19. številka. 1898 dae It. febravarje 1SM ) Tečaj rsi;i. h trilmt m mm t feattfc to-iaajik ob tovklli, 6«lv«klh » aobotah. EjatraaJ« tadanja ta- it*j* ob H. v.ri »jetra.!, ««f«no p« 7. uri večer. — Obojao iadaaja Itu« : w jeduniMco . t. I.—, iavea inMJi L 1.1« aa«r:::fc: : s :V- M TM tate . , , 13.— . • ,18__ mrvtolM It plačevati ii|n| m aersšbo •ru prllaiaae uriiilM M oprave M •žira. Paiuljn« ite vilke ae dobtraje t pro-dejalateah tobaka v lrtfu m S ari, laven Tr«ta p« « ■▼«. EDINOST 0(Im1 ae nAaa* pa tarifa v patit«; aa a^oTD ■ debelimi irkaai aa platu,. praator, ko'tkor abiega aava4irv *ra i, Feetaaa, eamrtaiea ia javae teh rate, ■ atll »fini itd. ae računajo po pofed e Tal doplai aej ta poitljajo iu*dui.'tfM tllaa Oaaema M. iS. V reko ptaaia ae... biti (raakoTBBO, kar aefreakeTane m _» tprojemajo. Bokopiai aa aa vraiaje. SaS^aino. reklamacijo in ogla«' »pa* jama upravniitva ulice Moltu« pi> • aola hit. 8, II. aadat. Narotetao in oglaaa ja plaAaraU loco Trat. Odprte raklama tija ae proata poitmine, oi ' Demonstracije ea demajski tehniki. (Dapii i Duajt ) Mnogi Slovenec, ki je čital rasna porodila o demeastrscijah dunajskih lijakov »ploh, osobito pa 0 degodkih pred dnnajsko tehnik«, napravil si ja pač čidno sliko o vse« tam burše vskem gibanja, katere« ia o pridelku ni moglo odrekati aekoliko nmešnosti — a je, žaMbog, donesi« slabega sada, kar je sploh zašlo v nevaren to. Nisem namenjen, da hi senzacijoaeloo slikal Kemične dogodke, ia • tem razburjel domiiljijo cenjenih čitateljev. Ne, bil bi mi ta poael pač ne* aelen, ker nisam tako btjne fantazije, kakor oni židovski poročevalec vseh tidovskih in krščanskik itmških listov, ki je lazil od jitra do večera po tehniški avli ia pred poslopjem, kakor sli duh. Nadalje pa tndi ni moj namen h ujak a t i, temveč—v koliker se mi sdi potrebno — braniti aeio akademiino čast napram židovskim, kršćanskim in nacijonalnim nemškim listo«. 1 i Kakor običajno, segali so v domovini največ po dunajskih in drugih nemških listih .... čitali o grosovitih činih slovanskih dijakov. Če bi bili 4l#vansk) dijaki taki, kakor so nas slikali nemški •Meti dunajski, osobito pa giniki (omenjam samo jOraser Tagblatt", ne glede na vse druge zakotne nemške VolkaverdttmmungsbllUter) — potem ki pač Slovenstvo moralo obupati nad svojo •ledino. , Zzv Jc se vedno mnogo Slsveacev, ki spoznavajo slovanske razmere ia dogodke, špecijelno pa slovenske, samo iz nam sovražnih listov, to pa jnajveč, ker naši listi sploh nič ne poročajo, ali pa okjektivnejše in zbok tega manj grozno. S temi vrsticami pač ne nameravam predrn-gačiti v podivjanih ,Wolfovcib" menenja o slovanskih dijakih, temveč dokazati ielin, da nas nemške novine črnijo in blate le vsled tega, ker epe se slovanski dijaki (enobito na dunajski teh* nitki) kljnbu vaemu podlemu hujskanju od atraai •j i PODLISTEK. Predqja straža. S3 aouAir. Poljaki apital Bolaalav Pral. Patlaretiil Poldrariki. ■ ^ »Državljan!- je rekel gospodič videzno razbeljen. .Ako hočeš, da si bodeva prijatelja, ne priklanjaj se mi tako nizko ter si pokri glavo. Čas je že, da bi pozabil na te ostanke sužnosti, ki nam in vam služijo same v nečast Pokri si glsvo, dr-ftevljan, prosim te.«' Polž, začuden ia zbegan, je hotel iapolniti povelje, toda roka sama ma je odrekla pokorščino. •Vendar je sramotno stati pred gospodom v kučmi", je «aš«petel. i „Daj mi mir z budslostmi 1" pokaral ga je gospodič. Na to mu js izpulil kačmo iz rok ter ■u jo posiloma pasadil na glavo, istotako je ači-lil tudi prestrašenemu Stanku. .Čudak L." je pomislil kmet, ne zmošen si fejseniti tega ravnanja gospodicevega. .Kaj, vi greste v grajščino?" ga je vprašal lovec, obesivši si puške preko rame. •Kajpada, jasni gospodič'. .Imate opraviti pri mojem avakn ?• Kmet je hotel vnevič pasti mu kaogaa,teda gospodič tega ai pustil. .Kej bi mu radi?* nemških listov — vedli dostojno in odločno slovanske, in ker smo ostali v tem boju seeraličii zmagovalci nad zavedene Wol-fovo četo. V četrtek dopoludae nas je presenetile naznanilo, dn so predavanja sistirana ns nedoločen čas. Avla je bila napolnjena. Slovanov naa je bilo akoro jedna tretjina. Pričakovali sme slovanske deputacije, ki naj ki izročila rektorja v francoskem jeziku sestavljene resolucije slovanskega dijaškega škoda Nacijonalci se nameravali, kakor »svobodoljubni* možje, zabraniti sft silo depetaeiji obod. Jednak nnčrt so imeli .burši" tudi na aniversi, kjer so izvršili nečuveno uasilstvo. Izrinili so is evle tw Slovane. Pač čudne pojme imajo Nemci o akademični svobodi, za katero se bajš bore s tsko odločnostjo. V tehniški avli ae je ob onem času vsdignil pravcati .German" Petrič is Trsta ia je polival svoje lovariie, de navali na slov. deputacijo. Ko je pa rekel, naj glasujejo navstčoi dijaki, tedaj je doživel grozno blamažo — vzdignilo se je same kakih pet rok. Nadaljna bnrševaka hojskanja je zabraail rektor, ki je izjavil, da je njegova dol-tooat vsprejeti vsako deputacijo, in je svaril burše pred nssilstvi. Odličnega nasprotnika Slovanov se je pokasal same prof. Toni* ie to aam je dal ob-čatitl o vsaki priliki. Slovani smo ps iz svoje srede zbrali deputacijo, ki je pred rektorjem nstmeno protestovsla proti nasilstru bnrSev ia proti sistiranju predavanj. Drugi dan smo uložili pisan protest s 180 podpisi. V petek se je zgodilo — česar nam Nemei ne odpuste nikdar. Saj je pa bilo tudi za nje nekaj groznega: morali so poslušati „Hej Slovani* in aNaprej". Došlo je kakih 100 slovanskih dijakov s miverze pred tehniko, kjer so jik nacijonalci sprejeli s ,Heil*. In tu, kjer stoji spomenik Slovana Jteslja — tu se je razlegala peaem .Hej Slovani 1" Nemci so pomnožili slovanski zbor s svojimi gla* „Radi bi prosili jasnega gospoda, da bi nam dal v najem ta kos travnika, ki leži med reko ia mojia posestvom". .Čemu vam bode F" •Kupila sva včeraj z leno kravo ter se bo-jivs, da bode krme premalo, torej bi rada dobila ta travnik..." • Ali imate mnogo živine ** .Imamo je pet repov: dva konja, tri krave in ie par svinj". .Zemljišča imate mnogo ?" .Nikakor ne mnogo, jaani gospod, komaj de» eet oralov^ pa ie te postaje čimdalje bolj jelove od leta do leta*, je vzdihnil kmet. .Ker ne znate gospodari ti ",f je rekel gospodič. .Deset orslov zemlje, moj človek, to je velikansko imetje I Za mejo, na takem prostranstvu, živi ugodno nekoliko rodbin, pri nas pa ie jedli -ae zadostuje. Toda kaj, ker ssjete samo žito..." •Česa naj bi sejsl, jasni gospod, ako ps pie-niča ne pleaja ?• .Soči v je, moj prijatelj, to nese dobička. Vrtnarji pri Varšavi plačujejo po veš deaetakov na-jemičine od orala, a vzlic temi se jim godi dobro". Polž je poveeil glavo žaloetno in srce se mu je rasbarjalo. Poslušaje gospodičevo govorjenje, jel ; aa je domišljevati, ali da ma grajščak ne da livade v najem, češ, da ima itak že deset oralov, ali pa sovi ter zapeli nemško nacijonalno pesem „dle Wacht am Rhein". Sitnvacija je bila sila kritična, vendar ni prišlo do n i k a k e katastrofe. Ii kdor je Čital nemške liste, gotove so se mu lasje ježili. Da so pisaii nemški listi vseh vrst tako podlo in nesramno, vzrok je le ta preklicani .Hrom a peklo" ia napravili so is muhe slona in iz slovanskih akademikov — roparje I „Graser Tagblatt* ima .strašen" telegram (I. t. m.). S takimi poročili je le hnjskal graiko burše zoper slovanske dijake. Tak posel *n izvrševali skoro vsi nemški listi, meslo "dšv*bi "pomirljivo vplivali na razgrete dihove svoje zavedene mladine. Te impozantna, dostojna slovanska demonstracij« pred tehniko dunajsko, ki je priisls, de se slovaaski dijaki boljše zavedejo svoje *kedem. Časti, nego njih preierai nemški tovariii, je razburila seveds vie nemške liste. Poročali so v svoji impertinentnosti o velikem pretepu. ,Qrazer Tagblatt* poroi«, da so Slovani provzročili „furchtbare Auftritte, die vielleicht mit einem Todtschlag geendet h&tten...", nadalje... .Daoa erscholl aus den Reihen der Slaven eii langgedehnter Pfiff und auf Commando zogen alle dicke Kndttel nnter ihren Manteln hervor...." .Hit einem wabren Wathgehenl stttrsten sich die Slaven auf die fast wehrlose Sehar (Bilo je pe preko 150 buršev).....die (Slovani) mit wahrer Mordlnst zuscblugen? Die Slaven hoben gegen Rsctor Tonla drobend die Stfleke.. ." Tako so pisali in še pišejo nemški listi. Ne-vel sem tukej nekoliko .evetlic" iz .Grazer Teg-blatt-a" redi tege, ker je ta list evangelij naiik Kranjskih 3n Primorskih Prusakov, saj odlaga v prilogi .D. Stimmen" oaobito prof. dr. Bindsr svoje neslanosti. V zadnji številki teh .Saustim-men eni Kr. und Kflsteland" stoji črio na belem, • da je bilo o tej slovanski demonstraciji v nevar* nosti Življenje rektorja duneiske tehnike, ki sope zeve prof. Brick in ne Toula. bode aahteval ogromno najemščino. Kajti čemu bi ma sicer gospodič prsvil teke čudne reči, ako m radi tega, da bi ga prepričal, da ima že več zemlje, in da bode morel drege plačati najemnine ?" Približali so se k vratom. .Vidi* ne vrtu sestro", je rekel gospodič, gotovo je tem tudi svak. Pojdem torej k njema ia ga poprosim, naj vetreie vaši telji. Do svidenja". Kmet se je priklonil de tal, ob jednem pesi je mielil: .Da bi te pičila kokei, ker me imaš tako na piki 1 Včeraj mi je dražil kebo, epuntel faula, a danas mi zabranjuje se klanjati, ob jednem pa govori, naj bi plačal toliko denarja za jeden orel. Vedel sem, da mi nakoplje nesrečo". Od dvora so so začuli mični glaaovi orgelj. .Oče, godejoI... Kje neki godejo?..." je za-klical Stanko. .Gotovo godi grajščak". Zares je godil grajščak na amerikanskih orgijah. Naši znanei ae poslušali pozorno njim aera-zamljivo, toda zale melodijo. Stanku je zarudel obraz in kar tresel se je od ganutja. Andrejček je posta! resnoben, Polž pa je anel kučmo ter jel moliti ečenai, da bi ga usmiljeni Bog obranil gospodičevo zlobe, kateremu vendnr on ni učinil nič taloga. (Pride še). Kako nizko je padi« nemška žurnalistika, osobito nemško-nacijonal na, aam dokazuje pač dejstvo, da (40 pjročevalci razširjali take podle lažij — prezrli pa popolno popravek rektorja Bricka, katerega je po*lai le-ta v ,Wiener Tagblatt" (5. t. a.), ki alove med dragim: ... ferner, d asa ich ■icb ancb »lurch din Vorgange vor dem Hoeh-schulgpbaiide ksinesw<*gs veraolaast gasehea babe, die poiizeilicbe Hilfr tieibeumttfeo. Die Sckilde-rung ilnr IftztenviihnteB Vorgiiage idb weitern Konteite de* jua lio-le «tehH.ad«u Artikel* weist ubri(?eaa lnaofcine ZdliJieiciie Unrichtig keiten au/ ala dort vou einar Scblagerei gaaprochen wird, tod welcbei mir nicbts bekannt i«t...." Podpisau je rektor Brick. Naj zadoatnjrjo le te besede, ker na nesramnosti ta ih žurnalistov je edini odgovor: fej I Kje je barbarstvo ? ! V suboto dne 5. t. m. je bila avla predpo-ludoe zopet natlačeno polna. Že prejinji dan po-polndne se je raznesel glas, da nas slevsnske dijake izženejo burši iz avle in nam pokažejo a tem, da smo le gostje — brezpravni. Zbralo se nas je preko 100 slovanskih teh* a:kov (drugim dijakom je bil vstop zabranjen) in do 400 nemških. Sitavacija je bila sila napeta ia msd Nemci s« je kazalo neko gibanja, kakor dn ■as hote cbkoliti, vendar se jim ja dozdevalo število Slovanov vsejeduo preveliko. Hipoma ja doiel ▼ avlo rektor, da si ogleda položaj; dal ja vratarju ukaz, da je vsakemu zabranjen nhod v avlo, a vrniti se ni smel nihče. Še le ko so vsi barši zapustili avlo, odkorakali »o Slovani sknpno. Mir se ni kalil. Listi so pa poročali o slovanskih pro-vokaeijab s petjem l Ob istem časa je pa rektor izrecno povdarjal aaii deputaciji, ki je odločno protestovala proti aesakonitemn postopanj« policije, da seje sam prepričalo dostojnem vadaajasio- ▼ anskih dijakov ia je rakel, da smo Slovani na dunajski tehniki popolno jednakopravni, ia da ne dopasti, da bi se nam kratile pravic«. Tehnika ja — zaprta in dijaki lahko ebča-dajejo sedaj samo njeno zunanjost. H kona« se mi zdi potrebno pripomniti ie nekoliko besedij. Slovanski dijaki na dunajski tehniki nismo bili organizovani, nismo imeli nikakega odbora in vaadar smo nastopali Slovani vseb narod noatij skupno, vladala je popolna slovanska solidarnost. Skoro niknke agitacije ni bilo in vendar smo se ■sili vedno v lepi slugi. Dražilo nas ja speanaaje, da je postopanje Nemcev naperjeno le proti slovanski« slušateljem in da je »Farbenverbot' le pretveza za to. Načrt Nemcev je jasen: Slovanem aikakih učnih zavodov v materinem jesika, in jim hkrati onemogočiti pohajanje nemških šol. Na tehniki dunajski, kjer so Nemei najprej pričeli z vso silo škandale i« so nekako uporabili vso sveje moč, bili smo Slovani moraliiai zmagovalci — seveda vlada je pokazala vsem jednako naklonjenost in dovolila vsem brss izjeme iest-tedenske »deutsch-nazionale Faschingsferiea*. Deželni zbor istrski. F. seja dn$ S. /ebruvarja 1898. (Zvrietak.) Drugikrat je nstal dr. T r i n a j s t i Ć po poročila gledč namerovane delitve občine Pazinske. Tudi t« je hotel staviti predlog, da sa poročilo vrne dcždlurtua odboru, da isti povpraša občiaarje ia občinski nastop, da-li so oni za dalitev. Sedaj so se vršili še škaadalozneji priaori. .Tiho* ho vaklikali Trinajstih« zspovedsjočim načinom, in potem sta sledila tak vrišč in krik, da so ja nasilno oviralo vršenje aeje. Predsednik je ssukazal, naj se izprazni gornja galerija, ter je odšel z vladnim zastopnikom vred. Obšinstvo ni hotelo z galerije, ampak žalilo je, kolikor je le moglo, in kolikor mu je dopuščala avita coltnra ter je jelo prepevati .Nella patria di Bossetti non si parla che italiaa*. Hrvatsko-slovenski poslanci ao mirno sedeli na svojem mestn in so beležili večinoma. Občinstvo se je srdile radi tega, ter jih j« psovalo raznimi imeni, vsklikaje jim: ,Ven* 1 Predsednik je dušel v dvorano po kakih 10 misatah ter je velel občinstvu na gornji galeriji: .1 faccia presto 1" Potem je odšel zopet ia se vrniL Otvorivši sejo ja dal besede drn. D. Trinajstih. Čim je le-ta odprl usta, nastalo j« na gornji galeriji — torej ni bila izpraiujena vzlic zapovedi predsednika — strašno kričanje, kašljaaje, žvižganje, in čuti je bilo klicev: „Fsra i ščavi 1" Ko je rekel predsednik, da mora dati izprazniti tudi dolnjo galerijo, dobil je odgovor: ,Faecia fora i aebiavi I" Id v dodatek so mu'zapeli še gori omenjano pesem. Konečno je bilo čuti na gornji galeriji neki glas, ki je prosil občinstvo v imen« predsednike, naj odide, a slednjič se je podal sam predsednik in je prosil občinstvo — tako, da je bilo Čuti njegov glas — naj odide. Dr. Laginja je vskliknil vladnemu zastopniku: aA čemu ste Vi ta?* — Poslednji pa je odgovoril: ,Jaz nisem policijaki komisar I* Pozneje je rekel dr. Laginja: .Pričali pa bodete*. .To hočem", je odgovoril vladni zastopnik. Ali aprazaili se nisti ni gornja, ni spodnja galerija, ampak le potihnili sti nekoliko. Ted«j j« mogel dr. Trinajstid staviti svoj predlog, da-si šele po nekoliko vniča gari i« doli, ter izročiti istega predsednik«. Predsednik je isjsvil sa to kakor poprej, da se ni stnvil nabeden drugi drugi predlog poleg onega dra. Chersicha, da se izroči stvar politično-ekonomiškemn odseka, ter daje ta poslednji predlog na glasovaoje. In sopet je popolaoma prezrl predlog drs. Trinajstiša, kakor da ta predlog ni bil stavljen. P osi. S p i n a i ć ia tovarili so izročili na to predsednika interpelacijo do visoke c. kr. vlade. Predaedsedaik je je dal prevesti. Še la tekom s«ja je priobčil predsednik, da um je bila izročena neka interpelacija, ki pa govori o njegovem (predsednikovem) postopanja. On, predsednik, da je odgovoren samo oaemn, ki ga je imenoval, namreč Njeg. Veličanstva, zbok česar ni botel dati prečitati ia« terpelacije. Od strani večine so zaklicali .Bravo*. Videti je bilo, da so nekateri njih čitali to interpelacijo. Na strani manjšine pa so klicali: .Mi smo redno stavili to intepelacijo, in odpošljemo jo drigače naprej I" Vidite torej, kako daleč smo že prišli v zbornici, v kateri gospodarijo .liberalni* in avtonomijo Ijnbeči poslsncil Tako daleč smo že, da s« interpelacije niti ne dajejo čitati več, niti tedaj, ako so prevedene na italijanski, in sko so tndi sestavljena po vseh predpisih in ne obsessjo ničesar pohigšlji voga Ta interpelacija se je glasila tako-le: .Prvo podpisani je isročil;dne 94. jannvarja t. 1. piesvitlemu gospodu predsednika zbornice, dra. Campitellijn, prošnjo krškega nčiteljskegs drnitva v Vrbnika od 15. janavarjs 1898., podpisano po predsednika draštva Furčidu. Prošnja je bila adresirana na „81avni deželni zbor v Pajja* in pra-vidjena podpisom poslanca V. Spinčiča. Imela je torej eno označeaje, kakor je predpisuje §. 21, odstavek 1, poslovnega reda sa deželni zbor Istre, ter bi se bila morala, po istem odstavka istega §, prijaviti na kratko v prvi seji, ki ja sledila sa tam, v seji dne 97. jannvarja. To se ni zgodilo. Predsedništvo zbornice je rešilo prošnjo sledeče: No. 89 Dieta. .Si restitnisce a mani del firmsto, non es-sendo estesa nella lingna di pertrattazioae della Dieta provineiale, sui e diretta. Dalla Presideaza della Dieta provineiale d' Istria. Pola 96. Gennaio 1898. II capitano provineiale: G a m p i tel 11". K temn pečat deželnega odbora Istre. Ker je po tej rešitvi zborničnega predsedai-štva kršen §.21. poslovnega rada sa deželni zbor Istre; ker ni zakona, katerim bi bil dolečea kateri raspravni jezik za deželni zbor; ker je sklep deželnega zbora od 14. jaaa-vsrja 1895., katerim je deželni zbor, po svoji večini, proglasil italijanščino kakor raspravni jezik sborniee, proglašen s Najvišim odlokom od 14. septembra 1895. protizakonitim in aeastavsim; ker v deželnem zboru Istre, kjer je hrvstski oziroma slovenski jezik deželni jezik, eelč jezik velike večine prebivalstva pokrajine, italijanščina niti ne more biti jedinim razpravnim jezikom, do« kler so v veljavi temeljni država! zakani, in še posebno člen 19. zakona od 21. decembra 1867. št 142 drž. zak.; ker ja torej rečenim rsšenjem vH<)k»era pred-sedništva zbornice od dne 25. janimrji 1898. št 89 kršen temeljni državni zakou ; in ker se temeijnji državni zakon krši tudi • tem, da od 25. jannvarja sem, presveti g. predsednik zbornice noče vsprejemati proženj, ako niso pisana italijanski, ali ako istim ni priloži vsaj it* lijanaki prevod, kakor je rekel posL Spiačid« da« 27. jannvarja t. 1., ke mu js kotel izročiti hrvatski pisano prošnjo, poslancema Kozuličn ia Mandida p« dne 28. januvarja t. 1., ko sta ma h tel* izročiti isto prošnjo, katere ni hotel vsprej*ti prnd^dnik ni prvikrat ni drugikrat; prisiljeni so podpisani staviti nastopno vprašanje do c. kr. vlade: K«j namernje storiti c. kr. vlada ozrom aa postopanja predsedništva in predsednika dež. zbora Istre, kataro postopanje je v očitem nasprotstvi s določili temeljnega državnega zakona; oziroma t je-li pri volji, da predloli to stvar — v obramba temeljnjih državnih sskonov — Njeg. Veličanstvi v odločitev ? Polj, dne 3. febravarja 1898. 8 p i n č i ć, Kozslid, lfandid, dr. Stanger, dr. D. Trinajsti sedništva Čnlo se je pokanje is topiSa nove koa-strakeije, katerega ni trebs nič nabijati! Topič ja delo sloveče slovenska tvornice: Lorber, Pehara! i. dr. v Žalen aa Štajerskem. Take topiče je praT toplo priporočati, sa slavnostne namene. Topli nsm ja blagonaklonjeno posodila tukajšnje županstva sa ksr se sakvalji^enio istemu najt»pi»je. Kateri čitsteljev povpraša morda, čemu srna dali našemn društvu ima .Kra?* ? v > to ;»ne ja v čast narodni To ine nikakor ni žaljivo, kakor menijo? nekaterniki. DrnŠtva so pristopili malena vsi občinarjl. Gosta megla, ki je letos večkrat zasedala osobito prvo polovico meseca jannvarja, pa zopet uhajala, nam ne vsbuja dobrih nad za to leto, ča ja primerjamo z lotom 1787. Do 18. jsnu farja ja prihajala gosta in smrdljiva megla, potem pa suho in mrzlo vreme; v poletja bilo je hudih bolesaij. Drugačno je bilo 1788. leto. Ves januar nenavadno mehko, in južno vreme, potem pa veliki viharji in nalivi, posabno drugo polovico meseca; od 11—25. dež, aaeg in ie celo toča; v polaga nessosna vročina. Narava je bila zgodna in Isto selo rodovitno. Hinko Ž. PoIltlAke vesti. T TRSTU, In U /»brararju 18SI. Deželni zbor Istrski. Službeno poročilo o včerajšnji seji se glaai: Pročitale so se štiri resolucije do vlade, in aicer ona posl, Kozulida radi vsednevnega poaka na hrvatski P »!i v Nere« ziaah, eoa poaL Bsrtolia radi saustavljenja sklop«? občinskih zastopov v Pirana in Poreča, tič >?ih sa premaiSenja dež. sbors v Palj,ona drs. Trisaj* stida radi slovenskih napisov na drž. železnid v Istri in ona drs. Chersieka radi premeščanja hrvatske šole v Nerezinah v lokal, katerega je dala aa razpolago občina. Potom ja prišel v razprava predlog posl. Bsrtolia za popolnjenje §. 18 poslovnika v tem smislu, da sa italijanščina proglasi razpravnim jezikom dež. tbora Istrskega. Za sta govorila Bartoli in Tommasi; proti vladni zastopnik in poslanca TrinajatiČ in Spinčič Bartolijev predlog se je vsprejol s večino glasov. Med napravo sa je galer^a izprasnila parcijelno radi toga, kar je motil« krvatski govoreče poslance. Daaes sopet seja. V varstvo slovenskemu dUaitvn. K11 b slovenskih deželnih poslancev v Gorici je skl-nil nastopno resolucijo: „Priinavsjoči opravičenost izjave slovanskega dijaštva v Građen od dne 1. t m. in pozdravljajoči i veseljem vaaki odločni kerak naše visokošolske ■ladine; povdarjajoči nujno potrebo slovenskega vseučilišča v sr<;u Slovenije, v Ljubljani, za kulturni napredek slovenskega naroda, ter prepričan, da zdivjanost protiavstrijskega gibanja ;n terori-zovanje nemfikih nacijonalnih chauvinistov merodaj-nim krofom odpre oči na žalostni položaj slovenskega prebivalstva : obrača se klub slovenskih deželnih poslancev v Gorici na visoko vlado, da ukrene potrebne mere, da ičiti slovensko dijaštvo in mu »mogoči nadaljevanje pričetih studij ter pozivlje državna poslanca slovenskega dela kronovine, da proti vladi lporabita vsa zakonita sredstva, da nemndoma iz-poslnjeta veljavnost izpitov na zagrebškem vse-učililči za tostransko državno polovico in da se slovensko vseučilišče v najkrajšem času otvori v središču slovenskega naroda, v Ljubljani*. To resoločijo je rečeni Unb doposlal g. županu in dež. poslancu Ivanu Hribarju v ljubljeno s izjavo, da se izreka solidarnim s slovanskimi delelnimi poslanci v središču Slovenije v nadaljnjem nastopanju isti stvari. V Gorici, dne 8. febr. 1898. Za klub slovenskih poslancev: Dr. Henrik Turna, Dr. Gregorčič dež. posl. in odbor. drž. in dež. posl. Deželni zbor Štajerski. Začela se je podrobna razprava o načrtu zakona radi uvedenja direktne in tajne volitve, ki se je pa morala pre-trgati, ker se konservativni in slovenski poolanei niso udeležili razprave. Razprava se bode n&da* Ijevala v jedni prihodnjih sej. Deželni zbor Gorenje Avstrijski je na-loiil deželnemu odboru, naj predloži železniškemu ministarstvu peticijo za zvezo s Trstom po želez-liiki Črti Klans-Liezen Rottenmsnn-Sv. Jurij, in potem čez Karavanke. Boj proti naravi — brezvspeSen boj I Močan je vladni aparat v vsaki državi - veliko dosega lahko dobro organizovena stranka. Poslednje sosebno tedaj, ako jej gre na roko tudi vladni aparat. Ti dve sil! noreti spravljati jevne stveri v ono smer, kakor se ravno poljubi njima, ali kakor lehtevajo njijiue koristi t Dogaja se tako cel6 v tekih slučajih, ko govori proti njima narava same: faktičn' pdcoiaji in faHtčne potrebe! Le prepogosto bi moral človek misliti 8osebno v naši Avstriji, da tu nima veljave oni znani rek: ljudski glas, božji glasi Le prerad zginja ta glas v valovju samovolje, sebičnosti, gospodstvaželjnesti in — so-vražtvaU Ljudski glas, javno menenje — kolike-kreti sta v zasmeh svetu?! Stopi le pred oblastneža in govori mu o „javnem menenju", o pravicah ali o Željah ljudstva! Bode* že videl, keko se ti nasmeje zanlčljivo. tako od gori doli, ali preko rame, in te odslovi uljudno, ali pa tudi nenljudno II Mož se .čuti" 1 Čuti se vzvišenega nad take smešnosti. Norci — si misli — imejte le svoje javuo mnenje, svoje .božja in člo eška praviee", jaz pa imam več, jaz imam — moč 11 Tako sodijo neredko pesamičniki, tako sodijo tudi gospodovalne stranke, zlasti one, ki niso prišle do moči same ia sebe, katerik moč ue sloni na nmavnili odnušajili, ki so trhlene same po sebi in gospodujejo, ker tako hočejo drugi, od milosti drugih 11 Take stranke so najhuji tirani I Čim bolj čutijo avojo notranjo trhlenost, čim bolj čutijo, da jim je položaj nenaraven ter da se zibljejo u& tenki vrvici v vrtoglavih višinah, od koder morajo pasti doli v globino danes ali jutri: tem srditfji so. To vidimo na italijanski stranki Istre. Strah pred bodočnostjo provzroča nje sedanje srditost Tudi tej stran k H so pripomogle do moči in ■lave: ugodne slučajnosti in. — slepota druži hI Dogodki v Evropi in pogubne tradicije doma dajajo tej stranki moč, da se more toli vspešno boriti proti nam in — proti naravi I! Ali ni to boj proti naravi: ako hočejo deposedirati veliko večino prebivalstva, ako hočejo napraviti iz večine same politiške in narodne helete in sužnje v državi, v kater: velja ustava, v deželi, kjer govore svoj govor glasovi na voliiču 1 Ta slovanska veČina je tu ia ostane ta. Kje je sila, ki bi jo megla spraviti is dežele? In ne samo, da ostane ' tu ta slovanska veČina, ampak p« vseh zakonik ' narave se bode tudi večala ta večina, številno in — moralno. Ali so gospodje slepi, da ne vidijo, kako žarki narodne vzgoje in prosvete silijo preko j meje v ty n&šo Istro iz sosednjih pokrajin ? Ali so j res toliko najivni, da menijo, da bodo mogli za-j ustaviti to duševno fluktuvacijo 11 Ali menijo res, * da narodno vstajanje v sosednjih deželah, ostane ? brez efekta za to deželo T Dejstva pa, da bode slovanska večina v Istri rastlfl številne in moralno, mora biti posledica ta, da bodo rasli tudi nje glasovi — na volišču 1! ; In z glasovi na voiiiču bodo rasla tudi nje po-; litična moč, dokler ne dorase temu, kar jej je s prisodila narava : do večine v z a k o n o -i dajnem Nastopu, v deželnem zboru. | Česa pričakujejo vendar gospoda od sedanjih | škandalov v deželnem zbora ? I Ali ne vidijo, ' kako se vse njih psovke na adreso naših mož, j razbijajo ob veri ls raz- grajanje, dokaz skrajne zverske strasti, na galeriji zbornice puljske, s katero soglaša vsa večina slovanskih sovražnikov? Ničesar dražega, nege volja zatreti primorskega Slovana in ga iztrebiti ia zemlje, ter zasesti njegovo faktično last ? To in aič drugega ne pomeni vea ta plačani hrnp 1 Mogoče je, prav mogoče, da se Nemci In Italijani zares boja ogromnega Slovanstvs, toda kaj briga tak strah nas Slovane, ki se borimo, ne sa pridobitev taje lasti, marveč sa ohranitev svoje lssti, ki v svoji ogromnosti res presega last naiih nasprotnikov ? Ne, nam se ni brigati sa to, ker imamo dlsto vest in tadi nas ne sadevlje nikaka odgovor* aoat sa nasledke, ki otegoejo zadeti ie naše nasprotnike ssradi njihovega nastopanja proti nam Pr*diaambe aa lože so vsprejemnjo vsaki daa od t—lf are ajatraj ia od 4—f ara popela dao v slici Moliš pieeolo itov. 3 II. aadatrapfa aa lava. Istetam dobivajo ss aatopaiee. Noraapradaao leda prodajala sa bodo 1*. fobr. v gledaliftča. Ustopaico ja dobiti tadi v kavarni Commarcio. „BaiavHkl pavai' v BasavM prisada daasa s večer, 11. febr., domačo vesolieo v prostostih go-stilse .Pri Lipi". Na veselici bodo blagohotno sodelovali barkovljanski diletantje. — Ker ja čisti dohodek namenjen v nakup harmonija za poučevanje petja, se darovi in predplačila hvalažeo v-sprejetnajo. Na obilno udeležbo uljuduo vabi •Veselidni odsek". Vabila na dalavako veselico, katero prirodo sodrugi jugoslovanske socijalno demokratične stranko dnnoo zvečer, IS. svečana, v dvorani »Torsicore" Vis Chiossa 6. Ns vsporedu so godbs, potjo, deklamacija, igra »Šaljiva pošta* ia pisani veuček. Zsčetak ob 8. uri. Uatopsias 40 avč. ffVipavska polarna hramba" priredi v nedeljo dao lt. febravarja, plesao veselico v prostorih g. Antona Perhavca v Tabora pri Vipavi. K ples* bodi sviral oddelek c. in kr. voj. godbe it 47 is Aorice. Začetek ob 7. uri svečer. Ustopsias 1 gl. Na abiloo udeležbo uljudno vabi Odbor. Uari ji včarsj v bolnišnici vosnik, o katarom smo poročali v sadnjom izdanja, da so se mu splaiili konji ns cesti Milje-Žsvlje. Neki kmet is Divačo je sposoal ponesrečenca samo po iaeaa „Fran* is Štori j. Ponesrečenec je bil v elužbi gostilničarja Ivaaa Oborsnela ia Divsče, katari je tadi lastnik voaa ia konja. Trlja delavci hudo ežgaoi V livarni železa pri Skednju so metali včeraj Anton Sabadin, Mi-bajl Orel in Ivan Medved surovi mineral v kotel, v katerem se isti spreminja v železo. O veliki vročini kotla so oblečeni delavci lc jako lahko. Prepetilo so je pa okoln 9. ure zvečer, da se je raspršil v kotlu kos minerala in zagnal več iarečib kisov v delavce in jih hndo ožgal, posebno ker sa bili lahko oblečeni. — Vsi trije so bili prenefteni v bolnišnico, tajmsnj ožgan je bil Sabadin. Nssrsča na psrnlku. Martin Pauzi n Iz Po-stojine je pomagal minule »rede razkladati koks is paraj t a »Napried*. Delal je ha. dnu parnika. O spuSčenju trnžice se je veriga zamotala in tru-žic», ki je precej težka, padla je vso močjo na Pauzina ter ga močno poškodovala na života naj- Mulj Uu giuii. UV *IW llllVIi w priskočili »o mn takoj na pomoč, ter so ga izvlekli vso pazno*tju na krov, kamor je bil poklican zdravnik z zdravniške postaje. Nesrečneža so sproveli potem ntzaveatnega v bolnišnico. Prišel je na liee meata policijaki inšpektor, da peizve, da-li ni morda kdo kriv te nesreče. Za dabar naman, huda plačili. Sinoči so ae sprli blizu kolodvora južoe železnico trije težaki in se začeli potem pretepati. Mimo prišel je 33-etai Viktjr Verua, ki seje podal med nje namenom, da jih pomiri iu razprši. Prepirljive! pa ni^o marali za sodnika in eden iz med njih udaril je Ve-rnia nekim orodjem tako močno po glavi, da je isti obležal. Drugi trije možje so ga potom prenesli v bolnišnieo, kjer jo moral tndi ostati, ker valed zadnjih demonstracij — a naša odgovornost to ne bode. Nasprotso pa ja nala dolžnost, da se stisnemo ie trdneje skupaj, da slasti o p a* stimo vsosoparatnomržnjomejseboj t ar, da ne delamo ne narodne na oaobne krivice svojcem, iz česar sa radoporajaslozavkupnejavnecilje. Kakor trdaa aeprodirna stena zvestih bojevnikov iaailimo zares svojim naeprotnikem bojazni vzklik: Hannibal ante portasl* fiMaiižče Armonia. V soboto dne li. t. m. ob 10. uri svečer bode sijajna MASKARADA telovadnega društva .Tržaški Sokol". Gledališče boda ^jajao razsvitljeno in okinčano. Priti ja v koštamo, ma>ki ali v pleapi obleki. Svirala bodo vojaika godba c. in kr. pešpolka baron WaldatJLttee i. 97. Ustopnina: za gospode v civilni opravi gl«), 1.—-, za kostumirape, maske, dame in člene v sokolski opravi 60 nve. Lože v prizemlju gld. i, v I. reda gld 4, ▼ IL redu gld. S in v III. redu gld. 1. ------ 1 W flnioTSTTts Spominjamo samo na nasledke, ki ategneje zadeti j J® i*ko budtt ranjen. Ranjeni ne pozna nobenega aassika vseučilišča in nemško akademično mladež [ prepirljivem. Hitro oe ga sproveli v bolailuieo, pa saatonj. Is Ojegs ai bilo vač baao4%ip okalu poladaa izdabnil jo is avaje daio. Bil je poročaa ia ja imel tadi otroke. Navadao bivališče sjogovo je bilo v Ko-staboai pri Pomjaaa. Nosrača. 48 do 60 letni Matej Jerman razkladal j* na parnika „Venus" žito za mlin Eco-nomo. Bil je v spodnjih prostorih parnika. Ko so vlekli jedenkrat okoli 800 kgr. žita na krov, strgal« so tse verige vinča, in vsa ta teža padla jo na revefca Jermana, ter ga takorekoč zakopala. N^Jnovijte vaatl. Opeva 11. Deželni zbor je razpravljal o predlogu poai. Stratila, tisočem se predla«er»la zakonskega načrta za iiut-u ivaaj« permanentnega odseka, ki naj bi poučeval jezikovne razmer« v Sl*ziji. Ker je nemška večina odklonila ta prodl<)g, j« izjavil podana Swi-czy v imenu manjšine, da poslednja ćuti primorano zapnatiti zbornico in da ae ae bode več ndeieševala razprav. S1 o-vanski poslanci so zapustili dvorano. Seja se je pretrgala. Po zopetnem otvorenju H* je izrekel posl. H a ase svoje globoko obžalovanje n jisjavi posl. Swiezcy-a. Zasedanje se je zaključilo trikratnim .hoch" na cesarja. V svojem zakijnč-nem govoru je tudi detelni glavar grof Lanscb izrekel svoja obžalovanje na koraku manjšine. Da-želni predsednik pa je zraail nado, da dogodivše se kontroverze dovedej* do zbristrenja odaošajev in pntem do nglajenja n^protstev. Vlada rada poda roko v to, da ae bodo v fcodo*e združenimi mofnal delalo za blaginjo dežele. FONDO R A L LI Kinematograf Edison Živa fbtograflja Najviše priznanj" «ta blagovoiila ureči Nji. Velič. ruski car in carica, kakor tudi Ni ju Viso*. Veliki vojvoda in vAjvodinfa Aasijska Predstave se vršč vsaki dan za dtniineob 3., 4, 6. In 8. nri, samo za gospode pa ob 7. uri svečar. Ustopnina I. razr. 30, II. raz 10 nvč. Ivan Bldter. Cufeerin 200krat ilajši, nego sladkpr Iz repe lOO tablic »a gld. l.SO, 950 n M 3.50% soo „ „ „ e&o Cofeerin 350krat slajši, nego sladkor iz repe lOO tablic »a gld. 2.50, » i* M S.—, 500 „ „ „ 9.-, Pofiilj« po poitnem povzetji j.Vojteoh, Sosle-Praga Ako ao pošlje denar naprej, se pošlje blago poitnine proato. Trst, IHazza delle Poste St. 1 ZASTOP IN VELIKA ZALOGA KOLES Mateor. 9. S. A. Bambus in vgeh pripadkor aa kolesarje. ZAMENA 1H KUPOVANJE "VSAKOVRSTNIH KOLES. Oddaja v najem in popr&rljanje. Zaloga suhe klobsčerin 1 e s i b 1 tu za hitro čiščenje kovine, posebno uikilitanih deletr kolesa. Zastop *eč tovarn sa predmeta iz k*TČaka. NtrropUnlre za p*rono*p*ro „F er mor Vse po konkaienčaih cenah. Motori na par od 1 do 50 konjskih moči, Irroštl koncetif« v vtakaieri delavnici. Ekonomični mlini „IDEAL" nerazpočljivim kotlom ajpriproBteji in najceneji od bodisi katere-»koli drugega sistema, 50% prihrambe, na roko iu ua par z nepokvarljivim kamenom, prepotreben za vsakega posestnika, 40^ pri-hrambe moči, mole T. vaaki meri od najfineje d« debele moke za žgance, semelje v 1 ttfi 450 do 470 kilogramov, ne da bi se moka uegrela. 2 VI« Molin piccolo 2 GCSSi & PiOlM - TFSt 2 Vla Molin Piccolo 2 Generalni laatepniki e. kr. p"iv. tvornica strojev in moteijev na pur <7. H. HoffmeUter — Dunaj. aEdjaoat'. Izdavatelj in adgo7orui urednik: Fran Ondaik. — Tiskarna Dolaae v Trsta.