GlASJtO OBČINSKE KONFERENCE SZDL UUBUANA-ČENTER^ »ANA-UtNit«;| Shupščinska priloga Ljubljana, marec 1976 Obvestilo delegatom V gradivu za 17. sejo zborov točka 2 smo pomotoma objavili napačen tekst smernic družbenoekonomske-ga razvoja občine Ljubljana-Center v letu 1976, zato objavljamo novo besedilo. PREDLOG Socialistična republika Slovenija SKUPŠCINA OBCINE LJUBLJANA CENTER Izvršni svet Smernice za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Center v letu 1976 Smernlce za družbenoekonomsld razvo.j občine Ljub-Ijana Center v letu 1976 opredeljujejo osno\Tie usmeritve in naloge vseh nosilcev družbenoekonomskega razvoja v občlni. Ob upoštevanju doseženega in osnovnih nalog stabili-aacije so v letu 1976 t PREDNOSTNE NALOGE: — nadal.inje utrjevanje in razvijanje samoupravnlh od-nosov in s tem utrjevanje ustavne vloge delavcev na vseh področjih združenega dela; — uveljavljanje dohodkovnih odnosov na osnovi med-sebojne povezanosti in soodvisnosti gospodarsklh in druž-benih dejavnosti, razvijanje samoupravnih interesnJh skup-nostl v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in krepi-tev vloge uporabnikov znotraj nj"i: — sprejetnanje planskih dokumentov o srednjeroč-nem razvoju pri vseh nosilcih planiranja in sprejem družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980; — iskanje nadaljnjih oblik združevanja dela in sred-stev od ustanavljanja TOZD v večjih organizacijah zdru-ženega dela, zdrnževanja manjšib delovnih organizacij v delovne organizacije s temeljnitnl organizacijami združe-nega dela do povezovanja delovnih organizacij v sestav-Ijene organizacije združenega dela in do oblikovanja šir-ših dobodkovno povezanih reprodukcijskih celot. Pri tem bo prvenstveno dan poudarek povezovanju trgovlne s pro-izvodnhni organizacijami združenega dela, medsebojnemu združevanju drobne trgovine in povezovanju zunanjetrgo-vinskib organizacij s proizvodnimi organizacijami v smi-slu ustavnih določil; — povečanje produktivnosti kot osnove za dinamic-nejšo gospodarsko rast in ustvarjanje pogojev za večjo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva; — dviganje konkurenčne sposobnosti gospodarstva na osnovi zdmžcvanja in povezovanja, produktlvnostl, eko-nomičnosti, kvalitete, racionalizaclje in boljše organlzacije dela ter pospeševanje izvoza; — vsestranska kontrola in raclonalizacija porabe, kon-trola investicij, odpravljanje ekstenzivnega zaposlovanja, Izvajanje sprejetih programov in nalog na vseh področ-jlh gospodarstva in družbenlh dejavnosti, zaostriti je tre-ba odgovornost vsakega delavca prl izvajanju nalog na delovnem mestu; — Izvajanje politike zaposlovanja kot je začrtano v sprejetih dokumentih o zaposlovanju, pri čemer je po-sebno pozornost posvetiti racionalnemu zaposlovanju na področju družbenih dejavnosti; — na področju kotnunale je prednostna naloga usta-novitev samoupravne komunalne skupnosti, kl tnora pre-vzeti nalogo usklajevanja ln realizacije programov na tem področju; — samoupravna stanovanjska skupnost bo nadaljeva-la izvajanje programa gospodarjenja s stanovanjskim fon-dom v občini, posebej pa bo urejala problem revitaliza-cije Stare LJubljane In Ljubljanskega gradu. Se posebno skrb bo posvetila uveljavljanju ln utrjevanju vloge abo-rov stanovalcev in hlSnlh svetov; — Izvajanje dogovorjenlh nalog v okvlru samouprav-nlh interesnlh skupnostl na posameznlh področjlh drui. benih dejavnosti; — dosledno lzvajanje ukrepov za zavarovanje okolja pred onesnaženjem; — sklenitev družbenega dogovora o druibenl samoza-ščlti v občiui Ljubljana Center; — Izpopolnjevanje in zagotavljanje celovitega obramb-nega slstema v občinl; — uvcljavljanje ustavnega slstema flnanclranja kra-jevnih skupnosti in izvajanje samoupravnega sporazuma o načini združevanja in uporabe sredstev, usmerjenlh za uresničevanje skupnih interesov ln potreb v krajevnlh. skupnostih; — izvajanje dogovorjenih nalog pri združevanju sred-stev za realizacijo 10-letnega programa razvoja cestnega omrežja v Ljubljani. NEKATERE ZNACILNOSTI RAZVOJA V LETU 1975 IN USMERITVE V LETU 1976 S smernicami o družbenoekonotnskem razvoju občine v letu 1975 smo že ugotavljali dolodsne negativnosti, ki ,so se odražale v občinskem in širšem merilu. Zato smo zavestno predvidevali, da bodo nekatere negativne ten-dence z določeno intenziteto prisotne in da bo potrebno pristopiti k njihovemu odpravljanju. Tako je bilo ugo-¦tovljeno, da razvoj energetike in infrastrukture zaostaja za potrebami, da je reproduktivna sposobnost gospodar-stva nizka, da so še vedno močne težnje po inflacijskem obnašanju na vseh področjih. gospodarskega in družbe-nega življenja in da je še vse premalo narejenega na po-dročju družbenega dogovarjanja in samoupravnega spo-razumevanja za umiritev tržišča in cen. Vse to je že ta-krat zahtevalo dodatne napore za razvijanje in uveljav-Ijanje samoupravnih odnosov za odklanjanje takih ten-denc, za doseganje dinamične gospodarske aktivnosti, kl , temelji na ekonomičnejšem poslovanju in prispeva k od. pravljanju vzrokov nestabilnosti gospodarskih gibanj ter za povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva ter usklajevanje vseh oblik porabe z razpoložljivimi sredstvl. Ob upoštevanju vseh elementov takega stanja je bila za leto 1975 predvidena dinamika razvoja kot sledi (indeks 1975/1974r • ' " družbeni proizvod (nominalno) 134 dohodek 133 osebnl dohodki 128 ostanek dohodka 130 zaposlenost 102,5 *• 2e rezultati gospodarjenja ob I. trimesečju, posebno pa ob polletju niso bili v skladu z navedenimi predvide-vanji. Nasprotno, nekateri od bistvenih kazalcev so kazali še večje negativne tendence kot je bilo možno pričako-vati. Osnovni kazalec razvoja — družbeni proizvod, na katerem se gradi celotna konstrukcija porabe, je kljub inflaciji (ki je bila sicer že v projekciji upoštevana) na-raščali bistveno počasneje (indeks 125), ekonomičnost se je slabšala tako, da je bila dinamika dohodka nižja za 10 točk od predvidene. To se je ob naraščajočih življenj-skih stroških, kl so vplivali na rast osebnih dohodkov, odrazilo tudi v delitvi dohodka in sicer tako, da je btt porast ostanka dohodka za 16 točk nižji od predvidene-ga. Istočasno pa je imela visoka stopnja zaposlovanja (4 odstotke), posebno v negospodarstvu (6 odstotkov), dolofien n^ativen vpliv in ni bila v skladu s prizadeva-nji za intenzivnejše gospodarjenje. Tudi gibanja v zuna-njetrgovinski menjavi, ki ima v obdini Center pomem-ben obseg (41,4 odstotka uvoza in 37,1 odstotka izvoza v republiki), so bila v polletju izrazito negativna. Izvoz se je povečal le za 1,6 odstotka, medtem ko je bil uvoz večji kar za 16,2 odstotka, tako, da je bilo z izvozom pokrito le 37 odstotkov uvoza. To kaže na izrazito uvoz- no usmerjenost zunanje trgovine v občini. Gre torej za obratni trend od zastavljenega v smernicah — dinamična rast izvoza je bila predpogoj za dinamično gospodarsko rast. Podobna gibanja v družbenoekonomskem razvoju so bila tudi v mestu in republiki. Stanje je zahtevalo odločno akeijo, ki je bila sprejeta v dokumentu »Akcija za ure-sničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1975« in je tudi ostale družbenopolitične skupnosti zavezovala za odločne posege na njihovih nivojih. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center, organi skupščine in družbenopolitične organizacije so se takoj vključili v proces sprejemanja akcijskih ukrepov in nalog za od-pravljanje negativnih tendenc. Sprejet je bil program de-la izvršnega sveta na osnovi stališč in sklepov 6. skup-nega zasedanja zbora združenega dela in družbenopolitič-nega zbora. Istočasno je bilo v občini dogovorjeno, da vse organizacije združenega dela naredijo analizo lastne-ga stanja in izdelajo akcijske programe za stabilizacijo. Ti programi bi morali vsebovati vse elemente, ki vpliva-jo na odstranjevanje negativnih tendenc, predvsem pa analizo stroškov v smislu stabilizacije cen, proučitev in-vesticij v pogledu koristnosti, učinkovitosti in nujnosti, ukrepe za zagotavljanje potrebnih obratnih sredstev (re-ševanje problema zalog in zagotavljanje finančne disci-pline), ukrepe za varčevanje na vseh področjih posebno na področju surovin, repromateriala, energije, analize zu-nanjetrgovinskega poslovanja in ukrepe za zmanjševanje uvoza (praučevanje možnosti za prehod na domače suro-vine in proizvode, vključevanje odpadkov, predvidevanje za dolgoročno sodelovanje oziroma vezavo uvoza z izvo-som, analizo uvoza luksuznih artiklov ipd.), ukrepe za po-večevanje izvoza (proučevanje zunanjih tržišč in njihovih pogojev glede kvalitete, rokov, dobave, možnosti vezave, vse mogoče ukrepe, ki vplivajo na boljšo organizacijo iz-voza kot n. pr. zunanje zastopanje, servisiranje, reklami-ranje, itd.). Nedvomno je, da vsa prizadevanja za stabilizacijo go-spodarskih tokov morajo imeti pozitivni vpliv na rezul-tate gospodarjenja, ki pa se bo v večji meri odrazil šele v letu 1976 in v prihodnjih letih. V letu 1975 zato ne pri-iakujemo bistveno boljših rezultatov kot so bili dose-ženl v devetmesečnem obdobju In računamo, da osnovni kazalci razvoja, ki so bili predvideni s smernicami za leto 1975, ne bodo doseženi. Tako bo po predhodnih oce-nah doseženi proizvnd v letu 1975 nominalno za 28 od-stotkov večji kot v letu 1974, dohodek za 30 odstotkov in sredstva za osebne dohodke za 31 odstotkov. Iz take di-namike družbenega proizvoda in njegovih elementov sle-di, da bo ostanek dohodka v TOZD naraščal počasneje kot smo predvideli, da pa bodo sredstva, ki v globalu ostanejo gospodarstvu (torej sktfpno s sredstvi, ki jUi TOZD združujejo na osnovi samoupravno dogovorjenih obveznostl za združevanje sredstev v gospodarstvu) večja. Zaposlenost v družbenem sektorju bo predvidoma večja za 3—i odstotke pri čemer računamo s pozitiv. nimi premiki v zaposlovanju na osnavi akcije za stabi-lizacijo. Na področju zunanjetrgovinske menjave bodo predvi-doma rezultati konec leta ugodnejši kot ob polletju, kar nakazujejo že tudi podatki za 9-mesečno obdobje. Dina-mika uvoza se je predvsem zaradi administrativnih ukre-pov zmanjšala. Izvoz je bil sicer nekoliko večji, vendar pa porast še ni vplival na kvalitetni premik v zunanje-trgovinski menjavi. Dinamika izvoza je namreč v ozki povezavi s stanjem, na zunanjem trgu in zahteva kom-pleksnejši pristop in iskanje dolgoročnejših rešitev, kar je ena od prvenstvenih nalog stabilizacije. Restrikcije pri uvozu, nezadostna rast izvoza In stag-nacije povpraševanja na domačetn trgu (realni osebni do-hodki so ostell enaki) so se odrazili v obsegu prometa v trgovini. ki v družbenem proizvodu občine Center pred-stavlja več kot 50 odstotkov. Družbeni proizvod v trgo-vini je naraščal počasneje od predvidene rasti, zato ob upoStevanju strukture gospodarstva v občini računamo s počasnejšo rastjo družbenega proizvoda v občinskem me-rilu od rasti v okviru mesta. Rezultati gospodarjenja v letu. 1975 tako v občini kot v mestu in v okviru republike sicer kažejo na določene pczitivne premike (počasno umirjanje cen in življerjjskih ¦ stroškov zlasti v drugem polletju, premiki v zaposlova-nju, v zunanjetrgovinski menjavi) vendar moramo prl prehodu v naslednje leto upoštevati še vedno prisotne pritiske za povečanjem cen, neugodne pogoje na zuna-njih tržiščih, nizko produktivnost, zaostajanje energetike in infrastrukture, nizko reproduktivno sposobnost gospo-darstva, prepočasno umirjanje prekomernega zaposlova-nja, neustrezno investiranje in stagnacijo realnih osebnih dohodkov, ki vplivajo na gibanje povpraševanja na do-mačem trgu. Za poživitev gospodarske rasti so nujno po-trebna tudi večja obratna sredstva, ki bi omogočlla ht trejše obračanje zalog in poživitev industrijske proia-vodnje. Gospodarski položaj je torej dokaj zapleten, zato bo vsa družbena aktivnost morala biti usmerjena na ustvar-janje stabilnejših pogojev gospodarjenja za dosego dina-tničnejše gospodarske rasti. Predpogoj je torej stabiliza-cija, za kar je že začeta akcija in jo moramo z vso in-tenzivnostjo nadaljevati v prihodnjem letu. Z vso real-nostjo bomo morali upoštevati negativnosti, s katerimi smo se soočili v letu 1975 in z dodatnimi napori v pro-cesu stabilizacije doseči stabilnejši gospodarski razvoj, ki bo postal osnova nadaljnjega dinamičnega razvoja v sred-njeročnem obdobju. Zaradi tega bi bilo preveč optimi-stično pričakovanje, da bomo že v prvem letu srednje-ročnega obdobja, to je v letu 1976, dosegli dinamiko ra-sti kot je predvidena za celotno obdobje, ampak mora-mo računati z nižjo stopnjo porasta. Gre predvsem za kvalitetnejši premik v odnosu do gospodarjenja, ki bo v prvem delu srednjeročnega obdobja zasnoval odnos v nasprotju z dosedanjo prakso (nekritično prilagajanje in-flacijskim tendencam) in omogočil optimalno obvladova-nje gospodarskih tokov. V skladu s tem predvidevamo, da se bodo gospo-darska in družbena gibanja v letu 1976 odvijala v nasled-njih globalnih usmeritvah in razmerjih (kazalci so pri-kazani brez rasti cen, torej za razliko od lanskoletnega nominalnega prikazovanja skušamo oceniti realno giba-nje, kar je tudi v skladu z resolucijo o družbenoekonom-skem razvoju SR Slovenije v letu 1976, s smernicami me-sta in metodologijo srednjeročnega planiranja); v odstotkih 1976/1975 družbeni proizvod proizvodnja zaposlenost produktivnost realni OD na zaposlenega PODROCJE GOSPODARSTVA 5 5 2,5 2,5 1 PODROCJE GOSPODARSTVA Stabilizacija kot osnova za oživitev gospodarskih to. kov zahteva v prihodnjem letu naslednje usmeritve: — nadaljevanje uveljavljanja in razvijanja samouprav-nih odnosov v združenem delu in iskanje nadaljnjih ob-lik združevanja dela in sredstev od ustanavljanja temelj-nih organizacij združenega dela v večjih delovnih orga-nizacijah, združevanja manjših delovnih organizacij v de-lovne organiza^ije s temeljnimi organizacijami združene-ga dela do povezovanja delovnih organizacij v sestavljene organizacije združenega dela in združevanja vseb. oblik v cilju združevanja dela in sredstev; — delavci v združenem delu, družbenopolitične orga-nizacije, kakor tudi strokovne službe, morajo na podla-gl temeljite analize oceniti dosedanji proces ustavne pre-obrazbe ter ugotoviti vse slabosti in pomanjkljivosti, ka-kor tudi nepravilnosti v rešitvah in normativrtih aktih s ciljem, da se le-te odpravijo in omogoči hitrejše odvija- nje procesa ustavne preobrazbe združenega dela. Tu gre predvsem za vsebinski pristop, kl pa je bil do sedaj velikokrat zanemarjen in podrejen formalističnim hote-njem; — v zvezi i Inlegracijsklmi procesi In združevanjem dela in sredstev bo morala biti dejavnost v občini usmer-jena v trl osnovne naloge: v povezovanje trgovine in proizvodnje v dohodkovno povezane večje celote, v spe-cializacljo in integracijo drobne trgovine in v integracljo majhnih organizacij — ki se ukvarjajo z zunanjetrgovin-sko menjavo in so usmerjene predvsem na uvoz — v večje komplekse združenega dela ter na njihovo povezo-vanje s prolzvodnimi organizacijami. Prav tako je treba storiti vse za povezovanje projektantskih organizacij. Za realizacijo teh nalog bo potrebna stalna in koordinlrana akcija strokovnih služb, samoupravnih organov in druz-benopolitičnih organizacij v organizacijah združenega de-Ia kakor tudi na raivni občine, pri čemer bo izvršni svet občinske skupščine spremljal aktlvnost in nadaljeval z iniciatiro pri organlzacijah združenega dela; zato morajo v vseb OZD ustanoviti posebne organe (akcljske odbore) ,, za izvajanje te naloge; — doslednejše vključevanje delavcev v združenem de-lu v odločanje o ustvarjanju dohodka predvsera v smeri intenziviranja produktivnosti in ne kot doslej v iskanju dohodka na podlagi zviševanja cen. Produktivnost dela je bistvena kategorija, ki vpliva na dohodek v združe-nem delu. Zato morajo o vseh elementih, ki so v tesni zvezi s produktivnostjo dela Uehnična opremljenost, orga-nizacija dela, uporaba znanstvenih dosežkov, inovacije, storilnost) delavci v združenem delu, družbenopoliti&ie organizacije in strokovne službe — kot posebno zadol-žen del delavcev v združenem delu — izvršiti vse po-trebno, da reševanje problemov porasta produktivnosti preraste ozke kroge zainteresiranih struktur v organiza-ciji združenega dela in postane osrednji interes vseh de-Javcev v združenem delu. Analiziranje elementov produk-tivnosti dela ln odpravljanje negativnih vplivov na pro-duktivnost mora v letu 1976 postati prvenstvena naloga stabilizacije v gospodarstvu, posebno še v temeljnih orga-nizacijah in organizacijah, ki poslujejo na meji renta-bilnosti oziroma celo z izgubo; — delavci v združenem delu bodo morali z namenom stabilizacije in v cilju večanja konkurenčne sposobnosti gospodarstva posebej prcračiti vse dejavnike, ki vplivajo na ekonomičnost poslbvanja in si kot osnovni cilj zada-ti varčevanje in racionalno porabo energetskih virov, sii-rovin in reprodukcijskega materiala. Pri tem je treba predvsem iskati možnosti za nadomestitev uvoženih suro-vin in reprodukcijskega materiala z domačimi, kjer je to le mogoče in racionalno, sicer pa iskati vire v suro. vimski bazi dežel v razvoju. Praiv taio bodo razvijali možnosti predeJave in obdelave odpadlih materialov in njihove ponovne vključitve v proizvodni proces. Posebna pozornost bo veljala tudi zmanjševanju stroškov (repre-zentance, potovanj, neproizvodnih storitev ipd.); — delavci v organizacijaii združenega dela, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinsko menjavo, predvsem pa ti-sti, ki tmajo pretežno uvozno usmeritev, morajo vse-stransko analizirati to dejavnost in na podlagi analiz pri-stopiti h konkretnim odločitvam in samoupravneinu spre-jemanju ukrapov za doseganje večje izvozne dinamike in zmanjševanje odvisnosti od uvoza. Kompleksnejše reševa-nje zunanjetrgovinske bilance tudi na ravni občine je od- ^visno od sprememb odnosov na podlagi ustavnih do-ločil. Dohodkovna povezanost zunanjetrgovinskih in pro-izvodnih organizacij združenega dela na osnovi združeva-nja dela in sredstev, skupne poslovne politike, skupnega ustvarjanja in delitve dohodka ter prevzemanja rizika je predpogoj za trajno sodelovanje na zunanjetrgovinskem področju in za uspešno pozitivno vključevanje y medna-rodno delitev dela. Ob predpostavki, da se pogoji za Iz-voz v razvite države v naslednjem letu še ne bodo bl-stveno spremenili, morajo delavci v združenem delu v vseh fazah, ki predstavljajo proizvodnjo nekega artlkla za izvoz, poiskati rešitve za odpravljanje negatlvnostj (kvaliteta, roki in ostale sprejete obveznosti), prl čemer pa morajo predvsem težiti k povečanju konkurenčne spo-sobnosti. IstoCasno pa morajo posredniki zunanjetrgovin-ske menjave z bolj organiziranim nastopom na zunanjeta tržiščii, proučevanjem zunanjih tržišč in orientiranjem na dežele v razvoju zagotoviti povečanje možnostl tzvoza po-vezavo uvoza z izvozom in druge oblike mednarodne de-litve dela; podjetja v tujlni in predstavništva morajo po. stati integralni del združenega dela s prioritetno nalogo pospeševanja izvoza; — pogoj za stabilnejšo in dinamičnejSo gospodarsko rast je pravilna orientacija pri investiranju, kl mora prvenstveno zagotoviti prioriteto razvoju energetike in iitfrastrukture — za kar bodo delavci v združenem delu združevali sredstva — poleg tega pa omogočili dinomični razvoj temeljnih organizacij združenega dela. V občini Center bodo delavci v združenem delu dali prednost in-vesticijam v izgradnjo in modernizacijo skladišč in s tem pristopili k odpravljanju zaostajanja na tem področju v preteklem obdobju ter k širjenju maloprodajne mrež« pa širšem ljubljanskem območju, s čimer bodo zagoto-vili boljšo preskrbo prebivalstva. Ena od osnovtUh nalog je ttidi izboljšanje tehnične opremljenosti v industriji, ki je v občini Center slaba. Pri investicijah v osnovna sred-stva bodo morali delavci v združenem delu računati a zaostrenimi pogoji glede zagotavljanja sredstev, zato se bodo v letu 1976 odločali le za vsestransko proučene, smotroe in nujne investicije, ki bodo izhajale iz program-sko utemeljenih potreb širših dobodkovno povezanih celot; — oživitev gospodarstva in stabilnejši razvoj temelji na dejanskem zagotavljanju potrebnih obratnih sredstev in s tem na izboljšanju likvidnosti. Organizacije združe-nega dela — predvsem tiste, ki so v letošnjem letu imele ^posebne težave pri zagotavljanju potrebnih obratnih sred- stev — bodo morale iz dohodka lzločiti sredstva prven-stveno v te namene in med letom stalno spremljati gi-banje aalog iri terjatev ter sprejematl ukrepe za omej». vanje zalog in povečanje plačilne discipline; — organizacije združenega dela, ki poslujejo na mejl rentabilnosti ali z izgubo, morajo sprejeti sanacijske pro-grame, ki bodo vključevali analizo vzrokov nasbalega sta-nja in ukrepe za njihovo odpravljanje. Delavci v zdni-ženem delu morajo preko svojih samoupravnih meha-nizmov aktivno sodelovati pri sprejemanju in izvajanju sanacijskih ukrepov, strokovne službe in vodstveni orga-ni pa so dolžni na podlagi stanja predlagati pravočaSno ukrepe za odpravljanje vzrokov raznih težav in izgub; — V okviru malega gospodarstva bo zaiadi doseda-njega padajočega trenda razvoja dan pose