teto XXXI, It. 175 a
fepedfrfMe h abliomineiifn postni«
PvRtnTtM (AiHffiis t jjuli iM \
Cena E O.Stf
Ilredilltvo - oprava: Ljubljana,
.Kopitarjeva 6. Telefon 4001- 4004
Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 51-50 lir,
O k. rač.: Ljubljana 10.450 za naročnino In 10.549 za Inserate
Izključna pooblaSčenka za domače
In inozemske oglase: Unione Pubbiiclti Italiana S. A., Mllano
SCOVEKEC
AVGUST - 1943
SREDA
Coneesaionaria tscluslva per la pubbllclta dl provenienra italiani edestera: Unione Pubhllelt« llallana S. A., Mllano
Aspri combattimenti in Sicilia
Motosrluranti nemici respinti-ll nemico ha perduto 20 velivoli
' Comando Supremo, Bollettino di Gu-er,-a no 1165:
In Sicilia il nemico ha esteso i su-oi attacchi al settore meridionale del fronte dove aspri combattimenti sono in corso.
Nelle acque della Calabria meridionale nostre motosiluranti sostene-vano un scontro con unita similari che venivano respinte.
dintornl di Napoti localita della S i c i -
La citta ed i nonche' numerose
1 i a e della Sardegna sono state obi-ettivo di incursioni aeree avversarie.
Risultano distrutti sei bombardieri dalle batterie della difesa, due a Napoti, due a M e s s i n a, due a Cagliari e due »Spitiire« dalla caccia tc-desca in Sicilia.
Nel cielo della Sardegna formazioni avversarie perdevano dodici bimitori in ripetuti scontri con i valorosi cacciatori del nostro 51° Stormo.
Generale Ar-^rosio.
Srditi boji na Siciliji
Odbit napad sovražnih pomorskih edinic južno od Kalabrije ^ Uničenih je bilo 20 sovražnih letal
Najvišje poveljstvo, vojno poročilo št. J165.
Na Siciliji je sovražnik razširil svoje napade na južni odsek bojišča, kjer so v teku srditi boji,
V vodah južno od Kalabrije so naši motorni torpedniki vzdržali spopad z enakimi edinicami, ki so bile odbite.
Mesto in okolico N a p o 1 i j a in mnogo krajev na Siciliji in na Sardiniji so napadla sovražna letala.
Obrambno topništvo fe uničilo šest bombnikov in sicer dva v Napoliju, dva v Messini, dva v Cagliari ju in dva »Spitiireja« so sestrelili nemški lovci nad Sicilijo.
Nad Sardinijo so sovražne skupine izgubile 12 dvomotornih letal v ponovnih spopadih z junaškimi lovci našega 51. roja.
General Ambrosio. *
Berlin, 3. avgusta as: Mednarodna poro-Scvulska agencija poudarja, da jo srodiščo
bojov na sleilskem bojišču še vedno na srednjem odseku, kjer so na področju Capizzijn italijansko in nemško četo v nedoljo s protinapadom izločilo sovražen pritisk, ki ga jo izvedel prejšnjega dno. Napad oddelkov osi je bil izveden s tolikšno silovitostjo in hitrostjo, da ni prinesel samo izvojevnnja važno višje postojanke, ampak so se zmedle tudi ameriško četo in zajetih je bilo mnogo ujetnikov in zaplenjenega mnogo gradiva.
Na področju Nicosije so se angleške in ameriške čete, dasi so imole v zadnjih dneh občutno izgube, skušalo polasNti cestnega križišča. Toda branilci so s podporo bojnih letal in bombnikov izločili sovražne oklepne sile in so končno prišle na krilo prve anie riške pehotno divizijo. V srditih bojih, ki so se ponekod razvijali na nož, je imol sovražnik hudo izgube. Medtem pa so Amerikanci iz zahodnega dola otoka privedli svežo četo in napadli v dveh smeroh s podporo kanadskih oddelkov in sicer so napadli italijanske in nemške postojanke pri Rngal-hutu, toda tudi tu je bil sovražnik odbit krvavimi izgubami v srditem protinapadu.
Sovjetski napadi krvavo odbiti
Novi sovražni pehotni, oklepni in letalski napadi pri Orlu - Sovjeti so izgubili 227 letal
Veleposlanik Rosso - novi glavni ravnatelj italijanskega zunanjega ministrstva
Rim, 3. avg. as. S kr. ukazom jo bilo obnovljeno mesto glavnega tajnika v zunanjem ministrstvu. Mesto je bilo podeljeno veleposlaniku Avgustu Iiossu. Avgust Kosso se jo rodil v Tronzanu 23 decembra 1885., za diplomatskega odposlanca je bil Imenovan 27. aprila 1910., služboval povrsti v Wa-shingtonu, Petrogradu in Berlinu. L. 1913. jo bil premeščen v Rim in služil v vladah Di San G iulana in Sonnina. Bilje vojni prostovoljec in se je udeleževal bojev kot konjeniški poročnik. Od 1. 1917. do 1919. je bil tajnik poslaništva v Oslu nato pa v Atenah. Totem je bil v \Vashlagtonu ln Londonu kot poslaniškl svetnik. 1. febr. 1927. je postal izredni poslanik ln pooblaščeni minister in nastopil službo v ministrstvu. Postal je načelnik odseka za Zvezi narodov, bil nato tudi zastopnik Italijo v svetu ZN. Pozneje jo bil član italijanskih odposlancev za zbor ZN, bil član razsojevalnih komisij ZN in potem italijanski strokovnjak na mednarodni konferenci za reparacije v Haagu, zastopnik Italijo na pomorski konferenci v Londonu, glavni tajnik italijanskega odposlanstva na razorožitveni konferenci ln 1IIIIII1IINIIIIIIIIIIIIII
Sveta stolica in dogodki ' v Italiji
Rim, 2. avgusta. Politični dogodki, ki so privedli do povratka k rednemu ustavnemu življenju, so v Vatikanu vzbudili ugoden vtis.
Vatikanski krogi do teh dogodkov niso zavzeli uradnega stališča, vendar nI vnfikanski radio zamudil v svoji oddaji za tujino po.cdati, da je upravičeno gibanje, ki naj kako državo osvobodi stanja, ki se je izkazalo škodljivo za državo snmo.
Izjava sama, ki jo je dajal radio, je povedala ludi, da je pupež Pij XII. v svojih naukih vedno trdil, da za narode ni koristno, čc se zaupajo vladi enega samega človeka, znknj en sam človek je vedno podvržen zmotam, temveč je potrebno, da obstoji skupek zakonov, ki so nad posamezniki, nad vladami in nad narodi.
Vatikansko državno tajništvo od preteklega tedna zelo živahno deluje. Takoj v ponedeljek dopoldne je sveti oče sprejel papeškega nuncija pri italijanskem dvoru mgr. Borgonrini Duca, ki mu je najbrž poročal o podrobnostih izvedene spremembe, še isto dopoldne je vatikanski državni tojnik kardinal Mnglione sprejel portugalskega in angleškega poslanika pri Sv. stolici.
Papežu dvakrat na dan poročajo o tekočih dogodkih in o sporočilih, ki jih pošiljajo zastopniki Sv. sfolice iz tujine. Zjutraj mu poroča državni tajnik, popoldne pa njegov namestnik mgr. Montini.
Državni tajnik kardinal Magllone prerfsnoč-njlm ni zapustil svojega urada za običajni sprehod, temveč jc v pisarni sprejemal uradnike državnega tajništva, ki je ob 10 zvečer še z vso paro delale. (Piccolo«)
Madrid, 3. avgusta as: španski dnevniki Objavljajo z velikim poudarkom italijansko nradno poročilo, ki zanika vso napačne novice, ki jih je o položaju v Italiji razširila •ovražna propaganda. Listi podčrtavajo, da jo življenje v državi popolnoma normalno in ljudstvo je zanosno, mirno in disciplinirano.
Gen. Franco na počitnicah
r Madrid, 3. avgusta as: Goneral Franco
zapustil Pardo in se podal v Pazo de Meira, kjer bo preživel kratke počitnice, flpnpraln Franrn spremljalo ipna. hčerka ln voditelji njegove civilno In vojaške hiše. Ob prihodu v Pazo de Melro so Franca, sprejeli vsi zastopniki oblasti tz pokrajino La Coruna.
delegat na londonski konferenci za Izvedbo Hoovorjevega načrta. L. 1932. jč bij poslan v \Vashington z.a veleposlanika, nakar Je leta 193fi. odšel v Moskvo, od septembra 1942. pa je bil na razpoloženju pr: ministrstvu.
Hitlerjev glavni stan, 3. avg. Vrhovno poveljstvo nemške vojske jc objavilo danes naslednje poročilo:
Na kubanskem mostišču je bilo več sovjetskih napadov krvavo odbitih.
Nemški napad severno »d K u j b i-ševn se je uspešno nadaljeval.
Nn fronti ob Doneu se je zrušilo več sovražnih napadov, ki so bili pod-vzeti s slabšimi silami.
Na srednjem odseku bojišča, predvsem južno/.a^adno ml Orla, je nadaljeval sovražnik z novimi močnimi pehotnimi, oklepnimi in letalskimi silami svoje poskuse za prodor. Junaško se boreče naše čete so odbile vse sovražne napade in so podprte od letalstva v protinapadu pridobile mimogrede izgubljeno ozemlje na/aj. Zopet je bilo uničeno večje število sovjetskih oklepnih vozil.
Tudi južno od La (loškega jezera je nastopil sovražnik po močni topniški pripravi z močno letalsko pod-
{>oro znova k napadu. V trdovratni bor-)i iz Uližine in deloma v protisuukih je bil z najtežjimi izgubami odbit.
Na vzhodni fronti sn izgubili Sovjeti 1. in 2. avgusta v letalskih bilkah in p« zaslugi protiletalskega topništva 227 letal.
Na Siciliji so bile naše fete posebno v srednjem odseku fronto v težkih obrambnih bojih. Sovražni napadi so sc z visokimi krvavimi izgubami in znatno izgubo vojnega materiala združili deloma v l«>rbi iz bližine. Sovražna bojna skupina, ki je mimogrede vdrla v neko višinsko postojanko, jc bila v prolisun-ku vržena nazaj. Tudi na južnem odseku fronte so jc bojno delovanje zopet znatno okrepilo. Hitra nemška bojna letala so posegla v boje na kopnem in so bombardirala zbirališča oklopnili in avtomobilskih vozil v prostoru pri N i -cosiji. Sovražnik jo izgubil včeraj v sredozemskem prostoru 21 letal.
Po posameznih dnevnih prodorih sovražnih letalskih sil nad zasedeno za-padno ozemlje in nad norveško obalo, so bombardirali Angleži v pretekli noči znova mestno ozemlje Hamburga in njegovo širšo okolico. Zopet so nastale.
izgube med prebivalstvom in znatno razdejanje. Po dosedanjih podatkih jo bilo pri teh napadih sestreljenih 27 sovražnih letal.
Pri napadu britanskih torpednih ln bombnih letal na neki nemški konvoj so varovalne edinice in krovno orožje na trgovskih ladjah sestrelile 10 letal. Na-daljna štiri letala so bila sestreljena od vojne mornarice nad zapadnoevropskim obalnim ozemljem.
Dne 2. avgusta javljeni sovražni letalski napad na romunsko petrolej-sko ozemlje se vedno bolj kaže kot velik neuspeh. Sovražne izgube so se doslej zvišale na 52 sestreljenih letal. 15 sovražnih bombnikov je po poročilih iz inozemstva zasilno pristalo na nevtralnem ozemlju. S tem se samo po teh naših podatkih nad polovica napadajočih letal ni vrnilo. Prave izgube ameriške bombniške skupine pa bodo še znatno višje.
Herlln, S. avgusta as: 7.e skoraj štiri
tedne napadajo boljševlško sile nemško postojanko. Co pa bi pristojni boljševi-škl organi danes napravili proračun, bi mogli ugotoviti, da so bile vse njihove žrtve ln napori zastonj. Toliko časa napovedani prodor na 2000 km dolgi fronti se nI uresničil nikjer ln tudi nepomembni sovražni predori so bili takoj nevtralizirani. Značilno je, da govori angleška uradna agencija o zastoju bitke na področju Orla. Iz tega so lahko sklepa, da Sovjeti niso dosegli zaželjenega vojaškega cilja.
Iz vojaškega vira se jo Izvedelo, da so nemško oboroženo sile v času od 5. do 30. julija uničilo 7(HK) sovjetskih tankov. Te Izgube so tolikšne, da Jih do zdaj še nlkdo na vzhodnem bojišču nI dosegel. S to številko narašča Izguba sovjetskih tankov od začetka vojno na DO.000.
Ilerlln, S. avgusta as: Modnarodnl
poročevalski urad poroča, da Je skupina angleških torpednih ln bombnih letal v nedeljo popoldno napadla nemški konvoj, ki Jo plul vzhodno od Texela. Po poročilih, ki so do sedaj prispela, Je bilo vsaj osem napadalnih letal sestreljenih.
Boriln, 3. avgusta as: Nemška "rvldnlška letala zu dolgo pulcto so nad Atlantikom
prestregla ameriško letalo vrste »Catilina«. To je bilo 750 km proč od francoske obale. Auioriško letalo je lotolo proti severu. Po kratkem boju je bilo ameriško letalo zadeto iu je z vso posadko padlo v morje.	j
Ne nasedajte agitatorjem!
Ljubljana, 3. avgusta.
V nedeljo so brezvestni agitatorji hoteli zopet priti na svoj račun in so po-vedli v demonstracije nekaj neprevidne-žev in lahkovernežev. Neumestna prireditev se je zaključila tako, kakor jc bilo napovedano: v nedeljo popoldne je vojaško sodišče po naglem postopku obsodilo na večletue kazni maniiestante, ki so zahtevali osvoboditev internirancev in političnih kaznjencev.
Kdor je časopisna poročila o odločbah' glede političnih kaznjencev mirno in razsodno prebral, je moral razumeti, da gre predvsem za osebnosti, ki jih je prejšnji fašistični režim v Italiji odstranil. Odločba vlade glede političnih obsojencev in internirancev velja tedaj samo za pokrajine v Kraljevini, dočim veljajo za našo pokrajino in za Ljubljano predpisi kra-jevuih vojaških in civilnih oblasti v celoti.
Zato nujno opozarjamo naše občinstvo, da naj se ne da begati po nikomur, zlasti pa naj nc naseda agitatorjem in podpiho-valccm, ki pričakujejo, da jim bo žito £lo v klasje samo tedaj, če bo med nami še več žrtev in še več nesreč. Položaj obsojencev in internirancev se bo po obvestilu poveljstva Armadnega zbora urejal še naprej po dosedanjih predpisih. Kdor bi se tem predpisom protivil, mora računati samo na vse posledice zakona.
Krvave
sovjetske izgube v bojih pri
Orjaški spopad se razvija v odločilno bitko
Grlu
Berlin, 3. avgusta as: O bojih na vzhodnem bojišču je nemška mednarodna poročevalska agencija objavila, da so boljševiki po nekaj dneh odmora včeraj sprožili silovit napad na jugozahodno krilo nemške obrambo pri Orlu. Ves dan so močni pehotni in tankovski oddelki napadali nemške postojanke, to pa očividno z namenom, da bi napredovali proti Brijansku in presekali prometno zveze nemških čet, ki so se zbrale vzhodno in severno odseka pri Orlu. Najhujši boji so ee razvijali ob siloviti vročini in sicer so branilci vkljub številčni premoči boljševikov lahko obvladali položaj na vsem bojišču. Proti večeru je bil izločen boljše-viški krajevni vdor in sovražnik je moral vreči v boj še rezerve.
Na severu od Orla in na področju pri Kalačevu so nemška bojna in strmoglavska letala s stotinami bomb razbila zbirališče sovražne pehote in sovražnih tankov in je bil tako v kali preprečen boljšoviški napad.
Tudi na/ področju pri Volhovu jo nemško letalstvo uspešno posegalo v boje na kopnem. Nemški oddelki so sprožili silovit protinapad na skrajnem severu odsoka pri Orlu in vdrli globoko v sovjetske črte ter boljše-vikom prizadejali izredno krvavo izgube.
V Berlinu, 3. avgusta. Propagandna glasila tiska in radija nadaljujejo vzbujati pozornost nemškega javnega mnenja o razvijanju vojaškega položaja na vzhodu. Tudi danes se ponavlja s poudarkom, da se na bojišču med Baltikom in Črnim morjem odločajo bitke.
Vse, kar se je zgodilo In kar se dogaja, in vse tisto, kar bi že moglo priti onstran Alp, bi se lahko zgodilo v katerem koli drugem odseku evropske trdnjave, nima vojaško velikega pomena, za zdaj pa celo ne. Tu je treba le obdržati branik celine. Ce bi se ta podrl, bi bila Nemčija poplavljena liki ob vesoljnem potopu. Ne smemo si delati utvar. Stalin, ki razpolaga z ogromno množino mož in oklepnikov, namerja izvršiti velikanski napad in prav temu se je treba zoprstavitl.
To pomeni: izvesti najvišji upor, pomeni tudi, da se ne opusti nobeno delovanje, ki bi Imelo kak poseben pomen v polltlčno-vojaškem položaju. Ne smemo si domišljati: vsakdo ve, da pritisk, ki ga izvajajo Rusi v odseku pri Orlu za ceno velikih izgub, kaže, da hoče sovražnik na vsak način doseči nemško oslabitev, čemur bi sledile še druge vojne operacije. V Berlinu pravijo, da je kategorični vpliv en sam: vzdržati tako, da bi se Stalinovi načrti Izjalovili. Neizpolnje-nje teh načrtov bi pomenilo za Nemce velikanski vojaški ln politični uspeh.
Treba je vedeti, da more imeti presenečenje v takšni vojni važno ln celo dokončno vlogo. Vse je treba pravočasno zatretl. S tem nočemo reči, da bi nemško vrhovno poveljstvo dajalo temu poseben pomen, ker bi storilo Isto napako.
kot Jo Je storil bivši nemški cesar leta 1918, ki jo po porazu v Franciji upal v kdo ve kakšno komplikacije.
Presenečenja so tu povsem drugačne vrste. Tu gre za manj bistveno stvarnost. Zanimivo je, kar piše list »An-grlff«, ki govori o tem, kako naj Nemci premagajo položaj, ki so v njem. Ce jim uspe poraziti najhujšega sovrašnlka, to je ruskega kolosa, in sicer tako, da onemogočijo vsako resno delovanje z zadostno obrambo, bodo lahko imeli pod nadzorstvom vso celino. Zadostna obramba, ki bi onemogočila Anglosasom, da bi prodrli v srce Evrope, bi imela nepričakovane posledice: radikallzacljo delavskih množic v Angliji in Združenih državah ln bi tako zmanjšala vojno proizvodnjo ter oslabila vojno moč. Ne glede na to, da se v Vzhodni Aziji vršijo važni dogodki, bo med drugim tudi gibanje Boseja, posebno na vojnem področju, ojačllo japonsko delovanje proti Anglosasom.
List voditelja Delavske fronte pravi, da zavisi vse od končnega Izida bojev na vzhodu, ker bl tako oslabili tudi Anglosase in bl se no uresničili njih načrti.
O članku so mnogo razpravljali tudi na oni stkani Rokavskega preliv^.. »Ce nimaš druge sveče, pojdi v temi spatk pravi »News Chronlcle« in da moreš najti slične članke v berlinskih listih od srede meseca avgusta do konca septembra 1918. Predmet posebnega sarkazma je Bosejeva armada. »Voditelj indijskega gibanja, ki ga je ustvarila Wllhelmstras-se ln njegova armada, Je enaka rusko-ukrajinski, ki jo jo postavila na nogo nemška propaganda pred nekaj meseci in kateri naj bl načeloval odličen general sovjetske vlade.«
Na ta sarkazem odgovarja Berlin, rekoč: »Kdor se smeje zadnji, se smeje najboljše.« V kolikor zadeva odredbo, ki,
kakor plšo neki stoekholmskl list. naj bl bila dana nemškemu tisku, in sicer, da no bi bilo javno mnenje presenečeno po eventualnih novih vojaško-polltlčnih dogodkih, pravijo, da je to popolnoma brez podlage. Nemškemu javnemu mnenju nI potrebna nobena »priprava«.
O pospešenih dnevnih ln nočnih napadih na nemška mesta, kakor piše »Deutscho Allgemelno Zeltung«, se more ugotoviti tole: vidno Je, da Jo sovražno letalsko delovanje stopilo ali šele bo — v najvišjo fazo. Letalska vojna hoče
postati totalitarna, knkor Jo to povedal že Churchill. Mesta, ki so cilj letalskih napadov, bl morala biti porušena do tal. A niti ta totalitarni letalski terorizem ne bo mogel klonili nemškega naroda. To lahko dokažeta dva milijona llambur-žanov in njih mesto, ki Je bilo nanj žo zmetanih na milijone kilogramov bomb.
Reuter pravi, da je bil od prejšnjo soboto Hamburg napaden sedemkrat ln da Jo bilo skupno vrženih r. anglo-amerlšklh bombnikov več ko 9 milijonov kllogrnmov razstreliva. »Ista usoda čaka vsa druga mesta — z Berlinom vred — razen, čo — komentira londonska agencija — sc ne uresniči nekaj, kar bl spnmctovalo nemški narod.« To jo edina utvara Angležev — pravijo v Berlinu — toda zagotavljamo, da bo tudi ostala neizpolnjena utvara.
Nemški tisk so bavi tudi s pojasnili Roosevelta o izkrcanju na Siciliji. Številke — 100.000 mož, 14.000 vozil, 600 tankov in 1 800 topov —, ki so jih potrebovali za prvi napad, — potrjujejo ogromno anglosaško premoč. Toda navzlic tej premoči so se Italijansko in nemško sile junaško zoprstavljale in so še danes žilavo upirajo.
(II Piccolo della Sera.)
Poslanica voditelja italij. Katoliške akcije
Rim, 3. avgusta as. ETaslo Colll, glavni ravnatelj Italijanske Katoliške akcije, Škot lz Parme, jc čin iom dal tole poslanico:
V tej url najtežje odgovornosti daje Italijanska Katoliška akcija, ki se je od vsega začetka borila za obrambo In dvig krščanskega življenja In omike, svojim članom tole navodilo: Nadaljujte s svojim delom z občutkom popolne poslušnosti Cerkvi tn lojalne discipline (lo ustavnih 6vcfnlh oblasti. Italijanski Katoliški akciji se nI treba sra movaU dela v preteklosti, pač pa Ima pra-
Ameriški bombniki bombardirali pariško okolico
Parls, 3. avg. as: Ameriška letala so preletela nekaj okrajev pariškega okrožja in so metala bombo na grad Quincy, kjer je bila poletna kolonija pariških otrok. Osem otrok jo bilo ubitih, 15 pa ranjenih.
Skupine nngln-ameriških bombnikov so znova bombardirale razno kraje v severni Franciji in sicer zlasti Llllo, Saint Omer, in Abbeville. Povsod jo bilo nokaj žrtev med civilnim prebivalstvom.
Silen padec rojstev v Angliji
0b koncu stoletja bo število angleškega prebivalstva padlo
za polovico
Llsbona, 3. avgust« as: Padec rojstev v Angliji jo izreno velik. Ta številka o padcu rojstev v Angliji dokazuje, da niti z demografskega stališča Anglija ne more stremeti za nadoblastjo nad svetom.
Angleški tednik »The Tablet« piše, da število roienth otrok, ki so ostali živi. ne prekaša števila rojstev v Angliji leta 1874, ko je bilo število prebivalstva polovico manjše od današnjega. L. lfiCO je bilo v Angliji še poldrue milijon otrok
več, kakor pa jih je sedaj. Co bo število rojstev tako hitro padalo, kakor sedaj, tedaj bo ob koncu 20. stoletja Anglija Imela polovico manj prebivalstva, kakor pa danes. Nad 50 odstotkov tega prebivalstva pa bo nad C0 let starega. List meni, da se Isto dogaja najbrž tudi v Ameriki, kjer število rojstev stalno pada. Od trideset mlllionov družin dve petini nimata otrok pod 21 let starosti. Otrok nima K 3 odstotkov družin In 27 odstotkov družin ima samo po enesa otroka.
vlco, da se veseli dela za Izoblikovanje krščanske zavesti v preteklih letih. To delo nani nalaga dolžnost In potrebo, tla to delo nadaljujemo In poglobimo za sedanjost ln bodočnost. Skrajno pereči trenutek nalaga vsem članom Italijanske KA, da sc še bolj oklenejo Cerkve, da povežejo In strnejo svoje vrste ter se še globlje zavedajo svoje dolžnosti, tla ho končno doživel zmagoslavje Jezus Kristus, da se ho razmahnila Cerkev In da ho v pravem krščanstvu zaživela domovina.
Italijanski rojaki na potil domov
Las Paltnas, 3. avgusta ns: Semkaj sla
prispela iz italijanske Vzhodno Afrike dva čezatlantska pnrnika »Vulcania« in »Satur-nia«. Na obeh parnikih je nad 3000 potnikov iz Ahesinijo in Somalije. Potem, ko so bosta parnika z vsem oskrbela, bosta skozi Gibraltar odplula v Trieste.
Samostojnost Birmanije se uvaja
Tokio, 3. avgusta as: >A»nhi« piše, da ne
bodo več imenovani japonski svetovalci pri birmanski vladi. Dnevnik podčrtava to novico in poudarja, da zna .laponska spoštovali v vseh ozirih popolno suverenost nove neodvisno Birmanije.
Izgredi pijanih angleških mornarjev
Bučno« AI res, 3. avgusta as: Trije angleški mornarji so v Rozariju izzvali inciileut, ki je dvignil mnogo prahu. Ubežniki z nekega angleškega parnika in trije angleški mornarji so bili popolnoma pijani, ko jih jo ustavil nn ulici argentinski redar. Odvede! jih jo nn policijski komlsnrljat, tnm pa »o mornarji komisarja napadli in 5o dva argentinska redarja. Končno »o pijance obvladali in jih vrgli v ječ*.
siriffl 2
»SLOVENEC«, sreda, i. avpusta 194>.
fiter. 179-
tc novice
Koledar
Sreda, t. -velikega srpana: Dominik, »poznavalec in nstanovilolj reda; i ju, mučenee; Agabij, ikof; Protazij, mučenee.
Četrtek, 5. velikega srpana: Marij« Snežna; Ožhalt, kralj in mučenee; Emigdij, škof in mučen ec.
Zgodovinski paberki
J. velikega srpana: l. 1717., 80 jo rodil v GrabJtajnu filolog in nabožni pisatelj (Jibatd Gutsmann. študiral je v Kremsu in na Dunaju, klor j«, stopil v jezuitski rod, delovni nato > tiradcu in na llunalu, nakar j« prišel okoli I. 17(1«. v Colovoe, kjor jo bil slovenski in nornški ^potujoči misijonar Koroško«, knr jo ostal tudi bo po razpustitvi jezuitskega reda. V Celovcu jo postni med jezuiti glavni in avtoritativni predstavnik dola za ustvaritev cerkveno liternture h posebnim o/.irom na potrebo koroških Slovencev. Napisal je najpotrebnejše knjigo za versko vzgojo, dva učbenika, molitvenih. pesmarico in nekaj pomožnih knjig za teoretsko znanje jezika. Vplival je na slovenski pravopis in Siril slovensko in slovansko miselnost:
/. 1X90. jo umrl v Zagrebu pesnik Ivan Maluranič, rojen v Novem Vinodolu 1R14. I. Sprva je bil mestni uradnik v Karloveu, kasneje je imel visoka mesta v upravni službi, bil večkrat poslance v hrvaškem saboru, 1873.— 1S80. je bil tudi hrvaški ban. Za časa njegovega banovanja so odprli v Zagrebu univerzo. Pesniti je tačel že kot dijak. Pisal je rodoljubne pesmi v smislu ilirskega gibanja. Nn zahtevo Matice Hrvatske je dopolnil 11. in 1.",. spev Gundullčevega dsmana«. Njegovo najboljše in najbolj zuu-no delo jo ep »Smrt Siltuil-uuc Cengica.
Kovi grobovi
t V Ljubljani jo mirno v Gospodu zn-spnl gospod Zdenko Aljančifi, diplomirani filozof, '/m njim žaluje žena, dva otroka in sodem bratov. Pogreb 1h> v četrtek, .5. avgusta ob 5 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah, na pokopališče k Sv Križu! — Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno božal je 1
Osebne novice
= Poročila sta se v soboto 31. julija t trnovski cerkvi gdč. (Uzrla Juvan in g. inž. Peteln Alfred. Iskreno čestitamo!
—	Na teli nir n i fakulteti univerze v Ljubljani jc bil diplomiran 2. avjrusta za metalur-Škeca inženirja »r. i n R r a t i n n V o j m i r iz šturij, strojni inženir. Dvakratnemu inženirju iskreno čestitamo!
•
—	Pri »Svetu« sodelujejo *nmi priznani strokovnjaki. Zato bodo knjige neoporečne in sila zanimive.
—	Prava poletna vročina. Ponedeljek jo bil izredno vroč dan, najl>olj vroč doslej v tem poletju, kajti 20. julija je bila zaznamovana najvišja dnevna temperatura z -{-31 stopinj Celzija, ko je bilo v ponedeljek nekoliko več, namreč -f 31.2 stopinji Celzija. V torek jutranja minimalna temperatura •4-15.4 stopinje Celzija. Barometer se nekam stalno drži. Njega stanje v torek zjutraj 7f»4.3 mm. V torek zjutraj na Barju nizka, gosta megla. Nato kmalu jasno in vroče.
—	A esreča pri kovanju konj. V fclobiču pri Ribnici je doletela pred dnevi kovaškega mojstra, 44-letnega Alojzija Starca nenavadna nesreča. Koval je konja in zabijal žebelj v podkev. Pa mu je od letel in ga z ostrino zadel v desno oko. Zaradi hude poškodbe jo Alojzij Staro iskAl zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici.
Padce s tovornega avtomobila. V Kočevju je s tovornega avtomobila padel 4'2-letni delavec .lanoz Vidmar in si /lomil desno noiro. — Zakovšek .lanoz. 35-letni delavec na Vrhniki se je pri cepljenju drv usekal v desno nogo. Poškodba je huda.
—	Vsi učenei(-nke) klasične eimnazije, ki imajo popravni i/pit iz italijanščine, nnj si še ta teden (od o—12) prečitajo ravnateljcvo naznanilo v šolski veži. Ravnatelj.
LJubljana
Bratovščina sv. Rešnjoga Telesa bo imela
svojo mesečno pobožnost v čefrtek, 5. avgust«, v uršulinski cerkvi. Ob šestih bo sv, maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Udeleženci dobe ta dan popolni odpustek.
Sv. maša-obletnica za pokojnega kamnogori-Škega župnika g. Z o r k o t a Franceta bo v četrtek, 5. avgusta, ne ob S ampak ob pol 8 v stolnici pri Mariji Pomagaj.
Rekolekcija za može in fanto v nršulinski rerkvi. Sreda, dne 4. avgusta 104"*: ob 10.15 sveti rožni venec, ob 10.30 govor, ob 20 litanije in blagoslov. — četrtek, dne 5. avgusta 1045:
(EL
2751
KINO SLOGA
Tajinstvena ljubezenska drama
»Molčeča usta«
z znanimi Igralci: Fosco Giachetti, Anetto Rach", Andrea Checchi, Carlo Campanlnl. PREDSTAVE ob 11, 16 in ob 18. url.
(EL
KINO UlVIOiV
21-11
Zabaven švedski film lz življenja današnje šolske mladine ln njenih učiteljev
»Učitelj glasbe«
V bi. vl.: Adolt Jahr ln Alice Ntlson. PREDSTAVE ob 16.30 in ob 18.30.
rn- KINO MATICA ""
Vesela pustolovščina mlade plesalke. Jazz, smučanje in razkošne plesne revije
»Želim si ljubezni«
V glavnih vlogah: Marika Rcick, Viktor Staal, Mady Rahl, Predstave ob 16, 18.30.
ob 6.30 sveti rožni venec, ob 6.45 govor, ob 7 sveta maša.
Rekolekcija za može in fante z univerzitetno Izobrazbo bo v sredo, 4. t m., o l'J, v k rižanski cerkvi, drugi dan, v četrtek (»b pol 7 zjutraj, bo istotam skupna sv. maša. (Ker imajo državni uradniki do 7 zvečer službo, smo začetek zu sredo spremenili!)
Dodatne živilske nakaznice za delavce. Za mesec avgust bo mestni preskrbovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po številkah (Hitrdil tako, da pridejo na vrsto v petek 6. avgusta številke 1 do 100, v soboto, 7. avgusta, številke 101 do 200, v ponedeljek, 0. avgusta, 201—500, v torek. 10. avgusta, 501 do 400, v sredo, M. avgusta, 401—5oo, v četrtek, 12. avgusta. 501—600, v petek, 13. avgusta, 601 do 700. v soboto, 14. avgusta. 701—800, v ponedeljek 10. avgusta, 801—000, v torek. 17. avgusta, 001 — 1000, v sredo 18. avgusta, 1001 do 1100 ter v četrtek, 10. avgusta, številke 1101 do 1200. Urad posluje v ta namen vsak dan od 9 do 15 in 10 tlo 10 v palači Bata, I. nadstropje, soba 5.
Stenografski tečaji v počitnicah ne pričnejo dne o. avgusta. Korespondcnčno in debatno pismo, parlamentarna stenografija! Oddelki za začetnike in naprednejše. — Posebni tečaji tudi za strojepisje. Znanje teh dveh praktičnih spretnosti je trajne vrednosti in potrebno v vsakem poklicu. — Počitniški tečaji so posebej priporočljivi tudi za dijake-inje. IJčnina je zmerna. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učlilšče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) se prično dne 7. in o. avgusta. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specijalna strojepisna šola: Največja moderna strojcpisnica, raznovrstni pisalni stroji. Pouk je dopoldne, popoldne i!i zvečer po želji obiskovalcev. Učnina je zmerna. — Posebni tečaj tudi za stenografijo. — Počitniški tečaji so posebej priporočljivi /ti dijake-inje. — Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod«, • Domobranska cesta 15.
Bolniško - podporna zadruga nameščencev Mestne občine in Mostne hranilnice ljubljanske, z. z o. j. opozarja svoje člane, dn posluje od danes naprej v novi poslovalnici v kresiji. Nabrežje 20. septembra v pritličju, vhod skozi trgovino Mestne plinarne.
Kupčije z nepremičninami. Po podatkih zemljiško knjige je bilo v juliju zaznamovanih f>8 kupnih pogodb za eelotno kupno vrednost 8,103.886 lir. Dalje 6 kupnih pogodb starejfiega datuma sa 142.840 bivših din. Zadnji čas je bilo prodanih mnogo večjih zemljiških kompleksov za visoke kupnine. Cene nepremičninam so še vediu dvigajo.
Zaradi nameravane regulacije potoka Mostcca od mostu na Koseški cesti do izliva v Pržaneo l»o krajevni ogled in razprava v soboto, 7. avgusta, ter so sestane komisija in udeleženci ob 9 pri mostu čez Mostec na Koseški cesti. Načrti so do tega dneva razgrnjeni v pravnem odseku mestnega tehničnega oddelka, soba &t. 32, v kresiji na Nabrežju 20. septembra, mod dopoldanskimi uradnimi urami. Interesente in mejaše vabimo, nnj svoje ugovore in pomisleke prijavijo pravnemu odseku mestnega tehničnega oddelka ali pa najkasneje pri razpravi vodji komisije, ker poznejših ugovorov ne bo mogoče upoštevati ter bi bilo prošnji ugodeno in izdano dovoljenje, kot nc oi bilo nobenega ugovora.
Stenografski in jezikovni tečaji v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. -— dnevni in večerni — začetni in nadaljevalni, prično dne 0. t. m. Učnina zmerna, uspeh v kratkem času zajamčen. Izkoristite praktično prosti čas počitnic za dosego tega najvažnejšega znanja v poslovnem in zasebnem udcjstvovanjii. Informacije in vpisovanje dnevno do 10. ure. Trgovski učili zavod. Kongresni trg 2.
Popravni izpiti! Dijak i (nje), ki žele uspešno popraviti slabe letno oeene, naj se čimpreje prijavijo k nam! Poučujemo vestno vse potrebne predmete, lstotam so bodo pričeli jezikovni tečaji za srednješolce (nemščina, italijanščina, latinščina, grščina). Honorar nizek! Vpisovanje dnevno od 8 do 12. Korepetitorij. Mestni trg 17-T.
Cenj. starše že sedaj vljudno opozarjamo ičaje za popravne izpite v Lichten-turnovem zavodu, kjer bodo poučevali samo
gimnazijski profesorji trikrat vo dve učni uri na teden vse fjimnazijttke in meščansko-šolske predmete. Vpišejo naj se tudi dijaki, ki nimajo popravnega izpita, a žele kakšen predmet temeljito predelati. Vpisovanje od 2. do ji. avgusta dnevno od 9. do 11. ure. — »Vodstvo učnih tečajev v Liclitenturuo-vem zavodu«, Ambrožev trg.
Gledališče
Sreda, 4. avgusta, ob 17.50: Traviata. Gostovanje Zlate (»junjrjenčcve, članice beograjske Opere. Izven. Cene od 50 L navzdol. Četrtek, 5. avgusta, ob 17.30: Mrtve oči. Izven. Cene od 28 L navzdol. Zaključna predstava letošnje sezone.
Naznanila
Iz Cerknice
Zadnji čaa poteke 7« nnročllev znamenitega
romana »Ono vadi,« Naročila sprejema zaitop-nik .Slov. linlov gosp. Tur*ič Ivan, Cerknica 217. Pri njemu se lahko torof-ilc na Slov. koledar zn leto 1144. Naročila za koledar ve bodo »prejemala samo do t'., oktobra t. I. Sprejema tudi naročila za Slovcnčvvo knjižnico lil. letnika.
S Spod. Štajerskega
V Mariboru so umrli 21 letna zasebnica Terezija 1'artlič, 28 letni mesarski pomočnik Ivan
llamšak in 7T letni rontnik Franc Majčlar. V Cinčatu pri Fali je umrla desetletna šolarka in hčerka gostitničurke Julija blatnik.
Pri gašenju polarn se je ponesrečil. 18-letni Frane PllherSek iz Zgornjega Prebu-kovja, občina Sv. Martin na Pohorju, je pomagal gasiti požar. Med gašenjem pa mu je priletel na obraz kos lesa in zlomil nosno kost. Piiberšek se zdravi v mariborski bol-niinlol.
Vri igri J« padla. Hevetlotna Mnrlja Kruhar iz Skalo nri Konjicah je med igro lako nesrečno padla, da si je zlomita desno uotto.
Iz Hrvaške
Zidan)« rudarske iole v Varaldlnu. Ztdanle nižjo rudarske Sole v Vaiaždinu lepo napreduje ter bo Šolsko poslopje ie letos dogotov-Ijeno. Za graditev te Sole bodo porabili 50 milijonov kun.
Odpiranje bolnišnic v HrvaŠki Krajini. Zaradi zboljSanta zdravstvenega stanja ljudstva v krajih, ki so bili lani in letos ponovno prizadeti od raznih nesreč, je pričel Higienski zavod v Banja Luki ustanavljali krajevne bolnišnice v potrebnih večjih nasei|ih. Dosodai so 2e odprli bolnišnico v Bosanskem Pelrovcu, kmalu jo bodo pa ustanovili v Bosanski Krupi. Obnovili bodo tudi vse prejSnje bolniSnico.
Slovesna Izročitev delavskih domov v Osličku. Preteklo nedeljo so v Osijeku slo-vasno izročili novih deset delavskih domov družinam hrvatskih delavcev.
Nastopna avdlenea hrvatskega poslanika v Hudlmpešll. Novoimonovani hrvatski poslanik v IludimpeAti dr Vladimir Košak je te dni izročil madžarskemu regentu Hor-thyju poverilnice, s katerimi ga je Poglav-nik imenoval zn poslanika v madžarski pro-stolniei. Pri sprejemu jo bil navzoč tudi madžarski zunanji minister Jenu Ambrozy.
Šport v kratkem
Jeseniški nogometaši so gostovali v Celju in podlegli z visoko razliko 8:1. V napadalni vrsti Celjanov se je zlasti odlikoval notranji trio Cater, Coh in Dobrajc.
Po mariborskih ulicah so priredili preteklo nedeljo kolosarske dirke, pri katerih se je razvila ostra borba med domačinom (iregoričem in Štajerskim gorskim prvakom Straicherjeru iz Gradca. Končno je bil Jože Uregorič hitrejši in je zmagal s časom 32:48 min. Straichor (Gradec je bil drugi, Sevuik (Maribor) pa tretji.
Ticinao, ki jo veljal za favorita na konjskih dirkali v Monakovem, ni bil prvi, temveč šele tretji. Finalna borba za rjavi trak in za nagrado 100.000 mark se je razvijala med Panzerturmom in Samuraje i, zmagal jo prvi.
Iz nogometa. Na prošnjo Gradjanskega, Ha-ska in Coneordie je Hrvatska nogometna zveza preložila začetek nogometnega prvenstva. Klubi so mnenja, da so igralci potrebni odmora, in so zaradi tesra predlagali preložitev termina. — O madžarskih igralcih nogometa beremo, da so začeli tc dni spet z običajnim vsakoletnim pro-
■topanjem iz kluba v klub. Razlika Je samo v tem, da so letos igralci odpovedali klubom, ne na gospodarji najemnikom. Z ozirom na številne nesporazume posluje pri Madžarski nogometni zvezi poseben odbor, ki rešuje sporna vprašanja meti klubi in slovitimi igralci.
Guiidar Haegg je tekmoval pred kratkim r Ameriki v teku na eno miljo (1600 m) iu postavil s Čusom 4 min 5.4 sek najboljši rezultat, ki jc bil kdaj dosežen v Združenih državah, kljub temu pu je njegov izid zu 3 sek slabSi od svetovnega rekorda, ki ga jc postavil nedavno Haeggov rojak Arne Andcrsson.
Moina se je spet sijajno obnesel na rumun-skem atletskem prvenstvu. Zmagal je v teku na 100 m s časom 10.5 »ck in se tako uvrstil med najhitrejše evropske sprinterje. Kazen tega je bil Moina prvi v skoku v daljino z znamko 6.01 m. Ostali izid* so bili slabši, da omenimo samo dva: tek na 800 m Bandrea 1:50.5 min. tek na 5000 ni Jonitza 15:25 min.
Na kolesarskih dirkah v Berlinu je nastopil tudi Saagers, ki si je nedavno priboril državno cestno prvenstvo. Nn 44 km dolgi progi znanega dirkališča v Moabitu je zmagal Saagers s Časom 1:07:17. Njecova povprečna hitrost na uro je znašala 37.6 km. Na drugo mesto se je plasiral Puranu (1 ura 20:39 min).
Iz Srbije
Novo vodstvo Jadransko-Podnnavske banke v Ileogradn. Na zudnjetu občnem zboru Jadransko-Podnnavske banke v Reo-gradu jc bil izvoljen nov upravni in nadzorni odbor. V upravni odbor so bili izvoljeni: Dragulin Priča, admiral v p.. Vlada llič. industrijalce in predsednik industrijske zbornice v Beogradu, Vlad« Tcokarovič, industrijalec iz Paračina, Codnmir Petrovič, lastnik firme Apa-stas Pavlovič in predsednik Združenja trgovcev v Beogradu. Avram Filipovič. trgovec in industrijalce v Beogradu, Milan Miškovič, lekarnar, loma Maksimovič, izredni komisar zn begunce. Aea Petrovič, član podjetja Anlič in Petrovič v Beogradu, Milan Štefanovič, glavni ravnatelj Indransko-Podunavske biinke v Beogradu, Zafir Stnnkovič, načelnik min. za (rg. in industrijo v pok. in l.jubomir Nedeljknvič, vinski trgovec. V nadzornem odbora so pa: Svetifdav Jo-vanovič. dr. Nikola Gačeša. ing. Dimitrij Peču, dr. Nikola DjurisiS in dr. Mitorad Tomič.
7. »Vendar!« se je zdramil (Jraščak iz otrplega premišljevanja. »Sin je,« so mu spletične srečno pokimale, da se je ponosno sklonil nadenj in se odšel zahvalit svoji gospe.
KADIO. Sreda. i. avgusta: 7.3(1 Lahka glsbn — 8 Napoved časa — poročila v italijanščini — 12.211 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4,:i Italijanska glasba v narečju — 13 Napoved časa — poročila v italijanščini — 13.1(1 Poročilo vrhovnega poveljstva — 13.12 Orkestralno glasl>o vodi dirigent Potrnlia — 14 Poročila v italijanščini 14.1(1 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 11.4(1 Simfonična glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — poročila v italijanščini — 17.15 Operetna glasba — 17.40 Komorna glasba — izvajata pianist Agostino Nnrduzzi in sopranistka F.stor Or-rel Trajani — 10.80 Poročila v slovenščini — 19.4"i Plošče — 20 Napoved časa — porodila v italijanščini — 20.10 Izbor italijanskih narodnih pesmi — 20.35 Glasba osemnajstega stoletja — 22.55 Romantični Ilunaj — fantazija — orkester vodi dirigent Petrnlia — 31.25 Predavanje v slovenščini — 21.35 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 22.10 Orkester vodi dirigent Angelini — 22,45 Poročila v italijanščini
LKKARNE. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba (rg 0. mr. Ramor, Miklošiče* u c. 20 in mr. Murmnycr, Sv. Petra c. 78.
Poizvedovanja
Izgnbila sem nlian / briljanlom. Ker mi je
to dragocen spomin, prosim poštenega najditelja, da mi ga proli nagradi vrne na naslov: krek Mira, Groharjeva e. 21.
Revna dijakinja je 2. avgusta ob pol 0 zvečer pozabila na klopi v Tivoli ob stranski poti kopnlno obleko, spravljeno v mreži. Prosi poštenega najditelja, da jo vrne na upravo >Slo-vcncac proti nagradi.
Iz gospodarstva
Iz zadružnega reclstra. Pri zadrugi * o. j. v Ljubljani. »Napredni tisk«, se vpiše za sopodpisovau jo pooblaščeni nameščenec zadruge Itclsner Joief, ravnatelj v p.. Ljuh-l.inna. Igriška 3. — Pri Nahavljalnl zadrugi železničarjev Ljubljanske pokrajine z. z o. j., se izbriše član upravnega odbora Magaj-na Josip, vpiše pa se član uprnvncga odbora Sever Janez. žel. ur. v Ljubljani, Mariborska 13. — Pri Lesni zadrugi »ljubljanski vrh. z. 7. o. j. na Verdu se izbrišeta člana upravnega odbora Furlan FVanc in Na-gode Matevž, vpišeta pa se člana upravnega odbora Petrovčlč Anton, posestnik iz Verda 15. in Stražlšar Hrane, posestnik iz. Verda 27.
Iz Irgovinskepa registra. Nn občnem zboru 1. julija letos se je preimenovala »Ju-goslovensko nemačka iniportnn in eksport-na družba z. o. 7... v »Trgovsko druilin za blagovni promet«, družbo z o. z. v Ljubljani. — Pri Narodni tiskarni d. d. v Ljubljani so vpišeta za člana upravnega sveta odvetnika dr. Zajec Marijan in dr. Kulan Er-nest, oba iz Ljubljane.
Natečaj za gospodarske ln zadružne študije. fasopia »Srbski Narod« je objavil v Ileogradn velik natečaj za soeialno-gospo-darske študije o kmetski in zadružni organizaciji v bodoči srbski državi. Časopis pri objavi natečaja poudarja, da je treba čuti vsa mnenja, preden so začne pripravljati potrebno zakonodajo. V natečaju namera-vajo obravnavali tudi vprašanje, po kakšnih metodah in na kakšen način naj se v posameznih razdobjih izvede obnova novo srbske države na zadružni podlagi. Prvo nagrado v znesku 311.000 dinarjev je naklonil ministrski predsednik general Nedič.
Finsko gospodarstvo v prvem četrtletju.
V	letošnjem četrtletju je vse gospodarstvo na Finskem doseglo znatno večjo produkcijo kakor lani v Istotn času. Tako je produkcija lesa narasla v lem razdobju kar na eno petino. Produkcija voznnih plošč od 22.0110 lta 23.000 kub. m. Izvoz pa je narasel od 11.000 na 16.000 kub. m. Izdelovanje celulozo in polizdelkov za izdelovanje celuloze je naraslo od 130.000 Ion na 160.000 Ion, izvoz pa oil 40 na 60 tisoč ton. Izdelovanje papirja jo naraslo od 50.000 nn 90.000 ton. njegov iz voz od 8000 na 45.000 ton.
Novo poljedelske Sole v nolgarljl. Dol garsko poljedelsko ministrstvo bo v letošnjem letu odprlo 10 novih poljedelskih poskusnih šol, kjer naj bi se izobraževali kmol.ic in kmetice. Dalje bodo odprli še letos 37 novih poljedelskih nadaljevalnih šol
V	vsakem okraju, ki bo imel več kakor dve taki šoli. bo ena izmed njih preurejena v vzorno šolo.
Nova poljedelska visoka šola v Turčiji. Turško poljedelsko ministrstvo bo v Kar-talu, kjer je že urejena vzorna farma, lista novilo poljedelsko visokm šolo. Potrebna zemljišča so bila že kupljena.
Vremenska napoved. 4. avgusta (sreda):
nestalno, včasih dež, številne krajevne no-vihte s plohami.
5. avgusta (četrtek); velik del dneva sončno, drugače še nekaj dežja in nevihte.
MALI OGLASI
PRAŠIČEK. 50 kg, za rejo, naprodaj. — Naslov : Cernetova ul. 17, trafika.
ŠIVALNI STROJ oris. »Slngcr«, v zelo dobrem stanju In šivalni stroj JAX, brezhiben — zelo poceni prodam. Gledališka 16 pri hišniku.
MRČES (uši. stcnlce, bolho Itd.) zanesljivo unlčito s Toxln praškom. Drogcrija Kane, Židovska 1.
OBLANJE več voz, proda tovarna ROJINA, Slomškova št. 16.
VEC ZABOJEV (lesenih) prodamo. Domača lan. Industrija »PLATNO. (Slegel & drug) Celovška cesta 135.
NAPRODAJ: Parcele: po 65, 70, 80, 200 do 800 lir za 1 m1. Zemljišče 7.a industrijo (gramozni teren) 6000,
10.000 in 16.000 m«, znotraj bloka. — Zemljišče v bližini glavne carinarnice v izmeri 29.000 m'. Hl.še: novo dvonadstropno. eno-nadstropno ln vl-sokopritllčno. Rea-lltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica št. 10 — telefon 34-86. p
PEGE IN LISA J vam zanesljivo odstrani »Alba« kroma. - Drogerlja Kane, Židovska 1.
KRONA KOLOMAZ prvovrstni, v škafih po 15 ln 25 k« ter v pločevinastih dozah, notto85dkR. Adhezljska mast za jermene, znamko »Lnnolln«. Čevljarska smola, švedska, črna ln rumena. Bencin, nafta, vso vrste strojnega In cllin-drskega olja, kar-bollnej. Lekarniška drogerljska vazell-nn, parafinska In vnzrllnska oija, glicerin, pnrf umsko esence. Kaolin, slikarsko krede ln teškt Spat. Solidna postrežba. nizko cene, stalna zalo-
pa. Petronnfta A. llmclak, Ljubljana, Ciril Metodova ul. £t. 35 a.
SLIKE ZA legitimacijo, »La-sclapassarc«, tudi po starih slikah Izvršuje najhitreje HIR.ŠSER 11UGON, Ljubljana., Sv. Petra cesta 25. Naročila sprejema tudi po pošti 1
MLAD GOSPOD star 27 let, pošten in zanesljiv, Išče mesto kot sluga, ln-kasant, skladiščnik ali temu podobno. Nastop takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 5314.
.jubljancj
kupuje SUHE GOBE stalno ln po najvišjih dnevnih conah.
VAJENKO frizersko, sprejme takoj saion Udrr-man, Rožna dolina M. 3.
Gospod življenja ln smrti je poklical k Sebi danes zjutraj
ob dveh Svojega zvestega služabnika, našega preljubega in predobrega moža, očeta, brata, strica in zeta, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče
Zdenka Aljančiča
dipl. filozofa in rez. poročnika
Na Žalah počiva, dragi pokojni v kapelici sv. Jožefa, od koder bo pogreb v četrtek, dne G. avgusta 1943, ob 5. url popoldne na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v družinski grob k našima očku in mamici, ki ju jo tako ljubil.
Zgodaj je končal, pa je izpolnil veliko let, zakaj njegova duša je Bogu dopadla, zato jo hitel vzeti ga izmed hudobij. -(Modr. 4. 13—14.)
Sveta maša zadušnica bo v četrtek, dne 5. avgusta 1943, ob 8 zjutraj v frančiškanski cerkvi Mar. Oznanjenja v Ljubljani.
V Ljubljani^ dne 3. avgusta 1943.
MAJDA", žena; RUŠKA. IGOR, otroka; dr. o. STANKO MARIJA, o. JOŽEF, KRNA por. WALLNER, EMIL, LAMBERT, h. HILARINA, MARICA por. KOPRIVN1KAR, bratje in sestre; HEDI in SILVA, svakinji; FRANC WALLNER in ALBIN KO-PRIVNIKAR, svaka; nečaki in nečakinje; ŠTEFKA POLJŠAK* tašča — ln ostalo sorodstvo.
O I l v e r
Kent je z levo roko prižel Maretto k sebi, z drugo pa se je oprijel ograje in je pričokoval kaj bo. Ladjica je zdrsnila mimo Zmajevega zoba in urno kot puščica zdrvela v desni tok vode! V tem toku ni bilo več upanja, tu je prežala smrt.
Marette je pogumno zrla nevarnosti v oči. V tej strašni uri, ko je vsaka sekunda neskončno dolgo trajala, je Kent spoznal, da Marette pravilno ocenjuje položaj, vendar ni niti jokala niti kričala, niti se vznemirjala. Bila je smrtno bleda, toda njen obrez ni izražal strahu. Ko ji je pogledal v oči, se je začudil mirnosti njenega pogleda; le ustnice so ji trepetale.
Marette je pogumno zrla nevarnosti v oči in In sedaj, ko je Kent tesneje kot kdaj prej pri-žemal Maretto k sebi, sedaj so se jima prikazovale možnosti rešitve in propada. Zmajev zob ni na ladjici napravil bistvene škode, le da je bila napol polna vode, nato pa se je ogrodje lad|ice zdrobilo, Kent in Marette, ki sta tesno objeta zrla
smrti v o6i, sta se znašla v vodi.
Za trenutek sta ostala pod razburkanimi valovi, nato pa sta se pojavila na površini. Kent je s polnimi pljuči zajel zrak, kajti zdelo se mu je, da že celo večnost ni mogel dihatil Ves čas ni iz-jpustil Marette; ker so mu pene ovirale pogled in je ni mogel videti, je zakričal njeno ime. Slišal je odgovor:
»Vse je v redu, Jeems!«
Sedaj mu je prav malo pomagalo dejstvo, da zna plavati. Bil je kakor ko« lesa, ki so ga valovi premetavali sem in tja. Prizadeval si je le, da bi bil kakor nekakšne stena med Marettinim telesom in skalami, kajti ni se bal toliko vode kolikor skal.
Po rečnem toku je bilo v dolžini četrt milje raztresenih na stotine ostrih in koničastih skal. Začutil je sunek, nato zopet sunek in še več udarcev zaporedoma. Ni imel občutja časa ali razdalje, ampak se je ves čas trudil, da bi bil ograja med Maretto in smrtjo. Ko se je prvič zgodilo, da ni bil on tisti, ki je udaril ob skalo, ga je navdala slepa jeza.
Videl je, kako je voda oJncsla dekličino telo na gladko skalo. Glava ji je visela nazaj in valovi so se igrali z njenimi črnimi lasmi. Za hip je pomislil, da je njeno vitko telo zlomljeno ter se je še bolj divje boril z valovi. Čutil je sunke, toda ne
bolečine: opazil je, da mu glava postaja težja in da mu moči slabijo.
Bila sta sredi Brzic, ko je Kent močno udaril ob neko skalo. Udarec ga je ločil od Marette. Potopil .se je za njo v vodo, toda ni se mu posrečilo, da bi jo zagrabil. Ko je zopet prišel na površino, jo je zagledal pred seboj: bila je kakor pritisnjena ob skalo, katere se jc tudi on oprijel. Rešila jo je bila vrv, katere en konec je bil privezan okrog njenih prsi, drugi pa okrog njegovega zapestja. Se sta bila skupaj, toda Wnla ju je približno dva metra dolga skala.
Sopihajoč od napora sta se pogledala. Seda), ko je Kent bil nekoliko nad površino, so mu začele krvaveti rane na obrazu, na ramenih in na licu, vendar se ji je nasmehnil, kakor se je malo prej ona nasmehnila njemu. Opazil je, da so Ma-rettine oči zaskrbljeno ogledovale njegove krvaveče rane; z glavo je pokazal proli toku, po katerem sta pravkar priplavala.
»Najhujše sva žc prestala« — je skušal zakri-čati. — »Brž ko bom mogel, se bom po skali priplazil do tebe. V nekaj minutah ali morda še prej bova potem prišla do konca Brzic, kjer je voda mirna.«
Slišala ga je In mu prikimavala. Kent je hotel deklici vliti upanja, da «« bo vse srečno izteklo: bil je že skrajni čas in dekletov položaj ga je na-
vdajal s strahom, ki ji ga je skušal prikrili. Vrv, sestavljena iz raznih manjših delov in ki nI bila debelejša od njegovega mezinca, je zadržala deklico na tistem delu skale, ki je gledal proti koncu Brzic. Če se odveze ali pretrga..,
Počasi se je začel vzpenjati na skalo. Veter, ki je pihal po reki navzgor, je usmeril proti njemu Marettine lase, tako da so mu bili bliže kot njene roke, s katerimi se je oklepala skale. Hotel je priti do teh las, ker so mu bili najbližji, istočasno pa je moral paziti na to, da ne poškoduje drugega konca krvi, ki si jo je — čim bolj se je razdalja med njim in Maretto krajšala — počasi navdal okrog zapestja, da bi deklica nc bila brez opore. Napor, ki ga je moral uporabiti, je bil skoraj nadčloveški. Skala je bila izredno spolzka, kakor da je namazana z oljem; splezati nanjo je bilo zato zelo težko in naporno. Dvakrat ie pogledal v razdivjano vodo, ki je z oglušujočim šumom drvela mimo brodolomcev, in pomislil ali ne bi bilo morda bolje, če bi se kar vrgel v vodo in z vrvjo vlekel Maretto za seboj. Toda to, kar je videl, mu je vzelo pogum, da bi izvršil nameravani načrt, ki bi se žalostno končal: ves čas bi namreč moral držati dcklico na rokah, kajti če bi jo le za hip izpustil, bi jo voda zaneslo me^ čeri, s katerimi je bil ves rečni tok posut in ob katerih sa je voda divje penila.