------    230   ------^
Gospodarske skušnje.
* Da pozimi mlade kure rada jajca n e s 6. Kakor je res, da kokoši o mrazu ne nes6 jajec, tako res je pa tudi, da o gorkoti rade neso. Zato imajo kmetje radi kokoši pozimi pri sebi v hiši. Pa sama gorkota ni še dovolj, da kokoši nesti začnejo. K temu pripomore skor največ z o banje. Posebna skrivnost pri tem pa je ta: 1. Zobanje, za kar je ječmen najbolje, se jim mora vselej gorko, in če je moč, nekoliko
opraženo zobati dajati. 2. Dobro opraženi ječmen se zna zavreti in kuram zobati dati, voda pa , v kteri je ječmen prevrei, naj se jim da piti. 3. Poleti naberi mladih semenskih kopriv, posuši jih, pozimi pa jih skuhaj in osušene kokošim zobati dajaj. 4. Najbolj pa kokoši, kakor pravijo, potem neso, ako se jim kruha na drobno zreže in jako spraži, potem pa nekoliko v vinu namoči in zobati da.
* Vpljiv plemenne živine do mladih svoj i h. Naj si gospodarji, ki izrejajo živino, posebno dobro zapomnijo to-le: Po očetu se ravna hči, po materi pa sin. Ta navskrižna dedšina je po skušnjah vtrjena in se posebno očitno vidi pri tistih materah, ktere po več kakor enega mladiča rodijo. To so že nekdaj Grki vedeli. Ko je enkrat mladeneč prašai starega moža: kaj misli, ali bo njegov konj pri olimpiškem jahanji dobil prvo premijo? mu je odgovoril stari mož: pozve-dite, kakošna je bila kobilja — mati vašega konja. Mati, ki je spočela mladega, prelije kri svojo v mladiča svojega možkega spola, ta pa, ako se plemeni, kadar doraste, kri svojo v mladiča ženskega spola, kterega je naredil. Zato sta si stara mati (babica) in vnukinja podobna v svojih lastnostih.