fostruna, plačantt v gotovini Štev. 32. V LJubljani, dne 4. avgusta 19??. Posamezna atev. Din i*« teto XV. RJi pravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 redništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak ietrtek ——• Naročnina za tnzemitvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 3« Din; za lato zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dli,' Amerika letno I dolar. — Račun poštne branllnlce, podružnice » Ljnbljani, it 10.711. Za razdolžitev kmetstva Po svetovni vojni so vse države silno povečale kmetijske pridelke. Kmalu se je pokazalo, da je bilo to pridelovanje prekomerno. Na svetovno tržišče so prišle ogromne množine kmetij- in bo kmet ta dolg odplačeval skozi 10 ali celo 20 let. To se pravi, da bo kmet plačal vsako leto določen odstotek, ki bo seveda nižji kakor današnja obrestna mera, ter se bo s temi odplačili skih pridelkov, kakor žita, sočivja, živine, lesa in v določeni dobi odplačal ves dolg. drugega. Zaradi prevelike ponudbe pa je nato cena teh pcidelkov padla pod najnižjo mero. Sploh se je v kmetijstvu pridelalo mnogo več, kakor znašajo potrebe dnevne potrošnje. Padec cen kmetijskih pridelkov, zvezan z nemožnostjo vnovčenja pridelkov, je spravil kmeta ob vsak dohodek. Kmalu ni mogel več izpolnjevati svojih obveznosti. Ostal je dolžan na davkih, pri trgovcih, pri posojilnicah in drugod. Sebi in svojcem ni mogel privoščiti niti tega, kar se za življenje najnujneje potrebuje. K hudemu delu in boju za obstanek se je pridružila še trajna skrb, kje in kako naj dobi sredstva za izpolnjevanje obveznosti in za življenje. Položaj kmeta še bolj slabšajo pretirane obresti, katere mora plačati od dolga. To velja predvsem za južne kraje naše države, kjer znaša obrestna mera še danes 20 % m več. Pa tudi 8 do 10%ne obresti, ki jih morajo plačevati kmetje pri nas, niso gospodarsko zdrave in pravične. Ako vemo, da znaša pri nas dohodek iz kmetijstva v najboljših primerih B do 4 % v kmetijstvu naložene glavnice, potem vidimo takoj, da ni obrestna mera 8 do 10 %, kakor jo plačujejo kmetje od svojih dolgov, v . pravilnem razmerju s kmetijskimi dohodki. Pravilno bi namreč obrestna mera za kmetijski dolg ne smela biti višja nego je dohodek kmeta iz zemlje. Pri današnjem stanju, ko je obrestna mera še enkrat tako visoka kakor dohodek Iz zemlje, bi dolgovi v doglednem času izčrpali vrednost posestev. Naša sedanja vlada je takoj spoznala in tudi pravilno ocenila neugodni položaj kmetijstva. Zato se je odločila, da kmetu za vsako ceno pomaga. Seveda ni to kar tako lahko in se tozadevni zakoni ne dado kar iz rokava stresfi. Treba je sodelovanja najboljših gospodarskih in kmetijskih strokovnjakov, da se ugotovijo vzroki kmetove zadolžitve, višina vseh dolgov in način, kako bi se dala ta kritična razmerja odpraviti. Da na eni strani reši kmetu, kar se da rešiti, in ga zaščiti pred nadaljnjim propadanjem, na drugi strani pa pridobi čas za temeljit preudarek in proučitev vprašanja ozdravitve kmetskega stanu, je bil izdan dne 19. aprila 1932. zakon o zaščiti kmetov, ki znižuje obrestno mero na 6 %. Razen tega ne smejo sodišča za dobo šestih me-seeev dovoliti dražbenih prodaj kmetskega blaga ' in kmetskih posestev. Medtem proučuje vlada stanje kmetskih dolgov in išče najboljši način, da bi kmetu pomagala. S prej označenim zakonom od 19. aprila 1932. je kmet zaenkrat in trenutno zaščiten. Zakon kot tak pa mu še ne nudi pomoči. Da pa kmetu tudi v resnici pomore, je vlada po svojem kmetijskem ministru naročila Pooblaščeni kmetijski banki, naj najprej prouči splošno stanje kmetskega ljudstva, to je, naj ugotovi vzroke in višino dolgov. Cim bodo vzroki iu višina dolgov ugotovljeni, oskrbi vlada poseben kredit, ki bo kmetom po najnižji obrestni meri na razpolago Oblastvo je sedaj pozvalo županstva, naj nujno in točno ugotovijo celoten kmetski dolg. Je torej v korist vsakega posameznika, da svoj dolg županstvu čimprej prijavi Je pa to trdi pomoč za ozdravitev celotnega narodnega gospodarstva, da kmetje čimprej in točno prijavijo pri občini svoje obveznosti, kajti le na ta način bo mogoče kmalu pripraviti sredstva in jih dati na razpolago za ozdravitev kmetijskega gospodarstva. Pozivamo torej vse zavedne in pametne kmetovalce, da se brez odlašanja in sramu zgla-sijo na občini in dado tam točne podatke. Pripomniti je, da pridejo v poštev vsi dolgovi, bodisi vknjiženi ali pa nevknjiženi, dolgovi pri zasebnikih in denarnih zavodih, pri trgovcih, obrtnikih in sploh vse obveznosti, kjer je kmet dolžnik. Dobro bi bilo, da se obenem prijavijo tudi oni mali trgovci in obrtniki, ki se pečajo poleg trgovine in obrti delno tudi s kmetijstvom. Velika pomoč Francije Jugoslaviji 14mesečna odgoditev plačil za znesek 630 milijonov dinarjev Minister za finance dr. Milorad Djordjevič, I Razen tega je bil predmet mojih razgovorov v ki se je te dni vrnil iz inozemstva, je podal v Parizu tudi vprašanje podaljšanja, odnosno ob-glavnem naslednjo izjavo: j nove kredita 100 milijonov frankov za odkup Na svojem poslednjem potovanju sem prišel v stike s činitelji v Parizu, o katerih sem smatral za potrebno, da jim opišem naš denarni položaj, zlasti pa težkoče glede naših plačil v inozemstvu, ki so postale v zadnjem času posebno občutne zaradi splošne gospodarske krize. Razlog, da sem francoske uradne činitelje obvestil o teh težavah, je v tem, ker je Francija naš glavni upnik na podlagi državnih zadolžitev. Naša državna plačila v Franciji znašajo na leto okroglo vsoto 800 milijonov dinarjev. Bilo je torej potrebno, sporazumeti se z upniki ter poiskati način za odstranitev ali vsaj ublažitev deviznih težkoč, s katerimi se iz znanih razlogov bori naša kakor vse ostale kmetijske države. Smatram za prijetno dolžnost, da takoj poudarim ustrežljivost proti nam in popolno razumevanje našega položaja pri vseh teh činiteljih. Predsednik francoske vlade je ob tej priliki pokazal svojo prisrčnost napram naši kraljevini, za katero je imel v prijateljskem razgovoru same lepe besede, in takoj brez vsakega nagovarjanja obljubil, da nam bo pomagal v čim večji meri, kolikor je to glede na sedanji finančni položaj v Franciji mogoče. Prav tako se je pokazal sporazumnega finančni minister Germain Martin, ki je večkrat v razgovorih izrekel priznanje naši državi za resne napore, ki jih je doslej storila, da postavi svoj proračun in sploh svoj notranji finančni položaj na zdrave +emelje. Uspeh teh razgovorov so naslednje olajšave za plačila Franciji: Vsa plačila v času od 15. avgusta 1932. do 15. oktobra 1933. se odgode na ta način, da se vsi roki, ki spadajo v to dobo, podaljšajo za leto dni. Plačila, ki bi jih imela v tem času izvršiti naša država, bi znašala letos oktobra 64-5 milijona frankov in 64 milijonov frankov meseca aprila prihodnjega leta, in sicer zaradi odplačila predjema od 250 milijonov frankov, ki smo ga sklenili meseca oktobra lanskega leta. Nadalje bi morali plačati do konca septembia letos 56 milijonov frankov petodstotnega posojila od 300 milijonov frankov iz leta 1924. Na ta način so odložena plačila francoski vladi v skupni vsoti 185 miljonov francoskih frankov brez vojnih dolgov, za katere velja po deklaraciji lausannske konference z dne 17. junija ietis moratorij. tobaka, ki ga je lani sklenila v Parizu uprava državnih monopolov in ki bi se moral izplačati v štirih prihodnjih mesecih; Ta kredit je bil sklenjen s skupino, francoskih bančnikov, ki so prav tako pokazali popolno razumevanje za naše težave in napravili vse potrebno za podaljšanje, odnosno obnovo te operacije, da bi se nam na tej podlagi prihranil izdatek deviz v vsoti 100 milijonov frankov. V skupni vsoti znašajo torej olajšave 630 milijonov dinarjev brez vojnih dolgov, za katere so bili določeni v državnem proračunu ustrezajoči krediti. Ta velika številka je tem bolj značilna, ker predstavlja ne samo zmanjšanje odtoka deviz v prihodnjih mesecih, temveč tudi čisto proračunsko olajšavo. Druga važna zadeva, ki jo je treba ob tej priliki poudariti, je bila razprava o podaljšanju naših trgovinskih odnošajev s Francijo, kar bo vsekakor v najpopolnejši meri pripomoglo k olajšanju našega deviznega položaja. Za to zadevo so francoski odločilni činitelji pokazali popolno razumevanje ter so sprejeli predloženi načrt, ki se bo v podrobnostih izdelal sporazumno s povečanjem našega izvoza v Francijo, predvsem živine in lesa. V skladu z doseženim sporazumom s predsednikom francoske vlade Herrio-tom in finančnim ministrom Germain Martinom bo naša vlada izdelala izčrpen predlog o tem vprašanju. Navedeni uspehi so glede na obstoječe gospo^ darske in finančne razmere zelo ugodni in bodo brez dvoma imeli najkoristnejše posledice za splošni finančni.in zlasti devizni položaj. Njihov vpliv bo občutila zlasti Narodna banka, ki bo v bodoče lahko v večji meri zadoščala deviznim potrebam našega gospodarstva. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe? Zločinska Žalosten zgled, kaj dela šmarnica, nam nudi naslednja pretresljiva novica. Predzadnjo nedeljo sta dva malonedeljska orožnika privedla v zapore ljutomerskega sodišča želarja Jožefa Kol-maniča iz Bukovcev. Kolmanič je alkoholik in se je dan pred tem napil zloglasne šmarnice tako, da je začel doma razsajati in besneti. Zeno in večje otroke je z grožnjami izgnal iz hiše. Ostal je doma sam s šestletno hčerkico, ki je v stranski sobi spala na tleh. V svoji pijani nerazsodnosti je pograbil otroka ter ga večkrat zalučal v steno. Pri tem nečloveškem početju je ubogega otroka jako hudo poškodoval: zlomil je dekletcu obe nogi in ga ranil na več krajih, tako tudi na glavi. Otrok je okoli desete ure zvečer umrl za posledicami teh poškodb. Tako dolgo ni pustil nečloveški oče nikogar v hišo. Grozil je vsem, da jih bo zaklal, ter je branil pristop tudi orožnikom, ki so jih bili poklicali, da ga ukrote. To se je orožnikom tudi posrečilo. Našli so v hiši mrtvo deklico ter so odvedli zločinca v Ljutomer. Raztelesenje tru-pelca je ugotovilo že omenjene poškodbe in tudi to, da otrokova lobanja ni počila, ker je bil otrok zelo mehkih kosti. Kost lobanje je bila celo prosojna. Otrokova slabotna postava je tudi povzročila smrt. Glavni vzrok smrti pa je bila krvavitev v možganih in trebušni votlini, posledica zverinskega ravnanja z ubogo žrtvijo pijanega očeta. Preiskava je ugotovila še naslednje žalostne podrobnosti: Kolmanič je posebno preklinjal svojo ženo zaradi najmlajše šestletne hčerke Milice, ki ji je rahitis (kostna bolezen) skrivila obe nogi, da revica ni mogla hoditi in je že več let ležala. Usodnega dne dopoldne je Kolmanič popival v nekem vinotoču in se je okoli 16. priklatil domov pijan. Po stari navadi je začel razgrajati in preklinjati. Uboga žena je s svojima hčerkama, osemletno Anico in desetletno Rozi-ko, pobegnila od doma, nesrečne Milice pa speče ni mogla vzeti s seboj. Ko je Kolmanič opazil na tleh ležečo sirotico, jo je v divji jezi pograbil in treščil z vso silo ob tla. Ko je sirota bridko zajokala, jo je pograbil drugič in vrgel na tla. Tako je storil še večkrat. Ko se je v poznem mraku približala domu žena, je najprej v grozni skrbi pogledala v sobo, kaj dela Milica. Skoro se je onesvestila, ko je na tleh pri vratih zagledala krvav klopčič in v njem spoznala svojega otroka. Gustav Strniša: Ljubezen in strast Pozimi je bil vsak dan nejevoljen, ker je bilo hudo mraz in preslabo vreme. Ker ni mogel zjutraj spati, je lezel že zgodaj v zvonik s prižgano svečo. Hodil je okoli zvonov in z debelim ključem poskušal nalahno potrkavati. Kot star zvonar je še vedno rad zvonil. ' Ko je tolkel tako s ključem po zvonovih, je ugotavljal: «Da, tole pa še poznam! Š„ jo znam dobro zvoniti! E, to je ,kolumba'. Dobro mi gre, prav dobro! Tinka, tinka, tin, tin, tonka, ton, tin ton! Druge sem pa že zelo pozabil. Bog mi odpusti grehe in višarska .Marija!* Ko je odhajal iz zvonila, je bil slabe volje. JZateglo je ponavljal: «Tin, tin, tinko, tonka, tin, tin, tin!* Tisto zimo je zapadel visok sneg. Gašper je lezel zjutraj nekega mrzlega dne počasi proti cerkvi. Ze prejšnji večer je naredil gaz in zdaj je pricincal do pokopališkega zidu. Tu je pa kar debelo zazij.l. Obrisal si je oči, kajti prepričan je bil, da napačno vidi. Ne! Slika se kar ni hotela izpremeniti. Po ozki, le za silo očiščeni stezi se je vlekla po pokopališču sveža krvava lisa. Tik groba njegove rajnke žene je pa ležal človek. Cerkovnik se je prestrašil. Menil je že, da bo morda to strahovi. Pa kako naj bodo strahovi šmarnica Zbežala je od doma in sklicala sosede, ki so o strašnem dogodku obvestili bližnje orožnike. V okolici Male Nedelje so pred leti zasadili mnogo šmarnice in so posledice te narodne kuge vsak dan bolj očitne. Zato je pozdraviti prizadevanje oblastev, da to nepotrebno trto iztrebijo. Zakon sicer prepoveduje po 81. decembru 1931. vsako prodajanje šmarnice za človeško pijačo in izjemno še dopušča njeno uporabo za industrijske svrha Novi trošarinski zakon pa dopušča vsakemu vinogradniku točenje lastnega pridelka pod vejo v vinotočih in celo prodajo izven svojega okoliša od pet litrov naprej na Iz delovanja JRKD IZ SRESKEGA ODBORA JRKD V KONJICAH. Konjice, avgusta. Sreski izvrševalni odbor vsedržavne stranke je sklical v nedeljo 24. julija odborovo sejo sre-ske organizacije, katere se je udeležilo 38 odbornikov in poverjenikov stranke. Po odobritvi zapisnika zadnje seje so poročali o delu predsednik g. Rado Jereb, podpredsednik g. dr. Ervin Mejak, tajnik g.- Ciril Žagar in blagajnik g. Stanko Sajovic. Iz poročil je posneti, da so funkcionarji opravili svojo dolžnost in da zaznamenuje vsedržavna stranka lep napredek pri delu za širjenje državne misli. Narodni poslanec g. Karel Gajšek je poročal o političnem položaju v državi in se v podrobnosti dotaknil zlasti vseh onih vprašanj, ki se tičejo potreb konjiškega sreza. Odborniki so dobili jasen vpogled v delo vlade in narodnega predstavništva. Na podstavi poročil funkcionarjev in poročila g. narodnega poslanca se je razvila živahna razprava, v katero so posegali posamezni odborniki. Soglasna je bila zahteva vseh prisotnih, naj oblastvo najstrože nastopi proti hujskačem, ki so zlasti v zadnjem času razvili strupeno gonjo zoper obstoječi državni red in ki izkušajo oslabiti ugled vlade in oblastev. Veliko ogorčenje vzbuja med ljudstvom tudi brezobzirno izterjevanje posojil. V zmislu strankinih pravil je odbor izvolil g. Alojzija Križniča za gospodarsko-socialnega, g. dr. Mejaka za prosvetno - propagandnega in zjutraj v mesečini, ko se že počasi dani. Nagnil se je nad človekom in šepnil: «Mrlič?» Človek se ni ganil. Cerkovnik ga je stresel za rame in ga jel ogledovati. Bil je prepričan, da je neznanec mrtev, vendar ga je hotel pregledati. Nagnil mu je glavo na srce. Vzkliknil je: <1, viš ga! Saj še diha. Bog in sveta Barbara za zadnjo uro, pomagajta mu! Ta siromak ne bo več dolgo trave tlačil.* Pričel je premišljati, kaj naj stori. Bil je sicer star, a njegove roke so bile še vedno dokaj krepke. Trdno kmetsko delo je pustilo v njih moč. Obrisal je ranjencu z robcem obraz, ga pokril s svojim plaščem in odhitel domov, kar so ga nesle noge. Iz omare je vzel steklenico brin-jevca in ge vrnil na pokopališče. Ranjenec se še vedno ni zavedel. Cerkovnik je zamrmral: «Če je v tebi le še trohica duše, ne boš hotel s tega sveta, kajti vonj mojega brinjevca te bo privezal nanj!* Nalil je v šilce brinjevca in ga nezavednemu šiloma vlil v usta. Človek se je kmalu premaknil. Zeljno je vsrk-nil žganjico, kar je starca razveselilo: «E, saj sem vedel. Hvala Bogu in sveti Katri, ki je za um in pravo pamet, da sem šel tako zgodaj na pokopališče, sicer bi bilo lahko prepozno in tegale bi našel mrzlega kakor kos ledu.* drobno. Kakor je ta zakon na videz blagoslov za vinogradnika, tako je škodljiv za človeško zdravje. Dokler so kupovali gostilničarji vino v goricah, so se izogibali šmarnice, danes pa jo vozijo vinogradniki javno po cestah in jo ponujajo po vsej banovini. Poznam neki okoliš, kjer je več vinotočev, ki prodajajo vsi šmarnico, ker noben vinogradnik nima žlahtne trte. Kaj vse počenjajo pivci po teh vinotočih, vendar ni nikogar, ki bi pogledal pred izdanjem dovoljenja za vinotoč, kaj se bo točilo ali pa kaj se vozi v sodih pod imenom vino po vsej banovini. En sam človek je nastavljen za kontrolo vseh gostiln glede vina za vso banovino. Dvajset jih je treba, da bi vsaj omejili točenje šmarničnega strupa. g. Ivana Nemca za omladinskega poročevalca sreske organizacije JRKD. > * * DELOVANJE JRKD V ŠMARSKEM SREZU. Šmarje, julija. Pred nedavnim je bila pri Sv. Petru na Medvedovem selu ustanovljena krajevna organizacija JRKD. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo nad 70 moz, sta poročala narodna poslanca gg. Zemljič in Spindler o političnem položaju kakor tudi o delovanju naših senatorjev in poslancev v narodnem predstavništvu. Poročili so vzeli vsi zborovalci z navdušenjem na znanje. Na predlog drja. Strmška se je obema gg poslancema izrekla za njuno požrtvovalno delo topla zahvala. V odbor so bili izvoljeni sami kmečki posestniki. Predsednik je g. župan Debelak, tajnik pa g. Per-kovič. — G. poslanec Spindler se je nato udeležil občnega zbora sreske invalidske organizacije v Šmarju pri Jelšah, kjer so mu invalidi oddajali različne prošnje in pritožbe. Isti dan se je vršila tudi seja sreskega izvršilnega odbora JRKD za srez Šmarje, katere se je prav tako udeležil naš neumorni g. poslanec. V drugi polovici meseca septembra se bosta vršila za sodna okraja Šmarje in Rogatec dva velika shoda, katerih se bo udeležilo tudi več poslancev Srbov in Hrvatov iz južnih banovin. Shod se bo vršil za šmarski sodni okraj v Šmarju in za rogaški v Rogaški Slatini. Dan shodov se bo po naših časopis.h kakor tudi po krajevnih organizacijah pravočasno naznanil. Vabljen je" vsakdo, da se shoda udeleži, ter se tako javno zavzame za našo sveto stvar. Ranjenec je odprl oči. Cerkovnik mu je spet natočil žganjice in ga opogumil: «E, ne bo ti ušla duša iz telesa, ne! Kar krepko ga goleni! Ta je doma izpod svetega Jošta, ki vse brinje požegna. Zato pa takega brinjevca nikjer drugje ne kuhajo.* Ranjenec je hlastno srknil in vprašaje gledal starca. Gašper je modroval: d odtod bova morala. Nekam te moram spraviti. Bodo pa morali vaščani enkrat biti brez mojega zvonjenja. No, sicer je vseeno v tem snegu! Čakaj, kako hočeva narediti! Malo težko bo šlo. Pa naj pomaga sveti Krištof, krepki svetnik. Kar name se opri! Poskusila se bova dokobacati do moje bajte. E, prijateljček, pri meni je gorko, da bi se svetemu Matiji zanoh-talo, ker je preveč mrzle narave in v bajtici zanj pretoplo! Sicer pa nikar ne misli, da sem tako šibek. Kar krepko me objemi, da te vzdignem! Bajta ni daleč. Je pač hudo, če je človek sam na svetu in si ne more pomagati. Vso družino sem izgubil razen sina. Pa kaj ti toliko klatim. Le pogumno kvišku! Vidiš, usedel si se že kar sam. Zdaj pa le junaško na noge. No! Šmentano težek si. Za silo te držim. Ze gre. No, da si le na nogah. Zdaj jo pa kar mahniva na moj dom.s Počasi sta se pomikala proti cerkovnikovi hišici. Enkrat je ranjencu spodrsnilo. Za las je manjkalo, da se nista prekucnila v sneg. Pa je vendarle šlo brez nesreče. POSLANEC PETOVAR MED VOLILCI. Ptuj, avgusta. Narodni poslanec g. Lovro Petovar je imel dva krasno uspela shoda v svojem volilnem okraju: pri Sv. Vidu pri Ptuju in pri Sv. Trojici v Halozah. Shodu v Ilovškovi gostilni pri Sv. Vidu je predsedoval župan g. Šmigoc in so se ga udeležili pristaši vseh bivših strank, med njimi tudi domači župnik. G. poslanec je poročal o političnem in gospodarskem položaju, o pomenu nove vsedržavne stranke pa g. dr. Šalamun iz Ptuja. Zborovalci so stavili tudi razna vprašanja in zlasti izrazili željo, naj bi se cesta v Podlehnik gradila po starem načrtu, da bo imela korist vsa občina, ne pa samo posamezniki. Soglasno je bila naposled sprejeta na shodu resolucija, ki izreka gospodu poslancu iskreno zahvalo za njegovo dosedanje delo. Drugi shod bi se moral vršiti v Verhovnikovi gostilni pri Sv. Trojici v Halozah, prišlo pa je toliko ljudstva, da se je vršil potem pod milim nebom. Tudi na tem shodu je g. poslanec obširno poročal o delovanju narodne skupščine in vlade, g. dr. Šalamun pa o pomenu nove stranke, ki kliče pod svoje okrilje vse iskrene prijatelje države. Sledila je živahna razprava in je g. poslanec na vsa vprašanja jasno in podrobno odgovarjal. Oba shoda sta pokazala, da naše ljudstvo zasleduje "delovanje narodne skupščine in da odločno obsoja vsako rovarstvo. * * * POSLANCA PUSTOSLEMŠEK IN CERER V KOMENDI Komenda, avgusta. Predzadnjo nedeljo dopoldne se je vršil shod v Komendi, za katerega je vladalo veliko zanimanje. Še pred napovedano uro je bila velika sokolska dvorana pri Vodetu polna, pa še vedno so prihajali volilci iz Komende, Mlake, Most, La-hovič, Nasorič in iz še oddaljenejših krajev, tako da je bila dvorana ob prihodu govornikov popolnoma zasedena. Za predsednika zborovanja ie bil izvoljen posestnik Jože Hočevar iz Zej, ki je pozdravil narodna poslanca gg. Pustoslemška in Cererja, tajnika banovinske organizacije JRKD g. dr. Zajca, predsednika sreske organizacije JRKD g. Rauterja in vse zbrane volilce. G. Jožo Rauter je razložil volilcem nekaj splošnih pojmov o politiki, pobijal razne neumne vesti SCH j 3/38 Kako privlačno In lepo je tukaj! Čisti - zračni zastori -snežnobeio perilo — zdravi redni otrocil Tak more biti vsak dom — potrebna je samo pravilna nega z dobrim čistim < milom, a to je že 80 let poznano SCHICHTOVO Ml ZNAMKE JELEN o valuti in inflaciji, ki jih še vedno širijo razni neodgovorni mračnjaki. Primerjal je gospodarstvo v prejšnjih strankarskih časih z gospodarstvom v sedanji dobi pomirjenja strankarskih borb in ugotovil, da je samo kamniški srez v zadnjem letu dobil raznih podpor za gospodarske ustanove, za nabavo plemenske živine in strojev in za podobno nad 650.000 Din, kar je mnogo več, kakor pa znašajo vsi neposredni davki, ki jih plačuje srez. Toplo pozdravljen je nato poslanec gornje-grajskega sreza g. Rasto Pustoslemšek v Kmalu je ležal bolnik na cerkovnikovi postelji. Starec ga je slekel. Delal je zelo spretno. Ko je zagledal rano na prsih, je govoričil: «Vidiš, dobro mater sem imel, ki je vedno govorila: ,Če boš sam ali oženjen, na arniko ne smeš pozabiti. Vedno jo moraš imeti pri hiši. Če te muha okolje, ti že koristil' Slušal sem jo in ni mi žal!» Ranjenec je hvaležno pogledal starca, ki je spretno povil izprano rano s cunjo, pomočeno v arniko, in mu jo trdno povezal z raztrgano rjuho. Bolnik je trenutno mirno obležal, potem pa vprašal cerkovnika: <1, oče, ali me nič ne poznate?* «Znan se mi zdiš, res znan, a sam ne vem, kam naj te denem!* je odgovoril Gašper. «1, saj še ni dolgo, kar sem živel v tej vasi. Malo sem se menda res izpremenil. Je pač tako: mesto izpije človeku mnogo hitreje njegove sile. Na deželi je hudo, toda zdravo delo. Ponoči sem 6e vrnil iz mesta, kjer sem bil v službi. Sredi vasi je naletel name Boštjan, ko sem bil namenjen na pokopališče. Hotel sem obiskati grob svoje nesrečne Reze, ki je blizu groba vaše rajnke. Boštjan me je takoj spoznal.* : «A, Polde si?* ga je prekinil starec. «1, pa «i se res izpremenil. Bolj bled in suh si postal.* 1 Sključen kakor starec je odšel še enkrat proti cerkvi iskat starega cerkovnika. Sicer je že prej hodil tam okoli in videl na pokopališču svežo gomilo, katere se je silno prestrašil. Ker ni našel cerkovnika, se je spomnil, da naleti nanj morda pri sinu. Odšel je tjekaj, kjer ga je res dobil. Prosil ga je, naj gre z njim, zunaj ga je pa vprašal: «Povejte mi, kaj je s človekom, ki je včeraj zjutraj obležal na pokopališču?* Cerkovnik se je zamišljeno nasmehnil: «Menda si videl svež grob. Zjutraj sem našel siromaka mrtvega. Videlo se mi je, da je nekomu podoben, komu, pa ne vem. Takoj sem Med volitvami je prišlo na neštevilnih krajiK do spopadov. Izzivali so zlasti narodni socialisti in komunisti. Poboji so se v ponedeljek še na-* daljevali. Ti spopadi so zahtevali, kolikor je do« slej znano, \ okrog 130 mrtvih in 2000 ranjenih. Nasilje narodnih socialistov je bilo povsod veliko. Zaradi nemirov je bilo izvršenih mnogo aretacij, Oba glavna nasprotnika pri teh volitvah, Hitlerjevi narodni socialisti in komunisti, sta napredovala. V celem je nastopilo pri volitvah 27 strank, a so le gori navedene dobile mandate. Zlasti so na-i predovali hitlerjevci. Po računih na podlagi teh izidov bo imela desnica, h kateri se prištevajo narodni socialisti, nemški nacionalisti, krščanski socialisti, gospodarska stranka in nemška ljudska stranka, skupno 282 mandatov. Desnici torej manjka 22 mandatov do večine, ki znaša 304 glasove. Kakor pa kaže, hočejo hitlerjevci dobiti sami vso oblast v roke. Vladi so sklenili predložiti zahteve, po katerih naj bi se jim izročili mesti državnega kancelarja in notranjega ministra, ostala ministrska mesta pa naj bi zasedli ljudje, ki uživajo njihovo za-l upanje. GOSPODARSTVO Sejmi 8. avgusta: Ribnica, Studenec. 9. avgusta: Kamnik, Sv. Gregor-Velike Slevice, Radeče, Žužemberk. 10. avgusta: Brežice, Dob, Osilnica, Trbovlje, Stu-i denec-Ig, Gornja Radgona, Rovte, Sv. Lovrenc (Velika loka), Slovenjgradec, Podčetrtek. 11. avgusta: Št. Jurij ob južni železnici, Št. Jurij v Slovenskih goricah. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje povprečne cene: debeli voli 3 do 3-50 Din, poldebeli voli 2 do 2-50 Din, plemenski voli 1-25 do 2-25 Din, biki za klanje 2 do 2-25 Din, debele klavne krave 2 do 2-50 Din, plemenske krave 1-25 do 2 Din, krave za klobasarje 0-80 do 1-25 Din, obvestil orožnike, ki so včeraj kmalu prišli in truplo pregledali. Nihče ne ve, kaj se je zgodilo. Orožniki so mi ukazali, naj mrtveca takoj po-kopljem, češ, da se ne bodo vaščani razburjali zaradi uboja na posvečenem kraju. Morda še pride kakšna druga komisija. Komandant je trdil, da je bil tisti človek ubit in tudi oropan, ker ni imel pri sebi nič denarja, dasi je bil sicer lepo oblečen. I, kako si pa ti zvedel zanj?*: Boštjan je nekaj jecljal, a ni mogel nič določnega povedati. Kolena so se mu zašibila, ko je starca vprašal: «Kaj bodo orožniki zdaj storili?* «Sneg je zabrisal vsake sled. Poizvedovali bodo. Meni so ukazali molčati. Bolje je tako, saj veš, da bi se res vaščani razburjali. Če zaslede morilca, bo pač strogo kaznovan. Če ga ne dobe, ga čaka božja sodba, ki bo še strašnejša!* Boštjan je prebledel kakor zid. Molče je glen dal cerkovnika. Starčku se je fant kar zasmilil. Toda ostal je mož beseda. Nikakor se ni hotel izdati. Mislil si je: «Kazen mora prestati. Ker ne dobi telesne, naj ga zato peče vest. Poslabšal se ne bo, saj je že itak dovolj divji in hudoben. Sicer je pa krepek in močan človek. Dovolj sile ima v sebi in lahko bo delal za dva. Če ga bo grizla vest, postane morda še dober človek, potem mu pa' vse povem in mu olajšam dušo.s s t, molzne in breje krave 2 do 2-25 Din, mlada živina 2-25 do 3 Din, teleta 3 do 4 Din. Prodanih je bilo 268 glav, od teh za izvoz v Avstrijo 10. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 1 dolar za 56-14 do 56-42 Din; 1 holandski goldinar za 22-69 do 22-81 Din; 100 francoskih frankov za 221 do 222 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-78 do 167-64 Din. 100 nemških mark za 1337 do 1348 Din; 100 italijanskih lir za 286-47 do 288 Din. Vojna škoda se je trgovala po 192 Din; investicijsko posojilo pa po okrog 47 Din. Kratke vesti = Možnost izvoza našega vina na Finsko. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razglaša, da je dobil od našega konzulata v Helsingforsu poročilo, po katerem se je konzulatu posrečilo vzbuditi zanimanje pri Finski pooblaščeni družbi za nakup in prodajo alkoholnih pijač za nakup naših alkoholnih pijač: vina, žganja, konjaka, sli-vovke in sličnih izdelkov. Po poročilu zavoda obstoji velika možnost prodaje naših alkoholnih pijač na Finskem. = Peronospora na delu. Na prijazni Trški gori, kjer rase znani dolenjski cviček, je začela uničevalno delo glivična bolezen peronospora. Napadla ni samo listja, temveč tudi grozdje. Prizadeti so zlasti oni vinogradniki, ki so pozno škropili z galico. V nekaterih vinogradih je pokvarjenih nad polovico trt. Tudi v vinogradu banovinske kmetijske šole je poškodovanih kakih dva odstotka trt, čeprav strokovni učitelj g. Anton Flego zelo pazi na vsako bolezen, da jo že v kali zatre. Druga, tudi glivična bolezen, ki pa se je pojavila v znatno manjši meri. je oidij. Kakršna bo letos vinska letina, je še težko reči, vendar pa trdijo strokovnjaki, da letošnje vino ne bo doseglo po kakovosti lanskega. = Pivovarski ječmen. Hmeljarska prodajna zadruga v Celju je nabavila lansko jesen za po-izkušnjo deset metrskih stotov semenskega Čer-makovega ječmena. Po izvršeni mlačvi se je pokazalo, da je ta ječmen v nekaterih legah prav lepo obrodil in dal 25 metrskih stotov na hektar ali 16kratni pridelek. Seme je zdravo in na oko ustreza pivovarniškim zahtevam. Te dni je Ali bi kupili kremo za kožoJz kabliča? Krema mora biti higijeničnojj zavita in zajamčeno čista -j drugače zelo lahko škoduje1 tVaši koži. In Vaše nežno; 4 perilo? Ne zasluži li tudi! r «• jto enako pazljivost? Mislite; na to kadar kupujete milne luske. Zahtevajte Lux v higi* jeničnem ovoju. Tedaj ste brez skrbi, da ne pridei ,nikaka nečistoča v dotiko z Vašim perilom, a Vašaj koža bo na ta način obvarovana od nevarnosti, ki ji preti od bakterij, katere s prahom uhajajo v periloJ se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo modrem ovoju v* poznanem! LxJ3-52 zadruga odposlala razne vzorce na kemično preiskavo. Pri takem donosu bi pomenila gojitev deljo 7. avgusta ob 8. uri zjutraj v Roblekovi dvorani v Žalcu. Spored: določitev mezde obiral- pivovarskega ječmena za hmeljarje lep dohodek ceni, pregled svetovnega položaja in slučajnosti in bi osamosvojila našo pivovarsko Industrijo od uvoza ječmena. = Zborovanje hmeljarjev, kakor se vrši običajno vsako leto pred obiranjem, bo letos v ne- Zborovanja se lahko udeležijo vsi člani Hmeljarskega društva in so vabljeni, da se ga v obilnem številu udeleže. — Legitimacije za polovično vožnjo hmeljskim obiralcem se že dobivajo. Hme- Soteščan: Skrivnost usode (Povest.) «Pomagajte mi, da pridem do denarja), je prosil Lončar in obetal napitnino. Uradnik je bil dobra duša ter je obljubil: cDobili boste vse, kar bo ostalo...) «Zakaj?) Lončar ni bil zadovoljen z ostanki. >, ji je po tihem odgovoril. cNikar mi ne brani!». x 8K0CIJAN PRI TURJAKU. Naše gasilno društvo priredi 7. avgusta pri gasilnem domu vrtno .veselico, združeno s plesom. Na njo vabimo vse prijatelje gasilstva in kmetske mladine. Na pomoč! * Poset kraljeviča Petra in kneza Aleksandra t skavtskem taboru. Na obali Savice za hotelom Zlatorogom tabori že več tednov skavtska četa ^Vladimir Gortan* iz Zagreba. Ti skavti, dijaki srednjih šol, so bili 26. julija počaščeni z obiskom kraljeviča Petra in kneza Aleksandra, sina Nj. Vis. princa Pavla. Taborišče je bilo dopoldne obveščeno o visokem obisku, popoldne ob 15. pa Bta s spremstvom prišla v taborišče visoka mlada gosta. Poveljnik taborišča Holjac ju je pričakal ter vodil v taborišče, kjer je bila s svojo zastavo zbrana vsa četa. Kraljevič Peter je pozdravil Bkavte z lepim pozdravom: «Pomozi Bog!» Skavti so strumno odzdravili: «Bog ti pomogao!* Z velikim veseljem in zanimanjem sta si gosta ogledala taborišče, povpraševala sta poveljnika taborišča in razne tabornike o načinu življenja v taborišču in o skavtskih običajih in ko sta dalje časa ostala pri taboriškem ognju, sta si s posebnim zanimanjem ogledala tudi lepo zastavo tabora. V kuhinji sta okusila tudi sveže pečen kolač. Po taborišču sta hodila dobrih 40 minut in sta ob slovesu kaj prisrčno pohvalila marljive in iznajdljive tabornike in red in snago v taborišču, Taborniki so spremljali nekaj časa visoka gosta, potem pa so se vrnili v taborišče. * Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj nastopi prihodnji teden večtedenski dopust in prosi, naj se ta čas ne naslavljajo pisma nanj, ker bodo ostala neprečitana. * Naš izseljenski komisar v Diisseldorfu. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je imenoval za izseljenskega komisarja v Diisseldorfu duhovnika g. Maksa Goričarja iz Mozirja. * Članom in prijateljem Vodnikove družbe! Hitro se bliža dan, ko naši marljivi gg. pover* jeniki in naše marljive gg. opverjenice zaključijo nabiranje članov za leto 1932. Uprava Vod-1 nikove družbe si dovoljuje opozoriti vse lanske člane, ki doslej še niso obnovili članarine za leto 1932., naj jo obnove nemudoma bodisi pri poverjeniku ali poverjenici svojega okoliša, bodisi neposredno pri družbeni upravi v Ljubljani. Člani in prijatelji Vodnikove družbe, ne zamudite s tem, da odlašate obnovitev članarine, ugodne prilike, ki vam jo nudi družba s svojim letošnjim književnim darom. Za 20 Din dobite letošnjo jesen štiri lepe, nadvse zanimive in poučne knjige, in sicer: Vodnikovo pratiko za leto 193 3., ki bo bogato ilustrirana in s pestro vsebino; Ravljen: «Tulipan», povest iz življenja naših izseljencev v Nemčiji; Bevk: «Z e r- j a v i», v kateri opisuje pisatelj prvič problem naših Aleksandrink, motiv Lepe Vide v novi obliki; Pupin: «Od pastirja do izumitelj a», II. del, odnosno nadaljevanje knjige z istim naslovom, ki jo je izdala Vodnikova družba v letu 1931. in ki je zadivila vse družbene člane in prijatelje. Ne odlašajte s pristopom k Vodnikovi družbi! Obnovite takoj članarino za leto 193 2.! * Vseslovanski kongres narodnih noš v Ljubljani. Od 3. do 5. septembra se bo vršil v Ljubljani vseslovanski kongres narodnih noš, ki ga prireja poseben odbor ob priliki velesejmske razstave «Ljubljana v jeseni». V zvezi s tem se pripravljajo v Ljubljani velike svečanosti, za katere so prijavile svojo udeležbo tudi močne skupine iz Češkoslovaške in Poljske. Pričakuje se pa tudi velika udeležba iz vseh naših jugoslovenskih pokrajin, tako da bo to res velika narodna slavnost. Ljubljana s ponosom in veseljem pričakuje drage goste z juga, ki se udeleže s svojih lepih pisanih narodnih nošah kongresa v Ljubljani. Zelo velik odziv bo pa seveda širom naše banovine, posebno pa iz Koroške. Spored FAVORIT, kateremu ostanete večino zvesta ... ki je neobhodno potreben za negovanje Vaše polti kateri Vas pomlajuje in polepšuje . . . ostane vedno Elida Favorit milo s svojim nežnim, svežim vonjem. Negovanje s tem blagim milom obilne pene Vam bo pripravilo vsak dan novo veselje. ELIDA MILO kongresa bo jako pester in zanimiv. Med drugim se bo vršil 4. septembra popoldne na velesejmu velik obhod narodnih noš, dan nato posetijo udeleženci Bled, na večer pa se odpeljejo na Sušak, v Split, Trogir in Solin, kje.- se kongres zaključi. Prijave za udeležbo sprejemajo vse pisarne «Put-nika* v državi, osebno naj se pa priglase posamezniki kongresnemu odboru v Ljubljani pri upravi velesejma, kjer dobivajo vsa nadaljnja navodila. Zaprošena je četrtinska vožnja z dohodom v Ljubljano, na Bled, Jadran in nazaj. * Smrt skladatelja Oskarja Deva. V sredo je po dolgotrajni bolezni umrl v Mariboru skada-telj g. Oskar Dev, ki se je rodil leta 1868. v Planini pri Logatcu. Med Slovenci ga gotovo ni pevskega zbora, ki ne bi poznal Devovih skladb, ki se odlikujejo po svoji nežnosti in vedrini, kakor je bil tudi pokojnik vedno vesel človek dobrega srca. Pokojnika bodo prepeljali v Ljubljano, kjer ga bodo položili v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Velikemu skladatelju slava! * Sprejemni pogoji za banovinsko kmetijsko-gospodinjsko šolo pri Sv. Juriju ob južni železnici. Novo šolsko leto 1932./1933. na banovinski kmetijsko - gospodinjski šoli pri Sv. Juriju ob južni železnici se prične 1. oktobra in traja deset mesecev. Sprejme se 20 učenk, in sicer predvsem kmečka dekleta. Prosilke morajo biti telesno in duševno zdrave, najmanj 16 let stare in dovršiti so morale vsaj štiri razrede osnovne šole. Mesečna oskrbnina znaša 400 Din. Revnejšim učenkam dovoljuje kraljevska banska uprava v Ljub-lajni delne štipendije; tudi sreski kmetijski odbori in podeželske posojilnice dajo podporo. Zato naj se prosilke obrnejo pravočasno na nje. Svoje-ročno spisane prošnje je vložiti ali neposredno ali pa po sreskem načelstvu pri vodstvu banovinske kmetijsko-gospodinjske šole najkesneje do konca meseca avgusta. V prošnji je treba navesti velikost posestva ter priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko, nravstveno in zdravniško izpričevalo in obvezo staršev, da so pripravljeni kriti vse stroške. Prosilke, ki žele štipendijo, pa morajo priložiti ubožno izpričevalo, odnosno premoženski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka in gospodarskega stanja. Vse učiteljstvo, posebno še voditeljice nadaljevalnih gospodinjskih tečajev, kakor tudi vsa ženska društva se naprošajo, naj opozore kmečka dekleta na ta razpis. — Vodstvo. * Poročila sta se dne 25. julija g. Vekoslav Terzer, krojaški mojster v Mariboru, in gdč. Fanči Mehakova, šivilja v Metliki. * Smrt zavednega narodnega moža. V torek zjutraj je zatisnil svoje trudne oči šele 35 let stari delovodja TPD v Trbovljah g. Alojz Zupan, zaveden narodnjak in navdušen član Sokola. Med vojno je služil pri mornarici, kjer si je nakopal i zavratno sušico. Po prevratu je takoj odšel v Beo^ grad, kjer je bil zaposlen pri tvrdki «Vodobuš>< Ker pa je njegova bolezen naglo napredovala^ so mu zdravniki nasvetovali, da zapusti Beograd, ker mu je tamošuje podnebje škodovalo. Preselil se je v Trbovlje, kjer je dobil kot dober strokovnjak takoj zaposlitev. Njegovo zdravje pa se tudi tu ni obrnilo na bolje. Kmalu ga je zavratna bolezen položila na bolniško posteljo, katere ni več zapustil. Zapušča ženo in hčerkico. Vzornemu možu in narodnjaku časten spomin! * Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične 15. septembra in bo trajal do 15. junija prihodnjega leta. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo zavoda. Prošnje za sprejem je poslati gospodinjski šoli v Šmihelu1 pri Novem mestu najpozneje do 10. septembra. * Listine v poštnem nabiralniku. Te dni so našli v nekem poštnem nabiralniku v Celju domovnico, dve šolski izpričevali, krstni list, učno pismo in člansko knjižico. Dokumenti se glasijo na ime Franca Viranta, tapetarskega pomočnika iz Podsrede. Lastnik naj se zglasi pri predstoj-ništvu mestne policije. * «Franc Jožefova* grenčica olajša pot hra-i nilnim snovem v kri. * Nezgoda pri streljanju z možnarji. Ob priliki neke nove maše v Slovenskih goricah je streljal z možnarji viničar Janez Roje iz Partinja. Ravnal pa je pri tem poslu tako neprevidno, da je mož-nar eksplodiral predčasno. Nabita snov je vini-čarju bušnila v obraz in mu ga hudo poškodovala. Poškodovanca so morali spraviti v mariborsko bolnišnico. * Bridka usoda mladega vajenca. Pri Vurbergu je Drava naplavila truplo tapetniškega vajenca Albina Zunka. Na glavi je imel vajenec hude po^ škodbe in je bil popolnoma oblečen. Ker ni izključeno, da je postal žrtev zločina, je odredilo mariborsko državno tožilstvo preiskavo. * Prva žrtev kopanja v Savinji pri Celju. V ponedeljek se je kopal blizu levega brega Savinje nasproti gostilne g. Kranjca pri Celju 191etni posestnikov sin Jakob I.Iravljak iz Osence pri Te-! harju. Ko je prišel na neko globoko mesto, je nenadno izginil pod vodo. Najbrž ga je zgrabil krč. Nekateri ljudje so hiteli takoj na pomoč, a ponesrečenca niso mogli izslediti. Šele čez uro bo potegnili Mravljakovo truplo iz vode. * Na potu v staro domovino je umrl. Rojak 'Avgust Umek iz Clevelanda je umrl na ladji, s katero se je vračal v staro domovino. Njegovo truplo so spustili v morje. Pokojnik je bil doma iz Komna v Julijski Krajini. * Smrt med prevozom y bolnico. V nedeljo bo peljali 201etnega posestnikovega sina Ivana Lipovška iz Repuš pri Slivnici z vozom v celjsko bolnico. Lipovšek se je pred tremi tedni pri delu pretegnil in je dobil notranje poškodbe. Ker se mu je zadnje dni stanje poslabšalo, so ga peljali V Celje, a je že med vožnjo od Zavodne do Cankarjeve ceste izdihnil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na bolniškem pokopališču. * Smrtni žrtvi nesreče v kamniški tovarni. lV ljubljanski bolnici je v ponedeljek opoldne umrl delavec Jakob Klemen, ki se je 26. julija zjutraj ponesrečil v kamniški tovarni skupno z Jakobom Pibernikom in še dvema drugima delavcema. Pibernik je umrl takoj naslednji dan, Klemen pa je skoro teden dni kljuboval smrti, ki ga je v ponedeljek rešila strašnih bolečin. Ostala dva delavca sta izven nevarnosti in na poti okrevanja. Pokojni Klemen je bil star 58 let in je bil 13 let zaposlen v tovarni. Bil je že dve leti vdovec in brez otrok. * Brat in sestra sta utonila v Savi. V ponedeljek sta se v večji družbi kopala v Savi pri Sevnici 301etni Franc Vovk in njegova deset let mlajša sestra Marija. Brat in sestra sta z drugimi kopalci prebredla Savo na plitvem mestu in potem sta se na kranjski strani napotila ob kraju struge navzgor. Kakor nekateri drugi, sta se tudi onadva nasproti nekdanje schulvereinske šole spustila v vodo, ki pa je tam precej globoka in deroča. Kraja najbrž nista poznala, drugi pa tudi niso mislili na to, da bi ju posvarili. Marija sploh ni znala plavati in se je kmalu začela potapljati. Brat, ki je plaval naprej, se je obrnil, zgrabil sestro ter izkušal tako obremenjen doseči obrežje. Bilo pa je predaleč. Zagrabil ga je vrtinec in oba so naglo zagrnili valovi. Od drugih kopalcev sta dva sicer hitela na pomoč takoj, ko sta opazila nesrečo, bilo pa je že prepozno, ker so močni valovi brez sledu odnesli brata in sestro. France tVovk je bil kovač pri tvrdki «Jugotanin» v Sevnici. Zapustil je vdovo z majhnim otrokom. Sestra Marija je bila šivilja in je živela na domu svojih staršev v Sevnici. Tragična smrt brata in sestre je vzbudila mnogo obžalovanja. Posebnega sočutja je deležna mlada vdova, ki je tako nenadno izgubila skrbnega moža. * Žrtev neprevidnosti. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali hudo ranjenega 251etnega drvarja Aleša Megliča iz Loma. Meglič je hotel iti na lov in je dejal ženi, naj mu da puško skozi okno. Ko mu je žena puško izročila, se je ta nenadno sprožila in krogla je zadela Megliča v trebuh. Njegove poškodbe so resne. * Smrt najstarejše šoštanjčanke. Te dni so položili k večnemu počitku Marijo Zuidarjevo, 901etno vdovo po mlinarju, ki je bila najstarejša prebivalka v Šoštanju. Njen sedaj 601etni sin je bil cela desetletja komornik pri pokojnemu goriškem nadškofu dr. Sedeju. * Smrt otročička v luži. Predzadnjo sredo je utonil dveletni otrok posestnika Hostarja iz Površja pri Raki na Dolenjskem. Do žalostnega dogodka je prišlo zaradi tega, ker ljudje ne morejo paziti na svoje otroke zaradi obilnega dela na polju. Posestnik Hostar ima več majhnih otrok. Okrog 18. ure je njegova žena pogrešila svojega najmlajšega otročička. Mati je imela čudne slutnje in je takoj poslala svojesta šestletnega sinčka, da poišče bratca. Čez nekaj minut se je fantek vrnil in povedal, da plava bratec v luži. Nesrečna mati je takoj odhitela detetu na pomoč in ga izvlekla iz luže. Dete je bilo že mrtvo. * Smrtna žrtev neurja. Pred dnevi je divjalo eilno neureje nad Rifengozdom. Med nevihto sta kosila travo dva sinova posestnika Hriberška. Da bi ušla nevihti, sta hitela med bliski in gromom proti domu. Tedaj pa je nenadno treščila med nju strela, katero je najbrže pritegnila nase kosa, ki jo je nosil starejši sin Franc na rami. Na čuden način pa je France ostal živ, dočim je obležal mlajši brat Leoopld mrtev na mestu. * Nevaren požar na Dravskem polju. V nedeljo okoli 4. zjutraj je v Župečji vasi prebudil vaščane, ki so bili še v trdnem spanju, obupen klic: «Ogenj!> Goreti je začelo pri posestniku Anton Žunkovicu, in sicer na skednju, ki je bil poln sena in slame. Ogenj je kaj kmalu zajel celo gospodarsko poslopje. Obstajala je velika nevarnost za bližnja poslopja, po večini s slamo krita in vsa napolnjena s senom. Le gasilcem od Sv. Lovrenca in iz Mihovcev-Dragonje vasi, ki so bili takoj pri požaru, velja zahvala, da §o preprečili večjo nesrečo. Škoda znaša okoli 40.000 Din in je k sreči krita z zavarovalnino. * Odmev šenčurških dogodkov. Kakor se do-znava, je državno sodišče izpustilo iz zapora kranjskega župnika Matijo Škrbca in duhovnika lazarista Josipa Godino. Preiskava proti obema je bila zaključena in zaslišane so bile vse priče, zaradi česar je sodišče uporabilo določbe zakona, po katerih se more dovoliti ljudem, ki niso sumljivi možnosti pobega, da se branijo iz svobode, čim so bile zaslišane pri njihovi zadevi v poštev prihajajoče priče. Na podstavi izida preiskave bo državno tožilstvo sedaj izdelalo obtožnico ter se bo sodna razprava proti omenjenima gospodoma kakor tudi proti njihovim tovarišem vršila bržkone sredi septembra. Iz zaporov so bili izpuščeni vsi oni duhovniki, ki bodo obtoženi po onih čle"nih zakona o zaščiti države in javne varnosti, ki določajo najvišjo kazen do pet let ječe, dočim ostanejo še nadalje v zaporih vsi ostali, ki bodo sojeni po členih zakona o zaščiti države in javne varnosti, ki določajo kazen od pet do dvajset let ječe. * Nočni požar pri Ptuju. Pretekli petek je nastal ogenj pri posestnici vdovi Mežnaričevi v Hajdini. Ker je bila hiša lesena in s slamo krita, je kaj hitro zajel ogenj tudi gospodarsko poslopje, sestoječe iz hleva in skednja, ki je bilo tudi leseno in s slamo krito. Poklicani so bili takoj domači gasilci, pa tudi iz Ptuja so odhiteli s svojo motorno brizgalno na pomoč. Z združenimi močmi se je požrtvovalnim gasilcem posre-" čilo ogenj omejiti, da ni bilo nevarnosti za sosednje hiše. Tudi ptujski orožniki so bili takoj na mestu in so zastražili prostore. Škoda se ceni na preko 25.000 Din, dočim je poslopje bilo zavarovano samo za 7000 Din. Pohištvo in drugo se je rešilo. Vzrok požara ni znan. * Naplavljeno truplo. Drava je pri Ormožu naplavila moško truplo. Kakor se je ugotovilo, je utopljenec 221etni hlapec Ludovik Sterger iz Vurberga, ki je nedavno ponoči skočil z mostu v Ptuju v Dravo. * Sinček zažgal staršem hišo. Pretekli četrtek je nastal požar v hiši g. Ernesta Hlebca, posestnika na Bregu pri Konjicah. Hlebčev dveletni sinček je vzel izpod svinjskega kotla košček gorečega lesa in ga vrgel pod kozolcem na voz, naložen s snopi. V hipu je bil ves voz v plamenih. Plamen je udaril skozi odprto okno v podstrešje hiše, ki je bila v desetih minutah vsa v ognju. Po preteku pol ure je ostalo od hiše in zraven stoječih gospodarskih zgradb le še golo zidovje, ki štrli zdaj žalostno v zrak. Hlebec je rešil le živino in nekaj pohištva. Zavarovana je hiša za 40.000 Din, vendar znaša škoda daleko več. Na kraj požara je v najkrajšem času prihitelo konjiško gasilno društvo z motorno brizgalno in kmalu za njim gasilci iz Tepanja * Dva v grobu, dva v ječi. Mariborski mali senat je obravnaval dva žalostna primera fantovske podivjanosti. Prvi je stal pred sodniki 211etni hlapec Marko Petrinčič iz Ruš, obtožen, da je usmrtil v juniju Antona Juršeta. Kakor navaja obtožnica, so fantje naborniki usodnega dne popivali v Schmidhoferjevi gostilni, kjer je nastal med njimi prepir. Petrinčič je potegnil bodalo in sunil Jurčeta v prsi in levo pleče, da je ta kmalu nato izdihnil. Pri razDravi je obtoženec zatrjeval, da je dejanje izvršil v silobranu. Sodišče mu seveda tega ni verjelo in je bil obsojen na šest let težke ječe. Za njim je stopil pred kazenski senat posestniški sin Jože Kodriš iz Ja-sternika, ki je smrtno zabodel Franceta Kranjca. Med njima je vladalo staro sovraštvo, ki je neko nedeljo prikipelo do vrhunca. Blizu Kranjčeve hiše sta se spopadla in Kodrič je zabodel Kranjca naravnost v srce. Tudi ta obtoženec se je zagovarjal s silobranom. Obsojen je bil na osem let težke ječe. * Hud bratec. Osemletni bratec je predzadnji četrtek zabodel svojo 181etno sestro Nežiko Š., hčerko posestnika v Dolenji vasi pri Raki. Popoldne po kosilu je šolarček brusil svoj nož, sestra pa mu je naročila neko delo. Mali junak ni hotel ubogati in ga je sestra zlasala. Pri tem pa se je bratec branil in se nerodno otepal. V roki je trdno držal svoj nožič. Nesreča je hotela, da je bil nož odprt, in ko je sestra ponovno prijela bratca za lase, je ta sunil z nožem proti njej in jo zadel v trebuh. Prizadejal ji je srednje-veliko rano. Ker je sestra pričela vpiti, je fantek zbežal, domači pa so prihiteli Nežiki takoj na pomoč. Spoznali so, da je rana resna, in so poklicali zdravnika. Ta je ranjenki nudil prvo pomoč, nato pa jo je takoj poslal v bolnišnico v Krškem. Po nesreči pa zdravnika v Krškem ni bilo doma in so morali ranjenko odpeljati v bolnišnico v Brežicah. * Denar v omarah postaja plen vlomilcev. Številni vlomi, ki so se izvršili v zadnjem času v raznih krajih v stanovanja, še niso ljudi izpame-tovali toliko, da bi spravili gotovino na varno. Medtem ko so ljudje na polju, so domovi brez nadzorstva in je zato treba še večje previdnosti. Tako je bilo nedavno vlomljeno pri belem dnevu v stanovanje posestnika Franca Draškoviča v Dragonji vasi. Vsi domači so se bili podali na polje k žetvi in oranju. Gospodinja, ki je zadnja zapustila hišo, je za seboj zaklenila hišna vrata in ključ vzela s seboj. Tudi dvoriščna vrata, ki vodijo na cesto, je za seboj dobro zaprla. V odsotnosti pa sta obiskala dva nepridiprava hišo. Eden je menda vlamljal, drugi pa stal na straži. Z nekim orodjem je bil odstranjen spodnji zapah na vratih, nato pa se je prvi vlomilec podal v sobo in izmaknil iz nezaklenjene omare 1300 Din, iz druge omare pa je vzel 1500 Din, dočim je vse ostale predmete pustil v miru. Ko so se Draškoviči zvečer vrnili domov, so zapazili tatvino in tatvino javili orožnikom v Cirkovcah. Vlom sta izvršila dva taka, ki dobro poznata domače razmere. — Hiša posestnika Mihaela Šte-fanca na ptujski cesti pri Gornji Radgoni stoji na samotnem kraju. Ko so bili nedavno dopoldne domači na delu v vinogradu, oddaljenem od hiše kakih sto korakov, se je priklatil tjakaj tat, ki je gotovo pazil iz zasede, kdaj bo primeren čas za njegov posel; splazil se je v sobo ter prebrskal vse kote. Ko je pozneje šel gospodar po pijačo v sobo, je pri vstopu v vežo slišal sumljivo ropotanje nepovabljenega gosta, ki je pobegnil pri zadnjih vratih v bližnji gozd s tako naglico, da mu gospodar ni utegnil slediti. Pri vstopu v sobo je gospodar našel vse premetano; iz omarice je tat odnesel 5500 Din gotovine, dve moški obleki in dva para čevljev. Tudi ta primer bodi v svarilo podeželskemu ljudstvu, ki po nepotrebnem dviga gotovino iz denarnih zavodov ter jo skriva po nezadostno zavarovanih kotih doma, kjer postaja plen zlikovcev. * Tiskarna za ponarejanje bankovcev odkrita. Te dni se je posrečilo jeseniškim orožnikom izslediti na Jesenicah tiskarno za izdelovanje krivih bankovcev po IGO Din. O dogodku smo kratko poročali že zadnjič. Glavna činitelja sta Ivan J. in Alojzij P., razpečevalec Adolf V., vsi trije čevljarski pomočniki. Pri aretirancih so našli orožniki nekaj dobro ponarejenih novih bankovcev. Tudi v prometu so že krožili taki bankovci in jih ljudje niso prav nič spoznali. Po zaslišanju na orožniški postaji so bili vsi trije izročeni sodišča v Kranjski gori. — Proti suhadolskim ponarejal-cem se preiskava nadaljuje. Oblastva imajo rano- go posla i zasliševanjem šestih moških in treh žensk. Ivan S. iz Suhadol se zagovarja, da nikakor ni ponarejal tisočakov in stotakov v namenu, da hi jih spravil v promet, marveč le v reklamne svrhe kot srečke. Brata Janko in Avgust D. iz Peč pri Moravčah se branita, kakor vesta in znata. Izgovarjata se s krizo. Ne tajita, da sta ponarejene «srečke* tudi razpečavala, saj je bil baš Janko D. prijet pri Gorcu v Ljubljani, ko je kupoval kolo s ponarejenimi stotaki. Sprva ni nihče hotel ničesar vedeti o ponarejenem denarju. Ko pa so jih presenetili z različnimi vprašanji, so se vdali. * Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije enkrat do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne cFranc Jožefove* grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo cFranc Jožefovo* vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. «Franc Jožefova* grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IZ POPOTNIKOVE TORBE POLETNO PISMO IZ SLOVENSKIH GORIC. Sv. Bolfenk pri Središča, v začetku avgusta. Med ljudstvom so nasprotniki napredne misli raznesli razne sumljive govorice o Slovenskem bralnem društvu «Lipi*, češ, da je ukinjeno itd. V njihovo presenečenje pa sporočamo, da društvo «Lipa» ni bilo in tudi ne more biti razpu-ščeno, ker ima vse pogoje za pravni obstoj: člane, imovino z več sto knjigami in gledališkim odrom, redno deluje in podobno. Pač pa se nanaša razpust na drugo bralno društvo, ki je svoje dni res obstajalo poleg . Res, ne bomo jih vezali v nogavice ali skrivali pod blazinami. Še topli gredo iz rok v roke... do peka, trgovine in davkarije, do novih hranilnih knjižic pa sedaj vobče ne pridemo. Vkljub temu pa še verujemo, da kedaj preminejo ti hudi dnevi in da bo na svetu še vsega dovolj za poštenega človeka: dela, kruha in zaslužka. Za sedaj pa je nam vsem sveta dolžnost: potrpeti, pomagati in vzdržati do kraja! V slogi in razumevanju med seboj! MURSKO PISMO. B u n č a n i, avgusta. Ze dolgo se ni pisalo «Domovini* iz naše občine, pa saj tudi ni pri nas kakih posebnih dogodkov. Smo pač skromni poljedelci, ki se jim nikdar, posebno pa v današnji svetovni krizi ne smehljata sreča in veselje. To leto pa nam bo še šiba božja, suša, delno uničila poljske pridelke2 predvsem krmo. S težavami bomo spet prezimili živino, ako se nas nebo skoro ne usmili in nam ne pošlje vsaj malo rose. Poleg gospodarskih težav nas tepe tudi nadloga dolgoprstnikov, ki so tukajšnjim mlinarjem na Muri odnesli več kokoši in nekaj moke, Orožništvo je zlikovcem že na sledu. Za storilcem pa, ki je tukajšnjemu posestniku Jurešu pred kratkim ustrelil veliko plemensko svinjo, ker je zahajala na njive drugih posestnikov, še ni sledu. Žetev je bila letos zaradi suše zgodaj končana. Mlačev se je že pričela. Mlatičev ne slišimo nikjer več, ker jih je tudi pri nas izpodrinil mla-talni stroj. Za delavce pri mlačvi pa je ldjub veliki brezposelnosti huda. Je pač tako, da gredo rajši za lažjim delom ali pa se potikajo okrog, zlasti po mestih in beračijo. Nedavno je prišel neki fant iz sosedne občine menda vasovat v našo občino. Neznani fantje so ga napadli in pretepli do nezavesti. Poškodovanec napadalcev ni mogel spoznati. Spet dokaz, kako potreben bi bil Sokol, ki je za nas ustanovljen v Veržeju, da mladina ne bi hodila po slabih potih. Nekaj rovarjev je tudi med nam!, Njih število pa se manjša, ker prodira spoznanje, da se bo položaj izboljšal le s pridnim in složnim delom. «Domovina* ima pri nas mnogo naročnikov. Vsi jo radi čitomo, ker vemo, da ni brezverska, pač pa nas vedno le k dobremu navaja stav na kraj pogorišča, je bila že vsa vas v plame«' nih. Na delu so bile štiri motorke in ena ročna' brizgalna. Porabili so vodo iz vseh vodnjakov tei; uporabljali tudi reko Krko. Gasilci so pred odhodom izpraznjene vodnjake zopet napolnili z vodo iz Krke. Požar je nedvomno zanetila zlobna roka. Po« žigalec je bil baje neki prosjak, ki je zanetil ogenj, kakor pravijo, iz jeze, ker ni dobil v vasi več miloščine. Ljudje so ga sicer opazili, ko je bežal od stavbe, ki je začela goreti, vendar jim je ušel. Upati pa je, da bo kmalu v rokah pravice. POLJANSKO PISMO. Gorenja vas, julija. ! Žitna letina je bila srednjedobra. Bolj ali manj jim je škodovalo deževje. Dasi ni bilo več« jih nalivov, je prišel dež baš tedaj, ko bi ga nq! bilo treba. Tako je napadla žita rja. Dobro pa kaže otava. Ko greš od škofje Loke po dolini naprej, opa« zuješ, da vse gradi in prenavlja celo proti ZiremJ Bi se pa še več delalo, a ni denarja. Pri Sv. Križi! j LEP PRAZNIK KMETSKE MLADINE V DRAMLJAH. D r a m 1 j e, julija. Društvo kmetskih fantov in deklet «Detelja* v Dramljah je priredilo v nedeljo 24. julija tekmo žanjic, združeno z ljudsko veselico. Kmalu popoldne so se začele zbirati skupine kmetskih i fantov in deklet tekmovalk, kolesarjev in ostalega občinstva iz domače in iz sosednih občin. Poleg zveznega odposlanca tov. Gomiščka so nas obiskali številni dragi gostje iz Konjic, med njimi poslanec g. Gajšek, iz Ponikve, iz Št. Jurija ob južni železnici in od drugod. Malo pred 15. uro se je pred društvenim lokalom zbrala velika množica, ki je ob 15. odkorakala v sprevodu na tekmovališče. Na čelu so jezdili 3 konjeniki, za njimi je stopala godba na pihala; nato žanjice, vezači, kolesarji in velika množica ljudi. Na tekmovališču je pozdravil množico tovariš Andrej Jesenek kot društveni predsednik. Za njim so govorili tov. Franc Mastnak, zvezni odposlanec tov. Gomišček, tov. Ivan Nemec iz Konjic, inž. Kropivšek iz Št. Jurija ob južni železnici in g. Obersnel iz Ponikve. Vsi so poudarjali važnost društev kmetske mladine in Jgpoto kmet-skega dela. Občinstvo je splošno odobravalo njihova izvajanja. Na to se je pričela tekma, ki je nudila gledalcem mnogo užitka. Po tekmi se je zopet sestavil sprevod in odkorakal proti društvenemu lokalu, kjer se je vršila veselica. Med tem je posebna komisija ocenila delo tekmovalk. Prvo nagrado si je priborila tovarišica Marija Je-senkova, drugo Micka Grablerjeva, tretjo Leni Ribičeva. pokriva kleparski mojster Matevž Miklavčič streholj kapelice, ki je baje iz 13. stoletja. Od tu se nudi] najlepši razgled po dolini. V Gorenji vasi «Nai! luži* so prenovili nekdanji dom slikarja in po^j dobarja Blaža Šubica, Štefanovega brata. Odstra«j nili so s podstrešja svetopisemske znake, zabelil^ vojake na steni, ki so «čuvali* vhod z gorjačami^ Ostala je le še relifna podoba na vratih, ki kaže,' kako drži Samson leva za vrat. Oče Blaž se je precej udejstvoval v podobarstvu in naslikal jef tudi več poljskih križev, ki pa so domalega že|r vsi izginili. 5 Pred nedavnim je bilo vlomljeno v hišo prt Bukovcu v Bukovem vrhu med časom, ko jei' nesla gospodinja malico koscem. Ko se je vrnila^1 je našla s krampom vlomljena vrata in po hiši! vse prebrskano. Zmanjkalo je okoli 2000 Din, vei! drobnarij so ap šele sedaj pogrešili. Zlikovec je poskušal vlomiti tudi pri Kisovcu, a je bil od«j poden. Sumi se, da je bil vlomilec dobro oblečeni neznanec, ki je pohajkoval okrog hiše in povpra* ševal gospodinjo za pot v Poljane. Čuvajte se nepridipravov, ki se potepajo krog hiš na samo« tah! Če je le mogoče, naj ostane vsaj ena odrasla' oseba doma za čuvarja, ko so drugi pri poljskem!, delu. : Letoviščarjev opažamo letos toliko po dolinlf kakor še nikdar prej. Upati je, da se jim bo lepa naša dolina prikupila in da bodo zahajali k nami prihodnja leta v večjem številu. -j STRAŠEN POŽAR V STAVČI VASI PRI DVORU. Dvor, avgusta. Zadnjega julija je pričelo pred 21. uro nenadno goreti v Stavči vasi. Na mah je bila vsa vas v ognju, tako da nesrečnim posestnikom ni bilo mogoče skoro ničesar rešiti. Zgorelo je 7 hiš in 23 gospodarskih zgradb. Tudi več glav goveje živine in svinj, večja vsota denarja in razne premičnine so postale žrtev plamenov. Nekemu posestniku, ki je imel iz strahu pred tatovi v kadi spravljenih 8000 Din, je zgorel ves ta denar. Otroci, ki so po večini že spali, so skoro goli pribežali iz gorečih hiš ter jokali okrog gorišč. Neko 14 dni staro dete pa je zgorelo. Na lice mesta so prihitela gasilna društva iz Žužemberka, Šmihela pri Žužemberku, Toplic, Zagradca in Novega mesta. Ko so prispela dru- i Velika nesreča naših rojakov v Ameriki. Na] državni ameriški praznik 4. julija se je v nasel-i bini Butteju v državi Montani pripetila veliki nesreča. Rojaki so s streljanjem proslavljali" državni praznik, pri čemer je nastala po nesreči silna eksplozija streliva, ki je zahtevala Šesfj žrtev. Na kose so bili raztrgani rojaki Viljen^ Cernič in njegov bratranec Jožef Cernič, Rudolf* Kavran, Stanley Sertič, Stanley Mušič in Stanleyt Strižič, vsi v starosti 18 do 25 let. Ameriški listi beležijo, da je bila to največja slična žaloigra, se je kdaj pripetila pri praznovanju ameriškega' državnega praznika ' Gospodinjski tečaj. Nedavno je bil zaključeni trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je priredilo! prvega te vrste v Murski Soboti Kolo jugosloven* skih sester. Vodili sta ga strokovnjakinji gd& Mikuževa kot voditeljica in gdč. Kolaričeva koli njena pomočnica. Zaldjučka so se udeležili gg, predavatelji, narodni poslanec g. Benko, sreski načelnik, gg. župan in podžupan z odborniki in 6tarši gojenk. Tečaj se je končal v splošno zadovoljstvo gojenk in staršev, tako da je bila izražena želja, da se ponovi. Požrtvovalno in nesebično delovanje Kola jugoslovenskih sester je pod neumornim vodstvom predsednice ge. Vran-čičeve ponovno pokazalo, koliko koristnega more Btnriti za prebivalstvo. Smrtna nesreča kolesarja. V Polani tik Murske Sobote se je pred kratkim zgodila nesreča, katere žrtev je postal mladi kmečki sin Geza Nfemec. Stara navada je, da je fantje zbero ob večernih urah na vasi. Tako se je več fantov zbralo pred Barbaričevo gostilno. Njim se je pridružil tudi gostilničar sam, ki je vprašal fante, kateri bi se hotel peljati s kolesom k oddaljenejšemu posestniku po neko merilo. Vsi fantje so bili pripravljeni, da bi se peljali, toda gostilničar je prosil Nemca, naj se odpelje, ker je bil znan kot dober kolesar. Nemec je zasedel kolo, toda le 200 korakov oddaljen od gostilne je zavozil na majhen okrogel kamen. Sunek je zadostoval, da je veriga zdrknila raz gonilno ploščo in se zapletla v zadnje kolo. Fant je padel na tla in obležal brez zavesti. Vaščani, ki so videli padec in negibno ležečega fanta, so prihiteli na pomoč in ga skušali spraviti k zavesti, kar se jim je tudi posrečilo. Nemec, ki je tožil o velikih bolečinah v glavi, se je z materjo na potil domov. Kmalu po tem pa se je doma spet onesvestil. Ker so ga napadli hudi krči, so poklicali zdravnika, ki pa ni mogel več pomagati. Nesrečni Nemec je še ponoči izdihnil. ŽENSKI VESTNIK Kapusnice Ako opazujemp lepo rastoče kapusnice, zlasti zelje in ohrovt, vidimo, da kljub lepi in bujni rasti ne razvijajo listov, ne delajo glav. Vzrok temu je, ker dovaja steblo prehitro sck listju, ki zato bujno poganja. Tedaj je treba to zajeziti, kar pa napravimo tako, da zabijemo v steblo lepo razvite rastline ošpičen lesen količek. Z njim zaustavimo prehitro dovajanje soka rastlini, in glava se zapre. Včasi pa dela zelje lepe, velike in trde glave, ki spet kaj rade pokajo; to se dogaja pri največjih in najlepših glavah, ki potem postanejo brez vrednosti. Temu zlu odpomoremo s tem, da obrežemo okrog rastline, oziroma okrog stebla z lopato korenine in tako zaustavimo rast, ali pa da primemo glavo z obema rokama in jo obrnemo za pol okreta na levo ali na desno; s tem se pretrgajo koreninice, ki dovajajo sok, rast se zaustavi in glava ne poka več. Za kuhinjo / Vanilove rezine. Umesi na deski v testo 25 dek moke, 10 dek sirovega masla, 8 dek sladkorja, 8 dek vanilovega sladkorja, 3 deke zmletih mandeljnov ali orehov, en rumenjak, nekaj soli in osminko litra mleka. Umešeno testo tanko razvaljaj in razreži na poljubne kose, jih nadevaj g mezgo in speci. i Makaroni v solati. Skuhaj v slanem kropu 50 'dek makaronov. Kuhane odcedi, polij z mrzlo ivodo in jih pusti, da se shlade. Prav tako skuhaj malo fižolčka, graha, pese, cvetače (karfijole) in zelene. Vse seveda drobno zrezano. Ko imaš zelenjavo in makarone kuhane in hladne, stresi ,vse skupaj v skledo, polij z oljem in kisom, po potrebi še nekoliko osoli, prideni še malo drobno zrezane čebule, nato pa vse skupaj dobro zmešaj in daj na mizo. t Maiinova krema. Pretlači skozi sito pol kile malin, pol kile pa marelic ali breskev. Stolci pol litra sladke smetane, jo posladkaj z vanilovim sladkorjem in primešaj k eni polovici stolčene smetane pretlačene maline, k drugi polovici pa pretlačene marelice ali breskve. Model ali skledo namaži z oljem in položi na dno najprej mehke biškote, na te smetano z marelicami, zopet vrsto biškotov, nanje pa smetano z malinami, tako da porabiš vso smetano. Povrh pa potresi še malin, ki si jih malo posladkala. Nato pcstavi skledo za nekaj ur na led ali v mrzlo shrambo, da se krema strdi. Preden daš na mizo, prevrni na krožnik in posuj še s svežimi malinami. Praktični nasveti Proti bolham na gredi je najboljše sredstvo pesek. Znano je, da bolha no uspeva na peščenih tleh, vsaj v večjih množicah ne. Najbrže nima zadostne opore na pesku, ki se vedno premiče. Zato je priporočljivo, da potresemo po gredah, kjer se pojavljajo bolhe, drobnega peska do pol centimetra na debelo, in z veseljem bomo ugotovili, da so bolhe izginile in da setev lepo uspeva. ZANIMIVOSTI Grozodejstva kanadskih Indijancev V najsevernejšem delu Kanade, to je na ogromnem ozemlju med Hudsonskim zalivom in Alasko, živijo indijanska plemena, ki imajo grozne šege in navade. Ko je zvedela kanadska vlada o mnogih grozodejstvih domačinov, ki jih počenjajo med seboj, je odposlala v oddaljene kraje več policijskih oddelkov na konjih z nalogo, naj poizvedo in se prepričajo, koliko so pripovedovanja resnica, da more potem po točnih uradnih poročilih ukreniti vse potrebno glede odprave grozovitosti. Kapitan Wilkinson, poveljnik takega policijskega oddelka, je poslal o pohodu nekaj poročil, ki potrjujejo, kako okrutna so ta indijanska plemena in kako brez strahu in kazni dajajo duška svojim prirojenim divjim nagonom. Wilkinson piše: Mojemu oddelku je bila od-kazana pokrajina ob gorenjem toku reke Liarda. Najbrže so Indijanci, ki so imeli slabo vest, že zvedeli za naš prihod, zakaj vsa naselja, do katerih smo prišli, so bila zapuščena. Dolge dni smo se zaman trudili, da bi ugledali človeka, dokler se nam ni naposled izpoln;'a želja na strahoten način. Ker je bilo strupeno mrzlo, smo se zatekli v neko zapuščeno kolibo, ker bi sicer v i šotorih gotovo zmrznili. Naenkrat smo se prestrašeno zdrznili. Zaslišali smo nekakšno stokanje. Šli smo za glasom in za najbolje ohranjeno — najbrže poglavarjevo — kočo, smo zagledali nekaj groznega. Na tleh v snegu je tičala človeška glava. Ko smo stopili bliže, smo ugotovili, kar smo domnevali: človek, živ človek je bil do brade zakopan v ledeno zemljo. Ker je bil v zadnjih urah zapadel sneg, je bilo videti, kakor bi ležala glava odrezana na beli odeji. Skoro uro dolgo smo naporno kopali, da smo osvobodili nesrečneža iz groba in ga odnesli v kočo, kjer smo ga počasi spravili k zavesti. A šele drugi dan je prišel toliko do moči, da nam je mogel povedati, kaj se je z njim zgodilo. Njegovemu plemenu je dan poprej neki sel sporočil naš prihod. Pleme je takoj sklenilo pobegniti v gorovje; obenem pa je zahteval čarovnik, da morajo domačemu maliku žrtvovati človeka, ker bo to obvarovalo njihovo naselje pred požigom. Za žrtev so izbrali njega in ga živega zakopali. Štirinajst ur je že ta mladi človek popolnoma nag prebil v ledeni zemlji. V poznejših tednih nam je Billy, kakor smo imenovali svojega varovanca, mnogo koristil. Najprej smo ga poslali k Indijancem z naročilom, da se morajo povrniti v svoja naselja, ker sicer ne pojdemo prej odtod. Ker ne bi mogli ljudje v hudi zimi dalje časa zdržati zunaj na prostem, so se začeli polagoma res tudi prikazovati iz svojih skrivališč in mi smo potem na primeren način opazovali njihove življenjske navade. Pod Billyjevim vodstvom smo se nenadno pojavljali zdaj tu zdaj tam, kjer so pač Indijanci izvrševali svoje verske obrede ali kjer in kadar so imeli svoja sodišča. Tako smo zasačili nekega dne prebivalstvo neke vasi v gozdovih. Čarovnik in poglavar prva, za njima dve mladi deklici, okrašeni s smrečjem, zadaj pa vsa vas. Tako raz- vrščeni so korakali med enoličnim perjem mimo goščave, v kateri smo bili skriti. Billy nam je razložil, da imajo velik praznik in da je eno dekle nevesta velikega boga ribolova, drugo pa velikega boga lova. Ena nevesta v, vodo, druga mrtva od puščice, je dostavil Billy. Ko smo pohiteli za sprevodom, da rešimo deklici, so se ljudje vsi prestrašeni razbežali, a prišli smo že prepozno. Pred nami je viselo, privezano na drevo, truplo ene deklice; v njenih prsih sta tičala najmanj dva tucata puščic. Nedaleč proč v ribniku pa je zevala v ledu velika luknja in pričala, da je tudi bog ribolova že sprejel svojo nevesto. Dognali smo še več drugega, kar je pričalo, da žrtvujejo ti Indijanci svojim malikom človeška življenja. Tako žrtvujejo na primer, če zapade mnogo snega, ki onemogoča lov, človeka vremenskemu bogu. Tistega, ki ga zadene strašna usoda, odvedejo na vrh gore, ga tam povežejo v klobčič in zakotalijo po strmini navzdol. Čimdalje večji snežni val ga naposled pokoplje in zaduši. Po velikosti snežne krogle ugibljejo potem o dobrih ali slabih znamenjih. Če je treba, ponove tako reč čez zimo kar večkrat. Strašno okrutni so ti Indijanci pri kaznovanju večkrat popolnoma nedolžnega človeka, ki ga smatrajo za zločinca, dasi postane po večini žrtev zato, ker ga ima čarovnik zbog ene ali druge reči na piki. Tako vtaknejo na primer zločinca do vratu v čeber, napolnjen z vodo in kako primešano ji jedko tvarino, ki polagoma nesrečnikovo kožo tako razje, da se pokaže povsod meso. Večkrat se tudi pripeti, da dado jetnika tako dolgo samo močno soljena živila, dokler navsezadnje pred polnimi skledami dobesedno ne umre od gladu ali ne zblazni. Vedno izbero en ali drug način usmrčenja, ki kolikor mogrče podaljšuje, trpljenja in ki d-je čl n več prilike, da se naslajajo na obsojenčeuh mukah. Wilkinson pravi v svojem poročilu, da po njegovih izkušnjah ne bo mogoče zatreti takih grozovitosti, če se ne bo popolnoma strla oblast čarovnikov, ki zatemnuje življenje teh Indijancev. X Bivši avstrijski kancelar prelat dr. Ignac Seipel 3e umrl v torek zjutraj v sanatoriju «Wie-nerwaldu» pri Dunaju. Pogreb odličnega voditelja avstrijskih krščanskih socialcev bo v petek na Dunaju na državne stroške. X Pogreb zadnjega portugalskega kralja Manoela, ki je umrl te dni, se je vršil v torek. Truplo je pripeljala na Portugalsko angleška kri-žarka «Concord». Pri pogrebnem sprevodu v Lizboni je kot častno spremstvo spremljala pokojnega bivšega kralja v cerkev konjeniška brigada. Po cerkvenih slovesnostih so oddali v poslednjo čast pokojniku 21 topovskih strelov. X Morilec Gorgulov je blazen. Glavni častni zdravnik vseh umobolnic v seinskem okolišu v Franciji dr. Legrain je poslal zagovorniku na smrt obsojenega Gorgulova, odvetniku Geraudu, pismo, v katerem pravi: «Ni prav, da se niste v trenutku, ko ste vstali k zagovoru pred sodiščem, sklicevali tudi name, da bi jaz podal svojo codbo o duševnem stanju Gorgulova. Če bi se bilo to zgodilo, bi bil brez oklevanja izjavil: Ta človek je blazen. O tem ne more dvomiti noben zdravnik, ki je deloval 45 let po raznih umobolnicah. Jaz sem še danes pet dni po obsodbi, ko sem nepristransko izprašal svojo vest, trdno prepričan, da je Gorgulov blazen in tega mnenja je tudi moj tovariš dr. Logre. Obsojeni Gorgulov ne sme pod giljotino, ker ni odgovoren za svoja dejanja; njegovo mesto je v umobolnici. Porotniki so iz neznanja in ker so bili pomanjkljivo poučeni, poslali pod giljotino blaznega človeka.* Na koncu pooblašča dr. Legrain zagovornika Gerauda, da sme to pismo uporabiti po svoji najboljši vesti. X Stroj namesto 300 delavcev. V rudniku v Handlovi na češkem je začel obratovati stroj za prevažanje nakopane rude iz rudnika. Stroj opravlja delo, ki ga je doslej opravljalo 300 delavcev. Prav toliko delavcev je uprava rudnik* tudi odpustila. X Nebukadnezarjeva palača. Nemški učenjak, ki je 17 let raziskoval izkopanine v Babilonu, je izdal knjigo, v kateri popisuje palačo iz sv. pisma znanega kralja Nebukadnezarja, ki so jo njegovi ljudje izkopali in proučili kot glavno stvar svojih raziskovanj. Palača je bila nekaj gorostas-nega in je ni mogoče primerjati z nobeno prestolnico, ki si jo je kdaj pozneje zgradil katerikoli slaven vladar in mogočnik. Njen tip je bil tako rekoč ves moški v primeri s pomehkuženim tipom vseh poznejših prestolnic. Palača je bila namenjena izključno kot bivališče moškemu spolu. Zavzemala je površino 48.000 kvadratnih metrov in je imela toliko dvoran in dvorišč, da jih ni bilo mogoče prešteti. Prestolna dvorana sama je bila dolga 55 metrov in njen sijaj je bil nepopisen. V vdolbini zadnje stene je stal prestol, s katerega je imel starobabilonski vladar silen pogled na lončene podobe na nasprotni strani, na velikansko število svojih služabnikov in na vso armado častnih stražnikov. Dvorana je delala pri vsej pestrosti vtis preprostosti. Gradbeniki, ki so postavili to orjaško delo iz kamna in opeke, so znali na čudovit način rešiti vprašanje udobnega bivališča. V zakladnicah, ki so se raztezale pod zemljo v severnovzhodnem kotu palače, so bile n. pr. posebne hladilnice — pa ne za živila in pijače, temveč za ljudi. Skladišča za živila in pijače so bila nameščena v posebnih orkanih prostorih in vsako izmed petih velikih dvorišč je bilo središče za ločen predel gradu. Zasebne kraljeve dvorane so bile ločene od dvoran za kraljeve žene, najvišjim dvornim uradnikom je bil namenjen poseben del palače, a v njeni sredini so bili razvrščeni «uradi». Vsa zgradba je imela debele zidove in mogočne stolpe ter je bila postavljena v mesto kakor trdnjava v trdnjavi. Ne zunanji ne notranji sovražniki je ne bi mogli obvladati. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Potegavščine. Dober odgoror. A: «Ali je res, gospa, da imate že 30 let staro hčerko?* B: cSeveda je res.* A: «Torej ste se omožili zelo zgodaj.> B: «Da8 ob sedmih zjutraj...* Okradena vlomilca. Vlomilca sta hotela okrasti trgovino z zlatnino. Ker pa je upadel prvemu pogum, zato sta preložila vlom za teden dni. Ko prideta po tem času k trgovini, zagodrnja drugi: « Vidiš, zdaj sva pa okradena za celo četrtino!* V izložbi je bil namreč napis: «Cene znižane za 25 odstotkov.* Najboljši dokaz. «To je portret vašega sina.* «Da, to je on. In ni ga še plačal. Nobenega dvoma ni, da je to on * Vzrok ločitve. Janez: cZakaj sta se pa k čila?* Miha: «Poljubil sem jo, pa so njene ustnice dišale po tobaku.* Janez: prtju, koliki, nape^ njanju goved ij ovac, pri tujih pred metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ne varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanji s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigoJ Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naiočg v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3 / Najuspešnejše sredstvo za rejo dom?žih šivali je brezdvomno Lekarna Trnk6czy (zraven roiovfa) Ljubljana 66 Ne čemo lenariti — hočemo delati. 75 vrstam raznih čevljev. Obiščite nas! Vel. 19-26 Vrsta 4431-05 Za otroke: Zračni, lahki, platneni polčevlji z gumijastim podplatom in okusne oblike. Vrsto 2642-05 Otrok, ki ima nove čevlje, je vedno vesel in razpoložen. Zato smo izgotovili te čevlje iz finega laka in rjavega boksa. Lakasti 69 Din. Vrsta 9775-C3 Čeveljčki iz atlasa s sponko in brez nje. Nenavadno lahki in udobni. Isti iz salena in baržuna po 59 Din. Oglejte si naše izložbe ter prepričajte se o dobri kakovosti in novih nizkih cenah! Vrsta 0167-00 Cižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim^ podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in vsaki štrapac, G£K Vrsta 2927-15 Okusni moški polčevlji iz črnega govejega boksa z močnim usnjenim podplatom. Rjavi 89 Din, črni 79 Din. „ ,.. Vrsta 2945-12 Čevlji iz rjavega boksa. Praktični in elegantni. Prav taki iz laka za nedeljo in praznik 129 Din. Vrsta 1937-22 Moški polčevlji iz črnega ali rjavega boksa s trpežnim gumijastim podplatom. Praktični za vsakdanjo nošnjo. Vezalke 1 par 1 Din. Vrsta 3337-12 Nenavadno lahek in udoben čevelj iz sivega platna s široko kapico in gumijastim podplatom; ženski iste oblike in iz istega materijala 49 Din. SAMO Vrsta 3945-03 Za gospodinje: Za vsakodnevno uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji. Vrsta 1005-dopr, Pod to vrsto imamo nekaj rajnih podobnih vrst čevljev, ki jih lahko izberete po okusu. SANATORIJ V MARIBORU Gosposka ulica št. 49 Telefon 2358 Lastnik in vodja t primarij dr. Cernič specijalist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala" za revmatična in druga boleča vnetja; .entero-cleaner"jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugi 80, tretji 60 Din. v teh hudih časih lahko vsakdo dobi s tera, da si ustanovi na domu domačo pletarno. Damo vsakomur tekoče delo s tem, da smo mu odjemalci za izgotovtjene pletenine, dobavljamo mu prejo in izplačujemo mezde za pletenje, kar izpričujejo mnoge zalivalnice. Pišite še danes za gratisprospekte na tvrdko Domača pletarska industrija, oddelek 6. Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica štev. 2. Najnovejše dvokolo z motorčkom l1/, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Kdor oglašuje, ta napreduje! Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA Prešernova ulica št. 3 je največja regulativna hranilnica r Jugoslaviji. Vlog ima nad 480,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodili depozitni oddelek. Za varčevanje mladin« izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol.