FOR
Frtedom
AND
Justice
No. 3
AMERIŠL	VINA
SSSSSEESKi T J f 1 lkNCd[ s i ^ m, ISSSSSSSS^Sl
AMERICAN IN SPIRIT	SLOVENIAN
FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, January 13, 1987	VOL. LXXXIX
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
ZDA pričakujejo novo sovjetsko iniciativo na ženevskih pogajanjih o jedrski oborožitvi
WASHINGTON, D.C. — Ta četrtek se bo v Ženevi, Švica pričela nova runda večletnih pogajanj med ZDA in ZSSR o skupnem omejevanju jedrske oborožitve. Reaganova administracija pričakuje novo sovjetsko iniciativo na teh pogajanjih, kar neuradno potrjujejo tudi dobro obveščeni sovjetski viri. Sovjetsko delegacijo v Ženevi bo vodil Julij Voroncov, ki je namestnik zunanjega ministra in kot tak vplivnejša osebnost kot je bil dosedanji sovjetski pogajalec Viktor Karpov. Kot kaže, bodo Sovjeti med drugim predlagali pod še nepojasnjenimi pogoji nov sestanek med Reaganom in Mihailom Gorbačovom, morda v Moskvi.
Včeraj je Reagan sprejel v Beli hiši Max Kampelmana, ki vodi ameriško delegacijo v Ženevi. Kampelmana je predsednik povišal v Svetovalca v State Departmentu, da bo tako na enaki diplomatski ravni kot Voroncov. V izjavi po sestanku s Kampelmanom je Reagan dejal, da zelo želi skupno, a skrbno nadzorovano omejitev jedrske oborožitve obeh velesil.
Srditi boji v okolici mesta Basra — ZDA baje posredovale napačne podatke tako Iraku kot Iranu — Nasprotujoča si poročila
NIKOZIJA, Ciper — Poročila, ki jih objavljajo uradne tiskovne agencije Irana in Iraka, govorijo o srditih bojih na južnem delu fronte v okolici iraškega mesta Basre. Iranska ofenziva traja že pet dni in Iranci trdijo, da njihovi vojaki ubili in ranili najmanj 16.500 iraških vojakov, med padlimi pa naj bi bili tudi neki iraški general. V Bagdadu je pa predstavnik obrambnega ministrstva na tiskovni konferenci potrdil, da so Iranci napadli, a dejal, da so iraške sile napadalce odbile, pri tem pa jim prizadele ogromne izgube. Ker zahodni in drugi neodvisni novinarji ne morejo poročati iz fronte, ni mogoče ugotoviti, katera poročila, iranska ali iraška, so resnična. Zahodni analitiki menijo, da so Iranci res odprli novo ofenzivo in imeli določene uspehe, ni pa pričakovati smrtonosnega udarca Iraku. Tako bo vojna, ki se je začela septembra 1980. leta z iraškim napadom na Iran, še nadaljevala.
Včeraj je Taha Jassin Ramadan, ki je prvi namestnik iraškega predsednika vlade, trdil v intervjuju z novinarko Wall Street Journala Karen Elliott House, da so ZDA namenoma posredovale Iraku napačne podatke o iranskih vojaških položajih. Ameriški podatki so februarja lani dali Iračanom verjeti, da bodo Iranci odprli ofenzivo na srednjem delu fronte, dejansko so pa Iranci napadli na skrajnem jugu fronte, Iračani pa so utrpeli 15.000 ubitih vojakov. Ramadan je dejal novinarki House, da so ZDA vnaprej vedele, da so podatki neresnični. V zadnjih dneh je bilo objavljenih več poročil, ki trdijo, da so ZDA posredovale napačne informacije tako Iraku kot Iraku in sicer v želji, da bi ne ena in ne druga država zmagala v vojni.
Izraelci zaskrbljeni nad trditvami, da so imeli veliko vlogo v ameriški prodaji orožja Iranu — Nočejo postati grešni kozel v aferi
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je ameriški veleposlanik v Izraelu Thomas Pickering povedal izraelskemu predsedniku vlade Jitžaku Šamirju, da Reaganova vlada ne vidi v Izraelu kakega grešnega kozla v zvezi s prodajo ameriškega orožja Iranu. (iWK^skli petek je Bela hiša namreč objavila
JI
doslej tajne dokumente, ki obrazložijo vzroke za ameriško odločitev prodajati orožje Iranu. Vsebina teh dokumentov daje vtis, da je Izrael zelo močno zagovarjal takšno prodajo orožja. Po nekaterih drugih, nepotrjenih poročilih, naj bi bili Izraelci tisti, ki so predlagali, da bi lahko bil denar, pridobljen pri takšnem takrat še tajnem trgovanju z Iranom, uporabljen za financiranje aktivnosti protisandinističnih gverilcev v Nikaragvi.
Kol kaže, se bosta nova kongresna odbora, ki preiskujeta iransko-contras zadevo, zanimala med drugim tudi za to, kje je denar, pridobljen od prodaje orožja Iranu in tudi denar, ki so ga menda prostovoljno za podporo contras prispevale razne države. Tega denarja baje ni več in ni znano, kam je šel oziroma kdo ga je končno dobil. Gre menda za več milijonov dolarjev.
— Kratke vesti —
Bejrut, Libanon — Danes so neznanci
ugrabili nekega francosko-kanadskega novinarja. Do ugrabitve je prišlo v zahodnem delu mesta, kjer živijo muslimanci.
Bejrut, Libanon — Terry Waite, predstavnik anglikanske cerkve, ki je igral posredovalno vlogo pri izpustitvi nekaterih ameriških in drugih zahodnih talcev, se je vrnil v zahodni, muslimanski del Bejruta. Waite je rekel, da se bo zanimal za izpustitev talcev, ki so še v rokah muslimanskih skupin, zanikal pa je, da je sedaj ali da je sploh kdaj bil v ameriški ali drugi tajni službi.
Rim, H. — Na obisku v Italiji je poljski
voditelj Wojciech Jaruzelski. Gre za prvi Jaruzelskijev obisk v katero zahodno državo od državnega udara decembra 1981. leta, ko je strl delavsko gibanje Solidarnost. Danes ga bo sprejel v Vatikanu papež Janez Pavel II. Govorila bosta seveda predvsem o razmerah na Poljskem.
Peking, Ki. — Kitajski oblastniki so začeli ukrepati zoper predsednike, rektorje in profesorje univerz, na katerih so bile v zadnjem času študentovske demonstracije. Žeje bilo odstranljenih več teh oseb, napovedani so ukrepi tudi zoper intelektualce, ki so šli predaleč v zahtevanju demokratizacije kitajskega političnega sistema.
London, V. Br. — Evropo od Anglije
do Sovjetske zveze je zajel rekorden mraz, ki ga v nekaterih krajih spremljajo snežni viharji. V Londonu so zabeležili najnižjo temperaturo vse od 1. 1940, v Moskvo sploh najnižjo v zgodovini, prav tako v Leningradu. V Sibiriji je mraz najhujši v zadnjih 15 letih. Vremenoslovci ne napovedujejo znatnega izboljšanja vremenskih razmer v naslednjih dneh.
Washington, D.C. — Včeraj je predsednik Reagan imenoval 44-letnega Mariina Fitzwaterja za svojega tiskovnega predstavnika. Doslej je bil Fitzwater tiskovni predstavnik podpredsednika Georgea Busha. Dosedanji tiskovni predstavnik v Beli hiši Larry Speakes postane podpredsednik neke privatne družbe.
Washington, D.C. — Najnovejši podatki kažejo, da je brezposelnost v ZDA 6,7-odstotna, kar je najnižja stopnja vse od marca 1980. Inflacijska stopnja lani je tudi bila zelo nizka, predvsem zaradi znatnega in tudi enkratnega padca v ceni energetike. Tako vladni kot privatni ekonomisti menijo, da v I. 1987 ne bo prišlo do gospodarskega zastoja, čeprav bo inflacija letos več napredovala kot je lani.
Iz Clevelanda in okolice
Seji—
Društvo sv. Ana št. 4 ADZ ima redno mesečno sejo to sredo pop. ob 1.30 v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu.
Klub slov. upokojencev na St. Clairju ima redno sejo la četrtek pop. ob 1.30 v prizidku SND na St. Clairju. Poleg redne točke, bo g. Anton Žakelj predvajal slike iz Slovenije. Pridite! Novi člani dobrodošli.
Novi grobovi
Frank J. Vegel
V	ponedeljek, 12. jan., je v Euclid General bolnišnici umrl 83 let stari Frank J. Vegel, mož Ivana (Honey), r. Mandel, oče Patricie Gergel (St. Louis, Mo.), 3-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat Paule Baehr, zaposlen kot knjigovodja pri East Ohio Gas Co. 38 let, do svoje upokojitve 1. 1962, član Katoliških borštnar-jev, DNU pri Sv. Robertu, Družbe sv. Vincencija Pavel-skega in Am. Assoc, of Retired Persons, zelo aktiven pri fari sv. Roberta. Pogreb bo iz Gr-dinovega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek, 16. jan., v cerkev sv. Roberta dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo ta četrtek od 2. do 9. zv. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele.
Olga Mohorich
Dne 9. januarja je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrla 71 let stara Olga Mohorich s Chickasaw Ave., sestra Jennie Galaska ter že pok. Stanleyja in Malace King, zaposlena do svoje upokojitve pri Bowman Products. Pogreb je bil preteklo nedeljo iz Želelovega zavoda na E. 152 St. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin Hoiy Family Cancer Home.
Josephine T. Alich
V	petek, 9. januarja, zvečer je v Slovenskem domu za ostarele umrla 92 let stara Josephine T. Alich, rojena Jakšič, vdova po 1. 1982 umrlem Johnu, mati Johna Arthurja (Kalif.) in Leone Marie Alič (pok.), 4-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra Dorothy Simen, Vicki Kmet, Vide Cimas ter že pok. Franka, Therese Mlachak in Alice Urbas, hčerka Franka in Therese (r. Pečjak) Jakšič (oba že pok.), članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu, društva Martha Washington št. 38 ADZ, podr. št. 25 SŽZ in Kluba upokojencev na St. Clairju. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. danes dop., v cerkev sv. Vida ob 10. in od lam na pokopališče Vernih duš. Družina pripo-
(dalje na str. 81
VAŽEN SESTANEK—
To nedeljo ob 3. pop. bo zelo važen sestanek v župniji Marije Vnebovzete in sicer v šolski kafeteriji. Navzoč bo Fr. Edward Luca, predstavnik škofa James Lyke-a. Beseda bo tekla o tem, kako najti duhovnika z ustreznimi kvalifikacijami, da je lahko imenovan za župnika pri tej fari. Farani naj se sestanka udeležijo in še posebej izrazijo svojo močno željo, da dobi ta slovenska fara slovensko govorečega župnika.
30-lelnica Baragovega doma—
To soboto bo Baragov dom praznoval 30-letnico obstoja s proslavo v avditoriju Sv. Vida. Za rezervacije, kličite Baragov dom (tel. 881-9617), ali Staneta Vidmarja (261-0294).
Pristavska noč 1987—
Vstopnice za Pristavsko noč 1987, ki bo v SND na Sl. Clairju v soboto, 31. januarja, lahko rezervirate pri odborniku g. Jožetu Koširju, 2085 Newcome St., Richmond Hts., OH 44143 oz. tel. 481-5621.
CYO špageti kosilo—
Mladinski CYO pri Sv. Vidu vabi na svoje letno kosilo to nedeljo v avditoriju. Cena $4 za odrasle, $2.50 za otroke. Kosilo boste lahko nesli domov. Vstopnice imajo člani CYO in v župnišču.
Zadušnica—
V soboto, 17. jan., ob 5. pop. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Silvo Savernik ob 4. obletnici njene smrti.
Žalostno sporočilo—
Tone Škerl iz Kirtlanda je dobil žalostno sporočilo, da mu je 6. januarja v Begunjah pri Cerknici umrl oče France, v starosti 87 let. Pokojni zapušča ženo Amalijo roj. Brancelj, 4 sinove in 2 hčeri v Sloveniji, omenjenega v Ameriki, Matijo in Ano v Kanadi, Barbaro in Terezijo v Avstraliji, Rozko v Franciji, Minko, medicinsko sestro v Keniji, Afrika, ter sestro Anico Ježek v Kranju. Sin Jože je že pok. Pokojnikova mama je bila sestra od pok. Jake Debevca. Naj počiva v božjem miru!
Dva dni pozneje je dobila Milka Škerl sporočilo, da ji je v sosednji vasi Topol umrla teta Tončka Bonač, v starosti 84 let. Zapušča sesno Mary Otoničar v St. Catherines, Ont. in bratranca Lojzeta Opeko v Argentini in Franceta Drenika v Venezueli. Brat Ivan je že pok. R.I.P.
VREME
Deloma sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 40° F. Vetrovno in spremenljivo o-blačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 48° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche
AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOŠIR	
NAROČNINA:	
Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; Kanada:	$ 1 5 za 3 mesece
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; Dežele izven ZDA in Kanade:	$ 1 7 za 3 mesece
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;	
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $ 1 5.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 3 Tuesday, January 13, 1987	83
Krščanska družina —
upanje bodočnosti
Za mnogo ljudi je pričetek novega leta zavestno ali podzavestno čas razmišljanja, novih načrtov za bodočnost ter obetajočih perspektiv. Ob zaključku vsakega leta kot neke vrste bilanca in projekcija za bodočnost se človek sprašuje o lastnem življenju, o svoji družini, o bodočnosti družbe sploh. Saj sta dva bistvena človekova vprašanja: »Od kod prihaja« in »kam gre?«
Sedanji način življenja ne spodbuja ljudi k razmišljanju, nasprotno, oddaljuje jih od iskanja resničnih vrednot, ki naj bi jim osmislili življenje.
Stvarnost današnjega sveta
Na sodobno realnost imamo različne poglede, ki so odvisni od negativnega ali pozitivnega gledanja na dogodke in njih razvoj. Opazovanja pa so premnogokrat odvisna od optimizma ali pesimizma opazovalca. Sodobna družba temelji na znanstvenem in tehničnem napredku, ki je presenetil človeštvo. Občudovanja vredna je povezava med različnimi narodi na vseh področjih — predvsem na kulturnem polju. Številne mednarodne organizacije se borijo za človečanske pravice, pravice narodov in celo narodnih manjšin. Nagli in učinkoviti uspehi na področju javnih sredstev obveščanja so zbližali ljudi in države. Gmotni in kulturni napredek posameznih pokrajin omogoča visoki standard življenja v velikem številu držav. Želji po svobodi in pluralizmu sta postali ideal množic.
Ob vseh dosežkih pa je današnji svet poln protislovij, kar povzroča med ljudmi nejasnost in zmedo. Zaradi tega smo priče pojavov, ki so povprečnemu posamezniku nerazumljivi. Stoletne krivice se ponavljajo v novih oblikah: z žalostjo zasledujemo novice o krivičnih vojnah in grozotnih revolucijah; obsojamo netolerantnost in absolutizem diktatorskih režimov. Z žalostjo v srcu slišimo vesti o državah, kjer vladata duhovna in gmotna revščina. Čutimo se globoko prizadete ob sodobni civilni zakonodaji, kjer ni mesta za naravne božje zapovedi.
Današnji svet je nedvomno v obdobju globoke krize. Ni ta ne prva ne zadnja kriza človeštva. To je kriza, kot jo pojmuje Ortega y Gasett, ki predstavlja ne toliko generacijske spremembe kot pravo krizo vrednot. Večji del človeštva ima občutek, da živi v razosebljenem in nesigurnem obdobju. Poleg mnogoterih zunanjih sprememb, vlada pri ljudeh kriza v lestvici vrednot. Sodobni človek premnogokrat dvomi o svojih idealih, o svojem načinu življenja, o smislu človekove eksistence. Tako Zahodni svet kot Vzhodni, vsak v svojih posebnih okoliščinah, sta izpostavljena grobemu materializmu in ateizaciji.
Takšna podoba sedanjega sveta odgovarja v večji ali manjši meri realnosti različnih dežel na svetu. V marsikaterih krajih, predvsem v tistih, kjer je proces načel same temelje človeške družbe, se različni znanstveniki posvečaju vprašanju, kateri naj bi bili vzroki razkroja sodobne družbe. Iz odgovora naj bi sledili nasveti, kako naj bi človeštvo našlo pot iz
Drobosnjakova »Božična igra« v Chicagu
CHICAGO, 111. - V nedeljo, 4. januarja, po deseti maši je v širši okolici Chicaga poznani režiser Jože Rus postavil pred farane Sv. Štefana skoro 200 let staro »Božično igro« koroškega bukovnika — ker je bil sposoben »bukve« brati — Andreja Šusterja-Drobosnja-ka. Rus ni postavil te častitljive igre na gledališki oder, ampak v sredo med vernike, ki so
Prejel sem še dva dopisa, ki se dotakneta te igre. Izšla bosta v prihajajočih številkah A.D. — Op. ur.
prišli od maše v dvorano pod cerkvijo. Po vsebini in po dramatski zgradbi je Drobosnjakova igra občestvena predstava. Navzoči naj ne bodo samo gledalci, ampak do neke mere tudi soigralci. Zlasti je to mogoče pri petju starih božičnih pesmi.
Nekaj besed o Drabosnja-ku. Rodil seje 1. 1768 v Kosta-njah nad zahodnim delom Vrbskega jezera in tam tudi umrl 1. 1825. Bil je kmet, ki je v svojih preprostih pesmih razmišljal o različnih straneh kmečkega in sploh človeškega življenja. Danes je za nas njegov jezik prijetno starinski; tako na primer: Jožef in Marija iščeta »jerperge« (iz nemškega »Herperge« - prenočišča).
Predvsem pa je Drobosnjak znan kot pisec Pasijona ter igre Izgubljeni sin, ki sta še se-
daj večkrat uprizorjeni po slovenskih odrih na Koroškem. V našem slovstvu predstavljajo njegove igre svojske začetke slovenskega ljudskega gledališča. Pri tem ni nič kulis in pokrajinskega ozadja. Igralci sedijo med ljudmi in ko pride njih vrsta, stopijo na mal, dober čevelj visok oder, da so vidni vsem; ko pa odigrajo, se vsedejo na svoje mesto nazaj. Zato igra poteka brez odmora.
Že vabilo na predstavo »Božične igre« v Chicagu je smiselno izražalo božičnega duha z izrekom: »V tem svetem času obiskanja«, nato pa z besedami pastirjev: »En trošt mi prinesemo vam, Mesija je zdaj rojen nam«. Ob strani pa prijetna skica: zvezda siplja svoje žarke na jasli z Jezuš-čkom.
Prav vsi sodelujoči — per-šone po Drobosnjakovo — so se potrudili in z zgledno resnobo in zbranostjo odigrali svoje vloge. Slovesno zadržan je bil nadangel Gabriel Olga Glušič. Mater božjo Marijo je v glasu in vsem nastopu ter v zgledni duhovni zbranosti predstavila Nandi dr. Pucova. Ob njej je bil seveda sv. Jožef, čigar glas in nastop je razodeval skrbnega pa tudi pogumnega varuha Matere božje in nato sv. Družine. Bil je to Karl Remec. (Ne bi bilo narobe, ko bi imel malo brade, saj jo igra izrecno omeni.)
Trdosrčnega birta, ki zapodi Jožefa in Marijo iz gostišča, je
podal Branko Magajne, skupino treh preprostih pastirjev so predstavili Miha Magajne, Gregor Goršič ter Miha Arko. Njihovi glavni besednik je bil Gregor s popolno izgovarjavo Drobosnjakovega jezika.
Častitljivo resnobni so bili vsi trije kralji: Karel Zorjan, Lojze Gregorič in Tone Gaber. Kralja Heroda je predstavil dr. Lojze Arko. V besedah in vsem nastopu je bil res kruti in mogočni Herodež, kot ga je zamislil preprosti koroški dramatik. Ob njem je bil zares simpatičen pažej: mali Boštjan Bucik.
Herodov prerok in svetovalec Domanikus, z debelo knjigo v roki, je bil Franci Puc. Omeniti je treba tudi glasnika (Johnny Sever), ki je v nakazanem rimskem oblačilu z mogočnim glasom prebral povelje cesarja Avgusta za popis vseh ljudi. Njegov prihod so najavili trije trobentači-fanfaristi.
Posebno vlogo je odigral pevski zbor. Skoro je spominjal na zbor (chorus) v stari grški drami. Zbor je pripravil in ga spretno vodil Janez Arko. Ena od pevk, Erica Arko, je občuteno zaigrala (morda bi smeli reči »zapiskala«) na flavto pastirjevo melodijo. Pastir pred nami pa je kar dobro napravljal vtis, kot da piska on.
Arhitekt in režiser te predstave ter tudi njen šepetalec je bil neumorni Jože Rus, ki je Čikažanom in drugim Slovencem širše čikaške okolice dol do Jolieta in gor do Milwau-keeja že tolikokrat postavil na oder razne dramatske prireditve, ali pa smo bili deležni njegovih pesniško občutenih interpretacij in nagovorov.
Slovenski farani sv. Štefana so ob tej priliki napolnili malo dvorano pod cerkvijo. Menda so kar vsi prišli od maše dol. S kratkim nagovorom in z navedbo vsebine je nagovoril navzoče inž. Andrej Remec, ki že dolga leta žrtvuje svoj čas in moči za slovensko šolo pri Sv. Štefanu.
Naj bo dovoljena le mala kritična pripomba: če bi navzoči imeli besedilo starih božičnih pesmi, bi verjetno bolj poprijeli in bi s tem občestveni značaj drame prišel še bolj do izraza.
Vsekakor je treba reči, da nedeljska predstava Drobo-snjakove »Božične igre« pO' meni lep kulturni pa tudi farni uspeh.
Po predstavi so navzoči imeli priliko, da se pokrepčajo z okusnim domačim kosilom-To pa pomeni, da so tudi kuharice doprinesle svoj delež k celotnemu uspehu v dvorani-Obenem je bila prilika za razgovore — brez hreščečega instrumenta v kakem kotu! Zato ni čude, da so nekateri ostali * * * * v dvorani kar do dveh popol' dne.
Verjetno bomo za Veliko noč spet prijetno presenečeni, čeprav morda le v manjši meri, s kako podobno kulturno pri' reditvijo pri Sv. Štefanu!
L Kap-
grozeče zamegljenosti.
Vzroki sodobnih razmer
Različni družbeni raziskovalci navajajo različne vzroke v zvezi s sodobno človeško problematiko. Med najbolj poznanimi vzroki bi lahko imenovali: krivične socialne sisteme v preteklosti narodov, slabe voditelje, napačne ideologije, razosebljeno moderno življenje, svetovne velesile, nespametno šolsko vzgojo, nepravilno uporabo komunikacijskih sredstev, potrošniško miselnost, itd. Kritični in hkrati odkritosrčni glasovi znanstvenikov pa čedalje bolj poudarjajo vlogo, ki jo ima družina za zdravi in naravni razvoj posameznika in družbe. Družina kot naravna družbena celica ima nedvomno največji potencial družbenih sprememb, kljub temu da je neusmiljeno izpostavljena vsem zunanjim vplivom. Tega družinskega poslanstva se predvsem zavedajo tisti, ki jo rušijo na vseh področjih z namenom, da bi uveljali svoje ideološke ali trgovske načrte. Iz zgodovinskega razvoja in s stališča racionalnih naravnih razmišljanj si ne moremo predstavljati boljše temelje za zdravo življenje družbe kot družino, kjer vlada ljubezen.
Poslanstvo krščanske družine v sedanjem viharju
Vsestransko bogato družinsko življenje je rešilna podlaga za življenje družbe. Moralno zdrava familija more tako gojiti osnovne lastnosti kot so zvestoba, sodelovanje, požrtvovalnost, radodarnost, potrpljenje, itd. — skratka mora gojiti ljubezen do bližnjega, kar pa je tako v nasprotju z geslom poganskega sveta, ki se glasi »Uživaj življenje!«
Krščanske družine so prav tako kot nekrščanske izpostavljene negativnim in usodnim vplivom tega sveta; premnogokrat se ne razlikujejo od ostalih familij, kjer je sebičnost zavladala nad ljubeznijo. Morda je največji problem današnjega sveta prav ta, da krščanske družine ne znajo več »plavati proti toku« in tako v nekem nenačelnem prilagajanju okolnostim opustijo apostolat pričevanja. Krščansko življenje
v družini je včasih, na žalost, le neka tradicija, občasna ceremonija, racionalni nauk, medla filantropija ali podobno.
Krščanske družine bi morale in to predvsem v današnjem času živeti iz prepričanja in globoke vere, da je tuzemsko življenje le korak k večnosti. Krščanska družina naj bi pričala v okolju, v katerem živi, da smo za duhovne vrednote pripravljeni žrtvovati vse ostale vrednote. Kristusov nauk je veselo oznanilo, a hkrati zahteva žrtve. Simbol kristjana je križ — križ tudi v 20. stoletju.
Globoki in težki problemi kot je sedanja človekova zmeda in duhovna beda zahtevajo jasne in radikalne spremembe. Ali
(dalje na str. 4)
Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!. ii
Skuhal ali pogrel MEGAN
WRONG NUMBER!
Gospa Zaplonkar je zavrtela hčerkino številko na telefonu in rekla:
»Halo, tukaj je tvoja mama. Kako se kaj imaš?«
»O, mama, strašno! Otroci ves dan razgrajajo, hiša je vsa v neredu, mene križ boli in mož je prej klical, da bo pripeljal tri ljudi na večerjo.«
»Nič ne skrbi,« je rekla mati. »Čez deset minut bom pri tebi in bom pomirila otroke, pospravila po hiši ib skuhala večerjo za vse vas in za tiste tri goste.«
»O, mama, ti si angel,« je rekla hčerka in solze so ji zalile oči ob misli na tako mater. »Kako pa je kaj očka?«
»Kakšen očka? A se ti blede? Saj veš, da očka — Bog mu daj duši dobro — že sedem let v grobu spi.«
Za nekaj trenutkov je nastala mučna tišina. »Katero številko pa ste zavrteli?«
»661-7122.«
»Tukaj je 661-71 24.«
»O, sveta nebesa! Napačno številko imam. Oprostite!«
»Počakajte no, malo! Ali to pomeni, da vas ne bo k rneni? ... Halo, halo...«
Poročilo pravi, da je ponesrečenec imel najmanj dve nogi zlomljeni.
NA SODIŠČU: »Gospod Maks, prisegli ste, da boste govorili resnico, čisto resnico in nič drugega kot resnico, tako vam Bog pomagaj. Ali razumete, kaj to pomeni?«
»Seveda razumem.«
»No, dobro. Ali bi želeli kaj povedati v svojo obrambo?«
»Če upoštevam vse omejitve, ki ste jih s to prisego vsilili mojemu pričevanju, mislim, da je bolje, če molčim.«
Prepiši ali izreži in spravi:
Neki mož svojemu prijatelju: »Strašno je starati se sam. Moja žena že deset let ni imela rojstnega dneva.«
»Velika dolžnost vsakega državljana je, da se ne izmika Porotniški službi,« je navduševal slavni jurist kandidate za dfžavljanstvo.
»Ampak porotniki morajo med obravnavo ves čas molčati in samo poslušati,« je pripomnila neka gospa. »Jaz bi raje šla za pričo.«
»Če je bil nekdo rojen leta 1 927, koliko je danes star?« »Moški ali ženska?«
Osebno nimam nič proti Kitajcem, ampak belih srajc pa ne ^orn več nosil v njihovo čistilnico. Ko jo dobiš nazaj, gleda kot nova, čez par dni pa je že spet vsa umazana.
Doma smo imeli petelina, ki je bil tako len, da ni nikdar Prvi zapel, ampak je vedno čakal in ko je drugi nekje v vasi zakikirikal, je on samo prikimal.
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
Bistvo Baragove duhovnosti
V	tednih po študijskem dnevu o Baragovem delovanju sem razmišljal o vsebini govorov. Ne vem, koliko so se tisti, ki so pripravljali študijski dan, zavedali tega, kar je njihovo delo dejansko prineslo. S pripravo na program tega dneva je g. Percy Morison delal za vzpostavitev Baragove ustanove kot korporacije s sedežem v Lemontu. Slutim, da se je vse to vršilo pod vtisom, da je nekaj v Baragovi duhovnosti in v načinu njegovega delovanja, kar ne poznamo dovolj, a nas lahko podpira v sedanji krizi vere in duhovnih poklicev.
Glavni doprinos k študijskem dnevu je nudil dr. Miles Goddard. K programu sicer ni mogel priti zaradi prehlada, a poslal je vsebino svojega govora, s katerim je osvetlil nam do sedaj neznano bistvo verovanja Očipvejcev. Michael Morison, ki ima veliko stika z mladino, je skušal predstaviti Baragovo duhovnost kot primerno za sedanje čase. Dr. Janez Vidmar je z dobrim poznanjem političnih razmer v Gornjem Michiganu v 19. stoletju orisal okoliščine, v katerih je deloval Baraga.
V	nekaj urah se je razvil pred nami svet, ki smo ga zelo malo poznali. Dr. Goddard, ki je Očipvejec, je v svojem govoru o indijanskem verskem svetu razvil opis vernosti Očipvejcev, ki so edina katoliška skupina, severnoameriških Indijancev, ki je ohranila svojo kulturo.
Po načrtu bi moral pripraviti predavanje o Baragovem vplivu na slovenske misijonarje v Ameriki v prejšnjem stoletju. Med pripravo na to predavanje sem uvidel, da je to težko prikazati v kratkem govoru. Moral bi navajati vrsto zgodovinskih dogodkov in jih osvetliti z načinom Baragovega misijonarjenja. Zato sem skušal kratko in jasno opisati, kaj je vplivalo na Barago in druge slovenske misijonarje, da je lahko revija »Acta and Dieta«, ki jo je izdajalo v začetku tega stoletja zgodovinsko društvo v St. Paulu, označila njihovo misijonarjenje kot nekaj izrednega: Indijancem niso vsiljevali ne francoske in ne ameriške civilizacije, ampak so hoteli vtisniti v nje krščanskega duha in krščanski značaj.
Opisal sem kratko Baragovo duhovnost pod vidikom ugotovitve, ki jo je dal pokojni škof James Rausch ob dvestoletnici ZDA: Baraga je prinesel na edinstven način v Ameriko dragocene slovenske tradicije iz rodne Kranjske.
Ta ugotovitev izraža poznanje pomena slovenskih narodnih tradicij. Te so nastajale in se razvijale skozi stoletja iz vernosti in pod vplivom vernosti slovenskih prednikov. V vseh težkih okoliščinah naravnih katastrof, družbenih, političnih in verskih nevarnostih so naši predniki črpali moč iz svoje vernosti. Skladno s tem so se razvijale ljudske pobožnosti, šege in navade, s kate-
rimi so obdali obhajanje velikih praznikov, dob cerkvenega leta in tudi letnih časov, v katerih so delali za hrano in za vse, kar je bilo potrebno za dnevno življenje.
Svoje delo so združevali z zaupanjem na božji blagoslov in Marijino varstvo. To je bila pobožnost in vernost, ki se je razvijala med ljudstvom. Za oboje so dobili oporo v duhovnikih, ki so ljudstvo razumeli. Vedno pa te opore in razumevanja niso uživali, a so vztrajali, ker so vedeli, da je to potrebno za oporo v delu in mnogih naporih, ki so jih zahtevale razmere.
S to ljudsko vernostjo in pobožnostjo se je srečal Baraga kot kaplan v Šmartnem pri Kranju in v Metliki. To mu je bilo v oporo v gorečnosti, ki je spremljala vse njegovo duhovniško delo. V ljudski pobožnosti je odkril preizkušeno tradicijo, ki je v vsej preteklosti utrjevala vero slovenskega ljudstva.
Sam se je oklenil ljudskih pobožnosti, ker je vedel, da pomagajo vernikom ohranjati, kar so prejemali od duhovnikov po službi božji. In ko jim zaradi razširjenega janze-nizma v Sloveniji tudi božja služba ni nudila, kar so pričakovali in želeli, se je med ljudstvom še bolj utrdila ljudska pobožnost. V ljudski pobožnosti je skrita sila, ki ohranja vernost v notranjih krizah, ki jih Cerkev ni bila in še ni prosta.
Baraga je dobil v ljudski vernosti in pobožnosti tudi zase najuspešnejši dvig k
V BLAG SPOMIN
Četrte obletnice smrti naše ljubljene, nepozabne matere, stare mame, hčerke, sestre, nečakinje, svakinje, sestrične, tete in botre
SILVE SAVERNIK
ki nas je za vedno zapustila dne 13. januarja 1983.
Gospod, daruj ji mir,
Naj večna luč ji sveti.
Ker si dobrote vir,
Uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
Sin, Gregor Snaha, Chris Vnukinja, Megan Mary Brat, Dr. Robert Sestri, Erika por. ing. Bajuk in Eleonora por. Dr. Grunes Svakinje, teta, krščenci; sorodniki v Ameriki, Avstriji, Sloveniji in Hrvatski. Euclid, O., 13. januarja 1987.
Bogu. Ta dvig se ni vršil samo pod vplivom zgleda vernega ljudstva. V njem je bila skrita še druga nadnaravna moč: sveto izročilo kot vir božjega razodetja je ohranjeno v slovenskih tradicijah skldttrio s slovensko dušo ali slovensko duhovnostjo.
Bolj jasno povedano: naši predniki so katoliško vero, ki so jo prejeli po Cerkvi, izražali na slovenski način skladno s svojo slovensko duhovnostjo. To je bilo tudi potrebno, zakaj katoliška vera se utrdi v človeku in v narodu tako, da prepoji celotnega človeka, ves njegov notranji duhovni svet, da iz njega doživlja in presoja skladno z resnicami svete vere, ali z božjim razodetjem.
To še lažje dojamemo, ako sledimo nauku svete vere, ki vodi naše razmišljanje k delovanju milosti v človeku, v njegovih največjih duhovnih sposobnostih, ki ga dvigajo nad vse in dajejo dostojanstvo vsakemu človeku. Jezus Kristus — Odrešenik — s svojo rešenj-sko močjo pride v človekove najvišje duhovne sposobnosti, da iz njih v luči, ki prihaja od njega, presojamo sebe in svet.
V Baragovem času sociološke in psihološke vede, ki raziskujejo človeka, še niso bile razvite. Poznamo pa modrost, ki prihaja od Boga in so je deležni verni, ki živijo iz vere. Baraga je svojo vernost razodeval z gorečnostjo svojega duhovniškega dela za ljudstvo. Veroval je, da vrši svojo duhovniško službo v moči milosti, ki deluje v njem po mašni-škem posvečenju. Veroval pa je tudi, da božja milost deluje v vernikih, ki so prihajali k njemu in si zgrinjali okoli nje-gva.
Veroval je, da se njegova duhovniška milost srečuje z milostjo v vernikih, ki sprejemajo njegovo duhovniško delo. Duhovnik mora pod vplivom milosti svojega duhovništva prihajati v stik z ljudmi, da bo milost, ki deluje v ljudeh, postala učinkovita po združenju njegove vere z vero vernikov. To je prineslo Baragu spoznanje »dragocenih slovenskih tradicij«, ki jih je ustvarjala vernost naših prednikov.
Poznanje vernosti slovenskega ljudstva je Baraga usposobilo za razumevanje vernikov raznih narodnosti in Indijancev. Človek in tudi duhovnik mora najprej v sebi odkriti in ceniti svojski svet svoje vernosti, da lahko ceni in spoštuje načine vernosti ljudi drugih narodnosti. To ga tudi navdihuje k spoštovanju dostojanstva človeka.
Dr. Miles Goddard je odprl za nas nov pogled v verski svet Indijancev. Verovali so v enega Boga. Napačno razumevanje besed očipvejskega jezika je povzročilo mnenje, da so verovali v bogove. Dr. Goddard je primerjal njihovo verovanje stari zavezi svetega pisma. Pričakovali so »preroka«, ki jim bo povedal vso (dalje na str. 6)
ZORA PIŠČANC
PASTIRICA URŠKA
*'&* »W* »>;« •>;«	•>:« »^«*^4 »>•«	•-gj
RoS«»S«»S«»S«#5?«tSoS«#^rS«»!5«»St»S«»?5«35«»!5«»R«»55«»S«rS«»S«»S«#9
Nadaljevanje
■;-lo 1'
On edini, teh ki so zaspali, je resnično od mrtvih vstal in šel s telesom v nebo. Samo on nas bo rešil, samo on je resnični naš Bog in Gospod. Ne potrebujemo med nami in Bogom nobenega posrednika. On nam je s svojim trpljenjem že pridobil nebesa. Vse je zapisano v božji knjigi, kdo se bo rešil in kdo pogubil...«
Ženske v cerkvi so zmajevale z glavami, moški so mu pritrjevali. Za glavnim oltarjem ga je poslušal škof Kacijanar. Všeč mu je bila njegova gromovita beseda, njegov navdušeni in gotovi nastop. Bolj je užival nad izrednimi Trubarjevimi govorniškimi možnostmi kakor pa nad naukom, ki ga je učil. Vendar tudi temu ni nasprotoval. Marijinih prikazanj je bilo v zadnjem času toliko, da jim res ni bilo mogoče več verjeti. Prav je, da se enkrat za vselej naredi konec temu beganju in zavajanju ljudi.
Pridigarjev glas je odmeval po cerkvi kot glas poslednje trombe. Tudi Jernej mu je v srcu dal prav. Njegove besede so ga opajale. Jera je bila daleč in njen vpliv je tu popolnoma splahnel.
V ozadju cerkve pa je Trubarja poslušal še drug ugleden in učen duhovnik, Urban Tka-lič, Textor imenovan. Takrat še ni slutil, da bo nasledil škofu Kacijanarju. Množica v cerkvi se zanj ni zmenila, preveč vneto je poslušala novi nauk, ki ga je učil Primož Trubar.
Urban Textor je z vso jasnovidnostjo presojal Trubarjev nauk. Bil je globoko podkovan v Kristusovem nauku in v nauku svete Cerkve. V nemoči je opazoval množico pred seboj in dalje prisluhnil zgrešenemu nauku navdušenega pridigarja. Moral mu je priznati izredne govorniške sposobnosti in privlačno silo, s katero je priklepal nase poslušalce. Vedel je tudi, da škof Kacijanar ne bo ničesar ukrenil, da bi preprečil to pohujšanje med vernimi Ljubljančani.
Ljudje so se usuli iz cerkve, Textor se je pomešal mednje,
prisluškoval in bil vesel in razočaran obenem. Tudi Jernej se je pomešal med množico, a v njem ni bilo nobene jasnosti. Srce je soglašalo s Trubarjevim novim naukom, medtem ko ga je pamet odklanjala. Moram do Trubarja, se je odločil, da mu razložim svoje dvome in se mu oprostim, ker sina še nisem pripeljal v Ljubljano.
Napotil se je proti nabežju Ljubljanice, kjer je vedel, da bo našel Trubarja. Res ga je našel v pivnici, ko se je vneto razgovarjal z možmi, zbranimi okrog velike mize v kotu. Kozarec pred njim je bil še nedotaknjen. Odgovarjal je na številna vprašanja, učil in živo posegal v vsak razgovor, tako da nase in na svoje potrebe sploh ni mislil.
Jernej se je približal omizju in sedel na zadnje, še prazno mesto. Trubar ga je takoj opazil.
»O, Tkalčev Jernej je tu! Pozdravljen, dolgo te že ni bilo na spregled.«
»Dolgo, pa sem vseeno vedno zdoma.«
»Si slišal mojo pridigo, Jernej? Kaj se ti zdi, ali nimam prav glede tistega prikazanja na Skalnici, o katerem si mi že nekaj pravil?«
»Imate in nimate prav, gospod Trubar. Vi Urške ne poznate. To je deklica, ki je vedno govorila samo resnico. Zato se mi zdi nemogoče, da bi lagala glede prikazanja,« je mirno povedal Jernej in se nenadoma postavil na Urškino stran.
»Tudi tebe je že zastrupila? Saj si vendar pameten mož.«
»Mojemu sinu je naredila veliko dobrega. Brez nje bi bil osamljen, slepec na duši in na telesu.«
»Zakaj ga ne pripelješ v Ljubljano? Zakaj odlašaš?« je posegel Trubar. »Fant ima že štirinajst let, čas je, da se izobrazi in postane tudi on koristen član družbe. Kaj ni škoda, da hodi za norimi babnicami, ki vidijo v vsakem grmu kaj in si domišljajo, da je to nebeška
Krščanska družina - upanje bodočnosti
(Nadaljevanje s str. 2)
prikazen? Bodi vendar pameten, Jernej, in ne nasedaj lažem, ki prihajajo od hudiča!« se je Trubar razvnel.
Jernej je v svoji notranjosti zakolebal. Trubarjeva beseda ga je omamljala, sram ga je postalo, da ne soglaša z ostalimi, a čut poštenja ga je naganjal, da mora Urško braniti.
»Ne, gospod Trubar, v dekletu, kot je Urška, ni hudiča. Poštena je, ponižna in dobra in se zaradi prikazanja ni prav nič prevzela. Pa še to je dokaz, da je govorila resnico, da je bila čudežno rešena iz ječe na Grašišču. V ječi je našla pet pripornikov in starega Jakoga je lepo pripravila na smrt, ko je še tisto noč umrl.«
Nekateri so se ob teh besedah zasmejali, Trubar pa je ostal resen.
»Kako to veš? Morda je bilo vse to le nova izmišljotina premetene Urške.«
»Ne, možje, ni bila. Povedal vam bom, kar sem videl in kar vem,« je začel Jernej svojo pripoved in končal z besedami: »Vse je bilo čudežno, rečem vam, prav vse.«
»In so Urško pustili, da še naprej bega ljudstvo s svojimi prikaznimi?« se je spet oglasil Trubar.
»Spet hodi od hiše do hiše in v vsaki mora pripovedovati vse od začetka.«
»Rad bi vedel, koliko vsak dan dodaja; domišljija takih deklet je zelo bujna,« je rekel Trubar.
»Kolikor vem, govori vedno le eno. Skušali 50 jo, še celo gospod vikar, a niti za las ni spremenila prvotnega pripovedovanja.«
V BLAG SPOMIN
OB DVAJSETI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MAMA, STARA MAMA in TAŠČA
ANA KAMIN
ni morda krščanska družina pozabila zgled betlehemske svete družine v vsej njeni preprostosti, ponižnosti in altruizmu, v vsem njenem trpljenju in zaupanju? Ali prebiramo kristjani Sveto pismo kot božjo besedo, ki ima moč, da spremeni naša srca in naše življenje?
Ali je srca slehernega kristjana odprto v dialogu molitve, v dnevni predanosti Bogu in bližnjemu. Kjer so naše misli, tam bo naše srce.
Prav ob tem blagoslovljenem letnem času, ko nas božični prazniki povedejo v mislih k sveti družini, je milosten trenutek, ko nas Kristus kliče k zvestobi v ljubezni v naših konkretnih okoliščinah. Trdna krščanska družina — kot sel zemlje, prenovljena in utrjena v božji ljubezni — je najboljša posrednica veselega in odrešujočega Kristusovega oznanila.
Katica Cukjati (Božja beseda, jan. 1987)
Izdihnil« je svojo plemenito dušo dne 14. januarja 1967.
Gospod, daruj ji večni mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
FRANC - mož;
Hčere: ANICA,
sestra MARIJA BERNARDKA, karmeličanka;
MARIJA, poročena KOŠIR; JOSEPHINE, poročena MANFREDA;
sin IVAN ter ostali sorodniki.
Cleveland, O., 13. jan. 1987.
»Rad bi to dekle spoznal in jo še sam skušal. Takoj bi presodil resničnost njenih besed.«
»Pridite in jo zaslišite. Ne bo se vam posrečilo, da bi jo zmešali, nje že ne.«
»Že vidim, da je tudi tebe uročila. Škoda, veliko sem računal nate, pa vendar te še prosim, pregovori sina in mi ga pripelji, morda bo manj trmast od očeta.«
»Sam naj odloča!« je rekel Jernej, pozdravil in šel. Mučen molk je nastal po njegovem odhodu. V srcih mnogih pa je vstajal dvom, kaj če ima Jernej prav?
Jernej je zamišljen vozil proti domu. Prvič, odkar se je srečal s Trubarjem, se je čutil olajšanega. V srcu je bil poštenjak, čeravno mu je manjkala trdnost in značajnost. Urška mu je bila draga kakor lastna hčerka. Samega sebe bi zatajil, če bi je ne branil.
Prešel je Vrhniko in Razdrto. Sonce je že močno pripekalo, žejalo ga je, da se je kar v Šembidu ustavil v obcestni gostilni. Notri so vsevprek vpili, le toliko je razumel, da govorijo o prikazanju na Skalnici in o čudežni rešitvi Urške iz ječe.
»Že trikrat jo je Mati božja rešila,« je vpil možak, ki se mu je vino že močno poznalo. Ko bi prisluhnil nadaljnjemu pogovoru, bi slišal neverjetno zgodbo o slepem Janu. Pa ni.
V	naglici je zlil vase kozarec vina, plačal in šel. V Vipavi se je ognil Maksovi gostilni. Slutil je, da vsa dežela govori le o prikazanju na Skalnici, zato se tudi pri Katri pod goriškim gradom ni ustavil. Bil je že mrak, ko se je upehani konj P<
pr
V
VSi
ob
dn
spretno spletal med seboj in urejeval ročaje, da so enakomerno udarjali ob statvo.
»Vidiš, da gre?« je veselo vzkliknila Jera.
Neslišno se jima je približal. Svojim očem ni mogel verjeti. Njegov sin pri statvi? Nitke urejuje, platno tke? Kako je to mogoče?
»Jera, Jan!« Še nikdar ni bila njegova ljubezen do žene in sina tako močna kakor v tem trenutku. Jan se je izvil iz očetovega objema.
»To ste vi, moj oče, moj dragi oče!« Gledal ga je, nato spet padel v njegov objem. »Mati božja mi je vrnila vid. Vidim vas, oče, vidim!« je Jan poln sreče razkril očetu svoje doživetje na Skalnici.
Jernej je sina prijel za ramena. Gledal ga je, šel z roko prek njegovih oči. Ko je bil še majhen, ni trenil. Sedaj pa je oči zaprl in spet odprl in se mu skozi solze nasmihal.
»Nič me ne skušaj, oče! Vidim in gledam svet okoli sebe. Novo življenje sem začel.«
Sedaj ga je Jernej burno objel. Dolgo se vsi trije niso mogli pomiriti. Nato so sedli k mizi in še dolgo v noč pripove-
dovali, kar se je zgodilo, ko je bil Jernej odsoten.
»Sedaj vem, kaj je moja dolžnost. Pomagal bom pri zidavi svetišča. V Ljubljani poznam mojstra, ki bo vodil delo. Sami bi tega ne zmogli. Na Skalnici mora čimprej stati Marijina hiša.«
(Dalje prihodnji torek)
Praktični nasveti za zimski čas
Cleveland, Ohio — Vsaj v naših krajih okrog Clevelanda je letos zima prizanašala kar do Novega leta. Ni bilo še velikega snega in ne prehudega mraza. Toda zima se je po datumu komaj začela, najhujše še bo prišlo v januarju in februarju, še v marcu včasih zima noče oditi pohlevna kot ovca. Ce tudi imamo vsako zimo izkušnje, se vendar vsako leto znova pripeti, da imajo ljudje težke zdravstvene posledice ali jih zadene celo smrt, če se v snegu in mrazu ne pazijo. Mislimo, da ne bo škodovalo nekaj opozoril in nasvetov.
Ozebline - Kadar je mrzlo in vetrovno, pazite na izpostavljene dele kože, na prste, ušesa in tudi če vas preveč zebe v noge. Če postane koža na prstih, ušesih, na obrazu ali kjerkoli bela in loščena, najprej pritisnite tisti del ob drugi del toplega telesa, recimo roke pod pazduho ali dlani na ušesa. Mlačna - ne vroča! - voda pomaga z oblaganjem. Ne drgnite, ker je zmrznjena koža krhka in se ob tudi rahlem drgnjenju kaj hitro odlušči in s tem rani, kar se nerado celi.
Kadar je vetrovno, je učinek mraza skoraj dvakrat večji kot kaže toplomer, zato se dobro
navajena. Nevarno je posebno za ljudi s kakršno koli srčno boleznijo ali slabostjo. Zdravniki svetujejo, da ljudje, ki so stari nad 45 let let, ki imajo gotovo bolezenske tveganosti, naj ne odmetavajo snega. Večina ljudi - ne samo stari -pozimi ne dela pretežko, ko pa zapade sneg, se lotijo odmetavanja z vso ihto, pozabijo na svoje telesne zdravstvene slabosti. Ko jih zadene, je največkrat že prepozno.
Če pa kdo le ne vzdrži v hiši in vzame lopato, da odmeče sneg in napravi tir iz hiše, naj zelo pazi na svarilne signale: pomanjkanje sape, težko dihanje, pritisk in stiskanje v prsih, ramenih, mrzel pot. Kadar občutite enega ali več teh znakov, takoj nehajte, sicer se igrate s smrtjo.
Takšna opozorila pa ne pomenijo, da naj ljudje - tudi starejši - vso zimo za pečjo sedijo na toplem. Za ohranitev zdravja je potrebno, da se telo giblje. Kratek sprehod ali kakšno drugo lahko gibanje na prostem je dobro in potrebno za vaše zdravje. Pretiravanje v enem ali drugem pa seveda škoduje in je za starejše ljudi lahko tudi smrtno nevarno.
Torej vse po meri in po pameti!
Kanadska Domovina
ODMEVI S PRERIJE	Minister in no
koli
TORONTO, Ont. — To je naslov članka o Tolstojevi knjigi v celovškem Mohorjevem koledarju za 1. 1987 na straneh 118-121. V uvodu je precej zanimivih misli. Zapisano je, da sta v Sloveniji že dve knjigi o dachauskih procesih, vsaj ena o Golem otoku, le o Kočevskem Rogu je še ni. Zgodovinska dejstva pa se ne dajo kar tako zakopati za vedno. Saj pravijo: Če vedo trije, vedo vsi ljudje. Tako je tudi vedno več zanimanja za povojne grozote v 1. 1945. Resnica hoče na po-vršie!
LETHBRIDGE, Alta. — Samo tri dni se je manjkalo, pa bi bil dosegel častitljiv 84. rojstni dan naš ugledni staro-naseljenec John (Janez) Bolte-zar, ko ga je 23. decembra Stvarnik poklical k sebi.
Rojen v Clevelandu, se je s starši mlad vrnil v Slovenijo, kjer je oče kmetoval na majhni, bolj revni kmetiji. Tam je prebil prva fantovska leta. Slabo rodovitna, kamnita zemlja ni mogla preživljati družine in 25-letni Janez je odšel za kruhom v Kanado. Ustalil se je na zahodu Kanade, v manjšem naselju Coaldale, 12 km iz Lethbridga. Tam si je s pridnostjo in garanjem priboril lastno kmetijo. Ko se je po desetih letih trdega dela res ustalil na lastni zemlji, se je vrnil domov na obisk, se tam oženil in se pred drugo svetovno vojno vrnil v Kanado, kamor je prišla kasneje tudi žena Erna.
Janez je bil delaven, skrben farmar. Poleg tega je bil, po Pred več leti umrlem L. Gove-dnikom, edini slovenski farmar v morju staronaseljencev. Mnogo sosedstva so tvorili hrvaški staronaseljenci.
Janez in Erna nista vihala nosu, ko smo se 1. 1948 in 1949 vselili v Kanado, v Lethbridge m okolico, povojni politični begunci. Nasprotno. Ko smo stkali stike in poznanstvo z njima, sta se takoj vključila v našo slovensko skupnost. Janez ji je tudi ostal zvest do zadnjega dneva. Vedno je rad Pomagal vsakomur, ki je iskal Pfi njem nasveta. Udeleževal Se je vseh naših prireditev in
srečanj, kot tudi ženka, čeprav ni bila slovenske krvi.
Kot ugleden in vpliven gospodar je bil med ustanovitelji albertske poljedelske zadruge in bil njen odbornik celo desetletje, deset let pa je bil tudi odbornik katoliške šolske organizacije in vsa leta zvest in zaveden katoličan. Na svet jima je prijokalo šest otrok, štiri hčerke in dva sinova. Vsi so prejeli od skrbnih staršev pravilno versko vzgojo in napotke v lastne življenjske smeri in odločitve.
L. 1970 se je poslovil od darme, jo prepustil sinovoma, in se z ženo preselil v zasluženi pokoj v Lethbridge.
Mednarodno okolje naseljencev ga je cenilo in spoštovalo, on pa je ostal ponosen in zaveden Slovenec; šest naših slovenskih rojakov gaje nosilo na zadnji poti. Za njim žalujejo žena, hčerke, sinova ter 11 vnukov in vnukinj — in mi lethbridgski Slovenci.
Pravijo, da pogreb navadno pokaže ceno in spoštovanje do umrlega. Veliko ljudi je z nami napolnilo cerkev k pogrebni maši in Janeza žalostno z nami vred spremilo na mirno zem-sko počivališče.
Bog mu bodi milostljiv sodnik, ženki in ostalim njegove družine pa naše iskreno sožalje.
Vreme, vsaj tule v južni Alberti, ne uboga navad letnih časov. V oktobru in novembru nam je nasulo snega, katerega pa sta veter in odjuga zližala prve decembrske dni, tako, da
smo letos spet praznovali prašen božič. Božični dan smo mirno praznovali v družinskem okolju, na Štefanovo nas je zbral obisk misijonarja g. Tineta Batiča, ki nas zdaj kar po urniku obišče dvakrat na leto. Veseli smo ga (in menda tudi potrebni!). Domač gospod je in starejši pravimo, da je res fejst fant, z nami poje mašo, poveseli se z nami, seve pa nas poprej po potrebi in željah duhovno spraši, spove in usmeri na pravo pot.
Po večerni pobožnosti smo se s pevci zbrali, pa samo za kratko uro, v pivnici Pahulje-tovega hotela na kozarec pijače in klepet, ker je naš priznani gospodarstvenik g. Ludvik Pahulje dosegel 70. leto v domovini skromnega, tod v Lethbridgu pa zelo napredujočega življenja. Je izredno podjeten, spreten in doslej tudi srečen gospodarstvenik, saj je gotovo v vrhnji skupini gospodarsko in finančno najbolj uspelih povojnih novonase-Ijencev.
Sebi in mestu je pomagal k uspešnemu procvitu. Nad tri desetletja je gradil in danes je lastnik lepega hotela, treh trgovskih središč, v samem središču mesta pa je zgradil stavbo, v kateri domuje nad 60 različnih uradov. Je pač neugnan, nikoli mirujoče ribniške krvi. Z ženko Danico pa sta si ustvarila in vzgojila tudi lepo družinico treh hčera in enega sina, ki so vsi končali univerzitetne študije in s tem ustvarili lastno bodočnost.
Seve smo njemu in Dimni-kovemu Štefanu zapeli godov-nico. Z nami je bil tudi g. Batič, ki je med večernim opravilom res lepo nanizal nekaj vzpodbudnih misli o prvem mučencu sv. Štefanu. Po tem svetniku so na njegovo ime krstili Dimnikovega Štefana, ki se mu je ta večer kar neprestano smejalo.
Godovanje smo žal prekmalu končali, ker smo odšli k molitvam za pokojnega Janeza Boltezarja. Ves čas je bil z nami tudi g. Batič, ki je naslednji dan somaševal pri pogrebni maši in se nato v cerkvi lepo s slovenskim nagovorom poslovil od našega sorojaka in udeležil pokopa na pokopališču.
V drugi polovici decembra je prestal težjo operacijo naš sorojak g. Joško Mrak in se tik pred božičem vrnil na svoj dom v Picture Butte, ki je lepo manjše naselje nekako 30 km iz Lethbridga, kjer je do lani vodil lastno čevljarsko in tapetniško podjetje. Zdaj se zdravi doma in mu vsi želimo čimprejšnjega okrevanja.
Celo leto ni bilo med nami posebnih dogodkov, zadnji decembrski del je pa prinesel
Spomladi 1. 1986 to slovenski in tudi drugi evropski zgodovinarji razpravljali na Brdu pri Kranju o izročanju domobrancev in srbskih prostovoljcev iz Koroške. Neka vest pravi, da so razpravljali neovirano in da so zgodovinarji izjavili, da je treba to izročanje bolj pojasniti.
V Torontu gre Tolstojeva knjiga hitro v promet. Tudi v knjižnicah je povpraševanje, po njej. To se pravi, da jo ljudje res berejo. V Angliji je bilo za knjigo veliko zanimanje in tudi po evropskih deželah je bilo slišati odmeve. Po drugi strani pa nekaterim knjigarnam v Ameriki Tolstojeva knjiga ni po volji. Negativno mnenje o tej knjigi je priobčil tudi clevelandski Plain Dealer. Prav tako ni bilo v tem časopisu pisma, ki mu ga je poslal dober poznavalec vetrinjske tragedije, ki je bil takrat za tolmača v Vetrinju.
Vsebina knjige je v koledarju lepo in na kratko podana. Ni lahko jasno in pregledno zgostiti 400 strani na tri in pol. In približno 100 strani opisuje vetrinjsko tragedijo. Drugo, šesto in sedmo poglavje ima dosti podatkov o tistih nesrečnih časih.
Morda bi ne bilo napak ob tej priliki omeniti, da je v Tolstojevi knjigi na str. 21 pomota v številkah. Zapisano je, da je bilo 700 vaških stražarjev pobitih po padcu Turjaka. Knjiga Stalinistična revolucija na Slovenskem ima številko 350-400. Podatek je Tolstoj vzel po Djilasovi knjigi Wartime.
Druga pomota v številkah je na str. 19 in 24. Tolstoj pravi, da je 50.000 Slovencev z Gorenjske pomrlo v nacističnih taboriščih. Na strani 24 to število ponovi in doda, da je bilo prav toliko Slovencev odvedenih na prisilno delo v Nemčijo in to z Gorenjske. Nam v svobodnem svetu resnično število ni znano. To ni lahko ugotoviti. Komunistični zgodovinarji v Ljubljani navajajo druge številke: 9.000 Slovencev je pomrlo v jetniških in koncentra-
veselje in žalostne ter nepredvidene dogodke.
Vsem znancem po širnem svetu, ki bero tale slovenski časopis, želim misel iz božične pesmi, ki smo jo peli tele dni: »...daj nam mir in tisto srečo, ki so jo pastircem dal!«
Pak
cijskih taboriščih, 1.600 da je bilo pobitih pri bombardiranju Nemčije, vseh Slovencev odpeljanih na prisilno delo v Nemčijo pa da je bilo 35.000. Te številke so manjše kot Tolstojeve. Toda znanstvena vrednost Tolstojeve knjige ostane kljub tej pomoti v številkah.
Sedaj še nekaj besed o uvodu te knjige. V svojem uvodu Tolstoj najprej pove nekaj o svoji knjigi Victims of Yalta — Žrtve Jalte (1978). Po njej je postalo splošno znano, da so zahodni zavezniki v letih 1944-1947 izročili Stalinu več kot dva milijona sovjetskih državljanov, ki so se kot vojaki ali civilisti znašli pod anglo-ameriško okupacijo. To je bilo v soglasju dogovora na jaltski konferenci februarja 1945, kjer so tako sklenili ameriški, angleški in sovjetski ministri za zunanje zadeve.
Na Srednjem vzhodu se je predanjanje sovjetskih državljanov začelo že v jeseni 1. 1944. Tolstoj pove, da je angleška vojska v Avstriji izročila Sovjetom več kot dva tisoč carskih oficirjev in Kozakov, ki so se ob koncu boljše-viške revolucije umaknili iz Rusije in postali državljani držav, kjer so se nastanili. A jaltska konferenca je omenila le sovjetske državljane!
Dalje pravi Tolstoj, da to ni bila trenutna pomota zaradi hudega prehodnega stanja v maju in juniju 1. 1945. Ugotovil je, da so bili carski oficirji in Kozaki zvijačno vrnjeni ‘Sovjetom pri Judenburgu in da je bilo vse storjeno, da bi to dejanje ostalo tajno. Bežno tudi omeni, da čuti v sebi dolžnost, da čim bolj razišče ozadje tega izročanja, ker se je njegov stari oče boril proti boljševikom in, kot se da sklepati, Rusijo po revoluciji oz. državljanski vojni zapustil.
Tolstoj trdi še, da je že pri zbiranju podatkov za knjigo Victims of Yalta vedno bolj izstopal Harold Macmillan, ki je kot pooblaščeni minister pri vrhovnem poveljstvu dajal politične odločbe angleški vojski v Avstriji.
V naj novejši svoji knjigi The Minister and the Massacres pove Tolstoj, da ko je izšla knjiga Victims of Yalta, je le-ta zbudila veliko pozornost v Angliji. K njemu so začeli prihajati politični emigranti iz Jugoslavije in ga prosili, naj bi obdelal tudi vetrinjsko trage-
(dalje na str. 6)
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE NOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, 'dini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo Ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restav-racija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico da vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
PH-PALACE HOTEL, Corso ICaliana 63 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I
,====»=	,	_i__l..——eg—...
KOLEDAR	Kanadska Domovina
PRIREDITEV
.. ‘Ufliu...
MINISTER IN POKOLI
(Nadaljevanje s str. 5)
JANUAR
24.	— Proslava 30-letnice Baragovega doma v avditoriju Sv. Vida.
25.	— Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo v šolski dvorani. Postreženo bo od 11.30 do 1. pop.
31. — Tradicionalna »Pri-stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
FEBRUAR
7.	— Fara pri Sv. Vidu priredi letno večerjo s plesom, v farni dvorani. Vrata odprla ob 6. zv., večerja deljena ob 6.30, za ples igra Jeff Pecon orkester.
21.	— St. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju.
28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi ples v maskah v dvorani Sv. Janeza Evangelista.
MAREC
8.	— DNU pri Sv. Vidu
priredi »pancake and sausage« zajtrk v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 8. zj. do 1. pop.
22.	— Klub upokojencev na
Holmes Ave. priredi večerjo in ples v SD na Holmes Ave. ob klubovi 25-letnici. Serviranje od 3. do 6. zv.
28.	— Slovensko ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. Igra Al Novak orkester.
29.	— Misijonska Znamkar-ska Akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop.
APRIL
4. — Pevski zbor Zarja priredi pomladni koncert v SDD na Recher Ave.
25.	— Tabor DSPB Cleveland prireja svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci.
26.	— St. Clairski upokojenci praznujejo svojo 25. obletnico in prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3.30 pop., zabava do 5. pop.
MAJ
2. — Pevsko društvo Planina
ima koncert v Slov. domu na Maple Hts. Pričetek ob 7. zv. 17. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan v Triglavskem parku.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, poda Spominsko proslavo v Parku. Dop. ob 1 Ih sv. maša, nato kosilo in zabava. 31. — Otvoritev Slovenske pristave.
JUNIJ
20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko pro-
slavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije.
28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
4. in 5. — Pristavski dan na
Slovenski pristavi.
12. — Misijonski piknik v Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava.
AVGUST
9.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
SEPTEMBER
12. — Fantje na vasi priredijo koncert ob zborovi 10-let-nici, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet.
20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
27.	— Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju.
OKTOBER
17.	— Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci.
18.	— Občni zbor Slovenske pristave.
27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom.
31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clairju.
DECEMBER
6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje v dvorani Sv. Janeza Evangelista.
dijo, da bi tako svet zvedel za te nedolžne žrtve. Tostoj pravi, da ga je prevzelo sočutje do teh žrtev, odgovoril pa je, naj bi to tragedijo popisal kdo od njihovih zgodovinarjev.
Kmalu nato pa je neki Tolstojev prijatelj napisal važen članek o tej tragediji (1979). Tolstoj ga je bral z neprizadetim zanimanjem, a le do takrat, ko ni naletel na citat iz dokumenta angleškega zunanjega ministrstva in sicer: »Izročanje Slovencev in drugih po 8. armadi Titovim silam v Avstriji koncem maja 1945 je bila strahotna zmota (a ghastly mistake)«.
To odkritje je Tolstoju vlilo novo voljo, da podrobneje raziskuje ozadje predaje Kozakov iz Lienza, izročanje Slovencev in Srbov iz Vetrinja, ter zavrnitev Hrvatov pri Pliberku. Saj je bilo politično in vojaško ozadje teh dogodkov isto kot v primeru Kozakov.
Tolstoj je po štiriletnem ra-ziskavanju priobčil glavne podatke o vetrinjski tragediji v reviji Encounter (maj 1983). Tako je prišla na dan tkim. »Klagenfurt Conspiracy« t.j. Celovška zarota. Po objavi tega članka, se je Tolstoju dotedanja težavna pot raziskava-nja teh dogodkov odprla kar na široko. Javljali so se mu mnogi udeleženci in priče tega izročanja, med njimi tudi angleški oficirji, ki so takrat bili zraven pri vračanju.
Tako je nek časnikar izpraševal Macmillana o vračanju v TV intervjuju in je bil Macmillan videti zelo nervozen in nesiguren. Tolstoj sam je o tem predaval na uglednem Winchester šoli, čigar pro-tektor je bil Lord Aldington oz. nekdanji brigadir Toby Low, načelnik štaba V. angleškega korpusa v Celovcu. Ker je časopis te šole izpustil vse, kar bi žalilo Lorda Aldingto-na, je bilo o tem precej hrupa.
Končno je prišlo do 23-mi
nutne TV oddaje na londonskem BBC 3. januarja 1984 pod naslovom The Klagenfurt Affair. Kmalu po tej oddaji je Lord Aldingon privolil v razgovor s Tolstojem, Macmillan ga je pa dosledno odklanjal in, ker se je prav pred kratkim preselil v večnost po zasluženo plačilo, so vsi možni njegovi odgovori oz. pojasnili odšli z njim.
Zveza DSPB je že nekajkrat poslala svoj članek o vsem tem Mohorjevem koledarju. Tako imajo bralci koledarja na Primorskem, na Koroškem in po svetu priliki seznaniti se z vetrinjsko tragedijo in s hudi-
resnico o Velikem Duhu. Tega »preroka« so sprejeli v »Črni Suknji«, v katoliškem misijonarju. Očipvejci protestantskih misijonarjev sploh niso sprejeli. Razumljivo je, da je Baraga lahko dal njihovi vernosti katoliške izraze.
Verski svet Očipvejcev je skoro nepoznan. Zato ni dovolj, da so Očipvejci pritegnjeni samo k udeležbi na Baragovih dneh. Sodelovati bi morali tudi pri delu za Baragovo beatifikacijo, ker samo oni lahko prikažejo pomen njegovega načina misijonarjenja in njegovo književno delo v očipvej-skem jeziku.
Njihovo vernost smo še bolj dojeli v razlagi očipvejskega ekonomskega kroga, ki se je razvijal v krogu družine in plemena. Pojasnjeno je bilo tudi njihovo versko gledanje sveta, njihovo sorodstvo in način njihovega družbenega organiziranja. Celotno njihovo življenje se je razvijalo po njihovem enotnem vidiku vernosti, ki je vodila vse njihovo udejstvovanje.
To nam osvetli Baragovo delovanje med Indijanci in obenem pokaže pomen »dragocenih slovenskih tradicij«, ki si jih je osvojil za svoje osebno duhovno življenje in za duhovniško delo.
Študijski dan o Baragu 29. novembra 1986 je bil prvi letni študijski dan te vrste. Ker je bila udeležba slaba, je želja, da se v celoti obnovi. Upam, da bo to kmalu uresničeno. V načinu Baragovega dušnopa-stirskega in misijonskega delovanja so skriti odgovori na sedanjo krizo vere v Cerkvi in na krizo duhovnih poklicev.
V Baragovi duhovnosti je izpričano, da je v razumevanju svetega izročila kot vira božjega razodetja trajen napredek, ki se vrši po življenju in razmišljanju »izročenih stvari in besed«. Tako ugotavlja Dogmatična konstitucija o
mi razmerami in dogodki med vojno v domovini. Priznanje pa velja tudi Mohorjevi družbi, da je te članke sprejela in objavila.
Naj omenim še, da je Mau-serjev Tomaž obdelal izročanje domobrancev in srbskih prostovoljcev v svoji tezi za M. A. naslov, kot je že spomladi poročala Ameriška Domovina. Tolstojeva knjiga v celoti potrdi to, kar je Tomaž dobil v dokumentih angleškega državnega arhiva.
Tako prihajajo na dan laži in prevare medvojnih in povojnih let. Tudi čas ne more zabrisati teh nečloveških dejanj.
božjem razodetju. V tem pa je tudi nakazana pot, ki jo moramo hoditi pri iskanju odgovorov na vprašanja sedanje krize vere in duhovnih poklicev.
P. Fortunat OFM
MALI OGLASI
FOR SALE
GAS STOVE, IN GOOD CONDITION, $50.00. Call 881-9243 4:30 to 6 p.m. and ask for Joe.
(1-4)
FOR SALE
Brick house with brick garage. 3 bdrms. Grove-wood area. Excellent cond. Call 449-7430.
(1-8)
General Office Accounting Co. Full-time. Bookkeeping, typing, filing, 10-key adding machine. Must speak Slovenian or Croatian. 881-5158.
(x)
4 Rooms for Rent
St. Vitus area. Newly decorated. Call 361-4021 after 6 p.m.
(2-3)
Apartment for Rent
$295, 1 bdrm, including heat, electrical appliances, air cond. & carpeting. Quiet, all adult bldg. Located in E. 1 85th & Neff Rd. area. Close to shopping & public transportation. Call 486-0447.
(2-3)
Josefs Hair Design
Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538
M.M.
Bistvo Baragove duhovnosti
(Nadaljevanje s str. 3)
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Frank Bittenc 1st Vice-Pres.: Louis Jartz 2nd Vice-Pres.: Ann Krlstoff Sec.-Treas.: Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, Tel. 531-2281 Rec. Sec.: Helen Vukčevič Auditing Comm.: Louis Jartz, Ann Kristoff, Mollie Raab Planning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Frank Bittenc, Steve Shimits, Cecelia Wolf Slov. and Eng. Publicity: Cecelia Wolf, Ann Kristoff, Helen Vukčevič Fed. reps.: Louis Jartz, Steve Shimits, Frank Greg; Frank Bittenc; alternate: Cecelia Wolf Hall Reps.: Frank Slejko, Louis Prebevsek
Slov. Home for Aged Reps.: Alice Bozic, Tony Silc, Tony Sturm Head Cook: Millie Bradač
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS President: John Taucher, Tel. 663-6957
Vice-Pres.: Mary Zivny Sec.-Treas.: Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., OH 44137, Tel. 662-9064 Rec. Secy.: Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Frank Urbančič, John Perc Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month, at 1 p.m., alternating at the Slovenian Natl. Homes on E. 80 St. and 5050 Stanley Ave., Maple Hts.
American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
President: Vincent Lauter Vice-Pres.: Joseph Yankovich Sec.-Treas.: Jennie B. Nagel, 245 - 24th St., N.W., Barberton, OH 44203 — Telephone: 1-216-825-6227 or 825-2267.
Rec. Sec.: Angela Polk Auditors:	Frances Smrdel,
Angela Misich, Mary Kovacic Substitute: Josephine Plainer Fed. Reps.: Theresa Cekada, Angela Polk, Frances Smrdel, Josephine Plainer, Jennie B. Nagel; alternate Mary Kovacic Meetings every first Thursday of Ihe month at 1 p.m. in the Slovene Center, 70 - 14th St., N.W., Barber-Ion, Ohio
Progressive Slovene Women of America
SUPREME BOARD President: Florence Unetich 1st Vice-Pres.: Joyce Plemel 2nd Vice-Pres.: Josephine Tomšič
Fin. Sec.: Millie Bradač Rec. Sec.: Emily Starman Corr. Sec.: Hildegarde Kazen Treasurer: Marie Plevnik Auditors: Jennie Zaman, Vida ^ak. Frances Mauric, Josephine Škabar, Wilma Tibjash Educ.-Welfare: Cecelia Wolf, Clga Pozar, Rose Gorman, Helen Vukčevič, Caroline Lokar.
Historian: Joanna Jadrich Editor: Agnes Elish
CIRCLE I
President: Frances Mauric Vice Pres.: Sophie Matuch Sec.-Treas.: Vida Zak Rec. Sec'y.: Wilma Tibjash Auditors: Molly Raab, Josephine °msic, Jeanne Skolaris Education & Social: Angela Zab-' Mary Frank, Cecelia Wolf f ^eetings: First Thursday of the '°nth, Slovenian Workmen's 0rr|e, i 5335 Waterloo Road.
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice-Pres.: Frances Legat 1st Vice-Pres.: Rose Žnidaršič 2nd Vice-Pres.: Ann Filipič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Frances Tavzel, Justine Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Refreshment Comm.: Frances Tavzel, chairman
Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Helen Vukčevič Vice-Pres.: Sophia Skopitz Sec.-Treas.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Sec.: Joanna Weglafz Auditors: Dorothy Lamm, Fran-cine Weatherly, Josephine Škabar Meetings held at Slovenian Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, second Wednesday of the month, at 7 p.m.
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Semen in Barbara Semen
Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani
Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik.
Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103.
GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice-Pres.: Don Mausser 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Balls
Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Vladimir Malečkar Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic, Jodi Mann (alt)
Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3.
PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677
Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
A.M.L.A. WEST PARK SINGERS President: Marie Pivik Vice-Pres.: Helen Konkoy Rec. Sec.: Theresa Krisby Treasurer: Joe Pultz Auditors: Marge Peresutti, Ann Zalatel
Director: Marie Pivik
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secretaries: Nežka Gaber, 2034 W. 22 PL, Chicago, IL 60608; Helena Rozman, 1225 Highland, Joliet, IL 60435.
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Hackett
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Jennie Fatur
2nd Vice President: Vicky Kozel Corr./Rec. Sec'y:	Jennie Mramor
266 E. 204 St„ Euclid, OH 44123 Tel.: (216) 486-1 160 Sec'y.-Treas.:	Mike Perme
Musical Director:	Richard Tomsic
Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Doug Elersich, Josephine Turkman Auditors: Rudy Kozan, Irene Kelley, Frank Elersich
Planning Comm.: Sophie Elersich, Barbara Elersich, Frank Kokal, Irma Pryately
Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie
Rehearsals held every Wednesday evening 7:30—9:30 at the Slovene Society Home, 2071 3 Recher Ave., Euclid, OH.
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES Predsednica: Vera Maršič Podpreds.: Peter Lekšan Blagajnik: Peter Hauptman Tajnica: Donna Stefančič Zapisnikarica: Tanja Lončar Športni referent: Jože Tavčar Odborniki: Maria Gobetz, Marko Zakrajšek, Tomaž Zakrajšek
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY’S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. Victor Tomc
Honorary President: Sister Margaret
President: Kathy Stergar Vice-Pres.: Kathy Knuk Recording Sec.: Darlene Koenig Corres. Sec.: Carol Burris Treasurer: Helen Vodopivec
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr. 2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1 st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Jo Nousak Trustee 2 Yr.: Catherine Ostrunic Trustee 1 Yr.: Mitzie Andrews Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND
President: Andrea Borštnik 1st Vice Pres.: Mary Jo Rom 2nd Vice Pres.: Florence Jaksic Rec. Sec.: Margo Repka Corr. Sec.: Pat Talani Treasurer: Pat Kucharski Publicity Chmn.: Beverly Retman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Guelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Rudi Pintar Podpredsednica: Malči Kolenko Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Štefan Režonja, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, August Šepetavec, Jože Kolenko, Rozika Jaklič, Franček Toplak, Agnes Vi-dervol, Jelica Prelog Nadzorni odbor: Angela Moser, Lojzka Feguš, Branko Senica, Martin Walentschak
Razsodišče: Marija Goršek, Tone Zgoznik, Pepca Feguš, Lenka Mismaš
Kuhinja: Elza Zgoznik, Angela Pintar, Frančiška Benko, Marija Walentschak, Angela Radej Seje: Po dogovoru
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagajnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st.
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Hon. President:	Frank J. Lausche
President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Francine M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Bus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
Mailing Address: c/o James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Fits., OH 44143
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Jean Križman, Stanley Launch, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Anthony Lavrisa, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec.
Alternates: Elmer Nahtigal (1st), Frances Mauric (2nd).
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf
Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 44110, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman
Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Jean Križman Vice Pres.: Justine Girod Treasurer: Josephine Turkman Secretary and Rec. Sec'y.: Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleveland, OH 44110
Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden Program Coordinator: Mildred Hoegler
Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Polly Steffner Vice-Pres.: Agnes Koporc Secretary: Helen Levstick Rec. Sec.: Terri Hočevar Corr. Sec.: Emilee Jenko Treasurer: Rose Grmsek, 6512 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 361-1893
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Sudan
Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca in Lojze Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Vinko Štefančič Nadzorni odbor: Tone Kanalec, Jože Sojer, Maks Jerič Seje se vršijo po dogovoru.
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik: Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser Športni referent: Frank Zalar st., Matija Grdadolnik
Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Mary Kobal;
V. President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd„ Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429;
Rec. Secy.: Marica Lokar;
Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin;
Shrimp & fish fry every Friday from 11 a.m. to 8 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauer-krat & sausages, breaded pork & breaded chicken.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik; Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar
Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 1 2. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. dr. Jože Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: John Bambič Tajnica: Marta Mejač Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Frohna
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnik parka: Stane Jaklič
Prosvetni vodja: Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje: Biba Kralj-Bambič
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Referentka za plesno skupino Triglav: Isabelle Kralj
Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Pomočnik pri bari: Albert Zigoy Kuhinja; Loni Limoni st.
Nadzorni odbor: Karel Majerle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luči Kolman, Janez Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA President: Erna Kotula Vice-Pres.: Ellie Michaels Secretary: Mamie Willis Treasurer: Richard Flynn Trustees: Cyril Grilc, Frank Kotula, Paul Tucker Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Carpenter’s Hall, 301 N.E. First St., Pompano Beach, Florida.
Zdravnik svetuje	dr. Valter Koser
KO SRCE OBNEMORE
Če pustimo vnemar prirojene in pridobljene srčne hibe ter nekatere bolezni, ki okvarijo srčno mišico in za katere največkrat sami nismo krivi, ostaja še vrsta drugih dejavnikov, s katerimi pa lahko sami v dobršni meri — ob zdravem načinu življenja — vplivamo na svoje srce, da prekmalu ne omaga. V mislih imam škodljivosti, kot so: pretirano hranjenje, čezmerno uživanje alkohola, kajenje, duševni stresi, premajhna telesna dejavnost in podobno, ki po svoje zmanjšujejo srčne zmogljivosti.
Ljudje pogosto mislijo, da sta prva znaka pešanja srca bolečina v prsih in oteklina na nogah. Vendar ni tako. Bolečina v prsih je, še zlasti takrat, kadar se pojavi ob naporu, lahko znak obolenja venčnih arterij (koronark), ki oskrbujejo srce s kisikom, često pa sploh s srcem nima ničesar skupnega. Otekle noge so sicer lahko znanilke pešanja srca, vendar sorazmerno kasen.
Zgodnje znake največkrat težko spoznamo, saj so zvečine neznačilni. Če vemo, da so možgani med vsemi organi najbolj občutljivi za pomanjkanja kisika, lahko pričakujemo, da se bodo posledice oslabljene srčne moči najprej pokazale v njihovem delovanju. Vendar prvi znanilci: nespečnost, pozabljivost, nemir, razdražljivost nimajo posebne diagnostične vrednosti.
Prvi zares uporaben simptom je težka sapa, ki se pogosto najprej pokaže med obremenitvijo. Človek, ki je do nedavnega z lahkoto pripešačil do četrtega nadstropja, zdaj tega ne zmore več, ne da bi se pri tem močno upehal in zasopel. Ali pa se nameri, da se sredi noči prebudi, ker ga duši. Včasih je dovolj, če v postelji spremeni položaj iz ležečega v sedečega, včasih pa mora do odprtega okna po sveži zrak, da težave popustijo. Po takem »napadu« bolnik zaspi in se zjutraj kar dobro počuti. Če ničesar ne ukrene, se težave vračajo v vse krajših presledkih in vse hujši obliki. Vendar tudi opisana znaka nista značilna le za obolenje srca, saj ju srečamo še pri nekaterih drugih bolezenskih stanjih.
Med zgodnje znake sodi še pospešeno bitje srca ob razmeroma majhnem naporu in se po njem le počasi vrača na normalo. Popuščanje srca se kaže tudi s potrebo po večkrat-
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124
Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
nem mokrenju ponoči. Omeniti moramo tudi modrikavost vidnih služnic, kar je mogoče najlepše videti na ustnicah in kar je posledica slabše prekrvavitve oziroma siromašenja krvi s kisikom.
Otekline, ki jih bolniki zaznajo najprej na kolenih in gležnjih, so najbolj izrazite zjutraj, čez dan pa vsaj v začetku nekako izginejo. So posledica čezmernega zadrževanja vode v telesu. Srce zaradi zmanjšane moči ne more več izločati seč v potrebni količini. Tak seč je gostejši kot sicer, tudi temnejši je zaradi primesi žolčnih barvil, moten in če dlje časa stoji, se na dnu posode nabere rdečkasti pesek.
Prezreti ne smemo tudi zgodnjih znakov v prebavilih. To so zlasti: neješčnost, slabost z bruhanjem in napihnjenost črevesja ter podobno. Najpomembnejša je vsekakor oteklina jeter, ki jo bolnik zazna kot pritisk in napetost pod desnim rebrnim lokom.
Omenili smo nekaj najznačilnejših in najpogostejših zgodnjih znakov popuščanja srčne zmogljivosti, ki ločeno opazovani kaj lahko zavedejo k napačnim sklepom in nespo-znavanju dejanskega stanja. Le njihovo skupno ovrednotenje, obogateno z dodatnimi laboratorijskimi pregledi in tehničnimi pomagali, nam omogoča pravilno presojo in pravočasno zdravljenje.
-- • ----
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
roča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele.
Mary Wapotich V Slovenskem domu za ostarele je umrla Mary WapO' tich, rojena Krajec, vdova p° Antonu, mati Williama (pok.) in stara mati Jamesa in Loren Wapotich. Pogreb bo privaten. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele.
Mary Cimperman
Po dveletnem bolehanju )e za rakom umrla 43 let star3 Mary Cimperman, rojena Zavodnik, žena Johna D., nekdanjega mestnega odbornik3 za West Park okolico Clevelanda in sedaj načelnika Cleveland Landmarks komisije-mati Johna D. ml., Jamesa-Josepha in Julie F., hčerka J°' sepha in že pok. France5 Mack, sestra Josepha Zavodnika, Alfreda Mačka i” Paulette Brewer, pastork3 Alfreda Mačka st. Pogreb )[ bil včeraj s sv. mašo v cerkvl sv. Vincenta de Paula. Pok°' pana je bila na pokopališču sv Križa.
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim ( prijateljem in znancem'