I V A N C A N K A R IN K A R E L Š I R O K 
V zapuščini Karla Široka,* ki j e bil 5. j a n u a r j a 1942 v Drag i pri Begu-
n j a h ubit kot talec, se j e ohrani lo n e k a j važn ih spominov na C a n k a r j a : roko-
pis p r e d a v a n j a »Očiščenje in pomla jen je« , d v e še n e o b j a v l j e n i pismi in tri 
razg ledn ice s p i s a t e l j e v i m podpisom. Vsi ti dokument i so s e d a j last pesn iko-
v e g a brata Alberta . Po n jegov i l jubezn iv i nak lonjenos t i mi j e bi lo m o g o č e 
pred kratkim gradivo pregledat i in ga pripravit i za revi jo . 
O Cankarjevem nastopu v Trstu 20. aprila 1918 se je nabralo že dokaj 
odatkov; deloma jih je prispeval Karel Širok sam v č lanku »Cankar zadnji-
rat v Trstu« (Jutro 1926, 9. maja), deloma France Dobrovol jc v sestavku, ki 
ga prinaša pričujoča števi lka Slavist ične revije. Vse to pa je treba dopolniti še 
s tem, kar nudi pesn ikova ostal ina. 
O Cankarjevem prihodu v Trst in o izdelavi »Očiščenja in pomlajenja« 
pripoveduje Karel Širok v opombah, pri loženih rokopisu, naslednje: 
»Dan pred predavanjem sem odšel na postajo južne železnice, da počakam 
večerni l jubljanski vlak, ker sem bil uverjen, da ^е pripelje z njim Ivan Cankar. 
Kmalu se je zbralo na postaji več č lanov .Ljudskega odra' in nekaj Can-
karjevih časti lcev. Pridrdral je vlak in Cankar se je pojavil na peronu. Ogrnjen 
je bil s have lokom in v roki je nosil majhen kovčeg. Znanci so ga obkoli l i in 
pozdravil i , gruča se je pričela pomikat i proti mestu. Spotoma srečam dr. Lo-
vrenčiča, ki se ie zakasni l in radovedno povprašal , kaj je s Cankarjem. Po-
vedal sem mu, da koraka spredaj v gruči. 
.Pojdiva ga pozdravit, ' je dejal Joža. Pohitela sva naprej in dohitela gručo. 
C a n k a r se je izluščil iz nie in se pridružil nama. V ž ivahnem razgovoru smo 
šli dalje. Cankar je bil dobre volje. Spotoma mi je segel pod pazduho in nato 
de ja l : ,Pa vi malo nes i te tolel* in mi ponudi l svo j kovčeg . 
Vzel sem kovčeg in ga potehtal . 
.Saj je čisto prazcnl' 
.Rokopis je notri.' 
.Ali je predavanje že napisano?' 
,Že! — Ali nisem priden?' 
In vendar ni bilo napisano! Gospa Ferfol jcva mi je pozneje pripovcdovnla: 
.In pomisl i te! Koniai pol predavanja jc imel napisanega. Zato sem ga na-
slednji dan zaprla v sobo, pa steklenico ruma sem mu prej prinesla, iu inu 
rekla, da ga ne pustim ven, dokler ne bo napisano vse do zadnje besede.' 
In napisal j e vse do z a d n j e besede , in k a k o čudovi to j e napisa l ! To, kar j e 
napisal , ui samo lepo, temveč je tudi drzno. Kdo izmed nas si je upal govorit i 
stranki iu režimu tako odkrito! Pomislit i moramo, da je .Očiščenje in pomla-
jenje' čital Cankar tik za fronto pred očmi cesarskega komisarja in riskiral, 
da mu n a t a k n e j o ver ige in ga p o n o v n o o d ž e n e i o v ječo , iz katere se j e bil , 
kakor j e sam pravi l , izmotal po č u d e ž n e m n a k l j u č j u , k a t e r e m u še sam ni 
m o g e l verjet i .« 
Naslednjega dne po predavanju je bil Cankar na obisku pri Karlu Široku 
in mu tedaj obljubil rokopis »Očiščenja in pomlajenja«, pač v zahvalo za 
us luge , ki mu j ih j e ta storil s poš i l jkami sadja in c igaret v L j u b l j a n o v le t ih 
1917 in 1918. In v resnici je pesnik prejel Cankarjev tekst 30. aprila, kakor 
izjavlja sam nu listku, ki ga je prilepil na ovitek rokopisa. Zc tedaj ie moral 
nastati tudi prepis izvirnika, po katerem je Fr. Dobrovol jc ugotovil razlike med 
o b j a v o v »Napreju« in resničnim besed i lom. Pri p o n o v n e m kr i t i čnem ponat i su 
originala bo moral bodoči urednik Cankarjev ih zbranih del upoštevati seveda 
tudi vsa ločila, naglasna znamenja in podčrtana mesta v rokopisu, а to ne 
samo zaradi ritma pisateljeve dikcije, ampak tudi zaradi vsebinske teže po-
samezn ih poudar jen ih besed. 
* O p e s n i k o v e m ž i v l j e n j u in d e l u ter o n jegov i mučeni šk i smrti g l e j spo-
minsk i č lanek Josipa Ribičiča v »Razgledih« 1947. 
D a niso bi la vsa ta z n a m e n j a go lo retorično sredstvo, pr ičajo že nekater i 
zg l ed i , k a k o r n. pr.: CZS XIX, str. 23. Brez Trsta , b r e z m o r j a bi b i la s v o b o d n a , 
samostojna , demokrat i čna Jugos lav i ja nemogoča , bi bila mrtva že ob rojstvu, 
p o k o p a n a za v e k o m a j (rkp: brez morja, . . . mrtva že ob rojstvu; . . . ) ; str. 24. 
Prerojenemu, iz trpljenja, iz groznice in b lodenj v z d r a m l j e n e m u se zdi, da je 
vse n jegovo prejšnje bitje in nehanje nekje v da l jav i za njim, da je v m e s ce lo 
dolgo, ve l iko in strašno ž iv l jenje (rkp: . . . iz g r ö z n i c e . . . n e k j e . . . da je v m e s 
ce lo d o l g o . . . ) ; str. 24. vzdigni l je v a l o v e morja (rkp: morja) ; str. 24. ne pr iza-
nese niti ne ponižn im b i lkam na senožet i (rkp: senožet i ) ; str. 26. Nedoras l i pre-
pevajoč i otroci so šli (rkp: Nedoras l i , ) ; str. 26. so se vrnil i iz jeklene kopel i 
(rkp. kopel i ) ; str. 26. za ce lotno veso l jno č loveš tvo (rkp: celotno,) ; str. 28. Enako 
j e začut i la potrebo pomlajenja »narodno-napredna stranka«. Ta s tranka našega 
m a l o m e š č a n s t v a (rkp: »narodno napredna stranka«, — ta s tranka); str. 29. k l j u b 
vz tra jnemu in p o ž r t v o v a l n e m u delu Etbina Kristana in nekater ih maloštev i ln ih 
njegovih sovrs tn ikov (rkp: in nekaterih — maloš tev i ln ih — njegov ih sovrstni-
kov) ; str. 30. Sam sem bil priča, ko ie de lavec , rudar og ledova l roko govorn ika-
inte l igenta (rkp: ko je de lavec , rudar, og leda val ) ; str. 33. »Ta pešč ica dobrih 
l judi ob Adrij i bo v s v e t o v n e m metežu izgini la (rkp: metčžu) ; str. 34. In iz 
močvir ja se vzd igne žarka v i soka postavu (rkp: žarka,) . 
Podčrtana mesta (tu označena s kurz ivo) : str. 26. Kakor posamezn i č lovek, 
ie s tranka iioo bitje, ne mrtev kamen. — Str. 26. ž iv l jenje naroda je njeno ž iv-
ljenje, trpl jenje naroda njeno trpljenje, moč naroda — njena moč. — Str. 29. 
industr i jski delavci , ki so se brigali za svojo prav i čno krušno s tvar in se n i so 
zanimal i za prav nič drugega. — Str. 29. in prav nič ni čudno , če j im je bi la 
v tistih časih pog lav i tna in pravzaprav edina skrb, da potom Organizacije pri-
bore d e l a v c u boljši kos kruha. — Str. 30. lnte l igent je so vedel i , da de lavs tvo 
ne potrebuje edinole telesnega kruha. — Str. 32. Sp loh pa je odgovor na tako 
sk l i cevanje ze lô lehiik: govôri č lovek, gooôri s tranka, gooôri narod, kadar 
je časi In zdaj je časi — Str. 32. s lovensko de lavstvo , ki je va jeno preizku-
š e n j in trpljenja, vajeno bojeo, in je vztrajno v bojih. — Str. 33. Strahopetec 
jc, kdor zdaj t r e p e č e . . . — Str. 33. Jaz u p a m v življenjeI In takrat , kadar 
si uresnič imo to pravo ž ivl jenje , takrat si b o m o spet pogledal i v oči in se po-
v p r a š a m o : »Kdo si? Kako mis l iš tiP Ali si mi brat ali nebrat?« — Str. 34. Jaz 
verujem, da bo iz te brezpr imerne pre izkušnje izš lo prerojeno č loveš tvo ! 
Razen tega je za raz i skovalca C a n k a r j e v e g a dela zan imivo , da i m a peti 
list rokopisa nu drugi strani naslednje , s črn i lom p i sano besedi lo: 
K o n e c . 
Obš la m e je strašna utrujenost , spust i la se je težko na telo in dušo, kakoi 
pokrov na rakev. 
Naveden i s tavek je prvi v zakl jučni črtici »Podob iz sanj« in se v končni 
redakcij i g las i : 
»Obšla m e je strašna utrujenost , spust i la se je t emna in težka na mojo 
dušo, kukor pokrov nu rakev.« 
Kakor vse kaže, C a n k a r j u prvotna obl ika s tavka ni prijalu, za to jc rajši 
vzel nov list, kukor du bi besedi lo popravl ja l . 
Karel Širok se je po pr ipovedovanju brotu Albertu seznnnil s C a n k a r j e m 
pozimi leta 1916., ko gu je obiskal na Rožniku s k o m p o n i s t o m I v a n o m Grbcem. 
Globl j ih odnosov med obema ni bilo, puč pa je C a n k a r čuti l pr i jetno dolžnost , 
du se pesniku p i smeno zuhvuli za njegova darila, ' l a k o je poslul Iz idor Cunkar 
15. februarja 1918 v Trst razg lednico z nas lednj im besed i lom: 
Velecenjeni gospodi Poš i l jatcv sein prejel in jo Ivunu izročil , kukor priča 
njegov podpis . Pozdrav ! 
Prisrčno Vas z a h v a l i m ! I z l d o r C a n k a r 
Ivan C a n k a r 
18 2 7 3 
T o d a ž e n e k a j dni na to p i š e Ivan C a n k a r sam v Trs t — na n a s l o v : G o s p o d 
Kare l Š irok, u č i t e l j v Trstu , K j a r b o l a zp. 11. — n a s l e d n j e , v m a r s i k a t e r e m 
p o g l e d u z a n i m i v o p i smo: 
D r a g i gospod Širok! 
Prejel sem Vašo l jubezn ivo poš i l jatev; od srca se Vam z a h v a l i m zanjo! 
Lani Vam za enak pozdrav niti odzdravi l n isem; oprost i te mil O b e n e m pa 
vedite, da je zmirom več vredna tista hvaležnost , ki os tane v pošteni misl i , 
nego ona, ki se ba lm v besedah. — 
V Ljubl jani je zdaj kul turno ž iv l jenje zarčs na višku. Nikol i ni bil duševni 
r a z m a h tako mogočen , kakor je te z a d n j e čase. Ko p o g l e d a m in preg ledam vse, 
kar se godi, je moje z a u p a n j e v pr ihodnost naroda trdno in verno. 
• Kako se ravnate v Trstu? Sporoč i te mi ! 
Naj l epše Vas pozdravl ja 1 у ц п С ц п к а г 
i 
V Ljubljani , 
16. febr. 1918 
S k o f j a ul ica 9./1. 
Kakor je m o g o č e razbrati iz p isma, je C a n k a r prejel prvi »pozdrav i iz 
Trsta že v letu 1917., a se tedaj s i r o k u verjetno ni utegni l zahval i t i . D r u g o 
pismo, dat irano s 15. majem, je iz časa po povrutku iz Trsta in se nanaša na 
obisk pri Širokovih na domu. P i s m o se g las i : 
Drag i gospod Širok! 
Prav prisrčna z a h v a l a za lepi dar, ki ste mi ga poslal i po g. Karlu Pahorju! 
Z vese l j em se s p o m i n j a m na t isto tržuško popoldne , na Vašo pr i jazno po-
gost i tev , na Vas in Vašo rodbino. Kadar pridete v Ljubljano, se Vam oddolž im. 
N e k a j časa sem namerava l , da sc pope l j em v Prago, pa nisem nič kaj zdrav 
in ostal sem doma. Bodo tudi brez mene opravi l i . 
P o z d r a v i t e mi vse tržaške prijatelje , naj lepše pa bodite pozdrav l j en i Vi, 
Vaš brat in rodbina Vaša. 
Ivan Cankur 
V L j u b l j a n i , 
15. m a j a 1918. 
G l e d e C a n k a r j e v e g a n a m e r a v a n e g a potovanja v Prago na prcs lavo pet-
desete ob le tn ice Narodnega d ivad la ni natančnejš ih podatkov . Verjetno se je 
hotel pridružit i dolgi vrsti s l ovensk ih kul turnih de lavcev , m e d kater imi so bili 
tudi Oton Zupančič , Hihard J a k o p i č in Fran S. Pinžgar , ki so se odprav i l i na 
jubilej , da obenem s Poljaki , Hrvati , Srbi, S lovaki in Ukraj inc i j a v n o izpr ičajo 
in izrazi jo svoje s l o v a n s k o čus tvo in pol i t ično misel. S lavnost i v Pragi so se 
vrš i le od 12. do 17. maja in se j e o njih v našem časopis ju ž ivahno pisalo. So-
c ia lno -demokrat ska s tranka je za to pri ložnost sk l ica la v P r a g o shod zas top-
nikov socia l i s t ičnih strank Avstro-Ogrske , razen Madžarov in N e m c e v ; S l o v e n c e 
je zastopal Anton Kristan (glej SN 15. maja 1918, št. 109). O svoj ih vtisih iz 
središča Češke je napisal Oton Zupančič za soc ia l i s t ično revijo »Demokrac i jo« 
(I, 1918, 142—143) z a n i m i v sestavek »Slovanska lipa na Vac lavskcm trgu v 
Pragi« in inu kasneje v ponat isu (Dela IV, 1938, 1(>8—170) dodal znači len pod-
naslov »Med shodom zat iranih narodov«. 
A. Ocnirk