PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE leto 3. štev. 566 - Cena 6 lir - 4 iugolire - 2.50 din TRST torek, 15. aprila 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisise ne vračajo Prvi maj mora biti slavje enotnosti delovnega ljudstva STO-ja v borbi za demokracijo, za neodvisnost, za kruh, za bratstvo in za mir! SINDIKALNA ORGANIZACIJA mora služiti interesom delovnega ljudstva V nedeljo se je v Izoli sestal pokrajinski odbor Enotnih sindikatov. Tov. Destradi, ki je črtal politično-sindikalno poročilo, je poudaril, da so tržaške delovne množice sprejele sklepe pariške konference o usta- | praktično noviivi Svobodnega tržaškega | delom. ozemlja, čeprav niso p skladu Nato jz govornik navajal besede z njihovimi željami in težnjami, iz uvoda statuta Svetovne sindikalne Pokrajinska konferenca Enotnih sindikatov imela nič skupnega z Kor bo Julijska krajina raz-dčljtna na tri dele, ss morajo tudi Enotni sindikati preurediti. Delavci treh posameznih delov se morajo včlaniti v odgovarjajoče sindikate, to je eni v Italijansko federacijo dela, drugi v jugoslovanske Enotne sindikate, tretja pa ostati v Enotnih sindikatih, dokler ne pride do ustanovitve novega enotnega sindikata. Po pregledu delovanja sindikatov v času borbe, ki so delovali pod imenom Delavska enotnost, je tov. Destradi govoril o njihovem delovanju po osvoboditvi. Dejal je med drugim: ^rve dni maja po osvoboditvi so ,e Janovih Enotni sindikati za izr krajino in Trst kot pravi j~'a2; stremljenja delovnih množic, fai je fašizem odvzel sleherno ■ 2tl°st sindikalnega organiziranja Nadomestil sindikate z ustanovo, 3«^e. delavstvo podrejala imperiali-ni® težnjam italijanske visoke ^nnnee. Enotni sindikati so po °jem ustroju imeli nalogo pred-. .v^aU najmočnejšo pogonsko silo obnovi v dolgih letih Vojne polj .?ne6a gospodarstva. Predstavili so imeli osnovo, na katero se 1 osianjaia ljudska oblast pri ob-/°yi gospodarskega, socialnega in “Ulturnega življenja. . porajzum Morgan-Jovanovič, ki j _razdelil Julijsko krajino na dva je preusmeril tudi delovanje ®*tikatov v posameznih conah. Na V^oeju B, ki ga je zasedla jugo-_ ovanska vojska, ki je v skladu z 'a V v abstraktnem smislu pač j dolarjev, kreditiranih Grčiji, pora-°nkretno; zagovarjali so itali-1 bili za oborožitev in šele kar bo tedaj hotela stopiti v vojno nastlani zaveznikov, a da tega ni storila samo zato, ker ji Churchill ni dovolil, da bi se tedaj na Balkanu odprla druga fronta. »tT slovansko bratstvo in brat- j ostalo za obnovo in drugo. Ameri-0 t®eh " “ *........ «1( . R - ’ borili so se in se borijo za X, rnir proti vsem pojavom fa-1’ rv, baj ta deluje pod katero ko-in naj se pojavlja pod V -n koli krinko; borili so se 'n <2?° "riti vsem napadom na If.Ve- " b31-® in socialne pravice de- ŽW3 s-bie -n nro‘1 napadom na demo-«voK-?xlno_ za progres'vno "vil- ?V: bskih nin, narodov sploh; borili so j ška pomoč Grčiji in Turčiji torej lt^s* borijo proti reakcionarnim j r*e bo izboljšala gospodarsko situa-^ izvajanje demokratičnih cijo teh držav ampak bo le ojačala militarizem. Melnikov je tudi poudaril, da se je Truman končno popolnoma odločil iti po poti atomske vojne in da bo neva politična orientacija ZDA slabo vplivala na prestiž OZN. V istem smislu je govoril v ZDA, v državi Louisiana, republikanski poslanec Bender, ki je rekel, da bo Trumanova politika dovedla ZDA do bankrota in do uničenja OZN, kajti Truman gre tako daleč, da predlaga dajanje denarja vsakemu piškavemu kralju, ki toži, da ga k5munlsti ogražajo. — Senator Joher.son pa je dejal, da ameriška pomoč Turčiji pomeni vojaško zvezo ki bo alarmirala SZ, kakor bi bile alarmirane tudi ZDA, če bi SZ sklenila vojaško zvezo s katero koli sosedno država ZDA. Rekel je, da hočejo ZDA jn Anglija d-rža-ti SZ daleč od petrolejskih polj Srednjega vzhoda in da bi ti nameni imeli lahko za posledico «do-sti krvi, mnogo mrtvih ter velika razdejanja*. , 6elovneg& časa in Pogrjev delnvsitva, za Ull^*'? ^konedajo. ki bi zadostno ft^lodi 8VCe in njih družine pred brezposelnosti, bolezni, . Vsb -7 8tar°sti. k br*v,'RVan!“ Enotnih sindikatov S s razrednim duhom, Ca.rn3, ki so jim sledili u-Svetovne sindikalne krvijj sindikati so bili v * c'io, ke,r'Stal1 v borbi za demnkra-^ 80 dobro zavedali, da J^ih ki interesi širokih de-110 Pove. n°*'c tesno in nerazdruž-n'* 2 borbo za ohranitev in „ <5em°kratičnih pravic, ii ‘h oVan?e ?osPodarskih in so-* je - Rav‘c širokih delovnih mno-fa2va^ru*no P°vezano » stop-°3a demokracije. Iz teh „ Morajo delovne množice .f^iega ' VVallace je stooil nekaterim na reo London. 14. (ATI AFP) — Henry Wallace, bivši podpredsednik ZDA, bo v Loidonu še do četrtka. Na to bo obiskal še Oslo in Kopenhagen ter nazadnje še Pariz. V Washing-tonu se reakcionarni senatori nanj strašno jezijo, ker je tako odločno napadel v samem Londonu Trumanovo politiko na Balkanu in se trudijo, da bi kongres čimprej sprejel zakon o pomoči Grčiji in Turčiji. Wallacea zmerjajo, da je ((eksponent komunizma«. Neki demokratični senator smatra, da ga je treba izključiti iz demokratične stranke, republikanec Mundt pa pravi, da je njegovo delovanje izrazito protiameriško. Najbolj pa se seveda jezi znani senator Vandenb*rg, ki je dejal, da je res žalostno, Če gre ameriški državljan napadati svojo lastno vlado v inozemstvu. Tudi angleški listi ga napadajo, vendar pa mu «Observer» priznava, da je pogumen človek, ker je pripravljen žrtvovati svojo kariero za svoje prepričanje. «Sunday T;mes» meni, da so Wallaceove ideje v skladu z miroljubnimi željami britanskega ljudstva, vendar pa mu ni prav, da si je za svoje govore iz-b.al ravno London Amerikanci vodijo borbo proti paragvajskim upornikom Rio de Janelro, 14. (ATI-TASS) — List «Tribuna popular* poroča iz Butneš Airesa o ameriškem vmešavanju v notranje zadeve Paragvaja. Izgleda, da šef ameriške vojaške misije polkovnik Pearson izdeluje r.ačrte in vodi operacije vladnih čet piroti upornikom. Ameriška vlada je poslala paragvajskemu predsedniku Morenigu 4 dvomotorna letala in mu obljubila razen tega še tri bombnike. Letalci ameriške vojaške misije pilotirajo letala, ki bombardirajo Conception, Neka ameriška ladja je odplula iz Buinos Airesa proti Assuncionu polna orožja in municije za More-niga. dodatek dolečbo o periodični reviziji. Nato so podali svoje mnenje ostali zunanji ministri. Bldault je odobril ameriški načrt z izjemo nekaterih pridržkov, ki se tičejo v glavnem posebne uprave za Porurje in Porenje. Bevin je cdobril Marshalliv predlog, ni se pa sipuščal v podrobnosti. Molotov je podal svoj predlog, ki se razlikuje od ameriškega in ki je predvsem dokaj širši. V prvi točki je predlagal spremembo naslova pogedbe, ki se po ameriškem predlogu glasi «Pogodba o razorožitvi in demilitarizaciji Nemčije* v «Pogodba o demilitarizaciji Nemčije in ukrepih za preprečenje ponovne nemške agresije*. Molotov je predlagal tudi, naj se vključijo v uvod pogodbe osnovna jamstva proti ponovnemu nemškemu napadu, kot dokončno izkoreninjenje fašizma in nacizma ter obnova Nemčije na demokratičnih osnovah. Prvj in drugi člen sovjetskega predloga se od ameriškega ne razlikujeta mnogo. Glede tretjega člena pa je Moto tov predlagal, raj vsebuje dolečbo o' štiristranskem nadzorstvu nad Porurjem, ki mora pripemoči k razvoju nemške proizvodnje in zadovoljiti potrebam Evrope. Določiti je treba tudi dobo štiristranskega nadzorstva, kajti Sovjetska zveza se ne sklada z francoskim predlogom o stalnem nadz;rstvu nad Porurjem. Treba je likvidirati kartele, velike industrijske truste in banke, ki jim služijo kot opora. Glede četrtega člena je Molotov predlagal: 1. ukrepi za učinkovito izkoreninjenje nacizma in onemogočenje njegovega preporoda; 2. p-moč nemškemu ljudstvu pri vzpostavljanju demokratične vlade; 3. agrarna reforma v vsej Nemčiji; 4. po dokončani demilitarizaciji, demokratizaciji in denacl-fikaciji Nemčijje bodo velesile lahko preučevale možnost uk nitve okupacije Nemčije. Posebni odbor, ki se je sestal danes pod predsedstvom maršala So kolovskega, je proučeval številna vprašanje glede demilitarizacije in demokratizacije Nemčije. Odbor je sklenil, da bo omogočil svobodno izmenjavo informacij in demokratičnih idej po vsej Nemčiji in z vsemi primernimi sredstvi z edini- mi omejitvami, ki jih narekuje vojaška varnost, izpolnjevanje bivših obveznosti do zaveznikov ali one mogočenjpreporoda nacizma ir. militarizma. Kitajski zunanji minister Vang Ci Sieh je danes protestiral, ker ZSSR nasprotuje vlogi Kitajske kot veleslli-vabiteljici na mirevni konferenci za Nemčijo. Kitajci pravijo, da konferenca, ki je ne bi pomagali sklicati tudi oni, «ne bi imela avtoritete*. Diplomatski krogi predvidevajo, da bo moskovska konferenca tra jala še tri alj štiri tedne, da pa ne bo mogla rešiti vseh vprašanj, ki so v zvezi z mirovnimi pogodbami. Zato bodo potrebna še nova zasedanja zunanjih ministrov, verjetno v Parizu ali Londonu. V zvezi s tem opozarjajo, da so bila za dokončno ureditev mirovne pogodbe z Italijo potrebna tri zasedanja Sveta zunanjih ministrov. ti Vsak['UJ.e^a s*ndikata vedno in ll Kok™ hraniti »voje osnov j '°r te atične svoboščine, v ko-ijHo, k.Odstavljajo prvo poeto-w 8e hranijo goepodarski oNka av*va; P**8 ta p» na tp, ‘Zbirni / -^a delavcev pred fa- 't 'iltam* vlade in prav :z 4. t'!ihov,V 80 *°vražniki delavstva j, M 0«. služabniki prezaposleni. ^| da so Kanadski novinar o Jugoslaviji Toronto, 14. (ATI-AFP) — List «World News» prinaša članek kanadskega novinarja Randella, ki se je pred kratkim vrnil iz Jugoslavije. Novinar pripoveduje, da je poleval po Jugoslaviji svobodno in brez vsakih težav. Najbolj, ga je jznenadilo v Jugoslaviji, poudarja Randell, da je jugoslovansko ljudstvo na nenavadno visoki moralni stopnji. V Jugoslaviji se je počutil zares svobodnega. Nekaj dni je prebil na mladinski progi ter je opazil v mladini tako zaupanje v novo Jugoslavijo, da mu bo ta vtis ostal neizbrisen. Ta mladina najbolj ve, kaj hoče. Volivna kampanja na Siciliji Rim, 14. (ATI-AFP) — Kampanja za volitve v sicilijansko pokrajinsko skupščino je v polnem teku. Glavni politični prvaki raznih strank so že prispeli v Sicilijo. V Sirakusi so neznanci vrgli v zrak kiosk, na katerem so bili postavljeni zvočniki «Ljudskega doma*, ki ga sestavljajo levičarske stranke. AMERIŠKI SINDIKATI ne odnehajo od politične borbe Washington, 14. (ATI AFP) — 1 tov na uro, daje za povišanje so- predsednik ameriške sindikalne organizacije CIO Philip Murray je dejal, da je zakonski načrt, katerega je ameriški predstavniški zbornici predložila komisija za delo, «prvi korak k fašizmu v Ameriki ;n bi mogel povzročiti konec ameriških sindikatov«. Murray je kritiziral tud* zakonski načrt, ki je bil nedavno sprejet v državi New Yer-sey, in po katerem ima guverner cialne zavarovalnine, za ukinitev volilnih obdavčenj in za zakon proti linčanju. Stavka profesorjev v Italiji Rim, 14. (ATI-AFP) — Gimnazijski profesorji so stopiH danes v stavko, medtem ko učitelji ljudskih šol čakajo na pogodbo z ministr-pravico zapreti telefoniste, ki stav- i stvom za vzgojo. Vlada bo na ju kajo. Na izredni konferenci, katere se je udeležilo 250 delegatov sindikata CIO, so delegati potrdili svojo namero, da ohranijo politični odbor z imenom PAC, ki ima zelo veliko važnost za pripravo volitev, ki bodo leta 1948. Program tega odbora je borba proti sindikalni zakonodaji, ki jo sedanja vlada uvaja in borba za minimalno mezdo 75 cen- VARNOSTNI SVET razpravlja o ameriški pomoči Grčiji in Turčiji trišnji seji dveh strok. preučila zahteve teh ■l®i •hnožt vprašanji, ki zadevajo "t « HZCe ter Prepustiti dru X ^Prašs j^_Se 'zrn^ai°' 28 P°' VK * niiv “Jn-. ki°pu aP°litičnost je samo fcc* ki 'riva politične interes« politične interese Politično oblast in % z j ,na0 'maj« SS, JMv X „ v'! ameriški oficirji in vojaki, ki »o čakali na odhod dom'.v, dobili 11 aprila ukaz, da ostanejo v Italiji do nadaljnjega. Dopisnik dodaja __________ _ da je Italija postala posredovalna Kanceler” Figi in visoki sovjetski RIM. — V zunanjem ministrstvu tožka M prevoz vojaškega mate-, ® . ... VPnce na Kro lavljajo, da bodo v kratkem med I bore'a-vJeteWh^ borcev, ki »o padli Italijo in Sovjetsko zvezo zamenjali | riala poJrumancvem načrtu v Gk-v borbi za Dunaj. LONDON. — Angleški listi napo vedujejo aretacijo Maksa Intra-torja, znanega tihotapca valut. BARCELONA. — Na barcelonski univerzi sta eksplodirali 2 bombi; ena je ranila mnogo oseb, druga je pa napravila samo materialno škodo. PRAGA. — Sovjetska sindikalna delegacija ki se je mudila nedavno v C SR je povabila češke sindikaliste v ZSSR. Zato bo v kratkem delegacija na čelu s Zapotočkim od-; v Rusijo. j čijo ln Turčija. PRAGA. — V Pragi so odprli razstavo štirih znanih sovjetskih slikarjev Aleksandra Gerasimovs, Sergeja Gerasimova, Aleksandra Dtjineka ln Arkadija Plastova. DAMASK. — Sirijski list «Al Ki-fah* javlja, da bodo v Siriji 7. junija vol’tve v poslansko zbornico. Posredovanje v Egiptu ni zaleglo Kairo, 14. (ATT-AFP) — Ameriško veleposlaništvo v Kairu Je ne-alužbeno »sondiralo teren* za odstranitev. konflikta med Anglijo in Egiptom. Egipt je potrdil svojo voljo, da predloži to zadevo OZN. Lake Success, 14. (ATI AFP) — Albanski delegat Kara man Ylli je na današnji seji Varnostnega sveta izjavil, da je ameriški načrt za pomoč Grčiji in Turčiji v nasprotju z načeli Atlantske listine in s tem krši ugled Ozn. Sovjetski delegat Gromiko je poudaril, da je ameriški načrt o pomoči nesprejemljiv. ZDA stavljajo v zvezo ekonomsko pomoč s problemom sevem.h gršk.h mej, da se na ta način opravičijo pred svetom Sovjetski delegat je zahteval, da se osnuje posebna komisija Varnostnega sveta, ki bo nadzorovala razdeljevanje ameriške pomoči v Grčiji. Gromiko je izjavil, da je ameriški prfdiog nesprejemljiv, ker je v nasprotju z načeli Združenih narodov Jugoslovanski delegat Krašovec je odobril gospodarsko pomoč Grčiji, toda to pomoč bi morala nadzorovati mednarodna komisija, kakor je predložil sovjetski delegat Petrolej... Teheran, 14. (ATI AFP) — Prof. Finch je izjavil, da je količina petroleja za izkoriščanje v svetu še ogromna, ker bodo svetovne rezerve trajale najmanj še 200 let. O O ameriških petrolejskih virih je profesor izjavil, da bodo brzo izkoriščeni, ker konfiguracija tal, kjer se nahajajo petrolejska ležišča, po-s, bno pa v Floridi, ne daje sklepati na velike količine. To Je tudi vzrok, da Amerikanci iščejo nove petrolejske rezerve predvsem na Bližnjem in Srednjem yzhodu, ki sta bogata na tej tekočini. V Iranu zapirajo sindikalne voditelje Teh«ran, 14. (ATI AFP) — Službeno so javili, da so aretirali glavnega tajnika perzijskih Enotnih sindikatov Reza Rousta in njegovega brata. Policijska ura v Kalkuti Kalkuta, 14. (ATT-AFP) — Zaradi včerajšnjih krvavih spopadov, med katerimi je bilo 19 ranjenih in 2 mrtva, so uvedli policijsko uro. Aretirali so nad 500 eseb. Atomski načrti tudi v Indiji Bombay, 14. (ATI-AFP) — Napravili bodo atomsko baterijo za proizvajanje in izkoriščanje atomske energije v industrijske svrhe. Dela bo vodil indijski sfirckovnjak dr. Bhabba na temelju sporazuma med državo Travanhore in indijsko vlado, ki bo projekt financirala z 400.000 šterllngov. Zato bodo izkoristili surovine, ki jih je v državi Travanhcre mnogo. Milijon delavcev stavka v Indiji Novi Delhi, 14. (ATI-AFP) — Okoli milijon delavcev v državnih tovarnah je stopilo v stavko, da protestira preti gospodarskim u-krepom in odpustom, ki jih ima vlada v načrtu. Gostoljubna Španija Barcelona, 14. (ATI AFP) —Službeno poročajo, da je bila v Barceloni ustanovljena organizacija za pomoč tujim beguncem, ki se nahajajo v Španiji «zaradi raznih mednarodnih okoliščin«. Sedež te organizacije se nahaja v barcelonski škofiji. Za Sredozemlje se boje Washington. 14. (ATI AFP) — Združenje za zunanjepolitična vprašanja je v svojem poročilu izjavilo, da bi morala ZDA in druge zapad-ne sile stalno imeti mornarico v Sredozemlju, da bi na ta način obdržale ravnotežje zaradi uničenja italijanske mornarice. Poročilo zaključuje: dokler bo blizu Italije močno oborožena Jugoslavija, je težko reči, da bi mogle zapadne sile zapustiti Sredozemlje brez nevarnosti za slovansko ekspanzijo, ki so jo poskušale dosedaj zadržati. Poročilo kritizira tudi odstop otoka Saseno Albaniji in spremembo ju-goslovansko-italijanske meje. V New Yorku se boje črnih koz New York, 14. (ATI AFP) — V New Yorku so zelo boje epidemije črnih koz, ker sta se dva slučaja pojavila po 10. marcu. Zupan priporoča vsem, da se dajo čimprej cepiti, ker v državi New York ni bilo cepljenje dosedaj obvezno. Delo pogoj gospodarske neodvisnosti Poleg pomiritve ni za STO nič manj važen problem dela. O tem vprašanju je na seji Glavnega odbora SIAU dne 30. marca t. L razpravljal predvsem tov. Jaksetič. Mir in delo — sta dve glavni nalogi, ki se postavljata pred vsakigar, ki je sprejel STO — čeprav na kot pravično rešitev problema — kot gotovo dejstvo. Tomi): to dejstvo moramo sprejeti, ker smo v nasprotnem primeru prisiljeni zdrveti v nesrečo. Ne moremo si namreč zamisliti, da bi se pr,čo sedanjega položaja v svetu moglo kaj izpremeniti brez nove vojne. Vojne pa narodi nočejo. Moramo se torej prilagoditi razmeram in si ob danih pogojih priboriti zase, kar nam je največ mogoče. Gre za to, da se ljudstvu omogoči življenje, da se mu preskrbi delo in s tem delom ustvari tisto bogastvo, ki nam bo omogočilo živeti s pomočjo izmenjave. Ce ne bomo imeli dela, nam ne o-stane drugo kot da se zadolžimo. Zadolženi pa ne bomo dejansko svobodni, niti neodifsni in ne bomo nikoli dosegli gospodarske neodvisnosti. Nedavno so bili objavljeni zaključni podatki, ki jih je Eko-nomsko-finančna komisija po svojem dolgotrajnem bivanju v Trstu predložila štirim zunanjim ministrom v Moskvi. Desničarski tisk je še prav posebno podčrtal razliko med izdatki, ki so jih predvideli angleški in sovjetski delegati. No, mi ne moremo verjeti, da so tako različnim cenitvam vzrok samo tehnični kriteriji: vzrok tem razlikam so predvsem politični kriteriji. Vidimo namreč, da italijanske nacionalistične stranke neprestano trdijo, da STO ne bo mogel živeti brez vsakoletne pomoči najmanj desetih do štirinajstih milijard in da to isto politiko vodijo tudi Anglo-američani, ki preko svojih gospodarskih komisij prikazujejo ogromne vsote, potrebne za pomoč bilanci STO-ja. Oni bi namreč hoteli STO že v samem začetku vezati na kakšno mednarodno banko in ga napraviti odvisnega od tujega kapitala. Naši nasprotniki trdtjo, da naš načrt za izesačeni proračun STO-ja, Mi ne predvideva nikakršnih zadolževanj, sloni na strahovitem obdavčenju. No, mi pa nikakor nismo za izredno obdavčenje širokih in siromašnih ljudskih množic, temveč smo za to, da se pobere denar tistim, ki so prišli do njega med vojno tre za časa okupacije in da se nato uvede progresivno obdavčenje. Na STO-ju ne bomo namreč imeli vojske, ki bo požrla vsako leto polovico proračunskih dohodkov, ampak bomo policijo skrčili in zmanjšali upravni aparat, ki je damies pravi črv vseh uradov, in ki bi ga hoteli italijanski nacionalisti in iredentisti ohraniti tudi na novem ozemlju kot podedovano prirojeno bolezen. Dalje: poglobili bomo odnose z našim, zaledjem in vzeli bomo stvari take kot so, to se pravi; priznali Trst kot izhodišče obširnega zaledja, katerega prvi člen so ravno Slovenci in ne bomo se odrekli te prir od ne funkcije Trsta in ne odbili nabave surovin s strani Jugoslavije v zamenjavo za proizvode, ki jih lahko proizvaja naše delavstvo. Zgradili st bomo lahko tudi svojo momarioo in dali dela našim mornarjem in potom najema prišli do izvora dohodkov v denarju cenjenih valut. Prvi korak pa mora biti razvoj naše industrije. To pa je mogoče le tedaj, ko je rešeno vprašanje nabave surovin in prodaje produktov. Nihče naj ne misli, da je mogoče kupovati v Ameriki in plačevati z dolarji in šter-lirepi, potem pa prodajati Avstriji in Madžarski, kajti nihče ne bo toliko neumen, da bo pri nas nabavljal proizvode, do katerih pride laže direktno drugje. Naš zamljepsni položaj nas sili, da vodimo politiko izmenjave in: kolikor surovin bomo prejeli, toliko gotovih produktov bomo lahko oddali. Begunci-tihotapci in vohuni Rim, 14. (ATI AFP) — List «Mo-mento* javlja, da je italijanska po iicija odkrila vohunsko organizacijo, kateri je načeloval begunski bivši jugoslovanski oficir Stanislav Snoj, ki so ga aretirali v Milanu. Organizacija je delovala za neko tujo silo ln se je obenem bavila z tihotapstvom tujih valut * * * BRUXELLES. — List «Cite NouvSlle* poroča, da je izvoz urana iz belgijskega Konga v ZDA narasel od 8.287 ton v letu 1943 na 9.967 ton v letu 1945. Trgovinski sporazum med FLRJ in sovjetsko cono Nemčile n 11 Berlin, 14. (Tanjug) — 10. t. m. so v_ Berlinu podpisali trgovinski in kompenzacijski sporazum med Jugoslavijo in sovjetskim okupacijskim podeočjem v Nemčiji. Vasi za naseljence v Vojvodini Novi Sad, 14. (Tanjug) — Letos bodo v okrožjih Subotica, Ser.ta in Bačka Topcla v avtonomni pokrajini Vojvodini zgradili 8 novih vasi za naseljence, ki so dobili zemljo na podlagi agrarne reforme. Za to je bilo določenih nekaj sto milijonov dinarjev. Zgradili bodo 1300 stanovanjskih hiš. 2300 gospodarskih poslopij in 60 javnih in zadružnih poslopij. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 15. aprila 1947. Sindikalna organizacija mora služiti interesom delovnega ljudstva (Nadaljevanje s 1. stremi) Vedoč, da mi zahtevamo enotnost za vsako ceno, hočejo še vedno zavajati množice in ribariti v kalnem. S pariškim sporazumom smo u-speli priti za korak naprej. Pockp -sani protokol pomeni zgodovinski dogodek v ž,v jenju tržaškega delavstva. Ne hotno se zadrževali sedaj na vs=m tistem, kar je moral prebroditi Osrednji odbor za sindikalno enotnost, na vseh zadržkih in kompromisih. Hočemo le pouia-' iti, da ni veonc deial v duhu ostva-riive fuzije in je n. pr. med dru-g.m že prišlo do tega, da se na vprašanju enotne liste vse razDije. Oni na enotno listo nikakor niso hoteli pristali. Toda v želji, da do zedinjenja pride in v cilju obrambe interesa delavstva, so Enotni sindikati pristali tudi na to. Toda to jim še ni dovolj. Sedaj se v svojih pozivih obračajo na italijanske, katoliške, krščanske delavce, kar ne pomeni nič drugega kot to, da hočejo sindikat, ki bo slonel na nacionalni alj na verski osnovi. Oglejte si njihove letake, ki pozivajo italijansko delavstvo na vpis v njihovo Delavsko Zbornico. Tem pozivom komentar ni potreben. Mi pa nasprotno, vabimo delavstvo, naj se brez ozira na narodnost, na vero in na politično pripadnost združi v enoten, raareden sindikat, ki bo branil interese širokih delavskih množic na področju bodočega STO-ja. Mi nočemo ne nacionalistične pa in ne verskega sindikata, hočemo razredni sindikat, ki se ne bori samo za gospodarsko pridobitve, temveč tudi za ohranitev in razširitev vseh demokratičnih praivic ter za njihovo resnično izvajanje. Vse naše sile moramo zastaviti za to, da se sindikalna enotnost uresniči. Ta enotnost pa ne bo nikoli prava, ne realna, če ne bo do danes razdvojeno delavstvo skupno, bratsko in sporazumno reševalo in rešilo vseh vprašanj, ki se jim postavljajo, na način, ki je lasten le tistim, ki se drug ob drugem iz dneva v dan potijo. Sindikati »a pobomiki pomirje-nja, so za demokratično rešitev vseh gospodarskih vprašanj STO-ja. Hočejo in borijo se za višjo življenjsko raven delovnih množic. Hočejo in borijo se za bratstvo med narodnostnimi skupinami tega o-zemlja in za resnično izvajanje človečanskih pravic. Na ta način in s takimi perspektivami — ]n ne s sovražnim nasprotovanjem državnih organov — hočejo uresničiti pogoje, v katerih bo možno človeku dostojno .življenje. Živel zedinjeni sindikat! Živel razredni sindikat! Naprej v borbo za utrditev popolnejSih pravic delovnih množic! Po poročilu tov. Desbradija se je razvila diskusija, katere so se udeležili mnogi prisotni. Obravnavali so mnogo zanimivih predlogov vseh delavskih strok s tistim globokim poznavanjem problemov, ki je voditeljem Enotnih sindikatov prineslo zaupanje vseh delavcev. TRŽAŠKI DNEVNIK Druga plenarna seja : Okrepimo SIAU za razvoj in napredek STO-ja Z oziretn, na to, da je ustvaritev STO-ja dejstvo, se pred slovansko-itaiijansko antifašistično uniio postavljajo novi problemi. Zato so se v nedeljo zjutraj zbrali vsi odbori SIAU-ja na drugi plenarni konferenci v dvorani Cinema del Mare. Kot prvi govornik je spregovoril tov. Ferlan. Opozoril je prisotne r.a najvažnejšo nalogo, pred katero smo se znašli. Začasna vlada z guvernerjem ima nalogo, izvesti volitve, od katerih je odvisno, v kakšni meri bomo imeli demokracijo, svobodo in neodvisnost na ozemlju STO-ja. Zato je naloga SIAU-ja, da se čim bolj pripravi na volitve. Nato je v imenu Izvršnega odbora spregovoril tov. Pogassi o borbi, ki Sj jo demokratične sile vodile na mirovni konferenci, iz katere se je rodil kompromis, ki ga cr.oromo sprejeti, ako nam je kot miroljubnim demokratom pri srcu mir. Naša naloga je, poglobiti italijansko-slovansko bratstvo v okviru SIAU-ja. Zato pozivamo na strnitev vseh sil v demokratični blok na ozemlju STO-ja. Zadnji je spregovoril tov. Borto-lutti. V svojem izčrpnem referatu se je podrobno dotaknil vseh naših lokalnih in svetovnih problemov. Najvažnejša je ustvaritev mirnega czračja in narodnostne enakopravnosti na STO-ju. Nasloniti se moramo na svoje naravno zaledje, ako nočemo pasti v gospodarsko odvisnost imperialistov. Omenil je nalogo SIAU-ja, da brani vse ljudske pridobitve tistega dela cone B, ki bo priključen Trstu. Vse sile moramo posvetiti proslavi 1. maja, da jasno in odločno povemo reakciji v obraz, kdo je član delovnega ljudstva In s tem odkrito pokažemo, da se borimo za sledeče cilje: 1. za resnično neodvisnost STO-ja. 2. za združitev vseh demokratič n ih sil in za uničenje ostankov fašizma. 3. za čim tesnejšo naslonitev na zaledje. DAROVI IN PRISPEVKI Za RK za Trst in Slovensko Primorje daruje prosvetno društvo »Simon Jenko» 1144 lir, ki sa jih nabrali na mladinskem kulturnem večeru 8. t. lin. Za tiskovni sklad »Naše žene* je poslal mestni od bor ASIZZ 1600 lir. Za tiskovni sklad «Donne» je poslal mestni odbor ASIZZ 1600 lir. 4. za čim hitrejši razvoj naše industrije, trgovine in pomersva. 5. za združitev vseh sil v združeni sindikat, kateri bo sposoben braniti delavske interese. 6. za bratstvo italijanskega in slovenskega naroda. 7. za novo mišljenje o telesni vzgoji in študiju. 8. za združitev vseh mladinskih sil. Po seji se je razvila živahna debata. Vsi govori so bili preveden: v slovenščino. Seja je soglasno sprejela dve spomenici naslovljeni na ZVU: o sindikalni enotnosti in o zasedbi prostorov ljudskih organizacij v Miljah s strani ZVU-ja. Preskrba Odrezke za mast naj dvignejo danes občinski prehranjevalni uradi na podeželju. Zaključek delitve mleka. Danes zaključujejo razdeljevanje kondenziranega mleka v škatlah za mestne potrošnike, ki je začela 22. pr. m. Zaključena je tudi delitev koruzne moke za potrošnike podeželskih občin, ki so jo začeli 28. pr. m. Mast za menze. Vodje civilnih in vojaških menz naj dvignejo danes na občinskem prehranjevalnem uradu kupone za mast. Mast za bolnike. Danes naj dvignejo pooblaščene trgovine odrezke za mast za bolnike. Naročila za tobačne nakaznice za naslednje štirimesečje se bodo sprejemala od 14. do 27. t. m. Razdeljevanje tobačnih izdelkov Za tekoči teden delijo, na odrezek 16: po 10 cigaret F-b. po 10 Kapi- Več kruha in manj policajev Drugo zborovanje brezposelnih v Trstu V nedeljo okrog 10.30 ure je začelo v kinu «Massimo» II. zborovanje brezposelnih iz Trsta. Med prisotnimi smo opazili conskega svetnika dr. Pincherla in zastopnike raznih organizacij. Delodajalci niso poslali svojega zastopnika. Tov. dr. Žbogar je podal poročilo, s posebnim ozirom na položaj pomorščakov, ki imajo trenutno pre ko 6500 brezposelnih. Pred pryo svetovno vojno je imela avstrijska mornarica v Trstu 158 ladij s 531 tisoč tonami, od kateri je večina, s Trstom vred pripadla Italiji. Od ladij, ki so še ostale po tej vojni, jih je 20 s 100.000 tonami takih ki Uspeh italijansk v veliki dvorami Doma nristaniških delavcev tol, 10 Macedonia in 20 gr tobaka , bi morale pripadati Trstu. V resni-Dalmazia. Poleg navedenih si bo I ci pa imamo tukaj samo 2 manjši vsak potrošnik lahko nabavil še po I ladji. 60 cigaret raznih inozemskih t;pov. | Kaj so ukrenili brodolastniki, da ISTRSKA MLADINA ZBORUJE Nekaj dni po okrožni konferenci SIAU-ja v Kopru, se je zbrala tudi mladina istrskega okrožja. O-krog 300 delegatov iz vseh delov Istre, ki bodo pripadali STO-ju, se je zbiralo v dvorani Ljudskega doma v Izoli, da se pogovorijo o svojih sedanjih in bodočih nalogah. Politični referat in diskusija sta pokazala, da naša mladina dobro sledi razvoju demokratičnih sil doma in v svetu. Mladina, ki je dc sedaj vodila borbo za priključitev k FLRJ, je že sprejela ustvaritev STO-ja kot izvršeno dejstvo. Pripravljena pa je še naprej voditi borbo za ohranitev vseh priborjenih pravic. Odločno bo zahtevala, da se pridobitve agrarne reforme, ljudske oblasti, ljudske zaščite razširijo na vse področje STO-ja. Utrditev in razširitev bratstva v okviru SIAU-ja bo mladina vsestransko podprla. Vsi mladinci in mladinke nad 18 let stari, morajo postati člani SIAU-ja, ne samo po številu, ampak kot delovni in aktivni člani. Ker bo mladina živela in delovala na tem ozemlju, jo morajo zanimati tudi državna vprašanja. Pri ustanavljanju novih zadrug in podpiranju teh bo mladina diala vso pomoč. V živi diskusiji, ki je sledila, so se oglasili delegati iz Novega grada, Umaga Pirana, Izole, Kopra in Pobegov in se pridružili misli: vsi v borbo za očuvanje naših pridobitev in za njih razširitev, za volitve v krajevne od-, bore, v rajonski in okrožni plenum Namesto cvetja na grob svojemu ’ SIAU-ja. Veliko odobravanje je _______________ uv Ifrsvnsi. daru I vzbudil predlog, ki je razvil misel dragemu očetu Fr. Kravosu darujejo družine: Kravos, Kreševič in Ivančič lir 2.000 za Dijaško Matico. V isti namen darujeta Olga in Josip Klun lir 5.000 in družina Ivan-čič-Msvti lir 5.000. V počastitev spomina pok. Antona Kravosa, očeta tovarišice Olge Kreševičeve, je daroval MO. ASIZZ iz Trsta 2000 lir za Dijaško Matico. Za Dijaško matico je darovala tov. Vuk Slavica iz Gorice 500 lir. bavljajo in sramotijo tiste, ki so zanje prej delali in garali. Sledile so nato volitve novega okrožnega odbora ZAMJK. Enoglasno =o bili izvoljeni naslednji tovariši: za predsednika Sabati Clemente, za tajnika Prino Carlo. Ostali odbor je sestavljen iz delavcev, kmetov in študentov. Novi tajnik je nato pre-čital sklepe, ki so jih delegati z navdušenjem sprejeli. S petjem »Internacionale* se je ta prva konferenca zaključila. Stavka pekov Ker nekatere pekarne nočejo izpolniti pogojev, ki so navedeni in sklenjeni v pogodbi, je strokovni sindikat pekov odredil, da bodo v spodaj navedenih pekarnah proglasili stavko od polnoči dalje v ponedeljek 21. t. m., ako ne bi izpolnili določil do 18. t. m. Pekarije, ki pridejo v obzir so sledeče: Franceschini Bruno, ul. Cologna 5: Cuccagna Albina, ul. del Pozzo 20; Occhi Andrea, ul. P. P. Verge-rio 10; Samero Ludmilla, ul. Pasco-li 8; Mauri ved. Giustina, ul. Pa-scoli 44. Stavka v Kanili se nadaljuje Stavka, ki so jo začeli delavci preteklo sredo zaradi mezdnega spora z delodajalci se nadaljuje. za čim tesnejše sodelovanje med delavsko in študentsko mladino, Usa diskusija je izzvenela v mogočen klic istrske mladine: Vsi in vse za 1. maj, vsi na volitve 11. maja, zemljo, katero je dala ljudska oblast kmetom, bomo znali braniti, da je ne bodo več dobili v roke tisti, ki poznajo trud in znoj le iz svetlih kavarn, od koder za- Enotni sindikati Banke in zavarovalnice. Vabimo vse člane na zborovanje, ki bo danes, 15. t. m. ob 18. v ul. Imbriani 5. Tekstilna stroka, mešana in hišniki. Člani OOSS so vabljeni na odborovo sejo v ul. Monfort danes 15. t. m. ob 19. uri. Posvetovalni odbor uradnikov. Danes 15. t m. bo ob 18. uri na sedežu seja posvetovalne komisije za industrijo. Peki. Jutlri 16. t. m. bo ob 17. d borova seja. Prve sindikalne volitve I Danes 15. aprila bodo prve volitve za sindikalno unijo in sicer za gledališča, banke in grafike. V spodaj navedenih podjetjih bodo volitve podjetniških odborov in strokovnih delegatov ob naznačeni uri: Banco di Roma, Corso 28, ob 8. uri; Banca Nazionale del La-voro, trg Ponterosso št. 1, ob 8. uri; Cambissa, ul. Fornace 2, ob 15. uri; Modiano, ul. Pascoli 35, ob 7. uri; Cartificio Triesti-no, ul. Media 33, ob 8.30 uri; A Salto, ul. Media 5, ob 7.30 un; Glessich, ul. Ginnastiea 32, ob 8. uri; Editoriale, ul. S. Francesco 62, ob 9. uri; Satin, ul. Ceretto 7 (Barkovlje) ob 13. uri; Con-sorziale, ul. S. Francesco 20, ob 16. uri; Smolars, ul. Media 40, ob 8. uri; Sadoch, ul. Molino a vento 72, ob 14. uri; Stabilimen-to tipografico triestino, ul. Silvio Pellico 8, ob 13. uri. Prvi maj bomo praznovali na stadionu Koordinacijski odbor za proslavo prvega maja javlja, da je ZVU do volila uiporabo stadiona pri sv. Soboti in drugih športnih igrišč po mestu, za svečanosti prvega maja. Zato je dolžnost vseh telovadcev, da se sedaj, ko je padla tudi ta ovira, še bolj temeljito pripravijo. rasiovn m m Prvo i*med 6. tekem na domačem igrišču je enaistorica Lf. Ponziane zmagovito odločila ■ L Ah ta Kovačič, misli premagani rtški vratar, medtem ko žalostno gleda žogo v mreži Lj. Ponziane-Kvamer 1:0 V 19. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva je enajstorica Lj. Ponziane sprejela v goste reške-ga Kvamerja. Tržaški igralci, ki jim grozi padec v nžji nogometni razred, so v to tekmo vložili vse svoje znanje in ves svoj polet. Kljub vsemu pa je le malo manjkalo, da se ne bi tekma končala z neodločenim rezultatom, kajti sreča jim res ni bila naklonjena, če bi j:m bila bi morali zmagati vsaj z tremi goli razlike. Enajstorica Lj. Ponziane je v nedeljo v vsakem pogledu nad-kriljevala svojega nasprotnika. Po kazala je daleko boljšo tehnično in kombinatorno igro, s katero je ta-korekoč vseh 90’ oblegala nasprotnikova vrata, ki se je moral omejiti samo na hitre protiprodore m še teh je bilo bore malo. Kljub tej, lahko bi rekli »akademski igri*, pa so Tržačani še vedno bolehali na stari bolezni svojega napada, ki je vse premalo odločen v zaključnih strelih. Poleg tega pa so imeli v nedeljo še zvrhano mero smole. Edini gol dneva Je zabil Kovačič po solo-akciji v 40’ drugega polčasa. Igralci Lj. Ponziane so vsi izpolnili svojo nalogo, najboljšega moža pa, so imeli v Gianniniju, ki je s svojo inteligentno igro navdušil 4000 glavo množico. Tržačani so morali zaradi nesreče Capronija igrati 30’ prvega in 10’ drugega polčasa samo z desetimi možmi. Lj. Ponziane: Furlan, Capronl, Corbato I, Tramarin, Gianninl, Karlin, Benvenutti, Kovačič, Malu-ta, Stivoli, Tommasini. — Kvar-ner: Raunik, De Luca, Matoftič Laurenčič, Stefanovič, Pavanello, Klnkela, Petronio, Privrat, Lucche-si, Starič, Odlično Je sodil Mlinarič iz Zagreba. Največje prt senc či nje te ndeljc je bil neodločen izid zagrebškega Dinama v Subotici. V ostalih tekmah so zmagali favoriti. Rezultati: Metalac-Budučnost 1-0; Partizan - Lokomotiva 4-0; Haj-duk-14. Oktober 4:0; Spartak-Dina-mo 1:1; Lj. Pcnziane-Kvarner 1:0; Pobeda-Zelezniflar 2:1; Rdeča-Zvez-da-Nafta (odgodena). KVALIFIKACIJSKA LESTVICA Partizan 19 16 1 3 52 16 33 Rdeča zv. 18 13 1 4 55 17 29 Hajduk 19 13 3 3 45 10 29 Dinamo 19 13 3 3 52 20 28 Metalac 19 10 3 6 33 24 23 Snartak 19 9 5 5 33 27 22 Pobe da 19 7 5 5 35 31 19 Kvarner 19 4 7 8 17 26 15 Lokomotiva 18 5 3 10 20 37 13 Budučnost 19 5 3 11 32 41 13 Lj. Ponz. 18 5 1 12 19 35 11 Železničar 19 4 3 12 22 45 11 14. Oktober 19 3 4 12 17 44 10 Nafta 17 3 0 14 13 61 6 Piran je Skedenjcem Tekme naših najmlajših Rezultati juniorskih nogometnih tekem so Sv. Vid-Opč.ne 1:0; Primorje P-Skedenj 3:0. Italijansko prvenstvo Inter-Triestina 5:2; Torino-Bre-scia 1:0; Juventus-Roma 4:0; Li-vorno-Milan 2:2; Sampdorta-Ales-s&ndria 1:1; Lazio-Bologna 3:1; Bari-Venezia 2:1; Vicenza-Fiorenti-na 1:0; Atalanta-Napoli 2-1; Mode-na-Genova 2:1. Italijansko C prvenstvo Ronke-Ponziana 4:0; Edera-Za-i graj 2:0; Cervlgnamo-Itala 1:0; Pie-ris-Libertas 3:2; Saici-Cividale.se 4:0; Sangiorgina-Palmanova 0-0. Triič-Krmin 2:0. I^epo uspel boksarski večer pri Sv. Ivanu Zveza društev za telesno vzgojo v Trstu nam je soboto pripravila nepozaben boksarski večer. Res hva levredno je športno delo, ki ga o-pravlja naša športna organizacija na vseh poljih, tako tudi v boksu. Atleti, ki so na tem večeru nasto pili, so pokazali vse kaj drugega kot diletanstvo, ki ima tukaj le pom-m ločitve od profesionalizma, kajti atle*i so pokazali odlično tehn ko in zavidanja vredno borbenost. Skoro vsi boksarji imajo pred seboj še lepo kariero. Rezultati: mulja teza: Sosič (DSZ) je po točkah zmagal nad Clamo (Sv. Ivan); peresnolahka teža: Magris (DSZ) je bi Trst zopet prišel do svoje mornarice? Kako je z vprašanjem odškodnine za izgubljene ladje? Na vsak način bi bilo potrebno, da se napravi vloga na štiri zunanje ministre, ki bi morali poskrbeti, da se Trstu dodeli tista tonaža, ki je za njegov obstoj in razvoj potrebna. Zborovalci so sklenili, da pošljejo posebno spomenico polkovniku Bowmanu v kateri zahtevajo sodelovanje ZVU z odborom za brezposelne, prepoved odpuščanja delavcev, prednost, domačinov pri zaposlitvi, itd. Podobna pisma so poslali tudi raznim strankam in demokratičnim frontam. Delodajalce so povabili na poseben sestanek prihodnji petek 18. t. m., ki naj bi se vršil v ul. Zonta 2. Zastopnik ES je obljubil polno sodelovanje in podporo brezposelnim v njihovi borbi. Sledile so volitve, kjer so izvolili 6 članov v odbor. Delavska zbornica si je pridržala pravico imenovati pozneje svoje kandidate. Za predsednika je bil izvoljen dr. Žbogar in za tajnika Nonn:. Poleg njiju dveh so izvolili še zastopnike za pomorščake, kovinarje, luške in trgovinske nameščence. Poročevalec je povedal tudi, da je napravila Jugoslavija ponudbo tržaškim specializiranim delavcem, hoteč jih zaposliti v svoj; težki industriji in rudarstvu, pod zelo u-godnimi pogoji. Čeprav je ponudba zelo ugodna, vendar so delavci mnenja, da bi se s primernimi ukrepi lahko našla doma zapos’.tev za vse delavce in ni potrebno, da bi si Tržačani iskali kruha drugod po svetu, medtem ko bi v Trstu samem zaposlili razne priseljence. Današnja začasna uprava pa ni ukrenila ničesar pozitivnega in na delavsko zahtevo po kruhu in delu, so nam poslali samo vojaštvo in policaje, dočim brezposelnost, ki je prekoračila število 35.000, stalno in naglo narašča. V soboto, dne 12. t. m. je priredil C. C. P. v popolnoma razprodani dvorani svojo prvo operno predstavo s izvedbo G. Doni-zetti-jeve komične opere «Don Pasguales. Hvalevredna pobuda, ki si zasluži vse priznanje. Skoda je le, da niso imeli prireditelji za tako predstavo primernejšega prostora, ki zahteva nekoliko obširnejši oder in več prostora za orkester. Te okoliščine so v precejšnji meri ovirale režijsko delo, ki se je moralo spričo tesnega oder skega prostora omejiti na najnujnejše zahteve, zlasti v zadnjem dejanju. «Don Pasquale» je tipična oblika komične opere, ki je cvetela v začetku 18. stol. in vladala takrat na vseh italijanskih in francoskih odrih. Prepletena z ariami in cavatinami nudi široko polje razmaha blestečemu belcantu, kar je pravi namen te operne oblike, kajti dejanje samo na sebi ne pove mnogo. Psa teža leži v solističnih in skupinskih pevskih partijah. Na tem mestu moramo pred vsem počrtati zelo lep uspeh mlade, nadebudne sopranistke, ko-loraturke Bianche Dose, ki je to pot prvič nastopila. V vlogi Norine sproščena v igri, simpatičnega organa z jasno dikcijo in znatno mero koloraturne tehnike, ki očituje solidno pevsko, šolo, je dosegla lep uspeh, zlasti v duetu :adnjega dejanja. Skupno s tenorjem Raimondom Botteghelli-jem kot Ernestom sta morala duet ponoviti. Botteghelli razpolaga s prodornim, a mestoma preostrim, sicer dobro šolanim glasovnim materialom. Eno Mocchiutti kot doktor Malatesta je rešil svojo nalogo nad vse zadovoljivo, igralsko manj sproščeno. Odlikuje ga zveneč organ in jasna dikcija Abelardo Petrina kot Don Pasqua-le je bil igralsko mestoma zelo posrečen, vendar primanjkuje njegovemu basu svežine. Giuseppe Pieri je svojo vlogo kot notar malce preveč karikiral. V splošnem moramo priznati, da so bile pevske vloge solistično in v skupnih nastopih — posebno kvartet v sklepnem dejanju — skrbno na- študirane. Orkester, obstoječ Ji 30 članov Verdijevega gledaliieft je pod veščim vodstvom dirigen1 Ferruccia Apollonia zvenel či*f in če izvzamemo manjše, slučajne neskladnosti, je izvršil svoj nalogo prav dobro, zlasti pt™- Igro- ,■ Ce upoštevamo vse okolnos t kakor tudi to, da je bilo rozišh roma le par orkestralnih vaj s solisti, je dosegla predstava nja vreden uspeh. Številno oWW stvo ni štedilo z odobravanjeffl, ki so si ga izvajalci od dirigen. in solistov do zborovodje occJn ja in šepetalke Botteghellijeve polni meri zaslužili. Dekorpc1'-, odnosno scenerijo je oskrbel akt-slikar J. Cesar, ki je tudi rezu predstavo. K. S- NOVI FILMI svetu in se posvetila gledališki^ metnosti. Pri vsej svoji slavi in ts IZPRED SODIŠČA Ni maral Slovencev Obtoženi Strgar in Marija Živec sta včeraj pričala pred zavezniškim sodiščem Krivci brez krivde * o Ljubka, preprosta deklica sz lovskih vrst, je bila prevarane svoji prvi ljubezni. Odšla ie gastvu pa ni mogla pozabiti ^ nesrečne ljubezni, svojega sine* katerem so ji sporočili, da je uWl _ Po dolgih letih je zopet P v svoje rodno mesto, kjer je n tela na zavrženega mladeniča ^ znamova. ki je bil nezakonski s> in ga je bolelo zaničevanje, ki je bil zaradi tega deležen od Krucinina ga je sprejela v varstvo in pozneje odkrila, da njen izgubljeni sin. Dejanje se godi v malorneš skih krogih v času pred revol ter zelo nazorno prikaže te:k0 ^ Ijenje «ponižanih in razžahe . med takratno družbo, kije na predsodkov in obsojala brez krivden kakor je bil " mov. jj! Družnikov, ki ga posnad10 ^ kot pastirja v eKamenitem P1 je dobro podat značaj ne ^f ki ga družba peha na dno 1 ' nja. A. K. Tarasova je v vlogi dnine žiro podala mater, ki 1° ^ družba oropala sina. Celotno janje poteka naravno in PJ' J valno. Posebno močan je Proces zaradi dogodkov y Duda bo naš fizkulturni nastop še bolj tcrvljah se polagoma razblinja ka- veličasten, kakor je bil lanski. zmagal po točkah nad Margonom (Sv. Ivan); Lahka teža: Legiša (DSZ) je po točkah premagal Ljuba (Sv. Ivan); Srednje-lahka tela. Blason (DSZ) je po točkah premagal Lega (Sv. Ivan); Goitan (DSZ) je po točkah premagal Brandolina (Sv. Ivan); Srednje tež ka tela: Zuccolin (Sv. Ivan) je premagal Plesničarja (DSZ) s tehničnim knock-outom; Lahka teža: Racca (DSZ): Godina (Sv. Ivan) neodločeno. Ponovna zmaga Kureta v kolesarski dirki »Drugi pokal Borisa Skrlavaja* V nedeljo zjutraj je startalo izpred kavarne Fabris 37 kolesarskih tekmovalcev, ki so se napotili na 115 m. dolgo pot. Vsi kolesarski asi so bili na startu, med njimi tudi vitka postava zmagovalca Kureta, ki je zmagal z več kot 2’ prednostjo. Lep uspeh je dosegel tudi Openc Kete Branko, ki je bil z Udovičem, Stefilongo in Daniel:jem inicAtor vseh nenadnih pobegov. Vrstni red na cilju je bil sledeč: 1. Kuret Karel (TKZ), ki jej prevozil 115 km. v času 3 ure 29 minut, s povprečno hitrostjo 33.014 km na uro; 'Š) Kete Branko (Opč'ne) 2’35” za zmagovalcem; 3. Stefilongo Silvano (Olimpia) 4’ za zmagovalcem; 4. Danieili Josip (Olimpia) za dolžino kolesa; 5) Kravos Franc (Olimpia) za dolžino kolesa; 6) Udovič Stojan (Sv. Ivan) 11’ za zmagovalcem; 7) Tuk Fabio (TKZ) za dve kolesni dolžini; 8. Tremul Ivan (TKZ); 9. Kovačič Ivan (Sv. Ivan), itd. Konferenca antifašističnih žena v MiPah V sredo, 9. t m. je govorila tov. Marina, miljskim ant .fašist kam o svojem potovanju v Prago :n o pomenu ter nalogah Svetovne mednarodne federacije demokratičnih žena. Nadalje je tov. govornica razložila naklepe mednarodne reakcije na Tržaškem svobodnem ozemlju. Velika množica prisotnih je živo sledila besedam govornice. Stavka AGEGAT odložena ZVU Je potrdila mezdni dogovor med ACEGAT-om in nameščenci. Zato so delavci sklenili, da zaenkrat ne bodo stavkali. kor miln; mehurček. Kaže, da so stvar preveč napihnili in se zaleteli. Žalostno je le, da se je na izjavah dveh propalic mogla zgraditi tako resna obtožba ter bolj verjamejo dvema razgrajačema, ki sta znana po vsem Krasu, kakor pa poštenim antifašistom. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec predlagal, naj se oprosti obtožbe tov. Pečar, ker ni dokazana njegova krivda. Sodišče je predlog sprejelo in tov. Pečarja so izpustili iz zapora. Branilec dr. Kukanja je nato zahteval, naj oprostijo obtožbe tudi Strgarja, ker je Skapinove in Slav-čeve izjave dovolj ne utemeljujejo. Sodišče je odvetnikovo zahtevo odbilo. Razprava se je nadaljevala proti tov. Strgarju. Obtoženi Strgar Je nastopil kot Lahkoverni zamorec in prebrisani „šerifu prvem srečanju matere s sinom in pa prizor, ko se sire spoznata. red' Amerikanski zamorec Megrve Earnest je mornar na ladji «Wil-liam Tower», ki je te dni prišla v Trst. Včeraj je mornar šel v gostilno «Alla Grottav, da bi pogasil hudo žejo, ki ga je mučila. Tam je prišel v družbo nekega Tripolitan-ca, ki so ga klicali za »šerifa*. Serif se je kmalu potem poslovil. Kmalu potem je hotel oditi tudi mornar. In je tedaj opazil, da mu je novi prijatelj odnesel površnik ln vse osebne dokumente. Zadevo so javili vojaški policiji, ki je poskrbela za obnovitev mornarjevih dokumentov. Zrno do zrna pogača Čuvaji pri prehodih luke Duca d’Aosta so 11. in 12, t. m. pregledovali delavce in delavke, ko so odhajali z dela. Pri mnogih izmed njih so našlj po nekaj pšenice in koruze in tako nabrali v dveh dneh kar 6 vreč tega blaga. Vse zaple Po koline so prišli Ponoči so vdrli neznani tatovi v klet Jožefa Primosi na Reški cesti št. 30. Odnesli so 12 kg težko gnjat in še en drugi kos prašičjega mesa. Primosi ima 12.000 lir škode. Angleži »o jih povozili Grmek Vincenc iz Štanjela Je prišel v Sežani pod angleški kamion. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so ugotovili, d^- ima verjetno zlomljen komolec in druge rane na bedru. V ul. Silvio Pellico je povozil nek angleški motorist 12 letnega Jožefa Trdivo iz ul. Stampa 7. Ljubitelji glasbe Prejšnjo noč so tatovi vlomili v gostilno Ivana Vatte v ul. Viaccolo 5. Odnesli so radioaparat Marellt 30 gramofonskih plošč, več prtičev in brisač. Gostilničar ima nad ALEKSANDER BECK; 87 prekrižal račune Pokrajinsko prvenstvo je prineslo velika presenečenja Enajstorice iz gornje hiše so morale pustiti obe točki, ali pa so bile prisiljene k neodločnemu rezultatu. Tako je Torpedo zgubil v Krm.nu, Milje v Pulju, Skedenj in Montebello pa sta remizirala. Samo Gasllniju je uspelo, da je prinesel na va:no ves izkupiček. Rezultati: Krmln-Torpedo 3:1; Pulj-Milje 5:1; Skedenj-Piran 22:2; Montebello-Gorica 1:1; Ron-ke-Koper 0:0; Gaslini-Gradiška 3:1; Izola-Tovarna strojev 3:0. Slaba nedelja za favorite Tudi v okrožnem prvenstvu je bil v nedeljo Srn dan za enajstorice iz gornje hiše. Tako je Nabrežina odpravila Costalungo. Dreher I. pa Primorje P. Rezultat;: Nabre-flna-Costalunga 3:1; Dreher I-Primorje P 1:0; Cpbu'ec-Poriz' na II 0:2; At-b»t £».(i^,nj II 2.0, X_U.lkl' Vom 8:L VOLOKOLAMSKA CESTA — Niti sam ne morem razumeti, tovariš kombat... Bilo ja, kako bi rekel, ...kot s kamnom- po glavi... in kot da bj jaz ne bil več jaz... prenehal sem razumevati... Nervozno je zmignil z rameni, — Kako to, g kamnom.? — sem vprašal. In pred mano so blisnile nenadoma besede, ki sem jih bil v mislih že davno iskal. Psihični udarec! V tem trenutku sem končno pred samim seboj označil z Imenom skrivnost boja, skrivnost zmage v boju. Psihični udarec! Udarec v možgane! V dušo! In kakor se zdi morda čudno, toda meni se je ta trenutek, ko se tako rekoč ni bilo nič zgodilo, zarisal v spomin vzporedno z naj- silnejšimi doživetji iz vojne. Psihični udarec! Toda nikakšnih iks žarkov ni, ki bj učinkovali na duševno silo. Ta vojna se vodi z orožji, ki uničujejo fizično; ta orožja poškodujejo belo, toda ne duše, ne duševne sile. Ne, tudi dušo! In ko je uničena duševna sila, ko je zlomljen duh, lahko podiš, prehitevaš, ubijaš in zajemaš sovražnika v masah. Nasprotnik »tremi za tem, da bi to storil z nami. Enkrat tl Je, gospod «veliko«emeo», uspelo, da to narediš z mano, z mojim vodom. Zdaj je dovolj! Ikudnemu sem dejal: — Veš kaj... voda ti za zdaj vendar le še ne bc-m izročil. Toda ni slini, da s« ziuj več ne bojiš Nemcev. OJskj te bom pošiljal k nji sp, Določa«! te namestnika komandirja izvidn. skega voda. njeno žito so vrnili upravi Unre, 180.000 Ur škode. Vzradoščen je poskočil. — Razumem, tovariš kombat. Odslovil sem ga. Psihični udarec! Saj to j« vendar znano že iz najstarejših čascv. Od r.ajstarejših časov se je to dosegalo s presenečenjem. In mar ne obstoja vprav v tem umetnost vojskovanja, umetnost taktike, da s« s presenečenjem oh-romi sovražnik ter da se zavarujejo čete pred podobnimi presenečenji? Te misli n-iso nove, lahko jih najdete v knjigah; toda v vojni so se mi ponovno odkrivale po mnogih, pogostokrat mučnih razmišljanjih, po uspehih in neuspehih v bc-rbi. Prikazovale so ae motno pred mano tudi v prejšnjih dneh. Toda zdaj mi je končno postala skrivnost vojskovanja jasna. Tako se mi je zdelo. V resnici pa mi je nasprotnik še istega dne, po nekoliko urah, dokazal, da nisem vsega popolnoma razumel; dokazal mi je, da obstojajo še drugi zakoni vojskovanja. Teda v vojni niso, kot je znano, dokazi isto, kar so v logiki ali matematiki. V vojni e« dokazuje s krvjo. 8. Evo kaj so pripovedovali borci iz Donskihovljevega voda, ki so se vrnili iz borbe. Tega dne, dva ln dvajsetega oktobra, je nasprotnik pred fronto bataljona, ko je privlekel artilerijo in material po poti, ki jo je bi' osvojil, ponovno podvzel premik tudi na drugi poti, kjer ni bilr predvčerajšnjem Donskihovljeva zaseda spustila Nemcev mimo. Tokrat so šli Nemci še oprezneje, peš, ter se razvili v strelske vnrto, streljajoč ia brzostrelk po robovih gozdov ta grmičevja, ki si se nahajali ob poti. Prazni ao M počasi pomikali vapo- redili z vojaki* (Se nadaljuje J, priča ter opisal, kako so se onega dne razvijali dogodki. V gostilno so prišli okoli 7. ure ter se udeležili splošne zabave. Okoli 11. ure mu je R bolj dejal naj gre v bližnjo sobo in naj pripelje Vatovca, ki sta ga dva neznanca izzivala. Sel je v sobo, dejal Vatovcu, naj ju pusti pri miru ter se vrnil. Nekoliko kasneje je Rebolj vzkliknil: «Teci, Miloš!» Tekel je za ostalimi in jih dohitel, ko so se že vračali. Pred gostilno je opazil policaja Stopil je noter in vprašal neko žensko, kje je stranišče. Ko je šel skozi malo sobico tik kuhinje (shrambo), je videl v njej Vatovca in neznanca. Ker ni našel stranišča, se je vrnil skozi isti prostorček. Ravno tedaj pa se je na nasprotnih vratih pokazal policist. Sli so v kuhinjo, kjer ga je Slavec udaril in mu razbil očala. Za njim je nastopila kot priča Živec Marija, lastnica gostilne. Povedala je, da je Rebolj plačeval račun in da ga je tedaj Slavec žalil. Ko ga je Rebolj vprašal, zakaj vse to, je začel Slavec kričati: »Partizani ste vsi barabe, vse Slovence bi bilo treba postreljati!* Slavec in Škapin sta žalila tudi njo. Slavec ji je očital, da drži za partizane. Tedaj je Škapin dejal, naj jo pusti pri miru, ker je izgubila bruta v Nemčiji. Slavec pa je še bolj vzrojil in kričal, da so mu ubili partizan; mater. Slavec in Škapin sta odšla, tudi Batelino je stopil pred gostilno. Priča ni končala svojega pripovedovanja, ker je predsednik odgodil obravnavo na sredo ob pol desetih zjutraj. ^SPOROČILA IN OBJAVE ) Prosvetno društvo «S. Jenko» ima nocoj ob 20.30 pri »Kraljiču* predavanje o zanimivem poglavju iz pomorske zgodovine. Predava dr. Vlr.ko Rapotec. Zidovski mladinski krožek obvešča člane, da bo jutri 16. t. m. ob 20.30 v dvorani v ul. Del Mcmte 3 zborovanje židovske mladine iz Trsta. Prosvetno društvo v Skorklji priredi danes v prostorih v ul. Os-pe-dale mllitare ob 20. uri predavanje o združenju mladine. Predavanje v Skoljctu, v gostilni Radijski s$o V torek, 15. aprila TRST II. 11.30. Orkestralna glasba tPj® j» iz Vidma). 12.15. Ruska nar«1" . operna glasba. 13.00. Pr-:glcct (g) nih vesti. 13.15. Baletna in oPjj.f glasba. 14.00. Scdo-bna Angl’)3, Plesna glasba. 18.00. Debus skladbe. 18.30. Slovenska r.ost. 18.45. Klavirske skladb*- ; Mladinska cddaja.„19.30. Val* ^ polke. 20.00. Pevski koncer Karlovac in Rudolfa Franci®- ‘‘ p Filatelistično predavanje. 20-’.jjj) ški kvintet. 21.00. Glasba P° 21.30. Slovenske narodne 22.00, Skladbe Čajkovskega- J. Lahka glasba. 23.00. Modra rapsodija. 23.35. P glasba. HINOPREDSTAVE^ ROSSETTI. 15.30: «Ladc' ton», Vivien Leigh in f SUFBRdNEMA. 16.00: «G5p8 9ta*’ . & FENTCE. 16.00: »Ljubavni^1*’ les Bo-yer. FILODRAMMATICO. 15.45 ka, ki jo nisem utrgal*, C. J. Fontaine in A. Smith-CINE DEL MARE. 15.00: brez krivde*, mejstrovi^ jetake gledališke umetno* * ITALIA. 15.00: »Casablanc®’’ ; grid Bergman. IMPERO. 16.00: »Poletna n«'^,. Linda Dairnell. — V dve^g' »Skr.vnCstj v Dongu* ih - lep- ljenje raka* prof. GuarT-VIALE. 15.30: «Ne morem 'v I zabiti*. j|(Vf’ ODEON. 15.30: E-rrol Flyn. «Po stezi Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento Tip. MALI O G MLAJŠEGA krojaškega P ka sprejmem takoj v. , Pr-eroru. Trst, ul. Ginnastic®uA AMFLIFIKATOR »a električna napeljava z 9iov in mikrofen tt proda. cpj, upravj »Primorskega RAZNO POHIŠTVO staro ihj/j štiridelne omare, vzmeti, «13 žimnice, žimnice iz Žane, rP|,k J kuhinjsko opremo, pognj -‘ Miniussi bo v četrtek 17. t m. ob \ Velne atioje’z' okroglim nr»i PoanrottliaH VuvTa r\ TzT.rn. 1 k * __ 20. uri. Razpravljali bodo o združenju mladine. Vabljeni so vsi mladinci k obilni udeležbi. Zborovanje brivcev in frizerjev Vsi brivuki in frizerski nameščenci naj se udeležijo zborcvanja svoje stroke, ki bo danes 15. t. m. ob 19.30 uri v ul. Imbriani 5-1. radio aparate in razno — . dam. Trst ul. Raffaello f| NA PROGI Ajdovščina - 7 bur ja odnesla z avtobusa tpj t. 1. kovčeg, v katerem j« ' j ka. Najditelj se naprčs*. rja kovčeg proti nagradi tobusa, ki vozi v Ajdovsr^^^ Tu si lahko izposodiš vsako najnovejšo in stat slovensko knjigo, izbereš si lahko knjige iz češke, ^! ske in italijanske literature. Zato postani član knj^° PRIDI, CITAJ IN ZADOVOLJEN BOS.