgorje, Slovenj Gradec: 46.29 N/ 15.05 E
Navadna postovka - Falco tinnunculus
LJUBLJANA	m	17.09.1934	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Ponebšek
3005	+	24.10.1934	Aversa: 40.58 N/ 14.12 E, Italija
LJUBLJANA	pull	30.06.1935	Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E, F. Egger
1032	+	31.03.1938	Terni: 42.34 N/ 12.27 E, Italija
LJUBLJANA	pull	25.06.1936	Vrhovci, Ljubljana: 46.03 N/ 14.27 E, A. Oblak
3147	+	29.08.1937	Ladispoli, Roma: 41.50 N/ 12,20 E, Italija
LJUBLJANA	m	28.06.1936	Tomišelj, Ljubljana: 45.58 N/ 14.29 E
2937	+	18.09.1936	Signes: 43.35 N/ 05.51 E, Francija
LJUBLJANA	pull	28.06.1936	Gaberje, Ljubljana: 46.04 N/ 14.24 E, A. Oblak
3176	+	02.04.1937	Rovigo: 45.04 N/ 11.38 E, Italija
LJUBLJANA	f	11.05.1937	Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, A.Dobrin
1192	+	20.01.1938	Scholbing, Hartberg: 47.34 N/ 15.50 E, Avstrija
LJUBLJANA	f	26.06.1937	Gaberje, Ljubljana: 46.04 N/ 14.24 E, A. Štrikberger
2965	+	25.09.1937	Nettuno, Roma: 41.26 N/ 12.35 E, Italija
33
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA		28.06.1937	Gaberje, Ljubljana: 46.04 N/ 14.24 E, A. Oblak
2963	+	29.08.1937	Pula: 44.56 N/ 13.48 E, Hrvaška
LJUBLJANA		29.06.1937	Sostro, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, A. Štrikberger
13874	+	23.09.1937	Pula: 44.56 N/ 13.48 E, Hrvaška
LJUBLJANA pull		04.07.1937	Tomišelj, Ljubljana: 45.58 N/ 14.29 E, A. Štrikberger
13882	+	12.09.1937	Udine: 46.05 N/ 13,13 E, Italija
LJUBLJANA		28.06.1937	Komenda, Domžale: 46.13 N/ 14.32 E, Peterlin
0772	+	03.09.1938	Pula: 44.57 N/ 13.42 E, Hrvaška
LJUBLJANA pull		29.06.1938	Sostro, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, A. Štrikberger
13830	+	15.09.1938	Cortona, Arezzo: 43.20 N/ 12.56 E, Italija
LJUBLJANA	f	03.07.1938	Gaberje, Ljubljana: 46.04 N/ 14.24 E, A. Štrikberger
14015	+	01.10.1939	Pontino, Lazio: 42.00 N/ 13,00 E, Italija
LJUBLJANA	pull	17.07.1938	Tomišelj, Ljubljana: 45.58 N/ 14.29 E, A. Štrikberger
14031	+	20.12.1942	Firenze: 43.57 N/ 11.15 E, Italija
LJUBLJANA	pull	24.06.1939	Šentvid, Ljubljana: 46.06 N7 14.28 E, A. Štrikberger
14156	+	05.09.1939	Udine: 46.11 N/ 13.10 E, Italija
LJUBLJANA	pull	25.06.1939	Zavogle, Ljubljana: 46.03 N/ 14.36 E, A. Štrikberger
21145	+	22.09.1940	Foggi, Puglie: 41.28 N/ 15.35 E, Italija
LJUBLJANA	pull	28.06.1939	Gaberje, Ljubljana: 46.04 N/ 14.24 E
21285	+	19.08.1939	Pula: 44.56 N/ 13.48 E, Hrvaška
LJUBLJANA	pull	02.07.1939	Tomišelj, Ljubljana: 45.58 N/ 14.29 E, A. Štrikberger
21220	+	08.09.1940	Cosenza: 39.15 N/ 16.15 E, Italija
LJUBLJANA	pull	23.06.1940	Zavogle, Ljubljana: 46.03 N/ 14.36 E, A. Štrikberger
21384	+	15.08.1940	Chieti, Abruzzo: 42.44 N/ 14.09 E, Italija
LJUBLJANA	pull	06.06.1958	Barje, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Dovič, L. Breskvar
43771	+	10.10.1958	Toscana: 42.44 N/ 11.10 E, Italija
BUDAPEST		26.05.1932	Budimpešta
65512	c	03.06.1932	Limbuš, Maribor: , J.Robič
SEMPACH		10.07.1968	Mohlin: 45.33 N/ 07.50 E, Švica
949665	+	07.09.1971	Vidonci, Murska Sobota: 46.39 N/ 16.00 E, M.Pevec
PRAHA		03.03.1975	Dlouha Loučka: 49.49 N/ 17.11 E, Češka
	+	25.10.1977	Postojna: 45.47 N/ 14.13 E
Prepelica - Coturnix coturnix
ROMA	f	24.05.1930	Roma: 41.46 N/ 12.19 E, Italija
96	+	00.06.1933	Gaberje, Lendava: 46.34 N/ 16.27 E, A.Benkovič
ROMA	m	10.05.1935	Roma: 41.46N/ 12.19 E, Italija
10295	+	12.07.1935	Pobrezje, Tržič: 46.18 N/ 13.56 E, A.Pavlin
BOLOGNA	22.04.1952	Ravenna: 44.25 N/ 12.13 E, Italija
344095	+	20.06.1952	Škofljica, Ljubljana: 45.59 N/ 14.35 E, F.Piškur
34
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
BOLOGNA	f	07.05.1953	Portoguaro: 45.44 N/ 12.50 E, Italija
419672	+	27.08.1953	Mengeš, Domžale: 46.10 N/ 14.35 E, F.Flis
BOLOGNA		26.05.1953	Saluzzo: 44.39 N/ 07.29 E, Italija
457777	+	27.08.1953	Mengeš, Domžale: 46.10 N/ 14.35 E, F.Flis
BOLOGNA		27.04.1955	Pavia: 45.20 N/ 09.10 E, Italija
533966	+	00.04.1957	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
BOLOGNA		01.05.1957	Savona: 44.12 N/ 08.30 E, Italija
635329	+	00.09.1957	Vrtojba, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.38 E, H.Gregorič
BOLOGNA	m	04.05.1958	Genova: 44.28 N/ 08.55 E, Italija
683086	+	29.08.1959	Ptuj: 46.25 N/ 15.53 E, R.Korošec
BOLOGNA	m	09.05.1959	Como: 45.48 N/ 09.05 E, Italija
755496	+	24.06.1959	Ivančna Gorica: 45.57 N/ 14.48 E, I.Krevs
BOLOGNA	m	13.05.1959	Ravenna: 44.25 N/ 12.15 E, Italija
61542	+	15.06.1959	Babna Gorica, Ljubljana: 45.59.30 N/ 14.34 E, A.Primc
BOLOGNA	m	14.05.1969	Lucca: 43.50 N/ 10.50 E, Italija
57603	+	23.07.1959	Moškanjci, Ptuj: 46.25 N/ 15.59.40 E E
BOLOGNA		?	Bologna: 44.28 N/ 11.20 E, Italija
55496	+K	24.06.1959	Ivančna Gorica: 45.57 N/ 14.48 E
BOLOGNA		?	Bologna: 44.28 N/ 11.20 E, Italija
57303	+	23.08.1959	Moškanjci, Ptuj: 46.25 N/ 15.59.40 E
Črna liska - Fulica atra
LITUANIA ad 10.07.1974 Zhuvintas: 54.28 N/ 23.38 E, Litva 088306	+ 00.12.1975 Rače, Maribor: 46.33 N/ 15.40 E
Priba - Vanellus vanellus
LJUBLJANA pull 16.05.1978 Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E, D.Šere 104634	+ 11.11.1979 Coursan Aude France: 43.14 N/ 03.04 E, Francija
Mali prodnik - Calidris minuta
LJUBLJANA	18.09.1981	Šturmovec, Ptuj: 46.23 N/ 15.53 E, B.Štumberger
P 4408	c 26.09.1981	Cassano Spinola: 44.46 N/ 08.52 E, Italija
Sloka - Scolopax rusticóla
MOSKWA pull 27.05.1959	Bialovieza: 52.40 N/ 24.00 E, Belorusija
F 187571	+ 15.12.1959	Vipolže, Anhovo: 45.58.20 N/ 13.33 E , J.Trpin
Mali martinec - Actitis hypoleucos
LJUBLJANA	21.08.1980	Šturmovec, Ptuj: 46.23 N/ 15.53 E, I.Geister
114301	crn 18.07.1981	Ottenby, Oland: 56.12 N/ 16.24 E, Švedska
35
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Črnoglavi galeb - Larus melanocephalus
MOSKWA pull 02.07.1949 Orlov: 46.17 N/ 31.45 E, Rusija E 121844	+ 15.07.1949 Vodice, Domžale: 46.11 N/ 14.30 E, J.Pučavec
MOSKWA pull 28.06.1956 Orlov: 46.17 N/ 31.45 E, Rusija E 411075	+ 00.12.1956 Valdoltra, Koper: 45.36 N/ 13.44 E, A.Šmuc st.
Rečni galeb -	■ Larus ridibundus		Breclav: 48.46 N/ 16.52 E, Češka
LOTOS		22.05.1930	
386	fd	10.08.1930	Cerklje, Medvode: 46.11 N/ 14.28 E, F. Barbič
BUDAPEST		18.06.1952	Szeged Feherto: 46.20 N/ 20.03 E, Madžarska
7606	+	07.02.1954	Ankaran, Koper: 45.35 N/ 13.45 E, S. Krašna
MOSKWA	pull	09.06.1954	Riga: 56.55 N/ 23.45 E, Latvija
E 352712	+	12.02.1955	Kočevje: 45.38 N/ 14.52 E, Janežič
PRAHA	pull	19.06.1959	Hodoninš: 48.51 N/ 17.08 E, Češka
E 144187	+	27.03.1962	Koper: 45.33 N/ 13.44 E
VARSOVIA	pull	31.05.1968	Jamniki, Miliicz: 51.28 N/ 17.01 E, Poljska
E 1054919	+	26.01.1969	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, Prosen
Rjavi galeb - Larus fuscus
HELSINKI pull 02.07.1963 Kangasala: 61.22 N/ 24.07 E, Finska H 47198	+ 05.10.1963 Medvode, Ljubljana: 46.08 N/ 14.25 E, F.Barbič
Črnonoga čigra - Gelochelidon nilotica
VIBORG	pull 08.06.1932 Ringkobirg Fjord: 56.00 N/ 08.17 E, Danska
6832	+ 09.06.1934 Podlož, Lož: 46.21 N/ 15.46 E, Z.Mešiček
Severna čigra - Hydroprogne caspia
HELSINKI	09.07.1934 Scharenhof, Kyrkslatt: 60.20 N/ 24.10 E, Finska
H 4428	fd 11.10.1934 Sladki Vrh, Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, A.Kukec
Grivar - Columba palumbus
LJUBLJANA pull 04.06.1981 Šmarješke Toplice: 45.51 N/ 15.15 E, B.Magajna 110113	+k 27.12.1981 Livorno: 43.10 N/ 10.36 E, Italija
Pegasta sova - Tyto alba
RADOLFZELL	13.03.1976 Ilz: 47.05 N/ 15.57 E, Avstrija
C 47253	fd 28.01.1978 Voglje, Medvode: 46.13 N/ 14.27 E,
Veliki skovik - Otus scops
PARIS	10.05.1960
FB 1974	fd 21.06.1960
PARIS	01.05.1963
GS	fd 12.11.1964
El Haouaria: 37.05 N/ 11.02 E, Tunizija Ponikve, Celje: 46.15 N/ 15.27 E
El Haouaria: 37.05 N/ 11.02 E, Tunizija Dornberk, Nova Gorica: 45.53 N/ 13.45 E
36
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
Čuk - Athene noctua RADOLFZELL pull 21.06.1960 D 14355	fd 00.01.1963
Thalerndorf: 47.10 N/ 15.20 E, Avstrija Starše, Ptuj: 46.28 N/ 15.46 E, E. Senekovič
Mala uharica - Asio otus
LJUBLJANA pull 26.05.1950 2003	c 07.01.1951
LJUBLJANA 107847
pull fd
07.05.1978
29.03.1979
Nadgorica, Ljubljana: 46.07 N7 14.33 E, J. Dovič Narbonne: 43.45 N/ 02.18 E, Francija
Bevke, Ljubljana: 45.59 N/ 14.22 E, B. Magajna Valmarino: 45.58 N/ 12,08 E, Italija
Podhujka - Caprimulgus europaeus MOSKWA	31.05.1973
P 220693	fd 28.04.1974
Kaliningradska oblast: 55.11 N/ 20.49 E, Rusija Ilirska Bistrica 45.34N/ 14.15 E, A.Vovk
Vodomec - Alcedo atthis PRAHA	pull 05.08.1951
R 24060	+ 23.10.1951
Lipa, Zlina: 49.13 N/ 17.46 E, Češka Bistra, Vrhnika: 45.57 N/ 14.20.20 E, F.Barbič
Smrdokavra - Upupa epops
LJUBLJANA	m	14.06.1936
12145	c	30.03.1937
LJUBLJANA	pull	24.07.1974
357883	c	13.09.1975
Veliki detel - Dendrocopos major		
LJUBLJANA	m	02.11.1952
36381	c	16.11.1952
LJUBLJANA		14.02.1979
109132	+k	17.11.1979
Poljski škrjanec	- Alauda arvensis	
LJUBLJANA	m	30.12.1938
18713	c	10.11.1939
Breguljka - Riparia riparia		
PRAHA		27.07.1980
T 108981	crn	10.09.1980
STAVANGER	m	28.07.1982
9623629	crn	04.09.1982
VALLETTA		21.04.1983
31076	crn	26.08.1983
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Strikberger Roma: 41.50 N/ 12.10 E, Italija
Črna vas, Ljubljana: 46.00.30 N/ 14.29 E, M. Jankovič Fermignano: 43.40 N/ 12.39 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, A.Marusig Gorizia: 45.57 N/ 13.37 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Dolinšek Milano: 45.14 N/ 09.24 E, Italija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, Emeršič Montegliano: 46.04 N/ 13.05 E, Italija
Skaly: 49.13 N/ 14.10 E, Češka
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D.Šere
More og Romsdal, Rindal: 63.02 N/ 09.15 E, Norveška Dravograd: 46.35 N/ 15.01 E, J.Gračner, D. Šere
Ramla Valley, Gozo: 36.03 N/ 14.17 E, Malta Škofljica, Ljubljana: 45.59 N/ 14.35 E, I. Božič
37
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Kmečka lastovka
LJUBLJANA L 5818
LJUBLJANA 0 6807
Hirundo rustica
20.09.1980 fd 00.05.1981
25.08.1981 c 09.05.1982
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, B. Slabanja Karl-Marx-Stadt: 50.36 N/ 13.05 E, Nemčija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar Uojda: 34.30 N/ 02.20 E, Maroko
Mala cipa - Anthus pratensis			
LJUBLJANA	m	07.10.1934	Velika Ligojna, Vrhnika: 45.59 N/ 14.03 E, D. Furlan
6752	c	19.11.1934	Treviso: 45.40 N/ 12.30 E, Italija
LJUBLJANA	f	29.10.1963	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Simončič
87114	c	23.11.1963	Vale Mea: 45.06 N/ 12.15 E, Italija
LJUBLJANA		23.10.1976	Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj
E 67	c	02.11.1976	Civitacastallana: 42.17 N/ 12.25 E, Italija
LJUBLJANA		25.10.1976	Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj
E 150	c	22.11.1976	Stanghello: 45.08 N/ 11.45 E, Italija
LJUBLJANA		09.11.1977	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
HX 76	c	01.11.1978	Ericlea Venezia: 45.35 N/ 12.40 E, Italija
LJUBLJANA		09.11.1977	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
HX 68	c	22.11.1978	Toscana Grosseto: 42.36 N/ 11.17 E, Italija
LJUBLJANA		31.10.1978	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
EX 600	c	12.11.1978	Treviso: 45.46 N/ 12.16 E, Italija
Bela pastirica - Motacilla alba
LJUBLJANA 5249
LJUBLJANA K 5809
LJUBLJANA 2518
pull
c
fd
05.06.1972 00.12.1972
28.08.1978 21.10.1978
04.10.1080 17.02.1981
Visoko, Kranj: 46.16 N/ 14.25 E, D. Sere La Calle: 35.00 N/ 08.25 E, Alžirija
Vnanje Gorice, Ljubljana: 46.00.20 N/ 14.25 E, A. Colnar Viterbo: 42.30 N/ 12.00 E, Italija
Šturmovec, Ptuj: 46.23 N/ 15.53 E, B. Štumberger Sidi Moussa: 36.36 N/ 03.05 E, Alžirija
Rumena pastirica - Motacilla flava
LJUBLJANA	15.05.1938
A 4065	c 18.12.1939
LJUBLJANA M 2550
f cr
01.05.1979 12.05.1979
Bizovik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.34 E, F.Svetek Napoli: 40.50 N/ 14.10 E, Italija
Bobovek, Kranj: 46.16. N/ 14.22 E, I. Geister Viserbella Rimini, Forli: 44.05 N/ 12.31 E, Italija
c
Siva pastirica
LJUBLJANA 65628
LJUBLJANA N 3046
Motacilla cinerea 30.07.1975 c 25.10.1975
pull fd
30.06.1979
20.02.1980
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, F. Rahne Idice, Bologna: 44.28 N/ 11.26 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Modena: 44.21 N/ 10.59 E, Italija
38
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
RADOLFZELL ad 02.09.1964 Ebenthal: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija H 843975	06.09.1964 Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E
Pegam - Bombycilla garrulus		
LJUBLJANA	ad	18.01.1976
77917	c	03.03.1976
LJUBLJANA	ad	18.01.1976
91026	c	25.02.1976
HELSINKI	ad	10.10.1970
A 370794	fd	10.12.1972
RADOLFZELL	ad	20.01.1976
DH 38131	+	10.02.1976
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Sere Cividale: 46.06 N/ 13.25 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Petkovšek Klagenfurt: 46.35 N/ 14.20 E, Avstrija
Agvenanmaa: 60.12 N/ 19,20 E, Finska Visoko, Kranj: 46.16 N/ 14.25 E, C. Ropret
Ebenthal: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Šmuc
Stržek - Troglodytes troglodytes LJUBLJANA ad 18.03.1973 14172	fd 24.03.1973
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak Wien: 48.15 N/ 16.25 E, Avstrija
Siva pevka - Prunella modularis LJUBLJANA	15.10.1978
G 8215	fd 16.01.1980
LONDON JR 59796
FRIULI V.G. A 1/89373
ad 02.03.1974 fd 14.10.1974
08.11.1974 crn 28.12.1975
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak Pisa: 43.31 N/ 10.37 E, Italija
Buskett: 35.41 N/ 14.26 E, Malta
Radlje, Dravograd: 46.35 N/ 15.01 E, Ž.Peterca
Premariacco: 46.04 N/ 13.23 E, Italija
Vogrsko, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.43 E, M. Plahuta
Taščica - Erithacus rubecula			
LJUBLJANA		07.11.1961	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A.Tratnik
62200	fd	21.01.1962	Baleares: 39.26 N/ 03.01 E, Španija
LJUBLJANA		05.10.1967	Trzin, Ljubljana: 46.08 N/ 14.34 E, H. Mušič
117632	c	23.10.1070	Novallarca: 44.50 N/ 10.42 E, Italija
LJUBLJANA		09.10.1975	Slovenska vas, Mirna: 45.58 N/ 15.06 E, I. Lipar
47963	c	09.10.1975	Isonzo: 45.57 N/ 13.38 E, Italija
LJUBLJANA	ad	26.03.1976	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak
S 1003	c	00.04.1976	Smolensk: 55.17 N/ 31.31 E, Rusija
LJUBLJANA	f	01.05.1977	Vipava: 45.51 N/ 13.58 E, P. Rehar
A 374	c	21.01.1979	Grossetto: 42.51 N/ 10.58 E, Italija
LJUBLJANA		27.03.1978	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Sere
HX 683	c	04.12.1978	Grossetto: 42.45 N/ 11.03 E, Italija
LJUBLJANA		23.04.1979	Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, I. Hrušovar
J 6547	fld	00.07.1981	Mosty: 49.32 N/ 18.45 E, Češka
LJUBLJANA		28.10.1979	Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Petkovšek
M 1173	cr	01.11.1979	S.Vito al Torre: 40.25 N/ 17.14 E, Italija
39
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA		25.10.1979	Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E , A. Lenarčič
J 4906	+K	03.03.1980	Haute Corse: 41.56 N/ 09.20 E, Francija
FRIULI V.G.		04.11.1973	Tricesimo: 46.10 N/ 13.13 E, Italija
C 1444740	cr	26.01.1976	Slovenska vas, Mirna: 45.58 N/ 15.06 E, A. Podobnik
PRAHA	ad	24.03.1974	Lesnice: 49.53 N/ 16.57 E, Češka
M 663395	fd	12.01.1975	Portorož: 45.31 N/ 13.36 E, I. Fonda
STAVANGER		12.10.1981	St. Faardeer: 59.04 N/ 10.32 E, Norveška
9573217	fd	26.12.1981	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D.Kovačič
Šmarnica - Phoenicurus ochruros LJUBLJANA pull 17.04.1978 H 9288	fd 00.00.1980
PRAHA	m 29.06.1961
M 396956	cr 22.10.1961
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Zidar Aschach: 48.22 N/ 14.01 E, Avstrija
Strakonice: 49.19 N/ 13.41 E, Češka Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F.Tome
Pogorelček - Phoenicurus phoenicurus
HELSINKI	m 06.09.1964 Jurmo, Pori: 59.50 N/ 21.37 E, Finska
K 257568	fld 00.03.1966 Mežaklja, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E
Navadni kupčar - Oenanthe oenanthe
LJUBLJANA m 28.10.1933 Dravlje, Ljubljana: 46.05 N/ 13.29 E, F. Egger 5593	c 02.12.1933 Ancona: 43.33 N/ 13.13 E, Italija
Kos - Turdus merula			
LJUBLJANA	pull	17.06.1936	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Bitenc
12413	c	11.02.1937	Sartene: 41.40 N/ 08.58 E, Italija
LJUBLJANA	pull	29.06.1951	Cerkniško jezero: 45.45 N/ 14.23 E, L. Breskvar
13390	c	09.11.1951	Terni: 42.34 N/ 12.27 E, Italija
LJUBLJANA	pull	29.06.1951	Cerkniško jezero: 45.45.N/ 14.23 E, L. Breskvar
13389	c	29.11.1951	Lido di Venezia: 45.28 N/ 12.25 E, Italija
LJUBLJANA	pull	03.06.1964	Trbovlje: 46.10 N7 15.03 E, I. Zlobko
99644	c	21.10.1965	Assemini: 39.17 N/ 09.42 E, Italija
LJUBLJANA		00.05.1965	Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, Saksida
757793	c	00.11.1965	Viareggio: 43.53 N/ 10.16 E, Italija
LJUBLJANA	pull	06.06.1967	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar
115926	c	30.11.1967	Assemini: 39.17 N/ 09.02 E, Italija
LJUBLJANA	pull	05.05.1968	Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, I. Novak
119472	c	07.12.1968	Spoleto: 42.44 N/ 12.50 E, Italija
LJUBLJANA	m	10.04.1974	Štefanja Gora, Kranj: 46.17 N/ 14.28 E, D. Šere
1957	c	16.12.1976	Villaputzu: 39.26 N/ 09.34 E, Italija
LJUBLJANA	pull	28.05.1974	Dobrava, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A.Lenarčič
35072	c	00.01.1975	Luogosantos: 41.24 N/ 09.13 E, Italija
40
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	pull	12.05.1975
65060	c	29.10.1975
LJUBLJANA	pull	17.05.1976
100048	c	06.10.1976
LJUBLJANA	f	13.09.1976
2994	c	29.12.1977
LJUBLJANA	f	16.10.1976
100061	c	16.06.1977
LJUBLJANA	f	16.01.1977
3051	c	16.06.1977
LJUBLJANA	pull	23.06.1977
103941	c	1979/ 1980
LJUBLJANA	pull	27.08.1977
102407	+k	20.10.1978
LJUBLJANA	f	08.09.1977
104419	+k	00.01.1978
LJUBLJANA	m	15.01.1978
104582	+k	15.01.1980
LJUBLJANA	f	12.02.1978
2400	+k	02.03.1978
LJUBLJANA	f	13.10.1978
106065	+k	28.02.1978
LJUBLJANA	f	23.11.1978
102278	+k	01.11.1979
LJUBLJANA	f	31.03.1979
106074	c	02.11.1979
LJUBLJANA		11.10.1979
109138	cr	18.11.1979
LJUBLJANA		30.12.1979
110070	+k	01.11.1981
LJUBLJANA	m	29.04.1980
112533	+k	17.12.1980
LJUBLJANA	juv	04.09.1980
KA 907	crn	09.10.1980
LJUBLJANA	juv	05.09.1980
KA 927	+	25.01.1981
ROMA		?
8642	f	05.10.1933
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, Z. Balarin Bolognino: 44.06 N/ 10.45 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P.Grošelj Pascolaro: 41.46 N/ 12.57 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Capriogliola: 44.12 N/ 09.58 E, Italija
Bilje, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.38 E, S.& P. Grošelj Gorizzia: 45.48 N/ 13.32 E, Italija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, B.Iršič Gratkorn: 47.08 N/ 15.21 E, Avstrija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P.Grošelj Baleares: 39.42 N/ 02.47 E, Španija
Grmez, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Dvanajščak Montalbano Vinci: 43.47 N/ 10.55 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, S.& P. Grošelj Beausoleil: 43.45 N/ 07.26 E, Francija
Idrija: 46.00.12 N/ 14.02 E, P.Grošelj Sud France: 41.27 N/ 09.03 E, Francija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, O.Goljuf Montemaggio: 43.19 N/ 11.21 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič Corbara: 42.37 N/ 08.54 E, Francija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, I..Hrušovar Forli: 44.14 N/ 12.03 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič Arezo: 44.47 N/ 10.53 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Dolinšek Udine: 46.07 N/ 13.05 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Dolinšek Grosseto: 41.46 N/ 10.52 E, Italija
Ježica, Ljubljana: 46.05 N/ 14.31 E, J. Dovič Udine: 46.07 N/ 13.34 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Udine: 46.07 N/ 13.34 E, Italija
Drenov Grič, Ljubljana: 46.00 N/ 14.21 E, D. Šere Seneghe: 40.05 N/ 08.36 E, Italija
Italija
Mrzlopolje, Jurklošter: 46.09 N/ 15.15 E
41
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Brinovka - Turdus pilaris LJUBLJANA	31.01.1976
77548	c 01.02.1976
BRUXELLES	08.11.1966
3Z 17019	c 08.11.1967
Črna vas, Ljubljana: 46.00.30 N/ 14.29 E, M. Jankovič Faedis: 46.10 N/ 13.20 E, Italija
Ekeren: 51.17 N/04.25 E, Belgija Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, J.Šuligoj
Cikovt - Turdus philomelos			
LJUBLJANA	ad	13.10.1974	Zalog Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner
9410	c	26.07.1975	Kijevsko okrožje: 54.18 N/ 37.30 E, Ukrajina
LJUBLJANA	ad	14.10.1974	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Matulic
35386	c	27.02.1975	Sarroch: 39.05 N/ 09.01 E, Italija
LJUBLJANA	ad	18.10.1974	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Matulic
9172	c	12.01.1975	Montebitorno di Magione: 43.08 N/ 12.12 E, Italija
LJUBLJANA	ad	01.11.1975	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak
67069	c	19.03.1976	France: 43.50 N/ 05.13 E, Francija
LJUBLJANA	ad	03.10.1976	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner
1649	c	12.10.1977	Bouche du Rhone: 43.25 N/ 05.13 E, Francija
LJUBLJANA	juv	05.09.1980	Drenov Grič, Ljubljana: 46.00 N/ 14.21 E, D. Šere
KA 918	+	15.02.1981	Cagliari: 39.17 N/ 09.13 E, Italija
LJUBLJANA		25.10.1981	Dragomer, Ljubljana: 46.02.40 N/14.23 E, R. Čamernik
116847	fd	07.08.1982	Kymi: 61.35 N/ 29.43 E, Finska
VARSOVIA	pull	31.05.1953	Krakow: 49.28 N/ 20.02 E, Poljska
F 130436	cr	winter 1953	Slavina: 45.47 30 N/ 14.11 E, F.Kopač
Vinski drozg - Turdus iliacus LJUBLJANA	07.11.1978
108316	+k 30.11.1978
LJUBLJANA 116653
+k
06.11.1981 16.11.1981
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Firenze: 43.46 N/ 11.06 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Pistoia: 43.54 N/ 11.00 E, Italija
Bičja trstnica - Acrocephalus schoenobaenus
LJUBLJANA	30.04.1976 Sečovlje, Portorož: 45.29 N/ 13.38 E, I. Geister
77311	c 04.09.1977 DDR: 52.26 N/ 10.43 E, Nemčija
LJUBLJANA	25.08.1976 Stožice, Ljubljana46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič
89003	crn 01.07.1981 Lake Zhuvintas: 54.28 N/ 23.38 E, Litva
VARSOVIA	30.08.1975 Sloneczny: 51.53 N/ 17.21 E, Poljska
HA 350704	cr 30.04.1976 Sečovlje, Portorož: 45.29 N/ 13.38 E, I.Geister, D. Šere
Močvirska trstnica - Acrocephalus palustris
RADOLFZELL	22.05.1975 St.Stefan: 46.48 N/ 14,51 E, Avstrija
BF 52428	crn 07.06.1977 Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
42
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
BRUXELLES	08.07.1977 Lemnik: 50.48 N/ 05.30 E, Belgija
507742	crn 08.08.1977 Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
Srpična trstnica - Acrocephalus scirpaceus
LJUBLJANA	21.08.1974 Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič
40634	crn 27.05.1976 Lake Zhuvintas: 54.28 N/ 23.38 E, Litva
Brieg: 50.53 N/ 17.30 E, Nemčija Murska Sobota: 46.39.35 N/ 16.10 E
Rakar - Acrocephalus		arundinaceus
ROSSITEN	pull	28.06.1935
F 246085	hc	20.05.1936
PRAHA	juv	03.09.1962
K 205825	+	29.09.1962
Sopreč: 50.08 N/ 51.26 E, Češka Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, E. Senekovič
Mlinarček - Sylvia curruca LJUBLJANA	23.08.1981
F 4270	hwd 16.05.1982
LJUBLJANA	24.08.1981
P 9089	+K 27.06.1982
RADOLFZELL	15.08.1978
BO 71922	crn 27.08.1978
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, I. Hrušovar Insbruck, Igls: 47.14 N/ 11.24 E, Avstrija
Dragomer, Ljubljana: 46.02.40 N/ 14.23 E, R. Čamernik München: 48.09 N/ 11.33 E, Nemčija
Radolfzell: 47.44 N/ 08.58 E, Nemčija Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, J. Dolinšek
Rjava penica - Sylvia communis LJUBLJANA	30.04.1936
A 389	c 21.06.1937
LJUBLJANA EH 892
ad f cr
16.07.1979 12.09.1979
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Štrikberger Seifhennersdorf: 50.58 N/ 14.37 E, Nemčija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Udine: 46.13 N/ 13.13 E, Italija
Vrtna penica - Sylvia borin LJUBLJANA	13.08.1975
39987	c 08.10.1975
LJUBLJANA	24.08.1975
58226	c 31.08.1975
HELSINKI pull 04.07.1980 J 664371	crn 03.09.1980
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Treviso: 45.40 N/ 12.15 E, Italija
Tomišelj, Ljubljana: 45.58 N/ 14.29 E, T. Jankovič Pisa: 43.30 N/ 10.45 E, Italija
Kymi: 60.32 N/ 27.16 E, Finska
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič, D. Šere
Črnoglavka - Sylvia atricapilla LJUBLJANA pull A 2622	c
LJUBLJANA A 389
LJUBLJANA 14194
20.06.1937
00.03.1938 ?
21.06.1937
15.04.1973 13.10.1973
Koseze, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Bitenc Spoleto: 42.45 N/ 12.40 E, Italija
Slovenija
Seihfennersdorf: 50.58 N/ 14.37 E, Nemčija
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Mastnak Pietrasanta: 43.57 N/ 10.14 E, Italija
c
43
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	f	16.09.1976	Tomišelj, Ljubljana: 45.58 N/ 14.29 E-, T. Jankovič
97370	+K	14.04.1978	Pula: 44.52 N/ 13.51 E, Š.Jerešin, Hrvaška
LJUBLJANA	f	05.10.1978	Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič
K 7423	cr	19.01.1979	Peruggia: 42.57 N/ 12.43 E, Italija
LJUBLJANA	juv	09.08.1978	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
AH 450	c	17.09.1979	Montenars: 46.14 N/ 13.09 E, Italija
LJUBLJANA	m	11.08.1979	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
AH 483	cr	01.10.1980	Gorizia: 45.54 N/ 13.38 E, Italija
LJUBLJANA	f	18.09.1980	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
MA 663	cr	04.10.1980	Pordenone: 44.05 N/ 12.47 E, Italija
LJUBLJANA	f	29.09.1980	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
GA 139	fd	20.12.1980	La Spezia: 44.07 N/ 09.58 E, Italija
LJUBLJANA	m	30.08.1981	Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E, I.Božič
V 472	c	25.09.1981	Orsago, Treviso: 45.40 N/ 12.30 E, Italija
LJUBLJANA	f	03.09.1981	Ježica, Ljubljana: 46.05 N/ 14.31 E , M. Bogataj
P 224	c	08.09.1981	Tercento: 46.13 N/ 13 E, Italija
Vrbja listnica -	Phylloscopus collybita		
LJUBLJANA		25.08.1974	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner
41095	c	07.11.1974	Gozo: 36.04 N/ 14.06 E, Malta
LJUBLJANA		12.10.1974	Lahovče, Brnik: 46.13 N/ 14.31 E, V. Jardas
45678	c	27.01.1975	Siena: 43.19 N/ 11.19 E, Italija
LJUBLJANA		27.09.1975	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, F. Rahne
66141	fd?	27.01.1978	Catania (aeroport): 41.40 N/ 14.32 E, Italija
LJUBLJANA		19.10.1975	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
71730	c	25.02.1977	Chorbane: 37.17 N/ 10.23 E, Tunizija
LJUBLJANA		02.09.1977	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
AX 341	c	09.02.1978	Latina: 41.32 N/ 12.51 E, Italija
LJUBLJANA		27.09.1980	Ajševica, Nova Gorica: 45.58 N/ 13.41 E, P. Grošelj
L 4800	cr	11.10.1980	Gorizia: 45.55 N/ 13.30 E, Italija
RADOLFZELL	0	1.10.1977	Tessendorf: 45.40 N/ 14.19 E, Avstrija
BP 29515	cr	10.10.1977	Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E
Kovaček - Phylloscopus trochilus
LJUBLJANA	18.04.1973 Bobovek, Kranj: 46.16 N/ 14.22 E, I. Geister
16164	c 27.11.1974 Roncobello: 45.57 N/ 09.42 E, Italija
Sivi muhar - Muscicapa striata LJUBLJANA pull 08.06.1960 X 3340	c 10.11.1960
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B.Bardorfer Genzano: 41,40 N/ 12.15 E, Italija
44
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
STOCKHOLM pull 08.05.1970 145651	+C 20.09.1970
Plavček - Parus caeruleus LJUBLJANA m 02.02.1974 25150	c 17.04.1975
LJUBLJANA	12.09.1981
F 8066	cr 14.10.1981
PRAHA	11.03.1978
N 94183	crn 24.12.1978
RADOLFZELL	25.09.1978
BO 84740	crn 02.12.1978
Velika sinica - Parus major
LJUBLJANA	f	06.03.1950
30689	c	28.01.1951
LJUBLJANA	f	17.10.1954
16814	c	04.05.1955
LJUBLJANA	f	25.10.1957
50063	c	17.10.1958
LJUBLJANA	f	14.10.1959
55262	c	08.01.1062
LJUBLJANA	m	15.12.1961
51834	c	09.03.1963
LJUBLJANA	m	17.12.1966
111307	c	15.01.1968
LJUBLJANA	f	29.08.1972
9623	cr	15.10.1972
	cr	15.10.1972
LJUBLJANA	m	03.11.1972
12016	c	15.10.1974
LJUBLJANA	pull.	01.07.1973
1011	c	22.03.1974
LJUBLJANA	m	03.01.1974
28809	c	06.11.1974
LJUBLJANA		12.03.1974
21767	c	07.11.1974
LJUBLJANA		27.05.1979
M 3102	cr	30.10.197
MILANO		11.10.1933
7077	cr	00.12.1935
Capri: 40.33 N/ 14.15 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, I. Bukovšek
Ljubljana: 46.03. N/ 14.30 E Brno: 49.11 N/ 16.32 E, Češka
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak Gorizia: 45.57 N/ 13.38 E, Italija
Podhradi: 50.15 N/ 12.13 E, Češka Vodice, Brnik: 46.11 N7 14.30 E, M. Debelic
Illnitz: 47.46 N/ 16.48 E, Avstrija
Sečovlje, Portorož: 45.29 N/ 13.38 E, J. Gračner, D. Šere
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, L. Breskvar Kijev: 50.23 N/ 30.59 E, Ukrajina
Plavž, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, S.Jevšček Kaliningrad: 54.40 N/ 20.45 E, Rusija
Nova Gorica: 45.58 N7 13.39 E, J.Kodermac Cividale: 45.40 N/ 10.45 E, Italija
Prvačina, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.43 E, F.Saksida Kirchberg: 48.02 N/ 15.30 E, Avstrija
Kamnik: 46.02 N/ 14.36 E, S.Pavšek Reiterndorf: 47.10 N/ 14.00 RE, Avstrija
Trzin, Ljubljana: 46.08 N/ 14.34 E, M.Rejec Konorzatka: 51.45 N/ 22.15 E, Poljska
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P.Grošelj Villesse: 45.51 N/ 13.25 E, Italija Romans: 46.10 N/ 13.26 E, Italija
Bizovik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.34 E, J.Bricelj Mabiago: 46.10 N/ 12.43 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Puch: 47.13 N/ 15.44 E, Avstrija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, B.Iršič Schnarndorf: 48.49 N/ 09.32 E, Avstrija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D.Šere Pordenone: 46.11 N/ 12.39 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P.Grošelj Taipana: 46.15 N/ 13.20 E, Italija
Brescia: 45.33 N/ 10.20 E, Italija Rečica, Velenje: 46.22 N/ 15.07 E, E.Albert
45
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
FRIULI V.G. A 189072
01.11.1974 cr 12.04.1975
Molini: 45.59 N/ 13.23 E, Italija Tržič: 46.22 N/ 14.19 E, F.Mede
Plašica - Remiz pendulinus PRAHA	26.08.1977
T 10198	crn 11.10.1978
PRAHA T 174565
crn
10.08.1980 13.12.1980
Sopreč: 50.05 N/ 15.34 E, Češka
Bobovek, Kranj: 46.16 N/ 14.22 E, I.Geister, D.Šere
Bohdaneč: 50.05 N/ 15.40 E, Češka
Sečovlje, Portorož: 45.29 N/ 13.38 E, J.Gračner, D.Šere
Rjavi srakoper - Lanius collurio
LJUBLJANA		24.06.1930	Mestni Log, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
c		30.08.1930	Amalias: 37.48 N/ 21.23 E, Grčija - 1083 km
LJUBLJANA	ad	10.07.1932	Črnuče, Ljubljana: 46.06 N/ 14.32 E
4779	+	25.08.1932	Kandanos, Crete: 35.20 N/ 23.45 E, Grčija - 1424 km
LJUBLJANA		15.08.1933	Mestni Log, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E.,P.Kocjan,B.
			Ponebšek
5785	c	28.09.1933	Miconos: 37.25 N/ 25.21 E, Grčija - 1314 km
LJUBLJANA	m	16.07.1939	Medvode, Ljubljana: 46.08 N/ 14.25 E, A.Colja, F.Černe
20080	c	03.05.1940	Famagusta: 35.10 N/ 33.40 E, Ciper - 2024 km
LJUBLJANA	ad f	20.08.1983	Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E
XF 845	+	04.10.1985	Sidi Abdel Rahman: 30.56 N/ 28.42 E, Egipt - 2080 km
STOCKHOLM		30.08.1960	Ottenby: 56.12 N/ 16.24 E, Švedska
525151	cr	11.11.1960	Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, Miklavčič
Veliki srakoper - Lanius excubitor LJUBLJANA	22.10.1939
13641	c
MOSKWA F 148421
PRAHA B 6629
01.07.1953 cr 14.01.1954
pull. 27.05.1974 cr
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, K. Gombač 29.10.1939 Udine: 46.13 N/ 13.10 E, Italija
Sigulda: 57.13 N/ 24.50 E, Latvija
Rakitovec, Ljubljana: 45.28 N/ 13.59 E, F. Župet, F. Leben
Plana: 49.21 N/ 14.43 E, Češka
02.11.1975 Šentjakob, Ljubljana: 46.05 N/ 14.36 E
Šoja - Garrulus glandarius
LJUBLJANA 12868
LJUBLJANA 43169
LJUBLJANA 3076
PRAHA H 44952
m c
+K
18.10.1936 19.03.1939
25.09.1959 24.10.1959
16.10.1977 12.11.1977
pull. 22.06.1972 + 19.10.1972
Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E , R.Breceljnik Terni: 42.34 N/ 12.27 E, Italija
Brdo, Ljubljana: 46.01 N/ 14.19 E , J. Dovič Trento: 46.05 N/ 10.49 E, Italija
Kleče, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B.Mali Pischeldorf: 46.55 N/ 14.15 E, Avstrija
Kamenica: 47.50 N/ 18.44 E, Slovaška Sinji Vrh, Vinica: 45.03 N/ 15.11 E
46
c
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
RADOLFZELL	01.10.1977
F 31678	+ 28.01.1978
Škorec - Sturnus vulgaris
LJUBLJANA		03.07.1930
3293	?	14.03.1931
LJUBLJANA	pull.	19.05.1935
8306	c	17.11.1935
LJUBLJANA		12.10.1935
8749	c	10.10.1936
LJUBLJANA	pull.	30.04.1936
9738	c	01.11.1936
LJUBLJANA	pull.	03.05.1936
9741	c	26.08.1936
LJUBLJANA	pull.	09.05.1936
12316	c	23.10.1936
LJUBLJANA	pull.	10.05.1936
12003	c	28.08.1936
LJUBLJANA	pull.	10.05.1936
12005	c	01.11.1937
LJUBLJANA	m	10.05 1936
12126	+k	10.11.1936
LJUBLJANA	pull.	10.05.1936
12009	+k	00.12.1936
LJUBLJANA	pull.	16.05.1937
12532	c	06.10.1937
LJUBLJANA		14.11.1938
9048	c	04.03.1940
LJUBLJANA	pull.	07.06.1939
20435	c	27.02.1940
LJUBLJANA		19.05.1940
17390	c	10.10.1940
LJUBLJANA	pull.	07.05.1950
36200	c	00.02.1952
LJUBLJANA	pull.	08.05.1950
36154	c	04.03.1952
LJUBLJANA	pull.	16.06.1950
27141	c	24.10.1950
LJUBLJANA	pull.	16.06.1950
27143	c	00.11.1950
Illmitz: 47.46 N/ 16.48 E, Avstrija Mohor, Škofja Loka: 46.10 N/ 14.18 E
Zadobrova, Ljubljana: 46.04 N/ 14.36 E Scarpezano: 43.35 N/ 13.40 E, Italija
Glinice, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A.Oblak Ses Penas Favarits: 39.53 N/ 04.21 E, Španija
Koseze, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Bitenc Piantedo, Como: 46.10 N/ 09.53 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N7 14.30 E, A.Oblak Ravenna: 44.25 N/ 12.15 E, Italija
Glinice, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A.Oblak San Daniele del Friuli: 46.09 N/ 13.01E, Italija
Koseze, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Bitenc Fano: 43.53 N/ 13.01 E, Italija
Podutik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.27 E, A.Tratnik Feltre: 46.09 N/ 12.13 E, Italija
Podutik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.27 E, A.Tratnik Rimini: 41.04 N/ 12.34 E, Italija
Matena, Ljubljana: 45.58 30 N/ 14.30 E, A. Štrikberger Malakoff, Dep.Oran: 36.05 N/ 01.17 E, Alžirija
Podutik, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A.Tratnik Mascara: 35.25 N/ 00.10 E, Alžirija
Radvanje, Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, F.Žgavec Dubrovnik: 43.36 N/ 17.38 E, Hrvaška
Dobrepolje, Ribnica 45.44N/ 14.44E, F.Intihar Val di Brana: 43.50 N/ 10.51 E, Italija
Matena, Ljubljana: 45.58 30 N/ 14.30 E, L. Breskvar Cesena: 44.10 N/ 12.20 E, Italija
Rodica, Domžale: 46.09 N7 14.37 E, F. Alič Mesenzago: 45.23 N/ 11.50 E, Italija
Tomačevo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Moulaz, Idriss: 34.03 N/ 05.32 E, Maroko
Tomačevo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E J. Dovič Oued Zarga: 36.40 N/ 09.22 E, Tunizija
Dravlje, Ljubljana: 46.05 N/ 14.29 E, L. Breskvar Villa Nova: 44.04 N/ 12.06 E, Italija
Dravlje, Ljubljana: 46.05 N/ 14.29 E, L. Breskvar Terni: 42.35 N/ 12.40 E, Italija
47
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	pull.	17.05.1951
36221	c	26.10.1951
LJUBLJANA		00.05.1952
36776	c	15.10.1952
LJUBLJANA	pull.	24.05.1957
47354	c	15.01.1958
LJUBLJANA	pull.	06.06.1958
43771	c	10.10.1958
LJUBLJANA	pull.	12.05.1959
61061	c	15.10.1960
LJUBLJANA	pull.	18.05.1959
61289	c	02.01.1960
LJUBLJANA	pull.	19.05.1959
8415	c	21.02.1960
LJUBLJANA	pull.	19.06.1959
47985	c	12.02.1961
LJUBLJANA		22.06.1959
61347	c	00.02.1968
LJUBLJANA		1960?
65840	c	15.02.1961
LJUBLJANA	pull.	21.05.1963
99027	c	19.03.1964
LJUBLJANA	pull.	12.04.1964
98095	c	11.02.1968
LJUBLJANA		15.05.1964
98213	c	hiver 1970
LJUBLJANA		26.05.1964
99492	c	10.12.1964
LJUBLJANA	pull.	11.05.1965
98448	c	03.02.1966
LJUBLJANA		13.05.1965
98503	c	01.12.1966
LJUBLJANA		20.07.1965
99878	c	10.01.1968
LJUBLJANA	pull.	12.05.1966
115156	c	27.10.1967
LJUBLJANA		24.05.1966
115417	c	00.03.1967
LJUBLJANA	pull.	20.06.1966
115362	c	18.01.1967
Tomačevo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Ravenna: 44.25 N/ 12.25 E, Italija
Tomačevo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, A.Anžin Bologna: 44.28 N/ 11.20 E, Italija
Trzin, Ljubljana: 46.08 N/ 14.34 E, H. Mušič Sevilla: 37.30 N/ 06.00 E, Španija
Blato, Ljubljana: 46.02 N/ 14.29 E, L. Breskvar Belstiglion, Bologna: 44.28 N/ 11.20 E, Italija
Mestni Log, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Fimincello: 46.05 N/ 13.15 E, Italija
Trzin, Ljubljana: 46.08 N/ 14.34 E, H. Mušič Quart Sant Elena: 37.18 N/ 09.38 E, Tunizija
Lokavec, Ajdovščina: 45.54 N/ 13.53 E, L. Činč Mateur: 37.03 N/ 09.40 E, Tunizija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, L. Breskvar Cattolica: 43.57 N/ 12.50 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Bellaria: 44.09 N/ 12.30 E, Italija
Lokavec, Ajdovščina: 45.54 N7 13.53 E, L. Činč Foggia: 41.28 N/ 15.35 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Dovič Ravenna: 44.25 N/ 12.11 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Latina: 41.28 N/ 12.54 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Tunis: 35.50 N/ 10.38 E, Tunizija
Trzin, Ljubljana: 46.08 N/ 14.34 E, H. Mušič Hafouz: 35.42 N/ 10.01 E, Tunizija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Ras El Ma: 34.02 N/ 05.00 E, Maroko
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Tor Vaianica: 41.36 N/ 12.27 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Bitenc Aqukeia: 45.58 N/ 13.21 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Uta: 38.18 N/ 08.58 E, Italija
Trzin, Ljubljana: 46.08 N/ 14.34 E, H. Mušič Farasabina: 42.13 N/ 12.44 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Roma: 41.53 N/ 12.29 E, Italija
48
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	pull.	20.06.1966
115368	c	26.11.1966
LJUBLJANA	pull.	23.06.1966
115431	c	25.02.1967
LJUBLJANA		09.05.1966
115548	c	20.08.196
LJUBLJANA	pull.	18.05.1966
115804	c	16.03.1
LJUBLJANA	pull.	18.05.1968
43821	c	12.09.1969
LJUBLJANA		15.10.1975
67151	c	15.02.1977
LJUBLJANA		23.11.1975
35437	c	23.11.1975
LJUBLJANA	pull.	00.05.1976
104395	+k	14.02.1982
LJUBLJANA	juv.	06.07.1976
101282	c	00.03.1978
LJUBLJANA	pull.	19.05.1977
103909	c	23.03.1978
LJUBLJANA		25.10.1977
104516	c	24.12.1977
LJUBLJANA	pull.	05.05.1978
105004	+k	07.01.1981
LJUBLJANA		09.10.1978
0526	+	04.11.1981
LJUBLJANA		1978
104390	+k	06.11.1978
LJUBLJANA	pull.	17.05.1979
108364	+k	20.10.1979
LJUBLJANA	pull.	00.05.1980
112891	+k	28.11.1980
LJUBLJANA	pull.	14.06.1981
115727	+k	14.03.1982
LJUBLJANA	pull.	16.07.1981
113	c	hiver 79/80
BOLOGNA		02.04.1953
G 3543	cr	18.03.1966
PRAHA	juv.	09.08.1968
K 273589	?	23.03.1969
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, L. Breskvar S.Pietro Belvedere: 43.34 N/ 10.39 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ b14.30 E, L. Breskvar Caserta: 41.21 N/ 12.22 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar S.Daniele del Friuli: 46.10 N/ 12.40 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar S.Elpidio a Mare: 43.13 N/ 13.41 E, Italija
Škofja Loka: 46.10 N/ 14.18 E, Plestenjak Fano: 43.50 N/ 13.01 E, Italija
Tomačevo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Castellaneta Marina: 40.38 N/ 16.56 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02, P.Grošelj Montebello Vicentino: 45.38 N/13.49 E, Italija
Dragomer, Ljubljana: 46.02.40 N/14.23 E, R. Čamernik Modena: 42.20 N/ 11.25 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, S.& P. Grošelj Rimini: 44.04 N/ 12.34 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, S.& P. Grošelj Fano: 43.50 N/ 13.01 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, S.& P. Grošelj La Foce - La Spezia: 44.07 N/ 09.50 E, Italija
Črna Vas, Ljubljana: 46.00.30 N/ 14.29 E, A. Knavs Treviso: 45.40 N/ 12.15 E, Italija
Podpeč, Ljubljana: 45.58 N7 14.25 E, B. Mestnišek Cagliari: 39.21 N/ 09.00 E, Italija
Dragomer, Ljubljana: 46.02.40 N/ 14.23 E, R. Čamernik Millepertiche Musile di Piavo: 45.37/12.33, Italija
Črna Vas, Ljubljana: 46.00.30 N/ 14.29 E, A. Knavs Castel Chiodato: 42.03 N/ 12.42 E, Italija
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, B. Javoršek Bellaria: 44.09 N/ 12.28 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Salindres Gard: 44.10 N/ 04.10 E, Francija
Semič, Črnomelj: 45.39 N/ 15.11 E, P. Štricelj Baleares: 39.42 N/ 02.47 E, Španija
Foci del Musone: 43.28 N/ 13.40 E, Italija Lukovica, Domžale: 46.09 N/ 14.42 E, B. Lenček
Trnava: 48.36 N/ 17.49 E, Slovaška Čatež, Trebnje: 45.53.30 N/ 15.37.30 E
49
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
PARIS	16.12.1973
GD 16787	crn 08.06.1974
BOLOGNA	24.11.1975
S 216972	cr 08.01.1977
Poljski vrabec - Passer montanus LJUBLJANA	09.09.1976
S 8725	c 20.10.1976
Ščinkavec - Fringilla coelebs
LJUBLJANA	f	19.10.1936
12402		11.10.1937
LJUBLJANA	f	23.06.1940
23840	c	13.10.1940
LJUBLJANA	juv	12.11.1950
B 6656	c	25.02.1951
LJUBLJANA	m	05.11.1951
39389	c	24.10.1952
LJUBLJANA	pull	30.06.1957
40142	c	27.12.1959
LJUB LJANA	f	25.10.1959
53386	c	27.12.1959
LJUBLJANA	f	29.10.1961
69196	c	11.11.1962
LJUBLJANA	m	02.11.1963
76265	c	30.10.1966
LJUBLJANA	m	23.10.1966
18670	c	06.12.1966
LJUBLJANA	f	19.09.1971
0206	c	00.00.1971
LJUBLJANA	juv	09.10.1971
132963	c	25.02.1972
LJUBLJANA	f	14.09.1972
8912	c	29.11.1972
LJUBLJANA	f	24.09.1972
1288	c	24.12.1972
LJUBLJANA	f	18.10.1972
6645	c	17.12.1972
LJUBLJANA	f	04.03.1973
12715	c	04.11.1973
Hafouz: 35.40 N/ 09.40 E, Tunizija
Črna vas, Ljubljana: 46.00.30 N/ 14.29 E, M. Jankovič
Piuma Gorizia: 45.57 N/ 13.38 E, Italija Zasavska Gora, Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E
Šenčur, Kranj: 46.14 N7 14.25 E, P. Štricelj Vada: 43.21 N/ 10.27 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Oblak Subbiano: 43.30 N/ 11.50 E, Italija
Čurnovec, Ljubljana: 46.03 N/ 14.27 E , A. Kristan Pistoia: 43.55 N/ 11.00 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Pavšek Seste Fiorentino: 43.57 N/ 11.11 E, Italija
Javornik, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger pr.Firenze: 43.48 N/ 09.37 E, Italija
Tomačevo, Ljubljana: 46.05 N7 14.32 E, J. Dovič Pistoia: 43.55 N/ 11.00 E, Italija
Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, A. Derling Savona: 44.18 N/ 08.27 E, Italija
Kožarje, Ljubljana: 46.02 N/ 14.28 E, M. Rejec Dovadola: 44.14 N/ 12.03 E, Italija
Volčja Draga, Ljubljana: 45.55 N/ 13.41 E, A. Furlan Romanzocco: 46.10 N/ 13.10 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, D. Zavrtanik Udine: 46.00 N/ 13.10 E, Italija
Komen, Ajdovščina: 45.48 N/ 13.45 E, A. Poberaj Bologna: 44.30 N/ 11.20 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Gračner Carrara: 44.04 N/ 10.05 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, J. Nemec Gallio: 45.54 N/ 11.33 E, Italija
Strahinj, Kranj: 46.17 N/ 14.19 E, I. Geister Montignosso: 44.0 N/ 10.25 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere Gallicano: 44.03 N/ 10.25 E, Italija
Zalog, Ljubljana: 46.03. N/ 14.30 E, J. Gračner Rufina: 43.49 N/ 11.29 E, Italija
50
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	m	07.10.1973
16372	c	27.10.1973
LJUBLJANA	f	12.03.1974
24405	c	25.11.1974
LJUBLJANA	m	13.10.1974
41822	c	19.10.1978
LJUBLJANA	f	02.11.1974
332345	c	09.11.1974
LJUBLJANA	m	21.12.1975
90016	c	27.12.1976
LJUBLJANA	m	07.10.1977
78320	c	04.11.1977
LJUBLJANA	m	25.10.1977
E 8818	c	27.11.1977
LJUBLJANA	f	25.10.1977
E 8790	c	
LJUBLJANA		18.01.1978
A 7458	c	00.02.1978
LJUBLJANA	m	28.10.1978
G 2424	cr	03.12.1978
LJUBLJANA	m	20.10.1979
M 6966	+k	02.11.1979
LJUBLJANA		27.09.1980
L 6581	c	26.10.1981
LJUBLJANA		04.10.1980
L 4311	c	09.10.1981
LJUBLJANA	m	06.11.1980
O 1933	cr	01.10.1981
LJUBLJANA	m	12.09.1981
P 9249	+k	05.12.1981
LJUBLJANA	f	17.10.1981
P 2761	cr	20.10.1981
LJUBLJANA	f	06.11.1981
P 3510	+k	21.11.1981
BOLOGNA		02.11.1969
H 322356	crn	07.10.1972
FRIULI V.G.		26.10.1974
C 13452	cr	24.11.1977
BOLOGNA	f	08.11.1974
	crn	20.03.1975
Kranj: 46.14 N7 14.22 E, I. Geister Massa: 44.01 N/ 10.08 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Fasola Valsenio: 44.13 N/ 11.36 E, Italija
Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, I. Geister
Loiano Castel S.Pietro: 44.24 N/ 11.24 E, Italija
Brest, Ljubljana: 45.58 N/ 14.30 E, B. Magajna Padova: 45.24 N/ 11.50 E, Italija
Bizovik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.34, M. Mojškerc Guardistallo: 43.19 N/ 10.39 E, Italija
Primskovo, Trebnje: 45.58 N7 14.55 E, L. Praznik Sovicille: 43.17 N/ 11.13 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, S.& P. Grošelj Asorelle: 46.10 N/ 12.39 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, S.& P. Grošelj Piedimonte: 42.34 N/ 12-37 E, Italija
Slovenska vas, Mirna: 45.58 N/ 15.06 E, J. Starič Grosseto: 43.09 N/ 10.51 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, S.& P. Grošelj Casere Umbria Fonte: 45.46 N/ 11.50 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Capriglia: 43.57 N/ 10.14 E, Italija
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, J. Dolinšek Peruggia: 43.20 N/ 12.30 E, Italija
Grmez, Ljubljana: 45.58.30 N/ 14.33 E, B. Magajna Vezzano Ligure: 44.09 N/ 09.52 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Torrente Torre: 45.53 N/ 13.22 E, Italija
Dragomer, Ljubljana: 46.02.40 N/ 14.23 E, R. Čamernik Pian di Sco: 43.38 N/ 11.33 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Gonars: 45.54 N/ 13.19 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Treviso: 45.40 N/ 12.15 E, Italija
Doberdob: 45.50 N/ 13.31 E, Italija Vrtojba, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.38 E, Ž. Jarc
S.Canzian d' Isonzo: 45.45 N/ 13.28 E, Italija Solkan, Nova Gorica: 45.59 N713.41 E
Gorizia: 45.57 N/ 13.35 E, Italija Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
51
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Pinoža - Fringilla montifringilla
LJUBLJANA		16.10.1933
5700	c	10.11.1933
LJUBLJANA	m	03.01.1934
5331	c	15.11.1935
LJUBLJANA	m	16.02.1974
28443	c	22.10.1950
LJUBLJANA	m	16.10.1950
33329	c	17.12.1950
LJUBLJANA	f	02.11.1950
38476	c	24.11.1950
LJUBLJANA	m	15.03.1955
40633	c	28.10.1955
LJUBLJANA	m	15.03.1955
40642	c	22.11.1955
LJUBLJANA		08.03.1956
42899	c	12.11.1957
LJUBLJANA	m	02.10.1956
41937	c	29.11.1956
LJUBLJANA	f	13.10.1957
50156	c	12.12.1957
LJUBLJANA	f	27.10.1957
50017	c	02.11.1959
LJUBLJANA	f	10.11.1957
0412	c	24.10.1959
LJUBLJANA	f	06.03.1960
57634	c	26.10.1962
LJUBLJANA	f	13.01.1962
70398	c	20.02.1965
LJUBLJANA	f	01.03.1962
S 883	c	20.12.1962
LJUBLJANA	m	30.12.1962
82913	c	20.03.1965
LJUBLJANA	m	06.12.1964
94789	c	27.01.1965
LJUBLJANA	f	17.01.1965
60409	c	00.10.1968
LJUBLJANA	m	07.11.1965
68746	c	09.12.1965
LJUBLJANA	f	06.11.1966
108399	c	00.11.1967
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E Zogno: 45.48 N/ 09.40 E, Italija
Srednje Jarše, Domžale: 46.09 N/ 14.36 E, B. Ponebšek Povoletto: 46.07 N/ 13.12 E, Italija
Tabor, Ljubljan: 46.03 N/ 14.30 E, O. Strekelj Moggio: 46.25 N/ 13.12 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, A. Smuc Treviso: 46.01 N/ 12.16 E, Italija
Mestni Log, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Palazzolo sull' Oglio: 45.33 N/ 10.15 E, Italija
Dravlje, Ljubljana: 46.05 N/ 14.29 E, F. Kutnar Brescia: 45.33 N/ 10.20 E, Italija
Dravlje, Ljubljana: 46.05 N/ 14.29 E, F. Kutnar Udine: 46.05 N/ 13.13 E, Italija
Moste, Mengeš: 46.12. N/ 14.33.30 E, J. Javornik Trento: 46.05 N/ 10.49 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, A. Kodermac Belluno: 46.08 N/ 12.13 E, Italija
Prvačina, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.43 E, F. Saksida Udine: 46.05 N/ 13.13 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, D. Dovjak Sedico: 46.08 N/ 12.13 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, B. Gregorič Cividale: 46.06 N/ 13.26 E, Italija
Pesnica, Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, A. Gombač Ravenna: 44.16 N/ 11,55 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Poljšak Mariano del Friuli: 44.16 N/ 11.55 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, F.Zafel Gardone Valtrompia: 45.37 N/ 11.35 E, Italija
Ljubljana: 46.03. N/ 14.30 E, J. Hojkar Warszawa: 52.15 N/ 21.00 E, Poljska
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Trtnik Ossario di Oslavia: 45.57 N/ 13.37 E, Italija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, Kosi, Gombač Udine: 46.24 N/ 13.10 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, F. Zavrtanik Friuli: 45.59 N/ 13.11 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič Treviso: 45.59 N/ 12.16 E, Italija
52
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	f	29.12.1966	Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, T. Rojina
101397	c	22.10.1967	Osoppo: 46.15 N/ 13.10 E, Italija
LJUBLJANA	f	01.10.1969	Vrtojba, Nova Gorica: 45.54 N7 13.38 E, K. Trpin
122823	c	04.11.1969	Ossario di Oslavia: 45.57 N/ 13.35 E, Italija
LJUBLJANA	f	14.10.1972	Kromberk, Nova Gorica: 45.57 N/ 13.43 E, M. Černe
9128	c	18.11.1972	Conegliano: 45.53 N/ 12.17 E, Italija
LJUBLJANA	f	15.10.1972	Kromberk, Nova Gorica: 45.57 N/ 13.43 E, M. Černe
9132	c	00.10.1976	Pralboino: 45.30 N/ 12.30 E, Italija
LJUBLJANA	m	26.10.1972	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, D. Šere
6834	c	03.11.1972	Gandino: 45.50 N/ 09.48 E, Italija
LJUBLJANA	f	27.10.1972	Branik, Ajdovščina: 45.51 N/ 13.48 E, A. Boškin jr.
7606	c	09.12.1972	Buttrio: 46.01 N/ 13.20 E, Italija
LJUBLJANA		29.10.1972	Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, D. Zavrtanik
8133	c	00.10.1972	Treviso: 45,40 N/ 12.15 E, Italija
LJUBLJANA		26.11.1972	Trnovo, Nova Gorica: 45.43.30 N7 13.45 E, D. Zavrtanik
127217	c	01.12.1972	Udine: 46.04 N/ 13.15 E, Italija
LJUBLJANA	m	28.10.1973	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar
23060	c	24.10.1975	Selva di Trissino: 45.34 N/ 11.23 E, Italija
LJUBLJANA	m	01.11.1973	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Matulic
27511	c	13.12.1973	Udine: 46.04 N/ 13.15 E, Italija
LJUBLJANA	m	10.11.1973	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, B. Javoršek
27022	c	16.10.1975	Promo, Vestone: 45.42 N/ 10.24 E, Italija
LJUBLJANA	m	04.03.1974	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere
21634	c	24.11.1974	Bologna: 44.30 N/ 11.20 E, Italija
LJUBLJANA	f	24.10.1974	Hočko Pohorje, Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, B. Iršič
31649	c	02.11.1974	Galiciana Frazione di Prato: 45.49 N/ 08.50 E, Italija
LJUBLJANA	f	27.10.1974	Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, B. Iršič
31965	c	07.11.1974	Tramonti: 46.16 N/ 12.47 E, Italija
LJUBLJANA	m	31.10.1974	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere
38454	c	23.11.1974	Zuglio: 46.27 N/ 13.01 E, Italija
LJUBLJANA	f	02.11.1974	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner
47736	c	19.10.1975	Monte Cengio: 45.52 N/ 11.30 E, Italija
LJUBLJANA	f	03.11.1974	Ajdovščina: 45.53 N7 13.54 E, S. Drašček
30921	c	05.12.1974	Gagliano Cividale: 46.05 N/ 13.15 E, Italija
LJUBLJANA	m	08.11.1974	Črna vas, Ljubljana: 46.00.30 N/ 14.29 E, M. Jankovič
48624	c	22.11.1974	Incudine: 45.12 N/ 10.21 E, Italija
LJUBLJANA	m	10.11.1974	Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
41455	c	07.11.1976	Rosa: 45.43 N/ 11.45 E, Italija
LJUBLJANA	f	14.11.1974	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere
38630	c	21.11.1974	Aviano: 46.04 N/ 13.34 E, Italija
53
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	m	30.11.1974
51061	c	04.12.1974
LJUBLJANA	f	09.10.1975
65241	c	23.11.1975
LJUBLJANA	m	09.10.1975
65244	+k	30.10.1975
LJUBLJANA	m	27.10.1975
61360	c	23.11.1975
		23.11.1975
LJUBLJANA	m	31.10.1975
83095	c	11.11.1976
LJUBLJANA	m	10.01.1976
72830	c	05.12.1976
LJUBLJANA	m	08.02.1976
93194	c	19.11.1976
LJUBLJANA	m	22.02.1976
91706	c	26.12.1977
LJUBLJANA	f	23.02.1976
98341	cr	18.07.1978
LJUBLJANA	m	11.03.1976
S 0058	c	11.12.1977
LJUBLJANA	m	19.03.1976
73522	c	26.10.1977
LJUBLJANA		21.03.1976
X 295	c	08.11.1976
LJUBLJANA	f	09.10.1976
X 5697	c	14.11.1976
LJUBLJANA	f	24.10.1976
S 3695	cr	31.10.1978
LJUBLJANA		24.10.1976
S 9784	c	01.11.1976
LJUBLJANA		24.10.1976
68247	c	31.10.1976
LJUBLJANA	m	15.11.1976
E 092	c	00.11.1977
LJUBLJANA		26.11.1976
S 9391	cr	10.12.1976
LJUBLJANA	f	17.01.1977
X 7105	c	03.11.1977
Štefanja Gora, Kranj: 46.17 N/ 14.28 E, D. Petkovšek Corona: 45.55 N/ 13.59 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Zidar Cividale: 46.06 N/ 13.25 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Zidar Castione: 45.50 N/ 09.48 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N7 14.32 E, I. Bolta
Savogna: 45.55 N/ 13.34 E, Italija
Ronchi dei Legionari: 45.50 N/ 13.30 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Mastnak Trento: 46.04 N/ 11.08 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Casarsa: 45.57 N/ 12.50 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Bricelj Klagenfurt: 46.35 N/ 14.20 E, Avstrija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič Valli Pasubio: 45.44 N/ 11.15 E, Italija
Studenec, Ljubljana: 46.03 N7 14.33 E, A.Bricelj Muodoslompolo, Pajala Norrbotten: 67.56 N/ 23.26 E, Švedska
Jarše, Ljubljana: 46.05 N7 14.32 E, D. Petkovšek Maso, Valdagno: 45.39 N/ 11.18 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Castel di Godego: 45.40 N/ 12.15 E, Italija
Mirna, Trebnje: 45.57 N7 15.04 E, V. Štolfa Fregona: 45.59 N/ 12.20 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Trento: 46.04 N/ 11.08 E, Italija
Ljubljansko barje, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Mojškerc Conca il Colle: 45.54 N/ 09.46 E, Italija
Tomišelj, Ljubljana: 45.58 N/ 14.29 E, M. Jankovič Bergamo: 45.50 N/ 09.48 E, Italija
Tomišelj, Ljubljana: 45.58 N/ 14.29 E, A. Jankovič Capennari: 43.49 N/ 10.33 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N7 14.06 E, S.& P. Grošelj Sella Valsugana: 46.30 N/ 11.45 E, Italija
Matena, Ljubljana: 45.58.30 N/ 14.30 E, T. Modic Codroipa: 45.58 N/ 11.59 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, F. Kurež Fregona: 45.59 N/ 12.20 E, Italija
54
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	f	24.03.1977
S 8375	+k	26.10.1977
LJUBLJANA	f	22.10.1977
E 8611	c	23.10.1977
LJUBLJANA	m	24.10.1977
E 8728	c	03.11.1977
LJUBLJANA	f	11.12.1977
X 7349	cr	01.11.1979
LJUBLJANA	m	05.02.1978
T 6726	+k	00.11.1978
LJUBLJANA	m	10.02.1978
H 721	c	23.12.1979
LJUBLJANA		25.02.1978
T 6602	+k	00.10.1978
LJUBLJANA	m	28.02.1978
K 017	+k	28.11.1981
LJUBLJANA	m	19.10.1978
G 2154	+k	00.11.1978
LJUBLJANA	m	28.10.1978
G 3694	c	28.12.1978
LJUBLJANA	f	29.10.1978
G 2582	cr	10.11.1978
LJUBLJANA	f	03.11.1978
K 8792	cr	11.12.1980
LJUBLJANA	f	07.11.1978
K 8821	+k	18.11.1979
LJUBLJANA	m	21.10.1979
M 7121	cr	01.11.1979
LJUBLJANA	m	21.10.1979
M 7134	cr	25.10.1979
LJUBLJANA	f	21.10.1979
M 7048	cr	27.10.1979
LJUBLJANA	f	28.10.1979
E 6938	cr	06.11.1979
LJUBLJANA	m	01.11.1979
M 7350	cr	02.11.1979
LJUBLJANA	m	03.11.1979
M 7430	+k	17.11.1979
LJUBLJANA	m	03.11.1979
109152	cr	07.11.1979
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Javoršek Tavernoie: 45.37 N/ 11.35 E, Italija
Ajševica, Nova Gorica : 45.58 N7 13.41 E, S.& P. Grošelj Oslavia: 45.58 N/ 13.36 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N7 14.06 E, S.& P. Grošelj Fregona: 45.59 N/ 12.20 E, Italija
Naklo, Kranj: 46.16-30 N/ 14.19 E, I. Geister Campo Alto Feltre: 46.01 N/ 11.54 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Knavs Rocca di S.Casciano:44.03 N/ 11.50 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Mapello: 45.50 N/ 09.48 E, Italija
Prule, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Magajna Bossico: 45.50 N/ 10.01.E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Caselle, Selvazzano Dentro: 45.25 N/ 11.49 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, S.& P. Grošelj Meano Trento: 46.04 N/ 11.08 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Petkovšek Pordenone: 45.54 N/ 12.52 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N7 14.06 E, P. Grošelj Oradorcoi Bagolino: 45.49 N/ 10.28 E, Italija
Ojstro, Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Premariacco: 46.04 N/ 13.23 E, Italija
Ojstro, Trbovlje: 46.10 N7 15.03 E, R. Simončič Calavino: 46.03 N/ 10.59 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E , P. Grošelj Quantin Ponte nelle Alpi: 46.11 N/ 12.16 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Nimis: 46.12 N/ 13.16 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj W Faedis: 46.10 N/ 13.20 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, I. Bolta Motto dei Musari Altissimo: 45.37 N/ 11.15 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Montenars: 46.14 N/ 13.09 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Vezza d'Oglio: 49.30 N/ 10.20 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Basiliano: 46.01 N/ 13.06 E, Italija
55
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA		22.10.1980
L 6140	fd	00.00.1981
LJUBLJANA	f	05.03.1981
JA 378	cr	02.10.1981
LJUBLJANA	m	15.10.1981
P 2556	cr	18.10.1981
LJUBLJANA	f	17.10.1981
P 2808	+k	06.11.1981
LJUBLJANA	f	19.10.1981
P 2886	cr	28.10.1981
LJUBLJANA	m	20.10.1981
V 4786	cr	12.11.1981
LJUBLJANA	f	24.10.1981
O 59009	cr	08.11.1981
LJUBLJANA	m	31.10.1981
P 3368	c	29.11.1981
LJUBLJANA	m	31.10.1981
P 3326	cr	04.11.1981
LJUBLJANA	f	31.10.1981
P 3409	cr	12.12.1981
LJUBLJANA	m	08.11.1981
P 3509	cr	13.11.1981
ZAGREB	f	28.11.1962
A 350386	cr	30.11.1964
STOCKHOLM	m	06.02.1965
2178452	cr	09.01.1967
BRUXELLES	m	23.02.1967
11 A 14189	cr	02.11.1967
BRUXELLES	f	04.04.1968
11 A 59258	c	25.11.1968
SEMPACH	f	06.02.1971
E 487631	cr	09.12.1973
FRIULI V.G.	f	25.11.1971
A 53957	crn	19.12.1971
FRIULI V.G.	f	26.11.1972
A 124140	crn	22.03.1975
MOSKWA	f	01.10.1973
S 733841	crn	03.02.1976
BOLOGNA	f	18.10.1973
L 556834	cr	01.11.1976
Šentrupert, Mirna: 45.59 N/ 15.05 E, V. Štolfa Cipollara S.Bernardino: 42.25 N/ 12.06 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Sagrado: 45.52 N/ 13.29 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Savogna D'Isonzo: 45.55 N/ 13.34 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Zugliano: 45.49 N/11.00 E, Italija
Godovič, Idrija: 45-57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Sella Forefor, Gemona: 46.16 N/ 13.09 E, Italija
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, J. Dolinšek antavaria: 46.06 N/ 13.25 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57. N/ 14.06, P. Grošelj Monte Pizzoc, Fregona: 45.59 N/ 12.20 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N7 14.06 E, P. Grošelj S.Martino Vazzola: 45.50 N/ 12.23 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Pascua, Povoletto: 46.07 N/ 13.18 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 1406 E, P. Grošelj Lucinico: 45.57 N/ 13.38 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/14.06 E, P. Grošelj Capriva del Friuli: 45.58 N/ 13.28 E, Italija
Dražice, Mali Lošinj: 44.32 N/ 14.29 E, Hrvaška Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, Medvešček
Falsterbo: 55.23 N/ 12.50 E, Švedska Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, T.Rojina
Asserbroek: 51.12 N/ 03.16 E, Belgija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, K. Terpin
Antwerpen: 51.17 N/ 04.27 E, Belgija Vrtojba, Nova Gorica: 45.54 N7 13.38 E, J.Gorkič
Winterthur Seen: 47.29 N/ 08.46 E, Švica Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, B. Iršič
Gorizia: 45.57 N/ 13.37 E, Italija
Solkan, Nova Gorica: 45.59 N/ 13.41 E, S. Drašček
Selcah, Meduno: 46.13 N/ 12.47 E, Italija Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič
Kaliningrad: 55.11 N/ 20.42 E, Rusija Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Petkovšek
Sorico: 46.11 N/ 09.23 E, Italija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
56
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
FRIULI V.G.	m	01.12.1973
A 145800	cr	04.03.1974
FRIULI V.G.		23.10.1974
C 31159	cr	21.02.1975
HIDDENSEE	m	21.04.1975
8035 7618	cr	13.01.1976
FRIULI V.G.	m	18.10.1975
C 68400	crn	21.03.1976
FRIULI V.G.		21.10.1975
C 17405	?	13.03.1976
PRAHA	f	06.12.1975
Z 517241	cr	19.11.1978
HIDDENSEE	m	04.03.1976
8037 0027	cr	16.02.1978
FRIULI V.G.	m	30.10.1976
C 38277	?	27.02.1987
FRIULI V.G.	m	03.11.1976
C 137103	?	30.11.1976
RADOLFZELL	m	17.11.1977
CL 8103	crn	20.02.1978
FRIULI V.G.	m	13.11.1978
E 1494266	crn	13.01.1979
Grilček - Serinus serinus
LJUBLJANA		10.04.1931
4027	c	26.10.1932
LJUBLJANA	juv	12.07.1931
4965	c	21.03.1937
LJUBLJANA		09.04.1932
4115	c	04.11.1932
LJUBLJANA		11.11.1932
4358	c	23.01.1934
LJUBLJANA	f	09.04.1933
5433	c	07.11.1933
LJUBLJANA	m	04.04.1937
A 573	c	16.05.1937
LJUBLJANA	m	17.10.1947
B 4270	c	01.11.1948
LJUBLJANA		25.04.1953
42446	c	04.04.1954
Famis Aiello Friuli: 46.04 N/ 13.15 E, Italija Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
Basovizza: 45.38 / 13.52 E, Italija Maribor: 46.33 N/ 15.40 E
Eisenberg: 50.59 N/ 11,53 E, Nemčija Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič
Montemaggiore: 46.15 N/ 13.20 E, Italija Moste, Domžale: 46.12 N/ 14.33 E, D. Petkovšek
Gorizia: 45.57 N/ 13.38 E, Italija Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E
Markvarec: 50.17 N/ 13.42 E, Češka Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj
Lehesten: 50.27 N/ 11.38 E, Nemčija Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič
S. Dorligo: 45.36 N/ 13.48 E, Italija Ajdovščina: 45.53 N/ 13.54 E, P. Grošelj
Marcotini: 45.50 N/ 13.32 E, Italija
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, B. Javoršek
Tessendorf: 46.40 N/ 14.19 E, Avstrija Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E
Staranzano: 45.49 N/ 13.31 E, Italija Ajdovščina: 45.53 N/ 13.54 E, P. Grošelj
Zgornje Jarše, Domžale: 46.10 N/ 14.36 E Forli: 44.05 N/ 12.33 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Egger Messina: 38.11 N/ 15.40 E, Italija
Srednje Jarše, Domžale: 46.09 N/ 14.36 E, B. Ponebšek Trento: 45.55 N/ 11.20 E, Italija
Srednje Jarše, Domžale: 46.09 N/ 14-36 E, O. Štrekelj S. Ilario Jonio: 38.06 N/ 15.40 E, Italija
Srednje Jarše, Domžale: 46.09 N/ 14.36 E, B. Ponebšek Pescara: 42.27 N/ 14.15 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Egger Dobriše: 49.48 N/ 14.12 E, Češka
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Krištof Venezia: 45.21 N/ 11.08 E, Italija
Koroška Bela, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger Ascoli Piceno: 42.55 N/ 13.40 E, Italija
57
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	m	08.11.1953
14858	c	18.11.1953
LJUBLJANA	m	13.04.1955
025	c	28.09.1956
JUBLJANA	f	03.04.1958
22933	c	17.10.1958
LJUBLJANA	m	08.10.1959
0 8179	c	11.11.1959
LJUBLJANA	m	06.04.1960
X 2661	c	28.03.1961
LJUBLJANA	m	20.10.1960
X 5825	c	15.11.1960
LJUBLJANA	f	22.10.1960
X 47727	c	19.08.1961
LJUBLJANA	m	02.11.1960
X 5840	c	00.12.1960
LJUBLJANA	f	14.04.1962
77769	c	12.04.1963
LJUBLJANA	f	13.02.1962
S 2608	c	18.04.1963
LJUBLJANA	f	09.04.1963
76858	c	07.11.1964
LJUBLJANA	f	02.04.1966
T 7917	c	27.09.1968
LJUBLJANA	f	06.10.1966
T 7634	c	22.01.1967
LJUBLJANA		22.10.1966
109150	c	29.10.1967
LJUBLJANA		06.04.1967
T 8119	c	25.10.1968
LJUBLJANA	juv	08.10.1967
T 6857	c	12.11.1967
LJUBLJANA	juv	06.10.1968
T 6882	c	00.12.1968
LJUBLJANA		02.11.1969
123203	c	00.00.1972
LJUBLJANA	m	26.03.1972
4210	c	16.04.1973
LJUBLJANA	f	03.10.1973
19987	c	15.11.1976
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Logar Macerata: 43.12 N/ 13.23 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E Ascoli Piceno: 42.55 N/ 13.40 E, Italija
Koroška Bela, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger Colico: 46.08 N/ 09.23 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, I.Zemljič
San Benedetto del Tronto: 42.57 N/ 13.57 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J.Urbanc
San Benedetto del Tronto: 42.57 N/ 13.57 E, Italija
Koroška Bela, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, F. Rozman Fano: 43.50 N/ 13.10 E, Italija
Koroška Bela, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, O. Barbo Perg: 48.15 N/ 14.36 E, Avstrija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, F. Rozman Bologna: 44.28 N/ 11.20 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Šmuc sr.
San Benedetto del Tronto: 42.57 N/ 13.57 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Grčar Unhošt: 50.05 N/ 14.08 E, Češka
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger Monte Casale, Bertinoro: 44.08 N/ 12.08 E, Italija
Vrhovci, Ljubljana: 46.03 N/ 14.27 E , P. Bizjan Litovel: 49.42 N/ 17.05 E, Češka
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič Ghar Lapsi Siggiewi: 35.50 N/ 14.25 E, Maroko
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Frank Meldola: 44.07 N/ 12.03 E, Italija
Rovte, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Zidar Depertement du Var: 43.30 N/ 06.20 E, Francija
Iška Loka, Ljubljana: 45.55 N/ 14.31 E, S. Kos Trsat, Rijeka: 45.20 N/ 14.27 E, Hrvaška
Podpeč, Vrhnika: 45.58 N/ 14.25 E, S. Kos Porto D. Giorgio: 43.11 N/ 13.47 E, Italija
Solkan, Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, S. Drašček Gorizia: 45.57 N/ 13.37 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, E. Bernik Mettelbach: 50.48 N/ 12.47 E, Nemčija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, I. Bolta Monte S. Pantaleone: 45.40 N/ 13.46 E, Italija
58
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	f	03.10.1973
19816	c	11.04.1974
LJUBLJANA		07.10.1973
16791	c	02.05.1974
LJUBLJANA	m	13.10.1973
24374	c	11.11.1973
LJUBLJANA	m	13.10.1973
20086	c	04.04.1974
LJUBLJANA	f	25.10.1973
24720	c	04.05.1974
LJUBLJANA	f	05.09.1974
X 471	c	28.01.1977
LJUBLJANA	m	22.09.1974
43687	c	06.01.1976
LJUBLJANA	juv	06.10.1974
43054	c	24.04.1975
LJUBLJANA	m	14.10.1974
43942	fw	10.05.1979
LJUBLJANA	m	27.10.1974
43314	c	00.04.1975
LJUBLJANA	f	09.11.1974
47652	c	26.09.1976
LJUBLJANA	f	10.04.1975
40886	c	11.06.1975
LJUBLJANA		18.10.1975
71566		26.12.1976
LJUBLJANA	m	19.10.1975
62485	c	27.10.1976
LJUBLJANA	m	24.10.1975
64068		20.04.1976
LJUBLJANA		24.10.1975
80657	c	30.03.1976
LJUBLJANA	m	25.10.1975
82516	c	23.07.1977
LJUBLJANA	m	28.10.1975
84029	c	00.10.1975
LJUBLJANA	m	23.11.1975
62779	c	01.12.1975
LJUBLJANA	f	29.10.1976
X 8139	c	16.03.1977
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, I. Bolta Numana, Ancona: 43.30 N/ 13.36 E, Italija
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner P. S. Elpidio: 43.16 N/ 13.45 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Mastnak Spinetoli: 42.53 N/ 13.33 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere P. S. Elpidio: 43.16 N/ 13.45 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Mastnak P. S. Elpidio: 43.16 N/ 13.45 E, Italija
Brinje, Mirna: 45.59 N/ 15.07 E, A. Podobnik Gozo: 36.01 N/ 14.13 E, Malta
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Petkovšek Ceglia Messapico: 40.39 N/ 17.31 E, Italija
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Petkovšek Piding: 47.46 N/ 12.55 E, Nemčija
Šentrupert, Mirna: 45.59 N/ 15.05 E, V. Štolfa Tisek: 49.37 N/ 14.57 E, Češka
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Matulic Branik: 50.02 N/ 14.25 E, Češka
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič Hluboka: 49.03 N/ 14.26 E, Češka
Stožice, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D.Šere Safi: 35.50 N/ 14.29 E, Malta
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, F. Bolta Chiavenna: 46.25 N/ 09.25 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Vrhovec Praha: 49.58 N/ 14.31 E, Češka
Toško Čelo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.25 E, M. Jankovič S. Benedetto del Tronto: 42.57 N/ 13,53 E, Italija
Šmartno, Jarše, Ljubljana: 46.04 N/ 14.33 E, D. Petkovšek Niederoderwitz: 50.57 N/ 14.44 E, Nemčija
Šmartno, Jarše, Ljubljana: 46.04 N/ 14.33 E, D. Petkovšek Zaule: 45.36 N/ 13.48 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Lisiera di Bolzano Vicentino: 45.36 N/ 11.37 E, Italija
Slovenska vas, Mirna: 45.58 N/ 15.06 E, A. Podobnik S. Benedetto del Tronto: 41.57 N/ 13.53 E, Italija
59
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	m	31.10.1976
E 429	c	29.05.1977
LJUBLJANA	f	22.03.1977
X 7562	c	29.03.1977
LJUBLJANA	m	31.03.1977
A 1992	c	02.04.1979
LJUBLJANA	f	06.09.1977
AX 448	c	23.04.1978
LJUBLJANA	m	25.09.1977
S 5470	crn	12.04.1978
LJUBLJANA	m	02.10.1977
T 4830	c	14.04.1978
LJUBLJANA		16.10.1977
T 4670	c	20.10.1978
LJUBLJANA	f	19.02.1978
T 5850	cr	23.04.1978
LJUBLJANA	f	16.04.1978
K 1412	cr	03.04.1982
LJUBLJANA		22.04.1978
H 8093	cr	15.08.1979
LJUBLJANA	m	21.09.1978
G 9125	+K	07.05.1979
LJUBLJANA		21.09.1978
G 9127	c	02.09.1980
LJUBLJANA	m	06.10.1978
SE 836	c	22.04.1979
LJUBLJANA	m	06.04.1979
J 1451	cr	11.04.1980
LJUBLJANA	m	13.04.1979
J 3147	fd	18.05.1980
LJUBLJANA	m	20.09.1979
J 7160	c	22.02.1981
LJUBLJANA	m	08.10.1979
E 6204	cr	09.04.1980
LJUBLJANA	f	17.10.1979
M 8110	c	24.05.1980
LJUBLJANA	f	21.10.1979
J 3380	cr	27.11.1979
LJUBLJANA	m	04.11.1979
G 9345	cr	24.03.1980
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Praha: 50.06 N/ 14.24 E, Češka
Dovje, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija
Studenec, Ljubljana: 46.03 N/ 14.33 E, A. Bricelj Porto S. Elpidio: 43.15 N/ 13.45 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Valtesino: 42.57 N/ 13.53 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, F. Bolta Bellaria: 44.09 N/ 12.28 E, Italija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, S. Beloglavec Valtesino: 42.57 N/ 13.53 E, Italija
Mirna: 45.57 N/ 15.04 E, V. Štolfa Castiglione Matelica: 43.15 N/ 13.00 E, Italija
Brdo, Ljubljana: 46.01 N/ 14.19 E, M. Rejec Turnov: 50.35 N/ 15.09 E, Češka
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Mestinšek Porto S. Elpidio: 43.15 N/ 13.45 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar Bohdaneč: 50.05 N/ 15.40 E, Češka
Slovenska vas, Mirna: 45.58 N7 15.06 E, I. Lipar Bitovčice: 49.22 N/ 15.44 E, Češka
Slovenska vas, Mirna: 45.58 N7 15.06 E, I. Lipar Nymburk: 50.12 N/ 14.51 E, Češka
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D., Šere Foce del Chienti: 43.18 N/ 13.44 E, Italija
Ljubljana: 46.093 N/ 14.30 E, A. Colnar Foce del Chienti: 43.15 N/ 13.45 E, Italija
Mokronog, Trebnje: 45.46 N/ 15.09 E, F. Demšar Nouzov: 50.16 N/ 15.15 E, Češka
Mirna, Trebnje: 45.57 N/ 15.04 E, V. Štolfa Bosco Dise Scorrano: 40.05 N/ 18.18 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, F. Bolta Foce del Chienti: 43.15 N/ 13.45 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, F. Kurež Plzen, Doubrabka: 49.45 N/ 13.30 E, Češka
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Mestinšek Pescara: 42.45 N/ 13.16 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, S. Kos Foce del Chienti: 43.15 N/ 13.45 E, Italija
60
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	f	21.04.1980
F 3931	cr	05.04.1981
LJUBLJANA	f	20.10.1980
GA 833	crn	29.03.1981
LJUBLJANA		29.10.1980
L 6816	c	26.06.1981
LJUBLJANA	f	15.11.1980
G 1976	c	06.12.1980
PRAHA	pull	11.06.1948
M 131602	cr	10.10.1948
BOLOGNA		06.04.1957
H 78165	cr	00.01.1958
BOLOGNA		15.04.1957
H 75863		09.05.1957
PRAHA	f	16.06.1961
N 65717	cr	15.04.1963
RADOLFZELL	m	14.10.1961
H 743424	cr	07.04.1962
PRAHA	m	26.04.1962
N 84094	cr	00.10.1962
BOLOGNA		09.04.1963
H 154629	cr	29.04.1963
BOLOGNA		16.04.1963
H 160638	cr	02.05.1963
PRAHA	f	15.06.1965
N 86269	cr	31.03.1966
HIDDENSEE	m	07.08.1965
9005 5823	crn	03.12.1966
PRAHA		02.10.1967
N136484	cr	23.10.1967
PRAHA	f	23.04.1968
N 138046	crn	02.10.1971
BOLOGNA	m	24.03.1969
H 299929	crn	11.06.1974
BOLOGNA	m	06.04.1970
H 340769	crn	24.05.1974
BOLOGNA		22.04.1973
L 347175	crn	30.03.1977
BOLOGNA	m	02.04.1974
L 456622	crn	14.04.1974
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič Črveny Hradek: 49.56 N/ 15.06 E, Češka
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Torrette Fana: 43.50 N/ 13.01 E, Italija
Pobrežje, Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, B. Iršič Durrhennersdorf: 51.03 N/ 14.37 E, Nemčija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Fiume Metauro Fano: 45.30 N/ 13.01 E, Italija
Dolni Bučice: 49.56 N/ 15.28 E, Češka Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, K. Krištof
Porto S. Elpidio: 43.20 N/ 13.47 E, Italija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
Porto S. Elpidio: 43.20 N/ 13.47 E, Italija Rakek, Postojna: 45.49 N7 14.19 E
Praha: 50.02 N/ 14.25 E, Češka Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Nered
Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
Praha, Zabehlice: 50.03 N/ 14.27 E, Češka Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, M. Frol
Fano, Pesaro: 43.48 N/ 13.02 E, Italija Dovje, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič
S. Benedetto del Tronto: 42.57 N/ 13.53 E, Italija Zasip, Bled: 46.22 N/ 14.07 E
Praha, Dejvice: 50.06 N/ 14.24 E, Češka Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Povše
Talermuhle: 50.52 N/ 14.24 E, Nemčija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere
Praha, Motol: 50.04 N/ 14.19 E, Češka Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, K. Terpin
Praha, Brevov: 50.05 N/ 14.22 E, Češka Litija: 46.03 N/ 14.50 E, V. Komlanc
S. Benedetto del Tronto: 42.57 N/ 13.52 E, Italija Zadvor, Ljubljana: 46.03 N/ 14.36 E, M. Vrhovec
Castelllano: 42.52 N/ 13.31 E, Italija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Jankovič
Contrada Castellano: 43.15 N/ 13.45 E, Italija Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, S.& P. Grošelj
Contrada Castellano: 42.52 N/ 13.31 E, Italija Šentrupert, Mirna: 45.59 N/ 15.05 E, A. Podobnik
61
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
BOLOGNA		20.04.1974
L 458309	cr	00.08.1974
PRAHA	juv m	29.10.1974
S 50479	cr	01.04.1974
BOLOGNA		23.04.1975
L 472883	cr	24.10.1976
PRAHA	m	27.04.1975
Z 498324	cr	19.10.1976
PRAHA	ad m 04.05.1975	
Z 4498351	cr	02.10.1975
PRAHA	m	07.08.1975
S 61531	cr	13.10.1976
BOLOGNA	m	13.04.1976
L 610642	crn	24.10.1977
BOLOGNA	f	14.04.1976
L 610337	cr	09.11.1976
RADOLFZELL	f	27.04.1976
BF 52337	cr	22.08.1976
PRAHA	m	19.08.1976
Z 509493	cr	02.10.1977
PRAHA	m	22.08.1976
S 99013	cr	22.04.1978
PRAHA	m	22.09.1976
M 713950	cr	24.10.1976
PRAHA		25.09.1976
S 77553	cr	02.04.1977
BOLOGNA	f	20.03.1977
L 658556	crn	05.04.1977
RADOLFZELL	f	29.03.1977
BP 36063	crn	25.03.1979
RADOLFZELL	m	29.03.1977
BP 36058	crn	22.10.1978
BOLOGNA	f	01.04.1977
L685687	cr	03.04.1977
BOLOGNA		16.04.1977
L 731081	cr	16.04.1977
BOLOGNA		00.04.1977
L 658862	crn	00.04.1978
PRAHA	m	22.07.1978
T 115932	crn	23.10.1978
Contrada Castellano: 42.52 N/ 13.31 E, Italija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, T. Magister
Rohovladova Bela: 50.06 N/ 15.35 E, Češka Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
Contrada Castellano: 43.15 N/ 14.45 E, Italija Celje: 46.14 N/ 15.16 E
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, Češka Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, ČS Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E
Praha, Stračnice: 50.04 N/ 14.30 E, Češka Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E
Contrada Castellano: 43.15 N/ 13.45 E, Italija Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E , A. Lisec
Contrada Castellano: 43.15 N/ 13.45 E, Italija Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E
Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E
Hodkovice: 49.58 N/ 14.29 E, Češka Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E
Hronov: 50.29 N/ 16.11 E, Češka Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
Praha, Brevnov: 50.05 N/ 14.22 E, Češka Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E
Praha, Branik: 50.02 N/ 14.25 E, Češka Bizovik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.34 E
Valtesino, S. B. del Tronto: 42.57 N/ 13.53 E, Italija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Bricelj
Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Mestinšek
Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Mestinšek
Contrada Castellano: 43.15 N/ 13.45 E, Italija Trbovlje: 46.10 N7 15.03 E
Valtesino: 42.57 N/ 13.53 E, Italija Radovljica, Bled: 46.21 N7 14.11 E
Valtesino: 42.57 N/ 13.53 E, Italija Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, I. Hrušovar
Velka Lečica: 49.49 N/ 14.19 E, Češka Bizovik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.34 E, A. Bricelj
62
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
PRAHA	m	17.08.1978
T 106218	crn	15.10.1978
PRAHA	m	23.08.1978
S 59085	crn	23.03.1979
PRAHA	m	02.10.1978
T 106425	crn	16.10.1978
RADOLFZELL	m	15.10.1978
BP 46355	crn	21.10.1979
RADOLFZELL	m	10.04.1979
BP 91938	crn	29.10.1979
PRAHA		?
U 5386		17.10.1982
Zelenec - Carduelis chloris
LJUBLJANA		07.10.1929
3497	c	03.11.1929
LJUBLJANA		08.10.1931
4479	c	10.11.1931
LJUBLJANA		17.09.1932
4826	c	20.10.1933
LJUBLJANA		29.09.1932
4317	c	00.11.1932
LJUBLJANA		11.10.1933
5658	c	03.11.1933
LJUBLJANA	f	03.01.1934
3754	c	22.12.1934
LJUBLJANA	m	04.02.1934
5374	c	26.04.1935
LJUBLJANA	m	12.02.1934
5725	c	10.11.1934
LJUBLJANA	m	23.12.1935
9286	c	06.02.1936
LJUBLJANA	m	13.10.1936
12697	c	25.11.1937
LJUBLJANA	m	09.03.1947
33946	c	20.12.1947
LJUBLJANA	f	11.11.1949
37508	c	26.12.1949
LJUBLJANA	f	19.11.1950
37378	c	30.11.1952
Červeny Hradek: 49.56 N/ 15.06 E, Češka Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak
Milin: 49.38 N/ 14.03 E, Češka
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
Červeny Hradek: 49.56 N/ 15.06 E, Češka Šmartno, Litija: 46.04 N/ 14.50 E, M. Groznik
Scharding: 48.28 N/ 13.27 E, Avstrija Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj
Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec
Češka
Jarše, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Bolta
Srednje Jarše, Domžale: 46.09 N/ 14.36 E Marchetti d'Osimo, Ancona: 43.30 N/ 13.33 E, Italija
Srednje Jarše, Domžale: 46.09 N/ 14.36 E Castelnuovo: 43.25 N/ 11.30 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E Gardone, Brescia: 45.43 N/ 10.10 E, Italija
Srednje Jarše, Domžale: 46.09 N/ 14.36 E Pula:44.51 N/ 13.51 E, Hrvaška
Srednje Jarše, Domžale: 46.09 N/ 14.36 E S. Severino Marche, Macerata: 43.15 N/ 13.10 E, Italija
Srednje Jarše, Domžale: 46.09 N/ 14.36 E, B. Ponebšek Livenza: 45.39 N/ 12.20 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, O. Štrekelj Proskau: 50.34 N/ 17.51 E, Nemčija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, O. Štrekelj Tavagnacco: 46.08 N/ 13.13 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Ponebšek Tavagnacco: 46.08 N/ 13.13 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Ponebšek Pagnacco: 46.05 N/ 13.12 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, O. Štrekelj Zaule: 45.40 N/ 13.49 E, Italija
Solkan, Nova Gorica: 45.59 N/ 13.41 E, J. Krištof Gorizia: 45.52 N/ 13.36 E, Italija
Javornik, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, L. Juvan Viterbo: 42.25 N/ 12.08 E, Italija
63
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	f	05.11.1951
39389	c	24.10.1952
LJUBLJANA	m	20.10.1957
50404	c	00.03.1959
LJUBLJANA	m	11.09.1958
52452	c	00.11.1958
LJUBLJANA	f	25.10.1958
28000	c	01.11.1960
LJUBLJANA	f	08.04.1959
50229	c	18.10.1959
LJUBLJANA	f	09.03.1960
58756	c	31.10.1960
LJUBLJANA	m	01.11.1960
66155	c	10.12.1961
LJUBLJANA	m	18.01.1961
67902	c	26.03.1962
LJUBLJANA		05.03.1961
66729	c	18.10.1965
LJUBLJANA	m	25.01.1962
76503	c	14.11.1962
LJUBLJANA	m	31.01.1962
74622	c	00.11.1963
LJUBLJANA		27.02.1962
74643	c	0.09.1963
LJUBLJANA		03.03.1962
77137	c	?
LJUBLJANA	m	30.10.1962
81471	c	01.02.1964
LJUBLJANA	m	29.12.1962
82470	c	07.12.1964
LJUBLJANA	m	23.02.1963
72900	c	20.08.1963
LJUBLJANA	m	02.03.1963
77671	c	24.03.1963
LJUBLJANA	m	03.03.1963
83748	c	13.05.1963
LJUBLJANA	ad	02.10.1963
88559	c	07.02.1963
LJUBLJANA	m	25.09.1964
87410	c	18.02.1965
Javornik, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger Firenze: 43.48 N/ 09.37 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, S. Kos Hertvikovice, Trunov, Češka
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, V. Lukec Rimini: 44.06 N/ 12.37 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Mučič Faenza: 44.08 N/ 11.50 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Šmuc Montecosaro: 43.18 N/ 13.27 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Boscoreale: 40.42 N/ 14.18 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J.Urbanc Borgo: 46.05 N/ 11.09 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E Vamberk: 50.07 N/ 16.18 E, Češka
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Grčar Assemini: 39.17 N/ 09.42 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Grčar Cesenation: 44.14 N/ 12.26 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, S. Kos Arta, Carnia, Udine: 46.28 N/ 13.02 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, S. Kos Klagenfurt: 46.38 N/ 14.20 E, Avstrija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Thuma Studena: 49.11 N/ 15.17 E, Češka
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J.Urbanc Bohunovice: 49.55 N/ 16.16 E, Češka
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, Medvešek Ždarec, Skuteč: 49.50 N/ 16.00 E, Češka
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A.Trtnik Schwanberg: 46.46 N/ 15.15 E, Avstrija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, S. Kos Foce Fiume Cincta: 43.51 N/ 12.50 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Simončič Sobeslavi: 49.16 N/ 14.46 E, Češka
Trzin, Ljubljana: 46.08 N/ 14.34 E, H. Mušič Kanfanar, Pula: 45.07 N/ 13.50 E Hrvaška
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Juvan Sulmona: 42.05 N/ 13.55 E, Italija
64
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA		00.12.1965	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Bitenc
T 6696	c	25.12.1966	Gorizia: 45.22 N/ 13.36 E, Italija
LJUBLJANA	m	04.12.1966	Vrtojba, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.38 E, Ž. Jarc
104903	c	25.12.1966	Udine: 46.03 N/ 13.06 E, Italija
LJUBLJANA	f	20.12.1966	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Bardorfer
110318	c	01.11.1967	Treviso: 45.40 N/ 11.54 E, Italija
LJUBLJANA	f	06.02.1967	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Kovač
93210	c	22.03.1967	Aigen, Chlagel: 48.39 N/ 13.59 E, Avstrija
LJUBLJANA	m	19.02.1967	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, P. Rehar
111527	c	06.11.1967	Voldearena: 42.40 N/ 12.42 E, Italija
LJUBLJANA	m	02.03.1967	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Stamac
114543	c	01.05.1970	Luthy: 49.41 N/ 14.29 E, Češka
LJUBLJANA	m	23.09.1967	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Juvan
100765	c	10.12.1967	Stroncone: 42.28 N/ 12.38 E, Italija
LJUBLJANA	m	21.10.1967	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Frank
117184	c	12.12.1969	Vicchio: 43.55 N/ 11.27 E, Italija
LJUBLJANA		22.10.1967	Ravnica, Nova Gorica: 45.59 N/ 13.42 E, F. Zavrtanik
114142	c	04.11.1967	Oslavia di Gorizia: 45.52 N/ 13.36 E, Italija
LJUBLJANA	m	23.03.1968	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F.Jerše
107419	c	10.12.1969	Pistoi: 43.48 N/ 10.48 E, Italija
LJUBLJANA	m	11.05.1968	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, L. Breskvar
122000	c	24.11.1969	Fiume Ronco di Forli: 44.13 N/ 12.04 E, Italija
LJUBLJANA	m	10.02.1969	Tržič: 46.22 N/ 14.19 E, J.Ribič
127460	c	03.12.1969	Aigen: 48.39 N/ 13.59 E, Avstrija
LJUBLJANA	m	10.05.1969	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Dragan
127874	c	21.12.1969	Cernusco sul Naviglion: 45.31 N/ 09.19 E, Italija
LJUBLJANA	m	10.05.1969	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Dragan
127875	c	11.12.1969	Gozo: 36.01 N/ 14.13 E, Malta
LJUBLJANA		00.09.1969	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, S. Cuderman
125663	c	03.11.1969	Caramanico: 42,04 N/ 14.01 E, Italija
LJUBLJANA	m	16.12.1969	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Bardorfer
113915	c	00.11.1971	Porto S. Giorgio: 43.11 N/ 13.47 E, Italija
LJUBLJANA		24.09.1971	Kočevje: 45.38 N/ 14.52 E, J. Hojkar
1324	c	08.04.1973	Rohovladova Bela: 50.06 N/ 15.36 E, Češka
LJUBLJANA	m	24.05.1972	Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
9800	c	25.11.1972	Belluno: 46.09 N/ 12.12 E, Italija
LJUBLJANA		22.11.1972	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, R. Breceljnik
9239	c	12.11.1973	Udine: 46.03 N/ 13.06 E, Italija
LJUBLJANA	m	09.01.1973	Šempas, Nova Gorica: 45.56 N/13.45 E, I. Geister
1308	fd	07.04.1973	Mlodzieszyn: 52.18 N/ 20.12 E, Poljska
65
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	f	22.02.1973
13338	c	20.12.1973
LJUBLJANA	m	26.02.1973
13345	c	25.08.1974
LJUBLJANA		05.10.1973
19442	c	19.10.1973
LJUBLJANA	m	14.11.1973
18306	c	00.11.1974
LJUBLJANA	m	18.01.1974
30487	c	28.03.1974
LJUBLJANA	m	20.12.1974
45540	cr	25.06.1976
LJUBLJANA	f	15.02.1975
52194	c	15.07.1975
LJUBLJANA	f	01.05.1975
58932	c	19.10.1975
LJUBLJANA	f	27.09.1975
48076	c	18.01.1976
LJUBLJANA		02.10.1975
55837	c	25.10.1975
LJUBLJANA	m	15.10.1975
75890	c	01.02.1977
LJUBLJANA		25.10.1975
80561	c	03.02.1976
LJUBLJANA	f	04.11.1975
83854	c	18.10.1976
LJUBLJANA	f	10.01.1976
77905	c	08.12.1976
LJUBLJANA	m	19.01.1976
93122	c	10.11.1977
LJUBLJANA	f	20.08.1976
92394	c	21.11.1976
LJUBLJANA		27.08.1976
X 1041	c	27.10.1976
LJUBLJANA	m	04.09.1976
X 1665	c	19.02.1977
LJUBLJANA	f	14.10.1976
S 7845	c	02.11.1976
LJUBLJANA	m	30.12.1976
91974	fd	00.08.1978
Kranj: 46.14 N7 14.22 E, L. Medvešček Leština: 49.52 N/ 15.54 E, Češka
Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, L. Medvešček Spoleto: 42.43 N/ 12.43 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, I. Bolta Pesaro: 43.14 N/ 12.55 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, P. Rehar Belluno:46.06 N/ 12.14 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere Kottmannsdorf: 46.34 N/ 14.14 E, Avstrija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Raciborz: 50.05 N/ 18.10 E, Poljska
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, D. Holešek Leština: 49.52 N/ 16.56 E, Češka
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Bricelj Trebiciano: 45.40 N/ 13.49 E, Italija
Slovenska vas, Mirna: 45.58 N/ 15.06 E, J. Starič Monte S. Biagio: 41.21 N/ 13.31 E, Italija
Radovljica, Bled: 46.21 N/ 14.11 E, S. Perc Vecchiano: 43.47 N/ 10.23 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, F. Kurež Wilamowice: 50.22 N/ 17.22 E, Poljska
Grosuplje, Ljubljana: 45.57 N7 14.40 E, A. Jankovič Wolfsberg: 46.45 N/ 14.52 E, Avstrija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec S. Lorenzo a Vaccoli: 43.50 N/ 10.29 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere S. Giuseppe di Comacchio: 44.42 N/ 12.11 E, Italija
Bizovik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.34 E, J. Bricelj Gualdo Tadino: 43.14 N/ 12.47 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, F. Kurež Castocaro: 44.10 N/ 11.57 E, Italija
Slovenska vas, Mirna: 45.58 N/ 15.06 E , V. Štolfa Pedaso: 43.06 N/ 13.50 E, Italija
Slovenska vas, Mirna: 45.58 N/ 15.06 E, I. Lipar S. Benedetto del Tronto: 42.57 N/ 13.53 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Mučič
Tabiano, S. Severino Marche: 43.13 N/ 13.10 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, D. Holešek Strelice: 49.45 N/ 17.06 E, Češka
66
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	m	30.12.1976
91976	c	14.04.1977
LJUBLJANA		00.00. 1976
S 6505	c	05.11.1976
LJUBLJANA	m	30.01.1977
X 9505	c	27.03.1978
LJUBLJANA	f	17.02.1977
102982	c	00.00.1978
LJUBLJANA	m	27.02.1977
X 9513	c	09.04.1978
LJUBLJANA	m	02.03.1977
88740	c	02.11.1977
LJUBLJANA	f	03.04.1977
103151	cr	15.10.1981
LJUBLJANA	f	10.04.1977
76934	c	00.01.1979
LJUBLJANA	f	07.09.1977
9776	cr	23.11.1979
LJUBLJANA	m	21.10.1977
T 5436	crn	09.01.1979
LJUBLJANA	f	21.01.1978
105771	crn	09.02.1981
LJUBLJANA	m	07.02.1978
105803	cr	07.11.1979
LJUBLJANA	f	11.02.1978
105882	+k	28.10.1978
LJUBLJANA	f	24.02.1978
K 1275	c	18.06.1978
LJUBLJANA	m	20.03.1978
106392	c	22.10.1978
LJUBLJANA	m	25.03.1978
107151	cr	1978
LJUBLJANA	m	12.08.1978
K 3714	cr	17.10.1978
LJUBLJANA		26.08.1978
105661	c	04.01.1980
LJUBLJANA	f	23.09.1978
S 1906	fd	30.09.1978
LJUBLJANA	m	11.10.1978
108720	cr	16.10.1978
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, D. Holešek Cieszyn: 49.46 N/ 18.38 E, Poljska
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M.Hruševar Zaule: 45.36 N/ 13.48 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič Aigen: 48.39 N/ 13.59 E, Avstrija
Bitnje, Kranj: 46.13 N/ 14.20 E, A. Šilar Piceno: 43.01 N/ 13.34 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič
Valtesino, S. Benedetto del tronto: 42.57 N/ 13.53 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Lucionico: 45.57 N/ 13.38 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar Praduline, Carlino: 45.49 N/ 13.12 E, Italija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, B. Iršič Pescara: 42.45 N/ 13.16 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Roccoli Valli Pasubio: 45.44 N/ 11.15 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, F. Kurež Brničko: 49.54 N/ 16.59 E, Češka
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Knavs Moravsky Krumlov: 49.03 N/ 16.18 E, Češka
Naklo, Kranj: 46.16.30 N/ 14.19 E, I. Geister S. Pietro al Natisone: 46.08 N/ 13.29 E, Italija
Naklo, Kranj: 46.16.30 N/ 14.19 E, I. Geister Comune di Pesaro: 43.54 N/ 12.55 E, Italija
Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, A. Hafner Žleby: 49.53 N/ 15.29 E, Češka
Studenec, Ljubljana: 46.03 N/ 14.33 E, A. Bricelj Macerata: 43.12 N/ 13.23 E, Italija
Škofja Loka: 46.10 N/ 14.18 E, I. Hafner Leština, Šimperk: 49.52 N/ 16.56 E, Češka
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, O. Goljuf Campomaggio: 43.19 N/ 13.34 E, Italija
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, J. Dolinšek Split: 43.31 N/ 16.25 E Hrvaška
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak Tredozio Forli: 44.05 N/ 11.44 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak Monfalcone: 45.49 N/ 13.52 E, Italija
67
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	m	13.10.1978
108753	cr	09.05.1982
LJUBLJANA	f	14.10.1978
108463	+k	23.11.1978
LJUBLJANA		15.10.1978
108496	+k	15.10.1978
LJUBLJANA	f	15.10.1978
108901	cr	31.10.1978
LJUBLJANA	m	01.01.1979
107996	cr	22.11.1979
LJUBLJANA	f	03.04.1979
AH 815	c	02.11.1979
LJUBLJANA	f	28.02.1980
SA 202	cr	14.08.1980
LJUBLJANA		00.12.1980
SA 910	+k?	00.12.1980
LJUBLJANA	m	29.11.1980
0 2255	cr	11.12.1981
PRAHA		05.08.1957
Z 139763	cr	00.09.1958
RADOLFZELL	f	26.12.1959
G 97883	cr	00.11.1963
PRAHA		30.06.1961
Z 245529	cr	31.12.1961
MOSKWA		30.10.1962
S 039632	cr	25.12.1964
PRAHA	ad	01.01.1968
Z 394129	fd	28.01.1969
ZAGREB		31.10.1970
E 51420		09.07.1974
ZAGREB	f	03.02.1972
A 385685	cr	13.10.1972
FRIULI V.G.	m	15.10.1972
A 112069	?	08.01.1973
FRIULI V.G.	f	31.10.1973
A 80608	crn	08.12.1973
MOSKWA	ad m	27.10.1975
S 820474	crn	30.11.1975
FRIULI V.G.		12.11.1976
C 39091	cr	04.03.1978
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak Prostejov: 49.28 N/ 17.07 E, Češka
Bizovik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.34 E, M. Mojškerc Pianello Ostra, Ancona: 43.37 N/ 13.09 E, Italija
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, J. Dolinšek S. Lucia Predappio: 44.06 N/ 11.58 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak Pescara: 42.46 N/ n13.59 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Magajna Tarcento: 46.13 N/ 13.13 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Ancona: 43.37 N/ 13.09 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Telč: 49.11 N/ 15.27 E, Češka
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Spoleto, Peruggia: 42.44 N/ 12.44 E, Italija
Idrija: 46.00.12 N/ 14.02 E, P. Grošelj Gorizia: 45.57 N/ 13.38 E, Italija
Praha: 50.02 N/ 14.25 E, Češka Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
Freiberg: 50,55 N/ n13.21 E, Nemčija Prvačina, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.43 E
Pieštany: 48.36 N/ 13.21 E, Slovaška Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Bricelj
Rybatschii: 55.11 N/ 20.49 E, Rusija
Poljčane, Slovenske Konjice: 46.19 N/ 15.35 E, M.Detiček
Lomnice: 49.05 N/ 14.43 E, Češka Nova Gorica: 45.58 N7 13.39 E
Mali Lošinj: 44.32 N/ 14.29 E, Hrvaška Stožice, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D.Šere
Zagreb: 45.48 N/ 15.59 E, Hrvaška Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E
Gorizia: 45.49 N/ 13.29 E, Italija Šempas, Nova Gorica: 45.56 N/ 13.45 E
Gorizia: 45.52 N/ 13.36 E, Italija Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, S. Drašček
Rybatchii: 55.11 N/ 20.42 E, Rusija Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
Trieste: 45.38 N/ 13.35 E, Italija Idrija 46.00.12 N7 14.02 E. P.Grošelj
68
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
FRIULI V.G.	15.11.1976	Chiampore, Muggia: 45.36 N/ 14.46 E, Italija
C 38141	cr 27.03.1977	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
FRIULI V.G.	?	Italija
E 166459	09.03.1978	Stožice, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D.Šere
Lišček - Carduelis carduelis			
LJUBLJANA	juv	23.09.1932	Srednje Jarše, Domžale: 46.09 N/ 14.36 E, O. Štrekelj
4849	c	18.10.1935	Porto Viro, Rovigo: 45.05 N/ 11.45 E, Italija
LJUBLJANA	f	18.10.1934	Koseze, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Egger
6387	c	28.10.1934	Ossopo, Udine: 46.00 N/ 13.05 E, Italija
LJUBLJANA	f	07.09.1945	Jarše, Ljubljana: 46.05 N N / 14.32 E, F.Cesar
33215	c	06.11.1945	Ciconicco, Udine: 46.06 N/13.07 E, Italija
LJUBLJANA	f	02.04.1946	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A.Tratnik
B 542	c	00.10.1949	Vicenza: 45.30 N/ 13.11 E, Italija
LJUBLJANA	f	06.07.1947	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Šmuc
34337	c	08.08.1948	Vicenza: 45.30 N/ 13.11 E, Italija
LJUBLJANA	f	24.10.1948	Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger
B 5309	c	30.03.1949	Lanškroune: 49.55 N/ 16.37 E, Češka
LJUBLJANA	m	21.04.1951	Koroška Bela, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger
B 5751	c	25.06.1951	Salzburg: 47.38 N/ 13.10 E, Avstrija
LJUBLJANA	m	08.10.1951	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Krištof
41306	c	19.11.1952	Bergamo: 44.42 N/ 09.40 E, Italija
LJUBLJANA	f	08.10.1952	Plavž, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger
37657	c	08.11.1952	Trieste: 45.40 N/ 13.40 E, Italija
LJUBLJANA	f	26.10.1952	Hrastje, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Ježek
38927	c	02.02.1956	Udine: 46.05 N/ 13.13 E, Italija
LJUBLJANA	juv	11.10.1954	Ljubljana: 46.03. N/ 14.30 E, J. Logar
15591	c	00.11.1954	Trieste: 45.40 N/ 13.40 E, Italija
LJUBLJANA		12.10.1954	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, I. Furlan
15906	c	00.11.1954	Trieste: 45.40 N/ 13.40 E, Italija
LJUBLJANA	juv	29.09.1956	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič
2108	c	25.11.1956	Grosseto: 42.46 N/ 11.08 E, Italija
LJUBLJANA	juv	19.10.1956	Matena, Ljubljana: 45.58.30 N/ 14.30 E, V. Ostanek
2461	c	20.10.1957	Agordo: 46.17 N/ 12.08 E, Italija
LJUBLJANA	f	22.09.1957	Preserje, Ljubljana: 45.57 N/ 14.25 E, J. Hojkar
25590	c	24.11.1957	La Spezia: 44.40 N/ 09.47 E, Italija
LJUBLJANA	juv	06.10.1958	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, E. Bernik
29707	c	26.01.1959	San Pietro d' Isonzo: 45.57 N/ 13.38 E, Italija
LJUBLJANA	m	19.10.1958	Plavž, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, F. Rozman
51310	c	02.11.1958	St. Urban, Osojsko jezero: 46.41 N/ 13.37 E, Avstrija
69
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	m	01.03.1959
8775	c	12.02.1960
LJUBLJANA	m	29.03.1959
54875	c	00.11.1959
LJUBLJANA	f	18.05.1959
8417	c	25.10.1960
LJUBLJANA	f	01.11.1959
57791	c	22.11.1959
LJUBLJANA	f	20.04.1960
22854	c	04.11.1960
LJUBLJANA	f	15.08.1960
59982	c	00.06.1961
LJUBLJANA	m	04.09.1960
62763	c	19.10.1960
LJUBLJANA	m	22.10.1960
63335	c	00.10.1960
LJUBLJANA	juv	09.08.1961
68241	c	10.01.1962
LJUBLJANA	f	19.08.1962
73541	c	05.10.1962
LJUBLJANA	f	26.09.1962
80343	c	23.11.1964
LJUBLJANA	f	03.10.1962
79950	c	16.11.1969
LJUBLJANA	juv	14.07.1963
83780	c	00.02.1965
LJUBLJANA	f	22.09.1963
82895	c	30.11.1963
LJUBLJANA	f	27.09.1964
93004	c	14.11.1965
LJUBLJANA	juv	04.10.1964
76438	c	18.08.1965
LJUBLJANA	m	11.09.1965
101520	c	31.10.1965
LJUBLJANA	f	25.09.1965
101548	fd	13.11.1968
LJUBLJANA	juv	28.09.1965
94381	c	12.10.1965
LJUBLJANA		03.04.1966
T 5204	c	27.10.1968
Trzin, Ljubljana: 46.08 N/ 14.34 E, H. Mušič Settignano: 43.48 N/ 11.20 E, Italija
Trzin, Ljubljana: 46.08 N/ 14.34 E, H. Mušič Macerata: 43.19 N/ 13.25 E, Italija
Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, T. Rojina Latiosana: 45.46 N/ 13,00 E, Italija
Koroška Bela, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, F. Rozman St. Urban, Osojsko jezero: 46.41 N/ 13.37 E, Avstrija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger Spittal: 46.47 N/ 13.13 E, Avstrija
Dravlje, Ljubljana: 46.05 N/ 14.29 E, B. Bardorfer Castrocaro: 44.04 N/ 12.06 E, Italija
Kamnik: 46.02 N/ 14.36 E, H. Kos Cormons: 45.58 N/ 13.28 E, Italija
Koroška Bela, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, O. Barbo Concordia Sagittaria: 45.48 N/ 13.08 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D.Zupan Torri di Quartesolo: 45.34 N/ 11.30 E, Italija
Zgornji Kašelj, Ljubljana: 46.03 N/ 14.36.30 E, V. Lukec Selva di Oltrecastello: 46.30 N/ 11.30 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Habjan S. Bonifacio, Verona: 45.24 N/ 11.17 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Simončič Belluno: 46.09 N/ 12.12 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Simončič Škabrnja, Zadar: 44.06 N/ 15.28 E, Hrvaška
Studenec, Ljubljana: 46.03 N/ 14.33 E, A. Bricelj Mesola: 44.56 N/ b12.13 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, E. Bernik Batera: 39.35 N/ 00.28 E, Španija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, M.Flis Waldsassen, Oberpfalz: 50.00 N/ 12.19 E, Nemčija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, P. Bizjan Piazola sul Brenta: 45.32 N/ 11.46 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, P. Bizjan Kršan, Labin: 45.10 N/ 14.08 E, Hrvaška
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Rejec Monfalcone: 45.48 N/ 13.32 E, Italija
Javornik, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič Battaglia Terme: 45.17 N/ 11.46 E, Italija
70
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA		10.09.1966
108280	c	15.11.1967
LJUBLJANA		17.09.1966
106778	c	20.10.1966
LJUBLJANA	juv	24.09.1966
108456	c	26.12.1966
LJUBLJANA	f	20.04.1967
107821	c	08.08.1967
LJUBLJANA	f	20.04.1967
108583	c	31.10.1967
LJUBLJANA	f	08.05.1967
112128	c	26.11.1967
LJUBLJANA	m	24.07.1967
112641	c	04.11.1967
LJUBLJANA	f	26.09.1967
109281	c	01.11.1967
LJUBLJANA	f	22.10.1967
114136	c	26.11.1967
LJUBLJANA	f	09.10.1968
118040	c	02.12.1968
LJUBLJANA	m	24.11.1968
116039	c	00.00.1969
LJUBLJANA	f	03.12.1968
125702	fd	23.02.1970
LJUBLJANA	m	21.08.1969
128518	c	24.11.1969
LJUBLJANA	m	26.08.1969
128531	c	18.11.1969
LJUBLJANA	f	01.09.1969
126682	c	12.12.1969
LJUBLJANA		00.10.1970
128896	c	10.02.1972
LJUBLJANA	m	07.10.1971
3311	c	26.10.1974
LJUBLJANA	f	07.10.1971
2430	c	04.12.1971
LJUBLJANA	f	07.10.1971
2426	c	19.09.1974
LJUBLJANA	f	10.10.1971
3261	c	09.11.1971
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, Trtnik Pozzolatico: 43.43 N/ 11.14 E, Italija
Vipava, Ajdovščina: 45.51 N/ 13.58 E, Š. Fiegel Gorizia: 45.52 N/ 13.36 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Rejec Lilliano Leccia: 43.25 N/ 11.16 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič Biograd, Zadar: 43.57 N/ 15.27 E, Hrvaška
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Rejec Grisignano di Zocco: 45.29 N/ 11.41 E, Italija
Vrhovci, Ljubljana: 46.03 N/ 14.27 E , P. Bizjan Concordia Sagittaria: 45.44 N/ 12.50 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, I. Bukovšek Venezia: 45.27 N/ 12.20 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Rejec Rijeka: 45.20 N/14.27 E, Hrvaška
Ravnica, Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, F. Zavrtanik Dolo: 45.26 N/ 12.03 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, P. Bizjan Raša, Istra: 45.05 N/ 14.05 E, Hrvaška
Tupaliče, Kranj: 46.18 N/ 14.26 E, S. Cuderman Trissino, prov. Vicenza: 45.30 N/ 11.40 E, Italija
Kisovec, Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 14.58 E, S. Medija Rijeka: 45.20 N/ 14.27 E, Hrvaška
Vipava, Ajdovščina: 45.51 N/ 13.58 E, Š. Fiegel Basiliano: 46.10 N/ 12.40 E, Italija
Ravnica, Nova Gorica: 45.59 N/ 13.42 E, Š. Fiegel Sohio: 45.42 N/ 11.20 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič Pompei: 40.45 N/ 14.30 E, Italija
Kamnik: 46.02 N/ 14.36 E, H. Kos Rijeka: 45.20 N/ 14.27 E, Hrvaška
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Frank Trogir, Zadar: 43.32 N/ 16.15 E, Hrvaška
Ajdovščina: 45.53 N7 13.54 E, S. Drašček Costasa Volpine: 45.49 N/ 10.05 E, Italija
Ajdovščina: 45.53 N/ 13.54 E, S. Drašček Nariodulis Artegna: 46.04 N/ 13.15 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, J. Kolander Riccione: 44.01 N / 12.38 E, Italija
71
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA		30.10.1971
3696	c	05.12.1971
LJUBLJANA		04.11.1971
6605	c	04.11.1973
LJUBLJANA	m	19.03.1972
9055	c	25.10.1972
LJUBLJANA	f	10.09.1972
9661	c	06.11.1972
LJUBLJANA	m	18.09.1972
8853	c	25.11.1972
LJUBLJANA		21.07.1973
18069	c	03.10.1973
LJUBLJANA	juv	11.10.1973
14363	c	24.12.1973
LJUBLJANA	m	20.10.1973
14379	c	28.10.1973
LJUBLJANA	m	11.09.1974
36191	c	26.10.1974
LJUBLJANA		28.09.1974
40748	c	01.10.1974
LJUBLJANA	m	15.11.1974
34369	c	10.05.1975
LJUBLJANA	m	20.07.1975
65674	c	19.10.1975
LJUBLJANA	juv	29.09.1975
70866	c	02.02.1976
LJUBLJANA	f	01.10.1975
52227	c	21.10.1976
LJUBLJANA	m	04.10.1975
59267	cr	18.09.1980
LJUBLJANA	m	09.10.1975
61160	c	29.10.1975
LJUBLJANA	f	14.10.1975
76229	c	10.07.1976
LJUBLJANA	f	15.10.1975
61832	c	00.11.1976
LJUBLJANA		17.10.1975
79466	c	03.11.1975
LJUBLJANA		21.10.1975
62574	c	07.03.1977
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Slabanja Gradisca: 45.53 N/ 13.30 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, C. Kokalj Solin, Split: 43.32 N/ 16.29 E, Hrvaška
Pokljuka, Bled: 46.21 N/ 13.59 E, D. Šere Trieste: 45.37 N/ 13.45 E, Italija
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Matulic Doberdob: 45.50 N/ 13.31 E, Italija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Trieste: 45.37 N/ 13.45 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, I. Bolta Trieste: 45.37 N/ 13.45 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Simončič P. S. Elpidio: 43.16 N/ 13.45 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Simončič Aiello del Friuli: 45.53 N/ 13.22 E, Italija
Mirna, Trebnje: 45.57 N/ 15.04 E, J. Starič Spinate di Altepascio: 43.48 N/ 10.39 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, M. Plahuta Trieste: 45.44 N/ 13.43 E, Italija
Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, L. Medvešček Karlsdorf: 46.48 N/ 13.30 E, Avstrija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Koprivno, Split: 43.36 N/ 16.33 E, Hrvaška
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere S. Benedetto del Tronto: 42.57 N/ 13.53 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Mučič Trieste: 45.41 N/ 13.47 E, Italija
Laško, Celje: 46.09 N/ 15.15 E, V. Sajovic Gerovo, Delnice: 45.30 N/ 14.38 E, Hrvaška
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, I. Bolta Lapad, Dubrovnik: 42.39 N/ 18.04 E, Hrvaška
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, Z. Balarin Biehla: 51.19 N/ 14.10 E, Nemčija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak Mali Lošinj, Zadar: 44.32 N/ 14.29 E, Hrvaška
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Split: 43.31 N/ 16.25 E, Hrvaška
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Chirignano: 45.27 N/ 12.21 E, Italija
72
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	m	14.02.1976
90716	c	30.05.1978
LJUBLJANA	f	21.08.1976
98969	c	00.01.1979
LJUBLJANA	f	05.09.1976
93620	c	06.12.1976
LJUBLJANA		12.09.1976
S 4979	c	16.01.1977
LJUBLJANA	f	26.09.1976
93674	c	00.11.1976
LJUBLJANA	m	08.10.1976
52926	c	16.11.1976
LJUBLJANA	f	10.10.1976
S 4375	c	25.10.1976
LJUBLJANA	f	26.10.1976
A 522	cr	02.11.1976
	c	08.11.1977
LJUBLJANA	f	12.04.1977
X 3416	fe	15.06.1978
LJUBLJANA		16.04.1977
59687	c	16.08.1977
LJUBLJANA	f	22.09.1977
X 4887	cr	12.10.1977
	C	14.10.1977
LJUBLJANA		27.09.1977
T 5690	cr	12.10.1977
	C	14.10.1977
LJUBLJANA		29.09.1977
X 6698	c	01.04.1979
LJUBLJANA	m	01.10.1977
A 5339	c	09.11.1977
LJUBLJANA	f	07.10.1977
T 7317	fd	01.02.1978
LJUBLJANA	f	23.10.1977
A 8977	fd	19.04.1978
LJUBLJANA	f	13.11.1977
T 9388	cr	29.08.1980
LJUBLJANA		28.11.1977
E 1765	fd	8.06.1978
LJUBLJANA	m	18.08.1978
H 4484	c	06.11.1978
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Friedburg: 48,01 N/ 13.15 E, Avstrija
Vipava, Ajdovščina: 45.51 N/ 13.58 E, M. Plahuta Pescara: 42.45 N/ 13.16 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Condroipo: 45.58 N/ 12.59 E, Italija
Tomišelj, Ljubljana: 45.58 N/ 14.29 E, M. Jankovič Bellaria: 44.08 N/ 12.28 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Mali Lošinj, Zadar: 44.32 N/ 14.29 E, Hrvaška
Lokavec, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.53 E, S. Drašček Grozzana: 45.38 N/ 13.54 E, Italija
Črna vas, Ljubljana: 46.00.30 N/ 14.29 E, J. Dolinšek Padriciano: 45.39 N/ 13.50 E, Italija
Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E: 45.58 N/ 14.32 E, A. Knavs Trieste: 45.44 N/ 13.43 E, Italija Monfalcone: 45.49 N/ 13.22 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Lindegg: 47.07 N/ 16.01 E, Avstrija
Solkan, Ajdovščina: 45.59 N/ 13.41 E, S. Drašček Zaule: 45.36 N/ 13.48 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Vis: 43.03 N/ 16.10 E, Hrvaška Vis: 43.03 N/ 16.10 E, Hrvaška
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E., J. Dolinšek Vis: 43.03 N/ 16.10 E, Hrvaška Vis: 43.03 N/ 16.10 E, Hrvaška
Zagorje ob Savi: 46.08 N/15.00 E, A. Lisec Vrbnik, Krk: 45.04 N/ 14.40 E, Hrvaška
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič Mondsee: 47.51 N/ 13.21 E, Avstrija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Nikšic: 42.47 N/ 18.53 E, Črna gora
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, F. Roglič Stare Nechanice: 50.15 N/ 15.37 E, Češka
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Praha, Branik: 50.02 N/ 14.25 E, Češka
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, F. Kurež Dolanky: 50.29 N/ 14.54 E, Češka
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Sinj, Zadar: 43.42 N/ 16.38 E, Hrvaška
73
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA		26.08.1978
H 5353	c	09.10.1978
LJUBLJANA	m	04.10.1978
K 4092	c	25.10.1978
LJUBLJANA		05.10.1978
K 9632	c	26.10.1978
LJUBLJANA	f	14.10.1978
K 6735	c	10.03.1979
LJUBLJANA	f	01.01.1979
G 8594	cr	23.11.1980
LJUBLJANA	m	17.03.1979
J 2069	cr	03.12.1979
LJUBLJANA	m	01.08.1979
J 3852	c	27.12.1979
LJUBLJANA	juv	12.08.1979
K 8184	c	22.10.1979
LJUBLJANA	m	22.09.1979
J 8886	c	20.10.1979
LJUBLJANA	m	29.03.1980
F 165	cr	27.10.1980
LJUBLJANA	f	30.07.1980
108564	cr	12.04.1982
LJUBLJANA		15.09.1980
L 1623	c	14.11.1981
LJUBLJANA	f	27.09.1980
L 3706	c	00.01.1981
LJUBLJANA	m	01.11.1980
L 4895	cr	29.10.1981
LJUBLJANA	f	29.04.1981
P 1074	cr	19.10.1981
LJUBLJANA	ad	00.07.1981
M 6338	cr	20.11.1981
LJUBLJANA	f	03.08.1981
0 9051	cr	08.11.1981
LJUBLJANA	m	12.08.1981
0 580	cr	31.10.1981
LJUBLJANA	m	25.10.1981
0 5935	cr	?
LJUBLJANA	f	31.10.1981
P 5935	cr	04.11.1981
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, J. Dolinšek Sinj, Zadar: 43.42 N/ 16.38 E, Hrvaška
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Sinj, Zadar: 43.42 N/ 16.38 E, Hrvaška
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Slabanja Mala Duba, Makarska: 43.11 N/ 17.10 E, Hrvaška
Bizovik, Ljubljana: 46.02 N7 14.34 E, M. Mojškerc Jadrtovac, Šibenik: 43.41 N/ 15.57 E, Hrvaška
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, A. Lisec Montenars: 46.14 N/ 13.09 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar Saonea Velo d' Astico: 45.48 N/ 11,31 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Bribirske Mostine, Split: 43.31 N/ 16.30 E, Hrvaška
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič Split: 43.31 N/ 16.25 E, Hrvaška
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, O. Goljuf Split: 43.31 N/ 16.25 E, Hrvaška
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar Bad Goisern: 47.38 N/ 13.37 E, Avstrija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Porto Sant' Elpidio: 43.15 N/ 13.45 E, Italija
Idrija: 46.00.12 N/ 14.02 E, P. Grošelj Doberdo del Lago: 45.50 N / 13.32 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Pula: 44.52 N/ 13.51 E, Hrvaška
Bovec: 46.20 N/ 13.34 E, D. Bon Pischivursch: 46.23 N/ 13.18 E, Avstrija
Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Papariano, Fuimicello: 45.48 N/ 13.25 E, Italija
Cerkno, Idrija: 46.08 N7 14.00 E, P. Grošelj Scodavacca, Cervignano: 45.49 N/ 13.20 E, Italija
Šmartno, Litija: 46.04 N/ 14.50 E, M. Groznik Medea: 45.58 N/ 13.28 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Gorizia: 45.57 N/ 13.38 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Romans d' Isonzo: 45.53 N/ 13.26 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Papariano, Fiumicello: 45.48 N/ 13.25 E, Italija
74
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA A 136593		03.10.1982 04.11.1982
BOLOGNA		03.04.1956
H 62745	cr	00.04.1956
RADOLFZELL	2	7.09.1959
	cr	01.11.1959
PRAHA		21.09.1968
M 524061	cr	24.01.1969
PRAHA	juv	28.10.1970
Z 433998	crn	23.01.1972
FRIULI V.G.		28.10.1971
A 51739	cr	14.11.1971
ZAGREB	ad m 03.03.1972	
A 384967	cr	23.04.1972
RADOLFZELL		12.08.1972
BC 97089	cr	05.10.1974
FRIULI V.G.	f	30.10.1972
A 25330	cr	27.04.1973
ZAGREB	m	26.10.1972
A 384891	cr	17.03.1974
RADOLFZELL	f	29.09.1973
BF 63203	cr	24.10.1973
FRIULI V.G.	f	18.10.1974
VC 30919	cr	09.12.1974
ZAGREB	m	07.01.1975
E 68455	cr	24.09.1975
HIDDENSEE	m	30.07.1975
9062 0993	cr	16.11.1975
PRAHA		04.08.1976
M 752605	cr	00.05.1977
HIDDENSEE	m	23.08.1976
9061 6477	cr	08.10.1976
FRIULI V.G.	m	08.11.1976
C 139685	cr	28.11.1976
RADOLFZELL	m	31.12.1976
BF 52947	cr	27.11.1977
RADOLFZELL	m	03.12.1977
BP 20866	cr	05.02.1978
PRAHA	m	30.07.1978
S 71631	cr	05.11.1978
Jarše, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Bolta Mokošice, Dubrovnik: 42.38 N/ 18.07 E, Hrvaška
San Benedetto del Tronto: 42.57 N/ 13.53 E, Italija Škofja Loka: 46.10 N/ 14.18 E, J. Plestenjak
St.Urban: 46.41 N/ 13.57 E, Avstrija Škofja Loka: 46.10 N/ 14.18 E, J. Plestenjak
Labem (Usti nad Labem): 50.12 N/ 14.36 E, Češka Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Meglič
Bratislava: 48.09 N/ 17.06 E, Slovaška Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, M. Frol
S. Floriano del Collio: 45.59 N/ 13.36 E, Italija Solkan, Nova Gorica: 45.59 N/ 13.41 E, S. Drašček
Kostrena, Zadar: 45.18 N/ 14.30 E, Hrvaška Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
Reikersdorf: 48.16 N/ 13.06 E, Avstrija Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E., Z. Mozetič
Plone Muggia: 45.35 N/ 13.45 E, Italija Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec
Krk, Zadar: 45.02 N/ 14.34 E, Hrvaška Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič
Reikersdorf: 48.16 N/ 13.06 E, Avstrija Brezovica, Ljubljana: 46.01 N/ 14.25 E, M. Rejec
Zaule: 45.36 N/ 13.48 E, Italija Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E
Kostrena, Zadar: 45.18 N/ 14.30 E, Hrvaška Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec
Venusberg: 50.41 N/ 12.59 E, Nemčija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Bricelj
Praha, Dablice: 50.08 N/ 14.28 E, Češka Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
Schedutz: 51.24 N/ 12.16 E, Nemčija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
Via Scogli, Gorizia: 45.57 N/ 13.38 E, Italija Ajševica, Nova Gorica: 45.58 N/ 13.41 E
Volkermarkt: 46.40 N/ 14.38 E, Avstrija Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E
Tessendorf: 46.40 N/ 14.19 E, Avstrija Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec
Praha, Kunratice: 50.01 N/ 14.30 E, Češka Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E
75
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
RADOLFZELL	m	04.05.1979
BO 17081	cr	21.11.1980
Cizek - Carduelis	spinus	
LJUBLJANA	m	12.11.1936
A 2504	c	25.10.1938
LJUBLJANA	m	22.11.1936
10927	c	05.11.1938
LJUBLJANA		08.10.1937
12739	c	06.01.1938
LJUBLJANA	m	12.10.1937
A 2630	c	01.11.1937
LJUBLJANA	f	13.11.1939
A 7022	c	04.12.1939
LJUBLJANA	m	05.10.1950
B 6899	c	08.11.1951
LJUBLJANA	f	24.10.1950
B 2755	c	10.12.1950
LJUBLJANA	m	26.10.1952
1552	c	05.02.1953
LJUBLJANA	f	15.10.1952
B 7369	c	25.08.1955
LJUBLJANA	f	18.08.1953
42509	c	10.11.1953
LJUBLJANA	m	02.02.1956
41932	c	15.10.1956
LJUBLJANA	f	02.11.1958
0 3085	c	25.10.1959
LJUBLJANA	m	04.10.1959
0 9804	c	13.10.1959
LJUBLJANA	m	04.10.1959
0 8296	c	25.10.1959
LJUBLJANA	f	20.09.1959
0 6243	c	15.10.1959
LJUBLJANA	m	06.10.1960
X 1284	c	17.10.1960
LJUBLJANA	m	12.10.1960
X 5287	c	28.01.1961
LJUBLJANA	m	25.11.1960
0 9809	c	10.11.1961
Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Lukman Vicenza ; 45.34 N/ 11.30 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Egger Feltre: 46.02 N/ 11.55 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E Vidigulfo: 45.15 N/ 09.10 E, Italija
Koseze, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Bitenc Sarcedo: 45.34 N/ 11.30 E, Italija
Mestni Log, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Klagenfurt: 46.28 N/ 14.20 E, Avstrija
Galjevica, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Pavšek Belluno: 46.26 N/ 12.23 E, Italija
Blato, Ljubljana: 46.02 N/ 14.29 E, L. Breskvar Udine: 46.05 N/ 13.13 E, Italija
Tomačevo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Toscana: 43.49 N/ 10.30 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E Vicenza: 45.33 N/ 10.30 E, Italija
Nova Gorica: 45.59 N/ 13.39 E, A. Marussig Ascoli Piceno: 42.53 N/ 13.31 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, J. Kodrmac Vicenza: 45.33 N/ 11.30 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Mučič Phiedisia, Krim: 45.02 N/ 35.23 E, Ukrajina
Sostro, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, V.Znoj Marradi Ferenze: 44.05 N/ 11.40 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar Albano S. Alesandro: 41.40 N/ 12.45 E, Italija
Kamnik: 46.02 N/ 14.36 E, H. Kos Vicenza: 45.34 N/ 11.30 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger Treviso: 44.22 N/ 12.15 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, F. Rozman Firenze: 43.47 N/ 11.23 E, Italija
Sostro, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, V. Znoj Belluno: 46.09 N/ 12.15 E, Italija
76
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
JUB LJANA	f	09.10.1961
67702	c	02.11.1961
LJUBLJANA	f	12.10.1961
X 5958	c	01.12.1961
LJUBLJANA	m	21.12.1961
S 859	c	00.10.1963
LJUBLJANA		27.01.1962
76715	c	09.10.1967
LJUBLJANA	f	02.08.1962
S 1021	c	12.12.1962
LJUB LJANA	f	07.10.1962
S 2537	c	15.11.1965
LJUBLJANA	m	26.10.1962
S 4666	c	07.09.1963
LJUBLJANA	f	27.09.1963
S 6689	c	20.11.1963
LJUBLJANA	m	29.09.1963
0 9287	c	18.11.1963
LJUBLJANA		29.09.1963
83682	c	22.11.1963
LJUBLJANA	m	09.10.1963
5223	c	07.10.1964
LJUBLJANA	m	13.10.1963
S 5118	c	15.12.1966
LJUBLJANA	m	16.10.1963
S 5893	c	26.03.1965
LJUBLJANA		20.10.1963
X 1950	c	21.08. 1965
LJUBLJANA	f	20.10.1963
9128	c	12.10.1965
LJUBLJANA	m	01.11.1963
87652	c	06.12.1963
LJUBLJANA	m	01.11.1963
87692	c	06.12.1963
LJUBLJANA	m	08.11.1963
A 8485	c	20.03.1965
LJUBLJANA		21.12.1963
T 655	c	10.11.1967
LJUBLJANA		02.02.1964
S 9988	c	31.10.1965
Prvačina, Nova Gorica: 45.54 N7 13.43 E, V. Semolič Belluno: 46.09 N/ 12.12 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Mučič Pavia: 45.12 N/ 09.09 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, F. Zafel Agordo: 46.17 N/ 12.02 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Vrhovec Gemona: 46.17 N/ 13.11 E, Italija
Trzin, Ljubljana: 46.08 N7 14.34 E, H. Mušič San Benedeto del Tronto: 42.55 N/ 13.50 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger Asiago: 45.53 N/ 11.30 E, Italija
Slovenski Javornik, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, O. Barbo Vaggeryd: 57.30 N/ 14.09 E, Švedska
Trzin, Ljubljana: 46.08 N/ 14.34 E, H. Mušič Udine: 46.05 N/ 13.13 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, Š. Raduha Asiago, Vicenza: 45.53 N/ 11.30 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, Brodnik Cavarata, Varese: 45.54 N/ 08.38 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Cibiana, Veneto: 46.23 N/ 12.16 E, Italija
Golnik, Tržič: 46.20 N/ 14.20 E, J. Ribič Pala Barsana: 46.11 N/ 12.40 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Gdansk: 54.46 N/ 18.28 E, Poljska
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Ivačič Asen, Tullerasen: 63.27 N/ 14.12 E, Švedska
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Juvan Tione, Trento: 46.02 N/ 10.43 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, A. Trontelj Udine: 46.11 N/ 12.43 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, A. Trontelj Udine: 46.11 N/ 12.43 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Leningrad: 60.00 N/ 30.50 E, Rusija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Bardorfer Udine: 46.12 N/ 13.25 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Corraggio: 44.45 N/ 10.47 E, Italija
77
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	m	08.08.1964
T 464	c	00.10.1964
LJUB LJANA	f	09.11.1964
T 1555	c	01.10.1965
LJUBLJANA	m	15.08.1965
T 5710	c	05.02.1965
LJUBLJANA		00.09.1965
S 5429	c	11.10.1965
LJUBLJANA	f	14.09.1965
T 3414	c	20.11.1965
LJUBLJANA	m	23.09.1965
T 3157	c	00.11.1965
LJUBLJANA	m	24.09.1965
T 2487	c	02.10.1965
LJUBLJANA	f	26.09.1965
T 3259	c	13.10.1966
LJUBLJANA		26.09.1965
T 4683	c	30.10.1965
LJUBLJANA	m	26.09.1965
T 3264	c	15.11.1965
LJUBLJANA	f	29.09.1965
4387	c	12.10.1965
LJUBLJANA		00.10.1965
T 5853	c	20.10.1966
LJUBLJANA		00.10.1965
93645	c	12.12.1968
LJUBLJANA	f	01.10.1965
T 5881	c	28.11.1965
LJUBLJANA	f	02.10.1965
X 6808	c	23.10.1965
LJUBLJANA	m	02.10.1965
T 5074	c	24.11.1965
LJUBLJANA	f	1965
S 4532	crn	1965
LJUBLJANA	m	03.10.1965
T 3282	c	25.10.1965
LJUBLJANA	f	05.10.1965
T 4258	c	28.11.1965
LJUBLJANA	f	06.10.1965
T 6302	c	17.12.1965
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, N. Lukec Liguria: 44.01 N/ 08.06 E, Italija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, M. Meglič Joachimstahl: 52.32 N/ 13.30 E, Nemčija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Bijek Valdottavo: 43.58 N/ 10.31 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, Bezinovic Verona: 45.37 N/ 10.47 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, M. Frol Cibiano, Belluno: 46.23 N/ 12.16 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Simončič Coreglia Anteminelli: 44.04 N/ 10.31 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Rejec Calalzo di Cadora: 46.10 N/ 12.12 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar Melogno, Savona: 44.19 N/ 08.30 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere Schio, Vicenza: 45.43 N/ 11.22 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar Varese: 45.49 N/ 08.50 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Rejec Trento: 46.04 N/ 10.24 E, Italija
Podkoren, Kranjska Gora: 46.30 N/ 13.46 E, J. Gregori Plesio: 46.02 N/ 09.14 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Bardorfer Tarvisio: 46.31 N/ 13.22 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Rejec Venda, Padova: 45.25 N/ 11.52 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere Vicenza: 45.33 N/ 11.33 E, Italija
Vrtojba, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.38 E, Ž. Jarc Talmassone: 45.56 N/ 13.04 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Mestinšek Kaliningradska oblast: 55.11 N/ 20.49 E, Rusija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar Gardone Val Trompia: 45.40 N/ 10.10 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Bricelj
Monte Prat, Folgaria del Friuli ; 46.13 N/ 12.58 E, Italija
Domžale, Ljubljana: 46.08 N/ 14.36 E, A. Janežič Capannuiccia, Bagna a Ripoli: 43.44 N/ 11.18 E, Italija
78
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	m	06.10.1965
T 3634	c	19.04.1967
LJUBLJANA	m	07.10.1965
T 6096	c	15.10.1965
LJUBLJANA	f	07.10.1965
T 6100	c	13.11.1965
LJUBLJANA	f	10.10.1965
X 8418	c	09.11.1965
LJUBLJANA	m	10.10.1965
T 5903	c	14.11.1965
LJUBLJANA	f	12.10.1965
T 5798	c	24.10.1965
LJUBLJANA		15.10.1965
T 5808	c	00.11.1965
LJUBLJANA	m	24.10.1965
T 937	c	15.12.1976
LJUBLJANA	f	14.04.1966
T 6896	c	25.12.1966
LJUBLJANA	m	02.10.1966
T 8479	c	20.11.1966
LJUBLJANA		02.10.1966
76265	c	30.10.1966
LJUBLJANA	m	04.10.1966
T 9623	c	00.11.1966
LJUBLJANA	f	20.10.1966
T 7394	c	27.10.1970
LJUBLJANA	f	21.10.1966
T 2108	c	12.11.1966
LJUBLJANA	f	23.10.1966
89189	c	09.10.1967
LJUBLJANA	f	12.09.1967
112837	c	20.10.1967
LJUBLJANA	f	05.11.1967
118218	c	00.12.1968
LJUBLJANA	f	22.09.1968
119372	c	24.11.1968
LJUBLJANA	m	19.10 1968
122853	c	15.12.1968
LJUBLJANA	f	22.09.1969
118527	c	23.11.1970
Dovje, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, Kopitar Fuenterrabia, Guipuzcoa: 43.23 N/ 01.46 E, Španija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, P. Bizjan Udine: 46.10 N/ 12.42 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, P. Bizjan Udine: 46.28 N/ 13.02 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Modic
S. Giovanni Ilarione, Verona: 45.31 N/ 11.14 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar
Mercatales, S. Casciano Val di Pesa: 43.39 N/ 11.11 E, Španija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Jerše Paganuccio, Pesaro, Marche: 43.55 N/ 12.55 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Pintar Montorso Veneto: 45.29 N/ 11.22 E, Italija
Vrtojba, Nova Gorica: 45.54 N7 13.38 E, J. Gorkič Rossi, Tretto, Vicenza: 45.44 N/ 11.21 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Bitenc Gorizia: 45.52 N/ 13.36 E, Italija
Bistrica, Tržič: 46.21 N/ 14.17 E, Stanjko Visano, prov. Brescia: 45.32 N/ 10.13 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, Saksida Udine: 46.49 N/ 13.06 E, Italija
Tržič: 46.22 N/ 14.19 E, J. Ribič Arsiero: 45.49 N/ 11.20 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Zidar Marestica: 45.44 N/ 11.38 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Breskvar Arcugnano:43.30 N/ 11.30 E, Italija
Kamnik: 46.02 N/ 14.36 E, H. Kos Helsinki, Hietaniemi: 60.10 N/ 24.55 E, Finska
Podljubelj, Tržič: 46.26 N/ 14.16 E Arcignano: 45.30 N/ 11.31 E, Italija
Vnanje Gorice, Ljubljana: 46.00.20 N/ 14.25 E, M. Frank Cremia: 46.06 N/ 09.15 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič Napoli: 40.51 N/ 14.16 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, P. Rehar Cimano: 46.11 N/ 13.01 E, Italija
Hrušica, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Zidar Sillano: 44.13 N/ 10.19 E, Italija
79
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	f	20.10.1969
122308	c	01.11.1970
LJUBLJANA		19.11.1969
122345	c	30.11.1969
LJUBLJANA	f	12.12.1969
122393	c	15.11.1972
LJUBLJANA	f	18.10.1970
132354	c	05.10.1972
LJUBLJANA	f	07.10.1971
132931	c	16.11.1971
LJUBLJANA	m	10.10.1971
3094	c	27.11.1971
LJUBLJANA	f	10.10.1971
T 2864	c	27.11.1971
LJUBLJANA	m	10.10.1971
3810	c	22.10.1971
LJUBLJANA	m	31.10.1971
S 839	c	17.12.1971
LJUBLJANA	f	11.12.1971
3468	c	05.11.1972
LJUBLJANA	m	19.03.1972
9053	c	05.03.1974
LJUBLJANA	m	25.03.1972
9064	c	24.10.1972
LJUBLJANA	m	06.09.1972
4124	c	14.03.1974
LJUBLJANA		28.09.1972
9029	c	07.10.1972
LJUBLJANA	m	06.10.1972
6600	c	20.12.1973
LJUBLJANA	f	08.10.1972
6373	c	11.10.1973
LJUBLJANA		15.10.1972
8110	c	20.10.1972
LJUBLJANA	juv	00.10.1972
5857	c	07.11.1972
LJUBLJANA	m	30.03.1973
16506	c	11.11.1975
LJUBLJANA	f	06.10.1973
17910	c	24.10.1973
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, A. Boškin Molvena: 45.44 N/ 11.37 E, Italija
Branik, Nova Gorica: 45.51 N/ 13.48 E, B. Boškin Ossario di Oslavia, prov.Gorizia: 45.57 N/ 13.37 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, A. Boškin Gorizia: 45.57 N/ 13.37 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere Staranzano: 45.48 N/ 13.30 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Gračner Arsic: 45.59 N/ 11.45 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, P. Zibelnik Roncebello: 45.57 N/ 09.42 E, Italija
Štefanja Gora, Kranj: 46.17 N/ 14.28 E, D. Šere Gardeno Val trompia: 45.40 N/ 10.10.E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, J. Rozman Enego: 45.56 N/ 11.42 E, Italija
Naklo, Kranj: 46.16.30 N/ 14.19 E, D. Šere Monte Magre: 45.42 N/ 11.21 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Pistoia: 44.00 N/ 11.00 E, Italija
Pokljuka, Bled: 46.21 N/ 13.59 E, D. Šere Auma, Krs. Zeulenroda: 50.42 N/ 11.54 E, Nemčija
Pokljuka, Bled: 46.21 N/ 13.59 E, D. Šere Premolo: 45.52 N/ 09.51 E, Italija
Vogel, Bohinj: 46.16 N/ 13.51 E, Z. Mesesnel Bolvi: 40.19 N/ 09.20 E, Italija
Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, A. Markuta Arsic: 45.59 N/ 11.45 E, Italija
Bitnje, Kranj: 46.13 N/ 14.20 E, D. Šere Skopin: 53.50 N/ 39.34 E, Rusija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Slabanja Miemo: 43.43 N/ 10.24 E, Italija
Lokve, Nova Gorica: 46.01 N/ 13.48 E, D. Zavrtanik Belluno: 46.09 N/ 12.12 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, J. Bizjak Vicenza: 45.32 N/ 11.33 E, Italija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, B. Iršič Premolo: 45.52 N/ 09.51 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, B. Iršič Altussimo: 45.37 N/ 11.15 E, Italija
80
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	f	06.10.1973
17912	c	22.10.1973
LJUBLJANA		10.10.1973
13119	c	15.11.1973
LJUBLJANA	f	15.10.1973
18755	c	30.10.1973
LJUBLJANA	m	20.10.1973
25463	c	30.10.1973
LJUBLJANA	f	24.10.1973
20129	c	01.11.1973
LJUBLJANA		00.10.1973
8491	c	24.11.1973
LJUBLJANA	f	25.12.1973
24620	c	21.10.1975
LJUBLJANA	m	05.02.1974
31854	c	16.10.1974
LJUBLJANA	f	02.03.1974
31893	c	31.10.1974
LJUBLJANA	m	22.09.1974
28668	c	22.10.1974
LJUBLJANA	f	01.10.1974
25245	c	29.10.1974
LJUBLJANA	f	06.10.1974
24817	c	27.10.1974
LJUBLJANA	m	06.10.1974
30384	c	12.10.1974
LJUBLJANA	m	06.10.1974
30399	c	09.10.1974
LJUBLJANA	m	06.10.1974
33047	c	16.10.1974
LJUBLJANA	f	06.10.1974
43084	c	00.10.1974
LJUBLJANA	m	07.10.1974
37705	c	15.03.1975
LJUBLJANA	f	10.10.1974
33358	c	18.10.1975
JUBLJANA	f	13.10.1974
43883	c	16.11.1974
LJUBLJANA	f	14.10.1974
32737	c	05.11.1974
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, B. Iršič Chiusaforte: 46.24 N/ 13.18 E, Italija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, O. Klenovšek Pergine: 46.03 N/ 11.14 E, Italija
Kamnik: 46.02 N/ 14.36 E, H. Kos Bergamo: 46.00 N/ 10.00 E, Italija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, B. Iršič Brescia: 45.32 N/ 10.13 E, Italija
Pokljuka, Bled: 46.21 N/ 13.59 E, D. Šere S. Apollinaro D' Asolo: 45.40 N/ 12.13 E, Italija
Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, A. Boškin Bergamo: 46.00 N/ 10.00 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, P. Kalšek Udine: 45.51 N/ 13.27 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Magajna Barzana: 45.43 N/ 09.33 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Magajna Calvario Resuitta: 46.04 N/ 13.15 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič Metaurilia: 43.50 N/ 13.01 E, Italija
Brdo, Ljubljana: 46.01 N/ 14.19 E, M. Rejec Treviso Bresciano: 45.52 N/ 10.26 E, Italija
Iška Loka, Ljubljana: 45.55 N/ 14.31 E, S. Kos Lodrino: 45.42 N/ 10.12 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, I. Bolta Croce d' Aune, Pedavena: 46.09 N/ 12.12 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, I. Bolta Muggia Vecchia: 45.36 N/ 13.45 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Mučič Tessendorf: 46.40 N/ 14.19 E, Avstrija
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner Malta: 36.00 N/ 14.00 E, Malta
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Pannarano: 41.08 N/ 14.47 E, Italija
Dragomer, Ljubljana: 46.02.40 N/14.23 E, M. Rejec Oslavia: 45.57 N/ 13.38 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Petkovšek
Ris. Com. Cacciatori, Longarone: 46.09 N/ 12.12. E, Italija
Šmartno, Litija: 46.04 N/ 14.50 E, M. Groznik Gardone: 45.40 N/ 10.10 E, Italija
81
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	f	14.10.1974
46907	c	31.10.1974
LJUBLJANA	f	15.10.1974
46373	c	27.10.1974
LJUBLJANA	m	26.10.1974
47214	c	08.12.1974
LJUBLJANA	f	15.09.1974
60475	c	25.11.1975
LJUBLJANA		07.10.1974
37705		15.03.1975
LJUBLJANA	f	21.09.1975
59835	c	26.10.1975
LJUBLJANA	m	26.09.1975
61244	c	04.10.1975
LJUBLJANA	m	02.10.1975
71032	c	08.01.1978
LJUBLJANA	m	02.10.1975
71104	c	11.10.1975
LJUBLJANA	f	04.10.1975
59424	c	05.11.1975
LJUBLJANA	f	04.10.1975
75129	c	14.10.1975
LJUBLJANA	m	05.10.1975
51828	c	05.11.1975
LJUBLJANA	f	05.10.1975
61082	c	15.10.1975
LJUBLJANA	f	08.10.1975
78946	c	16.07.1976
LJUBLJANA	m	09.10.1975
71395	c	00.11.1975
LJUBLJANA	f	09.10.1975
75277	c	00.10.1975
LJUBLJANA	m	15.10.1975
71471	c	22.10.1975
LJUBLJANA	f	15.10.1975
86086	c	05.03.1976
LJUBLJANA	f	18.10.1975
75628	c	19.10.1975
LJUBLJANA	f	19.10.1975
31071	c	09.10.1975
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner Verona: 45.27 N/ 11.01 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Petkovšek Bovegno: 45.48 N/ 10.16 E, Italija
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner Oltra il Collo: 45.53 N/ 09.44 E, Italija
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, D. Petkovšek Bione, prov. Brescia: 45.35 N/ 10.25 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D.Šere Pannarano/Benevento: 41.08 N/ 14.47 E, Italija
Notranje Gorice, Ljubljana: 45.59 N/ 14.24 E, M. Rejec Montopoli, prov. Pisa: 43.45 N/ 11.00 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, F. Bolta Giussano: 45.42 N/ 09.14 E, Italija
Škofljica, Ljubljana: 45.59 N7 14.35 E, D. Šere Canevara, Massa: 44.01 N/ 10.09 E, Italija
Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E, D. Šere Costa di Breganze: 45.42 N/ 11.34 E, Italija
Žalec, Celje: 46.15 N/ 15.10 E, Z. Lončarevič Cospicua: 35.53 N/ 14.31 E, Malta
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, D. Petkovšek S. Pellegrino: 45.50 N/ 09.40 E, Italija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, B. Iršič San Dimitri: 36.04 N/ 14.12 E, Malta
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, I. Bolta Cascina Vecchia Dossena: 45.41 N/ 09.43 E, Italija
Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E , D. Petkovšek Vastervik: 63.09 N/ 21.33 E, Finska
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Malaga: 36.43 N/ 04.25 W, Španija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E D. Petkovšek Poianella, Bressanvido: 45.33 N/ 11.33 E, Italija
Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E, D. Šere Fastiesi, Pedavena: 46.02 N/ 11.53 E, Italija
Tomačevo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak Cascina Pergo, Arosio: 45.24 N/ 09.12 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič Monte dei Bovi: 46.06 N/ 13.25 E, Italija
Iška Loka, Ljubljana: 45.55 N/ 14.31 E, D. Habjan S. Dorligo: 45.36 N/ 13.50 E, Italija
82
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	f	19.10.1975
31085	c	03.12.1975
LJUBLJANA	f	19.10.1975
57893	c	21.10.1975
LJUBLJANA	m	19.10.1975
58408	c	26.10.1975
LJUBLJANA	m	19.10.1975
71852	c	15.11.1975
LJUBLJANA	m	19.10.1975
71871	c	18.12.1975
LJUBLJANA	m	20.10.1975
57471	c	28.10.1975
LJUBLJANA	m	20.10.1976
78730	c	08.11.1976
LJUBLJANA	f	20.10.1975
80517	c	06.06.1976
LJUBLJANA	f	21.10.1975
63747	c	09.11.1975
LJUBLJANA	f	21.10.1975
81428	c	29.11.1975
LJUBLJANA	m	22.10.1975
71966	c	10.01.1976
LJUBLJANA	f	23.10.1975
61879	c	06.12.1975
LJUBLJANA	f	23.10.1975
61972	c	28.10.1975
LJUBLJANA	m	23.10.1975
78773	c	01.11.1975
LJUBLJANA		24.10.1975
72028	c	07.11.1975
LJUBLJANA	f	24.10.1975
81529	c	00.00.1975
LJUBLJANA	f	24.10.1975
81657	c	16.11.1975
LJUBLJANA	f	25.10.1975
78229	c	16.10.1977
LJUBLJANA	f	25.10.1975
82429	c	04.11.1975
LJUBLJANA	m	04.11.1975
79549	c	05.11.1975
Iška Loka, Ljubljana: 45.55 N/ 14.31 E, D. Habjan Cavasagra, Vedelago: 45.41 N/ 12.01 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Colnar Trieste: 45.41 N/ 13.47 E, Italija
Iška Loka, Ljubljana: 45.55 N7 14.31 E, D. Habjan Roncola: 45.53 N/ 09.47 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Agnano, Pozzuoli ; 40.49 N/ 14.07 E, Italija
Stožice, Ljubljana:: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Cuffiano, Riolo Terme: 44.17 N/ 11.42 E, Italija
Maribor: 46.33 N/ 15.40 E, B. Iršič Bagolino: 45.49 N/ 10.28 E, Italija
Slovenska vas, Mirna: 45.58 N/ 15.06 E, A. Podobnik Crosara, Valdagno: 45.39 N/ 11.18 E, Italija
Borovnica, Vrhnika: 45.55 N7 14.22 E, A. Jankovič Kalaton: 62.63 N/ 29.03 E, Finska
Tomačevo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Gambassi: 43.32 N/ 10.57 E, Italija
Črni Vrh, Idrija: 45.56 N/ 14.03 E, J. Mastnak Filattiera: 44.19 N/ 09.53 E, Italija
Toško čelo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.25 E, D. Šere Poggio al Grillo: 43.10 N/ 10.36 E, Italija
Tomačevo, Ljubljana: 46.05 N7 14.32 E, J. Mastnak Bianzano: 45.57 N/ 09.54 E, Italija
Tomačevo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Mastnak Treviso: 45.40 N/ 12.15 E, Italija
Slovenska vas, Mirna: 45.58 N7 15.06 E, A. Podobnik Lumezzane: 45.39 N/ 10.15 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Rotzo: 45.52 N/ 10.20 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, Z. Balarin Firenze: 43.50 N/ 11.20 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Selva, Montecchio Maggiore: 45.30 N/ 11.24 E, Italija
Slovenska vas, Mirna: 45.58 N/ 15.06 E, I. Lipar Augustusburg: 50.49 N/ 13.07 E, Nemčija
Zalog, Ljubljana: 46.03N/ 14.37 E, F. Rahne Gabrovizza: 45.44 N/ 13.43 E, Italija
Slovenska vas, Mirna: 45.58 N7 15.06 E, I. Lipar Loc. Vedercia di Cadore: 46.26 N/ 12.22 E, Italija
83
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	f	09.11.1975
82054	c	05.12.1975
LJUBLJANA	f	15.11.1975
85864	c	10.03.1976
LJUBLJANA		23.11.1975
80129	+B	03.03.1976
LJUBLJANA		05.12.1975
87732	c	07.11.1976
LJUBLJANA	f	21.02.1976
90757	c	08.06.1976
LJUBLJANA	f	24.09.1977
A 8747	c	03.10.1977
LJUBLJANA	f	27.09.1977
89961	c	30.10.1978
LJUBLJANA	f	02.10.1977
E 5567	c	00.10.1977
LJUBLJANA	m	06.10.1977
H 2823	c	13.11.1977
LJUBLJANA	f	09.10.1977
T 8201	fd	20.02.1981
LJUBLJANA	m	15.10.1977
T 9586	c	24.06.1978
LJUBLJANA	m	30.10.1977
H 3548	c	12.11.1977
LJUBLJANA	f	30.10.1977
A 4673	c	00.01.1978
LJUBLJANA	m	26.11.1977
H 3996	+k	31.01.1978
LJUBLJANA	f	08.10.1978
G 5330	cr	18.10.1979
LJUBLJANA	f	11.10.1978
G 1929	fd	01.11.1978
LJUBLJANA	m	10.11.1978
EK 794	fd	09.02.1981
LJUBLJANA	m	27.02.1979
101877	hwd	22.06.1979
LJUBLJANA	m	20.10.1979
M 1086	c	16.10.1981
LJUBLJANA	f	20.10.1979
M 8024	cr	16.10.1981
Laško, Celje: 46.09 N/ 15.15 E, Z. Lončarevič Muggi: 45.36 N/ 13.45 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Massa: 44.01. N/ 10.09 E, Italija
Mirna, Trebnje: m45.57 N7 15.04 E, V. Štolfa Parschlug: 47.00 N/ 15.00 E, Avstrija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, Z. Balarin Agello, Magione: 43.08 N/ 12.12 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Karhula: 60.31 N/ 26.57 E, Finska
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, F. Kurež Forcellino Gazzaniga: 45.48 N/ 09.50 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, J. Dovič Testelt: 51.00 N/ 04.57 E, Belgija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, S.& P. Grošelj Col Nevegal: 46.15 N/ 12.08 E, Italija
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, J. Dolinšek Giocolo, Recoaro: 45.42 N/ 11.13 E, Italija
Brnik, Kranj: 46.14 N/ 14.29 E, P. Štricelj Vetrina, Calizzano Savona: 44.14 N/ 08.07 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič
Karpa, Kuhmoinen, Hame: 61.39 N/ 25.22 E, Finska
Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, J. Dolinšek Fanzola: 45.43 N/ 11.59 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, I. Hrušovar Torcegno: 46.05 N/ 11.29 E, Italija
Spodnja Idrija 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj Casttelvecchio, Valdango: 45.39 N/ 11.18 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec S. Vigilio Rogno: 45.53 N/ 11.11 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Aramayona, Alava: 43.03 N/ 02.34 E, Španija
Dragomelj, Ljubljana: 46.06 N/ 14.36 E, D. Šere Uster, Zurich: 47,21 N/ 08,42 E, Švica
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, T. Modic Kontiolahti: 61.46 N/ 29.51 E, Finska
Šmartno, Ljubljana: 46.04 N/ 14.33 E, D. Petkovšek Arad: 46.12 N/ 21.20 E, Romunija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, O. Goljuf S. Giorgio di Nogaro: 45.50 N/ 13.13 E, Italija
84
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	m	21.10.1979
M 7571	cr	17.10.1981
LJUBLJANA	f	30.11.1979
M 8264	fd	22.10.1981
LJUBLJANA		10.04.1980
SA 185	c	01.10.1981
LJUBLJANA	f	11.10.1980
L 5562	cr	26.11.1980
LJUBLJANA	f	27.09.1981
P 4392	cr	06.10.1981
LJUBLJANA	f	27.09.1981
P 9523	cr	00.09.1981
LJUBLJANA	m	10.10.1981
P 4989	cr	16.10.1961
LJUBLJANA	m	10.10.1981
P 9963	cr	22.02.1981
LJUBLJANA	m	16.10.1981
P 5784	cr	13.03.1981
LJUBLJANA	m	1 8.10.1981
P 2855	cr	24.10.1981
LJUBLJANA	m	25.10.1981
P 9628	cr	28.10.1981
LJUBLJANA		25.10.1981
P 3113	cr	07.11.1981
LJUBLJANA	f	25.10.1981
P 2173	cr	08.11.1981
LJUBLJANA	f	25.10.1981
0 8351	fd	30.10.1981
LJUBLJANA		01.11.1981
V 7221	fd	05.12.1981
LJUBLJANA	f	03.11.1981
EF 410	fd	07.11.1981
LJUBLJANA	m	03.11.1981
EF 367	cr	12.11.1981
LJUBLJANA	f	06.11.1981
V 5163	c	18.11.1981
LJUBLJANA	m	12.11.1981
V 8027	c	15.11.1981
LJUBLJANA	f	15.11.1981
L 2438	cr	22.11.1981
Bizovik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.34 E, M. Mojškerc Villesse: 45.52 N/ 13.27 E, Italija
Šmartno, Litija: 46.04 N/ 14.50 E, M. Groznik Valle Rendena: 46.02 N/ 10.43 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Dolno Ezerovo Burgas: 42.31 N/ 27.24 E, Bolgarija
Brnik Kranj: 46.14 N/ 14.29 E, M. Debelic Montenars: 46.14 N/ 13.09 E, Italija
Tomišelj, Ljubljana: 45.58 N/ 14.29 E, M. Jankovič Su in Somp, Montenars: 46.14 N/ 13.09 E, Italija
Blejska Dobrava, Bled: 46.25 7N/ 14.06 E, A. Lenarčič Monte Pizzol Fregona: 45.59 N/ 12.20 E, Italija
Medvode, Ljubljana: 46.08 N/ 14.25 E, M. Pustoslemšek Doberdo del lago: 45.50 N/ 13.32 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič Mondragone, Caserta: 41.07 N/ 13.53 E, Italija
Zagorje ob Savi: 46.08 N/ 15.00 E, A. Lisec Anorga, Txiki, San Sebastian: 43.19 N/ 01.29 W, Španija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj
Rocca Bernarda, Premariacco: 46.04 N/ 13.23 E, Italija
Bovec, Tolmin: 46.20 N/ 13.34 E, D. Bon Sella Forredor, Gemona: 46.16 N/ 13.09 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj Tanviele, Ovaro: 46.29 N/ 12.52 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič Vicinale, Buttrio: 46.01 N/ n13.20 E, Italija
Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, I. Hrušovar Treporti: 45.30 N/ 12.00 E, Italija
Škofja Vas, Celje: 46.16 N/ 15.18 E, Z. Lončarevič Vo' Brendola: 45.28 N/ 11.27 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Braide, Moggio Udinese: 46.25 N/ 13.12 E, Italija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere Staranzano: 45.59 N/ 13.31 E, Italija
Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič Gleria, Bordano: 46.17 N/ 13.04 E, Italija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, Z. Mesesnel Torsa, Pocenia: 45.53 N/ 13.08 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič Ragogna: 46.11 N/ 12.57 E, Italija
85
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	m	29.12.1981
V 2445	cr	31.10.1983
RADOLFZELL		24.06.1949
H 24000		22.11.1949
RADOLFZELL		24.06.1949
H 24200	c	22.11.1949
BUDAPEST	m	19.10.1958
79817	c	02.11.1958
RADOLFZELL	m	22.09.1959
H 559221	c	04.11.1961
MOSKWA	f	25.09.1960
V116365	c	23.10.1960
MOSKWA	m	04.10.1960
X 919410	c	00.11.1060
HELGOLAND	m	02.04.1961
9 926182	c	03.11.1961
MOSKWA	m	25.10.1962
S 036634	cr	28.10.1963
MOSKWA	juv	01.07.1963
S 062929	cr	12.10.1963
PRAHA	ad	17.11.1963
N 87333	cr	28.10.1964
RADOLFZELL	f	05.10.1964
K 468303	cr	24.10.1965
MOSKWA	f	29.02.1966
S 2837821	cr	03.05.1976
PRAHA	f	21.08.1967
M 480167	cr	20.10.1972
MOSKWA	f	06.10.1967
S 364235	cr	06.10.1968
MOSKWA	f	07.09.1969
S 431295	cr	09.11.1968
HELSINKI	f	08.04.1968
K 390758	cr	15.10.1968
BRUXELLES	f	11.10.1969
Z 54333	cr	00.00.1969
BOLOGNA	f	27.02.1970
H 368241	cr	10.12.1970
HELSINKI	m	25.08.1971
K 564441	cr	01.01.1972
Šiška, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, I. Božič
Monte Pizzoc, Fregona, Treviso: 46.02 N/ 12.20 E, Italija
Johangeorgenstadt: 50.26 N/ 12.44 E, Nemčija Novo Mesto: 45.48 N/ 15.10 E
Johangeorgenstadt: 50.26 N/ 12.44 E, Nemčija Novo Mesto: 45.48 N/ 15.10 E, R.Smole, J. Škedelj
Budakeszi: 47.31 N/ 18.56 E, Madžarska Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, A. Derling
Horheim, Kr. Walshut: 47.38 N/ 08.21 E, Nemčija Seča, Portorož: 45.30 N/ 13.37.30 E,
Rybatchii: 55.11 N/ 20.49 E, Rusija Moškanjci, Ptuj: 46.25 N/ 15.59.40 E
Rybatchii: 55.11 N/ 20.49 E, Rusija Izola: 45.32.30 N/ 13.40 E, E. Lupinc
Hiddensee: 54.35 N/ 13.07 E, Nemčija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
Rybatchii: 55.11 N/ 20.49 E, Rusija
Ajševica, Nova Gorica: 45.58 N7 13.41 E, S. Drašček
Rybatchii: 55.11 N/ 20.49 E, Rusija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, L. Breskvar
Lesnice: 49.53 N/ 16.57 E, Češka Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič
Bannacker: 48.21 N/ 10.49 E, Nemčija Domžale, Ljubljana: 46.08 N/ 14.36 E, T. Janežič
Kaliningradska oblast: 55.08 N/ 20.42 E, Rusija Škofja Loka, Kranj: 46.10 N/ 14.18 E, D. Petkovšek
Nevrenč: 49.49 N/ 13.17 E, Češka Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, A. Markuta
Kaliningrad Region, Rybatchii: 55.11 N/ 20.42 E, Rusija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Ivačič
Latvia near Pape: 56.09 N/ 21.02 E, Latvija Vrhovci, Ljubljana: 46.03 N/ 14.27 E, P. Bizjan
Hastmassund: 60.10 N/ 25.03 E, Finska Pevma, Nova Gorica: 45.58 N/ 13.38 E, S. Drašček
Liege: 50.15 N/ 05.44 E, Belgija Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič
Oslavia: 45.57 N/ 13.53 E, Italija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere
Haapalanlahti: 64.08 N/ 28.15 E, Finska Golo, Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E, J. Povše
86
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
PRAHA	f	06.10.1971
S 10482	cr	24.10.1975
FRIULI V.G.	f	18.10.1871
A 54827	cr	14.11.1971
HIDDENSEE	m	14.09.1972
90 368 076	cr	23.09.1972
PRAHA	f	31.10.1972
S 28474	cr	25.02.1973
FRIULI V.G.	f	14.11.1971
A 109036	cr	07.04.1973
MOSKWA	ad	08.07.1973
S 669062	cr	28.10.1973
VARSOVIA	f	28.09.1973
HA 234 516	cr	10.10.1973
RADOLFZELL	m	20.10.1973
BF 77 147	cr	14.10.1974
HELSINKI	f	07.09.1974
J198372	cr	03.10.1974
MOSKWA	ad m	18.09.1974
X 667 185	cr	06.10.1974
FRIULI V.G.	m	06.10.1974
C 15209	cr	28.10.1974
FRIULI V.G.		07.10.1974
C 32953	cr	00.10.1974
MOSKWA	f	08.10.1974
X 586646	cr	01.11.1975
RADOLFZELL	f	12.10.1974
BJ 188595	cr	10.11.1974
FRIULI V.G.		08.11.1974
A 182468	cr	19.10.1975
LITUANIA	m	04.09.1975
G 9186	cr	26.10,1975
MOSKWA	m	15.09.1975
XA 183688	cr	08.10.1975
MOSKWA	m	21.09.1975
A 794018	cr	04.10.1975
MOSKWA	m	23.09.1975
X 347554	cr	25.10.1975
BOLOGNA	f	01.10.1975
L 599761	c	31.03.1978
Breclav: 48.46 N/ 16.53 E, Češka Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E
Mossa: 45.56 N/ 13.35 E, Italija
Solkan, Nova Gorica: 45.59 N/ 13.41 E, S. Drašček
Bezirk Karl-Marx-Stadt: 50.42 N/ 12.59 E, Nemčija Trbovlje: 46.10 N/ 15.023 E, O. Goljuf
Praha, Kunratice: 50.01 N/ 14.30 E, Češka Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37, J. Matulic
Maiano Enemonzo: 46.04 N/ 13.01 E, Italija Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
Ladva: 61.22 N/ 34.37 E, Rusija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, S. Kos
Mierzeja Wislana: 54.21 N/ 19.19 E, Poljska Vipava, Ajdovščina: 45.51 N7 13.58 E, P. Rehar
Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija
Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Petkovšek
Karkkila Laani: 60.32 N/ 24.13 E, Finska Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, F. Bolta
Latvinska, Liepaiski rajon, Pape: 56.09 N/ 21.02 E, Latvija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Jankovič
Caperiva, Gorizia: 45.57 N/ 13.37 E, Italija Ajševica, Nova Gorica: 45.58 N/ 13.41 E, S. Drašček
Monte S. Michele Muggi: 45.37 N/ 13.45 E, Italija Laško, Celje: 46.09 N/ 15.15 E, J. Zabukovec
Latvinska: 56.32 N/ 21.00 E, Latvija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Mali
Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Zidar
Bosco Visentin, Carlingo: 46.00 N/ 13.00 E, Italija Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, S. Drašček
Litovska, Neringa: 55.27 N/ 21.04 E, Litva Bizovik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.34 E, J. Bricelj
Latvijska, Pape:56.32 N/ 21.00 E, Latvija Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, D. Petkovšek
Kaliningrad, Region Rybatchii: 55.11 N/ 20.42 E, Rusija Hrastnik: 46.08 N/ 15.04 E, I. Zlobko
Gdovski rajon, Pnevo: 58.45 N/ 27.49 E, Rusija Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E, D. Habjan
Colzate, Bergamo: 45.48 N/ 09.50 E, Italija Zatrnik, Pokljuka, Bled: 46.22 N7 14.03 E
87
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LITUANIA	f	01.10.1975	Litovska, Neringa: 55.27 N/ 21.04 E, Litva
G 0505	cr	01.12.1975	Brdo, Ljubljana: 46.01 N/ 14.19 E, M. Rejec
LITUANIA	m	04.10.1975	Litovska, Neringa: 55.27 N/ 21.04 E, Litva
G 9074	cr	26.11.1975	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, F. Rahne
LITUANIA	m	04.10.1975	Neringa: 55.33 N/ 21.07 E, Litva
G 9186	cr	26.10.1975	Bizovik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.34 E, J. Bricelj
MOSKWA	m	04.10.1975	Kaliningrad, Region Rybatchii: 55.11 N/ 20.42 E, Rusija
S 817610	c	17.10.1975	Lutverci, Ptuj: 46.41 N/ 15.57 E, J. Vesel
PRAHA		13.10.1975	Vitkov: 49.47 N/ 17.46 E, Češka
Z 531837	c	19.10.1975	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
RADOLFZELL	m	24.10.1975	Tessendorf: 46.40 N/ 14.19 E, Avstrija
BF 70175	cr	25.10.1975	Tacen, Ljubljana: 46.07.20 N/ 14.28 E, J. Mastnak
FRIULI V.G.	f	15.10.1977	Gorizia: 45.57 N/ 13.32 E, Italija
E 182432	c	25.11.1977	Solkan, Nova Gorica: 45.59 N/ 13.41 E
SEMPACH	f	18.10.1977	Col de Bretolet: 46.09 N/ 06.47 E, Švica
A 326019	c	13.11.1977	Turjak, Velike Lašče: 45.53 N7 14.37 E
HELSINKI	f	08.09.1979	Helsinki: 60.12 N/ 25.00 E, Finska
J 633210	c	18.10.1981	Šempas, Nova Gorica: 45.56 N7 13.45 E, D. Bon
STOCKHOLM	f	14.11.1979	Otenby, Oland: 56.12 N/ 16.24 E, Švedska
AB 08786	cr	16.11.1980	Šempas, Nova Gorica: 45.56 N/ 13.45 E, D. Bon
BUDAPEST	f	30.09.1980	Pomaz: 47.39 N/ 19.02 E, Madžarska
832830	cr	15.10.1980	Ajševica, Nova Gorica: 45.58 N/ 13.41 E, P. Grošelj
Helsinki	f	04.10.1981	Kirkkonumni Kyrkslatt: 59.56 N/ 24.24 E, Finska
J 936775	cr	02.11.1981	Bukovica, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.39 E, Z. Mozetič
Repnik - Carduelis cannabina			
LJUBLJANA		31.10.1931	Srednje Jarše, Ljubljana: 46.09 N/ 14.36 E
4509	c	17.11.1931	S. Vito di Tagliamento: 45.54 N/ 12.52 E, Italija
LJUBLJANA		09.04.1932	Srednje Jarše, Ljubljana: 46.09 N/ 14.36 E, O. Štrekelj
4115	c	04.11.1932	Trento: 45.55 N/ 11.20 E, Italija
LJUBLJANA		11.11.1932	Srednje Jarše, Ljubljana: 46.09 N/ 14.36 E
5116	c	22.11.1932	Remanzacco: 46.08 N/ 13.20 E, Italija
LJUBLJANA	f	02.04.1959	Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, I. Razinger
37594	c	19.11.1950	Padova: 44.25 N/ 11.52 E, Italija
LJUBLJANA		25.04.1953	Koroška Bela, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, S. Jevšček
42446	c	04.04.1954	Ascoli Piceno: 42.55 N/ 13.40 E, Italija
LJUBLJANA	m	08.11.1953	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Logar
14858	c	18.11.1953	Marcerata: 43.15 N/ 13.40 E, Italija
LJUBLJANA	m	23.11.1958	Nove Jarše, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Magister
52918	c	01.01.1960	Sant ' Elpidio A Mare: 43.56 N/ 13.40 E, Italija
88
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	f	03.10.1959	Plavž, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, F. Rozman
5521	c	03.04.1960	San Benedetto del Tronto: 41.55 N/ 13.50 E, Italija
LJUBLJANA	m	17.10.1962	Toško čelo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.25 E, J. Ivačič
X 1912	c	19.12.1962	Monticell, Malo: 45.34 N/ 11.31 E, Italija
LJUBLJANA	f	28.10.1964	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Mastnak
95374	c	00.02.1965	Canosa di Ougkie: 41.13 N/ 16.04 E, Italija
LJUBLJANA	f	13.10.1965	Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Zidar
102611	c	28.11.1965	Moriago, Treviso: 45.52 N/ 12.06 E, Italija
LJUBLJANA	m	18.10.1965	Dovje, Mojstrana, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, F. Kopitar
102482	c	04.12.1965	Cotonificio Martignacco: 46.05 N/ 13.08 E, Italija
LJUBLJANA	f	24.10.1965	Javornik, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Zidar
102640	c	01.11.1965	Casenuove di Magione: 43.08 N/ 12.12 E, Italija
LJUBLJANA	m	24.10.1965	Javornik, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Zidar
102645	c	28.12.1966	Sussegana: 45.51 N/ 12.14 E, Italija
LJUBLJANA	f	05.10.1966	Javornik, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič
102592	c	22.01.1970	Grosseto: 42.46 N/ 11.06 E, Italija
LJUBLJANA	f	15.10.1967	Javornik, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič
117021	c	10.11.1967	Passons: 46.04 N/ 13.13 E, Italija
LJUBLJANA	m	18.10.1973	Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, R. Simončič
19361	c	28.10.1973	Pesaro: 43.14 N/ 12.55 E, Italija
LJUBLJANA	m	26.10.1973	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, D. Šere
20193	c	19.11.1973	Treviso: 45.40 N/ 12.30 E, Italija
LJUBLJANA	f	03.11.1973	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Beravs
T 3023	c	28.03.1974	Sagrado: 45.52 N/ 13.29 E, Italija
LJUBLJANA	m	19.03.1975	Stražišče, Kranj: 46.12 N/ 14.21 E, A. Hafner
58833	c	10.09.1975	Katowice: 50.24 N/ 18.55 E, Poljska
LJUBLJANA	f	02.10.1975	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Mučič
75720	c	12.10.1975	M.Catria: 43.28 N/ 12.42 E, Italija
LJUBLJANA		20.10.1975	Podpeč, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Nered
56447	c	20.10.1975	Gabrovizza: 45.44 N/ 13.43 E,. Italija
LJUBLJANA	m	01.11.1975	Šmartno, Ljubljana: 46.04 N7 14.33 E, D. Petkovšek
84191	c	14.11.1977	nella campagna di S. Nicolo: 45.22 N/ 11.37 E, Italija
LJUBLJANA	f	08.10.1976	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
SX 430	c	20.03.1977	Riccione: 43.59 N/ 12.39 E, Italija
LJUBLJANA	m	19.10.1976	Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, F. Bolta
S 5304	c	01.01.1977	S. Mariano di Corciano: 43.05 N/ 12.18 E, Italija
LJUBLJANA	f	02.11.1976	Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič
X 2396	c	21.10.1978	Modigliano, Forli: 44.09 N/ 11.47 E, Italija
LJUBLJANA	m	05.10.1977	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, M. Mojškerc
T 3828	c	10.12.1977	Porchiano, Terni: 42.33 N/ 12.21 E, Italija
89
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	f	10.10.1977
A 5842	c	13.11.1977
LJUBLJANA		30.12.1977
42842	c	30.12.1977
LJUBLJANA	f	21.10.1978
T 990	+k	02.12.1978
LJUBLJANA	f	21.10.1979
J 4612	+k	30.10.1979
LJUBLJANA	f	29.11.1979
M 8249	+k	21.12.1979
LJUBLJANA		16.10.1981
P 2683	+k	25.10.1981
BOLOGNA		18.03.1963
H 147186	cr	18.10.1964
BOLOGNA	f	08.05.1970
L 356115	cr	03.07.1974
BOLOGNA	f	02.04.1972
L 103373	cr	03.04.1972
BOLOGNA	f	21.04.1972
L 107801	cr	00.00.1972
PRAHA	m	24.05.1972
Z 420105	cr	07.04.1973
RADOLFZELL	f	04.11.1973
BF 77406	cr	02.01.1974
BOLOGNA	f	27.03.1975
L 442644	cr	23.10.1977
GDANSK	m	16.05.1981
KE 05319	cr	07.10.1981
Brezovček - Carduelis flammea
LJUBLJANA	f	14.10.1974
37934	c	30.10.1974
LJUBLJANA	juv	21.08.1976
97616	c	21.12.1976
RADOLFZELL	f	12.10.1972
BC 36019	cr	29.12.1973
RADOLFZELL	f	12.10.1972
BC 36010	cr	25.02.1973
RADOLFZELL	m	18.10.1972
BC 36086	cr	25.11.1972
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, M. Vrhovec Tuscania, Viterbo: 42.25 N/ 11.52 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, G. Smrekar Viterbo: 42.25 N/ 12.06 E, Italija
Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, B. Javoršek Colla S. Paolo Piegaro: 42.58 N/ 12.05 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Bogataj Venezia: 45.29 N/ 12.15 E, Italija
Šmartno, Litija: 46.04 N/ 14.50 E., M. Groznik Borghi, Forli: 44.02 N/ 12.21 E, Italija
Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj San Venanzo, terni: 42.52 N/ 12.16 E, Italija
S. Benedetto del Tronto: 43.57 N/ 13.52 E, Italija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Mojškerc
Castellano P. S. Elpidio: 42.52 N/ 13.31 E, Italija Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, V. Jardas
Contrada Castellano, P. S. Elpidio: 43.15 N/ 13.45 E, Italija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, P. Rehar
Marina di fermo, P. S. Elpidio: 43.09 N/ 13.43 E, Italija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, P. Rehar
Halda: 49.58 N/ 16.38 E, Češka Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere
Numana: 43.31 N/ 13.37 E, Italija Jarše, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, F. Bolta
Poiotrowka: 51.11 N/ 17.56 E, Poljska
Bizovik, Ljubljana: 46.02 N7 14.34 E, M. Mojškerc
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Šere
Agar da Lis Trais Chiasaforte: 46.04 N/ 13.15 E, Italija
Vršič, Trenta, Bovec: 46.24 N/ 13.44 E, B. Magajna Bodenwohr. Oberpfalz: 49.17 N/ 12.18 E, Avstrija
Tesendorf: 46.40 N/ 14.19 E, Avstrija Bitnje, Kranj: 46.13 N/ 14.20 E
Tessendorf: 46.40 N/ 14.19 E, Avstrija Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E
Tessendorf: 46.40 N/ 14.19 E, Avstrija
Štefanja Gora, Kranj: 46.17 N/ 14.28 E, J. Mastnak, D. Šere
90
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
RADOLFZELL	m	31.10.1972
BC 1611	cr	02.11.1974
RADOLFZELL	m	01.11.1972
BF 58730	cr	13.02.1973
RADOLFZELL	f	02.11.1972
BF 58854	cr	30.10.1973
RADOLFZELL	f	05.11.1972
BF 58871	cr	30.10.1973
HIDDENSEE	f	19.11.1972
9039 7796	cr	29.11.1972
RADOLFZELL	m	19.11.1972
BF 56466	cr	03.12.1972
RADOLFZELL	f	25.11.1972
BF 56583	cr	00.11.1972
RADOLFZELL	f	11.12.1972
BF 59084	cr	03.11.1973
RADOLFZELL	f	15.08.1981
BJ 32406	cr	03.11.1981
Mali krivokljun	- Loxia curvirostra	
LJUBLJANA		18.08.1930
3958	c	12.09.1030
LJUBLJANA	juv	18.08.1930
3960	c	02.09.1930
LJUBLJANA	m	25.08.1935
6689	c	23.11.1935
LJUBLJANA	m	24.10.1935
10048	c	30.10.1935
LJUBLJANA	m	24.10.1935
10055	c	25.10.1935
LJUBLJANA	m	09.05.1954
15091	c	15.05.1955
LJUBLJANA	f	09.07.1956
37072	c	16.03.1958
LJUBLJANA	m	19.07.1956
24632	c	24.08. 1958
LJUBLJANA	f	22.07.1956
24711	c	16.09.1956
LJUBLJANA	juv	08.08.1956
24749	c	29.09.1956
Walddorf: 46.40 N/ 14.20 E, Avstrija Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
Tessendorf: 46.40 N/ 14.19 E, Avstrija Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, I. Geister
Tessendorf: 46.40 N/ 14.19 E, Avstrija Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, O. Goljuf
Tessendorf: 46.40 N/ 14.19 E, Avstrija Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, O. Goljuf
Bezirk Karl-Marx-Stadt: 50.35 N/ 13.00 E, Nemčija Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Povše
Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, D. Petkovšek
Tessendorf: 46.40 N/ 14.19 E, Avstrija Pokljuka, Bled: 46.21 N/ 13.59 E, Z. Mesesnel
Salzburg: 47.19 N/ 12.47 E, Avstrija
Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, Z. Mesesnel
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30E, dr.J. Ponebšek, L. Egger Cormons: 45.55 N/ 13.30 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, dr.J. Ponebšek, L. Egger Remanzacco: 46.06 N/ 13.20 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A.Oblak Artegna: 46.17 N/ 13.09 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Ponebšek Pieve di Soligo: 45.45 N/ 12.14 E, Italija
Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Ponebšek Cuscugnacco: 46.02 N/ 13.16 E, Italija
Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E, V. Ostanek Swiatniki Corne: 50.04 N/ 19.57 E, Poljska
Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E, V. Ostanek Kirovska oblast: 58.28 N/ ??.33 E, Rusija
Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E, V. Ostanek Liveno: 45.32 N/ 10.13 E, Italija
Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E, V. Ostanek Vicenza: 45.30 N/ 11.30 E, Italija
Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E, V. Ostanek Belluno: 46.08 N/ 12.13 E, Italija
91
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA	f	22.09.1957	Preserje, Ljubljana: 45.57 N/ 14.25 E, J. Hojkar
25590	c	24.11.1957	La Spezia: 44.40 N/ 09.47 E, Italija
LJUBLJANA		10.03.1959	Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E, V. Ostanek
54907	c	13.10.1959	Feuerkogel, Ebensee: 47.50 N/ 13.35 E, Avstrija
LJUBLJANA	juv	08.06.1959	Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E, V. Ostanek
56044	c	00.09.1959	Prov. Trento: 45.54 N/ 11.04 E, Italija
LJUBLJANA	f	28.07.1959	Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E, V. Ostanek
56423	c	19.10.1959	Collone Bresciane: 45.33 N/ 10.15 E, Italija
LJUBLJANA		25.03.1960	Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E, V. Ostanek
X 1026		17.10.1960	Monfalcone: 45.48 N/ 13.32 E, Italija
LJUBLJANA	f	24.08.1963	Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E, V. Ostanek
86892	c	00.11.1963	Zugna di Roverete, Trento: 45.54 N/ 11.04 E, Italija
LJUBLJANA	f	12.04.1967	Studenec, Ljubljana: 46.03 N/ 14.33 E, S. Bricelj
113336	c	06.10.1968	Smolenska oblast: 55.17 N/ 31.31 E, Rusija
LJUBLJANA	f	20.04.1969	Koseze, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Mastnak
124213	c	10.12.1970	Vignolo, Bergamo: 45.43 N/ 10.00 E, Italija
LJUBLJANA	f	05.08.1972	Štefanja Gora, Kranj: 46.17 N/ 14.28 E, D. Šere
0601	c	23.09.1972	Basovizza: 45.38 N/ 13.51 E, Italija
LJUBLJANA	f	14.09.1972	Pokljuka, Bled: 46.21 N7 13.59 E, D. Šere
0610	c	23.09.1972	Basovizza: 45.38 NJ/ 13.51 E, Italija
LJUBLJANA	m	05.02.1974	Štefanja Gora, Kranj: 46.17 N/ 14.28 E, D. Šere
1085	c	24.11.1974	Peloz di Cadore: 46.28 N/ 12.27 E, Italija
LJUBLJANA		17.11.1978	Polževo, Višnja Gora: 45.56 N/ 14.46 E, B. Slabanja
108870	cr	15.09.1980	Scharnstein: 45.54 N/ 13.58 E, Avstrija
LJUBLJANA	juv	25.05.1979	Kranj: 46.14 N/ 14.22 E, V. Jardas
104854	cr	02.10.1981	Kalmberg: 47.38 N/ 13.34 E, Avstrija
LJUBLJANA	ad f	25.03.1981	Črni Vrh, Jesenice: 46.25 N/ 14.03 E, A. Lenarčič
114084	c	03.08.1981	Plana, Sofia: 42.28 N/ 23.20 E, Bolgarija
HELGOLAND	m	30.09.1962	Seerhan: 53.21 N/ 13.14 E, Nemčija
7 304443	cr	01.12.1963	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, F. Podmolnik
BUDAPEST		01.09.1963	Budakeszi: 47.31 N/ 19.03 E, Madžarska
147979	cr	06.09.1963	Šempas, Nova Gorica: 45.56 N/ 13.45 E, S. Drašček
RADOLFZELL		13.05.1975	Kofering: 49.24 N/ 11.51 E, Nemčija
DH 32992	cr	13.11.1977	Turjak, Velike Lašče: 45.53 N7 14.37 E
Kalin - Pyrrhula pyrrhula LJUBLJANA m 25.03.1960 X 1026	c 12.11.1963
LJUBLJANA 125155
18.04.1969
15.10.1970
Golovec, Ljubljana: 46.02 N/ 14.33 E, V. Ostanek Monfalcone: 45.48 N/ 13.32 E, Italija
Podutik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.27 E, D. Šere Trissino: 45.33 N/ 11.21 E, Italija
92
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
LJUBLJANA	f	28.10.1978	Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj
G 2429	cr	29.10.1981	S. Michele del Carso: 45.55 N/ 13.34 E, Italija
LJUBLJANA	f	11.11.1980	Idrija: 46.00.12 N7 14.02 E, P. Grošelj
0 2047	cr	29.10.1981	Specca: 46.15 N/ 13.20 E, Italija
LJUBLJANA	f	25.10.1981	Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj
P 3188	cr	04.11.1981	Zoogliano, Toreano: 46.08 N/ 13.26 E, Italija
LJUBLJANA	f	29.10.1981	Toško čelo, Ljubljana: 46.05 N/ 14.25 E, Z. Mesesnel
V 5672	cr	02.12.1981	Piuma, Gorizia: 45.57 N/ 13.38 E, Italija
LJUBLJANA	f	14.11.1981	Brdo, Ljubljana: 46.01 N/ 14.19 E, A. Colnar
V 4163	cr	29.11.1981	Braida, Tricesimo: 46.10 N/ 13.13 E, Italija
RADOLFZELL	f	05.10.1969	Oberwaldhausen: 47.54 N/ 09.29 E, Nemčija
CE 58458	cr	31.10.1970	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, L. Simončič
RADOLFZELL		08.01.1974	Ilz: 47.05 N/ 15.57 E, Avstrija
CC 8620	cr	21.03.1974	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner
RADOLFZELL		25.10.1976	Ebental: 46.36 N/ 14.22 E, Avstrija
CC 41879	cr	01.11.1976	Brnik, Kranj: 46.14 N/ 14.29 E, P. Štricelj
Dlesk - Coccothraustes coccothraustes
LJUBLJANA		18.08.1930	Tivoli, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
3670	c	00.12.1930	Montecarotto: 43.32 N/ 13.05 E, Italija
LJUBLJANA	m	15.11.1948	Bežigrad, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, O. Štrekelj
5725	c	19.11.1952	Vicenza: 45.30 N/ 11.30 E, Italija
LJUBLJANA		15.11.1948	Bežigrad, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, O. Štrekelj
32205	c	19.11.1952	Vicenza: 45.30 N/ 11.30 E, Italija
LJUBLJANA	f	25.02.1949	Bežigrad, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, O. Štrekelj
36127	c	00.02.1053	Brindisi: 40.48 N/ 18.00 E, Italija
LJUBLJANA	m	17.02.1950	Bežigrad, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, O. Štrekelj
37182	c	10.10.1950	Blevio: 45.49 N/ 09.13 E, Italija
LJUBLJANA	m	27.10.1952	Bežigrad, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, O. Štrekelj
36953	c	15.12.1954	Forli: 44.12 N/ 12.06 E, Italija
LJUBLJANA	m	12.11.1954	Bežigrad, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, O. Štrekelj
45064	c	05.12.1954	Firenza: 43.48 N/ 09.37 E, Italija
LJUBLJANA	f	26.03.1962	Grad, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Hojkar
75879	c	00.11.1963	Pozzuolo del Friuli: 45.59 N/ 14.35 E, Italija
LJUBLJANA	m	01.01.1964	Bizovik, Ljubljana: 46.02 N/ 14.34 E, J. Bricelj
93651	c	08.03.1965	Szczecin: 53.24 N/ 14.35 E, Poljska
LJUBLJANA	f	31.01.1965	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, S. Kos
90724	c	21.12.1965	Sarreno: 38.06 N/ 15.39 E, Italija
LJUBLJANA		1967	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Hojkar
115609	c	09.02.1969	Faedis: 46.00 N/ 13.10 E, Italija
93
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
LJUBLJANA		27.10.1968	Prvačina, Nova Gorica: 45.54 N/ 13.43 E, D. Zavrtanik
120885	c	30.12.1969	Ossario di Oslavia: 45.57 N/ 13.35 E, Italija
LJUBLJANA		00.00.1969	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, J. Gorkič
127323	c	03.02.1969	S. Martino di Carso: 45.57 N/ 13.33 E, Italija
LJUBLJANA	m	19.11.1972	Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, J. Nemec
0965	c	11.12.1972	Piuma, Gorizia: 45.57 N/ 13.35 E, Italija
LJUBLJANA	m	29.11.1973	Brest, Ljubljana: 45.58 N/ 14.30 E, A. Jankovič
2591	c	07.11.1976	Castelnuovo di Verona: 45.26 N/ 10.47 E, Italija
LJUBLJANA		26.12.1974	Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E, D. Holešek
	fd	18.04.1979	Zaječov, Beroun: 49.47 N/13.50 E, Češka
LJUBLJANA	juv	10.07.1975	Štefanja Gora, Kranj: 46.17 N/ 14.28 E, D. Šere
39955	c	26.12.1981	Vivaro, Pordenone: 46.00 N/ 13.00 E, Italija
LJUBLJANA	f	14.11.1976	Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
35434	c	14.11.1976	Loc. Bracco, Moneglia: 44.14 N/ 09.30 E, Italija
LJUBLJANA	m	25.03.1976	Trbovlje: 46.10 N/ 15.03 E , R. Simončič
2433	+k	19.10.1978	Pestrino, Verona: 45.547 N/ 11.00 E, Italija
LJUBLJANA	m	07.02.1979	Idrija: 46.00.12 N/ 14.02 E, P. Grošelj
108846	+k	00.10.1980	Foggia: 41.27 N/ 15.34 E, Italija
LJUBLJANA	m	06.10.1979	Godovič, Idrija: 45.57 N/ 14.06 E, P. Grošelj
109167	cr	21.11.1981	Valdie, Paveo: 46.26 N/ 12.52 E, Italija
LJUBLJANA		26.02.1980	Savlje, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Slabanja
109865	c	17.10.1981	Castellina Chianti: 43.28 N/ 11.17 E, Italija
LJUBLJANA	m	25.10.1981	Bovec, Tolmin: 46.20 N/ 13.34 ED. Bon
114750	cr	31.10.1981	Montenars: 46.14 N/ 13.09 E, Italija
HELGOLAND		08.03.1955	Wenedburg: 52.19 N/ 10.24 E, Nemčija
7199086	cr	05.04.1960	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, S. Treol
FRIULI V.G.		13.11.1973	Pascus, Povoletto: 46.07 N/ 13.18 E, Italija
B 17582	cr	18.01.1975	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E
BOLOGNA		15.12.1977	Piuma, Gorizia: 45.57 N/ 13.38 E, Italija
A 169738	cr	22.02.1978	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, A. Knavs
Rumeni strnad	- Emberiza citrinella		
LJUBLJANA		18.11.1974	Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
50521	c	01.12.1974	Cividale: 46.07 N/ 13.30 E, Italija
LJUBLJANA	m	29.11.1974	Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
50542	c	05.01.1975	Pagnacco: 46.06 N/ 13.11 E, Italija
LJUBLJANA	m	26.10.1975	Šmartno, Ljubljana: 46.04 N/ 14.33 E, D. Petkovšek
84048	c	20.11.1975	Moimacco: 46.05 N/ 13.22 E, Italija
LJUBLJANA		09.10.1976	Laško, Celje: 46.09 N7 15.15 E, J. Zabukovec
97258	c	11.11.1976	Marana, Trissino: 45.34 N/ 11.23 E, Italija
FRIULI V.G.		25.10.1975	Villesse: 45.52 N/ 13.27 E, Italija
C 15192	cr	20.10.1976	Ajševica, Nova Gorica: 45.58 N/ 13.41 E
94
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
FRIULI V.G.	f	12.11.1975
C 19929	cr	15.11.1975
FRIULI V.G.		16.11.1976
C 37061	cr	20.10.1976
FRIULI V.G.	f	26.10.1977
E 193403	cr	02.04.1978
FRIULI V.G.	f	04.11.1977
E 27135	cr	01.11.1978
S. M. Carso, Sagrado: 45.52 N/ 13.29 E, Italija Spodnja Idrija: 46.02 N/ 14.02 E, P. Grošelj
Prosecco: 45.42 N/ 13.44 E, Italija Ajševica, Nova Gorica: 45.58 N/ 13.41 E
Montereale Calcellina: 46.10 N/ 13.05 E, Italija Lipoglav, Grosuplje: 45.59.30 N/ 14.39 E
Bressane: 46.11 N/ 13.04 E, Italija Bizovik, Ljubljana: 46.02 N7 14.34 E
Skalni strnad - Emberiza cia FRIULI V.G.	15.10.1972
A 111900	cr 28.01.1973
Gorizia: 45.57 N/ 13.37 E, Italija Nova Gorica: 45.58 N/ 13.39 E, S. Drašček
Trstni strnad - Emberiza schoeniclus			
LJUBLJANA	f	04.11.1973	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Mastnak
24882	c	24.12.1974	Zoppola: 45.57 N/ 11.50 E, Italija
LJUBLJANA	m	31.12.1974	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner
51634	c	17.10.1975	Magliano: 44.13 N/ 11.15 E, Italija
LJUBLJANA	f	23.10.1975	Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E, D. Šere
71975	c	04.11.1975	Loc. Feret di Gonars: 45.54 N/ 13.17 E, Italija
LJUBLJANA	f	02.11.1975	Zalog,. Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner
76580	c	08.12.1976	S. Giuseppe di Comacchio: 44.42 N/ 12.11 E, Italija
LJUBLJANA		17.10.1976	Dragomer, Ljubljana: 46.02.40 N/ 14.23 E, R. Čamernik
S 9829	c	11.12.1977	Fontaniva: 45.38 N/ 11.45 E, Italija
LJUBLJANA	f	24.10.1976	Zalog, Ljubljana: 46.03 N/ 14.37 E, J. Gračner
S 2549	c	13.11.1976	Spadarolo, Rimini: 44.04 N/ 12.34 E, Italija
LJUBLJANA	m	27.10.1976	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
SX 764	c	14.11.1976	Mettolara, Budrio: 44.35 N/ 11.33 E, Italija
LJUBLJANA	f	30.10.1976	Ig, Ljubljana: 45.58 N/ 14.32 E, B. Magajna
S 9475	c	01.01.1977	Touro sul trassimeno: 43.12 N/ 12.04 E, Italija
LJUBLJANA		01.01.1977	Brod, Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, B. Slabanja
H 3732	c	13.11.1977	Campotto, Argenta: 44.57 N/ 11.50 E, Italija
LJUBLJANA m		09.10.1977	Grmez, Ljubljana: 45.58.30 N/ 14.33 E, B. Magajna
E 9707	cr	17.05.1978	Litomyšl, Svitavy: 49.52 N/ 16.19 E, Češka
LJUBLJANA	f	17.10.1978	Stožice, Ljubljana: 46.05 N/ 14.32 E, D. Šere
EK 306	cr	17.05.1979	Sedlec: 48.47 N/ 16.42 E, Češka
PRAHA	f	21.08.1975	Sedlec: 48.47 N/ 16.42 E, Češka
M 695864	crn	08.11.1979	Lavrica, Ljubljana: 46.00 N/ 14.33 E, J. Dolinšek
PRAHA		02.07.1977	Zahradky: 50.38 N/ 14.32 E, Slovaška
Z 540063	crn	19.03.1978	Ljubljana: 46.03 N/ 14.30 E, M. Bogataj
RADOLFZELL		13.10.1977	Illmitz: 47.46 N/ 16.48 E, Avstrija
CL 31234	crn	13.10.1978	Škofljica, Ljubljana: 45.59 N/ 14.35 E, D. Šere
95
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Tabela 3: Število obročkanih ptičev v obdobju 1927-1982. Table 3: No. of ringed birds in the 1927 - 1982 period.
	leto / year vrsta / species	2 9	CO 2 9	2 9	o 3 9	m 9	(N 3 9	m 3 9	3 9	iri 3 9	3 9	3 9	CO 3 9	3 9	o 9	9	^ 9	3 9	9	3 9	9	s 9	CO ^ 9	9	o 5 9	in 9	(N 5 9	m 5 9	5 9	iri 5 9
1.	Mali ponirek T. ruficollis	0	0	0	0	0	0	0	3	1	0	4	4	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
2.	Črnovrati ponirek P. nigricollis	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
3.	Siva čaplja Ardea cinerea	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
4.	Rjava čaplja Ardea purpurea	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
5.	Mala bobnarica I. minutus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
6.	Bela štorklja Ciconia ciconia	6	0	0	0	0	0	0	0	5	6	4	0	8	11	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	23
7.	Njivska gos Anser fabalis	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
8.	Mlakarica Anas platyrhynchos	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
9.	Reglja Anas querquedula	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0
10.	Sršenar Pernis apivorus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
11.	Kragulj Accipiter gentilis	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	1	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
12.	Skobec Accipiter nisus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4	2	4	3	1	0	2	1	0	9	1	1	0	0	1	0	0	0	0	2
13.	Kanja Buteo buteo	0	0	0	0	0	0	1	0	0	1	1	3	1	1	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0
14.	Pepelasti lunj Circus cyaneus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0
15.	Rjavi lunj Circus aeruginosus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
16.	Sokol selec Falco peregrinus	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
17.	Škrjančar Falco subbuteo	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
18.	Rdečenoga postovka F. vesp.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
19.	Južna postovka F. naumanni	0	0	0	0	0	0	0	3	15	30	55	43	100	102	0	0	0	0	0	0	0	0	0	70	1	55	0	148	111
20.	Navadna postovka F. tinnun.	0	0	0	7	8	8	8	3	17	33	65	57	105	149	11	1	0	0	0	0	0	0	0	7	1	1	1	1	2
21.	Divji petelin Tetrao urogallus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
22.	Poljska jerebica Perdix perdix	0	0	0	100	0	0	0	1	0	0	7	4	5	22	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	19	19	49	271
23.	Prepelica Coturnix coturnix	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	2	0	0	0
24.	Fazan Phasianus colchicus	6	16	60	7	0	0	0	0	0	0	0	7	20	47	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	5	27	16	18
25.	Mokož Rallus aquaticus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
26.	Kosec Crex crex	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	2	1	0	0	0	2	0	0	0
27.	Mala tukalica Porzana parva	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
28.	Pritlikava tukalica P. pusilla	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
29.	Grahasta tukalica P.porzana	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
30.	Zelenonoga tukalica G chlor.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	7	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
31.	Črna liska Fulica atra	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
32.	Priba Vanellus vanellus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
33.	Mali deževnik Ch. dubius	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0
34.	Komatni deževnik Ch. hiaticula	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
35.	Veliki škurh Numenius arquata	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
36.	Pikasti martinec T. ochropus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
37.	Močvirski martinec T. glareola	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
38.	Mali martinec Act. hypoleucos	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
96
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
	1956	1957	CO 5 9	1959	1960	s 9	1962	1963	1964	1965	6 9	1967	1968	1969	1970	9	1972	1973	1974	1975	1976	1977	1978	1979	o 8 9	CO 9	CN 8 9	Skupaj
	0	0	0	0	1	0	0	1	0	1	0	0	0	0	0	0	0	1	6	8	1	3	0	1	0	1	0	37
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	1
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	1
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4	0	2	0	0	0	0	6
	0	0	0	0	0	0	45	59	0	0	0	0	0	0	0	0	0	21	59	61	0	5	2	0	0	0	0	315
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	1
	1	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	300	123	108	1902	1	14	30	0	0	0	0	2484
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	1	1	2	1	5	11	1	7	0	0	34
	3	1	3	0	0	2	5	1	2	0	2	3	0	0	0	0	2	1	3	6	2	5	5	5	7	1	2	92
	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	1	3	7	0	4	3	4	3	1	0	37
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	2
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	1	1	0	3
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1
	0	0	9	20	4	0	1	3	48	22	0	0	0	0	0	0	0	0	3	0	13	37	35	1	21	7	0	957
	1	5	10	2	5	0	5	4	0	0	0	0	0	1	0	0	0	5	5	8	4	7	11	16	16	7	0	597
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	1	0	0	2
	14	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	5	1	0	6	11	0	1	0	0	538
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	7
	20	0	0	4	0	50	0	21	311	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	2	0	19	0	1	0	0	659
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	1	3	1	0	1	0	0	0	7
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	8
	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	2
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	1
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	1	1	0	0	1	0	5
	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	10	3	1	3	0	1	2	1	4	0	34
	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1	1	6
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	8	2	8	20	9	6	0	11	21	58	143
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4	5	14	4	0	1	3	7	12	51
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	1
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	2	0	1	6	0	0	0	12
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	1	0	0	0	0	0	2	0	5
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	5	1	4	3	0	1	6	17	4	41
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	14	7	17	23	9	12	22	80	24	26	234
97
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
	leto / year vrsta / species	2 9	CO 2 9	2 9	o 3 9	m 9	(N 3 9	m 3 9	3 9	iri 3 9	3 9	3 9	CO 3 9	3 9	o 9	9	^ 9	m ^ 9	9	iri ^ 9	9	9	CO ^ 9	9	o 5 9	in 9	(N 5 9	m 5 9	5 9	iri 5 9
39.	Kozica Gallinago gallinago	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
40.	Sloka Scolopax rusticola	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
41.	Črnorepi kljunač L. limosa	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
42.	Teminkov prodnik C. temminck.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
43.	Mali prodnik Calidris minuta	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
44.	Spremenljivi prodnik C. alpina	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
45.	Togotnik Philomachus pugnax	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
46.	Prlivka Burhinus oedicnemus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0
47.	Rečni galeb Larus ridibundus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
48.	Srebrni galeb Larus argentatus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
49.	Črna čigra Chlidonias niger	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
50.	Navadna čigra Sterna hirundo	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
51.	Grivar Columba palumbus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	0	2	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
52.	Skalni golob Columba livia	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
53.	Divja grlica Streptopelia turtur	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	5	2	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
54.	Turška grlica Strept. decaocto	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	4	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0
55.	Kukavica Cuculus canorus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0
56.	Pegasta sova Tyto alba	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4	1	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
57.	Veliki skovik Otus scops	0	0	0	0	0	0	0	0	0	5	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
58.	Čuk Athene noctua	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	4	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	3	0	2	0	0	0	0	0
59.	Lesna sova Strix aluco	0	0	0	0	0	0	0	1	4	2	2	2	8	2	0	0	0	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4
60.	Kozača Strix uralensis	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
61.	Mala uharica Asio otus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	3	0	5	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	0	0	0	0	1
62.	Podhujka Caprim. europaeus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0
63.	Črni hudournik Apus apus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0
64.	Vodomec Alcedo atthis	0	0	0	0	0	0	0	0	0	8	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
65.	Smrdokavra Upupa epops	0	0	0	0	0	0	2	4	1	1	5	5	3	4	2	0	0	1	0	0	0	0	0	1	1	4	2	0	4
66.	Vijeglavka Jynx torquilla	0	0	0	0	1	0	1	0	0	1	3	0	3	8	0	0	2	0	5	1	6	0	0	1	3	0	12	3	2
67.	Zelena žolna Picus viridis	0	0	0	0	0	0	0	2	0	5	6	4	5	7	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	5	0	0	0	0
68.	Siva žolna Picus canus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	3	1	0	0	1
69.	Črna žolna Dryocop. martius	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
70.	Veliki detel Dendrocop. major	0	0	0	1	0	0	0	0	0	3	0	11	2	17	1	0	1	0	0	0	1	1	1	2	2	5	5	0	11
71.	Srednji detel Dendr. medius	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
72.	Mali detel Dendrocopos minor	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	2	1	6	8	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	1	0	0	0
73.	Triprsti detel Pic. tridactylus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
74.	Kratkoprsti škrjanec C. brachy.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
75.	Čopasti škrjanec Gal. cristata	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	3	0	3	2	0	0	8	0	0	0	0	0	0	4	0	0	8	0
76.	Hribski škrjanec Lull. arborea	0	9	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
77.	Poljski škrjanec Alau. arvensis	0	1	0	0	0	5	18	0	1	2	6	3	3	12	0	0	3	15	1	1	11	7	0	0	5	0	0	1	0
78.	Kmečka lastovka Hir. rustica	0	0	6	0	3	0	0	0	10	87	38	59	87	206	11	0	1	21	3	0	1	15	0	0	3	16	8	5	2
79.	Mestna lastovka Del. urbica	0	0	0	0	0	0	0	0	6	51	0	1	4	0	0	0	0	0	0	0	0	5	0	0	0	0	0	0	0
98
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
	1956	1957	1958	1959	1960	S 9	1962	1963	1964	1965	1966	1967	CO 6 9	1969	1970	1971	1972	1973	1974	1975	1976	1977	1978	1979	1980	CO 9	1982	Skupaj
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	2	1	1	0	0	0	3	1	10
	0	0	0	0	0	1	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1	1	1	3	0	0	9
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	2
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	1	0	0	2
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	10	14	0	25
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	10	1	0	11
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	2	0	0	1	3	0	7
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1
	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	27	0	5	7	40
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	2
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	2
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	91	0	10	18	119
	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	1	0	10
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	2
	0	0	0	0	2	2	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	10	3	0	1	3	2	0	0	0	36
	0	0	0	2	6	3	6	2	2	0	2	0	0	0	0	1	1	5	4	12	13	4	5	8	9	0	1	94
	0	0	0	0	1	1	0	0	2	0	0	0	1	1	0	0	1	0	3	3	3	2	1	0	1	3	0	27
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	6
	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	1	0	0	4	0	0	12
		0	0	0	1	5	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	5	7	6	2	0	5	5	5	6	6	67
	0	0	0	0	0	4	4	2	0	4	2	0	0	0	0	0	0	0	1	1	0	6	18	3	0	0	0	73
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	1
	0	4	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	14	7	4	35	4	0	0	1	84
	0	0	0	0	0	2	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	1	0	0	0	10
	0	0	0	0	0	4	5	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	3	1	0	2	9	2	28
	0	0	0	0	0	0	1	0	0	5	0	0	0	0	0	0	1	17	68	39	28	17	40	15	34	28	12	316
	0	0	0	0	0	0	0	5	0	1	2	0	1	0	0	0	0	1	1	7	11	3	3	0	1	0	0	76
	0	15	2	2	11	1	1	2	6	9	17	5	9	1	0	0	1	9	32	48	40	75	62	24	47	52	27	550
	0	1	0	3	2	1	0	1	0	2	3	4	1	0	0	1	1	1	4	6	6	8	9	4	7	0	0	100
	0	0	0	0	0	0	0	1	0	1	0	0	0	0	0	0	0	1	5	9	2	1	4	1	3	1	0	38
	0	0	0	1	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4
	1	11	1	14	2	1	0	12	3	3	6	3	3	0	0	2	3	11	27	11	32	26	24	0	22	28	3	313
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1	1	2	1	0	0	1	0	11
	0	1	0	0	1	0	1	0	2	1	1	1	0	1	0	0	0	4	4	1	7	12	9	7	7	11	3	96
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	1
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	1	0	0	2
	0	1	0	5	0	2	4	5	2	1	0	0	0	8	0	0	1	0	6	1	1	1	0	0	2	0	0	70
	1	15	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	5	5	10	8	10	6	13	21	104
	13	1	12	9	7	12	10	8	18	1	1	1	1	0	0	0	0	3	14	4	6	10	6	5	8	13	0	258
	3	8	51	28	105	107	163	144	22	16	5	0	0	6	0	0	35	93	201	340	819	849	2179	2748	2795	8863	4309	24471
	0	0	0	0	14	130	69	218	126	1	0	3	1	0	0	0	0	3	109	47	450	895	581	246	313	237	205	3715
99
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
	leto / year vrsta / species	2 9	co 2 9	cs 2 9	o 3 9	m 9	(N 3 9	m 3 9	3 9	iri m 9	3 9	3 9	co 3 9	cs 3 9	o 9	9	^ 9	m ^ 9	9	iri ^ 9	9	9	co ^ 9	cs 9	o 5 9	in 9	(N 5 9	m 5 9	5 9	iri 5 9
80.	Breguljka Riparia riparia	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
81.	Skalna lastovka Pty. rupestris	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
82.	Mala cipa Anthus pratensis	0	1	0	0	0	0	1	13	2	6	9	13	1	4	4	5	6	9	1	1	4	13	0	7	0	1	0	1	0
83.	Drevesna cipa Anthus trivialis	3	0	0	0	1	2	0	19	5	8	20	54	19	36	6	5	18	9	11	0	30	3	0	13	4	8	19	31	7
84.	Rdečegrla cipa A. cervinus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
85.	Vriskarica Anthus spinoletta	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
86.	Rjava cipa Anthus campestris	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
87.	Bela pastirica Motacilla alba	0	6	0	0	0	0	0	0	0	0	2	3	4	13	15	1	0	21	0	0	9	5	0	0	1	2	3	2	5
88.	Siva pastirica Motac. cinerea	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
89.	Rumena pastirica Motac. flava	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1	6	1	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1
90.	Pegam Bombycilla garrulus	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
91.	Veliki srakoper L. excubitor	1	0	0	0	0	0	0	1	1	1	7	6	5	1	1	0	0	0	1	1	0	0	1	6	0	2	0	2	1
92.	Črnočeli srakoper Lanius minor	1	0	0	5	3	5	10	29	28	34	16	30	13	29	0	0	0	0	1	0	5	0	0	6	21	55	5	5	2
93.	Rjavoglavi srakoper L. senator	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
94.	Rjavi srakoper Lanius collurio	17	16	0	54	18	62	140	132	134	173	120	154	404	270	148	15	11	17	7	0	40	7	8	243	206	551	74	181	216
95.	Siva pevka Prunella modularis	0	0	0	5	0	0	0	0	0	1	1	1	0	1	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	1	0	0	0
96.	Planinska pevka P. collaris	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
97.	Kobiličar Locustella naevia	0	0	0	0	0	0	1	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
98.	Trstni cvrčalec L. luscinioides	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
99.	Rečni cvrčalec L. fluviatilis	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
100.	Srpična trstnica Acr. scirpac.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
101.	Močvirska trstnica Acr palustr.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
102.	Rakar Acr. arundinaceus	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	1	4	1	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
103.	Tamariskovka Acr. melanopog.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
104.	Povodna trstnica Acr. paludic.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
105.	Bičja trstnica Acr. Schoenob.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
106.	Svilnica Cettia cetti	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
107.	Brškinka Cisticola juncidis	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
108.	Rumeni vrtnik H. icterina	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
109.	Kratkoperuti vrtnik H. polygl.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
110.	Sivi vrtnik Hippolais pallida	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
111.	Rjava penica Sylvia communis	10	2	0	3	0	7	3	3	9	0	17	31	13	24	7	0	0	0	0	2	5	7	5	4	5	0	6	5	7
112.	Mlinarček Sylvia curruca	0	0	0	3	0	0	0	0	1	1	0	14	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0
113.	Vrtna penica Sylvia borin	0	0	0	0	0	0	0	2	2	0	2	2	11	1	1	0	1	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	1
114.	Grahasta penica Sylvia nisoria	16	5	0	9	0	2	2	2	2	5	16	12	7	14	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	10	8	0	0	1
115.	Črnoglavka Sylvia atricapilla	1	0	0	1	0	0	1	1	6	20	19	18	10	30	11	5	4	7	5	0	6	0	0	2	2	2	18	3	1
116.	Svetlooka penica S. hortensis	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
117.	Žametna penica S. melanoceph.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
118.	Taščična penica S. cantillans	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
119.	Kovaček Phyll. trochilus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	6	1	7	6	0	0	0	1	0	0	1	0	0	1	3	0	2	1	0
120.	Vrbja listnica Phyll. collybita	2	0	0	0	0	0	0	1	1	8	4	4	12	14	2	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	4	1	3	1
100
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
	1956	1957	1958	1959	1960	s 9	1962	1963	1964	1965	1966	1967	CO 6 9	1969	1970	1971	1972	1973	1974	1975	1976	1977	1978	1979	1980	CO 9	1982	Skupaj
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	8	8	13	9	159	29	55	115	398
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	1
	2	3	8	4	15	25	32	32	25	14	7	0	5	0	0	7	4	10	8	35	62	47	37	27	36	37	58	642
	19	19	21	12	4	35	43	22	48	28	34	25	15	22	5	46	66	112	68	63	76	81	79	42	111	75	26	1528
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	6	1	0	0	3	0	0	0	0	10
	0	0	0	0	6	0	0	0	2	3	0	2	1	2	0	0	1	6	2	8	11	14	10	12	5	4	6	96
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	1	1	4
	0	0	3	8	7	15	3	0	6	3	0	0	0	0	0	0	18	29	177	106	191	114	124	135	188	149	72	1440
	0	0	0	1	0	13	0	5	0	0	0	0	0	0	0	0	1	40	66	48	114	160	208	134	260	159	115	1327
	0	0	0	2	1	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	10	2	58	40	18	2	30	27	55	35	292
	0	0	2	32	3	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	3	0	4	9	35	105	2	0	0	1	0	0	200
	1	0	1	3	8	3	5	1	4	0	2	6	0	1	0	2	1	4	7	1	8	6	3	2	4	1	1	113
	0	2	5	1	6	1	0	3	6	2	0	3	0	0	0	0	0	0	0	1	3	0	5	0	0	1	0	342
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	0	0	9	0	1	0	0	16
	32	89	92	192	121	78	95	139	125	49	48	59	41	14	2	6	52	68	122	186	271	149	194	128	135	156	90	6151
	0	0	1	1	0	3	4	4	5	10	2	1	3	0	0	0	22	89	137	306	452	400	277	178	287	423	252	2868
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	5	1	0	0	0	8
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	1	7	13	9	5	4	6	5	6	61
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4	3	0	2	5	8	3	10	35
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	1	2
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	69	44	63	42	96	75	162	112	88	754
	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	1	52	123	108	455	571	514	337	276	565	142	3145
	3	1	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	18	20	33	21	25	44	57	78	45	356
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	2	2	4	4	1	3	1	6	24
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1	3	7	0	0	0	0	0	2	14
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	8	33	74	129	117	170	140	187	113	64	1036
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	9	9	20	23	22	33	31	7	1	158
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	1	1	10	15	28	2	1	7	4	72
	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	10	38	19	26	18	37	43	83	20	299
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	11	0	3	0	10	2	1	2	4	0	1	34
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	2
	1	1	4	11	12	7	16	25	13	16	3	6	8	0	0	0	1	31	66	224	299	243	239	190	121	313	77	2102
	0	0	0	0	0	0	0	1	1	0	0	0	0	0	0	0	0	45	139	168	166	117	128	202	190	265	74	1519
	1	1	1	1	3	2	3	0	0	0	1	2	2	0	0	6	0	26	81	259	420	402	241	335	509	707	222	3249
	0	1	1	0	2	0	1	5	0	3	0	0	2	0	0	0	1	2	3	7	19	3	6	5	7	14	1	195
	1	2	2	11	5	7	0	0	20	23	4	7	12	0	0	0	12	235	542	773	1445	1254	1526	1575	2286	1990	1300	13205
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	2
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	10	1	0	2	0	0	5	0	0	18
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	1
	0	0	0	0	0	1	1	0	1	0	1	0	0	0	0	0	2	145	74	169	103	145	220	271	104	159	58	1484
	4	1	0	9	0	3	1	7	16	7	2	4	4	6	0	8	50	248	589	1125	1084	1762	991	1437	1275	479	488	9659
101
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
	leto / year vrsta / species	1927 |	CO 2 9	1929 |	1930 I	m 9	1932 |	m 3 9	1934 |	iri 3 9	1936 |	1937 |	1938 |	1939 |	1940 |	9	1942 |	1943 |	1944 |	1945 |	1946 |	1947 |	1948 |	1949 |	1950 |	in 9	1952 |	m 5 9	1954 |	iri 5 9
121.	Grmovščica Phyll. sibilatrix	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1
122.	Hribska listnica Phyll. bonelli	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
123.	Rumenogl. kraljiček R. regulus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	2	17	10	9	6	0	0	3	1	0	0	0	0	1	1	0	2	0	1
124.	Rdečeglavi kraljiček R. ignicap.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	12	11	8	3	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1	0	2	1	1
125.	Sivi muhar Muscicapa striata	0	0	0	0	0	0	0	1	10	21	7	10	19	38	8	0	2	4	8	0	4	3	0	5	7	12	4	9	7
126.	Črnoglavi muhar F. hypoleuca	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
127.	Belovrati muhar F. albicollis	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0
128.	Mali muhar Ficedula parva	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	1	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
129.	Prosnik Saxicola torquata	0	1	0	0	0	1	0	0	0	3	0	0	0	0	0	0	1	3	0	0	0	3	0	1	1	0	1	0	0
130.	Repaljščica Saxicola rubetra	0	0	0	1	0	0	0	0	3	6	27	11	23	14	1	5	0	1	0	0	14	0	0	1	0	1	1	0	0
131.	Slegur Monticola saxatilis	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
132.	Navadni kupčar Oe. oenanthe	1	0	0	1	0	0	1	0	3	2	1	3	0	4	5	0	2	0	0	0	0	5	0	0	1	0	1	5	3
133.	Šmarnica Phoe. ochruros	0	0	0	0	0	1	3	0	1	7	5	0	13	3	3	1	0	0	0	0	0	1	0	3	0	0	2	3	3
134.	Pogorelček Phoe. phoenicurus	1	3	3	3	1	0	1	9	21	10	18	13	14	34	8	2	1	2	0	0	0	0	0	0	2	8	5	8	4
135.	Taščica Erithacus rubecula	4	5	3	0	0	2	3	22	113	82	101	71	42	95	29	13	11	23	1	1	6	0	0	14	28	13	14	10	6
136.	Modra taščica Lusc. svecica	0	0	0	0	0	2	1	0	0	0	1	0	0	1	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1
137.	Veliki slavec Luscinia luscinia	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
138.	Mali slavec L. megarhynchos	1	1	1	0	0	3	1	2	4	8	0	16	6	9	4	3	3	8	0	0	0	0	9	0	2	0	0	2	2
139.	Kos Turdus merula	11	1	0	1	3	1	4	13	10	82	108	55	38	104	19	24	6	2	5	1	12	2	1	14	28	14	25	28	26
140.	Komatar Turdus torquatus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
141.	Brinovka Turdus pilaris	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	2	5	1	0	3	0	0	0	1	1	0	3	3	0	3	2	3	4
142.	Vinski drozg Turdus iliacus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
143.	Cikovt Turdus philomelos	0	4	0	0	5	2	0	0	1	4	10	6	4	12	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	3	6	1
144.	Carar Turdus viscivorus	0	0	0	0	0	0	0	3	0	4	9	2	7	6	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0
145.	Brkata sinica P. biarmicus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
146.	Dolgorepka Aegith. caudatus	0	0	0	0	0	0	0	4	0	31	7	7	17	14	5	4	6	0	0	0	0	0	0	13	5	0	3	0	1
147.	Plašica Remiz pendulinus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
148.	Menišček Parus ater	0	0	0	4	0	0	0	0	13	8	15	11	23	35	10	0	6	2	3	0	17	1	0	11	18	5	1	2	0
149.	Velika sinica Parus major	4	0	0	18	0	1	24	22	171	189	361	347	468	469	160	193	161	47	89	28	140	45	52	142	85	319	256	193	189
150.	Plavček Parus caeruleus	1	0	0	2	0	0	1	0	18	18	41	34	56	42	2	6	4	0	1	0	2	3	1	10	3	14	22	13	25
151.	Čopasta sinica P. cristatus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	3	10	7	3	0	2	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	2	0	0
152.	Močvirska sinica P. palustris	0	0	0	0	0	0	1	4	38	37	29	68	88	75	12	7	14	3	14	11	9	3	5	25	1	0	38	7	28
153.	Gorska sinica P. montanus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
154.	Brglez Sitta europaea	0	0	0	3	0	2	3	0	7	7	15	16	25	12	1	0	5	3	2	0	3	0	0	2	0	17	10	9	10
155.	Dolgoprsti plezalček C. famil.	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	4	5	0	0	0	1	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0
156.	Kratkoprsti plezalček C. brach.	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4	0	0	0	0	0	0	0
157.	Stržek Troglodytes troglodytes	0	0	0	0	0	0	0	0	3	2	0	0	3	1	0	2	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
158.	Povodni kos Cinclus cinclus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4
159.	Škorec Sturnus vulgaris	0	1	0	12	3	24	11	4	19	93	91	48	100	132	12	4	11	11	9	0	14	5	2	55	25	21	5	6	68
160.	Kobilar Oriolus oriolus	0	0	0	0	0	0	1	8	12	0	16	23	18	18	3	0	0	0	0	0	1	0	0	4	12	5	5	1	0
102
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
	1956	1957	1958	1959	1960	S 9	1962	1963	1964	1965	1966	1967	CO 6 9	1969	1970	1971	1972	1973	1974	1975	1976	1977	1978	1979	1980	CO 9	1982	Skupaj
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	1	14	22	41	33	17	31	32	19	84	25	324
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	1
	0	1	0	0	1	0	0	0	1	0	6	2	0	0	0	0	3	5	6	43	25	74	40	38	50	56	55	460
	0	1	0	0	0	1	0	0	0	3	4	2	1	0	0	0	0	3	5	14	14	14	26	13	28	20	17	208
	6	4	5	11	19	16	29	6	26	10	6	12	8	6	2	5	14	8	14	52	57	52	47	42	58	61	32	787
	0	1	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	7	15	20	25	16	9	16	40	28	8	193
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	1	0	6	3	6	100	119
	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4	0	0	0	0	1	3	0	14
	4	0	1	5	0	0	0	0	1	8	0	1	0	1	0	0	2	16	27	74	30	49	32	33	43	23	23	388
	0	8	2	3	4	6	7	13	12	10	16	8	9	8	1	9	7	23	59	68	71	60	46	39	54	49	21	722
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	2	1	0	0	0	0	0	0	0	5
	2	0	2	4	2	7	0	0	5	1	4	1	1	1	0	3	1	3	4	8	6	11	13	5	4	7	5	138
	2	3	1	1	0	3	15	17	28	11	18	8	9	16	2	16	32	44	42	98	60	84	50	51	98	125	94	977
	3	4	22	7	6	5	20	15	14	20	13	21	19	8	1	4	23	33	72	56	105	113	67	63	55	65	37	1042
	3	3	11	18	53	72	54	125	96	43	45	58	30	36	3	19	77	208	355	865	660	856	826	657	768	478	364	7495
	0	1	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4	2	2	11	4	3	1	3	39
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	3	0	1	10	0	15
	11	2	7	1	5	3	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	5	5	11	12	17	19	5	21	35	3	248
	35	28	34	39	77	113	84	93	164	69	70	47	46	11	5	10	69	82	212	525	537	465	493	447	395	292	209	5289
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	3	4	8	0	21	14	0	0	1	0	53
	0	0	0	0	2	0	1	0	2	3	3	0	0	0	0	0	5	3	7	27	174	11	16	18	21	5	2	333
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	4	4	3	19	19	10	30	6	5	7	16	124
	0	4	0	0	11	2	1	0	14	0	1	1	0	1	0	2	8	5	45	67	64	93	72	41	57	60	28	636
	0	0	1	0	0	0	0	1	1	0	2	0	0	0	0	2	0	2	8	7	4	2	3	6	4	3	2	80
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	9	0	13	0	0	2	25
	0	1	1	1	3	5	4	0	1	7	11	2	1	1	0	5	12	1	103	125	235	451	182	156	126	121	53	1725
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	15	11	21	59	18	24	15	10	174
	0	3	4	16	9	7	13	5	6	8	10	8	1	5	1	1	34	25	56	140	96	170	390	294	213	147	123	1970
	175	432	344	412	668	909	900	964	1049	773	724	816	393	323	77	381	728	802	2356	2733	3944	3447	4051	3215	2640	652	129	38210
	11	33	14	21	35	44	50	46	23	52	38	37	21	21	6	21	55	101	212	366	330	462	673	520	491	430	193	4625
	0	0	0	1	0	0	0	1	1	1	1	0	0	0	0	0	2	0	4	14	13	19	22	15	29	20	14	186
	4	18	12	44	53	56	83	64	77	41	76	47	27	14	4	5	48	29	185	217	384	306	355	329	260	203	74	3532
	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	1	5	6	3	11	10	8	1	48
	14	11	7	15	20	4	6	16	15	14	18	22	9	3	0	0	11	11	30	44	64	56	82	49	40	25	16	754
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0	9	5	3	4	3	7	15	8	4	6	5	83
	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0	1	0	0	0	5	2	5	4	7	24	21	8	15	12	2	113
	1	1	0	2	1	3	0	2	0	3	2	0	0	0	0	1	5	15	34	64	66	91	67	45	82	47	44	589
	0	0	0	0	0	5	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	4	13	12	20	17	52	98	39	116	64	53	497
	101	162	219	405	397	390	308	392	517	569	496	509	359	1	0	9	24	90	240	188	190	161	150	132	126	90	52	7063
	0	1	0	2	1	0	0	8	3	1	2	12	1	0	0	0	0	0	3	6	0	0	5	4	11	2	5	194
103
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
	leto / year vrsta / species	1927 |	CO 2 9	1929 |	1930 |	m 9	1932 |	m 3 9	1934 |	iri 3 9	1936 |	1937 |	1938 |	1939 |	1940 |	9	1942 |	1943 |	1944 |	1945 |	1946 |	1947 |	1948 |	1949 |	1950 |	in 9	1952 |	m 5 9	1954 |	iri 5 9
161.	Šoja Garrulus glandarius	0	0	0	0	0	0	0	9	9	27	24	23	7	14	0	0	0	0	0	0	2	1	1	206	6	12	6	8	0
162.	Krekovt Nucif.. caryocatactes	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1	0	4	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
163.	Sraka Pica pica	0	0	0	0	0	0	0	6	0	1	6	0	2	3	0	0	0	0	4	0	0	0	2	40	0	2	0	0	0
164.	Planinska kavka Pyr. graculus	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
165.	Krokar Corvus corax	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
166.	Poljska vrana C. frugilegus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	11	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
167.	Črna vrana Corvus c.corone	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
168.	Siva vrana Corvus c.cornix	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	2	0	3	3	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
169.	Kavka Corvus monedula	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	37	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	15	0	1	0
170.	Pinoža Fringilla montifringilla	2	0	0	22	0	2	34	74	189	18	89	65	82	92	392	154	24	71	24	20	49	50	16	292	51	248	124	364	211
171.	Ščinkavec Fringilla coelebs	1	8	1	2	4	3	9	14	26	26	36	51	66	101	95	76	26	33	14	4	34	5	2	66	34	78	81	57	42
172.	Čižek Carduelis spinus	7	27	35	15	46	77	69	38	110	370	610	101	384	157	320	179	148	87	39	63	87	160	81	254	636	389	138	347	388
173.	Lišček Carduelis carduelis	2	1	2	57	18	109	55	40	65	181	317	167	374	187	128	154	138	364	197	58	214	126	134	339	464	495	338	645	556
174.	Zelenec Carduelis chloris	29	1	8	147	41	114	52	164	151	102	406	299	253	156	221	254	118	119	79	62	62	71	40	113	121	158	82	276	150
175.	Kalin Pyrrhula pyrrhula	1	0	0	9	11	20	50	18	26	9	123	68	27	58	23	6	33	4	6	13	6	25	9	11	30	150	26	56	34
176.	Dlesk Cocc. coccothraustes	0	0	0	23	0	0	0	0	1	0	12	7	8	23	17	38	0	0	5	2	15	1	0	10	0	80	18	4	19
177.	Brezovček Carduelis flammea	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	113	18	0	1	1	0	1	0	0	0	0	2	1	0	0	53	0	0	0
178.	Severni repnik C. flavirostris	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
179.	Repnik Carduelis cannabina	7	2	0	12	77	131	104	29	33	60	76	126	147	45	102	46	38	40	38	31	50	75	53	72	90	94	94	218	225
180.	Grilček Serinus serinus	1	28	3	0	90	190	169	31	52	104	90	56	174	154	163	176	88	257	78	26	55	111	11	76	151	115	215	263	379
181.	Konopeljščica S. citrinella	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0
182.	Škrlatec Carp. erythrinus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
183.	Mali krivokljun Lox. curvirostra	3	0	3	20	0	0	0	0	90	1	13	13	16	12	0	59	103	1	0	4	1	1	6	1	19	20	129	79	54
184.	Travniški vrabec P. hispaniol.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
185.	Poljski vrabec P. montanus	0	0	3	0	0	0	63	2	4	10	5	4	21	8	8	10	8	10	4	0	6	2	2	17	8	55	5	40	7
186.	Domači vrabec P. domesticus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	8	0	0	0	1	0	0	0	0	13	0	1	0	0	0	1	0	0	3	7
187.	Italijanski vrabec Passer italiae	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
188.	Snežni vrabec Mont. nivalis	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
189.	Laponski ostroglež C. lappon.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
190.	Skalni strnad Emberiza cia	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
191.	Plotni strnad Emberiza cirlus	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
192.	Beloglavi strnad E. leucoceph.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
193.	Rumeni strnad E. citrinella	1	2	1	7	0	1	9	20	27	34	94	73	71	39	49	13	5	39	1	2	4	23	2	53	43	95	25	28	18
194.	Vrtni strnad E. hortulana	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
195.	Gozdni strnad E. rustica	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
196.	Trstni strnad E. schoeniclus	2	0	0	0	0	0	3	0	7	4	0	7	4	1	0	0	0	0	1	0	0	0	0	4	0	0	0	4	0
197.	Črnoglavi strn. E. melanoceph.	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
198.	Veliki strnad Miliaria calandra	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
	skupaj / total	§	141	CS 2	^ 5 5	m 3 3	CO 7 7	m 6 8	CN ¡S	| 1496 |	| 2085 |	| 3354 |	| 2450 |	| 3528 |	I 3326 |	| 2034 |	1 1471 |	I 1012 |	| 1253 |	o 8 6	3 3	iri 3 9	cs 9 7	CN 3	| 2237 |	| 2157 |	| 3239 |	I 1893 |	| 3166 |	3170
104
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
	1956	1957	1958	1959	1960	S 9	1962	1963	1964	1965	1966	1967	CO 6 9	1969	1970	1971	1972	1973	1974	1975	1976	1977	1978	1979	1980	CO 9	1982	Skupaj
	0	2	1	10	4	4	2	21	11	21	2	4	1	1	0	0	0	8	24	26	45	49	34	18	23	32	3	701
	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	1	1	0	0	0	0	0	1	2	2	5	2	4	2	1	0	0	28
	1	0	0	3	7	6	5	14	0	4	1	2	0	2	0	0	2	63	28	23	30	53	17	7	13	9	1	357
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2
	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	14	1	1	0	0	18
	0	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	15
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3
	0	5	0	0	0	0	0	4	2	0	0	0	0	0	0	0	0	2	4	2	2	17	18	4	4	0	0	73
	5	0	4	15	0	0	0	0	23	1	0	0	0	0	0	0	0	0	2	0	1	58	30	25	2	1	0	225
	326	195	147	178	216	660	395	621	571	750	612	503	84	258	32	132	277	448	899	812	4311	489	3117	824	357	525	188	20686
	37	49	64	74	125	113	72	90	79	163	84	82	69	51	15	105	195	280	394	687	1121	610	679	483	541	578	211	8046
	248	327	1208	1448	1365	1266	1370	1761	851	2690	2237	722	1151	695	158	1128	1451	1294	3860	7682	562	4234	1806	1454	3088	4538	1182	55138
	881	913	1249	1624	1561	2342	1911	1487	2024	2231	1770	1544	1445	1373	221	1115	1677	1757	2853	4548	4137	4958	4018	2926	2739	2038	2120	63387
	175	428	426	746	744	1460	2142	1516	1047	845	640	943	450	737	117	412	812	1488	1791	2474	3422	2569	5431	2637	1985	877	163	40326
	105	156	121	419	140	263	156	321	341	357	363	392	129	158	56	166	357	203	394	356	616	353	393	603	258	522	183	8733
	2	37	11	15	49	34	222	232	79	88	33	102	60	56	22	57	107	102	153	163	517	148	233	218	246	80	71	3420
	14	2	0	3	2	1	7	7	15	7	4	4	11	131	5	59	1070	293	153	152	66	38	304	52	80	248	154	3073
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	6	2	1	0	0	0	0	0	0	9
	173	218	236	391	619	565	542	333	456	467	368	286	254	242	43	317	416	518	856	928	842	609	496	435	290	250	260	13525
	119	215	315	333	678	700	868	524	556	551	394	322	271	376	37	282	548	1293	1513	2303	2196	2482	1963	1685	1214	795	835	26674
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	1	0	0	0	0	3
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	6	3	1	0	2	12
	358	66	288	925	86	98	167	610	19	42	131	271	45	107	72	127	256	166	66	33	31	180	301	112	231	167	93	5696
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	1	0	0	4
	7	9	19	23	167	72	42	151	151	67	29	30	22	25	0	13	54	353	642	748	1059	933	597	681	438	590	83	7307
	3	0	5	34	47	39	52	74	74	46	30	19	13	16	0	8	60	212	336	302	640	774	373	488	415	435	24	4553
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	3	8	1	8	10	26	7	63
	0	0	9	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	10
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1
	0	0	4	5	0	0	0	0	0	0	0	0	1	1	0	2	9	4	15	23	35	26	38	17	13	16	37	246
	0	0	2	1	1	0	0	0	0	0	2	1	2	1	0	2	2	2	6	5	19	8	9	29	17	20	40	170
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	2	0	2	1	0	1	0	1	0	8
	67	47	20	41	75	76	61	61	79	84	77	76	32	38	21	77	149	214	380	488	537	575	354	332	280	277	106	5403
	0	0	0	0	1	0	0	0	0	0	2	0	0	0	0	0	0	0	0	4	4	3	8	10	13	8	11	64
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	1
	0	7	3	0	1	11	0	0	2	7	2	0	0	0	0	0	9	0	133	457	442	249	215	155	130	346	79	2285
	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	3	0	0	4
	0	0	0	2	1	0	0	5	0	2	1	0	2	0	0	0	5	4	4	4	12	13	3	1	16	2	3	81
	3015	3583	5056	7678	7613	9883	10125	10337	9254	10297	8497	7054	5090	CO 8 if	CO 0 9	4579	9238	11796	21762	34670	35099	34505	36839	28405	28141	31059	15779	439826
105
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Zaključki
Prispevek vsebuje podatke o lovu in obročkanju ptičev na ozemlju Slovenije v letih od 1927 do 1982, ko smo ujeli in obročkali 439 826 ptičev, ki pripadajo 198-im različnim ptičjim vrstam. Ulov je pri posamezni vrsti zelo različen, saj smo pri nekaterih vrstah ujeli in obročkali le nekaj primerkov oziroma pri drugih zelo veliko:
Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis	1
Siva čaplja Ardea cinerea	1
Rjava čaplja Ardea purpurea	1
Nijvska gos Anser fabalis	1
Reglja Anas querquedula	1
Rjavi lunj Circus aeruginosus	1
Rdečenoga postovka Falco vespertinus	1
Pritlikava tukalica Porzana pusilla	1
Komatni deževnik Charadrius hiaticula	1
Prlivka Burhinus oedicnemus	1
Sova kozača Strix uralensis	1
Triprsti detel Picoides tridactylus	1
Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris	1
Belobrada penica Sylvia cantillans	1
Hribskalistnica Phylloscopus bonelli	1
Planinski vrabec Montifringilla nivalis	1
Laponski ostroglež Calcarius lapponicus	1
Gozdni strnad Emberiza rustica	1
Sršenar Pernis apivorus	2
Pepelasti splinec Circus cyaneus	2
Sokol selec Falco peregrinus	2
Divji petelin Tetrao urogallus	2
Mala tukalica Porzana parva	2
Teminkov prodnik Calidris temminckii	2
Skalni golob Columba livia	2 Kratkoprsti škrjanec Calandrella brachydactyla 2
Planinska kavka Pyrrhocorax graculus	2
Rečni kobiličar Locustella fluviatilis	2
Bledi vrtnik Hippolais pallida	2
Orfejeva penica Sylvia hortensis	2
Sokol škrjančar Falco subbuteo	3
Laška konopeljščica Serinus citrinella	3
106
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
Nemalo je tudi vrst, od katerih smo v vsem tem času ujeli in obročkali manj kot 20 primerkov:	
Rjava cipa Anthus campestris	4
Travniški vrabec Passer hispaniolensis	4
Grahasta tukalica Porzana porzana	5
Pikasti martinec Tringa ochropus	5
Mala bobnarica, čapljica Ixobrychus minutus	6
Prepelica Coturnix coturnix	7
Mokož Rallus aquaticus	7
Togotnik Philomachus pugnax	7
Kosec Crex crex	8
Beloglavi strnad Emberiza leucocephala	8
Alpska pevka Prunella collaris	8
Sloka Scolopax rusticola	9
Severni repnik Carduelis flavirostris	9
Kozica Gallinago gallinago	10
Rdečegrla cipa Anthus cervinus	10
Planinski vrabec Montifringilla nivalis	10
Podhujka Caprimulgus europaeus	10
Spremenljivi prodnik Calidris alpina	11
Veliki škurh Numenius arquata	12
Veliki skovik Otus scops	12
Škrlatec Carpodacus erythrinus	12
Povodna trstnica Acrocephalus paludicola	14
Mali muhar Ficedula parva	14
Rjavoglavi srakoper Lanius senator	16
V nasprotju z majhnim številom obročkanih ptičev posameznih vrst pa se je nekatere vrste, gre izključno za predstavnike reda pevcev, obročkalo v neprimerno večjem številu. Oglejmo si le nekaj konkretnih primerov:
Število obročkanih Število najdb
Kos Turdus merula	5289	27
Rumeni strnad Emberiza citrinella	5403	4
Škorec Sturnus vulgaris	7063	56
Taščica Erithacus rubecula	7495	9
Ščinkavec Fringilla coelebs	8046	32
Vrbja listnica Phylloscopus collybita	9659	6
Črnoglavka Sylvia atricapilla	13205	11
Pinoža Fringilla montifringilla	20686	90
Kmečka lastovka Hirundo rustica	24471	2
Grilček Serinus serinus	26674	71
Velika sinica Parus major	38210	12
Zelenec Carduelis chloris	40326	101
Čižek Carduelis spinus	55138	199
Lišček Carduelis carduelis	63387	116
Na splošno lahko ugotavljamo, daje več možnosti za najdbo obročkanega ptiča, če je obročkanih več ptičev posamezne vrste. Vendar število najdb vsekakor ne narašča premosorazmerno z večjim številom obročkanih ptičev posamezne vrste.
107
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Ugotavljanje, da je pri najdbi obročkanega ptiča pomembna tudi velikost samega ptiča, je nedvomno dejstvo, kar med drugim dokazuje tudi primer pri pepelastem lunju (Circus cyaneus). Obročkali smo samo dva primerka, vendar je bil eden ponovno dobljen na Poljskem.
Pomembno vlogo pri tem ima tudi dejstvo, kje se posamezni ptiči med letom zadržujejo in ali jih tam lovijo in kontrolirajo obročkane ptiče.
Nedvomno je pomembna tudi velikost ptiča, saj se na velikem ptiču hitro opazi, da ima obroček, medtem ko se pri majhnih ptičih obroček pogosto enostavno spregleda.
Veliko vlogo pri najdbah obročkanih ptičev ima, žal, tudi lov, ki je še zlasti v Sredozemlju še vedno pogost in od koder tudi izvira večina najdb obročkanih ptičev.
Z obročkanjem smo zbrali veliko podatkov, kje se med letomm ptiči zadržujejo, po katerih poteh se selijo in tudi, kje posamezne vrste prezimujejo.
Z obročkanjem in ponovnim ulovom obročkanega ptiča se je v desetletjih zbralo tudi veliko podatkov o starosti ptičev posamezne vrste, še zlasti takrat, ko je bil ptič obročkan v gnezdu oziroma v mladostnem (torej »letošnjem«) perju.
Lov in obročkanje se je še zlasti zadnja leta izpopolnil, še posebej z izključnim lovom z mrežo in ob predvajanju ptičjega oglašanja in petja. Tako se tudi iz leta v leto nabirajo novi in novi podatki o posamezni ptičji vrsti, tudi o takih, katerih do sedaj skoraj nismo ujeli, kaj šele obročkali.
Ob lovu in obročkanju ptičev se zadnje čase pridobivajo tudi različni podatki, kako človek vpliva na celotno okolje, na kar živali, v našem primeru ptiči, takoj pokažejo s svojo prisotnostjo oziroma odsotnostjo in izginjanjem.
Lov in obročkanje ptičev je »nedokončana zgodba«, ki nas bo čedalje pogosteje opozarjala na dogajanja v naravi in na človekov odnos do živali, do okolja, v katerem, nenazadnje, tudi sam živi.
Povzetek
Predstavljeni so podatki o lovu in obročkanju ptičev na skoraj celotnem ozemlju Slovenije v obdobju od 1927 do 1982. Prva desetletja se je lovilo predvsem z živimi vabniki in limanicami. V tem obdobju se je letno ujelo okrog 9000 ptičev, ki so pripadali približno 70-im različnim ptičjim vrstam. V ulovu so močno prednjačili zrnjojedi ptiči, saj so bili predvsem takšni tudi živi vabniki.
Ko smo v letih 1972, 1973 prešli na lov z najlonskimi mrežami in vabljenjem ptičev s predvajanjem posnetka ptičjega oglašanja in petja, se je število ujetih vrst opazno povečalo, saj se je takoj povzpelo na 100, 140 in več, hkrati pa se je povečal sam ulov, pri čemer se je tudi močno povečal delež žužkojedih ptičev. Kakor se je povečalo število obročkanih ptičev, ki so pripadali številnim različnim vrstam, tako se je iz leta v leto povečevalo tudi število najdb obročkanih ptičev.
Summary
Data on the trapping and ringing of birds in practically entire Slovenia during the 1927-1982 period are presented. In the first few decades, birds were caught mainly with the aid of live decoys and lime-twigs. In this period, about 9,000 birds belonging to approximately 70 different species were caught. Grain-eating birds prevailed by far, since live decoys of this particular kind were used.
When trapping with nylon mist nets and playback method to attract birds were introduced in 1972 and 1973, the number of trapped bird species increased immediately and significantly, to 100, 140 and even more. At the same time, the number of caught individuals was greatly increased, when the share of insect eating birds was increased, too. The same as the number of ringed birds belonging to numerous different species was increased, the number of recoveries of ringed birds increased as well.
108
Ivo A. BOŽIČ: Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 - 1982 / Results of bird ringing in Slovenia: 1926 - 1982
Slika 1: Število obročkanih ptičev 1927 -1982 Figure 1: No. of birds ringed in the 1927 - 1982 period
40000 35000 | 30000 £ 25000 e 20000 I 15000 ^ 10000
5000
♦♦♦




♦♦ ♦ ♦♦

♦♦♦♦
♦ ♦♦♦
—+
0
1920 1925 1930 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985
leta / years
Slika 2: Število obročkanih vrst 1927 -1982 Figure 2: No. of species ringed in the 1927 - 1982 period
	160
	140
s s-	120
J2 <4-1 O	100
O C	80
> e ><J	60
	
o	40
> te	20 0
♦ ♦ ♦ » ♦ ♦
♦ ♦♦
♦ ♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦ ♦
♦ ♦
♦ ♦
—♦—.

♦ ♦
1920 1925 1930 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985
leta / years
Viri:
Arhiv Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Božič, I., 1976: Slovenska ornitologija med leti 1926 - 1976. Proteus, št. 7, str. 247 - 250. Božič, I., 1980: Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1976 in v letih 1927 - 1976.
Acrocephalus, št. 2, str. 29 - 32. Božič, I., 1980: Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1977 in v letih 1927 - 1977.
Acrocephalus, št. 4, str. 55 - 59. Božič, I., 1980: Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1978 in v letih 1927 - 1978.
Acrocephalus, št. 5, str. 74 - 78. Božič, i., 1980: Poročilo o ulovu in obročkanjnu ptičev v SRS v letu 1979 in v letih 1927 - 1979. Acrocephalus, št. 6, str. 93 - 96.
109
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Božič, I., 1981: Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1980 in v letih 1927 - 1980.
Acrocephalus, št. 10, str. 49 - 52. Božič, I., 1982: Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1981 in v letih 1927 - 1981.
Acrocephalus, št. 11-12, str. 9 - 12. Božič, I., 1985: Poročilo o obročkanju ptičev v Sloveniji v letu 1982 in v letih 1927 - 1982.
Acrocephalus, št. 24, str. 23 - 24. Gregori, J., 1976: Ornitologija na ozemlju današnje Slovenije do leta 1926. Proteus, št 7, str. 244 - 246.
Ponebšek, B. (ur.), 1934: I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani. Ljubljana. Sere, D., 1976: Obročkanje ptičev v Sloveniji. Proteus, št. 7, str.256 - 258. Šere, D., 1980: Lov in obročkanje kmečkih lastovk v Sloveniji. Acrocephalus, št. 5, str. 79 - 81. Sere, D., 1980: Trstni strnad Emberiza schoeniclus v Sloveniji. Acrocephalus št. 6, str. 85 - 90. Sere, D., 1982: Začasno poročilo o obročkanju lastovk v Sloveniji. Acrocephalus, št. 11-12, str. 7-8.
Sere, D., 1982: Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972 - 1982 - favnistični pregled, obročkanje in najdbe.
Acrocephalus, št. 13-14, str. 1 - 61. Sere, D., 1986: Najdbe: Rjavi srakoper Lanius collurio. Acrocephalus št. 29, str.25 - 27.
110
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008
A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
Dare ŠERE1
Izvleček
Poročilo obsega podatke o številu obročkanih ptičev v obdobju 1983 - 2008 ter število najdb tako ptičev obročkanih pri nas kot obročkanih v tujini in dobljenih pri nas; omenjene so tudi lokalne najdbe. Podane so ornitološko najpomembnejše najdbe s krajšim komentarjem. V obravnavanem obdobju so bile obročkane tudi nekatere za naše kraje izjemno redke vrste.
Ključne besede: obročkanje ptičev, najdbe obročkanih ptičev, Slovenija
Abstract
The report comprises the number of birds ringed during the 1983 -2008 period, and the numbers of recoveries of birds ringed in our country as well as recoveries of birds ringed abroad and eventually recovered in Slovenia. Local recoveries are also presented, as well as ornithological-ly most significant recoveries, together with short explanatory comments. In the period under consideration, some for Slovenia extremely rare species were ringed as well.
Key words: bird ringing, recoveries of ringed birds, Slovenia
V obdobju 1983-2008 (tabele 1-9) je bilo v Sloveniji obročkanih kar 2 128 359 ptičev (slika 1). Število vrst je nihalo med 129 in 161 na leto (slika 2). Povprečno število obročkanih ptičev na leto je 81 859 osebkov. Število obročkanih ptičev v povprečju narašča, nekatera leta odstopajo in to predvsem na račun kmečke lastovke H. rustica, ki ne prenočuje zmeraj na istih mestih (slika 3). Po letu 1994 je skupno število obročkanih ptičev v Sloveniji bistveno naraslo, takrat se je začel uporabljati nočni efekt »NE« (Sere 2001). Največ ptičev smo obročkali v letu 2003 (125 009) in 2004 (125 380). Tako je bilo v letu 2003 največ obročkanih črnoglavk S. atricapilla (28 089) in kmečkih lastovk H. rustica (26 448), kar predstavlja skoraj polovico celotnega števila v tem letu. V letu 2004 je bila najbolj številna črnoglavka S. atricapilla (27 828) in nato kmečka lastovka H. rustica (18 079). Po številu jima sledijo vrtna penica S. borin, taščica E. rubecula, velika sinica P. major, siva pevka P. modularis in srpična trstnica A. scirpaceus.
1 Slovenski center za obročkanje ptičev, Prirodoslovni muzej Slovenije Prešernova 20, 1000 Ljubljana, dsere@pms-lj.si
111
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Skupno število naših in tujih najdb v tem obdobju je okoli 3000, vse so v elektronski bazi podatkov. Lokalnih najdb je povprečno od 700 do 1000 letno, po letu 2002 pa so v bazi podatkov tudi lokalne najdbe.
Število obročkovalcev se iz leta v leto spreminja, vendar je v teh letih nihalo med 55 in 65.
Od leta 1983 uporablja naš Center za obročkanje ptičev program za izračun najdb, ki gaje pripravil M. Štangelj, kasneje ga je nadgradil dr. T. Trilar. Od leta 2000 uporabljajo muzej in obročkovalci program za vnos in obdelavo obročkanih ptičev, ki ga je pripravil M. Černila. Kljub programu pa nismo več kos lokalnim in delno tudi ostalim najdbam, ker smo na tem področju kadrovsko zelo šibki. Samo za obdelavo lokalnih in ostalih najdb bi potrebovali eno delovno mesto.
Nekatere države so posodobile svoje računalniške sisteme, vendar s tem zamujale s pošiljanjem najdb (Italija) in so tako pri nas nastale številne najdbe na »čakanju«. V letu 2008 smo uspeli dobiti program za risanje najdb obročkanih ptičev, ki ga bomo še nadgradili in dopolnili.
V obdobju 1983-2008 so bile obročkane naslednje redke vrste, od katerih nekatere sedaj ne bodo več redke: rdečegrla cipa Anthus cervinus (9), plevelna trstnica Acrocephalus dumetorum (8), robidna trstnica Acrocephalus agricola (8), mušja listnica Phylloscopus inornatus (7), rjava listnica Phylloscopus fuscatus (2), kraljičica Phylloscopus proregulus (1), mali vrtnik Hippolais caligata, (2), modrin Tarsiger cyanurus (1), beloperuti krivokljun Loxia leucoptera (1), beloglavi strnad Emberiza leucocephala (8), gozdni strnad Emberiza rustica (3) in kostanjev strnad Emberiza rutila (1). Postavlja se že vprašanje, ali je mali strnad Emberiza pusilla še redka vrsta, saj jih je bilo v tem obdobju obročkanih kar 16. Res pa je, da se nekatere redke vrste pojavljajo zelo ciklično.
Obročkane so bile tudi naslednje redke vrste, ki do sedaj niso bile obročkane: velika bobnarica B. stellaris, črna štorklja C. nigra, mali sokol F. columbarius, polojnik H. himantopus, sabljarka R. avosettaitd. Do leta 1993 so bile v gnezdu obročkane mlade južne postovke F. naummani, ki pa po letu 1993 ne gnezdi več v Sloveniji. Z našega seznama obročkanih vrst je izginila tudi povodna trstnica A. paludicola, zadnja je bila obročkana leta 1992.
Nekatere vrste ptičev smo obročkali tudi na Hrvaškem in v Makedoniji: bledi hudournik A. palidus, planinski hudournik A. melba, kratkoprsti škrjanec C. brachydactyla, svetlooka penica S. hortensis, oljčni vrtnik H. olivetorum, bledi vrtnik H. pallida, skalni brglez S. neumayer in žalobna sinica P. lugubris.
Prikaz skupnega števila obročkanih ptičev od leta 1983-2000 je še v excelovi tabeli, od leta 2001 do 2008 dalje pa že v našem programu za vnos in obdelavo podatkov.
Bistven premik v kvaliteti in kvantiteti se je zgodil leta 1987, ko je začela delovati Ornitološka postaja Vrhnika. Jeseni 1993 smo ugotovili dobre lastnosti tako imenovanega nočnega efekta »NE« in tako se je bistveno povečalo število nekaterih obročkanih vrst iz rodu penic, trstnic in tudi drugih vrst ptičev.V tem obdobju se je povečalo število obročkanih sivih pevk, trstnih strnadov in drugih vrst, za katere smo ugotovili, da se jih da uspešno loviti na dnevni posnetek njihovega petja ali na mestu prenočevanja. Tako smo in še zelo uspešno lovimo plašico R. pendulinus, s posnetkom njenega klica in petja. Tako je bilo na Ornitološki postaji Vrhnika zapisanih samo v enem dnevu kar 14 najdb plašic iz drugih držav. Temu izjemnemu dogodku je sledila objava vseh najdb v reviji Acrocephalus (Šere 1994). Aktivno in zelo uspešno smo se vključili v evropski projekt obročkanja kmečke lastovke H. rustica. Temu so sledile naše najdbe kmečke lastovke po vsej Afriki, za katere smo imeli pred tem skromne podatke (Šere 1998). Objava naših in tujih najdb je sledila v Ornitoloških novicah za obročkovalce (št. 1-3), reviji Proteus (Šere 1991) in Acrocephalus (Šere 1998a).
Posebno pozornost je treba posvetiti Ornitološki postaji Vrhnika, ki je pričela z delom leta 1987. Od konca julija pa do zadnjih dni oktobra smo obročkali ptiče in zbralo se je toliko podatkov, da bo potrebna posebna obdelava in predstavitev. Del teh podatkov (fenogramov za določene vrste) je bil že predstavljen v Ornitoloških novicah za obročkovalce (Šere 1998b, Šere 2000). Pomembnejše najdbe in fenogrami so bili predstavljeni v Poročilu o obročkanju in najdbah za leto 2003 (Šere 2004).
112
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
V	pričujočem kratkem poročilu so predstavljene najpomembnejše naše in tuje najdbe (tabela 10). Zaradi obilice naših in tujih najdb bo potrebna objava v posebni obliki, ker prostor v tej reviji tega ne dopušča. Posebno poglavje so tudi lokalne najdbe glede na razdaljo med mestom obročkanja in najdbo v Sloveniji ter lokalne najdbe po daljšem času, kar posebno pomaga pri določevanju starosti. Spisek obsega 102 najdbi 81 različnih vrst, vsaka najdba ima krajši komentar.
Najpomembnejše najdbe so: bela štorklja C. Ciconia, najdena v Španiji, redka izjema za zahodno selitveno pot, plamenec P. roseus z obročkom iz Turčije je bil opazovan v Sloveniji, kar predstavlja tudi redek podatek o tej vrsti pri nas. Kanja B. buteo iz Finske je bila najdena v desetem letu življenja, mokož R. aquaticus je bil ugotovljen v Franciji, kar predstavlja edino najdbo te vrste pri nas. Mali martinec A. hypoleucos z našim obročkom je bil plen ujede ali sove na Finskem (2263 km), prva je tudi naša najdba navadne čigre S. hirundo v Afriki (Senegal/4501 km), vodomec A. atthis z obročkom iz Estonije (1614 km) je bil ponovno ujet v Sloveniji. V Rusiji je bil najden veliki slavec L. luscinia z našim obročkom, redka najdba tudi v evropskem prostoru. Rečni cvrčalec L. fluviatilis je bil ponovno ujet v JV Afriki (Kenija/5922 km). Opisani sta tudi »hitri najdbi« srpične trstnice A. scirpaceus (1 dan/235 km) in bičje trstnice iz Švedske (3 dni/1191 km). Zanimiva je najdba tamariskovke A. melanopogon v Španiji (1255 km), rumenoglavi kraljiček R. regulus je iz Češke v Slovenijo potreboval za 449 km zračne razdalje samo 3 dni! Izredna je najdba dolgoprstega plezalčka C. familiaris iz Litve v Sloveniji, kar je za to vrsto redkost, tudi v evropskem merilu. Najdba obročkanega kobilarja O. oriolus v Kongu (6356 km) predstavlja tudi prvo našo najdbo te vrste v Afriki. Mali krivokljun L. curvirostra je bil kot izrazit klatež najden kar 2528 km daleč od Slovenije, v Rusiji. Za tako zavidljive podatke in najdbe gre zahvala našim zunanjim sodelavcem obročkovalcem!
Zaključek:
V	obdobju 1983-2008je bilo v Sloveniji obročkanih 2 128 359 ptičev. Število obročkanih vrst se giblje med 129 in 161. V tem času je z obročkanjem sodelovalo od 55 do 65 obročkovalcev. Število naših in tujih najdb je okoli 3000. Število zapisanih lokalnih najdb je od 700 do 1000 na leto. Skupno število naših in tujih najdb je skoraj 3000 in so v elektronski bazi podatkov Slovenskega centra za obročkanje ptičev. Poročilo vsebuje 103 najdbe s komentarjem, izraženo v 81 vrstah.
Najbolj številna obročkana vrsta v Sloveniji je kmečka lastovka H. rustica, sledi ji črnoglavka S. atricapilla, nato pa vrtna penica S. borin in taščica E. rubecula. Obročkane so bile tudi nekatere za Slovenijo zelo redke vrste ptic: modrin T. cyanurus (1), mali vrtnik H. caligata (2), rjava listnica P. fuscatus (2), kraljičica P. proregulus (1), beloperuti krivokljun L. leucoptera (1) in kostanjev strnad E. rutila (1). V poročilu so navedene nekatere najpomembnejše naše in tuje najdbe pri nas s komentarjem. Nekatere vrste ptičev so bile obročkane tudi na Hrvaškem ali v Makedoniji: oljčni vrtnik H. olivetorum, bledi vrtnik H. pallida, skalni brglez S. neumayer, žalobna sinica P. lugubris itd.
Najpomembnejše najdbe so: bela štorklja C. Ciconia, najdena v Španiji, plamenec P. roseus z obročkom iz Turčije je bil opazovan v Sloveniji, kanja B. buteo s Finske je bila najdena v desetem letu življenja, mokož R. aquaticusje bil ugotovljen v Franciji, mali martinec A. hypoleucos z našim obročkom je bil najden na Finskem (2263 km), prva naša najdba navadne čigre S. hirundo v Afriki (Senegal/4501 km), vodomec A. atthis z obročkom iz Estonije (1614 km) je bil ponovno ujet v Sloveniji. V Rusiji je bil najden veliki slavec L. luscinia z našim obročkom, rečni cvrčalec L. fluviatilis je bil ponovno ujet v JV Afriki (Kenija/5922 km), opisani sta »hitri najdbi« srpične trstnice A. scirpaceus (1 dan/235 km) in bičje trstnic s Švedske (3 dni/1191 km). Zanimiva je najdba tamariskovke A. melanopogon v Španiji (1255 km), rumenoglavi kraljiček R. regulus je s Češke v Slovenijo potreboval samo 3 dni (449 km)! Izredna je najdba dolgoprstega plezalčka C. familiaris iz Litve in kobilarja O. oriolus v Kongu (6356 km). Mali krivokljun L. curvirostra je bil najden 2528 km stran od Slovenije in to v Rusiji. Za tako zavidljive podatke in najdbe gre hvala našim zunanjim sodelavcem obročkovalcem!
113
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Tabela 1: Število obročkanih ptičev v Sloveniji v obdobju 1983 - 2000 Table 1: No. of birds ringed in Slovenia in 1983 - 2000 period.
koda / code	leto / year vrsta / species\	3 8 9	48 9	oo 9	8 9	78 9	oo 8 9	8 9	o 9 9	19 9	9 9	3 9 9	49 9	59 9	9 9	79 9	oo 9 9	9 9	2000	skupaj / total
20	Rdečgr.slapnik/												1							1
30	Polarni slapnik			1											1					2
70	Mali ponirek	2	1						10	1				2		1		1		18
90	Čopast.ponirek								2							1				3
100	Rjavog.ponirek								3											3
120	Črnog.ponirek												2							2
950	Velika bobnarica																		1	1
980	Mala bobnarica	14	9	1	9	1	4	5	3			8	14	18	1	7	8	6	17	125
1040	Kvakač		1																	1
1210	Velika bela čaplja																		1	1
1220	Siva čaplja			1	1									1	2	1		1		7
1240	Rjava čaplja																			
1310	Črna štorklja											4			2					6
1340	Bela štorklja		14	19	23	37	18	105	31	2	35	37	91	37	73	39	75	82	104	822
1520	Labod grbec										3	14	15	4	27	22	63	232	153	533
1570	Njivska gos										1									1
1840	Kreheljc															1				1
1860	Mlakarica	103	1	11			1	21	36			9			6	8	20	7	1	224
1910	Reglja									1			1							2
2030	Čopasta črnica						1													1
2310	Sršenar		2			2														4
2380	Črni škarnik								1										2	3
2600	Rjavi lunj					1				1			1							3
2610	Pepelasti lunj																			
2630	Močvirski lunj																		1	1
2670	Kragulj		1	2	9	9	14	2	1	2	2	7		3	2	3	3	4	2	66
2690	Skobec	3	4	2	14	23	53	8	14	10	11	9	10	6	17	18	8	14	18	242
2870	Kanja	4	1	3	5	9	7	4	7	3	4	5	4	8	7	5	16	10	16	118
2960	Planinski orel			1			2	1	1	2	2			2	2	1				14
3030	Južna postovka	10					5	3	4	3	7	6								38
3040	Navad.postovka	25	22	46	4	27	41	11	14	25	8	3	15	10	1	10	7	13	18	300
3070	Rdeč.postovka			1						1	2									4
3090	Mali sokol														1					1
3100	Škrjančar		1		1	2	10	2	2	2		1	1	4	2	2		5	7	42
3200	Sokol selec													1		5	6	1	4	17
3260	Gozdni jereb																	1		1
3350	Divji petelin																			
3670	Jerebica	2						1												3
114
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	leto / year vrsta / species'\	3 8 9	48 9	58 9	8 9	78 9	oo 8 9	8 9	o 9 9	19 9	9 9	3 9 9	49 9	59 9	9 9	79 9	oo 9 9	9 9	2000	skupaj / total
3700	Prepelica											1								1
3940	Fazan	2				1	20	39	1	4	1	1	2		2	1	1	2	8	85
4070	Mokož	1	1		1	3	4	2	5	2	2	1	7	13	20	11	28	34	12	147
4080	Grah.tukalica				2	2	3	2	3		1	3	3	5			2	2	2	30
4100	Mala tukalica			1			1									2	4	4	1	13
4110	Prit.tukalica																			
4210	Kosec										4	3	3	1	5	8	11	4	5	44
4240	Zel. tukalica					2		1		1	1				3	2	5	3	1	19
4290	Liska			2			1							1	2		2	1	2	11
4590	Prlivka													2						2
4690	Mali deževnik	14	19	11	21	8	17	41	11	13	2	7	3	41	10	13	2	1	5	239
4700	Komat.deževnik																			
4770	Beloč.deževnik			3				2				1				1				7
4930	Priba	17	24	4	43	33	62	62	51	35	30	46	27	13	3	8	10	10	2	480
5010	Mali prodnik	2	1	4	13	1	8	1												30
5020	Tem. prodnik		7		4					1										12
5120	Sprem.prodnik	1		3																4
5170	Togotnik		1	1			1									3				6
5180	Puklež			1																1
5190	Kozica		1	1	1		1		2		1	1	2			1	1		1	13
5290	Sloka													1		1	1			3
5320	Črnore.kljunač																			
5380	Mali škurh		1																	1
5410	Veliki škurh								1			1								2
5450	Črni martinec		1																	1
5460	Rdeč.martinec														1					1
5480	Zelen.martinec	1	3																	4
5530	Pikas.martinec	1	5	1		1	1	2	2						1			1		15
5540	Močv.martinec	10	8		16	2	4	3	7	3	1				5	21	1			81
5560	Mali martinec	93	69	45	55	26	11	7	7	9	10	2	2	7	18	11	15	2	1	390
5820	Rečni galeb	14	97	56	77	96	144	106	157	108	182	142	95							1274
5926	Rumeno. galeb		1			6	1			10			25	5	53		46	35	5	187
6150	Navadna čigra	19	45	65	17	115	146	70	93	47	55	53	14	4						743
6270	Črna čigra									6										6
6650	Skalni golob		6	1	9	8														24
6700	Grivar		5	2		5	3			1	2	2		1	1	1				23
6840	Turška grlica	2	3	4	10	13	3	4	4	2	16	1	4	5	34	14	42	25	22	208
6870	Divja grlica	1	1	3	1	2	1	2	2		3	5	2	1	2		3	1		30
7240	Kukavica	2	1			2	1	3	2		1	6	3	6	1	1	8	7	3	47
7350	Pegasta sova						2			4		5			1		6	4		22
115
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	leto / year vrsta / species'\	3 8 9	48 9	58 9	8 9	78 9	oo 8 9	8 9	o 9 9	19 9	9 9	3 9 9	49 9	59 9	9 9	79 9	oo 9 9	9 9	2000	skupaj / total
7390	Veliki skovik	1	4	1	4		5	2	3	5		4	1	3			1		1	35
7440	Velika uharica													2		2				4
7510	Mali skovik														2					2
7570	Čuk	3	7											1		4	1			16
7610	Lesna sova	2	11	5	8	9	4	4	8	2	11	6		12	4	2	7	9	15	119
7650	Kozača							1	2		1									4
7670	Mala uharica	15	7	10	4	4	22	26	27	3	13	34	6	38	6	9	34	18	22	298
7700	Koconogi čuk								4			15			7					26
7780	Podhujka				1	2	1	29	5			1		1			2		2	44
7950	Črni hudournik	12	13	17	25	18	17	8	13	5	5	5	2	1	2	1	4	1		149
7960	Bledi hudournik				3															3
7980	Plan.hudournik												12			5				17
8310	Vodomec	31	36	22	35	48	120	103	113	69	122	110	154	142	105	106	227	173	94	1.810
8400	Čebelar						1	1	1	1	1	8	3	7		1				24
8410	Zlatovranka						1													1
8460	Smrdokavra		2		1		1	8	1	2		1	7	4	5	3		9	1	45
8480	Vijeglavka	32	45	25	31	78	109	58	75	41	67	124	91	133	239	138	317	259	300	2.162
8550	Siva žolna	1	4	1			1	2	2	3	2	4	2	2	5	4	5	3	2	43
8560	Zelena žolna	6		2			1	1	3	1			1	2	2	1	1	5	4	30
8630	Črna žolna													1			1	1		3
8760	Veliki detel	19	15	12	10	21	35	18	22	22	24	69	56	75	60	46	105	59	76	744
8830	Srednji detel	3		4		1			1	1		5	2	4	2	4	2	1	10	40
8870	Mali detel	2	5	10	2	10	17	14	14	7	11	12	18	13	7	10	21	14	22	209
8980	Triprsti detel																			
9680	Kratk.škijanec				3															3
9720	Čopas.škrjanec		5	1	3			1												10
9740	Hribsk.škrjanec	6	5	3	1	1			3	1		4	6	1	3	4	1	5	6	50
9760	Poljs.škijanec	10	5		4			7	3		14		1		1		2			47
9810	Breguljka	48	185	26	240	313	550	3.950	1.870	1.911	967	1.474	1.004	1.137	1.354	601	443	775	796	17.644
9910	Skalna lastovka		2					2	7	1		2						4	4	22
9920	Kmečk.lastovka	5139	11560	6.040	13.061	12.325	33.772	30.255	18.282	10.059	12.286	17.853	28.382	13.655	5.047	25.055	17.065	15.588	19.301	294.725
9950	Rdeča lastovka						1	5	1			1				1				9
10010	Mestn. lastovka	41	284	50	285	59	316	227	126	136	312	604	413	143	182	159	242	242	171	3.992
10050	Rjava cipa		3		2															5
10090	Drevesna cipa	66	103	113	160	218	216	257	162	201	181	364	113	199	203	192	105	117	199	3.169
10110	Mala cipa	8	8	11	10	15	31	3	10	76	32	69	85	74	39	23	11	22	11	538
10120	Rdečegrla cipa							2			5				1					8
10140	Vriskarica	14		5	5	1	2	4	20	19	17	1		60	29		2	2		181
10170	Rume.pastirica	38	64	151	23	836	951	1.029	1.107	337	773	68	33	3	1.033	5	3	4	65	6.523
10190	Siva pastirica	63	186	33	39	21	50	30	46	27	33	43	19	25	61	64	44	79	22	885
116
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	leto / year vrsta / species'\	3 8 9	48 9	oo c^	8 9	1987	oo 8 9	8 9	o 9 9	19 9	9 9	3 9 9	49 9	Ch c^	9 9	1997	oo 9 9	9 9	2000	skupaj / total
10200	Bela pastirica	85	188	223	196	337	360	315	306	200	380	187	214	172	244	229	141	114	78	3.969
10480	Pegam							1	10	31										42
10500	Povodni kos	19	10	13	2	4	6	3	14		5	11	1	19	27	59	49	27	33	302
10660	Stržek	57	58	33	47	49	136	117	123	167	87	84	145	141	280	367	241	316	214	2.662
10840	Siva pevka	654	314	737	1448	1.253	1406	2.786	2.656	2.207	2.362	4.497	2.472	6.159	7.239	6.101	6.987	5.956	6.337	61.571
10940	Planin. pevka											2		6	4					12
10990	Taščica	509	511	634	629	966	1.866	1.463	1.510	1.145	1.890	2.059	3.103	5.122	4.485	6.037	6.120	7.115	5.024	50.188
11030	Veliki slavec	3	1	2	1	6	15	10	5	8	30	39	4	14	16	23	32	19	40	268
11040	Mali slavec	13	16	15	32	34	87	65	52	60	90	91	112	114	110	167	184	146	153	1.541
11060	Modra taščica	1		5	3	5	8	4	6	12	20	4	3	6	17	4	26	58	54	236
11130	Modrin																		1	1
11210	Šmarnica	126	118	127	105	122	172	135	99	91	93	108	114	122	142	94	195	145	118	2.226
11220	Pogorelček	16	41	55	83	97	81	55	108	54	71	62	77	71	111	98	103	114	73	1.370
11370	Repaljščica	24	48	51	44	74	40	64	51	79	118	84	29	48	47	64	92	84	216	1.257
11390	Prosnik	21	47	43	37	28	26	27	46	48	65	73	78	56	71	49	56	52	81	904
11460	Kupčar	2	6	5	4	3	1	13	2	8	5	1		4	2	3	6	4	2	71
11480	Sred.kupčar		3		1			1							1	1				7
11620	Slegur								3				4	3			1			11
11660	Puščavec									1										1
11860	Komatar	10	6	1	5		2	1				1		1				6	4	37
11870	Kos	191	402	251	329	451	637	609	568	466	584	623	705	818	927	780	1.188	1.114	1.172	11.815
11980	Brinovka	11	6	12	51	17	19	6	28	39	17	1	12	8	24	9	14	16	20	310
12000	Cikovt	44	45	66	73	183	227	236	210	97	185	265	178	398	270	318	455	392	455	4.097
12010	Vinski drozg	14	2	6	1		9	8	12	4	11	13	6	8	5	1	11	16	15	142
12020	Carar		3	1	7	1	2		13	2	1	8	3	8	6	9	9	2	8	83
12220	Svilnica	5	18	14	10	9	52	13	12	7	15	18	9	5	26	93	38	59	40	443
12260	Brškinka	13	20	3		2	6	3	3	2	2	1	1	1	17	5	8	8	6	101
12360	Kobiličar	3	7	12	29	30	53	16	50	37	55	61	30	69	206	150	233	203	273	1.517
12370	Rečni cvrčalec	2	1	2	3	2	9	7	9	10	11	29	12	9	20	13	58	29	40	266
12380	Trstni cvrčalec	8	3	4	6	11	31	8	18	13	25	13	21	19	46	47	23	26	55	377
12410	Tamariskovk	9	14	2	6	12	25	7	30	13	22	1	26	26	22	40	78	78	48	459
12420	Povod.trstnica	1			1	2	1		1	1	3									10
12430	Bičja trstnica	146	167	109	401	526	1.188	641	1.471	649	858	549	738	1.230	2.416	1.431	2.857	2.923	4.669	22.969
12470	Plevna trstnica										1				1	2	3			7
12480	Robid.trstnica														2			1		3
12500	Močvir.trstnica	358	394	354	599	746	1.574	1.016	978	935	920	1.132	921	1.601	2.798	3.443	3.466	2.286	1.952	25.473
12510	Srpičn.trstnica	173	297	462	622	466	1.101	601	896	1.136	1.432	762	883	2.174	3.574	3.200	5.072	6.842	4.470	34.163
12530	Rakar	71	92	60	68	85	276	154	115	153	120	97	125	170	167	228	290	337	356	2.964
12550	Bledi vrtnik		10				2	1	4						2					19
12560	Mali vrtnik										1							1		2
117
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	leto / year vrsta / species'\	3 8 9	48 9	58 9	8 9	1987	oo 8 9	8 9	o 9 9	19 9	9 9	3 9 9	49 9	59 9	9 9	1997	oo 9 9	9 9	2000	skupaj / total
12580	Oljčni vrtnik									1										1
12590	Rume.vrtnik	29	52	38	98	125	182	107	121	114	162	260	162	245	357	474	493	524	493	4.036
12600	Krat.vrtnik	8	7	1	6	12	15	4	3	4	8	1	6	4	8	10	2	2	3	104
12650	Taščič.penica	2	2	2	21	19	10	22	11		1		2	1		1		1		95
12670	Žametna penica	3	1	4	12	17	24	12	26	1	6	2	9	3	5	3	6	3	1	138
12720	Svetlook.penica		1			1									1	1				4
12730	Grahast. penica	4	8	5	12	15	25	15	5	12	17	30	20	42	54	52	78	57	18	469
12740	Mlinarček	115	128	111	152	214	310	233	268	288	212	336	287	241	271	265	332	489	430	4.682
12750	Rjava penica	116	129	152	329	279	396	383	323	310	548	554	315	661	489	710	984	841	816	8.335
12760	Vrtna penica	371	1080	1239	2.165	3.260	4.177	2.788	3.106	2.214	2.294	4.067	3.465	8.897	8.793	4.666	9.056	11.263	8.756	81.657
12770	Črnoglavka	1524	1917	2.294	3.666	4.467	6.462	6.132	6.316	5.786	10.077	11.267	14.504	14.593	16.185	17.261	27.428	28.825	25.434	204.138
12990	Kraljičica																	1		1
13000	Mušja listnica									1					1	2			1	5
13070	Hribska listnica													1				1		2
13080	Grmovščica	13	52	36	51	48	111	127	116	453	185	463	47	222	117	187	132	264	740	3.364
13110	Vrbj a listnica	907	1106	1.377	1.815	1.970	2.786	2.382	3.158	2.357	2.247	3.251	2.681	3.016	3.642	4.748	4.805	2.838	2.250	47.336
13120	Kovaček	143	4	189	417	198	831	281	491	361	429	388	256	254	376	299	388	516	378	6.199
13140	Rum.kraljiček	316	624	719	560	468	916	1.315	1.224	781	2.501	1.455	3.231	2.689	1.764	2.915	3.021	1.797	2.424	28.720
13150	Rdeč.kraljiček	15	46	42	44	42	75	31	57	30	55	44	28	64	82	94	159	71	79	1.058
13350	Sivi muhar	46	34	38	52	47	96	109	66	74	76	95	76	89	101	74	110	144	96	1.423
13430	Mali muhar			2						1	1				1		1			6
13480	Belovrat.muhar	2	14	18	10	18	29	32	21	18	15	21	25	38	27	21	16	11	9	345
13490	Črnog.muhar	3	23	62	54	83	123	83	104	130	67	299	82	77	88	67	166	183	146	1.840
13640	Brkata sinica				9		27	28	52	5	24	2	5				3	7	1	163
14370	Dolgorepka	199	122	88	169	303	410	405	441	302	467	409	565	555	527	357	395	533	852	7.099
14400	Močvir. sinica	120	114	112	121	156	244	160	198	151	201	270	194	233	241	258	307	242	459	3.781
14410	Žalobna sinica							1												1
14420	Gorska sinica	15	20	4	27	25	57	28	73	23	56	55	47	59	96	45	45	60	113	848
14540	Čopasta sinica	43	73	45	32	37	41	65	58	37	82	51	89	61	96	143	86	60	138	1.237
14610	Menišček	245	239	199	338	358	309	552	902	156	430	565	742	501	1.154	1.247	1.208	1.486	2.037	12.668
14620	Plavček	285	278	302	402	519	845	1.014	884	415	992	1.007	1.323	1.216	1.261	1.258	1.408	2.086	2.134	17.629
14640	Velika sinica	885	1309	1.121	1.682	1.959	2.503	2.430	2.044	1.433	2.275	2.780	2.594	4.210	3.697	3.456	4.852	4.495	5.084	48.809
14790	Brglez	33	24	50	57	63	53	22	67	19	40	70	50	86	107	48	86	105	200	1.180
14810	Skalni brglez															1				1
14860	Dolg.plezalček	4	6	3	2	5	9	5	3	1	9	4	4	4	22	20	36	26	60	223
14870	Krat.plezalček	26	9	11	10	5	42	13	7	5	9	14	19	18	21	26	68	24	45	372
14900	Plašica	37	49	136	128	361	563	428	541	320	1.001	219	327	271	267	355	276	529	446	6.254
15080	Kobilar	3		3	10	11	10	6	13	20	28	23	15	28	10	6	22	21	15	244
15150	Rjavi srakoper	96	120	86	147	142	302	195	182	122	197	305	231	450	395	367	412	422	387	4.558
15190	Črnoč. srakoper										18	6	1		5					30
118
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	leto / year vrsta / species'\	3 8 9	48 9	58 9	8 9	1987	oo 8 9	8 9	o 9 9	19 9	9 9	3 9 9	49 9	59 9	9 9	1997	oo 9 9	9 9	2000	skupaj / total
15200	Veliki srakoper			1	1	2	2	2	4	3	1	1	3	1	1			2	3	27
15230	Rjavog.srakoper			6				11	1	10	10									38
15390	Šoja	11	13	6	8	18	18	14	16	21	19	29	15	21	43	30	28	31	32	373
15490	Sraka	12	6	5	12	54	35	14	19	20	13	23	13	6	1	7	44	38	62	384
15570	Krekovt	1						1				1	1	3	1	2			2	12
15580	Planinska kavka								1											1
15600	Kavka	3		6			2		5		1						5		24	46
15630	Poljska vrana																			
15671	Črna vrana																			
15673	Siva vrana	29	1	4	5	37	26	4	14	3	10	5	3	6	4	8	32	16	19	226
15720	Krokar		2	2			2	1	1	4		1	2	5		1				21
15820	Škorec	71	46	100	277	247	279	191	177	95	193	142	990	361	302	237	369	261	299	4.637
15910	Domači vrabec	138	251	236	296	421	719	245	320	278	381	473	538	577	536	438	634	626	673	7.780
15912	Italijan.vrabec			2	1	30	4					5			1	1		2		46
15920	Travniški vrabec						4	2	1		1					1			4	13
15980	Poljski vrabec	371	411	516	468	1.199	1.009	794	1.092	1.110	1.218	1.435	1.298	1.451	2.167	1.312	2.405	1.862	2.378	22.496
16110	Planin. vrabec												18	3						21
16360	Ščinkavec	381	379	335	431	505	668	429	527	666	654	741	555	896	1.021	824	1.098	1.573	1.659	13.342
16380	Pinoža	288	220	161	76	124	137	221	205	154	155	145	165	77	125	233	200	470	690	3.846
16400	Grilček	806	1646	882	1092	1.046	971	710	1.145	1.262	1.149	845	1.104	610	630	255	276	407	544	15.380
16440	Konopeljščica			1															1	2
16490	Zelenec	529	1349	1771	1182	1.412	1.688	1.247	2.076	1.028	1.503	1.628	1.805	1.923	1.983	2.356	2.415	3.002	4.314	33.211
16530	Lišček	1848	2107	1897	1963	1.458	2.122	1.782	1.643	1.969	1.563	1.726	1.661	1.513	1.335	1.097	999	1.156	1.691	29.530
16540	Čižek	1804	849	2396	1027	1.064	3.021	1.497	3.932	1.036	1.189	2.058	1.488	3.431	1.061	2.359	1.510	2.430	1.851	34.003
16600	Repnik	185	359	168	277	155	227	249	419	377	282	371	213	158	228	119	101	131	158	4.177
16620	Severni repnik																			
16630	Brezovček	729	147	58	336	100	41	8	5	5		42	16	10	50	34	1		14	1.596
16650	Bel.krivokljun			1																1
16660	Mali krivokljun	291	429	345	271	36	217	299	101	130	283	294	122	128	57	104	171	71	60	3.409
16790	Škrlatec					1		4			12	1		1	1	6	8	2		36
17100	Kalin	380	251	159	184	142	211	279	231	105	182	414	223	127	240	179	201	140	197	3.845
17170	Dlesk	70	74	16	66	94	88	98	147	97	144	179	129	131	285	161	248	515	204	2.746
18470	Lap.ostroglež		1	1	1															3
18560	Beloglavi strnad						2			1							1			4
18570	Rumeni strnad	275	133	159	123	150	332	138	142	106	118	248	249	257	243	226	323	240	311	3.773
18580	Plotni strnad	12	18	14	6	22	38	13	17	35	8	46	44	22	44	27	28	50	31	475
18600	Skalni strnad	15	13	8	1	19	19	5	12	15	9	10	21	35	46	47	46	55	77	453
18660	Vrtni strnad	4	3	8	4	2	3	7	2	4				6	17		1	1	3	65
18730	Gozdni strnad																			
18740	Mali strnad				1	1	1					1	1		1	2		2		10
119
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	leto / year vrsta / species'\	8 9	48 9	58 c^	8 9	1987	oo 8 9	8 9	o 9 9	19 9	9 9	9 9	49 9	Ch	9 9	1997	oo 9 9	9 9	2000	skupaj / total
18750	Kostanj.strnad					1														1
18770	Trstni strnad	125	55	129	487	200	458	353	438	442	1.048	202	714	521	1.053	568	636	879	746	9.054
18180	Črnoglav.strnad		1	1	1		4	3		1					1					12
18820	Veliki strnad	3	4		1	1	3	22	1	4	1		1	7		1	1	3	9	62
24998	H.rus. x D.urbic.						1					1	2			1				5
	skupaj / total	22481	32123	28.023	40.335	43.706	80.568	72.994	65.392	45.830	59.620	71.521	83.580	85.658	83.768	99.801	115.238	118284	117647	1266569
	leto / year	1983	1984	1985	1986	1987	1988	1989	1990	1991	1992	1993	1994	1995	1996	1997	1998	1999	2000	
	število vrst / no. of species	129	140	141	135	132	145	147	150	142	138	143	136	143	150	147	138	141	138	
Tabela 2: Število obročkanih ptičev v Sloveniji v letu 2001.
Table 2: No. of birds ringed in Slovenia in 2001.
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
30	Polarni slapnik (G. arctica)	0	1	1
980	Mala bobnarica (I. minutus)	2	9	11
1220	Siva čaplja (A. cinerea)	0	1	1
1340	Bela štorklja (C. ciconia)	95	0	95
1520	Labod grbec (C. olor)	0	15	15
1860	Mlakarica (A. platyrhynchos)	0	5	5
2670	Kragulj (A. gentilis)	0	5	5
2690	Skobec (A. nisus)	0	11	11
2870	Kanja (B. buteo)	1	11	12
3040	Navadna postovka (F. tinnunculus)	6	18	24
3100	Škrjančar (F. subbuteo)	0	3	3
3350	Divji petelin (T. urogallus)	0	1	1
3940	Fazan (P. colchicus)	0	2	2
4070	Mokož (R. aquaticus)	0	13	13
4080	Grahasta tukalica (P. porzana)	0	2	2
4100	Mala tukalica (P. parva)	0	1	1
4210	Kosec (C. crex)	0	7	7
4240	Zelenonoga tukalica (G. chloropus)	0	1	1
4690	Mali deževnik (C. dubius)	0	1	1
4930	Priba (V. vanellus)	2	0	2
5190	Kozica (G. gallinago)	0	1	1
5530	Pikasti martinec (T. ochropus)	0	1	1
5560	Mali martinec (A. hypoleucos)	0	4	4
5910	Rjavi galeb (Larus fuscus)	0	1	1
5926	Rumenonogi galeb (L. cachinnans)	0	2	2
120
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
6840	Turška grlica (S. decaocto)	0	20	20
6870	Divja grlica (S. turtur)	0	1	1
7240	Kukavica (C. canurus)	0	1	1
7350	Pegasta sova (T. alba)	0	2	2
7390	Veliki skovik (O. scops)	0	3	3
7440	Velika uharica (B. bubo)	0	1	1
7570	Čuk (A. noctua)	0	1	1
7610	Lesna sova (S. aluco)	12	2	14
7650	Kozača (S. uralensis)	0	1	1
7670	Mala uharica (A. otus)	6	0	6
7780	Podhujka (C. europaeaus)	0	1	1
7950	Črni hudournik (A. apus)	0	1	1
8310	Vodomec (A. atthis)	0	150	150
8460	Smrdokavra (U. epops)	5	4	9
8480	Vijeglavka (J. torquilla)	17	316	333
8550	Siva žolna (P. canus)	0	7	7
8560	Zelena žolna (P. viridis)	0	8	8
8760	Veliki detel (D. major)	0	101	101
8830	Srednji detel (D. medius)	0	5	5
8870	Mali detel (D. minor)	0	14	14
9740	Hribski škrjanec (L. arborea)	4	31	35
9760	Poljski škrjanec (A. arvensis)	4	1	5
9810	Breguljka (R. riparia)	0	850	850
9910	Skalna lastovka (P. rupestris)	3	0	3
9920	Kmečka lastovka (H. rustica)	411	23840	24251
10010	Mestna lastovka (D. urbica)	0	44	44
10090	Drevesna cipa (A. trivialis)	0	127	127
10110	Mala cipa (A. pratensis)	0	2	2
10140	Vriskarica (A. spinoletta)	0	1	1
10170	Rumena pastirica (M. flava)	0	20	20
10190	Siva pastirica (M. cinerea)	14	4	18
10200	Bela pastirica (M. alba)	13	229	242
10500	Povodni kos (C. cinclus)	24	1	25
10660	Stržek (T. troglodytes)	2	240	242
10840	Siva pevka (P. modularis)	5	6598	6603
10990	Taščica (E. rubecula)	6	5682	5688
11030	Veliki slavec (L. luscinia)	0	33	33
11040	Mali slavec (L. megarhynchos)	0	146	146
11060	Modra taščica (L. svecica)	0	61	61
121
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
11210	Šmarnica (P. ochruros)	21	91	112
11220	Pogorelček (P. phoenicurus)	10	96	106
11370	Repaljščica (S. rubetra)	164	83	247
11390	Prosnik (S. torquata)	13	64	77
11460	Kupčar (O. oenanthe)	0	1	1
11860	Komatar (T. torquatus)	0	3	3
11870	Kos (T. merula)	49	936	985
11980	Brinovka (T. pilaris)	0	2	2
12000	Cikovt (T. philomelos)	7	288	295
12010	Vinski drozg (T. iliacus)	0	28	28
12020	Carar (T. viscivorus)	0	2	2
12220	Svilnica (C. cetti)	0	42	42
12260	Brškinka (C. juncidis)	3	16	19
12360	Kobiličar (L. naevia)	0	178	178
12370	Rečni cvrčalec (L.fluviatilis)	0	30	30
12380	Trstni cvrčalec (L. luscinioides)	0	50	50
12410	Tamariskovka (A. melanopogon)	0	96	96
12430	Bičja trstnica (A. schoenobaenus)	0	2812	2812
12500	Močvirska trstnica (A. palustris)	9	2281	2290
12510	Srpična trstnica (A. scirpaceus)	0	4807	4807
12530	Rakar (A. arundinaceus)	40	305	345
12560	Mali vrtnik (H. caligata)	0	1	1
12590	Rumeni vrtnik (H. icterina)	0	462	462
12600	Kratkoperuti vrtnik (H. polyglotta)	0	7	7
12650	Taščična penica (S. cantillans)	0	1	1
12670	Žametna penica (S. melanocephala)	0	2	2
12730	Grahasta penica (S. nisoria)	0	49	49
12740	Mlinarček (S. curruca)	0	321	321
12750	Rjava penica (S. communis)	0	778	778
12760	Vrtna penica (S. borin)	0	6918	6918
12770	Črnoglavka (S. atricapilla)	12	19258	19270
13000	Mušja listnica (P. inornatus)	0	1	1
13030	Rjava listnica (P. fuscatus)	0	1	1
13070	Hribska listnica (P. bonelli)	0	5	5
13080	Grmovščica (P. sibilatrix)	0	825	825
13110	Vrbja listnica (P. collybita)	0	2871	2871
13120	Kovaček (P. trochilus)	0	337	337
13140	Rumenoglavi kraljiček (R. regulus)	0	6606	6606
13150	Rdečeglavi kraljiček (R. ignicapilus)	0	70	70
122
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
13350	Sivi muhar (M. striata)	18	74	92
13430	Mali muhar (F. parva)	0	1	1
13480	Belovrati muhar (F. albicollis)	16	4	20
13490	Črnoglavi muhar (F. hypoleuca)	0	178	178
13640	Brkata sinica (P. biarmicus)	0	3	3
14370	Dolgorepka (A. caudatus)	0	726	726
14400	Močvirska sinica (P. palustris)	22	237	259
14420	Gorska sinica (P. montanus)	0	91	91
14540	Čopasta sinica (P. cristatus)	0	147	147
14610	Menišček (P. ater)	47	551	598
14620	Plavček (P. caeruleus)	158	1196	1354
14640	Velika sinica (P. major)	528	2698	3226
14790	Brglez (S. europaea)	49	53	102
14860	Dolgoprsti plezalček (C. familiaris)	0	40	40
14870	Kratkoprsti plezalček (C. brachydactyla)	0	39	39
14900	Plašica (R. pendulinus)	0	526	526
15080	Kobilar (O. oriolus)	0	11	11
15150	Rjavi srakoper (L. collurio)	93	317	410
15200	Veliki srakoper (L. excubitor)	0	6	6
15390	Šoja (G. glandarius)	0	38	38
15490	Sraka (P. pica)	23	5	28
15580	Planinska kavka (P. graculus)	0	11	11
15600	Kavka (C. monedula)	4	0	4
15673	Siva vrana (C. c. cornix)	20	1	21
15820	Škorec (S. vulgaris)	33	276	309
15910	Domači vrabec (P. domesticus)	3	841	844
15912	Italijanski vrabec (P. d. italiae)	0	3	3
15920	Travniški vrabec (P. hispaniolensis)	1	3	4
15980	Poljski vrabec (P. montanus)	69	1646	1715
16360	Ščinkavec (F. coelebs)	7	1257	1264
16380	Pinoža (F. montifringilla)	0	200	200
16400	Grilček (S. serinus)	0	538	538
16490	Zelenec (C. chloris)	0	1918	1918
16530	Lišček (C. carduelis)	3	1279	1282
16540	Čižek (C. spinus)	0	1951	1951
16600	Repnik (C. cannabina)	0	223	223
16630	Brezovček (C.flammea)	0	7	7
16660	Mali krivokljun (L. curvirostra)	0	58	58
16790	Škrlatec (C. erythrinus)	0	4	4
123
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
17100	Kalin (P. pyrrhula)	0	207	207
17170	Dlesk (C. coccothraustes)	3	192	195
18570	Rumeni strnad (E. citrinella)	0	208	208
18580	Plotni strnad (E. cirlus)	0	32	32
18600	Skalni strnad (E. cia)	0	52	52
18660	Vrtni strnad (E. hortulana)	0	2	2
18740	Mali strnad (E. pusilla)	0	3	3
18770	Trstni strnad (E. schoeniclus)	0	1362	1362
18820	Veliki strnad (E. calandra)	0	2	2
24998	Km. lastovka x Mest. lastovka (H. rust. x D.urb)	0	3	3
	skupaj / total	2057	108609	110666
Tabela 3: Število obročkanih ptičev v Sloveniji v letu 2002.
Table 3: No. of birds ringed in Slovenia in 2002.
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
980	Mala bobnarica (I. minutus)	15	13	28
1340	Bela štorklja (C. ciconia)	67	0	67
1520	Labod grbec (C. olor)	0	1	1
1860	Mlakarica (A. platyrhynchos)	0	1	1
2310	Sršenar (P. apivorus)	0	1	1
2600	Rjavi lunj (C. aeruginosus)	0	1	1
2670	Kragulj (A. gentilis)	0	3	3
2690	Skobec (A. nisus)	0	21	21
2870	Kanja (B. buteo)	0	7	7
3040	Navadna postovka (F. tinnunculus)	6	7	13
3940	Fazan (P. colchicus)	0	3	3
4070	Mokož (R. aquaticus)	0	7	7
4080	Grahasta tukalica (P. porzana)	0	3	3
4100	Mala tukalica (P. parva)	0	1	1
4240	Zelenonoga tukalica (G. chloropus)	0	1	1
4690	Mali deževnik (C. dubius)	0	1	1
4930	Priba (V. vanellus)	4	0	4
5540	Močvirski martinec (T. glareola)	0	1	1
6840	Turška grlica (S. decaocto)	3	16	19
6870	Divja grlica (S. turtur)	0	5	5
7240	Kukavica (C. canurus)	2	1	3
7390	Veliki skovik (O. scops)	0	1	1
7510	Mali skovik (G. passerinum)	0	1	1
124
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
7570	Čuk (A. noctua)	0	3	3
7610	Lesna sova (S. aluco)	8	5	13
7650	Kozača (S. uralensis)	2	0	2
7670	Mala uharica (A. otus)	13	4	17
7700	Koconogi čuk (A. funereus)	17	1	18
7780	Podhujka (C. europaeaus)	0	13	13
7950	Črni hudournik (A. apus)	0	1	1
8310	Vodomec (A. atthis)	0	106	106
8400	Čebelar (M. apiaster)	0	15	15
8480	Vijeglavka (J. torquilla)	7	211	218
8550	Siva žolna (P. canus)	0	3	3
8560	Zelena žolna (P. viridis)	0	12	12
8630	Črna žolna (D. martius)	0	1	1
8760	Veliki detel (D. major)	0	82	82
8830	Srednji detel (D. medius)	0	7	7
8870	Mali detel (D. minor)	0	15	15
9740	Hribski škrjanec (L. arborea)	0	13	13
9810	Breguljka (R. riparia)	0	975	975
9910	Skalna lastovka (P. rupestris)	3	3	6
9920	Kmečka lastovka (H. rustica)	357	7431	7788
10010	Mestna lastovka (D. urbica)	0	47	47
10090	Drevesna cipa (A. trivialis)	5	104	109
10110	Mala cipa (A. pratensis)	0	4	4
10140	Vriskarica (A. spinoletta)	0	2	2
10170	Rumena pastirica (M. flava)	0	93	93
10190	Siva pastirica (M. cinerea)	0	15	15
10200	Bela pastirica (M. alba)	17	105	122
10500	Povodni kos (C. cinclus)	20	12	32
10660	Stržek (T. troglodytes)	3	143	146
10840	Siva pevka (P. modularis)	0	7043	7043
10940	Planinska pevka (P. collaris)	0	6	6
10990	Taščica (E. rubecula)	0	3865	3865
11030	Veliki slavec (L. luscinia)	0	29	29
11040	Mali slavec (L. megarhynchos)	0	171	171
11060	Modra taščica (L. svecica)	0	33	33
11210	Šmarnica (P. ochruros)	26	119	145
11220	Pogorelček (P. phoenicurus)	4	43	47
11370	Repaljščica (S. rubetra)	148	100	248
11390	Prosnik (S. torquata)	0	88	88
125
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
11460	Kupčar (O. oenanthe)	0	5	5
11860	Komatar (T. torquatus)	0	3	3
11870	Kos (T. merula)	33	1141	1174
11980	Brinovka (T. pilaris)	0	4	4
12000	Cikovt (T. philomelos)	9	307	316
12010	Vinski drozg (T. iliacus)	0	42	42
12020	Carar (T. viscivorus)	0	20	20
12220	Svilnica (C. cetti)	0	58	58
12260	Brškinka (C. juncidis)	0	6	6
12360	Kobiličar (L. naevia)	0	141	141
12370	Rečni cvrčalec (L.fluviatilis)	0	44	44
12380	Trstni cvrčalec (L. luscinioides)	0	51	51
12410	Tamariskovka (A. melanopogon)	0	15	15
12430	Bičja trstnica (A. schoenobaenus)	9	3164	3173
12500	Močvirska trstnica (A. palustris)	0	2143	2143
12510	Srpična trstnica (A. scirpaceus)	0	3145	3145
12530	Rakar (A. arundinaceus)	34	398	432
12590	Rumeni vrtnik (H. icterina)	0	338	338
12600	Kratkoperuti vrtnik (H. polyglotta)	4	8	12
12650	Taščična penica (S. cantillans)	0	11	11
12730	Grahasta penica (S. nisoria)	0	40	40
12740	Mlinarček (S. curruca)	5	366	371
12750	Rjava penica (S. communis)	0	918	918
12760	Vrtna penica (S. borin)	0	6907	6907
12770	Črnoglavka (S. atricapilla)	9	19270	19279
13000	Mušja listnica (P. inornatus)	0	1	1
13070	Hribska listnica (P. bonelli)	0	2	2
13080	Grmovščica (P. sibilatrix)	0	708	708
13110	Vrbja listnica (P. collybita)	0	2232	2232
13120	Kovaček (P. trochilus)	0	272	272
13140	Rumenoglavi kraljiček (R. regulus)	0	1058	1058
13150	Rdečeglavi kraljiček (R. ignicapilus)	0	70	70
13350	Sivi muhar (M. striata)	11	74	85
13430	Mali muhar (F. parva)	0	3	3
13480	Belovrati muhar (F. albicollis)	22	8	30
13490	Črnoglavi muhar (F. hypoleuca)	0	68	68
13640	Brkata sinica (P. biarmicus)	0	2	2
14370	Dolgorepka (A. caudatus)	9	752	761
14400	Močvirska sinica (P. palustris)	57	421	478
126
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
14420	Gorska sinica (P. montanus)	0	27	27
14540	Čopasta sinica (P. cristatus)	0	101	101
14610	Menišček (P. ater)	136	883	1019
14620	Plavček (P. caeruleus)	304	2514	2818
14640	Velika sinica (P. major)	477	5290	5767
14790	Brglez (S. europaea)	14	114	128
14860	Dolgoprsti plezalček (C. familiaris)	0	45	45
14870	Kratkoprsti plezalček (C. brachydactyla)	0	44	44
14900	Plašica (R. pendulinus)	0	403	403
15080	Kobilar (O. oriolus)	0	14	14
15150	Rjavi srakoper (L. collurio)	81	383	464
15200	Veliki srakoper (L. excubitor)	0	2	2
15390	Šoja (G. glandarius)	0	40	40
15490	Sraka (P. pica)	7	10	17
15570	Krekovt (N. caryocatactes)	0	2	2
15580	Planinska kavka (P. graculus)	0	44	44
15600	Kavka (C. monedula)	0	1	1
15673	Siva vrana (C. c. cornix)	12	0	12
15720	Krokar (C. corax)	3	1	4
15820	Škorec (S. vulgaris)	54	249	303
15840	Sturnus roseus	0	3	3
15910	Domači vrabec (P. domesticus)	11	684	695
15912	Italijanski vrabec (P. d. italiae)	0	7	7
15920	Travniški vrabec (P. hispaniolensis)	0	1	1
15980	Poljski vrabec (P. montanus)	44	2123	2167
16110	Planinski vrabec (M. nivalis)	0	7	7
16360	Ščinkavec (F. coelebs)	0	1356	1356
16380	Pinoža (F. montifringilla)	0	274	274
16400	Grilček (S. serinus)	0	389	389
16490	Zelenec (C. chloris)	0	3313	3313
16530	Lišček (C. carduelis)	2	1673	1675
16540	Čižek (C. spinus)	0	1529	1529
16600	Repnik (C. cannabina)	0	130	130
16630	Brezovček (C.flammea)	0	17	17
16660	Mali krivokljun (L. curvirostra)	0	263	263
17100	Kalin (P. pyrrhula)	0	274	274
17170	Dlesk (C. coccothraustes)	0	301	301
18570	Rumeni strnad (E. citrinella)	0	181	181
18580	Plotni strnad (E. cirlus)	0	22	22
127
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
18600	Skalni strnad (E. cia)	0	47	47
18660	Vrtni strnad (E. hortulana)	0	1	1
18770	Trstni strnad (E. schoeniclus)	0	1119	1119
18820	Veliki strnad (E. calandra)	4	1	5
	skupaj / total	2078	89117	91195
Tabela 4: Število obročkanih ptičev v Sloveniji v letu 2003.
Table 4: No. of birds ringed in Slovenia in 2003.
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
90	Čopasti ponirek (P. cristaus)	0	1	1
980	Mala bobnarica (I. minutus)	10	2	12
1340	Bela štorklja (C. ciconia)	105	0	105
1520	Labod grbec (C. olor)	0	2	2
1860	Mlakarica (A. platyrhynchos)	0	2	2
2670	Kragulj (A. gentilis)	0	3	3
2690	Skobec (A. nisus)	0	37	37
2870	Kanja (B. buteo)	0	3	3
3040	Navadna postovka (F. tinnunculus)	0	3	3
3090	Mali sokol (F. columbarius)	0	1	1
3100	Škrjančar (F. subbuteo)	0	3	3
3940	Fazan (P. colchicus)	0	1	1
4070	Mokož (R. aquaticus)	0	3	3
4080	Grahasta tukalica (P. porzana)	0	1	1
4100	Mala tukalica (P. parva)	0	4	4
4210	Kosec (C. crex)	0	1	1
4240	Zelenonoga tukalica (G. chloropus)	0	2	2
4290	Liska (F. atra)	0	1	1
4690	Mali deževnik (C. dubius)	0	2	2
5530	Pikasti martinec (T. ochropus)	0	1	1
5540	Močvirski martinec (T. glareola)	0	3	3
5560	Mali martinec (A. hypoleucos)	0	14	14
5926	Rumenonogi galeb (L. cachinnans)	30	0	30
6150	Navadna čigra (S. hirundo)	16	0	16
6240	Mala čigra (S. albifrons)	3	0	3
6840	Turška grlica (S. decaocto)	2	9	11
6870	Divja grlica (S. turtur)	0	5	5
7240	Kukavica (C. canurus)	0	3	3
7390	Veliki skovik (O. scops)	0	5	5
128
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
7440	Velika uharica (B. bubo)	0	1	1
7570	Čuk (A. noctua)	0	5	5
7670	Mala uharica (A. otus)	0	3	3
7700	Koconogi čuk (A. funereus)	3	0	3
7780	Podhujka (C. europaeaus)	0	16	16
7950	Črni hudournik (A. apus)	1	0	1
8310	Vodomec (A. atthis)	0	124	124
8400	Čebelar (M. apiaster)	0	10	10
8460	Smrdokavra (U. epops)	12	2	14
8480	Vijeglavka (J. torquilla)	11	352	363
8550	Siva žolna (P. canus)	0	7	7
8560	Zelena žolna (P. viridis)	0	9	9
8630	Črna žolna (D. martius)	0	1	1
8760	Veliki detel (D. major)	0	91	91
8830	Srednji detel (D. medius)	0	4	4
8870	Mali detel (D. minor)	0	24	24
9740	Hribski škrjanec (L. arborea)	0	5	5
9760	Poljski škrjanec (A. arvensis)	0	13	13
9810	Breguljka (R. riparia)	0	1000	1000
9910	Skalna lastovka (P. rupestris)	11	4	15
9920	Kmečka lastovka (H. rustica)	286	26162	26448
9950	Rdeča lastovka (H. daurica)	0	1	1
10010	Mestna lastovka (D. urbica)	5	33	38
10090	Drevesna cipa (A. trivialis)	3	123	126
10110	Mala cipa (A. pratensis)	0	21	21
10120	Rdečegrla cipa (A. cervinus)	0	1	1
10140	Vriskarica (A. spinoletta)	0	2	2
10170	Rumena pastirica (M. flava)	0	33	33
10190	Siva pastirica (M. cinerea)	34	15	49
10200	Bela pastirica (M. alba)	29	48	77
10500	Povodni kos (C. cinclus)	38	5	43
10660	Stržek (T. troglodytes)	0	148	148
10840	Siva pevka (P. modularis)	0	5424	5424
10940	Planinska pevka (P. collaris)	0	16	16
10990	Taščica (E. rubecula)	2	6960	6962
11030	Veliki slavec (L. luscinia)	0	30	30
11040	Mali slavec (L. megarhynchos)	0	214	214
11060	Modra taščica (L. svecica)	0	42	42
11210	Šmarnica (P. ochruros)	67	121	188
129
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
11220	Pogorelček (P. phoenicurus)	10	62	72
11370	Repaljščica (S. rubetra)	172	131	303
11390	Prosnik (S. torquata)	23	116	139
11460	Kupčar (O. oenanthe)	5	1	6
11620	Slegur (M. saxatilis)	5	1	6
11870	Kos (T. merula)	19	1422	1441
11980	Brinovka (T. pilaris)	0	12	12
12000	Cikovt (T. philomelos)	4	378	382
12010	Vinski drozg (T. iliacus)	0	5	5
12020	Carar (T. viscivorus)	0	9	9
12220	Svilnica (C. cetti)	0	26	26
12260	Brškinka (C. juncidis)	0	6	6
12360	Kobiličar (L. naevia)	0	204	204
12370	Rečni cvrčalec (L.fluviatilis)	0	32	32
12380	Trstni cvrčalec (L. luscinioides)	0	70	70
12410	Tamariskovka (A. melanopogon)	0	47	47
12430	Bičja trstnica (A. schoenobaenus)	12	3888	3900
12480	Robidna trstnica (A. dumetorum)	0	1	1
12500	Močvirska trstnica (A. palustris)	0	2501	2501
12510	Srpična trstnica (A. scirpaceus)	0	4235	4235
12530	Rakar (A. arundinaceus)	46	361	407
12550	Bledi vrtnik (H. pallida)	0	1	1
12590	Rumeni vrtnik (H. icterina)	0	571	571
12600	Kratkoperuti vrtnik (H. polyglotta)	0	9	9
12650	Taščična penica (S. cantillans)	0	2	2
12670	Žametna penica (S. melanocephala)	0	1	1
12720	Svetlooka penica (S. hortensis)	0	1	1
12730	Grahasta penica (S. nisoria)	0	60	60
12740	Mlinarček (S. curruca)	0	315	315
12750	Rjava penica (S. communis)	0	788	788
12760	Vrtna penica (S. borin)	0	6436	6436
12770	Črnoglavka (S. atricapilla)	10	28079	28089
13070	Hribska listnica (P. bonelli)	0	3	3
13080	Grmovščica (P. sibilatrix)	0	1141	1141
13110	Vrbja listnica (P. collybita)	0	3296	3296
13120	Kovaček (P. trochilus)	0	717	717
13140	Rumenoglavi kraljiček (R. regulus)	0	2487	2487
13150	Rdečeglavi kraljiček (R. ignicapilus)	0	70	70
13350	Sivi muhar (M. striata)	21	99	120
130
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
13430	Mali muhar (F. parva)	0	1	1
13480	Belovrati muhar (F. albicollis)	33	6	39
13490	Črnoglavi muhar (F. hypoleuca)	0	174	174
14370	Dolgorepka (A. caudatus)	0	701	701
14400	Močvirska sinica (P. palustris)	64	399	463
14420	Gorska sinica (P. montanus)	0	83	83
14540	Čopasta sinica (P. cristatus)	5	155	160
14610	Menišček (P. ater)	113	638	751
14620	Plavček (P. caeruleus)	220	1511	1731
14640	Velika sinica (P. major)	483	4718	5201
14790	Brglez (S. europaea)	23	88	111
14860	Dolgoprsti plezalček (C. familiaris)	0	43	43
14870	Kratkoprsti plezalček (C. brachydactyla)	0	42	42
14900	Plašica (R. pendulinus)	0	427	427
15080	Kobilar (O. oriolus)	0	25	25
15150	Rjavi srakoper (L. collurio)	52	538	590
15200	Veliki srakoper (L. excubitor)	0	2	2
15390	Šoja (G. glandarius)	0	55	55
15490	Sraka (P. pica)	0	6	6
15570	Krekovt (N. caryocatactes)	0	2	2
15580	Planinska kavka (P. graculus)	0	33	33
15673	Siva vrana (C. c. cornix)	5	2	7
15720	Krokar (C. corax)	2	0	2
15820	Škorec (S. vulgaris)	37	408	445
15910	Domači vrabec (P. domesticus)	1	1060	1061
15912	Italijanski vrabec (P. d. italiae)	0	11	11
15980	Poljski vrabec (P. montanus)	31	2708	2739
16110	Planinski vrabec (M. nivalis)	0	1	1
16360	Ščinkavec (F. coelebs)	0	1493	1493
16380	Pinoža (F. montifringilla)	0	109	109
16400	Grilček (S. serinus)	3	750	753
16490	Zelenec (C. chloris)	5	2639	2644
16530	Lišček (C. carduelis)	0	1603	1603
16540	Čižek (C. spinus)	0	848	848
16600	Repnik (C. cannabina)	4	789	793
16630	Brezovček (C.flammea)	0	16	16
16660	Mali krivokljun (L. curvirostra)	0	37	37
16790	Škrlatec (C. erythrinus)	0	5	5
17100	Kalin (P. pyrrhula)	0	143	143
131
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
17170	Dlesk (C. coccothraustes)	0	269	269
18560	Beloglavi strnad (E. leucocephala)	0	1	1
18570	Rumeni strnad (E. citrinella)	0	397	397
18571	Rum.strnad x belogl. strnad E.cit.x E.leuc.	0	1	1
18580	Plotni strnad (E. cirlus)	0	81	81
18600	Skalni strnad (E. cia)	0	88	88
18660	Vrtni strnad (E. hortulana)	0	9	9
18740	Mali strnad (E. pusilla)	0	1	1
18770	Trstni strnad (E. schoeniclus)	0	1049	1049
18820	Veliki strnad (E. calandra)	0	2	2
	skupaj / total	2076	122933	125009
Tabela 5: Število obročkanih ptičev v Sloveniji v letu 2006.
Table 5: No. of birds ringed in Slovenia in 2006.
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
980	Mala bobnarica (I. minutus)	13	10	23
1340	Bela štorklja (C. ciconia)	121	0	121
1520	Labod grbec (C. olor)	0	1	1
1840	Kreheljc (A. crecca)	0	1	1
2310	Sršenar (P. apivorus)	0	1	1
2610	Pepelasti lunj (C. cyaneus)	0	1	1
2670	Kragulj (A. gentilis)	0	4	4
2690	Skobec (A. nisus)	0	18	18
2870	Kanja (B. buteo)	1	6	7
3040	Navadna postovka (F. tinnunculus)	3	12	15
3070	Rdečenoga postovka (F. vespertinus)	0	2	2
3100	Škrjančar (F. subbuteo)	0	4	4
3940	Fazan (P. colchicus)	0	1	1
4070	Mokož (R. aquaticus)	0	12	12
4080	Grahasta tukalica (P. porzana)	0	2	2
4210	Kosec (C. crex)	0	1	1
4290	Liska (F. atra)	0	1	1
4770	Beločeli deževnik (C. alexandrinus)	5	0	5
4930	Priba (V. vanellus)	5	0	5
5010	Mali prodnik (C. minuta)	0	3	3
5190	Kozica (G. gallinago)	0	2	2
5290	Sloka (S. rusticola)	0	5	5
5460	Rdečenogi martinec (T. totanus)	0	1	1
132
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
5530	Pikasti martinec (T. ochropus)	0	6	6
5540	Močvirski martinec (T. glareola)	0	9	9
5560	Mali martinec (A. hypoleucos)	0	36	36
5820	Rečni galeb (L. ridibundus)	0	2	2
5926	Rumenonogi galeb (L. cachinnans)	42	1	43
6150	Navadna čigra (S. hirundo)	18	0	18
6240	Mala čigra (S. albifrons)	6	0	6
6840	Turška grlica (S. decaocto)	2	16	18
6870	Divja grlica (S. turtur)	0	16	16
7240	Kukavica (C. canorus)	1	3	4
7390	Veliki skovik (O. scops)	1	6	7
7510	Mali skovik (G. passerinum)	0	2	2
7570	Čuk (A. noctua)	0	3	3
7610	Lesna sova (S. aluco)	3	3	6
7670	Mala uharica (A. otus)	4	1	5
7780	Podhujka (C. europaeaus)	0	25	25
7950	Črni hudournik (A. apus)	0	1	1
8310	Vodomec (A. atthis)	0	140	140
8400	Čebelar (M. apiaster)	0	26	26
8460	Smrdokavra (U. epops)	4	2	6
8480	Vijeglavka (J. torquilla)	13	335	348
8550	Siva žolna (P. canus)	0	13	13
8560	Zelena žolna (P. viridis)	0	7	7
8760	Veliki detel (D. major)	0	101	101
8830	Srednji detel (D. medius)	0	7	7
8870	Mali detel (D. minor)	0	18	18
9740	Hribski škrjanec (L. arborea)	1	6	7
9760	Poljski škrjanec (A. arvensis)	0	3	3
9810	Breguljka (R. riparia)	0	723	723
9910	Skalna lastovka (P. rupestris)	9	2	11
9920	Kmečka lastovka (H. rustica)	330	17677	18007
9950	Rdeča lastovka (H. daurica)	0	1	1
10010	Mestna lastovka (D. urbica)	4	15	19
10090	Drevesna cipa (A. trivialis)	0	189	189
10110	Mala cipa (A. pratensis)	0	38	38
10140	Vriskarica (A. spinoletta)	0	18	18
10170	Rumena pastirica (M. flava)	0	152	152
10190	Siva pastirica (M. cinerea)	6	12	18
10200	Bela pastirica (M. alba)	11	292	303
133
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
10500	Povodni kos (C. cinclus)	4	2	6
10660	Stržek (T. troglodytes)	0	178	178
10840	Siva pevka (P. modularis)	0	5664	5664
10940	Planinska pevka (P. collaris)	0	5	5
10990	Taščica (E. rubecula)	2	6198	6200
11030	Veliki slavec (L. luscinia)	0	19	19
11040	Mali slavec (L. megarhynchos)	0	186	186
11060	Modra taščica (L. svecica)	0	48	48
11210	Šmarnica (P. ochruros)	57	172	229
11220	Pogorelček (P. phoenicurus)	30	76	106
11370	Repaljščica (S. rubetra)	104	89	193
11390	Prosnik (S. torquata)	4	129	133
11460	Kupčar (O. oenanthe)	0	1	1
11620	Slegur (M. saxatilis)	3	0	3
11860	Komatar (T. torquatus)	0	5	5
11870	Kos (T. merula)	20	1344	1364
11980	Brinovka (T. pilaris)	0	16	16
12000	Cikovt (T. philomelos)	4	363	367
12010	Vinski drozg (T. iliacus)	0	6	6
12020	Carar (T. viscivorus)	0	15	15
12220	Svilnica (C. cetti)	0	42	42
12260	Brškinka (C. juncidis)	0	4	4
12360	Kobiličar (L. naevia)	0	255	255
12370	Rečni cvrčalec (L.fluviatilis)	0	21	21
12380	Trstni cvrčalec (L. luscinioides)	0	32	32
12410	Tamariskovka (A. melanopogon)	0	48	48
12430	Bičja trstnica (A. schoenobaenus)	42	2992	3034
12470	Plevelna trstnica (A. agricola)	0	1	1
12500	Močvirska trstnica (A. palustris)	0	2254	2254
12510	Srpična trstnica (A. scirpaceus)	0	4835	4835
12530	Rakar (A. arundinaceus)	44	387	431
12590	Rumeni vrtnik (H. icterina)	0	395	395
12600	Kratkoperuti vrtnik (H. polyglotta)	0	23	23
12650	Taščična penica (S. cantillans)	0	2	2
12730	Grahasta penica (S. nisoria)	0	33	33
12740	Mlinarček (S. curruca)	4	349	353
12750	Rjava penica (S. communis)	0	650	650
12760	Vrtna penica (S. borin)	0	8293	8293
134
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
12770	Crnoglavka (S. atricapilla)	7	27821	27828
13030	Rjava listnica (P. fuscatus)	0	1	1
13070	Hribska listnica (P. bonelli)	0	5	5
13080	Grmovščica (P. sibilatrix)	0	202	202
13110	Vrbja listnica (P. collybita)	6	2393	2399
13120	Kovaček (P. trochilus)	0	315	315
13140	Rumenoglavi kraljiček (R. regulus)	0	2567	2567
13150	Rdečeglavi kraljiček (R. ignicapillus)	0	63	63
13350	Sivi muhar (M. striata)	11	132	143
13480	Belovrati muhar (F. albicollis)	7	3	10
13490	Crnoglavi muhar (F. hypoleuca)	0	97	97
13640	Brkata sinica (P. biarmicus)	0	2	2
14370	Dolgorepka (A. caudatus)	0	571	571
14400	Močvirska sinica (P. palustris)	26	392	418
14420	Gorska sinica (P. montanus)	0	86	86
14540	Copasta sinica (P. cristatus)	0	94	94
14610	Menišček (P. ater)	143	2894	3037
14620	Plavček (P. caeruleus)	293	2924	3217
14640	Velika sinica (P. major)	600	7355	7955
14790	Brglez (S. europaea)	15	68	83
14860	Dolgoprsti plezalček (C. familiaris)	0	17	17
14870	Kratkoprsti plezalček (C. brachydactyla)	0	21	21
14900	Plašica (R. pendulinus)	0	295	295
15080	Kobilar (O. oriolus)	0	26	26
15150	Rjavi srakoper (L. collurio)	59	469	528
15390	Šoja (G. glandarius)	0	62	62
15490	Sraka (P. pica)	2	13	15
15570	Krekovt (N. caryocatactes)	0	5	5
15580	Planinska kavka (P. graculus)	0	36	36
15673	Siva vrana (C. c. cornix)	2	2	4
15720	Krokar (C. corax)	6	1	7
15820	Škorec (S. vulgaris)	54	394	448
15910	Domači vrabec (P. domesticus)	22	616	638
15912	Italijanski vrabec (P. d. italiae)	0	2	2
15920	Travniški vrabec (P. hispaniolensis)	0	2	2
15980	Poljski vrabec (P. montanus)	28	1535	1563
16110	Planinski vrabec (M. nivalis)	0	3	3
16360	Ščinkavec (F. coelebs)	3	1270	1273
135
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
16380	Pinoža (F. montifringilla)	0	325	325
16400	Grilček (S. serinus)	5	823	828
16490	Zelenec (C. chloris)	0	2092	2092
16530	Lišček (C. carduelis)	1	1467	1468
16540	Čižek (C. spinus)	0	7680	7680
16600	Repnik (C. cannabina)	0	246	246
16630	Brezovček (C.flammea)	0	34	34
16660	Mali krivokljun (L. curvirostra)	0	179	179
16790	Škrlatec (C. erythrinus)	0	3	3
17100	Kalin (P. pyrrhula)	0	160	160
17170	Dlesk (C. coccothraustes)	0	290	290
18560	Beloglavi strnad (E. leucocephala)	0	1	1
18570	Rumeni strnad (E. citrinella)	3	409	412
18580	Plotni strnad (E. cirlus)	5	59	64
18600	Skalni strnad (E. cia)	0	57	57
18660	Vrtni strnad (E. hortulana)	0	6	6
18730	Gozdni strnad (E. rustica)	0	1	1
18770	Trstni strnad (E. schoeniclus)	0	1433	1433
18810	Črnoglavi strnad (E. melanocephala)	0	1	1
18820	Veliki strnad (E. calandra)	0	12	12
24998	Km. lastovka x mest. lastovka (H. rustica x D. urb.)	0	2	2
	skupaj / total	2219	123161	125380
Tabela 6: Število obročkanih ptičev v Sloveniji v letu 2005.
Table 6: No. of birds ringed in Slovenia in 2005.
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
980	Mala bobnarica (I. minutus)	15	2	17
1340	Bela štorklja (C. ciconia)	85	0	85
2600	Rjavi lunj (C. aeruginosus)	0	2	2
2670	Kragulj (A. gentilis)	0	4	4
2690	Skobec (A. nisus)	0	19	19
2870	Kanja (B. buteo)	0	2	2
3040	Navadna postovka (F. tinnunculus)	4	4	8
3100	Škrjančar (F. subbuteo)	0	3	3
3670	Jerebica (P. perdix)	0	3	3
3700	Prepelica (C. coturnix)	0	4	4
3940	Fazan (P. colchicus)	0	13	13
136
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
4070	Mokož (R. aquaticus)	0	6	6
4080	Grahasta tukalica (P. porzana)	0	2	2
4210	Kosec (C. crex)	0	4	4
4550	Polojnik (H. himantopus)	2	0	2
4560	Sabljarka (R. avosetta)	3	0	3
4690	Mali deževnik (C. dubius)	3	2	5
4770	Beločeli deževnik (C. alexandrinus)	7	0	7
4930	Priba (V. vanellus)	1	0	1
5010	Mali prodnik (C. minuta)	0	1	1
5090	Srpokljuni prodnik (C. feruginea)	0	5	5
5120	Spremenljivi prodnik (C. alpina)	0	8	8
5190	Kozica (G. gallinago)	0	1	1
5290	Sloka (S. rusticola)	0	2	2
5480	Zelenonogi martinec (T. nebularia)	0	4	4
5530	Pikasti martinec (T. ochropus)	0	2	2
5540	Močvirski martinec (T. glareola)	0	5	5
5560	Mali martinec (A. hypoleucos)	0	11	11
5750	Črnoglavi galeb (L. melanocephalus)	0	1	1
5820	Rečni galeb (L. ridibundus)	0	2	2
5926	Rumenonogi galeb (L. cachinnans)	46	3	49
6150	Navadna čigra (S. hirundo)	27	0	27
6240	Mala čigra (S. albifrons)	24	0	24
6550	Mestni golob (C. livia)	2	0	2
6840	Turška grlica (S. decaocto)	0	55	55
6870	Divja grlica (S. turtur)	0	7	7
7240	Kukavica (C. canorus)	0	2	2
7390	Veliki skovik (O. scops)	0	2	2
7570	Čuk (A. noctua)	0	1	1
7610	Lesna sova (S. aluco)	5	3	8
7670	Mala uharica (A. otus)	0	2	2
7700	Koconogi čuk (A. funereus)	11	0	11
7780	Podhujka (C. europaeaus)	0	27	27
7950	Črni hudournik (A. apus)	12	4	16
8310	Vodomec (A. atthis)	0	135	135
8400	Čebelar (M. apiaster)	0	17	17
8460	Smrdokavra (U. epops)	4	1	5
8480	Vijeglavka (J. torquilla)	18	276	294
8550	Siva žolna (P. canus)	0	2	2
137
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
8560	Zelena žolna (P. viridis)	0	14	14
8630	Črna žolna (D. martius)	0	1	1
8760	Veliki detel (D. major)	1	114	115
8830	Srednji detel (D. medius)	0	4	4
8870	Mali detel (D. minor)	0	16	16
9740	Hribski škrjanec (L. arborea)	0	7	7
9760	Poljski škrjanec (A. arvensis)	0	24	24
9810	Breguljka (R. riparia)	0	662	662
9910	Skalna lastovka (P. rupestris)	4	1	5
9920	Kmečka lastovka (H. rustica)	245	14620	14865
10010	Mestna lastovka (D. urbica)	4	34	38
10090	Drevesna cipa (A. trivialis)	0	74	74
10110	Mala cipa (A. pratensis)	0	106	106
10140	Vriskarica (A. spinoletta)	0	4	4
10170	Rumena pastirica (M. flava)	0	60	60
10190	Siva pastirica (M. cinerea)	0	11	11
10200	Bela pastirica (M. alba)	9	75	84
10480	Pegam (B. garrulus)	0	29	29
10660	Stržek (T. troglodytes)	0	129	129
10840	Siva pevka (P. modularis)	0	7294	7294
10940	Planinska pevka (P. collaris)	0	12	12
10990	Taščica (E. rubecula)	12	4431	4443
11030	Veliki slavec (L. luscinia)	0	20	20
11040	Mali slavec (L. megarhynchos)	1	237	238
11060	Modra taščica (L. svecica)	0	49	49
11210	Šmarnica (P. ochruros)	68	66	134
11220	Pogorelček (P. phoenicurus)	8	53	61
11370	Repaljščica (S. rubetra)	0	342	342
11390	Prosnik (S. torquata)	13	90	103
11460	Kupčar (O. oenanthe)	0	3	3
11620	Slegur (M. saxatilis)	5	0	5
11660	Puščavec (M. solitarius)	1	0	1
11860	Komatar (T. torquatus)	0	3	3
11870	Kos (T. merula)	25	1066	1091
11980	Brinovka (T. pilaris)	0	102	102
12000	Cikovt (T. philomelos)	0	328	328
12010	Vinski drozg (T. iliacus)	0	1	1
12020	Carar (T. viscivorus)	0	6	6
138
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
12220	Svilnica (C. cetti)	0	57	57
12260	Brškinka (C. juncidis)	0	11	11
12360	Kobiličar (L. naevia)	0	155	155
12370	Rečni cvrčalec (L. fluviatilis)	0	13	13
12380	Trstni cvrčalec (L. luscinioides)	0	17	17
12410	Tamariskovka (A. melanopogon)	0	40	40
12430	Bičja trstnica (A. schoenobaenus)	60	1771	1831
12480	Robidna trstnica (A. dumetorum)	0	1	1
12500	Močvirska trstnica (A. palustris)	0	1956	1956
12510	Srpična trstnica (A. scirpaceus)	0	3958	3958
12530	Rakar (A. arundinaceus)	59	304	363
12590	Rumeni vrtnik (H. icterina)	0	322	322
12600	Kratkoperuti vrtnik (H. polyglotta)	0	24	24
12650	Taščična penica (S. cantillans)	0	2	2
12730	Grahasta penica (S. nisoria)	0	31	31
12740	Mlinarček (S. curruca)	0	328	328
12750	Rjava penica (S. communis)	0	532	532
12760	Vrtna penica (S. borin)	0	9180	9180
12770	Črnoglavka (S. atricapilla)	19	17401	17420
13070	Hribska listnica (P. bonelli)	0	1	1
13080	Grmovščica (P. sibilatrix)	0	525	525
13110	Vrbja listnica (P. collybita)	0	1908	1908
13120	Kovaček (P. trochilus)	0	260	260
13140	Rumenoglavi kraljiček (R. regulus)	0	2000	2000
13150	Rdečeglavi kraljiček (R. ignicapillus)	0	70	70
13350	Sivi muhar (M. striata)	11	108	119
13480	Belovrati muhar (F. albicollis)	3	4	7
13490	Črnoglavi muhar (F. hypoleuca)	0	103	103
14370	Dolgorepka (A. caudatus)	0	542	542
14400	Močvirska sinica (P. palustris)	14	294	308
14420	Gorska sinica (P. montanus)	0	49	49
14540	Čopasta sinica (P. cristatus)	0	98	98
14610	Menišček (P. ater)	202	2768	2970
14620	Plavček (P. caeruleus)	278	2540	2818
14640	Velika sinica (P. major)	254	5874	6128
14790	Brglez (S. europaea)	5	111	116
14860	Dolgoprsti plezalček (C. familiaris)	0	30	30
14870	Kratkoprsti plezalček (C. brachydactyla)	0	21	21
139
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
14900	Plašica (R. pendulinus)	0	438	438
15080	Kobilar (O. oriolus)	0	15	15
15150	Rjavi srakoper (L. collurio)	17	285	302
15200	Veliki srakoper (L. excubitor)	0	3	3
15230	Rjavoglavi srakoper (L. senator)	0	2	2
15390	Šoja (G. glandarius)	0	60	60
15490	Sraka (P. pica)	2	5	7
15580	Planinska kavka (P. graculus)	0	25	25
15600	Kavka (C. monedula)	0	1	1
15673	Siva vrana (C. c. cornix)	0	2	2
15720	Krokar (C. corax)	2	0	2
15820	Škorec (S. vulgaris)	38	211	249
15910	Domači vrabec (P. domesticus)	14	768	782
15912	Italijanski vrabec (P. d. italiae)	0	7	7
15980	Poljski vrabec (P. montanus)	32	1072	1104
16360	Ščinkavec (F. coelebs)	4	785	789
16380	Pinoža (F. montifringilla)	0	2839	2839
16400	Grilček (S. serinus)	0	570	570
16440	Konopeljščica (S. citrinella)	0	1	1
16490	Zelenec (C. chloris)	12	3210	3222
16530	Lišček (C. carduelis)	5	1217	1222
16540	Čižek (C. spinus)	0	5264	5264
16600	Repnik (C. cannabina)	0	469	469
16630	Brezovček (C.flammea)	0	100	100
16660	Mali krivokljun (L. curvirostra)	0	267	267
16790	Škrlatec (C. erythrinus)	0	12	12
17100	Kalin (P. pyrrhula)	0	221	221
17170	Dlesk (C. coccothraustes)	0	1524	1524
18560	Beloglavi strnad (E. leucocephala)	0	2	2
18570	Rumeni strnad (E. citrinella)	0	227	227
18571	Rum.strnad x belogl. strnad (E. citrinella x E. leucocephala)	0	1	1
18580	Plotni strnad (E. cirlus)	0	33	33
18600	Skalni strnad (E. cia)	3	26	29
18660	Vrtni strnad (E. hortulana)	0	1	1
18730	Gozdni strnad (E. rustica)	0	2	2
18770	Trstni strnad (E. schoeniclus)	0	1402	1402
18820	Veliki strnad (E. calandra)	0	5	5
140
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
1	Križanec poljski x domači vrabec (P. domesticus x P. montanus)	0	1	1
	skupaj / total	1699	105219	106918
Tabela 7: Število obročkanih ptičev v Sloveniji v letu 2006.				
Table 7: No. of birds ringed in Slovenia in 2006.				
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
30	Polarni slapnik (G. arctica)	0	1	1
70	Mali ponirek (T. ruficolis)	0	4	4
90	Čopasti ponirek (P. cristaus)	0	17	17
100	Rjavovrati ponirek (P. grisegena)	0	2	2
980	Mala bobnarica (I. minutus)	11	1	12
1310	Črna štorklja (C. nigra)	3	0	3
1340	Bela štorklja (C. ciconia)	52	1	53
1520	Labod grbec (C. olor)	0	6	6
1860	Mlakarica (A. platyrhynchos)	0	3	3
2670	Kragulj (A. gentilis)	0	1	1
2690	Skobec (A. nisus)	0	23	23
2870	Kanja (B. buteo)	0	2	2
3040	Navadna postovka (F. tinnunculus)	0	6	6
3200	Sokol selec (F. peregrinus)	0	1	1
3700	Prepelica (C. coturnix)	0	4	4
3940	Fazan (P. colchicus)	0	2	2
4070	Mokož (R. aquaticus)	0	12	12
4080	Grahasta tukalica (P. porzana)	0	1	1
4100	Mala tukalica (P. parva)	0	1	1
4210	Kosec (C. crex)	0	3	3
4550	Polojnik (H. himantopus)	4	0	4
4690	Mali deževnik (C. dubius)	9	0	9
4770	Beločeli deževnik (C. alexandrinus)	2	0	2
5120	Spremenljivi prodnik (C. alpina)	0	1	1
5190	Kozica (G. gallinago)	0	1	1
5460	Rdečenogi martinec (T. totanus)	0	2	2
5530	Pikasti martinec (T. ochropus)	0	2	2
5560	Mali martinec (A. hypoleucos)	4	9	13
5820	Rečni galeb (L. ridibundus)	14	0	14
5926	Rumenonogi galeb (L. cachinnans)	0	8	8
141
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
6150	Navadna cigra (S. hirundo)	9	0	9
6240	Mala cigra (S. albifrons)	2	0	2
6840	Turška grlica (S. decaocto)	0	4	4
6870	Divja grlica (S. turtur)	2	2	4
7240	Kukavica (C. canorus)	0	3	3
7390	Veliki skovik (O. scops)	0	2	2
7570	Čuk (A. noctua)	0	1	1
7610	Lesna sova (S. aluco)	7	2	9
7670	Mala uharica (A. otus)	0	4	4
7700	Koconogi čuk (A. funereus)	4	0	4
7780	Podhujka (C. europaeaus)	2	22	24
7950	Črni hudournik (A. apus)	1	1	2
8310	Vodomec (A. atthis)	0	69	69
8400	Čebelar (M. apiaster)	0	11	11
8480	Vijeglavka (J. torquilla)	16	347	363
8550	Siva žolna (P. canus)	0	2	2
8560	Zelena žolna (P. viridis)	0	9	9
8760	Veliki detel (D. major)	0	60	60
8830	Srednji detel (D. medius)	0	5	5
8870	Mali detel (D. minor)	0	15	15
9740	Hribski škrjanec (L. arborea)	0	5	5
9760	Poljski škrjanec (A. arvensis)	0	7	7
9810	Breguljka (R. riparia)	0	888	888
9910	Skalna lastovka (P. rupestris)	9	1	10
9920	Kmečka lastovka (H. rustica)	151	10147	10298
10010	Mestna lastovka (D. urbica)	0	77	77
10050	Rjava cipa (A. campestris)	0	1	1
10090	Drevesna cipa (A. trivialis)	0	120	120
10110	Mala cipa (A. pratensis)	0	12	12
10140	Vriskarica (A. spinoletta)	9	3	12
10170	Rumena pastirica (M. flava)	0	8	8
10190	Siva pastirica (M. cinerea)	0	13	13
10200	Bela pastirica (M. alba)	10	55	65
10480	Pegam (B. garrulus)	0	9	9
10500	Povodni kos (C. cinclus)	5	3	8
10660	Stržek (T. troglodytes)	0	109	109
10840	Siva pevka (P. modularis)	0	5005	5005
10940	Planinska pevka (P. collaris)	0	4	4
10990	Taščica (E. rubecula)	11	6574	6585
142
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
11030	Veliki slavec (L. luscinia)	0	32	32
11040	Mali slavec (L. megarhynchos)	5	146	151
11060	Modra taščica (L. svecica)	0	29	29
11210	Smarnica (P. ochruros)	42	61	103
11220	Pogorelček (P. phoenicurus)	6	43	49
11370	Repaljščica (S. rubetra)	90	86	176
11390	Prosnik (S. torquata)	0	66	66
11460	Kupčar (O. oenanthe)	9	5	14
11860	Komatar (T. torquatus)	0	2	2
11870	Kos (T. merula)	30	827	857
11980	Brinovka (T. pilaris)	0	19	19
12000	Cikovt (T. philomelos)	1	437	438
12010	Vinski drozg (T. iliacus)	0	7	7
12020	Carar (T. viscivorus)	1	6	7
12220	Svilnica (C. cetti)	0	19	19
12260	Brškinka (C. juncidis)	5	1	6
12360	Kobilicar (L. naevia)	0	147	147
12370	Rečni cvrčalec (L. fluviatilis)	0	14	14
12380	Trstni cvrčalec (L. luscinioides)	0	30	30
12410	Tamariskovka (A. melanopogon)	0	16	16
12430	Bicja trstnica (A. schoenobaenus)	22	1899	1921
12500	Močvirska trstnica (A. palustris)	0	1478	1478
12510	Srpična trstnica (A. scirpaceus)	0	3716	3716
12530	Rakar (A. arundinaceus)	35	246	281
12590	Rumeni vrtnik (H. icterina)	0	220	220
12600	Kratkoperuti vrtnik (H. polyglotta)	2	5	7
12730	Grahasta penica (S. nisoria)	0	36	36
12740	Mlinarček (S. curruca)	0	286	286
12750	Rjava penica (S. communis)	4	444	448
12760	Vrtna penica (S. borin)	0	9249	9249
12770	Črnoglavka (S. atricapilla)	11	21936	21947
13000	Mušja listnica (P. inornatus)	0	1	1
13080	Grmovščica (P. sibilatrix)	0	73	73
13110	Vrbja listnica (P. collybita)	0	1924	1924
13120	Kovaček (P. trochilus)	0	171	171
13140	Rumenoglavi kraljiček (R. regulus)	0	4171	4171
13150	Rdečeglavi kraljiček (R. ignicapilus)	0	52	52
13350	Sivi muhar (M. striata)	6	129	135
13430	Mali muhar (F. parva)	0	1	1
143
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
13480	Belovrati muhar (F. albicollis)	4	7	11
13490	Crnoglavi muhar (F. hypoleuca)	0	162	162
14370	Dolgorepka (A. caudatus)	0	464	464
14400	Močvirska sinica (P. palustris)	38	216	254
14420	Gorska sinica (P. montanus)	0	99	99
14540	Copasta sinica (P. cristatus)	0	111	111
14610	Menišček (P. ater)	90	605	695
14620	Plavček (P. caeruleus)	308	1298	1606
14640	Velika sinica (P. major)	195	2884	3079
14790	Brglez (S. europaea)	12	69	81
14860	Dolgoprsti plezalček (C. familiaris)	0	16	16
14870	Kratkoprsti plezalček (C. brachydactyla)	0	19	19
14900	Plašica (R. pendulinus)	0	91	91
15080	Kobilar (O. oriolus)	0	7	7
15150	Rjavi srakoper (L. collurio)	0	278	278
15200	Veliki srakoper (L. excubitor)	0	6	6
15390	Šoja (G. glandarius)	0	38	38
15490	Sraka (P. pica)	0	3	3
15570	Krekovt (N. caryocatactes)	0	1	1
15580	Planinska kavka (P. graculus)	0	47	47
15673	Siva vrana (C. c. cornix)	1	1	2
15820	Skorec (S. vulgaris)	57	183	240
15910	Domači vrabec (P. domesticus)	9	387	396
15980	Poljski vrabec (P. montanus)	8	1222	1230
16360	Ščinkavec (F. coelebs)	6	866	872
16380	Pinoža (F. montifringilla)	0	284	284
16400	Grilček (S. serinus)	2	324	326
16490	Zelenec (C. chloris)	0	1162	1162
16530	Lišček (C. carduelis)	0	913	913
16540	Cižek (C. spinus)	0	641	641
16600	Repnik (C. cannabina)	0	129	129
16630	Brezovček (C.flammea)	0	20	20
16660	Mali krivokljun (L. curvirostra)	0	147	147
16790	Škrlatec (C. erythrinus)	0	10	10
17100	Kalin (P. pyrrhula)	0	26	26
17170	Dlesk (C. coccothraustes)	0	173	173
18570	Rumeni strnad (E. citrinella)	0	176	176
18580	Plotni strnad (E. cirlus)	0	23	23
18600	Skalni strnad (E. cia)	0	30	30
144
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
18740	Mali strnad (E. pusilla)	0	1	1
18770	Trstni strnad (E. schoeniclus)	0	865	865
18810	Črnoglavi strnad (E. melanocephala)	4	0	4
18820	Veliki strnad (E. calandra)	0	2	2
	skupaj / total	1340	85750	87090
Tabela 8: Število obročkanih ptičev v Sloveniji v letu 2007.
Table 8: No. of birds ringed in Slovenia in 2007.
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
70	Mali ponirek (T. ruficolis)	0	1	1
90	Čopasti ponirek (P. cristaus)	0	1	1
980	Mala bobnarica (I. minutus)	15	8	23
1340	Bela štorklja (C. ciconia)	77	0	77
1520	Labod grbec (C. olor)	0	16	16
1860	Mlakarica (A. platyrhynchos)	0	4	4
2670	Kragulj (A. gentilis)	2	4	6
2690	Skobec (A. nisus)	0	9	9
2870	Kanja (B. buteo)	0	1	1
3040	Navadna postovka (F. tinnunculus)	5	2	7
3100	Škrjančar (F. subbuteo)	0	2	2
3200	Sokol selec (F. peregrinus)	0	1	1
3940	Fazan (P. colchicus)	0	1	1
4070	Mokož (R. aquaticus)	0	15	15
4080	Grahasta tukalica (P. porzana)	0	3	3
4100	Mala tukalica (P. parva)	0	3	3
4210	Kosec (C. crex)	0	2	2
4240	Zelenonoga tukalica (G. chloropus)	0	2	2
4690	Mali deževnik (C. dubius)	1	6	7
4770	Beločeli deževnik (C. alexandrinus)	17	17	34
5010	Mali prodnik (C. minuta)	0	1	1
5120	Spremenljivi prodnik (C. alpina)	0	3	3
5190	Kozica (G. gallinago)	0	6	6
5290	Sloka (S. rusticola)	0	1	1
5530	Pikasti martinec (T. ochropus)	0	8	8
5540	Močvirski martinec (T. glareola)	0	9	9
5560	Mali martinec (A. hypoleucos)	0	17	17
6150	Navadna čigra (S. hirundo)	35	0	35
6240	Mala čigra (S. albifrons)	12	0	12
145
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
6840	Turška grlica (S. decaocto)	4	16	20
6870	Divja grlica (S. turtur)	0	1	1
7240	Kukavica (C. canorus)	0	3	3
7390	Veliki skovik (O. scops)	0	3	3
7570	Čuk (A. noctua)	0	1	1
7610	Lesna sova (S. aluco)	20	6	26
7650	Kozača (S. uralensis)	7	2	9
7780	Podhujka (C. europaeaus)	2	28	30
7950	Črni hudournik (A. apus)	14	3	17
8310	Vodomec (A. atthis)	0	202	202
8400	Čebelar (M. apiaster)	0	14	14
8460	Smrdokavra (U. epops)	0	1	1
8480	Vijeglavka (J. torquilla)	10	393	403
8550	Siva žolna (P. canus)	0	8	8
8560	Zelena žolna (P. viridis)	0	10	10
8630	Črna žolna (D. martius)	0	2	2
8760	Veliki detel (D. major)	0	107	107
8830	Srednji detel (D. medius)	0	3	3
8870	Mali detel (D. minor)	0	17	17
9740	Hribski škrjanec (L. arborea)	0	3	3
9760	Poljski škrjanec (A. arvensis)	0	2	2
9810	Breguljka (R. riparia)	0	276	276
9910	Skalna lastovka (P. rupestris)	5	0	5
9920	Kmečka lastovka (H. rustica)	129	13977	14106
10010	Mestna lastovka (D. urbica)	0	188	188
10090	Drevesna cipa (A. trivialis)	0	197	197
10110	Mala cipa (A. pratensis)	0	7	7
10140	Vriskarica (A. spinoletta)	0	3	3
10170	Rumena pastirica (M. flava)	0	17	17
10190	Siva pastirica (M. cinerea)	0	12	12
10200	Bela pastirica (M. alba)	6	50	56
10480	Pegam (B. garrulus)	0	1	1
10660	Stržek (T. troglodytes)	0	242	242
10840	Siva pevka (P. modularis)	0	7187	7187
10990	Taščica (E. rubecula)	12	7421	7433
11030	Veliki slavec (L. luscinia)	0	25	25
11040	Mali slavec (L. megarhynchos)	1	182	183
11060	Modra taščica (L. svecica)	0	27	27
11210	Šmarnica (P. ochruros)	48	111	159
146
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
11220	Pogorelček (P. phoenicurus)	17	100	117
11370	Repaljščica (S. rubetra)	162	97	259
11390	Prosnik (S. torquata)	11	87	98
11460	Kupčar (O. oenanthe)	3	6	9
11860	Komatar (T. torquatus)	0	2	2
11870	Kos (T. merula)	27	1077	1104
11980	Brinovka (T. pilaris)	0	2	2
12000	Cikovt (T. philomelos)	7	444	451
12010	Vinski drozg (T. iliacus)	0	7	7
12020	Carar (T. viscivorus)	0	1	1
12220	Svilnica (C. cetti)	0	48	48
12260	Brškinka (C. juncidis)	0	2	2
12360	Kobiličar (L. naevia)	0	137	137
12370	Rečni cvrčalec (L.fluviatilis)	0	26	26
12380	Trstni cvrčalec (L. luscinioides)	0	35	35
12410	Tamariskovka (A. melanopogon)	0	29	29
12430	Bičja trstnica (A. schoenobaenus)	22	3526	3548
12480	Robidna trstnica (A. dumetorum)	0	1	1
12500	Močvirska trstnica (A. palustris)	0	1399	1399
12510	Srpična trstnica (A. scirpaceus)	0	3087	3087
12530	Rakar (A. arundinaceus)	39	355	394
12590	Rumeni vrtnik (H. icterina)	0	458	458
12600	Kratkoperuti vrtnik (H. polyglotta)	0	9	9
12730	Grahasta penica (S. nisoria)	0	32	32
12740	Mlinarček (S. curruca)	0	336	336
12750	Rjava penica (S. communis)	0	621	621
12760	Vrtna penica (S. borin)	0	7330	7330
12770	Črnoglavka (S. atricapilla)	0	28225	28225
13000	Mušja listnica (P. inornatus)	0	2	2
13070	Hribska listnica (P. bonelli)	0	2	2
13080	Grmovščica (P. sibilatrix)	0	448	448
13110	Vrbja listnica (P. collybita)	0	3065	3065
13120	Kovaček (P. trochilus)	0	253	253
13140	Rumenoglavi kraljiček (R. regulus)	0	2783	2783
13150	Rdečeglavi kraljiček (R. ignicapilus)	0	42	42
13350	Sivi muhar (M. striata)	10	124	134
13430	Mali muhar (F. parva)	4	0	4
13480	Belovrati muhar (F. albicollis)	0	4	4
13490	Črnoglavi muhar (F. hypoleuca)	0	207	207
147
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
14370	Dolgorepka (A. caudatus)	0	843	843
14400	Močvirska sinica (P. palustris)	27	385	412
14420	Gorska sinica (P. montanus)	0	100	100
14540	Čopasta sinica (P. cristatus)	8	202	210
14610	Menišček (P. ater)	192	2358	2550
14620	Plavček (P. caeruleus)	371	2010	2381
14640	Velika sinica (P. major)	398	5372	5770
14790	Brglez (S. europaea)	0	115	115
14860	Dolgoprsti plezalček (C. familiaris)	0	45	45
14870	Kratkoprsti plezalček (C. brachydactyla)	5	36	41
14900	Plašica (R. pendulinus)	0	154	154
15080	Kobilar (O. oriolus)	0	28	28
15150	Rjavi srakoper (L. collurio)	18	337	355
15200	Veliki srakoper (L. excubitor)	0	8	8
15390	Šoja (G. glandarius)	0	30	30
15490	Sraka (P. pica)	0	4	4
15580	Planinska kavka (P. graculus)	0	15	15
15820	Škorec (S. vulgaris)	14	181	195
15910	Domači vrabec (P. domesticus)	0	619	619
15912	Italijanski vrabec (P. d. italiae)	0	6	6
15920	Travniški vrabec (P. hispaniolensis)	0	21	21
15980	Poljski vrabec (P. montanus)	68	1328	1396
16360	Ščinkavec (F. coelebs)	5	1088	1093
16380	Pinoža (F. montifringilla)	0	384	384
16400	Grilček (S. serinus)	4	416	420
16440	Konopeljščica (S. citrinella)	0	6	6
16490	Zelenec (C. chloris)	4	2282	2286
16530	Lišček (C. carduelis)	0	1131	1131
16540	Čižek (C. spinus)	0	3966	3966
16600	Repnik (C. cannabina)	0	135	135
16630	Brezovček (C. flammea)	0	15	15
16660	Mali krivokljun (L. curvirostra)	0	520	520
16790	Škrlatec (C. erythrinus)	0	2	2
17100	Kalin (P. pyrrhula)	0	38	38
17170	Dlesk (C. coccothraustes)	0	145	145
18500	Snežni strnad (P. nivalis)	0	1	1
18570	Rumeni strnad (E. citrinella)	0	376	376
18580	Plotni strnad (E. cirlus)	0	36	36
18600	Skalni strnad (E. cia)	0	49	49
148
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
18740	Mali strnad (E. pusilla)	0	1	1
18770	Trstni strnad (E. schoeniclus)	0	1636	1636
18810	Črnoglavi strnad (E. melanocephala)	0	1	1
18820	Veliki strnad (E. calandra)	0	5	5
19200	Snežni strnad (Plectrophenax nivalis)	0	1	1
	skupaj / total	1838	111731	113569
Tabela 9: Število obročkanih ptičev v Sloveniji v letu 2008.
Table 9: No. of birds ringed in Slovenia in 2008.
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
70	Mali ponirek (T. ruficolis)	0	1	1
950	Velika bobnarica (B. stellaris)	0	1	1
980	Mala bobnarica (I. minutus)	11	7	18
1340	Bela štorklja (C. ciconia)	223	0	223
1520	Labod grbec (C. olor)	0	12	12
1860	Mlakarica (A. platyrhynchos)	0	6	6
2310	Sršenar (P. apivorus)	0	1	1
2670	Kragulj (A. gentilis)	0	1	1
2690	Skobec (A. nisus)	5	16	21
2870	Kanja (B. buteo)	0	5	5
2960	Planinski orel (A. chrysaetos)	0	1	1
3040	Navadna postovka (F. tinnunculus)	0	4	4
3100	Škrjančar (F. subbuteo)	3	3	6
3350	Divji petelin (T. urogallus)	0	1	1
3940	Fazan (P. colchicus)	0	1	1
4070	Mokož (R. aquaticus)	0	13	13
4080	Grahasta tukalica (P. porzana)	0	2	2
4100	Mala tukalica (P. parva)	0	1	1
4210	Kosec (C. crex)	0	33	33
4240	Zelenonoga tukalica (G. chloropus)	0	4	4
4770	Beločeli deževnik (C. alexandrinus)	2	10	12
4930	Priba (V. vanellus)	16	0	16
5120	Spremenljivi prodnik (C. alpina)	0	1	1
5180	Puklež (L minimus)	0	2	2
5190	Kozica (G. gallinago)	0	7	7
5530	Pikasti martinec (T. ochropus)	0	1	1
5540	Močvirski martinec (T. glareola)	0	1	1
5560	Mali martinec (A. hypoleucos)	0	11	11
149
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
6150	Navadna čigra (S. hirundo)	8	0	8
6240	Mala čigra (S. albifrons)	3	0	3
6650	Skalni golob (C. livia)	0	1	1
6840	Turška grlica (S. decaocto)	2	10	12
6870	Divja grlica (S. turtur)	0	2	2
7240	Kukavica (C. canorus)	0	5	5
7350	Pegasta sova (T. alba)	0	5	5
7390	Veliki skovik (O. scops)	3	2	5
7510	Mali skovik (G. passerinum)	0	2	2
7570	Čuk (A. noctua)	0	7	7
7610	Lesna sova (S. aluco)	12	0	12
7670	Mala uharica (A. otus)	0	3	3
7780	Podhujka (C. europaeaus)	0	40	40
7950	Črni hudournik (A. apus)	6	0	6
8310	Vodomec (A. atthis)	0	228	228
8400	Čebelar (M. apiaster)	0	9	9
8460	Smrdokavra (U. epops)	5	8	13
8480	Vijeglavka (J. torquilla)	21	310	331
8550	Siva žolna (P. canus)	0	11	11
8560	Zelena žolna (P. viridis)	0	9	9
8760	Veliki detel (D. major)	0	99	99
8830	Srednji detel (D. medius)	0	11	11
8870	Mali detel (D. minor)	0	14	14
9810	Breguljka (R. riparia)	0	248	248
9920	Kmečka lastovka (H. rustica)	110	7625	7735
9950	Rdeča lastovka (H. daurica)	0	1	1
10010	Mestna lastovka (D. urbica)	0	100	100
10090	Drevesna cipa (A. trivialis)	0	92	92
10110	Mala cipa (A. pratensis)	0	4	4
10170	Rumena pastirica (M. flava)	0	10	10
10190	Siva pastirica (M. cinerea)	0	15	15
10200	Bela pastirica (M. alba)	4	21	25
10500	Povodni kos (C. cinclus)	0	1	1
10660	Stržek (T. troglodytes)	0	177	177
10840	Siva pevka (P. modularis)	0	7547	7547
10990	Taščica (E. rubecula)	0	4578	4578
11030	Veliki slavec (L. luscinia)	0	20	20
11040	Mali slavec (L. megarhynchos)	0	249	249
11060	Modra taščica (L. svecica)	0	32	32
150
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
11210	Smarnica (P. ochruros)	43	76	119
11220	Pogorelček (P. phoenicurus)	9	103	112
11370	Repaljščica (S. rubetra)	0	38	38
11390	Prosnik (S. torquata)	5	36	41
11460	Kupčar (O. oenanthe)	0	5	5
11860	Komatar (T. torquatus)	9	1	10
11870	Kos (T. merula)	23	1273	1296
11980	Brinovka (T. pilaris)	0	2	2
12000	Cikovt (T. philomelos)	0	480	480
12010	Vinski drozg (T. iliacus)	0	3	3
12020	Carar (T. viscivorus)	0	6	6
12220	Svilnica (C. cetti)	0	43	43
12260	Brškinka (C. juncidis)	0	7	7
12360	Kobiličar (L. naevia)	0	89	89
12370	Rečni cvrčalec (L.fluviatilis)	0	12	12
12380	Trstni cvrčalec (L. luscinioides)	0	25	25
12410	Tamariskovka (A. melanopogon)	0	6	6
12430	Bičja trstnica (A. schoenobaenus)	17	3142	3159
12480	Robidna trstnica (A. dumetorum)	0	2	2
12500	Močvirska trstnica (A. palustris)	1	1143	1144
12510	Srpična trstnica (A. scirpaceus)	0	4221	4221
12530	Rakar (A. arundinaceus)	38	446	484
12590	Rumeni vrtnik (H. icterina)	0	486	486
12600	Kratkoperuti vrtnik (H. polyglotta)	0	18	18
12730	Grahasta penica (S. nisoria)	4	29	33
12740	Mlinarček (S. curruca)	6	377	383
12750	Rjava penica (S. communis)	0	562	562
12760	Vrtna penica (S. borin)	0	8543	8543
12770	Črnoglavka (S. atricapilla)	8	22274	22282
13000	Mušja listnica (P. inornatus)	0	1	1
13070	Hribska listnica (P. bonelli)	0	1	1
13080	Grmovščica (P. sibilatrix)	0	401	401
13110	Vrbja listnica (P. collybita)	0	2792	2792
13120	Kovaček (P. trochilus)	0	414	414
13140	Rumenoglavi kraljiček (R. regulus)	0	7355	7355
13150	Rdečeglavi kraljiček (R. ignicapilus)	0	67	67
13350	Sivi muhar (M. striata)	8	135	143
13480	Belovrati muhar (F. albicollis)	5	2	7
13490	Črnoglavi muhar (F. hypoleuca)	0	219	219
151
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
13640	Brkata sinica (P. biarmicus)	0	2	2
14370	Dolgorepka (A. caudatus)	0	684	684
14400	Močvirska sinica (P. palustris)	31	476	507
14420	Gorska sinica (P. montanus)	0	92	92
14540	Čopasta sinica (P. cristatus)	0	147	147
14610	Menišček (P. ater)	201	1916	2117
14620	Plavček (P. caeruleus)	489	2218	2707
14640	Velika sinica (P. major)	701	4042	4743
14790	Brglez (S. europaea)	42	177	219
14860	Dolgoprsti plezalček (C. familiaris)	4	35	39
14870	Kratkoprsti plezalček (C. brachydactyla)	0	18	18
14900	Plašica (R. pendulinus)	0	119	119
15080	Kobilar (O. oriolus)	0	10	10
15150	Rjavi srakoper (L. collurio)	7	216	223
15200	Veliki srakoper (L. excubitor)	0	9	9
15390	Šoja (G. glandarius)	0	47	47
15490	Sraka (P. pica)	5	2	7
15570	Krekovt (N. caryocatactes)	0	1	1
15580	Planinska kavka (P. graculus)	0	23	23
15673	Siva vrana (C. c. cornix)	0	4	4
15820	Škorec (S. vulgaris)	62	202	264
15840	Rožnati škorec (S. roseus)	0	2	2
15910	Domači vrabec (P. domesticus)	11	523	534
15912	Italijanski vrabec (P. d. italiae)	0	119	119
15920	Travniški vrabec (P. hispaniolensis)	0	25	25
15980	Poljski vrabec (P. montanus)	78	1338	1416
16110	Planinski vrabec (M. nivalis)	0	1	1
16360	Ščinkavec (F. coelebs)	0	969	969
16380	Pinoža (F. montifringilla)	0	411	411
16400	Grilček (S. serinus)	4	305	309
16440	Konopeljščica (S. citrinella)	0	1	1
16490	Zelenec (C. chloris)	2	3804	3806
16530	Lišček (C. carduelis)	0	1102	1102
16540	Čižek (C. spinus)	0	1487	1487
16600	Repnik (C. cannabina)	5	135	140
16630	Brezovček (C. flammea)	0	14	14
16660	Mali krivokljun (L. curvirostra)	0	575	575
16790	Škrlatec (C. erythrinus)	0	11	11
152
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
koda / code	vrsta / species	pull / nestling	ostalo / other	skupaj / total
17100	Kalin (P. pyrrhula)	0	131	131
17170	Dlesk (C. coccothraustes)	0	202	202
18570	Rumeni stmad (E. citrinella)	0	177	177
18580	Plotni strnad (E. cirlus)	0	36	36
18600	Skalni strnad (E. cia)	0	22	22
18770	Trstni strnad (E. schoeniclus)	0	1330	1330
18820	Veliki strnad (E. calandra)	4	3	7
	skupaj / total	2256	99640	101896
Slika 1: Skupno število obročkanih ptičev v Sloveniji (1983 - 2008) Figure 1: Total number of birds ringed in Slovenia (1983 - 2008)
leto / year
153
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Slika 2: Število obročkanih vrst ptičev (1983 - 2008) Figure 2: No. of ringed bird species (1983 - 2008)
180160140-
«O «O ^O
120100 80 60 40 20 0
leto / year
Slika 3: Skupno število obročkanih kmečkih lastovk H. rustica (1983 - 2008). Figure 3: Total number of ringed Barn Swallows H. rustica (1983 - 2008)
leto / year
154
Tabela 10: Pomembnejše najdbe v letih 1983 - 2008 s komentaijem.
Table 10: Some of the more significant recoveries of birds in the 1983-2008 period with explanatory comments.
št.dni / km/ smer/ kot/ no. km diree- angle of days_lion_
Veliki kormoran Phalacrocorax carbo / Great Cormorant
HELSINKI PULL*1 5.7.2004 Luvia.Turku-Pori.FINLAND	61.26/N 21.22/E
MM 09988 +	14.1.2007 Sava,Javornik,Jesenice,SLOVENIA	46.26/N 14.06/E K.Mantyla	923 1731 SSW 195
Zaradi dovoljenega omejenega odstrela velikih kormoranov pri nas so se pojavile tudi prve najdbe iz Skandinavije. Najbolj pogoste so iz Švedske, Finske in Estonije.
Owing to the limited allowed cull of the Great Cormorants in our country, first recoveries of individuals ringed in Scandinavia have been recorded, most often those from Sweden, Finland and Estonia.
Mala bobnarica Ixobiychus mhmtus / Little Bittern
ZAGREB	M/AD 21.5.2004 Žrnovica(ustje).Stobreč.Split.CROATIA 43.30/N 16.32/E
LA 01590	v	6.8.2004 Bonifika,Srmin,Koper,SLOVENIA	45.34/N 13.45/E R.Tekavčič & R.Piciga 77 318 NW 316
Mala bobnarica, obročkana na Hrvaškem ter kasneje ujeta v Sloveniji, je bila verjetno obakrat na selitvi. The Little Bittern ringed in Croatia and later caught in Slovenia was in both cases probably on migration.
Velika bela caplja Egretta alba / Great White Egret
LJUBLJANA AD* 4 4.3.2000 Parte.Ljubljansko barje.SLOVENIA	45.58/N 14.33/E D.Šere
H 181	x	10.12.2000 Podersdorf/See,Neusiedl/See, AUSTRIA 47.50/N 16.48/E	281 269 NE 39
Naključje je, daje bila v Sloveniji doslej obročkana ena sama velika bela caplja, in še to so kasneje našli mrtvo v Avstriji. It is a mere coincidence that the only Great White Egret so far ringed in Slovenia was later found dead in Austria.
Siva caplja. I rek'a cinerea / Grey Heron
MATSALU PULL 20.5.1993 Audru-Liiva.Parnu.ESTONIA	58.25/N 24.21/E
R 9402	+	31.12.1993 Temenica,Prečna,Novo Mesto,SLOVENIA 45.49/N 15.07/E A.Hudoklin	224 1532 SSW 203
Redka najdba sive čaplje iz Estonije v Sloveniji v zimskem času potrjuje domnevo, da so prezimujoče sive čaplje pri nas iz severnih predelov Evrope.
The rare recovery of a Grey Heron from Estonia in Slovenia confirms the supposition that the Grey Herons overwintering in our country come from the northern
parts of Europe.
Bela štorklja Ciconia ciconia / White Stork
LJUBLJANA PULL*1 20.6.2003 Zoološki vrt.Ljubljana.SLOVENIA	46.03/N 14.28/E I.Furlan
ZOO 220	+/E	19.9.2003 Torres de Segre,Lleida,SPAIN	41.31/N 00.31/E	91 1225 WSW 241
V Sloveniji v gnezdu obročkane bele štorklje so bile kasneje najdene na znani selitveni poti prek Balkana in Male Azije tja do južne Afrike. Najdba mlade štorklje, obročkane v ljubljanskem živalskem vrtu, dokazuje, da nekatere lahko odletijo v Afriko tudi po zahodni selitveni poti prek Gibraltarja.
White Storks, ringed in Slovenia at nest, were later found along the well known migration route across the Balkans and Asia Minor down to southern Africa. The recovery of a young White Stork, ringed in Ljubljana Zoo, confirms that some of them migrate to Africa along the western migration route across Gibraltar as well.
št.dni / km/ smer/ kot/
no. km diree- angle
of days_lion_
Plainenec Phoenicopterus roseus / Greater Flamingo
ANKARA PULL*1 31.7.2005 Camalti.Tuzlasi.Gediz Deltasi.TUKEY	38.30/N 26.54/E
F477 + TDBJ	21.11.2005 Sečoveljske soline,SLOVENIA	45.28/N 13.38/E I.Škornik	113 1339 WNW300
Že sam podatek o opazovani vrsti pri nas je prava redkost. Na osnovi barvnih obročkov na nogi je bilo ugotovljeno, daje bil plamenec obročkan v gnezditveni koloniji v Turčiji. V novembru pa je bil opazovan in slikan v Sečoveljskih solinah.
Even a single record on the observation of this species is a great rarity in our country. On the basis of colour rings on its leg it was evident that the bird had been ringed in a colony in Turkey, while in November it was already observed and photographed at the Sečovlje salt-pans.
Labod grbec Cygnus olor / Mute Swan
LJUBLJANA F/2Y	16.1.1998 Drava.Maribor-Lent.SLOVENIA	46.33/N 15.39/E R.Koražija
U 80	x	20.7.1998 Sokolovo,Zhabinka,Brest,BELARUS	52.12/N 23.59/E	185 870 NE 47
Predvsem v zimskem času se pri nas pojavijo številni labodi grbci z aluminijastimi in barvnimi obročki. Najbolj številne najdbe pri nas so iz Poljske, Češke in Madžarske. Zato je najdba pri nas obročkanega laboda v Belorusiji toliko bolj zanimiva.
Many Mute Swans with aluminium and colour rings occur in our country especially in the winter period, the most numerous among them being those from Poland, Czech Republic and Hungary. This makes the case of an individual ringed in Slovenia and recovered in Belarus even more interesting.
Rjavi lunj Circus aeruginosas / Marsh Harrier
MATSALU PULL/1 20.7.1989 Kasari Suue.Matsalu.ESTONIA	58.45/N 23.43/E
T 41396	x	31.12.1990 Podpeč, Lj. Barje,SLOVENIA	45.58/N 14.25/E R.Tekavčič	528 1551 SSW 203
Najdba v Estoniji v gnezdu obročkanega rjavega lunja v Sloveniji je posebna redkost tudi v smislu fenologije (31.12.1990). The Marsh Harrier ringed at nest in Slovenia and recovered in Estonia is a rarity in terms of phenology as well (31 Dec 1990).
Kanja Umen buteo / Common Buzzard
HELSINKI PULL	5.7.1987 Juuka.Pohjois-Karjala.FINLAND	63.26/N 29.05/E
D 81754	v	23.12.1997 Murska Sobota - Lendava,SLOVENIA	46.35/N 16.15/E B.Titan&B.Vajndorfer 3823 2035 SSW 202
Pri nas imamo številne najdbe kanj, ki so bile obročkane v severnih predelih Evrope. Omenjena najdba pa je zanimiva in redka predvsem zato, ker je bila ta kanja obročkana na Finskem leta 1987, dobrih 10 let kasneje (1997) pa jo je zbil tovornjak, a je bila čez nekaj dni zdrava izpuščena.
In Slovenia, numerous Common Buzzards ringed in northern parts of Europe have been recovered. This particular recovery, however, is rare especially owing to the fact that this individual was ringed in Finland in 1987 and a decade later (1997) hit by a truck, but was a few days later released from an asylum as a healthy animal.
Skobec Accipiter nisus / Sparrowhawk
HELSINKI F/PULL 7.7.1986 Aanekoski.Keski-Suomen.Laani.FINLAND 62.38/N 25.51/E
S 101269	v	23.12.1986 Krka,Grosuplje,SLOVENIA	45.57/N 14.40/E M.Podržaj	168 1984 SSW 200
Številni skobci, kijih v zimskem času vidimo pri nas, so iz severnejših krajev Evrope, kar potrjuje tudi ta najdba skobca, obročkanega na Finskem. Žal pa so številni obročkani skobci žrtve prometa ali trka v steklo.
Numerous Sparrowhawks seen in our country during the winter originate from northern parts of Europe, as testified by the recovery of the individual ringed in Finland. Unfortunately, many ringed Sparrowhawks become victims of road traffic and glass collisions.
št.dni / km/ smer/ kot/
no. km diree- angle
of days_lion_
Navadna postovka Falco tinmmculus / Common Kestrel
LJUBLJANA PULL*1 15.6.1999 Dravlje.Ljubljana.SLOVENIA	46.05/N 14.28/E D.Šere & L.Simončič
11310	+	21.12.2001 Tor Caldara, Anzio,Roma,ITALY	41.30/N 12.36/E	920 531 SSW 196
Številne navadne postovke, kijih prek celega leta videvamo pri nas, še ne povedo, od kod prihajajo prezimujoči osebki. Na gnezdu v Sloveniji obročkana postovka (15.6.) je bila ustreljena (21.12.) pri Rimu v Italiji.
The numerous Common Kestrels seen in our country all year round do not suggest from where the individuals overwintering in our country have arrived. The Common Kestrel ringed at nest in Slovenia (15 Jun) was shot (21 Dec) near Rome in Italy.
Skrjančar Falco subbuteo / Hobby
HELSINKI PULL*1 20.7.2005 Tampere.H#me.FINLAND	61.31/N 23.44/E
S 238633	x/S	6.10.2005 Stranska vas,Žužemberk,SLOVENIA	45.49/N 14.56/E M.Krumpej & A.Hudoklin 78 1835 SSW 197
Zelo redka najdba obročkanega škrjančarja na Finskem, kije končal v Sloveniji, saj seje zaletel v steklo in poginil. Imamo registrirano še eno najdbo, in to iz Nemčije.
A very rare recovery of an individual that was ringed in Finland and ended its life in Slovenia after colliding with a window glass. We have another registered recovery, i.e. from Germany.
Mokož Ralhis aquaticus / Water Rail
LJUBLJANA AD* 4 6.9.2003 Lijak. Ajševica.Nova Gorica. SLOVENIA 45.56/N 13.42/E P.Grošelj
26291	+	7.10.2003 Arles,Bouches-du-Rh#ne,FRANCE	43.40/N 04.38/E	31 758 WSW 247
Edina najdba v Sloveniji obročkanega mokoža je v Franciji. Žal so mokoži in tudi drugi ptiči še marsikje po Evropi tarča lovcev.
The only Slovenian recovery of an individual ringed in France. Unfortunately, many Water Rails and other birds are still victims of hunters all over Europe. Beločeli deževnik Charadrhis alexandrhms / Kentish Plover
LJUBLJANA PULL*1 17.6.2005 Lera.Sečeveljske soline.SLOVENIA	45.29/N 13.37/E B.Koren
AM 85699 v	4.5.2008 Sacca Di Bottonera,Porto Tolle,ITALY	44.49/N 12.25/E	1052 120 SW 231
Posebno vrednost ima najdba obročkanega beločelega deževnika iz Sečoveljskih solin. Obročkan je bil na gnezdu, skoraj verjetno pa je gnezdil tri leta kasneje v Italiji, 120 km od mesta obročkanja.
Of a special value is the recovery of the Kentish Plover from the Sečovlje salt-pans. It was ringed in nest, and it almost certainly bred three years later in Italy, 120 km away from the ringing site.
Močvirski martinec Tringa glareola / Wood Sandpiper
GDANSK	1Y/3	14.8.1984 Turawa.Opole.POLSKA	50.43/N 18.08/E
JA 44884	x	20.8.1984 Zadnji kraj,Cerkniško jezero,SLOVENIA 45.45/N 14.16/E Franc Mele	6 622 SSW 207
Najdba močvirskega martinca iz Poljske je zanimiva tudi zato, ker je bil obročkan (14.8.), 6 dni pozneje (20.8.) pa je bil mrtev najden na Cerkniškem jezeru (razdalja 622 km).
The recovery of the individual from Poland is particularly interesting due to the fact that it was ringed on 14 Aug, but no more than six days later (20 Aug) found dead at Lake Cerknica (distance of 622 km).
št.dni / km/ smer/ kot/
no. km diree- angle
of days_lion_
Mali ni a rti nee. Iclilis hypoleucos / Common Sandpiper
LJUBLJANA 1Y * 3 10.8.2006 Vrhnika.Ljubljansko barje.SLOVENIA	45.58/N 14.18/E P.Grošelj
E 14567	x	18.7.2007 S#yn#j#niemi,Lentira,Ouiu,FINLAND	64.26/N 29.52/E	342 2263 NNE 24
Izredno zanimiva je najdba pri nas obročkanega malega martinca na selitvi, naslednje leto v juliju pa gaje ujela neka ujeda ali sova na Finskem. Zračna razdalja med krajem obročkanja in najdbe je 2263 km !
Of an exceptional interest is the recovery of an individual ringed during its migration in our country but caught, in the ensuing year, by a bird of prey or owl in Finland. The air distance between ringing and recovery sites was 2,263 km!
Kožica Gallinago gallinago / Snipe
LJUBLJANA 1Y/3	12.9.1994 Dravograd.SLOVENIA	46.35/N 15.01/E R.Koražija
11897	+	31.10.1994 Sozzago,Novara,ITALY	45.24/N 08.43/E	49 504 WSW 252
Kožice pri nas obročkamo bolj po naključju, toda ker so kožice še vedno predmet lova, je ta kožica končala svoj let v Italiji.
In our country. Snipes are ringed more or less at random, but as these birds are still a hunting subject, this Snipe, too, ended its flight in Italy.
Togotnik Philomachus pugnax / Ruff
SENEGAL 28.2.1987Senegal delta-(river),SENEGAL	15.50/N 16.40/W
AL+PLO	(o)	3.4.1987 Lipsenjščica,Cerkniško jez.,SLOVENIA 45.45/N 14.25/E K.Kazmierczak	36 4402 NE 40
Številni togotniki se pri nas pojavljajo predvsem spomladi. Edina najdba pri nas na tujem obročkanega togotnika je iz Senegala. Obroček je bil s pomočjo teleskopa prebran na Cerkniškem jezeru, v Senegalu so ga obročkali nemški ornitologi. Zračna razdalja med krajem obročkanja in najdbe je 4402 km ! In Slovenia, numerous Ruffs occur mainly in spring. The only Ruff ringed abroad and recovered in our country originated from Senegal. The ring was read, with the aid of a telescope, at Lake Cerknica; in Senegal, it had been ringed by German ornithologists. The air distance between ringing and recovery sites was no less than 4,402 km!
Rečni galeb Larus ridibimdus / Black-headed Gull
HELSINKI PULL*1 7.7.1997 Tornio.Lappi.FINLAND	65.55/N 24.31/E
CC 18	(o)	14.12.1997 Blejskojezero,Bled,SLOVENIA	46.22/N 14.06/E T.Mihelič	159 2259 SSW 195
Rečni galeb zagotovo sodi med najbolj raziskane galebe v Evropi. Tudi v Sloveniji imamo zabeležene nekatere najdbe, pozornost pa vzbuja omenjena najdba, saj je bil obročkan v gnezdu na Finskem, pri nas pa fotografiran v času prezimovanja na Blejskem jezeru. V zadnjem času seje povečalo število najdb tistih vrst ptičev, ki so označeni tudi s plastičnimi obročki, saj jih ni težko prebrati ali digitalno fotografirati.
The Black-headed Gull is no doubt one of the best researched gull species in Europe. In Slovenia, too, we have several records of this bird, but a special recovery concerns the individual ringed at nest in Finland and photographed during its overwintering at Lake Bled. Lately, the number of recoveries of bird species equipped with plastic rings has been greatly increased, for they can be easily read or digitally photographed.
Črnoglavi galeb Larus melanocephalus I Mediterranean Gull
MOSKWA PULL/1 16.6.1983 Tendrov.Black Sea.Kherson.UKRAINA 46.09/N 32.08/E
MB 010472 ?/v	16.8.1983 Strunjan,Izola,SLOVENIA	45.33/N 13.38/E V.Bordon	61 1430 W 263
Zanimiva je najdba črnoglavega galeba, obročkanega v Ukrajini, saj obročkovalci od drugod (npr. Madžarske) vse več pozornosti posvečajo omenjeni vrsti. The recovery of an individual ringed in Ukraine is very interesting, considering that foreign bird ringers (e.g. Hungarian) are dedicating more and more attention to this species.
št.dni / km/
no. km of days_
smer/ kot/
diree- angle Hon
Rumenonogi galeb Lams cachinnans / Yellow-legged Gull
LJUBLJANA PULL*1 12.6.1998 Sečoveljske soline.SLOVENIA	45.28/N 13.38/E J.Dolinšek
23279	(o)	10.11.1998 Parkentin,Meklenburg,GERMANY	54.05/N 11.59/E	151 965 N 352
Prvi rumenonogi galebi, obročkani v Sečovelj skih solinah, so dali tudi zanimivo najdbo v Nemčiji. Že takoj v novembru sta bili na tem galebu prebrani številka ter oznaka obročka, in to 965 km severno od mesta obročkanja. Znano je, da se omenjena vrsta že v prvem koledarskem letu razprši na vse strani in tam lahko preživi tudi po par let.
The first Yellow-legged Gulls ringed at Sečovlje salt-pans have yielded an interesting recovery in Germany. At the beginning of November, the ring's number and designation were read 965 km north of the ringing site. It is well known that this species disperses as early as during its first calendar year in all possible directions and then stays there even for a couple of years.
Navadna čigra Sterna hirundo / Common Tern
LJUBLJANA PULL*1 26.7.2004 Sečoveljske soline.SLOVENIA	45.28/N 13.36/E I.Brajnik
X1116	v	13.11.2004 Fata,Palmarin,Nuoo, SENEGAL	14.06/N 16.47/W	110 4501 SW 218
Za naše razmere je to izredno redka najdba navadne čigre, in to v Senegalu, 4501 km od mesta obročkanja. Zanimivo paje, daje omenjeno čigro v Senegalu ujel belgijski obročkovalec.
or our circumstances, this is an extremely rare recovery of a Common Tern - in Senegal 4,501 km away from the ringing site! It may be interesting to note that this individual was recovered there by a Belgian bird ringer.
Golob grivar Cohimba pahimbus / Woodpigeon
LJUBLJANA PULL*1 29.6.1985 Biš.Lenart.SLOVENIA	46.32/N 15.54/E F.Bračko
180530	+	20.2.1986 Castellina in Chianti, Siena,ITALY	43.28/N 11.17/E	235 498 SW 225
Pri nas bolj redko obročkamo to vrsto goloba, pa še to običajno v gnezdu. Najdbe imamo v Italiji, saj je omenjeno vrsto tam dovoljeno streljati. In Slovenia, this pigeon species is ringed fairly seldom, and even then in nest. Several recoveries have been reported from Italy, which is not surprising considering that the species is not protected there and therefore often shot at..
Mala uharica Asi o otus / Long-eared Owl
BUDAPEST ly*3 23.10.1989 Dinnyes.Fejer.HUNGARY	47.11/N 18.34/E
420346	x	15.1.1999 Veliki dol,Koprivnica,SLOVENIA	46.02/N 15.32/E H.Brglez	3371 265 WSW 240
Najdba obročkane male uharice iz Madžarske je zanimiva zato, ker je bila pri nas najdena mrtva po desetih letih in je tudi pomemben starostni podatek za to vrsto. The recovery of this ringed Long-eared Owl from Hungary is interesting owing to the fact that it was found dead in our country after ten years, and is therefore also significant age data for this species.
Pegasta sova Tyto alba / Barn Owl
PRAHA	PULL*1 22.6.2007 Vitonice.Znojmo.CZECH REPUBLIK	48.55/N 16.11/E
D 160714	x	2.1.2008 Brežice.SLOVENIA	45.54/N 15.35/E A.Ogorevc	194 338 S 187
V gnezdu na Češkem obročkana pegasta sova je bila pozimi mrtva najdena v Sloveniji. Podatekje lahko ornitološko zanimiv tudi zato, ker gre za češko pegasto sovo, kije pri nas prezimovala.
This individual was ringed at nest in the Czech Republic and found dead in Slovenia during the ensuing winter. The recovery is ornithologically interesting due to the fact that we are dealing with a Czech Barn Owl overwintering in our country.
of days
km/
km
direc-
tion
kot/
angle
Smrdokavra Upupa epops / Hoopoe
SEMPACH PULL*1 25.6.2001 Fully VS.Valais.SWITZERLAND	46.08/N 07.07/E
H 76797	+/m	25.4.2002 Zadiog,Črni vrh,Idrija,SLOVENIA	45.56/N 13.59/E E.Poženel&P.Grošelj 304 530 E 94
Najdbe smrdokavre so zelo redke, pri nas je iz nekaterih predelov skoraj popolnoma izginila. Najdba v Švici obročkane smrdokavre priča o selitveni smeri vračanja prek naših krajev. Velik delež najdb obročkanih ptičev gre na račun mačk, kijih ujamejo, lastniki pa običajno kasneje najdejo ali opazijo obroček na nogi. Hoopoe recoveries are very rare, for this species has almost completely disappeared from certain parts of our country. The recovery of the individual ringed in Switzerland speaks of the migration route of its return across our country. A high share of the recoveries can be ascribed to cats that catch them, with their owners eventually finding or noticing a ring on the bird's leg.
46.25/N 40.21/N 58.27/N 45.34/N
16.10/E F.Bračko
18.20/E
24.47/E
13.45/E R.Piciga
115 697 SSE 165
111 1614 SSW 207
Vodomec Alcedo atthis / Kingfisher
LIUBLIANA M/1Y 28.8.1991	Ormož-jezero. SLOVENIA
195974	v	22.12.1991	Cesine,Vernole,Lecce,ITALY
MATSALU PULL1*1 28.5.2008	Randivalja.Tori.Parnumaa.ESTONIA
P 23078	v	16.9.2008	Bonifika,Srmin,Koper,SLOVENIA
Včasih smo bili mnenja, da so vodomci več ali manj stalnice. A najdbe dokazujejo drugače. V Sloveniji obročkani vodomec je prezimoval v južni Italiji, na preletu pa je bil pri nas ugotovljen celo iz Estonije (1614 km). Pri tej za nas izjemni najdbi s severa nas je presenetil še podatek, daje bil omenjeni vodomec obročkan v gnezdu.
Once upon a time we believed that Kingfishers were more or less sedentary birds. The recoveries, however, do not confirm this assumption. The first Kingfisher ringed in Slovenia overwintered in Italy, while the other individual, which was recovered in our country during its migration, originated from Estonia (1,614 km). This recovery is of a special interest also owing to the fact that it had been ringed at nest.
Vijeglavka Jynx torquilla / Wryneck
LJUBLJANA AD* 4 29.8.1989 191288	v	17.6.1990
Vrhnika,LJ. Barje,SLOVENIA Muinosm#ki,Keski-Suomi,FIN LAND
45.58/N 14.18/E B.Lapanja 62.34/N 25.34/E
292 1978 NNE 21
Zelo redka je najdba pri nas obročkane vijeglavke in v naslednjem letu ponovno ujete na Finskem. Zračna razdalja med mestom obročkanja in najdbe je 1978 km. Very rare is the recovery of the individual ringed in Slovenia and recovered in the ensuing year in Finland. The air distance between ringing and recovery sites was 1,978 km.
liregul jka ¡{¡paria riparia I Sand Martin
LJUBLJANA AD* 4 28.4.2005 Škocjanski zatok.Koper.SLOVENIA	45.32/N 13.45/E I.Brajnik
AM 99775 v	22.6.2005 Almere,Noorderplassen,NETHERLANDS 52.24/N 05.10/E	55 986 NW 320
Izredno zanimiva je najdba breguljke, obročkane spomladi na preletu in ponovno ujete v času gnezdenja na Nizozemskem. Predvsem je zanimiva smer selitvene poti proti severozahodu. Doslej smo imeli najdbe na/iz Švedske ali Norveške.
The recovery of the Sand Martin ringed in spring during its migration over Slovenia and recovered during the breeding season in Holland is also very interesting indeed, especially in terms of the direction of its migration route towards the northwest.
št.dni / km/ smer/ kot/
no. km diree- angle
of days_lion_
Kmečka lastovka Hirundo rustica / Barn Swallow
LJUBLJANA	1Y/3	6.9.1994	Vrhnika. SLOVENIA	45.58/N	14.18/E	B.Lapanja				
A 719908	x	10.4.1995	Boje Ebok.Cross River State,NIGERIA	06.17/N	08.55/E		217	4440	S	186
LJUBLJANA	F/AD	26.6.1999	Mrzli vrh,Žiri, SLOVENIA	46.03/N	14.03/E	D.Šere				
H 34132	v	10.4.2000	Desembocad.R.Velez,Malaga,SPAIN	36.47/N	04.06/W		289	1823	SW	230
STOCKHOLM	M/2Y	5.9.2001	Flommen,Falsterbo,Sk#ne, SWEDEN	55.24/N	12.50/E					
BS 47259	v	16.9.2003	Šentjernej,Novo Mesto,SLOVENIA	45.51/N	15.20/E	J.Gračner	741	1076	S	170
Od leta 1976, ko smo se lotili sistematičnega obročkanja kmečkih lastovk, soje izredno povečalo število najdb po Evropi in tudi Afriki. Največ jih je iz Nigerije, Zaira in drugih afriških držav, kjer jih še lovijo za prehrano. Samo ena najdba pri nas zadeva kmečko lastovko, obročkano na Švedskem, ravno tako imamo zabeleženo samo eno našo najdbo v Španiji.
Since 1976 when we embarked on a systematic ringing of Barn Swallows, the number of recoveries has greatly increased all over Europe as well as in Africa. Most of them have come from Nigeria, Zaire and other African countries, where they are still being caught for food. Only one recovery in our country concerns an individual ringed in Sweden, and only one concerns an individual that was ringed in Slovenia and recovered in Spain.
Mestna lastovka Delichon urbica / House Martin
LJUBLJANA 1Y * 3 22.9.1992 Sečovlje.Portorož.SLOVENIA	45.28/N 13.38/E J.Dolinšek
A 610499	x	25.6.1994 Faksv#gen,Tingvoll,M#re,NORWAY	63.01/N 7.57/E	642 1983 N 349
Zaradi drugačnega načina življenja je število obročkanih mestnih lastovk bistveno manjše od drugih vrst lastovk. Zato je toliko bolj pomembna najdba pri nas obročkane mestne lastovke in naslednje leto v času gnezdenja najdene na Norveškem.
Owing to the changed way of life, the numbers of ringed House Martins is substantially lower than those of other cognate species. The case of an individual ringed in Slovenia and recovered in the ensuing year in Norway is therefore noteworthy indeed.
Drevesna cipa Anthus trtvialis / Tree Pipit
STOCKHOLM 1Y*3 21.8.2007 Takene.Hammar#n.V#rmland.SWEDEN 59.15/N 13.30/E
1EP17200	v	12.9.2007 Stojbe,Sečoveljske soline,SLOVENIA	45.28/N 13.38/E B.Koren	22 1532 S 179
Čeprav se s to vrsto obročkovalci redno srečujemo, so najdbe zelo redke. Zato je zelo pomembna najdba te vrste pri nas z obročkom iz Švedske. Zračna razdalja med krajem obročkanja in najdbe je 1532 km v 22 dneh.
Although this species is encountered by our bird ringers fairly regularly, its recoveries are very rare. The recovery of a Tree Pipit with a Swedish ring is therefore of a special interest. The air distance between ringing and recovery sites was 1,532 km in 22 days.
Bela pastirica Motacilla alba I Pied Wagtail
GDANSK	1Y * 3 16.7.1997 Ujšcie Redy.Gdansk.POLSKA	54.39/N 18.30/E
KK 15785	v	21.10.1997 Sečoveljske soline,SLOVENIA	45.28/N 13.38/E J.Dolinšek	96 1077 SSW 198
Najdba bele pastirice s poljskim obročkom pri nas je edina iz severnejših krajev. Imamo pa tudi zanimivi naši najdbi iz časa prezimovanja v Alžiriji. Our recovery of a Pied Wagtail carrying a Polish ring is the only one from the regions further north. We also have, however, two interesting recoveries of Pied Wagtails ringed in our country and recovered in Algeria while spending the winter there.
of days
km/
km
direc-
tion
kot/
angle
Rumena pastirica Motacilaflava / Yellow Wagtail
FINLAND 1Y * 3 10.8.2002 Simo.Lappi.FINLAND	65.40/N 24.49/E
J 599125	v	15.9.2002 Bonifika,Srmin,Koper,SLOVENIA	45.34/N 13.45/E R.Piciga	36 2331 SSW 196
Ta vrsta pastirice je pri nas številna na preletu in selitvi, najdba iz 2331 km oddaljenega kraja na Finskem pa je izreden podatek, saj omenjeno vrsto obročkamo bolj po naključju ali na prenočevanju skupaj s kmečkimi lastovkami.
In our country, this wagtail species is very common during passage and migration, while the recovery from 2,331 km distant locality in Finland is truly exceptional, considering that this species is ringed more or less randomly or when spending the night together with Barn Owls.
Siva pevka Prunella modularis / Dunnock
MOSKWA XC 24922
1Y/3
28.9.1987 27.10.1988
LJUBLJANA A 789537
1Y*
x/m
11.10.1995 22.7.1997
61.30/N 45.58/N 46.06/N 62.47/N
32.55/E 14.18/E 13.55/E 28.47/E
D.Sere B.Lapanja
395 2100 SSW 214
651 2077 NNE 26
Gumbaritsy, Leningrad.RUSSIA Vrhnika,Lj. barje,SLOVENIA Šebrelje,Cerkno, SLOVENIA Rikkaranta,Kuopio,FINLAND
Glede na to, da v jesenskem času obročkamo po par tisoč sivih pevk v enem letu, tudi naše in tuje najdbe niso tako redke. Dokler se nismo sistematično lotili obročkanja in vabljenja na zvok, smo imeli eno samo najdbo, danes pa jih imamo prek osemdeset. Najbolj številne najdbe so iz Finske in obratno. In view of the fact that during the autumn a couple of thousand Dunnocks are ringed in our country per year, our and foreign recoveries have not failed us. Until embarking on a systematic ringing and attracting birds by sound, only one recovery had been recorded, while today we have over eighty of them, the most numerous being those from Finland, and vice versa.
Taščica Erithacus rubecula / Robin
14.29/E S.Kos 11.09/E
14.36/E M.Debelič 00.50/W
79 1657 N
LJUBLJANA	2Y/5	27.3.1994	Ljubljanica.Crna vas. Lj.barje.SLOVENIA	46.01/N
A 687142	x/s	15.6.1994	Hjellum,Hamar,Hedmark,NORWAY	60.48/N
LJUBLJANA	1Y * 3	24.9.2000	Jarše.Domžale.SLOVENIA	46.10/N
AE 50985	v	13.12.2001	Isla Grosa,San Javier,Murcia,SPAIN	37.49/N
LJUBLJANA 1Y * 3 18.10.2002 Godovič.SLOVENIA	45.57/N 14.05/E P.Grošelj
AL 24766	v	18.5.2005 Zvenigorodskaya,Bio.Stat.,RUSSIA	55.44/N 36.51/E
Na osnovi številnih najdb smo ugotovili, da pri nas prezimujejo taščice s severnih predelov, naše pa prezimujejo v Sredozemlju in severni Afriki. On the basis of numerous recoveries we were able to establish that the Robins overwintering in our country originate from northern regions, while our Robins overwinter in the Mediterranean and northern Africa.
352
445 1572 SW 229
943 1919 ENE 66
Modra taščica Luscmia svecica / Bluethroat
MADRID	F/1Y	7.10.1987 La Llosa. Castellón. SPAIN	39.46/N 00.14/W
2159716	v	1.10.1991 Vrhnika,Lj. Barje,SLOVENIA	45.58/N 14.18/E I.Brajnik	1455 1367 ENE 65
Modra taščica je od nekdaj privlačila obročkovalce, enkrat zaradi sorazmerne redkosti, drugič pa zaradi značilne obarvanosti perja. Najdbe so zelo redke (po ena v Italiji in na Madžarskem), pozornost pa zbuja jesenska najdba iz Španije. Omenjena taščica je bila ponovno ujeta v času jesenske selitve po štirih letih. Verjetno gre za podvrsto L.s.svecica.
Bluethroat has always being attracted to bird ringers, either due to its relative rareness or to its gaily coloured plumage. Its recoveries, however, are very rare (one in Italy and another in Hungary), while the autumn recovery of an individual from Spain is something very special indeed. Namely, this Bluethroat was recaptured during the autumn migration after four years. It was probably the subspecies L.s.svecica.
št.dni / km/ smer/ kot/
no. km diree- angle
of days_lion_
Mali slavec Luscinia megarhynchos / Nightingale
LJUBLJANA ?	26.8.1994 Dobrunje.Ljubljana.SLOVENIA	46.03/N 14.35/E J.Bricelj ml.
A 687875	v	29.4.1995 SantLluis,Isla del Aire,Menorca,SPAIN 39.48/N 4.17/E	247 1087 SW 226
Zabeležena je bila samo ena najdba te vrste, in to v Španiji, ko seje mali slavec vračal iz svojega prezimovališča v Afriki.
Only one recovery of this species has been made so far, i.e. in Spain, when the Nightingale was on its way back to its wintering grounds in Africa. Veliki slavec Luscinia luscinia / Thrush Nightingale
LJUBLJANA ?	5.9.1988 Sečoveljske soline,SLOVENIA	45.28/N 13.38/E J.Dolinšek
A 292286	x	21.7.1989 Novgorod,Solytsy,RUSSIA	58.05/N 30.28/E	321 1808 NE 39
Tudi za to vrsto je značilna samo ena redka najdba: veliki slavec, obročkan na selitvi v Sečoveljskih solinah, je bil v naslednjem letu najden v Rusiji (1808 km od mesta obročkanja).
Regarding this species, only one recovery has been made as well: the individual ringed on migration at Sečovlje salt-pans was found in the ensuing year in Russia (1,808 km from the ringing site).
Smarnica Phoenicians ochruros / Black Redstart
LJUBLJANA 1Y * 3 7.8.1994 Vrhnika.SLOVENIA	45.58/N 14.18/E P.Štirn
A 696965	x	14.11.1994 Bouches du Rhene,FRANCE	43.17/N 5.34/E	99 752 WSW 243
Za sicer tako pogosto vrsto pri nas imamo registrirano eno samo eno zanimivo najdbo, in to v Franciji.
Concerning this otherwise very common species in the country, only one known recovery has been made, i.e. in France.
Kos Turdus merula / Blackbird
LJUBLJANA F/ly	3.8.1990 Čateške Toplice.SLOVENIA	45.53/N 15.37/E B.Lapanja
195262	+	23.12.1990 Alignan-du-Vent, Herault,FRANCE	43.28/N 03.21/E	142 1005 WSW 250
Številne najdbe nam govore, da se naši kosi zunaj mest najpogosteje odselijo v Italijo, Francijo, drugi pa ostanejo pri nas prek zime. Najbolj žalostno je to, da so skoraj vsi kosi z našimi obročki v teh državah ustreljeni.
The numerous recoveries indicate that the Blackbirds living outside our towns most often migrate to Italy and France, while others stay here over the winter. The most regrettable fact is, however, that almost all Blackbirds carrying our rings are shot in these countries.
Brinovka Turdus pilaris / Fieldfare
LJUBLJANA ly*3	1.11.1999 Vodice pri Ljubljani.SLOVENIA	46.13/N 14.30/E M.Debelič
24379	+	27.1.2000 Taluyers,Rh#ne,FRANCE	45.38/N 04.43/E	87 759 W 262
Tudi brinovke so plen različnih lovcev v Italiji in Franciji, zanimiva je najdba v Franciji, še v času prezimovanja.
Fieldfares, too, are the prey of various hunters in Italy and France. Very interesting is the recovery of a Fieldfare in France, still in the overwintering season. Vinski drozg Turdus iliacus / Redwing
LJUBLJANA AD.*4 22.10.1995 Vrhnika.LJ. Barje.SLOVENIA	45.58/N 14.18/E I.Brajnik & R.Piciga
15814	x	25.2.1996 Malijai,FRANCE	44.03/N 06.02/E	126 683 WSW 249
Po številu je vinski drozg pri nas maloštevilno zastopan, a so kljub temu znane naše najdbe v Italiji in Franciji.
Although the Redwing is fairly rare in our country, some recoveries of individuals ringed here have been reported from Italy and France.
št.dni / km/ smer/ kot/
no. km diree- angle
of days_lion_
Cikovt Turdus philomelos / Song Thrush
LJUBLJANA 1Y * 3 6.8.2005 Vrhnika.Ljubljansko barje.SLOVENIA	45.58/N 14.18/E B.Lapanja
E 17178	x	19.12.2005 Escorca,Mallorca,Baleares,SPAIN	39.50/N 02.46/E	135 1158 SW 230
Takoj za kosom so najdbe cikovtov najbolj številne. Pozornost pa zbuja naša najdba na Balearskih otokih v Španiji.
Song Thrushes are second to Blackbirds, as far as their recoveries are concerned. Quite special, however, is an individual ringed in Slovenia and recovered in the Baleares, Spain.
Carar Turdus viscivonts / Mistle Thrush
LJUBLJANA F/AD 28.5.1995 Vrhole.Slovenska Bistrica.SLOVENIA	46.23/N 15.33/E I.Vreš
14764	v	15.1.1998 Cauria,Sartene,Corsica,FRANCE	41.37/N 08.59/E	961 745 SW 224
Po številu obročkanih cararjev je ta vrsta med drozgi maloštevilno zastopana. Zelo zanimiva je najdba v času gnezdenja obročkane samice pri nas, kije bila kasneje ujeta na Korziki (Francija).
As far as the number of ringed Mistle Thrushes is concerned, this thrush species is poorly represented. Of a special interest is the female ringed in Slovenia during the breeding season and a couple of years later recovered in Corsica (France).
Kobiličar Locustella naevia / Grasshopper Warbler
STRASBOURG 1Y*3 9.9.2003 Villeton.Lot-Et-Garonne.FRANCE	44.22/N 00.16/E
BC 7336	v	25.7.2005 Medvedce,Pragersko,SLOVENIA	46.22/N 15.42/E I.Vreš	685 1223 E 87
Zabeleženo imamo samo eno najdbo omenjene vrste: v Franciji na selitvi obročkani kobiličar je bil čez dve sezoni ponovno ujet v Sloveniji, in sicer konec julija. We have only one recovery record of this species: the Grasshopper Warbler ringed in France during the migration season was two seasons later recaptured in Slovenia (at the end of July).
Trstni kobiličar Locustella luscinioides / Savi's Warbler
HIDDENSEE 1Y*3 29.8.1997 Galenbeck.Mecklenburg.GERMANY	53.38/N 13.45/E
GA 27353	v	27.9.1997 Vrhnika,Lj. barje.SLOVENIA	45.58/N 14.18/E F.Bračko & R.Koražija 29 853 S 177
Tudi ta vrsta cvrčalca je redko zastopana glede najdb. Pa vendar so znane najdbe tako iz Nemčije kot Madžarske.
In the sense of its recoveries, this warbler species is poorly represented as well. Still, a couple of recoveries have been made, both from Germany and Hungary. Rečni cvrčalec Locustellafluviatilis / River Warbler
LJUBLJANA 1Y * 3 30.7.2000 Drava.Vurberk.Ptuj.SLOVENIA	46.29/N 15.47/E F.Bračko
AE 48827	v	2.12.2000 Ngulia.Tsavo WestNat.Park,KENYA	03.00/S 38.13/E	125 5922 SSE 158
Za tega maloštevilnega cvrčalca pri nas sta znani kar dve najdbi v Afriki. Obakrat sta bila ponovno ujeta z našim obročkom v Keniji. Zračna razdalja je znašala 5922km.
Two recoveries of this otherwise rare warbler species in Slovenia have been made. In both cases they were recaptured in Kenya with our rings on their legs (air distance of 5,922 km).
št.dni / km/ smer/ kot/
no. km diree- angle
of days_lion_
Močvirska trstnica Acrocephalus palustris / Marsh Warbier
STOCKHOLM	1Y*	3	11.8.1998	Venan, # rebro,N# rke, SWEDEN	59.17/N	15.15/E	-				
BM 39553	v		29.8.1998	Vrhnika,Lj. Barje, SLOVENIA	45.58/N	14.18/E	B.Lapanja & D.Fekonja	18	1481	S	182
BRUSSELS	1Y*	3	27.8.2004	Teralfene.Vlaams.Brabant.BELGIUM	50.53/N	04.06/E					
9079647	v		20.9.2004	Bilje,Nova Gorica, SLOVENIA	45.53/N	13.39/E	M.Keber	24	896	SE	131
STOCKHOLM	1Y*	3	26.7.2005	Gr#nvik,Hasslarp,Sk#ne, SWEDEN	56.08/N	12.49/E	J.Bricelj ml. & D.Žalik	36	1134	S	174
CC 66011	v		31.8.2005	Hauptmance,Lj.barje,SLOVENIA	45.59/N	14.31/E					
Najbolj številna trstnica pri nas je zastopana v številnih najdbah iz zahodne Evrope (Belgija in Nizozemska). Znane so tudi naše najdbe iz časa prezimovanja v Keniji. Pozornost pa vzbujajo najdbe na Švedskem obročkanih močvirskih trstnic in ponovno ujetih pri nas.
This most common warbler species in our country is often on the list of recoveries made in western Europe (Belgium and Holland). Also known are individuals ringed in Slovenia and recovered in Kenya during the overwintering season. Quite special, however, are the recoveries of individuals ringed in Sweden and recaptured in Slovenia.
Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus / Reed Warbler
LJUBLJANA	AD * 4	2.8.2003	Vrlini ka.Lj.barje, SLOVENIA	45.58/N	14.18/E	P.Grošelj & I.Brajnik				
KM 56536	v	14.9.2003	Tenlaba,Ouadane,Adrar,MAURITANIA	20.59/N	11.41/W		43	3642	SW	219
KIEV	1Y * 3	7.8.1999	Stat.«Cholgini«.Lvov O..UKRAINE	49.58/N	23.28/E					
B 071718	v	20.8.1999	Vrlini ka,Lj.barje, SLOVENI A	45.58/N	14.18/E	P.Grošelj & S. Černalogar 13		813	SW	233
MINSK	PULL*1	19.6.2000	Beloye,Zitkovichi di.Gomel,BELARUS	52.18/N	27.39/E	S.Cernalogar				
KA 08237	v	18.8.2000	Dol.jezero,Cerkniško jezero, SLOVENI A	45.46/N	14.22/E		60	1207	SW	228
ZAGREB	1Y * 3	26.8.2001	Kolansko blato. o.Pag.CROATIA	44.30/N	14.58/E	D.Šere				
BB 26359	v	27.8.2001	Vrlini ka,Lj.barje, SLOVENI A	45.58/N	14.18/E	B.Lapanja	1	171	NNW 342	
ZAGREB	1Y * 3	11.9.2007	Vransko jezero.Pakoštane.CROATI A	43.53/N	15.33/E					
BC 39354	v	12.9.2007	Bonifika,Srmin,Koper,SLOVENIA	45.34/N	13.45/E	Raj ko Piciga	1	235	NW	322
Po številu in po najdbah je ta trstnica najštevilnejša pri nas. Najdbe so v nasprotni smeri selitvene poti sorodne močvirske trstnice. Znane so najdbe iz vzhodnih
evropskih držav (Madžarska, Hrvaška, Srbija, Ukrajine, Belorusije, Rusije itd.). Največ naših najdb je v Španiji, v zadnjem času so nas razveselile najdbe v
Maroku in Mavretaniji. Velika uganka so najdbe na Hrvaškem obročkanih srpičnih trstnic in po enem ali dveh dneh ponovno ujetih v Sloveniji.
In terms of its numbers and recoveries. Reed Warbler is the leading species in our country. Its recoveries have been made in the opposite direction to the related
Marsh Warbler's migration route. Several recoveries from various eastern European countries (Hungary, Croatia, Serbia, Ukraine, Belarus, Russia, etc.)
are known. Most of the individuals ringed in Slovenia have been recovered in Spain, while lately we have been rejoiced by the reports of our individuals being
caught in Morocco and Mauritania. A great enigma, however, remain the individuals ringed in Croatia and after a day or two recaptured in Slovenia.
Rakar Acrocephalus arundinaceus / Great Reed Warbler
STOCKHOLM PULL*1 22.7.1999 #stra Fagelsj#n.Kvismaren.N#rke.SWEDEN 59.10/N 15.25/E
3479749	v	27.9.1999 Vrhnika,Lj.barje,SLOVENIA	45.58/N 14.18/E D.Šere & D.Grohar 66 1469 S 182
Za rakarja so značilne najdbe v selitvenem kotu okoli 180 stopinj. V oči bode najdba rakarja, obročkanega v gnezdu na Švedskem in ponovno ujetega pri nas. Razdalja med mestom obročkanja in najdbe je 1469 km.
Characteristic of this species are the recoveries made within migration angle of about 180 degrees. Quite outstanding is the case of an individual ringed at nest in Sweden and recaptured in Slovenia. The air distance between ringing and recovery sites was 1,469 km.
št.dni / km/ smer/ kot/
no. km diree- angle
of days_lion_
Tamariskovka. Icmcephahis melanopogon / Moustached Warbler
LJUBLJANA 1Y * 3 4.10.2004 Hraše.Smlednik.SLOVENIA	46.10/N 14.27/E D.Grohar
KP 23952	v	30.10.2005 Canal Veil,Deltebre,Tarragona, SPAIN	40.47/N 00.44/E	391 1255 SW 237
Za to maloštevilno obročkano trstnico pri nas so značilne najdbe na Hrvaškem in Madžarskem, za čas prezimovanja pa v Italiji. Izredno zanimiva je pri nas obročkana tamariskovka v Franciji.
Characteristic of this otherwise rare warbler species as far as our country is concerned are its numerous recoveries in Croatia and Hungary, as well as in Italy in the overwintering season. Of a very special interest is the Moustached Warbler ringed in Slovenia and recovered in France.
Bičja trstnica. Icmcephahis schoenobaenns / Sedge Warbler
FINLAND 1Y * 3 14.8.2004 Liminka.Oulu.FINLAND	64.52/N 25.21/E
864475 J	v	23.9.2004 Vrhnika,Lj.barje,SLOVENIA	45.58/N 14.18/E B.Koren & B.Slavec 40 2206 SSW 197
STOCKHOLM ly*3	13.9.2003 Eriksore.SWEDEN	?	?
BU 95250	v	16.9.2003 Vrhnika,Lj.barje,SLOVENIA	45.58/N 14.18/E D.Šere & B.Vidic 3dni/1191km
Številne najdbe te vrste v Sloveniji zadevajo osebke iz Švedske in Finske. Za to vrsto so znane tudi »hitrostne« najdbe iz Švedske, saj so bile ponovno ujete pri nas
po le nekaj dneh. V treh dneh je bičja trstnica, obročkana na Švedskem in ponovno ujeta na Vrhniki, premagala kar 1191 km zračne razdalje.
The numerous recoveries of this species in Slovenia concern individuals from Sweden and Finland. Most interesting are the »speedy« recoveries of this species
from Sweden, for some individuals were recovered in our country after no more than few days. In three days, for example, the Sedge Warbler ringed in Sweden
and recaptured at Vrhnika covered no less than incredible 1,191 km!
Rumeni vrtni k Ilippulais icterma / Icterine Warbler
PRAHA	1Y/3	4.8.1986 Ražice.Režabinec.CZECH REPUBLIK	49.15/N 14.06/E
T 369807	v	23.8.1986 Vrhnika,Lj. baije,SLOVENIA	45.58/N 14.18/E P.Grošelj	19 365 S 177
Za to vrsto vrtnika so pri nas znane le redke najdbe, in to iz Poljske, Danske in Češke.
Only few recoveries of this species have been made by us, and concern individuals ringed in Poland, Denmark and Czech Republic.
Grahasta penica Sylvia nisoria / Barred Warbler
LJUBLJANA 1Y * 3 20.9.1998 Škofljica-Ig.Ljubljansko barje.SLOVENIA 45.59/N 14.34/E J.Dolinšek
V408	v	24.7.1999 Lohsa,Kamenz,Sachsen,GERMANY	51.23/N 14.24/E	308 600 N 358
Samo ena zanimiva najdba iz Slovenije krasi to zanimivo penico. Na selitvi obročkana penica je bila v naslednjem letu ponovno ujeta v Nemčiji. This interesting warbler has been recovered abroad only once. The individual ringed in Slovenia during the migration season was recaptured in the ensuing year in Germany.
Rjava penica Sylvia communis / Whitethroat
LJUBLJANA F/AD	1.5.1993 Cerkniško jezero.Cerknica. SLOVENIA
A 548411	+	13.9.1994 Sidi Barrani,Ni Marsa Matruh,EGYPT
STOCKHOLM 1Y*3 7.8.2007 Hoburgen.Sundre.Gotland. SWEDEN CE 80084	x	3.9.2007 Ljubljana-Moste-BTC,SLOVENIA
45.47/N	14.23/E	J.Gračner
31.36/N	25.55/E
56.55/N	18.08/E
46.04/N	14.32/E	D.Trkman
499 1863 SSE 147
27 1231 S
191
Pri nas imamo zabeležene najdbe na Švedskem, Nemčiji ali Italiji obročkanih rjavih penic. Zanimiva je najdba pri nas obročkane grahaste penice v Egiptu. In Slovenia, Whitethroats ringed in Sweden, Germany and Italy have been recovered. Very interesting is the individual ringed in our country and recaptured in Egypt.
št.dni / km/
no. km of days_
smer/ kot/
diree- angle Hon
Črnoglavka Sylvia atricapilla / Blackcap
LJUBLJANA M/1Y 7.10.2001 Vnanje Gorice.Ljubljansko barje.SLOVENIA 46.00/N 14.25/E R.Tekavčič
AK 38063	v	21.1.2002 Polis,CYPRUS	35.02/N 32.26/E	106 1942 SE 134
STAVANGER M/1Y 18.8.2002 Borrevatnet.Horten.Vestfold.NORWAY	59.25/N 10.26/E
3E 43020	v	15.9.2002 Parte,Ljubljansko baije,SLOVENIA	45.59/N 14.32/E B.Vidic	28 1518 SSE 169
Tako po najdbah kot po številu obročkanih ptičev v Sloveniji je črnoglavka takoj za kmečko lastovko. Pri nas obročkane črnoglavke so bile zabeležene v območjih od Španije, Malte, do Cipra in Libanona. Ravno tako so znane najdbe iz Skandinavije, najdbe v Afriki pa doslej nismo zabeležili.
In terms of recoveries and number of ringed birds in Slovenia, the Blackcap is surpassed only by the Barn Swallow. The individuals ringed in our country have been recaptured in the regions spreading from Spain and Malta to Cyprus and Lebanon. Recoveries made in Scandinavia are also known, while no recoveries have been made in Africa so far.
Mlinarček Sylvia curruca / Lesser Whitethroat
STAVANGER 1Y/3	7.8.1991 Farsund.Vest-Agder.NORWAY	58.06/N 06.34/E
E 291373	v	27.4.1992 Pragersko,SLOVENIA	46.23/N 15.40/E I.Vreš	263 1439 SSE 154
LJUBLJANA 2Y * 5 27.4.1999 Parte.Lj.barje.Ljubljana.SLOVENIA	45.58/N 14.33/E B.Vidic
A 901503	v	19.9.1999 St Peters Chapel,Bradwell,Essex,UNITED KINGDOM 51.44/N 00.56/E	145 1181 WNW297
Za mlinarčka je znana tako imenovana jugovzhodna selitvena pot v Afriko. Najbolj pogoste naše najdbe te vrste so iz Anglije, Norveške, Švedske, Belgije ali obratno.
Characteristic of this species is its southeastern migration route to Africa. The highest number of recoveries concern the individuals ringed in England, Norway, Sweden, Belgium, and vice versa.
Vrtna penica Sylvia borin / Garden Warbler
LJUBLJANA 1Y * 3 24.8.2002 Kozlarjeva gošča.Lj.barje.SLOVENIJA	46.00/N 14.30/E M.Jankovič
AL 16314	+	27.9.2002 Gaara,Tobruk,LIBYA	32.04/N 24.18/E	34 1761 SSE 151
Je številna penica v času jesenske selitve, najdbe so navadno iz bolj vzhodnih držav. Zanimiva je najdba pri nas obročkane vrtne penice v Libiji. V arhivu PMS obstoja podatek o vrtni penici z našim obročkom, kije bila »pojedena« v Zairu.
It is a common warbler species during the autumn migration; the recoveries concern individuals ringed in more or less eastern countries. Quite interesting is the Garden Warbler ringed in Slovenia and recaptured in Libya. In the archives of the Slovenian Natural History Museum we also have a report on an individual ringed by us and »eaten« in Zaire.
Grmovščica Phylloscopus sibilatrix / Wood Warbler
HIDDENSEE 1Y*3 30.8.2000 Greifswalder Oie.Mecklenburg-GERMANY 54.15/N 13.55/E
XM 5436	v	11.9.2000 Bilje,Nova Gorica,SLOVENIA	45.53/N 13.39/E P.Grošelj & M.Keber 12 930 S 181
Ta vrsta listnice je občasno številno zastopana samo na selitvi. Temu enakovredne so tudi najdbe. Večjo pozornost je bila deležna najdba grmovščice, kije bila obročkana v Nemčiji in kasneje ponovno ujeta v Sloveniji.
This warbler species is (occasionally) represented in higher numbers only during the migration season, which is also reflected in the number of its recoveries. Special attention was dedicated to the Wood Warbler ringed in Germany and later recaptured in Slovenia.
št.dni / km/
no. km of days_
smer/ kot/
diree- angle
lion
Kovaček Phyïïoscopus trochilus / Willow Warbler
R.Tekavčič & A.Bibič
1
180
LJUBLJANA 1Y/3	25.9.1990 Vrhnika.Lj.barje.SLOVENIA	45.58/N 14.18/E
A 483241	x	7.6.1992 Valljord, Sortland, Noidland,NORWAY	68.42/N 15.09/E	621 2527 N
STAVANGER Ad.*4 14.8.2008 Ronvikjordene.Bodo.Nordland.NORWAY 67.17/N 14.27/E
5H71793	v	23.9.2008 Vrhnika,Lj.barje,SLOVENIA	45.58/N 14.18/E RGrošelj & J.Rupnik 40 2369 S
V Evropi je ta vrsta listnice kar dobro raziskana. To potrjujejo tudi naše najdbe, zanimiva je najdba kovačka z našim obročkom na severu Norveške in obratna v Sloveniji. Zračna razdalja med mestom obročkanja in najdbe je kar 2527 km / 2369 km .
In Europe, this warbler species has been fairly well researched, which has been confirmed by our recoveries as well. Very interesting are the two individuals ringed in Slovenia and recovered in the north of Norway, and vice versa. The air distance between ringing and recovery sites was no less than 2.527 km/2.369 km.
Vrbja listnica Phyïïoscopus coïïybita / Chiffchaff
Troite,Stjordal,Nord-Trondelag,NORWAY
STAVANGER	1Y/3	23.9.1987
A 17544	x	28.10.1987
LJUBLJANA	ly/3	23.9.1998
S 92678	v	7.12.1998
	v	24.2.1999
LJUBLJANA	1Y * 3	7.7.2007
KR 18337	v	18.11.2007
63.28/N 46.03/N 45.59/N 35.57/N 35.57/N
11.05/E 14.30/E 14.34/E 14.23/E 14.23/E
J.Gračner J.Dolinšek
35 1947 S
75 1115 S
Lj ubij ana-Center, SLOVENIA Škofljica-Ig.Lj. Barje.SLOVENIA Is-Simar.St.Paul's Bay.MALTA Is-Simar,St.Paul's Bay,MALTA
Vonarje.Rogaška Slatina.SLOVENIA	46.11/N 15.38/E Z.Podhraški
Ambrakia,Štrongyli,GREECE	39.07/N 20.47/E
Ta najbolj številna listnica pri nas je glede najdb dobro zastopana. Najbolj pogoste so najdbe na jugu Italije in Malte, znane so najdbe pri nas obročkanih vrbjih listnic v Španiji, Grčiji in tudi drugod po srednji in severni Evropi.
This commonest warbler species in our country is well represented in terms of its recoveries, most of them being reported from the south of Italy and Malta. Also known are recoveries of individuals with our rings made in Spain, Greece and elsewhere in central and northern Europe.
173
180
134 891 SSE 151
I.Vreš
R.Tekavčič
53 2183 S 192 3 449 S 182
Rumenoglavi kraljiček Regtihis reguhis / Goldcrest
STOCKHOLM F/1Y	5.10.2007 Vanhahamina.Sandsk#r.Haparanda.SWEDEN 65.34/N 23.46/E
Y19265	v	27.11.2007 Kidričevo,Ptuj,SLOVENIA	46.24/N 15.47/E
PRAHA	F/1Y 28.10.2001 Struharov.Praha.CZECH REPUBLIK	49.57/N 14.45/E
F 47252	v	31.10.2001 Sr.hrib,Krim,Rakitna,SLOVENIA	45.55/N 14.27/E
Pred leti smo začeli na jesenskem preletu intenzivno obročkati to vrsto, saj o njej pri nas ni bilo podatkov na osnovi obročkanja. Danes imamo tako podatke kot najdbe iz različnih držav (Belgije, Norveške, Švedske, Nemčije, Rusije...). Zanimiva je najdba iz Češke: po treh dneh je bil rumenoglavi kraljiček ponovno ujet v bližini Ljubljane (v treh dneh 449 km) !
Some years ago we embarked on intensive ringing of this species, for we had no data about it in our country on the basis of ringing. Today we have both data and recoveries of Goldcrests arriving from very different countries (Belgium, Norway, Sweden, Germany, Russia ...). Most interesting is the recovery of an individual from Czech Republic: after only three days, this Goldcrest was recaptured near Ljubljana (after covering 449 km)!
št.dni / km/	smer/ kot/
no. km diree- angle of days_Hon_
Belovrati 11 hi luir Ficedula albicollis / Collared Flycatcher
STOCKHOLM PULL*1 20.6.1985 Tuviken.Burgsvik.I.Gotland.SWEDEN	57.05/N 18.20/E
AN 04825	v	1.9.1985 Sečovlje,SLOVENIA	45.28/N 13.38/E D.Šere	73 1331 SSW 194
Belovrati muhar je maloštevilen v smislu obročkanja, zabeležena je samo ena najdba. V gnezdilnici na Švedskem obročkani belovrati muhar je bil ujet na selitvi v Sečoveljskih solinah (1331 km).
Collared Flycatcher is rare species in terms of its ringing, for only one recovery has been made so far. The individual ringed in nest-box in Sweden was captured during its migration at the Sečovlje salt-pans (1,331 km).
Brkata sínica Pamirus biarmicus / Bearded Tit
LIUBLIANA M/?	15.10.1989 Ormož.SLOVENIA	46.25/N 16.10/E F.Bračko
A 435789	v	6.8.1990 Gbelce, Nove Zamky,CZECH REPUBLIC 47.51/N 18.31/E	295 239 NE 48
To vrsto pri nas obročkamo zelo poredkoma, kasnejša najdba na Češkem paje lahko seveda deležna vse naše pozornosti.
In Slovenia, this species is ringed very seldom, and its recovery in the Czech Republic, for example, of course deserves all our attention.
Plašica Remiz pendulinus / Penduline Tit
LJUBLJANA 1Y * 3 9.10.2000 Bonifika.Srmin.Koper.SLOVENIA	45.34/N 13.45/E R.Piciga
KL 70499	v	27.10.2000 ReseveNat.de Biguglia,Corse,FRANCE 42.35/N 09.28/E	18 476 SW 224
Ta vrta je številnimi objavljenimi najdbami je bila predstavljena v 75. številki Acrocephalusa. Najdba v Franciji dopolnjuje doslej znano selitveno pot te vrste prek Slovenije.
With its numerous published recoveries, this species was presented in detail in the journal Acrocephalus (No. 75). The recovery of an individual with Slovenian ring in France supplements the until now known migration route of this species across Slovenia.
Menišček Pants ater / Coal Tit
LJUBLJANA 1Y * 3 19.8.2000 Strahomer.Ljubljansko barje.SLOVENIA 45.56/N 14.29/E M.Jankovič
KL 65529	v	5.10.2000 Col de Bretolet,Valais,SWITZERLAND 46.09/N 06.47/E	47 594 W 272
Naše najdbe te vrste v zadnjem času (Italija,Švica) že kažejo prve rezultate. Še vedno pa nas zanima izvor meniščkov, ki že v zgodnjem jesenskem času masovno v jatah preletijo naše kraje.
The recent recoveries of Coal Tits with Slovenian rings abroad (Italy, Switzerland) have already shown first results. But we are still highly interested in the origin of Coal Tits crossing our country during the early autumn in large flocks.
Plavček P amis caeruleus / Blue Tit
LJUBLJANA M/AD 13.10.2001 Vrbje.Žalec.SLOVENIA	46.14/N 15.09/E Z.Podhraški
KM 39079 v	8.10.2002 Ventes,Ragas,Šilute,LITHUANIA	55.21/N 21.13/E	360 1098 NNE 22
Tudi najdbe plavčkov v zadnjem času dopolnjujejo delno znano sliko klatenja te vrste pri nas. Znane so najdbe iz vseh okoliških držav, še največ pozornosti pa zbuja najdba v Litvi obročkanega plavčka (razdalja 1098 km).
The recoveries of Blue Tits, too, have lately supplemented the partially known picture of their vagrancy in Slovenia. Recoveries made in all the neighbouring countries are known, the most interesting among them being the recovery of an individual ringed in Lithuania (distance of 1,098).
št.dni / km/
no. km of days_
smer/ kot/
diree- angle
lion
Dolgoprsti plezavček Certhia familiaris / Treecreeper
LITHUANIA 1Y*3 13.10.2000 Ventes Ragas.Silute.LITHUANIA	55.21/N 21.13/E
XV 53426	x	10.11.2000 Maribor-Tezno,SLOVENIA	46.33/N 15.39/E D.Kolbl	28 1052 SSW 201
Že pred leti nas je izredno presenetila najdba te vrste plezalčka v Sloveniji, obročkanega v Litvi. V slabem mesecu je preletel 1052 km. Najdba dolgoprstega plezalčka je redka in izredno pomembna tudi v evropskem prostoru. Mogoče je to tudi odgovor na občasno povečano število dolgoprstih plezalčkov v jesenskem času pri nas.
Some years ago, we were highly surprised by the recovery of this species in Slovenia. It had been ringed in Lithuania and covered 1,052 km. Its recovery is rare and extremely important at the European level as well. Perhaps this is also an answer to the occasionally increased number of Treecreepers during the autumn in Slovenia.
Veliki srakopcr l.anins excubitor / Great Grey Shrike
LJUBLJANA F/?	22.3.2003 Sestrže.Pragersko.SLOVENIA	46.22/N 15.42/E F.Bračko
E 7680	v	17.4.2003 Bet.Lipa Piot.& Swiniary,POLAND	51.11/N 16.59/E	26 544 N 9
Tega »zimskega« srakoperja redko obročkamo, tudi najdbe so zelo redke. Zanimiva je najdba v Sloveniji obročkanega in na Poljskem ponovno ujetega osebka v spomladanskem času.
This »winter« shrike is rarely ringed in Slovenia, and its recoveries are very rare, too. Very interesting is the case of an individual ringed in Slovenia and recaptured in Poland during the spring season.
Rjavi srakopcr l.anins colhirio / Red-backed Shrike
ARNHEM PULL/1 9.6.1999 Bargerveen.Meerstalb.NETHERLAND	52.42/N 07.01/E
H 253376	v	7.8.1999 Vnanje gorice,Lj. Baije,SLOVENIA	46.00/N 14.25/E R.Tekavčič	59 916 SE 144
STOCKHOLM 1Y*3 8.9.2003 Karleviviken.F#rjestaden.#land.SWEDEN 56.36/N 16.26/E
3266956	v	17.9.2003 Vonarje,Rogaška Slatina,SLOVENIA	46.11/N 15.38/E I.Vreš	9 1159 S 182
Glede na število obročkanih rjavih srakoperjev pri nas so najdbe zelo redke. V zadnjem času sta bili deležni posebne pozornosti najdbi iz Nizozemske in Švedske. In view of the number of ringed Red-backed Shrikes in our country, recoveries of this species are very rare. Lately, however, much attention has been dedicated to the recoveries of two individuals ringed in Holland and Sweden.
Kobilar Oriohis orioliis / Golden Oriole
LJUBLJANA M/AD 17.5.1998 Babna gorica.Ljubljansko barje.SLOVENIA 45.59/N 14.33/E J.Bricelj ml.
16548	x	18.4.2000 Katoka,Dilolo,CONGO	10.45/S 22.45/E	702 6356 S 172
Najdbe kobilarjev so že na splošno izredno redke, zlasti pa v Afriki. Kobilarja z našim obročkom so našli mrtvega na cesti v Kongu (razdalja 6356 km). Golden Oriole recoveries are generally extremely rare, especially in Africa. An individual with our ring on its leg was found dead on a road in Congo (6,356 km):
Škorec Sturnus vulgaris / Starling
LJUBLJANA 1Y * 3 19.8.2000 Prevole.Podpeč.Lj.barje.SLOVENIA	45.58/N 14.25/E R.Tekavčič
EM 362	u	21.11.2000 Santa Margarita,Mallorca,SPAIN	39.42/N 03.05/E	94 1155 SW 229
Iz preteklosti so znane številne najdbe v Sloveniji in Sredozemlju ter v severni Afriki obročkanih škorcev. V zadnjem času smo zabeležili najdbo v Španiji. From the past, numerous recoveries of Starlings ringed in Slovenia, Mediterranean and northern Africa are known. Not so long ago, a recovery made in Spain was recorded.
št.dni / km/
no. km of days_
smer/ kot/
diree- angle Hon
Brezovček Carduelisflammea / Redpoll
LJUBLJANA M	8.11.1986 Tomišelj.Ljubljansko barje.SLOVENIA	45.58/N 14.29/E M.Jankovič
A 262792	x	5.1.1989 Zulte,Oost-Vlaanderen,BELGIUM	50.55/N 03.26/E	788 981 WNW299
V	zadnjih desetletjih smo bili kar nekajkrat priče povečani številčnosti brezovčkov pri nas. Toda najdbe so bile bolj naključne. Naša najdba te vrste v Belgiji je zagotovo zelo zanimiva.
In the last few decades, increased numbers of Redpolls have been noticed a few times in Slovenia. Their recoveries, however, have been more or less random. The recapture of an individual equipped with our ring in Belgium is no doubt very interesting indeed.
Repnik Carduelis cannabina / Linnet
LJUBLJANA ly/3	29.7.1992 Škofljica-Ig.Ljubljansko barje.SLOVENIA 45.58/N 14.34/E J.Gračner
A 546074	u	1.1.1993 Munxar,Gozo,MALTA	36.03/N 14.13/E	155 1103 S 181
Najdbe repnikov doslej niso bile ravno pogoste, zelo zanimiva pa je najdba repnika, obročkanega pri nas, na Malti. Omenjeni osebek je bil obročkan v času gnezdenja, ponovno ujet pa je bil v času prezimovanja.
Till now. Linnet recoveries have been rather rare. Very interesting is the recovery of »our« Linnet in Malta. This individual was ringed during the nesting period and recaptured during the overwintering season.
Cižek Carduelis spinus / Siskin
LJUBLJANA ?/?	29.9.1990 Tomišelj.Ljubljansko barje.SLOVENIA	45.58/N 14.29/E M.Jankovič
A 464968	+	15.12.1990 Fajarda,Coruche,Ribatejo,PORTUGAL	38.58/N 08.35/W vie	77 2036 WSW 240
LJUBLJANA F/ly	11.10.1987 Brdo.Vič.Ljubljana.SLOVENIA	46.01/N 14.19/E B.Mestinšek
A 266104	+	14.1.1990 Senakskiy di str. .GEORGIA	41.37/N 45.55/E	825 2563 ESE 108
Naše in tuje najdbe obročkanih čižkov so kar številne. Največ pozornosti zbujata dve najdbi: enega v Sloveniji obročkanega čižka so ponovno ujeli na Portugalskem, drugega pa v Gruziji. Znana je tudi najdba čižka (obročkanega v Sloveniji) v Maroku.
Our and foreign recoveries of ringed Siskins are fairly numerous. Most attention has been dedicated to two of them: one of the Siskins ringed by us was recaptured in Portugal, the other in Georgia. Also known is the recovery of an individual (ringed in Slovenia) in Morocco.
Lišček Carduelis carduelis / Goldfinch
LJUBLJANA M/1Y 20.11.2004 Sava.Črnuče.Ljubljana.SLOVENIA	46.07/N 14.31/E P.Štricelj
AM 99027 v	1.5.2005 Stacja »B-Kopan«,Zahodniop.,POLAND 54.27/N 16.25/E	162 936 N 8
V	zadnjem času so zelo upadle najdbe te vrste. Najbolj pogoste doslej so bile najdbe ob jadranski obali (Hrvaška, Črna Gora, Albanija itd.). Ravno zato je naša najdba obročkanega liščka na Poljskem toliko bolj zanimiva.
Lately, the recoveries of this species have decreased a great deal. Till now, the commonest recoveries have been made along the Adriatic coast (Croatia, Montenegro, Albania, etc.). This makes the recovery of an individual, ringed by us, in Poland that more interesting.
Zelenec Carduelis chloris / Greenfinch
LJUBLJANA F/2Y 23.2.2003 Zagorje ob Savi.SLOVENIA	46.08/N 15.00/E A.Lisec
AK 87482	x/s	23.4.2003 Jurvala,Luum#ki,Kymi,FINLAND	60.57/N 27.48/E	59 1844 NNE 26
Najdbe omenjene vrste so kar pogoste, običajne so iz okoliških držav. Najdbe iz severnih držav so redke. Zanimiva je naša najdba zelenca Finskem. Recoveries of Greenfinches from the neighbouring countries are fairly common, of those from northern countries fairly rare. Quite interesting is the recovery of our Greenfinch in Finland.
št.dni / km/
no. km of days_
smer/ kot/
diree- angle
lion
Dlesk Coccothraustes coccothraustes / Hawfinch
LJUBLJANA M/AD 4.11.2005 Hauptmance.Ljubljansko barje.SLOVENIA 45.59/N 14.31/E A.Colnar
CL 2264	v	15.1.2006 Fuveau 13,FRANCE	43.27/N 05.34/E	72 760 WSW 245
Najdbe niso ravno pogoste, je pa res, da število obročkanih dleskov pri nas niha iz leta v leto. Zanimiva je najdba v Sloveniji obročkanega dleska v Franciji. Recoveries of this species are fairly rare, although it must be said that the number of Hawfinches ringed in our countries oscillates from year to year. Interesting is the recovery of an individual, ringed in Slovenia, in France.
Mali krivokljun Loxia curvirostra / Crossbill
LJUBLJANA F/AD 22.12.2004 Resa.Kočevski Rog.SLOVENIA	45.39/N 15.02/E V.Štolfa
E 6982	x	15.2.2006 Obozerskiy,Arkhangelsk O..RUSSIA	63.27/N 40.18/E	420 2528 NE 38
Pred časom nas je zelo presenetila najdba pri nas obročkanega krivokljuna v Rusiji. Ta klatež se enkrat pojavi tu, drugič tam, tako da so najdbe lahko na zelo različnih koncih Evrope.
Some time ago we were greatly surprised by the recovery of »our« Crossbill in Russia. This vagrant appears now here, now there, which means that it may be recovered in very different parts of Europe.
Trstni strnad Emberiza schoeniclus / Reed Bunting
STOCKHOLM F/1Y	23.9.1990 Skravelsjo. Umea. Vasterbotten.SWEDEN 63.48/N 20.09/E
EC 117770 v	28.10.1990 Vrhnika,Lj. Barje,SLOVENIA	45.58/N 14.18/E D.Šere & K.Kazmierczak 35 2015 S 190
LJUBLJANA F/1Y	3.11.1993 Bizovik. Ljubljana.SLOVENIA	46.03/N 14.35/E Jože Bricelj.st.
A 688431	+/m	28.4.1994 Katokumpu,Suonenjoki,FINLAND	62.38/N 27.23/E	178 2012 NNE 23
V zadnjem času je pri nas naraslo število obročkanih trstnih strnadov, ker jih lovimo zvečer na prenočevanju. Tudi najdbe so številne: od Ukrajine do Švedske in od Španije do Francije, najbolj številne so v Italiji.
Recently, the number of ringed Reed Buntings has been increased in our country, as they are being trapped at night while roosting. The recoveries are plentiful: of those from Ukraine to Sweden and from Spain to France. The most numerous recoveries of Reed Buntings are made in Italy.
Dare ŠERE: Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983-2008 / A short report on birds ringed in Slovenia, 1983 - 2008
Povzetek
Od leta 1983 do 2008 je Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP) pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije obročkal skupno 2 128 359 ptičev. V povprečju število obročkanih ptičev narašča, doseglo je 81 859 na leto. V tem obdobju je bilo aktivnih od 55 do 65 obročkovalcev. Število obročkanih vrst v posameznem letu je nihalo med 129 in 161 vrstami. Število naših in tujih najdb je okoli 3000, za razliko od lokalnih, ki jih je povprečno od 700 do 1000 letno. Poročilo vključuje samo ornitološko najpomembnejše najdbe in to ne glede na mesto obročkanja (v Sloveniji ali zunaj nje). Med drugim so pomembne najdbe rečnega cvrčalca L. fluviatilis in močvirske trstnice A. palustris v Keniji, srpične trstnice A. scirpaceus v Mavretaniji, najdbe kmečke lastovke H. rustica in kobilarja O. oriolus v Afriki, najdba plamenca P. roseus, obročkanega v Turčiji, najdba dolgoprstega plezavčka C. fammiliaris iz Litve itd.
Vrsti z največ obročkanimi osebki sta kmečka lastovka Hirundo rustica in črnoglavka Sylvia atricapilla.
V tem obdobju, predvsem pa v zadnjem času, so bile za Slovenijo obročkane naslednje redke vrste: rdečegrla cipaAnthus cervinus, plevelna trstnicaAcrocephalus dumetorum, robidna trstnica Acrocephalus agricola, mušja listnica Phylloscopus inornatus, rjava listnica Phylloscopus fuscatus, kraljičica Phylloscopus proregulus, mali vrtnik Hippolais caligata, modrin Tarsiger cyanurus, beloperuti krivokljun Loxia leucoptera, beloglavi strnad Emberiza leucocephala, gozdni strnad Emberiza rustica in kostanjev strnad Emberiza rutila.
Summary
During the 1983-2008 period, the Slovenian Bird Ringing Centre (functioning within the framework of Slovenian Natural History Museum) ringed a total of 2,128,359 birds. On average, the number of ringed birds is increasing, reaching 81,859 per year. During this period, from 55 to 65 bird ringers took part. The number of ringed bird species in separate years oscillated between 129 and 161. The number of our and foreign recoveries reached about 3,000, in contrast to the local recoveries, whose average number varies from 700 to 1,000 per annum. The report includes only ornithologically most significant recoveries, irrespective of the places of ringing (in Slovenia our outside it). Among the most pertinent recoveries are those of River Warbler L. fluviatilis and Marsh Warbler A. palustris in Kenya, Reed Warbler A. scirpaceus in Mauretania, recoveries of Barn Swallow H. rustica and Golden Oriole O. oriolus in Africa, the recovery of Greater Flamingo P. roseus ringed in Turkey, the recovery of Treecreeper C. fammiliaris from Lithuania, etc.
The species with the highest numbers of ringed individuals are the Barn Swallow Hirundo rustica and Blackcap Sylvia atricapilla.
During the period discussed, and particularly very recently, the following bird species rare for Slovenia were ringed: Red-throated Pipit Anthus cervinus, Blyth's Reed Warbler Acrocephalus dumetorum, Paddyfield Warbler Acrocephalus agricola, Yellow-browed Warbler Phylloscopus inornatus, Dusky Warbler Phylloscopus fuscatus, Pallas's Leaf-warbler Phylloscopus proregulus, Booted Warbler Hippolais caligata, Red-flanked Blutail Tarsiger cyanurus, White-winged Crossbill Loxia leucoptera, Pine Bunting Emberiza leucocephala, Rustic Bunting Emberiza rustica, and Chestnut Bunting Emberiza rutila.
173
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Literatura
Sere, D., 1998: The Euring Swallow Project in Slovenia. Euring Newsletter 2: 28-29. Sere, D., 2001: 75 years of the Bird Ringing Scheme Ljubljana. Euring Newsletter 3: 70-71. Šere, D., 1991: Obročkanje ptičev v Sloveniji v obdobju 1983-1990. Proteus 53 (6): 211-218. Šere, D., 1994: Selitev plašice Remiz pendulinus prek Slovenije - novi dokazi za vzhodno selitveno
pot. Acrocephalus 15 (64):73-96. Šere, D., 1997: Ornitološke novice za obročkovalce. Št. 1. Prirodoslovni muzej Slovenije. Šere, D., 1998a: Zanimive najdbe na tujem v Sloveniji obročkanih ptičev. Acrocephalus 19 (86): 3-7.
Šere, D., 1998b: Ornitološke novice za obročkovalce. Št. 2. Prirodoslovni muzej Slovenije. Šere, D., 2000: Ornitološke novice za obročkovalce. Št. 3. Prirodoslovni muzej Slovenije. Šere, D., 2004: Poročilo o obročkanju in najdbah za leto 2003. Prirodoslovni muzej Slovenije.
174
Davorin TOME & Damijan DENAC: Individualno barvno obročkanje ... (Saxicola rubetra) na Ljubljanskem barju /
Individual colour ringing ... (Saxicola rubetra) case study at Ljubljansko barje (Central Slovenia)
Individualno barvno obročkanje kot metoda v varstveni biologiji - preliminarni rezultati študije repaljščice (Saxicola rubetra) na Ljubljanskem barju
Individual colour ringing as a conservation biology method - preliminary results of the Whinchat (Saxicola rubetra) case study at Ljubljansko barje (Central Slovenia)
Davorin TOME1 & Damijan DENAC1
Izvleček:
Na Ljubljanskem barju poteka od leta 2002 avtekološko/varstvena raziskava repaljščice Saxicola rubetra. Glavni cilji so pojasnitev demografskih procesov izbrane populacije, analiza njene viabilnosti, pojasnitev vpliva različnih kmetijskih praks na populacijo in priprava vastvenih ukrepov za vrsto. Raziskava populacijske dinamike, posebej preživetja, priseljevanja in odseljevanja, temelji na individualnem označevanju z barvnimi obročki in sledenju kasnejšega pojavljanja. Z individualnimi kombinacijami barvnih obročkov je bilo doslej označenih 243 odraslih repaljščic, z letno specifičnimi barvnimi kombinacijami pa 397 mladičev v gnezdih. Vzorec označenih repaljščic je največji med podobnimi raziskavami.
Ključne besede: individualno barvno obročkanje, avtekologija, demografski procesi, lov in ponovni ulov, repaljščica, Saxicola rubetra
Abstract:
Since 2002, an autecological/conservation study of the Whinchat Saxicola rubetra has been carried out at Ljubljansko barje (Central Slovenia). Its main objectives were to explain demographic processes of the selected population, to analyze population viability, to evaluate the impacts of farming practices on the population, and to prepare conservation measures for the species in the area. The analysis of the population dynamics, especially through annual survival, immigration and emigration, was based upon individual colour ringing and reobservation history of marked birds. So far, 243 adult Whinchats have been marked with individual combinations of colour rings. Besides, 397 chicks have been marked in their nests with year specific combination of colour rings. This is the biggest capture-recapture sample for the Whinchat so far.
Key words: individual marking, autecology, demographic processes, capture and recapture, Whinchat, Saxicola rubetra
1 Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, Slovenija
175
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
1 UVOD
Avtekološke raziskave, kot so študije demografskih procesov vrst, rodnosti, preživetja, priseljevanja in odseljevanja, so podlaga za učinkovito delo v varstveni biologiji. Šele ko pojasnimo demografske procese, lahko razložimo vzroke za spremembe v številčnosti populacije, saj se ta spreminja z vplivom vsakega izmed njih (Begon et al. 2006, Tome 2006). Zgolj s preštevanjem gnezdečih parov, brez vzporednega vrednotenja reprodukcije, lahko denimo populacijo napačno ocenimo za donorsko in določeni varstveni ukrep za uspešen, čeprav gre v resnici za ponor (sink) (Donovan et al. 1995, Krystüfek 1999, Gündersen et al. 2001).
Medtem ko je rodnost večine vrst ptic Zahodnega Palearktika relativno dobro raziskana, preostali trije procesi, preživetje, priseljevanje in odseljevanje, niso (Glütz von Blotzheim & Bauer 1988). To velja tudi za repaljščico (Bastian & Bastian 1996). Raziskovanje teh procesov je v primerjavi z raziskavami rodnosti bolj kompleksno in temelji na individualnem označevanju osebkov in sledenju njihovega ponovnega pojavljanja. Prvo raziskavo preživetja repaljščic sta opravila Schmid & Hantge (1954), ki sta z individualnim označevanjem ptic izračunala letno smrtnost odraslih in mladih osebkov. Ta raziskava sodi v začetek obdobja, ko obročkanje ptic ni več služilo le ugotavljanju migracijskih poti, ampak tudi študiju demografskih procesov. To je bilo povezano z razvojem metod lova in ponovnega ulova oziroma z nastankom ekoloških modelov Cormack-Jolly-Seber (CJS) oziroma Jolly-Seber (JS) (Cormack 1964, Jolly 1965, Seber 1965). Medtem ko JS vključuje razmerje označene/neoznačene živali in lahko z njim poleg preživetja ugotavljamo tudi velikosti populacije, pa CJS temelji le na ponovnem ujetju označenih živali. Z njim lahko iz zgodovine pojavljanja (encounter histories) označenih živali ocenimo le njihovo preživetje in verjetnost ponovnega ujetja (opazovanja) (Amstrup et al. 2005). Prednost modela CJS je torej v tem, da potrebujemo le podatke pojavljanja označenih živali, ne pa tudi neoznačenih. Težišče prvotnega interesa uporabe modela JS, ocenjevanja velikosti populacij, se je z modelom CJS premaknilo v smeri odkrivanja demografskih parametrov, še posebej preživetja, čemur smo priča v novejših ornitoloških raziskavah (Kanyamibwa et al. 1993, Lebreton 2001, Tavecchia et al. 2002, Collins & Doherty 2006, Allard et al. 2006).
V	starejših demografskih raziskavah repaljščice (Schmid & Hantge 1954, Bezzel & Stiel 1977, Labhardt 1988, Parker 1990) so preživetje enačili z odstotkom vrnjenih od vseh označenih ptic, kar se zdaj ne dela več. S sodobnimi metodami obdelave podatkov registracij individualno označenih osebkov (Lebreton & North 1993, Williams et al. 2002, Amstrup et al. 2005) je možno demografske procese analizirati mnogo bolj natančno in rezultate tudi statistično ovrednotiti. Za tovrstne analize so na voljo programska orodja (MARK, POPAN, CAPTURE, JOLLY), ki so zdaj osnovni standard obdelave podatkov (White & Burnham 1999, Williams et al. 2002). Leta 2005 so bili za repaljščico prvič objavljeni podatki preživetja (local survival rates), izračunani po modelu CJS s sodobnimi metodami (Müller et al. 2005). Raziskavo so opravili v Švici na dveh populacijah, na 1160 in 1540 m n. v. Nižinska populacija je zaradi intenzifikacije kmetijstva v Švici namreč izumrla (Bastian & Bastian 1994, Schmidt et al. 1998). Za nobeno od nižinskih populacij preživetje repaljščic in dejavniki, ki nanj vplivajo, niso raziskani.
V	zadnjem desetletju so metode obdelovanja podatkov lova in ponovnega ulova še posebej napredovale (Williams et al. 2002, Amstrup et al. 2005). Poseben razvoj je bil opravljen na področju disperzije, priseljevanja in odseljevanja ptic v/iz populacij, kjer se pogosto uporabljata t. i. Multi-state ali Multi-strata model in Robust design (Lebreton et al. 2003, CoocH & White 2006). Vloga odseljevanja in priseljevanja v populacijski dinamiki repaljščice še ni raziskana. Poleg demografskih procesov lahko z individualno označenimi pticami v daljšem obdobju pojasnimo tudi procese, ki za razliko od populacijskega delujejo na individualni ravni. Izračunamo lahko denimo starostno in spolno specifično življenjsko reprodukcijo osebkov (Lifetime reproductive success, LRS) (Newton 1989) in pojasnimo filopatrijo. Za repaljščico LRS ni poznan.
176
Davorin TOME & Damijan DENAC: Individualno barvno obročkanje ... (Saxicola rubetra) na Ljubljanskem barju /
Individual colour ringing ... (Saxicola rubetra) case study at Ljubljansko barje (Central Slovenia)
Raziskava na Ljubljanskem barju
Repaljščica ima v Evropi status naravovarstveno varne vrste, k temu statusu pa v glavnem prispevajo številčno močne populacije v vzhodni in severovzhodni Evropi. Povsem drugačen je položaj v osrednji in zahodni Evropi, kjer so populacije številčno manjše in ogrožene. V zadnjih 30 letih se je njihova številčnost zmanjšala v 19 evropskih državah (BirdLife International 2004, Bastian & Bastian 1994, urquhart 2002). Po podatkih Slovenskega ornitološkega atlasa (Geister 1995) gnezdi v Sloveniji 8000-12 000 parov. S populacijskimi ocenami za opredelitev območij SPA (Božič 2003) in ob upoštevanju preliminarnih rezultatov Novega ornitološkega atlasa Slovenije (Mihelič, pisni vir), po katerih je več kot 80 % nacionalne populacije zajete v območjih SPA, lahko zdajšnjo populacijo ocenimo na 4000-6000 parov, kar pomeni, da se je v zadnjih 10 letih številčno prepolovila. Dramatično zmanjšanje števila je prvi znak ogroženosti populacije, ki mu mora slediti varstveno ukrepanje (Kryštufek 1999).
Na Ljubljanskem barju je največja populacija repaljščice v Sloveniji. Za srednjeevropske razmere dosega izjemno visoke gostote (40 parov/km2) na velikih površinah (Trontelj 1994, Tome etal. 2005). Ker se intenzifikacija kmetijstva na Barju odvija zelo hitro, po drugi strani pa na Barju izvajajo ukrepe SKOP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2001), ki bi naj bili pticam prijazni, smo se odločili, da vplive teh posegov na repaljščico podrobneje raziščemo in izdelamo predloge za njeno varstvo. Podlaga te večletne raziskave je avtekološka študija vseh štirih demografskih procesov, ki temelji na individualnem označevanju in ponovnem opazovanju repaljščic. Gre za prvo tovrstno raziskavo na pticah pri nas. Namen prispevka je predstavitev preliminarnih rezultatov projekta individualnega označevanja repaljščic na Ljubljanskem Barju brez naravovarstvene nadgradnje.
2 OPIS OBMOČJA IN METODE
Raziskavo opravljamo na Ljubljanskem barju, na območju Bevk in Notranjih Goric. Območje v Bevkah je veliko 100 ha. Gre za sklenjen travniško-pašniški kompleks ekstenzivnih travnikov oz. steljnikov, kjer travo kosijo le enkrat letno in s košnjo pričnejo precej pozno, šele v drugi polovici junija. Delež pašnikov na območju je 20 %, pašne obremenitve so visoke in v glavnem večje od 5 GVŽ/ha. Območje v Notranjih Goricah je veliko 20 ha. Prevladujejo intenzivni travniki, kjer začnejo s košnjo kmalu. Polovica celotnega območja je pokošena do prve polovice junija, kosijo pa ga 2-3-krat letno. Tam živine ne pasejo.
Odrasle repaljščice obročkamo z barvnimi kombinacijami obročkov, ki so individualno specifične. Namen tovrstnega označevanja je kasnejše individualno prepoznavanje zgolj s teleskopom. Gre za metodo lova in ponovnega ulova, kjer ponovni ulov predstavlja sistematično izvajanje popisov in registriranje označenih ptic. Za označevanje uporabljamo rdeče, zelene, modre, bele in rumene plastične obročke. Ptica ima lahko skupaj največ 4 obročke, aluminijastega s serijsko številko in tri barvne, pri čemer sta na eni nogi največ dva. Največja skupna masa označb ptice je velikostnega razreda 0,7-1,4 % mase ptice. Za vsako odraslo ujeto ptico v formular vpišemo datum ulova, serijsko številko obročka, spol, barvno kombinacijo (pripravljeno vnaprej, da ne pride do podvajanja), dolžino peruti, maso ptice, koordinate mesta ulova in posebnosti. Odrasle lovimo le v Bevkah, kjer skušamo individualno označiti vse ptice. Lovimo z najlonskimi in poliestrskimi mrežami za lov ptic velikosti 1,2 x12 m in 2,5 oz. 3 x 12 m.
V Bevkah iščemo tudi gnezda. Vse mladiče v gnezdih obročkamo s standardnimi aluminijastimi obročki in barvnimi obročki, specifičnimi za gnezditveno sezono (2004 - oranžna, 2005 -vijoličasta, 2006 - črna). Aluminijasti obroček je na desni, barvni pa na levi nogi. Če mladiča naslednje leto opazimo, ga ujamemo, zapišemo številko aluminijastega obročka in ga označimo z individualno barvno kombinacijo. Odrasle repaljščice individualno obročkamo od leta 2002 naprej, mladiče v gnezdih pa z letno specifičnimi barvnimi obročki od leta 2004 naprej.
177
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Podatke o ponovnem pojavljanju (ponovni ulov) označenih repaljščic zbiramo med popisovanjem na obeh območjih. Popisujemo po kartirni metodi, ki je za popis teritorijev repaljščice najnatančnejša (Bibby et al. 1992, Trontelj 1996). Popisujemo le repaljščice, poleg standardnih kartirnih parametrov (spol, pozicija, premiki ptic, sočasne registracije, vedenje) pa zapišemo tudi kombinacije obročkov za vsako opazovano ptico. Demografske procese analiziramo s programom MARK.
3 Rezultati in RAZPRAVA
Med letoma 2002 in 2006 smo individualno barvno obročkali 243 odraslih repaljščic (Tabela 1). Z letno specifično barvno kombinacijo smo v tem obdobju označili 397 mladičev v gnezdih (Tabela 2). Gre za največji vzorec individualno označenih repaljščic v dosedanjih raziskavah repaljščice (Tabela 3).
Tabela 1: Števila odraslih repaljščic Saxicola rubetra obročkanih z individualno kombinacijo barvnih obročkov na območju v Bevkah na Ljubljanskem barju.
Table 1: Numbers of adult Whinchats Saxicola rubetra marked with individual combination of colour rings in the study area at Ljubljansko barje (Central Slovenia).
Leto /	Samci /	Samice /	Skupaj obr. ptic /
year	males	females	total ringed birds
2002	28	27	55
2003	29	26	55
2004	12	11	23
2005	39	40	79
2006	17	14	31
Skupaj / total	125	118	243
Tabela 2: Števila mladičev repaljščic Saxicola rubetra, obročkanih v gnezdih na raziskovanem območju v Bevkah na Ljubljanskem barju.
Table 2: Numbers of Whinchat Saxicola rubetra chicks ringed at nests in the study area at Ljubljansko barje (Central Slovenia).
Št. obr. mladičev z alu. obročkom / Št. obr. mlad.z alu. in barvnim obr. / Leto / year No. of young ringed with alu. ring No. of young ringed with alu. and colour ring
		
2002	114	-
2003	157	-
2004	104	104
2005	214	213
2006 80 80		
Skupaj / total	669	397
178
Davorin TOME & Damijan DENAC: Individualno barvno obročkanje ... (Saxicola rubetra) na Ljubljanskem barju /
Individual colour ringing ... (Saxicola rubetra) case study at Ljubljansko barje (Central Slovenia)
Tabela 3: Primerjava vzorcev barvno obročkanih repaljščic Saxicola rubetra v raziskavah populacijske dinamike (Obdobje = obdobje raziskave, Površina = raziskovana površina v hektarih, Juv = število obročkanih mladičev v gnezdu, Ad = število obročkanih odraslih, aobročkane le z aluminijastim obročkom, Vse niso bile označene z barvnimi obročki).
Table 3: Samples comparison of colour ringed Whinchats Saxicola rubetra in the population dynamics studies (period = study period, surface area = surface of study area in hectares, Juv = No. of chicks ringed in nests, Ad = No. of ringed adult birds, aringed with aluminium ring only, bnot all were marked with colour rings).
Delo / work	Obdobje / period	Površina (ha) / surface area (ha)	Juv	Ad	Skupaj / total
Schmidt & Hantge 1954	1949-1952	52	352a	147	499
Bezzel & Stiel 1977	1971-1976	19	248a	113b	361
Labhardt 1988	1980-1983	304	413a	297b	710
Parker 1990	1978-1985	100	350	57	407
Müller et al. 2005	1989-1993	61	198	41	239
To delo / this work	2002-2006	100	397	243	640
Registrirali smo 55 gnezditev, kjer so gnezdile individualno označene ptice. V 16 primerih je bila označena samica, v 31 primerih samec, v 8 pa oba v paru.
Od 104 leta 2004 barvno obročkanih mladičev se jih je leta 2005 na območje vrnilo 7 (6,7 %). Od 213 leta 2005 obročkanih mladičev se jih je leta 2006 vrnilo 12 (5,6 %). Ponovno smo ujeli 12 (63 %) od 19 vrnjenih mladičev, označenih v gnezdih, in jih dodatno individualno označili. Relativno majhnega odstotka vrnjenih prvoletnih ptic ne gre enačiti z njihovim preživetjem, saj je za skoraj vse selilske pevke, tudi za repaljščico, značilna izrazita natalna disperzija (Bauer 1987, Bastian 1992, Paradis et al. 1998). Dejansko preživetje prvoletnih ptic je torej večje. Z disperzijo vrsta ohranja določeno stopnjo generalizma, vzdržuje gensko pestrost, omogoča svoje širjenje in preprečuje inbriding, za razliko od filopatrije, ki povečuje ekološko specializacijo, torej prilagoditev na lokalne razmere (Berthold 1996, Tome 2006). V dosedanjih študijah so potrdili značilno večjo filopatrijo odraslih repaljščic kot mladih (Bezzel & Stiel 1977, Bastian 1992, Muller et al. 2005), posamezni primeri gnezdenja prvoletnih ptic pa dokazujejo, da so lahko razdalje med rojstnim gnezdom in mestom prvega gnezdenja velike tudi več kot 1000 kilometrov (Bastian & Bastian 1996). Kontrolnih najdb, s katerimi bi lahko potrdili natalno disperzijo repaljščic, izvaljenih na raziskovanem območju, ni. Da bi ugotovili obseg natalne disperzije, bi bilo bržkone smiselno podrobneje pregledati širše območje Ljubljanskega barja in druga pomembnejša gnezdišča repaljščice v Sloveniji. Leta 2006 so se namreč po poplavi, ki je zalila gnezda repaljščicam v Bevkah, pojavile prvoletne označene ptice, ki jih do takrat na območju nismo opazili. Pojavile so se potem, ko so ptice s propadlimi gnezdi zapustile območje v iskanju novih gnezditvenih možnosti, in sprostile kompeticijski pritisk.
V obdobju raziskave se je na raziskovanem območju od vseh odraslih individualno označenih repaljščic vsaj enkrat ponovno pojavilo 50 samcev in 28 samic. Odstotek ponovnih registracij je bil v kasnejših letih pri samcih večji kot pri samicah (Tabeli 4 in 5). Preliminarni izračun preživetja in ponovnega ujetja po modelu CJS je izkazal, da sta preživetje in verjetnost ponovnega opazovanja pri repaljščici starostno in spolno specifična. Najnižje preživetje imajo repaljščice v prvem letu življenja. Preživetje in verjetnost ponovnega opazovanja sta višja pri odraslih
179
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
samcih kot pri odraslih samicah. Tako izračunano preživetje, do katerega pridemo z raziskavo na omejenem območju in po predpostavkah modela CJS (Amstrup et al. 2005), je pravzaprav navidezno (apparent survival) in ne dejansko preživetje (Cooch & White 2006). Nanj namreč poleg direktne smrtnosti vplivajo še trajna disperzija osebkov, začasna disperzija in verjetnost opazovanja. Ugotovljeno preživetje na Ljubljanskem barju je podobno preživetju repaljščic v švicarski višinski populaciji (Muller et al. 2005), z razliko, da je bila v našem primeru verjetnost ponovnega opazovanja odraslih ptic spolno specifična, v Švici pa je bila konstantna. Spolno specifično verjetnost ponovnega opazovanja lahko utemeljimo tako s samo razliko fenotipa med spoloma kot z bolj skritim življenjem samice v primerjavi s samcem. Samci so s teritorialnim petjem in značilnim »straženjem« samice v svatovskem perju bolj opazni, zato je tudi verjetnost ponovnega opazovanja samca večja od verjetnosti opazovanja samice.
Tabela 4: Matrična tabela ponovnih opazovanj individualno označenih samcev repaljščice
Saxicola rubetra.
Table 4: Reobservation history of individually marked male Winchats Saxicola rubetra in a matrix table form.
T . , », ■ ,	Leto ponovnega opazovanja / reobservation year
Leto obročkanja /---2—£.-i-i-
ringing year	2002	2003	2004	2005	2006
2002	28	11	5	2	0
2003		29	10	5	1
2004			12	8	2
2005	39	19
Tabela 5: Matrična tabela ponovnih opazovanj individualno označenih samic repaljščice
Saxicola rubetra.
Table 5: Reobservation history of individually marked female Winchats Saxicola rubetra in a matrix table form.
Leto obročkanja / . ringing year
Leto ponovnega opazovanja / reobservation year
2002
2003
2004
2005
2005
40
2006
2002	27	8	3	2	0
2003		26	4	5	1
2004			11	2	1
11
Zahvale
Zahvaljujemo se lastnikom zemljišč v Bevkah in Notranjih Goricah za razumevanje in dovoljenje za opravljanje raziskave. Za dodatne podatke opazovanih barvno obročkanih repaljščic se zahvaljujemo Urši Koce, Evi Vukelič in Nini Aleš, za pomoč pri obročkanju v začetni fazi projekta pa Daretu Šeretu, Darku Fekonji in Andreju Sovincu.
180
Davorin TOME & Damijan DENAC: Individualno barvno obročkanje ... (Saxicola rubetra) na Ljubljanskem barju /
Individual colour ringing ... (Saxicola rubetra) case study at Ljubljansko barje (Central Slovenia)
4 LITERATURA
Allard, K.A., A.R. Breton, H.G. Gilchrist, & A.W. Diamond, 2006: Adult Survival of Herring Gulls Breeding in the Canadian Arctic. Waterbirds 29: 163-168.
Amstrup, S.C., T.L. McDonald & B.F. J. Manly, 2005: Handbook of Capture-Recapture analysis. Princeton University Press, New Jersey.
Bastian, A & H.-V. Bastian, 1996: Das Braunkehlchen. Opfer der ausgeräumten Kulturlandschaft. Aula-Verlag, Wiesbadem.
Bastian, A. & H.-V. Bastian, 1994: Bestände und Bestandstrends des Braunkehlchens Saxicola rubetra. Limicola 8: 242-270.
Bastian, H.-V., 1992: Breeding and natal dispersal of Whinchats Saxicola rubetra. Ringing & Migration 13: 13-19.
Bauer, H-G., 1987: Geburtsortstreue und Streuungsverhalten junger Singvögel. Die Vogelwarte 34: 15-32.
Begon, M., C.R. Townsed & J.L. Harper, 2006: Ecology From Individuals to Ecosystems. Blackwell Publishing, Oxford.
Berthold, P., 1996: Control of the bird migration. Chapman & Hall, London.
Bezzel, E. & K. Stiel, 1977: Zur Biologie des Braunkelchens Saxicola rubetra in den Bayerischen Alpen. Anz. Orn. Ges. Bayern 16: 1-9.
Bibby, C.J., N.D. Burges & D.A. Hill, 1992: Bird Census Techniques. Academic Press, London.
BirdLife International, 2004: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. Cambridge, UK: BirdLife International. (BirdLife Conservation Series No. 12).
Božič, L., 2003: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana.
Collins, C.T. & P.F. Doherty, 2006: Survival estimates for Royal Terns in southern California. Journal of Field Ornithology 77: 310-314.
Cooch, E. & G. White, 2006: Program MARK »A Gentle Introduction«. http://www.phidot.org/ software/mark/docs/book/
Cormack, R.M., 1964: Estimates of Survival from the sightings of marked animals. Biometrika 51: 429-438.
Donovan, T.M., R.H. Lamberson, A. Kimber, F.R. Thompson & J. Faaborg, 1995: Modeling the effects of habitat fragmentation on source and sink demography of Neotropical migrant birds. Conservation Biology 9: 1396-1407.
Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer, 1988: Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 11/I. Passeriformec (2. Teil). AULA-Verlag, Wiesbaden.
Gundersen, G., E. Johannesen, H.P. Andreassen & R.A. Ims, 2001: Source-sink dynamics: how sinks affect demography of sources. Ecological Letters 4: 14-21.
Jolly, G.M., 1965: Explicit estimates from capture-recapture data with both death and imigration: stochastic model. Biometrika 52: 225-247.
Kanyamibwa, S., F. Bairlein & A. Schierer, 1993: Comparison of survival rates between populations of the White Stork Ciconia ciconia in Central Europe. Ornis Scandinavica 24: 297-302.
Krystufek, B., 1999: Osnove varstvene biologije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Labhardt, A., 1988: Siedlungsstruktur von Braunkelchen-Populationen auf zwei Höhenstufen der Westschweizer Voralpen. Beihefte zu den Veröffentlichungen für Naturschutz und Landschaftspflege in Baden-Württemberg 51: 139-158.
Lebreton, J.-D. & P.M. North, 1993: Marked Individuals in the Study of Bird Population. Birkhäuser, Berlin.
181
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Lebreton, J.D., 2001: The use of bird rings in the study of survival. Ardea: 89(special issue): 85-100.
Lebreton, J.D., J.E. Hines, R. Pradel, J.D. Nichols & J.A. Spendelow, 2003: Estimation by capture-recapture of recruitment and dispersal over several sites. Oikos 101: 253-264.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2001: Slovenski kmetijsko okoljski program
2001-2006. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. Müller, M., R. Spaar, L. Schifferli & L. Jenni, 2005: Effects of changes in farming of subalpine meadows on a grassland bird, the whinchat (Saxicola rubetra). Journal für Ornithologie 146: 14-23.
Newton, I., 1989: Lifetime reproduction in birds. Academic Press, London.
Paradis, E., S.R. Baillie, W.J. Sutherland & R.D. Gregory, 1998: Patterns of natal and breeding
dispersal in birds. Journal of Animal Ecology 67: 518-536. Parker, J.E., 1990: Zur Biologie und Ökologie einer Braunkehlchen-Population (Saxicola rubetra)
im Salzburger Voralpengebiet (Österreich). Egretta 33: 63-76. Schmid, H., R. Luder, R. Naef-Daenzer, R. Graf & N. zbinden, 1998: Schweizer Brutvogelatlas. Verbreitung der Brutvögel in der Schweiz und im Fürstentum Liechenstein 1993-1996. Schweizerische Vogelwarte, Sempach. Schmidt, K. & E. Hantge, 1954: Studien an einer ferb beringten Population des Braunkehlchens
(Saxicola rubetra). Journal für Ornithologie 95: 130-173. Seber, G.A.F., 1965: A note on the multiple recapture census. Biometrika 52: 249-259. Tavecchia, G., R. Pradel, J-D. Lebreton, L. Biddau & T. Mingozi, 2002: Sex-biased survival and breeding dispersal probability in a patchy population of the Rock Sparrow Petronia petronia. Ibis 144: 79-87.
Tome, D., 2006: Ekologija Organizmi v prostoru in času. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Tome, D., A. Sovinc, & P. Trontelj, 2005: Ptice Ljubljanskega barja. DOPPS, Monografija DOPPS Št. 3, Ljubljana.
Trontelj, P., 1994: Ptice kot indikator ekološkega pomena Ljubljanskega barja (Slovenija). Scopolia 32: 1-61.
Trontelj, P., 1996: Kritičen pogled na novejše kvantitativne raziskave v slovenski ornitologiji.
Acrocephalus 18: 47-59. Urquhart, E., 2002: Stonechats. A Guide to the genus Saxicola. Helm, London. White, G.C. & K.P. Burnham, 1999: Program MARK: Survival estimation from populations of
marked animals. Bird Study 46 (suppl.): 120-139. Williams, B.K., J.D. Nichols & M.J. Conroy, 2002: Analysis and Management of Animal Populations. Academic Press, London.
182
Dare ŠERE: Razlike v dolžini peruti in masi pri svilnici Cettia cetti iz Slovenije in Makedonije /
The differences in wing length and weight concerning the Cetti's Warbler Cettia cetti from Slovenia and Macedonia
Razlike v dolžini peruti in masi pri svilnici Cettia cetti iz Slovenije in Makedonije
The differences in wing length and weight concerning the Cetti's Warbler Cettia cetti from Slovenia and Macedonia
Dare ŠERE1
Izvleček
Prikazani so rezultati primerjave biometričnih podatkov (dolžina peruti in masa) za svilnice Cettia cetti, obročkane v letih 1998 in 1999 v Primorju (Slovenija), ter primerjalni material, zbran na Dojranskem jezeru (Makedonija). Leta 1997 je namreč skupina slovenskih in makedonskih ornitologov proučevala in obročkala ptiče v tem delu Makedonije. Vsi zbrani biometrični podatki so iz jesenskega časa, ko je bila že končana kompletna golitev te vrste. Iz zbranih podatkov je razvidno, da obstaja razlika v dolžini peruti med slovenskimi in makedonskimi svilnicami, medtem ko v masi ni bistvene razlike.
Ključne besede: svilnica, Cettia cetti, biometrija
Abstract
Results of experimental comparison of biometric data (wing length) for the Cetti's Warbler Cettia cetti ringed in 1998 and 1999 in the Primorje coastal region (Slovenia), and of comparative material, gathered at Lake Dojran (Macedonia) are presented. Namely, a group of Slovenian and Macedonian ornithologists was studying and ringing birds in this part of Macedonia in 1997. All gathered biometric data are from the autumn period, when complete summer moulting in this species had already been accomplished. The gathered data clearly show that there is a difference in wing length between Slovenian and Macedonian Cetti's Warblers, while their weight is more or less negligible.
Key words: Cetti's Warbler, Cettia cetti, biometry
1 Prirodoslovni muzej Slovenije Prešernova 20, p.p. 290, SI - 1001 Ljubljana, dsere@pms-lj.si
183
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Uvod
Od Evrope do Azije so znane tri podvrste svilnic Cettia cetti in to nominatna C. c. cetti (zahodna in južna Evropa, severna Afrika in zahodna Turčija, dolžina peruti 52-66 mm), podvrsta albiventris (živi na območju Kazahstana, severnega in vzhodnega Irana ter centralne Azije, dolžina peruti pri << od 64-73 mm) ter podvrsta orientalis (ki živi v centralni Turčiji, Levantu, na Kavkazu in v sz. Iranu) s pripisom, da je ta podvrsta podobna podvrsti albiventris, vendar so njeni predstavniki malo manjši (Svensson 1992). Bolj konkretne podatke o dolžini peruti za vse tri podvrste navaja Cramp et al. (1992): C. c. cetti (<< 58-66 mm in $$ 52-57 mm ), orientalis ( << 62-69 mm in $$ 59-65 mm) ter albiventris ( << 64-73 mm in $$ 60-69 mm). Hans Bub in Harald Dorsch (1988) v svojem znanem 4. delu z naslovom: Cistensänger, Seidensänger, Schwirle u. Rohrsänger omenjata podvrsto salvatoris (Baleari in Španija ?) z dolžino peruti do 64 mm. V nadaljevanju je omenjeno tudi področje južne Italije do južne Francije in naprej do vzhodnega Balkana, kjer naj bi znašala dolžina peruti do 69 mm. Ob tem pa avtor dodaja, da so verjetno balkanske svilnice (Syn. sericea, reiseri, muelleri) svetlejše od zahodnoevropskih (C. c. cetti). prav tako je razvidno, da največja dolžina peruti od Balearov in Malte (do 64 mm) narašča prek Kamarge (do 66 mm) do Balkana (do 68 mm). Williamson (1976) v svojem priročniku za obročkovalce navaja naslednje dolžine peruti za evropske svilnice: 58-64 mm za < < ter 51-57 mm za $ $.
Večina avtorjev različno navaja razliko med spoloma v dolžini peruti za podvrsto cetti: < < (57-68 mm) in $$ (50-61 mm) (Bub & Dorsch 1988), << ( 59-66 mm ) in $$ (52-61 mm) (Svensson 1992) ter << (58-66 mm) in $ $ (52-57 mm) (Cramp et al. 1992).
Razlike med spoloma omenjajo isti avtorji tudi za maso npr. nad 12,5 g je <, pod 12,5 g je $ (Svensson 1992). Bolj natančne podatke za dežele južne Evrope navajata Bub in Dorsch (1988): 8,0-14,5 g = $ in 10,0-18,5 g = <.
Metode dela
Biometrične podatke (dolžina peruti in mase) svilnic iz Slovenije (N = 91) smo zbrali na terenu Bonifike pri Kopru (45.34 N / 13.45 E) in to v jesenskem času od septembra do decembra 1998 in 1999. V tem času je namreč v glavnem že končana kompletna golitev pri odraslih oz. večletnih osebkih za razliko od mladih oz. prvoletnih osebkov, ki se kompletno sploh ne golijo. Na Dojranskem jezeru (41.12 N / 22.43 E) v Makedoniji (N = 72) smo zbirali podatke od 12. do 18. oktobra 1997. Vse svilnice so bile ujete v najlonske mreže naslednjih dimenzij: 12 m x 4 m x 15 mm x 5 prekatov. Starosti svilnic pri večini osebkov v tem času nismo določevali, ker ni razlik v obarvanosti perja (Svensson 1992), temne pike na jeziku pri prvoletnih osebkih (1y) pa po naših izkušnjah niso dovolj zanesljiv podatek za starost. Za merjenje dolžine peruti smo uporabljali ravnila za merjenje peruti do natančnosti 1 mm. Dolžina peruti se je merila z metodo W (3), ki da maksimalno dolžino peruti (Svensson 1992). Masa je bila izmerjena do 0,1 g natančno s tehtnico Pesola (50 g).
Zbrani in uporabljeni so bili naslednji biometrični podatki (v oklepaju je velikost vzorca in država): dolžina peruti (N = 91 SLO) in (N = 72 MAK) ter masa (N = 91 SLO) in (N = 71 MAK). Vse svilnice so bile za potrebe obročkanja kasneje na istem mestu izpuščene.
Rezultati in diskusija
Dolžina peruti
Razpon dolžine peruti pri svilnicah, izmerjenih v Sloveniji, je 52-66 mm (N = 93). Iz teh zbranih podatkov sledi, da pri nas živi dominatna podvrsta C. c. cetti. Na podlagi dožine peruti naj bi bil razviden tudi spolni dimorfizem: < 60 mm = $, > 60 mm = < (Sl. 1). Svensson (1992)
184
Dare ŠERE: Razlike v dolžini peruti in masi pri svilnici Cettia cetti iz Slovenije in Makedonije /
The differences in wing length and weight concerning the Cetti's Warbler Cettia cetti from Slovenia and Macedonia
Slika 1: Primerjava dolžine peruti med slovenskimi (SLO) in makedonskimi (MAK) svilnicami C. cetti
Figure 1: Comparison of wing length between Slovenian (SLO) and Macedonian (MAK) Cetti's Warblers C. cetti
20
15
10
				1													
					1												
				1	1	1	■	■		I	t	(	I				
1	1	1		i	1	k	J	1	L	i			1	■	1	1	■
dolžina peruti / wing lenght	52	53	54	55	56	57	58	59	60	61	62	63	64	65	66	67	68	69
■ SLO (N=93)	3	2	5	11	16	19	8	2		3	8	6	7	2	1			
MAK (N=72)					4	9	4	6	6	1	3	4	9	9	10	4	2	1
Slika 2: Primerjava mase med slovenskimi (SLO) in makedonskimi (MAK) svilnicami C. cetti
Figure 2: Comparison of weight between Slovenian (SLO) and Macedonian (MAK) Cetti's Warblers C. cetti
35 30 25 20 15 10 5 0
i
L
i
\
±
masa v gramih / weight in grams	10-11.0	10.1-12.0	12.1-13.0	13.1-14.0	14.1-15.0	15.1-16.0	16.1-17.0	17.1-18.0
1 SLO (N=91)	13	32	17	3	8	11	6	1
■ MAK (N=71)	8	11	7	4	13	17	8	3
5
0
185
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
navaja za C. c. cetti naslednje podatke: 59-66 mm = S in 52-61 mm = Ker se naši zbrani podatki o dolžini peruti popolnoma ujemajo s podatki Svenssona (1992), sledi, da so osebki z dolžino peruti od 59-61 mm lahko S ali Ob teh zbranih podatkih (N = 93) je potrebno dodati tudi to, da pri nas še ni bila izmerjena perut z dolžino 60 mm!
Razpon dolžine peruti pri svilnicah, izmerjenih v Makedoniji, je od 56 mm do 69 mm (N = 72). V primerjavi s podatki iz Slovenije (52-66 mm) je razlika med najmanjšo in največjo dolžino peruti 14 mm, pri podatkih iz Makedonije pa 13 mm. Kljub temu je razlika v tem, da se prične dolžina peruti slovenske svilnice (?) pri dolžini 52 mm, makedonske pa šele pri 56 mm. Podobno velja tudi za samce (S), saj ima lahko samec iz Slovenije najdaljšo perut pri 66 mm, iz Makedonije pa pri 69 mm (Sl. 1). Za podvrsto orientalis navaja Cramp et al. (1992) dolžino peruti od 59 do 69 mm, Bub & Dorsch (1988) pa samo maksimalno dolžino in to do 68 mm. Iz naših zbranih podatkov lahko sklepamo, da na jugu Makedonije živi podvrsta C. c. orientalis. Prav tako je iz zbranih podatkov o dolžini peruti razviden spolni dimorfizem: < 61 mm = > 61 mm = S (Sl. 1). Na podlagi primerjave s podvrsto cetti, (59-61 mm) lahko sklepamo, da so osebki podvrste orientalis z dolžino peruti od 60 do 62 mm lahko S ali
Masa
Svilnice iz Slovenije in Makedonije se po masi (g) med seboj bistveno ne razlikujejo (Sl. 2). Razpon mase je od 10,8-17,3 g v Sloveniji (n = 91) ter 10,3-17,8 g v Makedoniji (N = 71).
Različni avtorji (Cramp et al. 1992, Williamson 1976) navajajo razliko med spoloma po dolžini peruti in masi s tem, da se ti podatki med seboj ne prekrivajo. Podatke, ki se med seboj tudi delno prekrivajo, navajata Bub in Dorsch (1988) ter Svensson (1992). Naši zbrani podatki o dolžini peruti in masi temeljijo na živih primerkih in s tem v zvezi ni bila možna zanesljiva določitev spola. Kljub temu smo zbrali podatke, ki potrjujejo, da v nekaterih primerih le ni možno zanesljivo določiti spola na njihovi podlagi. Zanimiva sta dva podatka iz Slovenije, ko masa (10,3 g) ustreza
dolžina peruti (63 mm) pa S. Drugi podatek je prav nasproten, ko masa 15,0 g ustreza S, dolžina peruti 56 mm pa
Zbrani biometrični podatki dolžine peruti v Sloveniji (N = 93) dajo srednjo vrednost 58,05 mm za razliko od podatkov, zbranih v Makedoniji (N = 72), ko naraste srednja vrednost na 62,17 mm. S tem v zvezi naši podatki dopolnjujejo trditev, da razpon dolžine peruti od zahodne Evrope proti Aziji narašča.
Povzetek
V Sloveniji je bila pri svilnicah v jesenskem času od 1998 do 1999 leta pri obročkanju izmerjena tudi dolžina peruti in masa. Tako imajo naše svilnice dolžino peruti od 52 do 66 mm (N = 93), s srednjo vrednostjo 58,05 mm, kar je značilno za podvrsto C. c. cetti. Razpon mase je od 10,8-17,3 grama (N = 91).
Dolžina peruti pri svilnicah, izmerjenih v južni Makedoniji jeseni 1997, je od 56 do 69 mm (N = 72), s srednjo vrednostjo 62,17 mm, kar je značilno za podvrsto C. c. orientalis. Masa makedonskih svilnic se bistveno ne razlikuje od slovenskih in znaša od 10,3 do 17,8 grama (N = 71). Naši zbrani podatki dopolnjujejo in hkrati potrjujejo trditev, da razpon dolžine peruti od zahodne Evrope proti Aziji narašča.
Summary
In Slovenia, wing length and weight of ringed Cetti's Warblers were also measured during the ringing carried out in the autumns of 1998 and 1999. It was established that wing length of our Cetti's Warblers varied from 52 to 66 mm (N=93) with the mean value of 58.05 mm, which is characteristic of the subspecies C. c. cetti. Their weight ranged from 10.8 to 17.3 g (N=91).
186
Dare ŠERE: Razlike v dolžini peruti in masi pri svilnici Cettia cetti iz Slovenije in Makedonije /
The differences in wing length and weight concerning the Cetti's Warbler Cettia cetti from Slovenia and Macedonia
Wing length in Cetti's Warblers measured in Macedonia in the autumn 1997 oscillated between 56 and 69 mm (N=72) with the mean value of 62.17 mm, which is characteristic of the subspecies C. c. orientalis. The weight of Macedonian Cetti's Warblers varied from 10.3 to 17.8 g (N=71) and does not significantly differ from the weight of Slovenian individuals. Our gathered data supplements and at the same time confirm the claim that the wing length span increases from western Europe towards Asia.
Literatura
Bub, H. & H. Dorsch 1988: Kennzeichen un mauser europäischer Singvögel, 4. Teil. Die Neue Brehm-Bücherei.
Cramp, S. (ed). 1992: The Birds of the Western Palearctic. Vol. VI: 7-19. Oxford Univ. Press., Oxford.
Svensson, L. 1992: Identification Guide to European Passerines. (4.) Stockholm. Williamson, K. 1976: Identification for ringers 1. The genera Cettia, Locustella, Acrocephalus and Hippolais. Revised Editional. BTO.
187
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Kraljičica Phylloscopus proregulus prvič ugotovljena v Sloveniji
First record of the Pallas's Leaf Warbler Phalloscopus proregulus
in Slovenia
Rudolf TEKAVČIČ
V petek, 15. oktobra 1999, sem zgodaj zjutraj odšel v Vnanje gorice, da razprostrem mreže, ki sem jih postavil že prejšnje popoldne. Zaradi goste megle so bile mreže mokre, kar pa je običajno za ta letni čas, in niso obetale dobrega lova.
Ob 7. uri zjutraj sem nameril 9,6 °C, ob 14. uri je bilo celo 18 °C. Megla se je dvignila šele po 11. uri. Moja napoved se je uresničila, ujel sem nekako pol manj ptic kot druge dni. Niti v sanjah ne bi pomislil, da bom ta dan ujel vrsto, ki do sedaj še ni bila ugotovljena v Sloveniji, in to ob izteku dopoldneva, zato več o tem v nadaljevanju.
Opis terena. Na tem terenu lovim že štiri leta. Lovišče je na Ljubljanskem barju, JV od Vnanjih Goric proti Črni vasi, od reke Ljubljanice je oddaljeno približno 500 m. Poraslo je z nizko barjansko vegetacijo, okrog so njive, ki so v glavnem posejane s koruzo. Zemlja je ilovnata, ob večjem deževju pogosto delno poplavi. Od drevesnih vrst prevladujejo črna jelša, beli topol, vrba in hrast . Od plodonosnih rastlin prevladujeta navadna krhlika in črni trn, posamezno pa divji in črni bezeg, glog, največ pa je robide. Pogosta je tudi zlata rozga.
Potek ulova. Megla se je ta dan zadrževala do poldvanajste ure. Kot sem že uvodoma omenil, sem bolj slabo lovil, vsaj številčno, kar je razumljivo zaradi goste megle. Zato sem vrtel različe posnetke ptičjega petja, primerne za ta letni čas. Med drugim tudi petje vrbje listnice. Oglašale so se povsod okrog, le v mrežo niso hotele. No, tri se le ujamejo, nekaj tudi drugih vrst. Ko jih poberem iz mreže in dam v vrečke, se vračam do mizice, kjer jih obročkam, zaslišim rumenoglave kraljičke R. regulus in na hitro zamenjam kaseto. Na kaseti imam izmenično posneta oba kraljička. Približno po 2 minutah se ujame na prvo mrežo prvi kraljiček. Okoli se še kar naprej oglašajo vrbje listnice, zato spet zamenjam kaseto. Ob menjavi kasete pa mi slučajno pade v oči kaseta z napisom Phylloscopus inornatus in Phylloscopusproregulus in jo zamenjam. Odkrito povedano, zamenjal sem jo bolj zaradi primerjave v petju kot pa, da se bo kaj ujelo. Medtem opazim, da se je spet ujel majhen ptič. Pogledam skozi daljnogled in vidim, da se je ujela vrbja listnica. Zato poslušam še 3-5 minut omenjeno kaseto, nato pa jo spet zamenjam s kraljičkoma in spet se ujameta dve ptici. Vzamem vrečke, da jih grem pobrat. Pridem do mreže - presenečenje na višku. Seveda moje oči ne izpustijo ptice z rumeno trtico. Previdno jo vzamem iz mreže. Takoj sem vedel, da gre za novo vrsto in jo dam v posebno vrečko. Če sem iskren, sem v tistem trenutku vedel, da gre za vrsto Phylloscopusproregulus in da še ni bila ujeta pri nas. Na žalost se slovenskega imena nisem spomnil, tako da sem kasneje pogledal v slovenski priročnik za določevanje vrste spola in starosti
188
Rudolf TEKAVČIČ: Kraljičica Phylloscopus proregulus prvič ugotovljena v Sloveniji /
First record of the Pallas's Leaf Warbler Phalloscopus proregulus in Slovenia
pri ptičih (Sere, 1994), ker na žalost v dveh knjigah, ki sem jih imel s seboj, še ni omenjena. Skupaj s kraljičico sem ujel rumenoglavega in rdečeglavega kraljička in dve vrbji listnici. Lep uspeh v pičlih 20 minutah. Najprej obročkam obe vrbji listnici, nato še oba kraljička. Na vrsto pride še kraljičica, P. proregulus. Najprej jo obročkam, nato pa jo večkrat fotografiram. Za tem se spravim k meritvam in tehtanju. Več o tem kasneje.
Ura je bila 10.30, megla je še kar vztrajala, jaz pa tudi z lovljenjem vrbjih listnic. Do pol dvanajstih sem ujel še 8 vrbjih listnic in nekaj ostalih vrst. Med tem časom se je megla dvignila, posijalo je sonce na vlažna barjanska tla. Sijal sem tudi jaz. Ob misli na kraljičico se mi je ta dan za vedno vtisnil v spomin.
Kljub mobitelni opremi sem uspel priklicati samo kolega Petra Grošlja, ki je z veseljem prišel iz Postojne pogledat novo vrsto. Skupaj sva naredila še nekaj posnetkov in nato kraljičico izpustila. V polni kondiciji je poletela proti jugozahodu.
Opis kraljičice. Na prvi pogled je zelo podobna našemu rdečeglavemu kraljičku, je pa kompaktnejša. Zgoraj olivno zelena (sl. 1), po sredini glave ima izrazito rumeno progo, ki se konča v zatilju. Prav tako ima rumeno nadočesno progo (sl. 2), ki je nekoliko krajša od sredinske proge na glavi. Med rumenimi progami na glavi je obarvana v temno olivno zeleni barvi. Ima izrazito rumeno trtico (sl. 3), po kateri je najbolj prepoznavna. Prsi in trebuh ima svetlo sive barve. Na perutih (sl. 4) ima dve rumeni progi. Letalna peresa so črna, narahlo obrobljena v olivno zeleni barvi ter prav tako rep. Terciarna letalna peresa so temno siva, skoraj črna in obrobljena z belino. Boki so rahlo umazano rumene barve. Spola sta si zelo podobna. Iz literature je razvidno, da se ločita po dolžini peruti (Cramp 1992).
S imajo dolžino peruti od 50-56 mm, $ od 47-52 mm (Svensson 1992). Povsod so mere pri S večje kot pa pri
Mladiči so bolj sivo zeleni, proge na perutih so bolj belo rumene barve, prav tako trtica. Tako se lahko ločijo od odraslih. Avgusta-septembra delno golijo in dobijo bolj zeleno barvo in tudi proge po glavi, na perutih postanejo bolj rumene, prav tako trtica (Cramp1992; Mitchell & Yung 1997).
Podatki, ki smo jih zbrali pri ujetem osebku, so naslednji: Dolžina ptice: 9 cm
Starost: 1Y (določil iz razpoložljive tuje literature) Dolžina peruti: 53 mm Teža: 5,1 g
Položaj 1.LP od krovnih peres peruti je 7 mm daljši
Razlika med 2.LP in 3.LP: 6 mm
Razlika med vrhom peruti in 11.LP: 12 mm
Posneta LP: 3, 4, 5, 6
Vrh peruti: 4.LP najdaljše
Dolžina kljuna od perja do konice: 5 mm
Dolžina kljuna od lobanje do konice: 10 mm
Dolžina zadnjega kremplja: 4-5 mm
Barva nog in prstov: svetlo rjavo sivi
Dolžina kraka: 18 mm
Barva krempljev: svetlo rjavi
Barva kljuna: zgoraj črn, spodaj svetlo rjav, ki se konča v črno barvo Širina kljuna pri korenu: 3 mm
189
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Slika 2: Značilno rumena nadočesna proga Figure 2: Caracteristically yellow supercilium
190
Rudolf TEKAVČIČ: Kraljičica Phylloscopus proregulus prvič ugotovljena v Sloveniji /
First record of the Pallas's Leaf Warbler Phalloscopus proregulus in Slovenia
Slika 3: Izrazito rumena trtica Figure 3: Explicitly yellow rump
Slika 4: Dve rumeni progi na perutih Figure 4: Two yellow wing-bars
191
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Barva žrela: rumena
Barva neba: rumena
Barva repa: črn, narahlo obrobljen v olivno zeleni barvi
Dolžina repa žleze: 40 mm
Razdalja med najkrajšim in najdaljšim repnim peresom: 2 mm
Barva šarenice: temna
Barva očesnega kolobarja: črno siva
To bi bili vsi zbrani podatki o ujeti kraljičici. Ostalo je razvidno s fotografij. Ptica je bila izpuščena z obročkom Slo-Ljubljana-H 19509.
Razširjenost kraljičice. Kraljičica Phylloscopus proregulus gnezdi od južne Sibirije, zahodno blizu reke Jenisej, severne Mongolije preko Mandžurije do Himalaje in ob meji z Afganistanom. Živi v odprtih gozdovih tajge, zelo rada se zadržuje v krošnjah dreves, kot so: bori Pinus, breze Betula, hrast Quercus, cedre Cedrus in rododendron Rhododendron. Gnezda spleta 3-4 m visoko na drevesih. Prehranjuje se podobno kot naša kraljička z raznimi žuželkami in pajki.
Jeseni se odrasli osebki selijo, prvoletni (1y) pa samo delno. Oboji se pred gnezdenjem delno golijo.
Prezimujejo v južni Kitajski, Indiji in jugovzhodni Aziji od nadmorske višine 300-1800 m. Zadržujejo se v gozdovih in ob rekah, kjer najdejo več hrane. Zelo radi se pridružijo sinicam Parus spp. in kraljičkom Regulus spp. (Cramp 1992)
Oglašanje: Ima zelo močen glas glede na njeno velikost. Ob pazljivem poslušanju kasete je petje kraljičiče zelo podobno vsaj na začetku našemu stržku Troglodytes troglodytes, delno tudi cipam Antus spp. Če pa poslušamo manj pozorno, sem prišel do zaključka, da je petje kraljičice tudi podobno kanarčku.
Evropski status. Kraljičica Ph. proregulus se seli od sredine oktobra do novembra. V posameznih letih lahko tudi bolj množično. V Veliki Britaniji je preko 800 podatkov, na Danskem več kot 100, Finskem 400, Nizozemskem več kot 60, Norveškem 50, Švedskem 400, Poljskem 16, v Nemčiji več kot 50, Latviji 18, Litvi 10, Češki 1, Estoniji 9, na Ferskih otokih 1 (okt. 1987), v Franciji 8 (okt. 1987), Španiji 1 (17. 4. 1987), na Malti 1 (nov. 1987) (Alstrom & Colston 1991), na Madžarskem 1 (13. okt. 1996) (Lund 1996), v Bolgariji 2 (6.11.1997) (Nankinov & Dalaktčijeva 1999).
Zaključek
Ob temeljiti obdelavi ujete kraljičice P. proregulus, vzetih biometričnih podatkih, pregledu tuje literature o znanih podatkih sem ostal v dilemi oziroma nisem prišel do odgovora, na kateri posnetek se je ujela. Kot sem že omenil, sem vrtel oba kraljička poleg vrbje listnice in samo nekaj minut kraljičico. Ker se omenjena vrsta rada druži jeseni s kraljički in sinicami, se mi zastavlja naslednje vprašanje:
ali je letela skupaj s kraljički in se je ujela skupaj z njimi?ali se je ujela na posnetek svojega glasu, ki se je vrtel pičlih nekaj minut?ali je bil zgolj slučaj, vpliv vremena (anticiklona), da se je ujela v tem času?
Sam sem prišel do zaključka, da je bilo verjetno vsakega po malo. Zato predlagam svojim kolegom, ki lovijo in obročkajo ptice, da jeseni v tem času zavrtijo posnetek kraljičice in tako morda ujamejo še kakšen primerek. Tako bomo prišli do več podatkov o tej zanimivi, lepi in redki vrsti.
192
Rudolf TEKAVČIČ: Kraljičica Phylloscopus proregulus prvič ugotovljena v Sloveniji /
First record of the Pallas's Leaf Warbler Phalloscopus proregulus in Slovenia
Povzetek
Dne 15. oktobra 1999 sem v Vnanjih Goricah dopoldne ob 10.30 uri na Ljubljanskem barju v megli ujel kraljičico Phylloscopus proregulus skupaj s rumenoglavim R. regulus in rdečeglavim kraljičkom R. ignicapillus in dvema vrbjima listnicama P. collybita. Vse ptice so se ujele v času od 15 do 20 minut. V tem času sem predvajal posnetke petja omenjenih ptic. Osebno bi se težko odločil, na kateri posnetek se je ujela, če se sploh je. Ali je bilo to golo naključje ali vpliv anticiklona? Po do sedaj znanih podatkih anticiklona (Howej & Bell 1985) v tem času močni jugozahodni vetrovi ob visokem zračnem tlaku vlečejo iz vzhoda proti zahodu. Tako pomagajo selečim se pticam iz svojih gnezdišč selitev v nasprotno smer od običajne. Verjetno je zato toliko opazovanj kraljičice v zahodni Evropi v zadnjih letih. Kraljičici P. proregullus so bili vzeti vsi biometrični podatki (glej tabelo) in bila je fotografirana (glej sl. 1, 2, 3, 4).
Z obročkom LJUBLJANA-SLOVENIJA H 19509 je bila izpuščena.
Summary
On 15 Oct 1999 at 10.30 hrs, I caught a Pallas's Leaf Warbler Phylloscopus proregulus, together with a Goldcrest R. regulus, a Firecrest R. ignicapillus and two Chiffchaffs P. collybita, at Vnanje Gorice within the area of Ljubljansko barje. All birds were captured in fog (lasting from 15 to 20 minutes) with the aid of taped playbacks. For me personally, it is dificult to decide on which playback the Pallas's Leaf Wabler was actually caught, if at all. Was this a pure coincidence, or perhaps the impact of the anticyclone prevailing on that day? According to the so far known anticyclone data (Howell & Bell 1985), the strong southwesterly winds blow at this particular time with accompanying high air pressure from the east to the west. In this way they help migrating birds on their way from their nest sites in the opposite direction than usual. This may very well be the reason for the numerous observations of the Pallas's Leaf Warbler in western Europe in the last few years. The caught P. proregullus was photographed (see Figs. 1, 2, 3 and 4) and had all its biometric data taken (see Table).
The Pallas's Leaf Warbler was equipped with the ring LJUBLJANA-SLOVENIJA H 19509 and released.
Literatura
Alstrom, P., Colston, P. 1992: A Field Guide to the Rare Birds of Britain and Europe. - Domino
Books Ltd, Jersey, 368 pp. Cramp, S., Brooks, D., 1992: Birds of Europe the Middle East and North Africa. - Volume VI.
Warblers Oxford, pp. 548-552. Heinzel, H., Fitter, R., Parslow, J., 1997: Birds of Britain, Europe with North Africa and Middle
East. - Reprinted with text revisions. London, pp. 298-299. Howey, D., Bell, M., 1985: Pallas's Warblers and other migrants in Britain and Ireland in October.???
Lund, T., 1996: Pallas's Warbler, a new species for Hurgary. Tuzok 1 (4): 164-167, Budapest. Mitchell, D., Young, S. 1997 Photographic Handbook of the Rare Brids of Britain and Europe. -
First edition, London, pp 130-131. Nankinov, D., Dalaktčijeva, S.,1999: Prvo opazovanje kraljičice v Bolgariji. Acrocephalus 93/99 : 53-55, Ljubljana.
Svensson, L., 1992: Indentification Guide to European Passerines. - Fourth revised and enlarged
edition. Stockholm, pp 206-207. Šere, D., 1994: Slovenski priročnik za določevanje vrste, spola in starosti pri ptičih. - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 84 pp.
193
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Obročkanje belih štorkelj na Dolenjskem
Ringing of White Storks in the Dolenjska region (Slovenia)
Andrej HUDOKLIN1
Območna enota Zavoda RS za varstvo narave sodeluje s Prirodoslovnim muzejem Slovenije od leta 1996, ko smo se na pobudo Dareta Šereta vključili v obročkanje dolenjskih belih štorkelj kot terenski sodelavci. Bele štorklje spremljamo od leta 1986, ko so se začele naseljevati na Dolenjskem. Gnezda so naredile najprej v okolici Krakovskega gozda in na Šentjernejskem polju, po letu 1993 pa tudi ob reki Kolpi v Beli krajini. Število gnezd in s tem tudi mladičev stalno narašča. Lani (2006) je bilo tako na Dolenjskem zasedenih 26 gnezd s 40 mladičev, letos pa že 30 gnezd, v katerih je bilo izvaljenih 66 mladih štorkelj. Najbolj uspešno je bilo leto 2004, ko je bilo v 28 gnezdih kar 79 mladičev (slika 1).
Večina gnezd je na električnih drogovih, zato pri obročkanju sodelujeta Elektro Novo mesto in Krško. Vsako leto nam prijazno nudijo pomoč. Z avtomobilskimi dvigali nas dvignejo do gnezd, da lahko obročkamo mladiče, med letom pa oskrbijo električne drogove z varnimi kovinskimi gnezdilnimi podstavki, ki so sedaj podlaga že skorajda večine gnezd. Obročkati nam uspe okoli 90 % dolenjskih mladih štorkelj oziroma gnezd. Izpustimo le posamezna bolj oddaljena gnezda ali pa gnezda, kjer so mladički še premajhni, nekajkrat pa so nas mladiči prehiteli in že poleteli.
Pred obročkanjem navadno pregledamo gnezda in se pogovorimo z bližnjimi domačini, med katerimi so nekateri postali njihovi neformalni skrbniki. Če nastopijo težave, nas pokličejo, tako da skupaj rešujemo zaplete z mladiči in gnezdi. Vsakoletno obročkanje je dogodek tudi za domačine, saj jih pogosto povabimo na dvigalo, da si lahko od blizu ogledajo mladiče na gnezdu. Med bolj vestnimi skrbniki velja omeniti Kržanove iz Zaloke in Jakličeve iz Zemlja, ki so dalj časa skrbeli za zapuščene mladiče, ter Lopatčevo mamo iz Dobrave pri Škocjanu, ki si zapomni vse ključne dogodke na gnezdu. Leta 2005 so nalogo skrbnikov opravili tudi učenci Osnovne šole Podzemelj, ki so vso sezono spremljali stanje gnezd v šolskem okolišu ter sodelovali pri obročkanju.
Dolenjske štorklje iz leta v leto postajajo vse pomembnejši del slovenske populacije štorkelj, saj je tu že dobra desetina gnezd. Odlikuje jo razmeroma visok gnezdilni uspeh, h kateremu pripomore ohranjena kmetijska krajina, z ugodnim deležem ekstenzivnih mokrotnih travniških površin, ki so bistvene za razvoj mladičev.
Na dolenjskih gnezdih obročkamo štorklje vse od leta 1996. Odpadlo je samo letos zaradi zapletov pri nabavi obročkov. Do leta 2006 je bilo tako obročkanih že 338 štorkelj.
Najdbe obročkanih osebkov so bile v prvih letih razmeroma redke, v zadnjih letih pa njihovo število narašča. Ugotavljamo, da si na Dolenjskem rojene štorklje spletajo gnezda na Ljubljanskem Barju (Iška Loka), Štajerskem (Zgornji Duplek) in celo na Gorenjskem (Golnik, Tenetiše pri Golniku). Najbolj oddaljen podatek o obročkani štorklji iz našega območja je prišel z juga afriške
1 Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto
194
Andrej HUDOKLIN: Obročkanje belih štorkelj na Dolenjskem / Ringing of White Storks in the Dolenjska region (Slovenia)
Slika 1: Število gnezd in mladičev bele štorklje (Ciconia ciconia) na Dolenjskem
Figure 1: No. of nests and youngs of the White Storks (Ciconia ciconia) in the Dolenjsko region
število gnezd / no. of nests število mladičev / no. of youngs

(N (N (N (N <N (N
leto / year
celine - Cape Towna, kjer je bila 31. decembra 2000 najdena mrtva štorklja iz gnezda v Čadražah, obročkana 27. junija istega leta. Nesrečna mlada štorklja je premagala 8738 km dolgo razdaljo do prezimovališča.
Na dolenjskih gnezdih smo zasledili tudi štorklje obročkane na Štajerskem (Pragersko), Hrvaškem (Lonjsko polje) in v Avstriji (Burgenland). Letos nas je najbolj presenetila obročkana štorklja na gnezdu v Dobravi pri Škocjanu. Iz evropskega obročkovalskega centra smo prejeli podatek, da je bila kot mladič obročkana na gnezdu v Solothurnu v severnem delu Švice leta 2003. Preteklost štorklje osvetljujejo tudi njena opažanja v južni Franciji in Španiji, ki kažejo, da se je selila na jug preko Gibraltarja. Njeno letošnje gnezdenje na Šentjernejskem polju, ki je 620 kilometrov oddaljeno od mesta njene izvalitve, na nek način podira tudi teorijo o zahodni in vzhodni subpopulaciji evropskih štorkelj. Očitno je, da sta ti dve bolj povezani, kot si mislimo. To potrjuje tudi lansko (Otok) in letošnje (Zemelj) opažanje francoske štorklje, katere gnezdo je bilo od mesta rojstva oddaljeno dobrih 680 kilometrov.
Obročkanje ne bi bilo uspešno brez stalni terenskih sodelavcev, kot sta Dušan Pavlin in Hrvoje Oršanič, ter varstvu narave naklonjenih predstavnikov Elektra: Slavko Mencin, Jože Pušič, Igor Adlešič, Robert Škof in Vlado Bucalo.
195
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Gnezdenje črnega hudournika Apus apus v Mariboru Swift Apus apus breeding in Maribor
Franc BRAČKO1
During the renovation of a disused single-story building, 13 artificial nests were arranged in 1989 for swifts (Apus apus) under the jutting roof. Two pairs occupied them during the third year, and presently 10 pairs breed in them.
Vrsto let so pod dotrajano streho zgradbe Gambrinus, na vogalu Gledališke in Gregorčičeve ulice v Mariboru gnezdili hudourniki. Leta 1989 je bila hiša porušena in zgrajena nova povsem enaka prejšnji, ker je kot znamenitost (stara pivovarna) spomeniško zaščitena. Med gradnjo se mi je porodila ideja, da bi na zgradbo namestili gnezdilne niše za hudournika in tako zagotovili nadaljnje gnezdenje na tej stavbi. Pri dogovarjanju z gradbinci je sodeloval tudi Matjaž Jež, z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
Gradbinci so gnezdilne niše vgradili v zid pod napušč enonadstropne stavbe, a žal nekoliko nižje, kot sem prvotno predlagal. Prvi dve leti hudourniki niso gnezdili, gnezdišča pa so takoj zasedli domači vrabci Passer domesticus. Že sem pomislil, da je bil ves trud zaman. Šele tretje leto sta dva para hudournikov zasedla dve gnezdilni niši in izpodrinila gnezdeče domače vrabce. Nato se je vsako leto pojavil kak par več. Od 13 vgrajenih gnezdilnih niš jih je zdaj zasedenih 10, ostalo zasedajo domači vrabci. Znano je, da hudourniki v času gnezdenja v manjših skupinah pogosto letajo in se podijo okrog gnezdišč, včasih posedajo tudi pred vhodne luknje. Menim, da pri tem sodelujejo zlasti negnezdeči osebki.
Ker stanujem nasproti omenjene stavbe, hudourniki drzno letajo tik ob ograji mojega balkona. Kar nekaj časa sem tuhtal, kako bi hudournike ujel, da bi jih obročkal. Pred štirimi leti sem kupil največjo ribiško mrežo podmetalko, kar jih prodajajo pri nas, in hudournike poskušal uloviti v letu. Kar nisem mogel verjeti, da mi je uspelo. Čeprav sem doslej ujel le štiri osebke je poskus vendarle uspel. Hudourniki so zelo hitri letalci in običajno človek ne more dovolj hitro reagirati in hudournika kakor metulja ujeti v zraku. Treba je dolgo in potrpežljivo čakati na ugoden trenutek, pa tudi kmalu postanejo previdnejši.
1 Gregorčičeva 27, 2000 Maribor
196
Franc BRAČKO: Množično pojavljanje pegamov Bombycilla garrulus v zimi 2004/05 in 2005/06 v Mariboru in širši okolici /
Mass occurrence of Waxwings Bombycilla garrulus during the winters of 2004/05 and 2005/06 in Maribor and its wider surroundings
Množično pojavljanje pegamov Bombycilla garrulus v zimah 2004/05 in 2005/06 v Mariboru in širši okolici
Mass occurrence of Waxwings Bombycilla garrulus during the winters of 2004/05 and 2005/06 in Maribor and its wider surroundings
Franc BRAČKO1
O pojavljanju pegamov pri nas je bilo že veliko napisanega tako v zgodovinski kot v novejši ornitološki literaturi. Zadnja večja invazija je bila v Sloveniji v zimi 1991/92 (Bračko & Grošelj 1994). To pa je bil tudi zadnji večji vpad vse do leta 2001. V Mariboru in širši okolici v tem obdobju, kolikor mi je znano, ni bilo opaziti nobenega prezimujočega pegama. Torej jih ni bilo kar 8 zim.
Dne 20. 12. 2004 sem v Mariboru opazil prvega pegama. Zadnji dan v decembru sem na Studencih opazoval 42 os. pri prehranjevanju na jerebikah Sorbus aucuparia. Nato sem jih videval vsak dan do 30. 3. 2005, ko sem jih videl zadnjič. Pegame sem opazoval zlasti na Taboru, Studencih in v centru mesta. Velikost jat je bila različna, od 23 do več kot 300 os. Prehranjevali so se na jerebikah, glogu Crataegus oxyacantha in predvsem beli omeli Viscum album. Dne 30. 1. 2006 sem 43 pegamov opazoval na Zg. Velki v Slovenskih goricah. Škoda, da nimamo več opažanj o tej zanimivi invazorni vrsti v tej zimi še iz drugih krajev Slovenije. Zima 2004/05 je bila v SV Sloveniji povprečna z obilo snega zlasti januarja.
V naslednji zimi, 2005/06, so pegami prišli šele 10. januarja, opazoval sem jih v centru mesta na beli omeli. Nato sem jih opazoval skoraj vsak dan na že omenjenih predelih Maribora. Prehranjevali so se zmeraj z belo omelo. Po številu jih je bilo nekoliko manj kot prejšnjo zimo, od 26 do največ 120 osebkov. Koncem januarja mi je uspelo na Teznem na nastavljena jabolka devet pegamov ujeti in obročkati. Zadnjič sem jih te zime v Mariboru opazoval 3. marca. Pegame je opazoval tudi Luka Božič. Dne 13. 1. 2006 v parku gradu Turnišče pri Ptuju šest os. in 20. 1. 2006 ob ribniku Podvinci 20 os. Sredi januarja je 20 in 40 os. dvakrat opazoval na Studencih v Mariboru. Dne 14. 1. 2006 je v dravski loki pri Zlatoličju 11 os. opazoval Tomaž Kerček. Dejan Bordjan je dne 9. 2. 2006 opazoval 12 os. v Dravskem Dvoru na Dravskem polju. V Stanjevcih in Križevcih v Krajinskem parku Goričko je pegame opazoval ves januar do 16. 3. 2006 Jakob Smole. Največja jata je štela 70 os. Skupina 15 pegamov je bila opazovana tudi na Ljubljanskem barju ( Vrezec & Vrh 2006). O zelo močni invaziji v tej zimi poročata Teufelbauer in Khil (2005) iz vzhodne Avstrije. Od 1329 opazovanj so skupno našteli 62 604 osebkov, kar za naše razmere pomeni že kar vrtoglave številke. Zanimivo, da omenjata večji vpad pegamov v Avstriji tudi za zimo 2000/01. V Sloveniji so se te zime pojavili šele koncem februarja, v Mariboru do 200 osebkov (Bračko 2001). Zima 2005/06je bila pri nas povprečna, z zmerno nizkimi temperaturami in veliko snega, ki je obležal do sredine meseca marca. V izjemno mili zimi 2006/07 pegamov v Mariboru in okolici ni bilo opaziti.
1 Gregorčičeva 27, 2000 Maribor
197
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Opazovanja pegamov Bombycilla garrulus v Mariboru in okolici v zimah 2004/05 in 2005/06 / Observations of Waxwings Bombycilla garrulus in Maribor and it s environs during the winters of 2004/05 and 2005/06:
20. 12. 04, Radvanje Maribor -31. 12. 04, Studenci Maribor -03. 01. 05, Tabor Maribor -05. 01. 05, Studenci Maribor -20. 01. 05, Studenci Maribor -24. 01. 05, Tabor Maribor -30. 01. 05, Poljane Maribor -
30.	01. 05, Zg. Velka, Slov. gorice -
31.	01. 05, Poljane Maribor -26. 02. 05, Poljane Maribor -
08.	03. 05, Poljane Maribor -
23.	03. 05, Maribor Center -
30.	03. 05, Poljane Maribor -
10.	01. 06, Maribor Center -
11.	01. 06, Maribor Center -
13.	01. 06, Turnišče pri Ptuju -
14.	01. 06, Zlatoličje -
16.	01. 06, Studenci Maribor -
17.	01. 06, Križevci, KP Goričko -
18.	01. 06, Studenci Maribor -
19.	01. 06, Studenci Maribor -
20.	01. 06, Studenci Maribor -
20.	01. 06, ribnik Podvinci -
24.	01. 06, Poljane Maribor -
26.	01. 06, Studenci Maribor -
31.	01. 06, Tezno Maribor -
02.	02. 06, Tezno Maribor -
07. 02. 06, Stanjevci, KP Goričko -
09.	02. 06, Dravski Dvor -
10.	02. 06, Studenci Maribor -18. 02. 06, Betnava Maribor -
21.	02. 06, Betnava Maribor -
27.	02. 06, Maribor Center -
03.	03. 06, Tabor Maribor -
16. 03. 06, Stanjevci, KP Goričko -
I	os.
42	os. 23 os. 230 os. 33 os. 56 os. 50 os.
43	os. 56 os. 330 os. 70 os. 30 os. 30 os. 26 os.
42	os.
6 os. (L. Božič)
II	os. (T. Kerček) 120 os.
več os. (J. Smole) 72 os. (L. Božič) 30 os.
40 os. (L. Božič)
20	os. (L. Božič) 120 os.
80 os. 22 os. 18 os.
70 os. (J. Smole) 12 os. (d. Bordjan) 110 os.
43	os. 14 os.
21	os. 37 os.
36 os. (J. Smole)
Zahvala
Za posredovane podatke se zahvaljujem Luki Božiču, Jakobu Smoletu, Tomažu Kerčeku in Dejanu Bordjanu. Litararura:
Bračko, F., 2001: Iz ornitološke beležnice: Pegam Bombycilla garrulus. Acrocephalus, 22 (106-107): 126.
Bračko, F. & P. Grošelj, 1994: Pojavljanje pegama Bombycilla garrulus v Sloveniji - nekoč in
danes. Acrocephalus, 15 (62): 16-26. Teufelbauer, G. & L. Khil, 2005: Der Einflug von Seidenschwänzen (Bombycilla garrulus) im
Winter 2004/05 im östlichen Österreich. Egretta, 48: 63-87. Vrezec, A. & P. Vrh, 2006: Pegam Bombycilla garrulus. Acrocephalus, 27: 103.
198
Dare ŠERE: Modra taščica Luscinia svecica cyanecula na Ljubljanskem barju /
Bluethroat Luscinia svecica cyanecula at Ljubljansko barje (Ljubljana)
Modra taščica Luscinia svecica cyanecula na Ljubljanskem barju
Bluethroat Luscinia svecica cyanecula at Ljubljansko barje (Ljubljana)
Dare ŠERE1
Bluethroat - male with white spot in center of brest was observed on 30 March 2003 at Ljubljansko barje (Ljubljana).
21. aprila 2002 sem obročkal ptiče ob Iščici v Havptmancah na Ljubljanskem barju. Med običajnimi vrstami ptičev za ta čas me je v mreži presenetila samica $ modre taščice. Do sedaj je nikoli nisem ujel tako pozno v aprilu. Možno pa je, da te modre taščice, ki so na preletu bolj pozno, severnejše, pripadajo podvrsti Luscinia svecica svecica. Če bi ujel samca, seveda ne bi bilo vprašljivo, saj ima na prsih rdečkasto piko.
30. marca 2003 sem se opoldne ob sončnem in vetrovnem vremenu sprehajal ob Matenskem jarku 1 pri Mateni na Ljubljanskem barju. Razen pojočih poljskih škijancev Alauda arvensis in enega samca rumene pastirice Motacilla flava nisem opazil nobenega ptiča. Kar naenkrat pa je tik nad tem vodnim jarkom mimo mene priletel sivkast ptič z opečnato rdečim repom. V letu je bil podoben $ šmarnice Phoenicurus ochruros, pomislil sem še na zgodnjo $ pogorelčka P. phoenicurus. Opisani ptič seje usedel na vejo majhnega vrbovega grmička. Pogled skozi daljnogled mi je skoraj zaprl sapo. Pred seboj sem opazoval S modre taščice, ki se je takoj nato spreletel proti mostu z ozko betonsko pretočno cevjo. Pred vhodom v cev je iz vode gledala zagozdena lesena deščica, na katero se je usedel omenjeni samec. V vsej svoji modrini na prsih se je na sredini svetila bela pika, kar je potrdilo, da gre za podvrsto L. svecica cyanecula. Čez nekaj trenutkov je sledilo naslednje presenečenje: pričakoval sem, da bo modra taščica most preletela, odletela pa je kar v betonsko cev (kot stržek npr.) in se na drugi strani zopet pojavila v vrbovem grmu. Kar nekajkrat se je še spreletela med grmički in tako sem imel priložnost, da se jo res nagledam. Odločil sem se, da sprehod nadaljujem v nasprotno smer, ob tem pa se spraševal, kaj bi zamudil, če ne bi v tistem trenutku pomislil na pogorelčka.
1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p.p. 290, SI 1001 Ljubljana, dsere@pms-lj.si
199
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Pinoža Fringilla montifringilla verjetno gnezdi v Kamniških Alpah
Brambling Fringilla montifringilla probably breeds in the Kamnik Alps
Dare ŠERE1
Že dalj časa sem se odpravljal na Kamniško sedlo (1903 m) z namenom, da bi si v miru ogledal ptiče, ki živijo na tem sedlu ali na bližnjih vrhovih. Priznati moram, da na tem sedlu še nikoli nisem bil, kljub temu, da je Kamniška Bistrica oddaljena le dobrih 30 km od Ljubljane. Kamniško sedlo sem nameraval obiskati že pred časom, skupaj z dobrim poznavalcem gora Martinom Koširjem, ki pa ga je prezgodnja smrt leta 1998 doletela v neposredni bližini najine ture, tj. pod Veliko planino.
4. julija 1999 sem se v zgodnjih jutranjih urah skupaj s kolegom Vladom Popovom odpravil z avtomobilom iz Ljubljane do Kamniške Bistrice. Od tu naprej naj bi bilo do koče na sedlu še 2 uri in pol hoje. Ko sva prišla do planinskega počivališča Pri pastirjih (1415 m), sem zaslišal značilno petje pinože Fringilla montifringilla. Kmalu sem zagledal med vejami samca (S) z močno obarvano črno glavo, ki jo je ob petju dvignil in jo nato celo malo upognil nazaj. Občasno je zletel na plano, v zraku pel in poskušal celo lebdeti. Ta obred je bil verjeten zato, ker sem v tem trenutku zagledal tudi samico ($), ki se je prehranjevala med vejami. Ob 14. uri popoldne, ko sva se z Vladom vračala nazaj v dolino, je na istem mestu ponovno pel S pinože. Ker $ ni bilo opaziti, sem sklepal, da verjetno vali v gnezdu.
Na isto mesto sem se ponovno odpravil 6. julija 1999 s kolegom Tomijem Trilarjem. Glavni namen obiska je bil, da bi uspela na magnetofonski trak kvalitetno posneti petje omenjene pinože. Ko sva prispela na isto mesto izpred dveh dni, naju je že čakal pojoči S. Ko sem njegovo petje posnel na svoj diktafon, sem mu takoj predvajal »playback«. Takoj je priletel v najino bližino in s svojim petjem in obnašanjem iskal konkurenčnega drugega S. Ob tem dogodku $ ni bilo opaziti. Meni je uspelo narediti nekaj fotodokumentacijskih posnetkov, Tomiju pa zvočni zapis petja, kjub temu, da je začel pihati napovedani jugozahodnik. Omeniti velja, da na tem mestu v glavnem prevladuje macesen (L. decidua) s posameznimi drugimi vrstami dreves, ki nato prehajajo v pas rušja (P. mugo). Prav tako so bile v tem življenjskem okolju že opisane naslednje vrste ptičev: siva pevka (P. modularis), taščica (E. rubecula), stržek (T. troglodytes), cikovt (T. philomelos), komatar (T. torquatus), črnoglavka (S. atricapilla), mlinarček (S. curruca), vrbja listnica (P. collybita), rumenoglavi in rdečeglavi kraljiček (R. regulus/ignicapilus), ščinkavec (F coelebs), brezovček (C. flammea) in krivokljun (L. curvirostra). Malo nižje je obakrat pela tudi grmovščica (P. sibilatrix).
Moje zadnje zanimivo opazovanje pinože sicer pred začetkom gnezdenja je prav z Male planine (1459 m) v Kamniških Alpah, ko so bili 30. aprila 1990 opazovani 2 S in 1 $. Iz Ornitološkega atlasa Slovenije je razvidno, da bi lahko pinoža gnezdila v dveh kvadrantih zahodne Slovenije (Geister 1995). Zanimivo je, da sta oba dokumentirana podatka prav tako iz prvih dni meseca
1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, dsere@pms-lj.si
200
Dare ŠERE: Pinoža Fringilla montifringilla verjetno gnezdi v Kamniških Alpah /
Brambling Fringilla montifringilla probably breeds in the Kamnik Alps
julija. Naključje je hotelo, da sem s prijateljem Janezom Gregorijem tudi v začetku julija (4. in 5. julija 2001) obiskala vrh Pece. Takrat je ob Domu na Peci (1665 m) v bližnjem macesnovem gozdu kar nekajkrat zapela pinoža. Hotela sva jo tudi videti, vendar je nisva uspela opaziti. Ko sva se odmaknila nazaj k domu, je ponovno zapela.
Na podlagi zbranih podatkov Pri pastirjih (1415 m) pod Kamniškim sedlom lahko sklepam, da je velika verjetnost, da je pinoža tam tudi gnezdila. Omenjeni podatek predstavlja tudi prvi podatek o pinoži iz časa gnezdenja v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Povzetek
4. in 6. julija 1999 je bil na območju Kamniških Alp na nadmorski višini 1415 m opazovan Pojoči samec (() pinože (Fringilla montifringilla), ob njem je bila 4. julija tudi samica ($). Opravljen je bil zvočni zapis petja ( in dokumentacijski fotoposnetek. Omenjeno opazovanje pinože predstavlja tretji podatek o možnem gnezdenju te vrste v Sloveniji. 4. in 5. julija 2001 je pinoža pela tudi ob Domu na Peci (1665 m), kar predstavlja tudi prvi podatek za Karavanke.
Summary
On July 4th and 6th, a singing Brambling ( (Fringilla montifringilla) was observed in the Kamnik Alps at an altitude of 1,415 m. Together with the male, a female was also noted on July 4th. Sound recording and photo-documentary shot of the male were made. This observation is the third record of a possible breeding by this species in Slovenia. On July 4th and 5th 2001, a Brambling was also heard singing at the Peca Chalet (1,665 m), which is the very first record for the Karavanke Mts so far.
Literatura
Geister, I. 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana.
201
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Spomini / Memories
Moje srečanje s pticami
Moje spoznavanje z metodami in pomenom obročkanja ptic se je - verjetno tako kot pri večini drugih obročkovalcev - pričelo šele, ko sem se že seznanil z osnovami prepoznavanja vrst. Opazovanje ptic, predvsem tudi njihovo obnašanje, gnezdenje, odnos do drugih vrst, odzivi na spremembe v njihovem okolju ... vse to so bile vsebine, ki so se v času ob koncu 70. let prejšnjega stoletja začele premlevati ob druženju s takratnimi poklicnimi in amaterskimi ornitologi. V tistih časih so »opazovalci ptic« in »obročkovalci« skupaj pričeli z aktivnostmi, ki so vodile v ustanovitev Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije - DOPPS in glavnih takratnih »projektov« (takrat se še niso imenovali tako!), to je izdajanja revije Acrocephalus in terenskega dela za oba ornitološka atlasa Slovenije (atlas gnezdilk in zimski atlas).
Spominjam se svojega prvega obiska na Kustodiatu za ornitologijo v Stožicah pri Ljubljani. Že stavba Kustodiata je bila nenavadne oblike, kar nekoliko »pravljična« in v zelenem in mirnem okolju, kjer se je kar trlo ptic. Bilo je pozimi, na »gašperčku« je Janez Dovič pekel jabolka (še danes se spominjam, kako slastna so bila!), z Daretom Šeretom pa sva se pogovarjala o pticah. V naslednjih letih sem z Daretom preživel stotine ur ob mrežah in dobil sem tudi svoje dovoljenje za obročkanje ptic; še zdaj vem, da je bila prva ptica, ki sem jo obročkal, črnoglavka, na nogo pa sem ji nataknil obroček JF 489. V tistih časih smo se opazovalci in ljubitelji ptic mnogo več pogovarjali o pticah in manj o »projektih«. Spominjam se tudi, da mi je Dare takrat zaupal, kako je pri pticah, ki zletijo z gnezda (potem, ko so nekaj ur valile), pogosto navada, da se »stresejo« in s tem opazovalcu dajo namig, da je v bližini gnezdo. Današnjemu ornitologu se bo morda zdelo čudno, a to so bili časi, ko smo z lovom z mrežami prišli do dragocenih podatkov o vrstah, ki jih do takrat v Sloveniji nismo poznali ali pa smo o njih vedeli zelo malo (odkrili smo celo do takrat nepoznane gnezdilke, npr. predstavnike kobiličarjev, in spoznali, da so nekatere - do takrat slabo poznane vrste - celo redne preletnice prek naših krajev, npr. tamariskovka, modra taščica itd.).
Zanimivih dogodkov, ki so mi ostali v spominu iz obdobja po letu 1982, ko sem pričel samostojno obročkati ptice, je veliko. Seveda je najbolj vznemirljiv trenutek pri tem delu, ko se v mrežo ujame posebej redka ali zanimiva vrsta, ko se ujame ptica, ki je že obročkana, ali pa, ko izveš, da so ptico, ki si jo obročkal, našli nekje drugje. Izmed številnih takšnih dogodkov bom izdvojil dve najdbi, ki sta mi posebej pomembni: obe pa sta prinesli nove podatke, ki se nanašajo na njun status pri nas. Za močvirsko sinico in malega detla je veljalo, da sta to izraziti »stalnici«, torej vrsti, ki se vse leto zadržujeta v istem območju. Čeprav smo domnevali, da se (vsaj mladiči) teh vrst razpršijo tudi po okolici, takšnih podatkov nismo imeli. Zato sem bil posebej presenečen, ko sem tik pod vrhovi Karavank, v Podljubelju, pred leti ujel močvirsko sinico, ki jo je Jože Gračner obročkal na Ljubljanskem barju, še bolj pa je bil presenetljiv podatek, da so malega detla, ki sva ga z Daretom Šeretom obročkala ob Iščici na Barju, našli pri Varaždinu na Hrvaškem!
V zadnjih letih se je področje ornitologije pri nas zelo razvilo. Nekatere strokovne in znanstvene organizacije in posamezniki, predvsem pa delovanje DOPPS-a, so prispevali pomemben delež k poznavanju ptic in tudi s pticami in njihovimi prebivališči povezanih naravovarstvenih problemov. Tudi na področju lova in obročkanja ptic za namene njihovega preučevanja, ki poteka pod okriljem dejavnosti Prirodoslovnega muzeja Slovenije, smo dosegli izjemne rezultate. Res pa je, da smo premalo aktivni, da bi znali te rezultate tudi primerno predstaviti javnosti in jih uporabiti tudi za bolj aplikativne namene. Obročkovalci se bomo morali bolje povezati, skrbeti, da bomo na tekočem z novimi spoznanji na področju lova z mrežami za namene obročkanja, spremljati nove
202
Spomini / Memories
ugotovitve o selitvah ptic, morda bi bilo smiselno, da bi svoje delo vsako leto potrdili s programom dela, v katerem bi bili vključeni tudi parametri za spremljanje uspešnosti našega dela in prenos naših rezultatov v prakso. Tudi na področju obročkanja bo treba zagotoviti zadostna sredstva za izvajanje dejavnosti, tako primerno kadrovsko ekipo (za koordinacijo dela med obročkovalci in za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti na področju komunikacije oz. izmenjave podatkov in za terensko delo) kot tudi materialna sredstva (za nemoteno nabavo »osnovnih sredstev«, to je obročkov in drugih stroškov), pa tudi za sprotni vnos, obdelavo in dostop do podatkov.
Andrej SOVINC
Moji prvi stiki z uradno ornitologijo
Zima 1949/50 je bila mrzla in snežena. S severa Evrope so januarja 1950 tudi k nam prišle divje gosi in sicer lisaste Anser fabalis in beločele A. albifrons. Pod kozolci so za preživetje jedle vzniklo žito in travo. Edino tam je bilo nekaj nezasneženega zelenja.
Vedeli smo, da je v Stožicah »ptičarija« - Ornitološki oddelek Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Da so v Tomačevem divje gosi, sem šel povedat g. Božidarju Ponebšku in g. Alojzu Šmucu. Slednji je bil tudi lovec. Prišel je in ustrelil za študijsko zbirko nekaj primerkov od obeh vrst gosi. Ena lisasta je v razstavnih zbirkah v Prirodoslovnem muzeju.
S severa pa so priletele tudi druge vrste ptičev. Tako sta se ujeli v past »košaro« dve nam nepoznani ujedi. Odnesel sem ju živi in nepoškodovani v Stožice. B. Ponebšek in A. Šmuc sta ju determinirala kot samici pepelastega lunja, Circus cyaneus. Opremila sta ju z aluminijastimi obročki in skupaj smo ju takoj izpustili. To je bilo januarja 1950. leta. Čez nekaj let je prišel dopis s Poljske, v katerem je bilo sporočeno, da je eno od teh ptic ustrelil lovec.
To so bili moji prvi stiki z uradno ornitologijo in Prirodoslovnim muzejem Slovenije.
Janez DOVIČ
Ljubljana - Tomačevo, 29. 11. 2007
Obročkanje pred pol stoletja
Pred približno pol stoletja, ko sem začel z obročkanjem ptičev, magnetofona, kaset in mrež še ni bilo. Pribor za lov ptic je bil šop limanic, kletke (durce) in fizična moč pri plezanju do gnezd, če smo hoteli obročkati mladiče v gnezdih. Ta pa so včasih na zelo nedostopnih visokih drevesih.
Spominjam se, kako sva z Janezom Dovičem plezala na visok hrast, na katerem je bilo gnezdo kobilarja (Oriolus oriolus). Gnezdo je bilo v rogovili na koncu veje, zato je bil dostop zelo tvegan. Bil sem lažji od Janeza, zato sem se odločil, da grem po spodnji veji do gnezda, kar mi je tudi uspelo. Obročkal sem vse mladiče. Edino varovanje pri tem početju sta bila usnjena pasova hlač. Pri padcu s take višine bi bilo preživetje malo verjetno. A se je vse le srečno končalo. Še danes me spreleti srh ob misli, kaj bi se bilo lahko zgodilo.
Tako početje obročkovalcem odločno odsvetujem!
Obročkovalec Andrej TRONTELJ
203
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
Kako sem se začel ukvarjati z ornitologijo
Narava mi je bila vedno pri srcu. Nekoč, daleč nazaj, smo imeli celo kmetijo. Potem smo se morali preseliti, ker so dolino potopili. Naredili so umetno jezero, oziroma vodni zadrževalnik Vonarsko jezero. To se je dogajalo okoli leta 1975. Naša družina se je preselila v Rogaško Slatino. Pristen stik z naravo se je takrat nekako prekinil, saj je bilo treba hoditi še v šolo, nato v službo, pa opraviti vojaško obveznost. Nato je sledilo ustvarjanje družine in gradnja hiše. Ko so se vse te reči uredile, je pa kar naenkrat na vrh privrela želja po znanju o pticah.
Bilo je okoli leta 1997, ko sta Mobitel in DOPPS izdala CD S pticami si delimo nebo. Ker sem želel imeti ta CD, sem prišel v stik z DOPPS-om, in od tu naprej se je začelo moje intenzivno ukvarjanje s pticami. Še isto leto sem navezal stik z Daretom Šeretom iz PMS in meseca septembra preživel teden na Obročkovalni postaji Vrhnika z Branetom Lapanjo. Že kar na začetku sem se odločil, da bom obročkal ptice, seveda če bom dobil dovoljenje. Teden na Obročkovalni postaji je bil pravo doživetje, saj sem se prvič srečal z mnogimi vrstami, ki jih prej še nikoli nisem videl. Najbolj so mi ostale v spominu kmečke lastovke, saj se jih je vsak večer ujelo zelo veliko in seveda je sledilo obročkanje in vnašanje podatkov, včasih do ene ali dveh zjutraj. Okrog štirih je bilo pa treba spet vstati in razpreti mreže.
Leta 1999 sem dobil dovoljenje za obročkanje ptičev in začela se je moja samostojna pot ornitologa - obročkovalca. Od leta 1997 - 1999 sem pomagal Daretu pri obročkanju v Škalah pri Velenju. Po pridobitvi dovoljenja sem samostojno obročkal v Škalah in na območju Vonarskega jezera, ki je skoraj vedno brez vode in zelo zaraščeno z vrbami in drugim grmovjem. Ugotavljal sem, da še marsikaj ne vem, zato sem s sabo imel celo kopico priročnikov, med katerimi mi je najbolj pomagal Slovenski priročnik za določevanje vrste, spola in starosti pri ptičih, avtorja Dareta Šereta. Kljub vsemu sem ga moral občasno še poklicati za nasvet in pomoč pri determinaciji. Eden takšnih ptičev je bila odrasla samica škrlatca. Perje je imela zelo obrabljeno, zato so bila peresa velikih in srednjih krovcev brez svetlih konic. Opisa takšnega ptiča ni bilo v nobenem priročniku. S sistemom izločanja sem že bil pri škrlatcu, vendar nisem bil prepričan in pomoč je bila dobrodošla.
Moji prvi koraki pri obročkanju so bili polni neizkušenosti. Ker nisem vedel kdaj se katera vrsta seli, sem vrtel posnetke kar na pamet. Kdaj je na preletu siva pevka, sem ugotovil po pereščkih, ki so jih izgubile, ko jih je par dni prej obročkal kolega Iztok. Rezultat ni bil spodbuden, zato se je bilo potrebno dodatno izobraziti, kar mi je v dobršni meri uspelo. Sedaj obročkam v dolini reke Sotle, največ na območju Vonarskega jezera. Rezultati so iz leta v leto boljši. Lahko bi bili še boljši če ne bi bilo nekaterih organizacijskih težav. V osmih letih obročkanja sem tako obročkal 41371 ptičev 86 vrst in enega križanca (mestna x kmečka lastovka). Največ sem ujel kmečkih lastovk, sledijo pa: črnoglavke, sive pevke, velike sinice, taščice, vrtne penice itd... Moj največji ujeti ptič je bil labod grbec, najmanjši pa kraljički.
Največ preglavic mi na terenu povzročajo komarji. Staknil sem tudi boreliozo, pa je bila najbrž pravočasno odkrita, tako da posledic zaenkrat ni. V mrežo sem pa že ujel zajca, psa, mačko, srnjak mi je z rogovi razparal mrežo, jelen, s katerim sem se srečal na 10 metrov, je pa na srečo pobegnil brez da bi povzročil škodo. Kljub temu, da se skoraj vedno srečam s policijo (reka Sotla je mejna reka) in mi občasno policijski helikopter »razpiha« ptiče, je zame obročkanje nekaj izjemno zanimivega. Iz podatkov, ki jih zbiramo in pošiljamo v PMS se da ugotoviti marsikaj uporabnega. Upam, da se bo obročkalo še dolga leta in bomo tako obročkovalci prispevali svoj delež k boljšemu poznavanju ptičev.
Zdravko PODHRAŠKI
Zunanji sodelavec Slovenskega centra za obročkanje ptičev
204
Intervju / Interview
Intervju / Interview
Pogovarjala sva se z dr. Danilom Furlanom (1913-2003)
Z dr. Danilom Furlanom, meteorologom, edinim še živečim sodelavcem Ornitološkega observatorija v Ljubljani ob samem začetku, sva se domenila za pogovor. Lepega decembrskega dopoldneva 2002 sva se oglasila na njegovem domu v Rožni dolini v Ljubljani, kjer sta naju s soprogo prijazno sprejela. Na vprašanje, kako je kaj, je odvrnil: »V glavi je še vse v redu, le noge nočejo več prav ubogati ...«. Poln življenja in ves zvedav je bil takoj pri pogovoru o ptičih, o časih, ko jih je lovil in obročkal. Pred skoraj osmimi desetletji! Sproščeno smo se pogovarjali in nekako 'podtikala' sva mu vprašanja, na katera je s prijetnim glasom odgovarjal, počasi in s premislekom. Ko pa je razdrl kakšno hudomušno, so se mu pojavile iskrice v očeh in zvonko se je zasmejal.
Kako se kaj spominjate svojih začetkov?
Spominjam se, kako smo začeli z obročkanjem v okviru Ornitološkega observatorija, vendar pa to ni trajalo dolgo. Poznal sem dr. Janka Ponebška. Leta 1929 sem šel k njemu na dom, kjer mi je dal dovoljenje in obročke. Moram reči, da je bil do mene zelo spoštljiv in naklonjen. Sodelovanje pa ni trajalo dolgo, zakaj odšel sem najprej v Maribor, od tam pa v Negotin v Srbiji, na dvomesečno vojaško usposabljanje. To je bilo avgusta 1939 in tam sem doživel nekaj zanimivega. Pisal sem v Ljubljano, naj mi pošljejo pribor za lovljenje in obročke ter zaprosijo komando, da mi ob koncu tedna dovoli loviti in obročkati ptiče. Kar malo presenečen sem bil, da so mi izpolnili željo. Tam ni bilo težko dobiti čuke za vabo. Tako sem začel z lovom in obročkanjem. Rečem lahko, da sem bil kot Slovenec prvi, ki je obročkal ptiče v Srbiji! Po razsulu Jugoslavije nisem več obročkal. Opazoval pa sem ptiče vse življenje.
Slika 1: Dr. Danilo Furlan
205
SCOPOLIA Suppl. 4 - 2009
V Rožni dolini so morale biti ugodne razmere za ptiče ...
Tukaj v Rožni dolinije bila takrat še prava divjina. Obširni predeli so bili poraščeni z grmovjem in ptičev je seveda bilo veliko. Tukaj, kjer je sedaj študentsko naselje, so bili potočki in vse obraščeno z grmovjem. To so bila prava nebesa za ptiče. Spominjam se, da sem imel priložnost videti, kako sta v istem grmu gnezdila rjava penica in rjavi srakoper. Tisto, kar so pisali o srakoperju, da pobira mlade ptiče in jih natika na trne, mislim, da so pretiravali. Nikoli nisem nikjer videl, da bi srakoper pobiral mlade ptiče. Mogoče je bil kje tudi kakšen tak srakoper. Spomnil sem se zanimive anekdote. Angleškega notranjega ministra so vprašali, zakaj kradejo tudi policaji. Pa je rekel: »Veste, med sto ljudmi je vsaj sedem lopovov. Med policaji tudi«. Če so srakoperji to počeli mogoče v Nemčiji, je že moral biti kakšen vzrok. Pri nas pa je to pisalo v učni knjigi in videl sem, kaj so otroci počeli s srakoperji! V dobri veri, da delajo koristno delo. Uničevali so gnezda in večkrat sem videl razmesarjena trupelca mladičev ... Srakoper ima to nesrečno lastnost, da se nastavlja in ga ni težko ubiti.
Včasih je bilo proti gostilni Čad veliko žive meje in v njej polno ptičev. Kobilarji so bili v starem hrastu. Ko so bile zrele najboljše hruške, so sodelovali pri obiranju!
Katere ptiče ste lovili in obročkali? Jih je kdo tudi jedel?
Lovili smo kjer koli. Spomladi so bili grilčki zelo številni, tudi liščki so se že pojavljali. Pri Žabarju na Viču so gnezdili v kostanjih. Liščka za vabo si imel doma in ga nisi kupil. Nekateri so lovili tudi slavce. So pripovedovali, da so jih lovili na pokopališču. Čudi me, da slavec gnezdi v Ribnici, saj je tam hladno.
So pa lovili liščke in jih prodajali v Nemčijo. Da bi ptiče jedli, se ne spominjam. Ne, ne, to pa ne. To početje se je končalo z Marenkovim Froncem ...
Ste imeli kakšne uspehe?
Spominjam se, da bi eden skoraj bil. Ko sem nekoč spet prišel k dr. Ponebšku po obročke, mi je rekel: »Imam dobro novico za vas - vašega srakoperja so ujeli na Cipru.« Tega sem bil neskončno vesel. Kasneje so mi pa rekli, da to ni res, da je bila zmotna informacija ...
Verjetno so bili nekateri ptiči v Vaši mladosti bolj številni kot danes. Zlatovranka in smrdokavra, na primer.
Zlatovrank tudi v moji mladosti ni bilo veliko, videl sem jih v Lendavi, a so bile redke. Ne spomnim pa se, da bi gnezdile na Ljubljanskem barju. Smrdokaver je bilo veliko - pa tudi opaziš jih hitro zaradi značilnega oglašanja. Se pa spomnim prav neverjetnega pojava. Septembra se začne jesenski prelet šoj, ki so prišle s severa. Bila jih je neverjetna množica, ko so letele čez Rožno dolino proti Krimu, so prekrile skoraj vse nebo, bil je ptič pri ptiču. Bile so tudi po tleh. Kamor koli si pogledal, so bile šoje. Niti približno kaj takega nisem kasneje nikoli več videl.
Vse se prazni, srakoperjev je vedno manj. Sedaj so se namnožile vrane in srake. Vrana je precej nerodna, podobno kot štorklja, sraka pa je bolj gibčna in nabrita. Obžalujem, da vse grlice in kose poberejo srake. Držijo se sinice, ker ne morejo do njih. Na krmilnici so predvsem zelenci.
Še nečesa se dobro spominjam. Ko sem šel sem skozi Pariz, kar nisem mogel verjeti, da so bili v parku golobi grivarji!
Zagotovo ste se srečevali tudi z ujedami?
Leta tečejo in spomini gredo. Ko smo že pri skobcih. Junija meseca, ko so mladiči od pevk, imajo šele mlade, da imajo zadosti hrane. Tam blizu Žabarja na Viču so imeli junija lovci dan ujed. Imeli so veliko uharico in tisti dan so bile na nebu vse mogoče ujede; verjetno so prišle s Krima. Lovci so bili skriti in pokali so po ujedah, ki so bile različnih velikosti. Jaz jih ne ločim.
206
Intervju / Interview
Slika 2: Dr. Danilo Furlan in Dare Šere
Nekajkrat sem bil na Kaninu in sem videl beloglave jastrebe. Vedno sem se čudil, da gredo tako daleč za hrano, saj gnezdijo na jadranskih otokih.
Spominjam se dogodka v Mestnem logu leta 1939. Kanja je zagrabila zajca, hotela je odleteti z njim in je iskala prostor za polet, zajec pa se je vedno obrnil pravokotno proti grmovju. To se je ponovilo vsaj trikrat, nato je zajec srečno pobegnil.
Veliko smo se že pogovorili. Je bil še kakšen doživljaj, ki je ostal v spominu?
Nečesa se pa res spominjam za vse življenje. Bil sem mulec pri sedmih letih. Pri Čadu sem ujel 4 ali 5 mladih poljskih jerebic, nesel sem jih domov in pokazal mami. Rekla mi je, naj jih nesem nazaj, ker rabijo mamo. Rekel sem, saj si ti mama, ali jih ne boš krmila? Nesel sem jih nazaj in videl, kako je k njim prišla stara. Bil sem presrečen, da sem popravil svoj greh.
Rekli smo še marsikatero, nato pa sva se poslovila od prijaznih zakoncev Furlan. Gostitelj naju je že vnaprej povabil na proslavo svoje 90-letnice marca 2003. Da bomo skupaj nazdravili. Malo pred rojstnim dnem pa je prišla nenadna vest, da nas je dr. Danilo Furlan zapustil ... Za večno.
Janez GREGORI in Dare ŠERE
207
Rjava listnica Phylloscopus fuscatus, 20.10.2004, Hraše, Smlednik (Slovenija), obročkovalec D. Grohar. Foto: D.Šere
Dusky Warbler Phylloscopus fuscatus, 20 October 2004, Hraše, Smlednik (Slovenia), ringed by D Grohar. Photo: D Šere
Mušja listnica Phylloscopus inornatus, 29.9.2007, Zidani Most (Slovenija), obročkovalec M. Gobec. Foto: M. Gobec
Yellow - browed Warbler Phylloscopus inornatus, 29 September 2007, Zidani Most (Slovenia), ringed by M Gobec. Photo: M Gobec
Plevelna trstnica Acrocephalus agricola, 15.8.2004, Vrhnika, Ljubljansko barje (Slovenija), obročkovalca D.Šere & B.Vidic. Foto: D. Šere
Paddyfield Warbler Acrocephalus agricola, 15 August 2004, Vrhnika, Ljubljansko barje (Slovenia), ringed by D Šere & B Vidic. Photo: D Šere
Suppl. 4 § á
Or
PRlRDDÜSLOVAl MUZEJ